Posamezna Številka 14 vinarjev.
Slev. 29.	v mm, v m, one 5. mm mi
mm Valja po pošti: as
M Mlo let* naprej., K M' U M BMM _ .. „ 3' H HeačlK> oetoletno. n 40--»a ostalo inozemstvo. h 46 -
V Ljubljani na domt
Za teto leto maprel.. K 32 -M ra BM40 „ ..K 2*70 f »praii praftam raneSno,, 2-50
ms Sobotna izdaja: as.
Sa oelo Me.....K S--
M Hemdljo eeloletno. „ 19 -aa ostalo inoumatro. _ 13 —
WW Uredništvo Je » Kopitarjevi nllol Štev. 6/UL
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisnih se ne ,	„»,	„	,
= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 =	S WsEaK?kSfS£i ll«H ŽLI-S cM ®
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol 8t G. — Rafaa
poštne hranilnioa avstrijske šl. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-uero, št. 7583. — UpravnISkega telefona it 188.
Leto XLTL
-■ 11 - Inseratl: 1 1
Enostolpna peti trata (72 naj široka in 3 nm vUoka «11 nl»
prostor) >• enkrat • . . • po aa dva- In večkrat. prt redjlh naročilih popust po Ob sobotah
' ■'■ Poslano: Enostolpna petttrata K Izhaja vsak dan iavsemU
delje ln praznike, ob 3. nrl Bedna letna priloga
Odgovor.
Ljubljana, 5. februarja.
Grof Czernin je v avstrijskih delegacijah govoril enega najsijajnejših govorov, kar so jih kedaj imeli avstrijski zunanji ministri. Vsi listi, vsi bralci tistega lepega govora so soglašali v tem. Govoril je trezno, stvarno in zelo duhovito. Govoril je odkritosrčno in je pozival delegate, naj mu izrečejo nezaupnico, če niso z njegovo politiko zadovoljni. Govoril je dovtipno, kakor človek, ki mu malenkostne skrbi opozicije in pesimistični nazori nekaterih kritikov našega narodnega gospodarstva ne morejo ekaliti dobre volje; delegati, ki mu zaupajo, so imeli vtis, da je po dolgem času krmilo naše zunanje politike v železni roki. Govoril je spravljivo; od Rusije ni zahteval ne aneksij ne kontribucij. Govoril je samozavestno, napovedal je mir z Ukrajino in pripravljal vlake, ki nam bodo vozili ukrajinsko žito v monarhijo. S Hertlin-govim govorom niso bili pri nas tako zelo zadovoljni, zdel se nam je manj spravljiv, manj miroljuben. Toda diference so bile le neznatne, človeku je bilo treba ostrega očesa, da jih je sploh opazil. Neprimerno bolj poudarjena je bila trdnost zveze in skupnosti med Nemčijo in Avstrijo, nego razlika v presojanju položaja.
Radovedno je pričakovala Srednja Evropa, kaj bo na ta dva govora odgovorila ententa. In danes je telegrafiral Havas, da je zvezni vojni svet, ki je imel pod predsedstvom Clemenceauja sedem sej v Ver-saillesu, sklenil nadaljevati vojno; da govora grofa Czernina in Hertlinga ne jamčita za sprejemljive mirovne pogoje.
Havasova brzojavka ni dovolj zanesljiva, da bi si mogli po njej napraviti točno sodbo o mišljenju zveznega sveta, a dva razloga, ki ju zvezni svet navaja kot oviro miru sta pač nepotvorjena. Ententa trdi, da osrednje sile mislijo še vedno na osvajanje tujega ozemlja in da ne cenijo načel svobode, pravičnosti in spoštovanja, ki gre vsem narodom.
Nočemo tukaj razpravljati, ali so te besede odkritosrčno mišljene, ali so morda samo agitacija, da ententa v lastnih, vojne naveličanih narodih poživi bojevitost. Za velik ideal, za svobodo, pravičnost in mir človeštva se more človek ogreti tudi po štirih letih vojne, tudi trudno srce vzplam-ti v novem ognju, če gre za tako velike cilje. Verjetno je torej, da je ententa tako zavila svoj odgovor, kakor je njej prav. Kljub temu pa ne moremo reči, da je en-tentin odgovor brez stvarne podlage. Tako kot so oficielni Vsenemci razpravljali v Brestu Litovskem o nekaterih zasedenih ozemljih, je videti, da jim je za pravo aneksijo. Kaj pomaga, da se Czernin odpoveduje aneksijam in kontribucijam, ko njegovi zavezniki na skrivaj v resnici
anektirajo? In Czernin oam tudi ni brez krivde. Načelo »brez aneksij in kontribucij« je razglasil samo za Rusijo, ni pa hotel reči, da velja tudi za druga zasedena ozemlja. Pravijo, da je to samo grožnja, pritisk na entento, češ, naj se spametuje dokler je čas, sicer se ji lahko zgodi, da zaigra lastno zemljo, ki bi jo sedaj še dobila. Toda ta grožnja nima smisla iz več razlogov, najbolj pa zaradi tega, ker mora vsaj to načelno vprašanje biti jasno, preden se načno podrobna, konkretna vprašanja. Czernina ne opravičuje dejstvo, da tudi Italija zahteva aneksij od monarhije; kajti če hočemo pobijati njene zahteve, moramo najprej sami priznati, da so vsake aneksijo nedovoljene.
Drugo načelo je svoboda vseh narodov, j malih in velikih. Če bi prešlo to načelo v S življenje, bi to bil najlepši sad te strašne j vojske in pravično plačilo premnogim na-; rodom, ki so v njej krvaveli. Czernin se , zaman izgovarja, da je to načelo pri nas ; po ustavi izvedeno. Naša ustava je tako prikrojena, da vsi drugi manjši narodi ječe pod nasiljem nemštva in mažarstva. Boj Jugoslovanov za majniško deklaracijo je najjasnejši dokaz za to: Zakaj se vendar Nemci in Mažari tako boje federaliza-: cije habsburške monarhije, zakaj jo tako besno pobijajo? Nič njihovega nočemo, ne i en nemški otrok naj ne bo slav ziran, ne en Mažar potujčen — in vendar nas ne • marajo izpustiti iz objema! Očitno je, da : nas ne druži ljubezen v mejah istih kro-j novin, ampak samo strah, da se s fecle-: ralizacijo monarhije narodnostne meje za , vedno nepremakljivo utrdijo, da se tuja : kolonizacija na jugu zajezi. Te naravne j pravice, da smo varni pred grabežljivim i tujcem, nam ne more dati sedanja ustava. In ker nam je tudi oktroa ne more prinesti, ki ga Czernin tako radodarno ponuja, ne I preostaja nič drugega, kot geslo, porojeno I v največjih mukah svetovne vojske: samo-l odločba!
Tudi v tem oziru bo morala monarhija revidirati svoje naziranje, če hoče imeti zunanji minister pri mirovnih pogajanjih potrebno oporo in moč: soglasje in zaupanje svojih narodov. Potem so mu ne bo treba več truditi, da bi bil zelo duhovit, ne bo mu treba več obljubljati, česar še nima.
i
V tisku so izšle interpelacije, vložene v 49., 50., 51. in 52. seji poslanske zbornice (v decembru 1917). Če jih pregledamo po vrsti vsaj tiste, ki so specielno za Slovence ali vsaj splošno zanimivejše, najdemo na prvem mestu 7 interpelacij Bianki-nijevih o razmerah v Dalmaciji. Dr. Krek
je rekel o Biankiniju, da on tako skrbi za svoje rojake, da dobi tisti, ki hoče študirati potrebe Dalmacije, vso snov v Bian-kinijevih interpelacijah. Po več interpelacij glede potreb Dalmacije sta vložila tudi poslanca dr. Dulibič in Prodan.
Dr. Heilinger in tovariši so interpeli-rali domobranskega ministra glede izjave vojnega ministra v delegacijah, iz katere je zvenelo, da aktivni častnik nadkriljuje rezervnega. Interpelant utemeljuje nasprotno mnenje.
Dr. Ravnihar in tovariši so interpeli-rali glede prepovedi slovenske trohojnice pri užigalicah »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Poslanca Roškar in Pišek sta interpe-lirala zaradi pomanjkanja najrazličnejših potrebščin (obuval, obleke, živil, soli, petroleja i. dr.) po deželi.
Dve' interpelaciji se zanimata za to, kai Se je Zgodilo Z vnlriin- ~lr—>nn-> v Ti,ni;ii
Več interpelacij naših poslancev se nanaša na način, kako se postona z vojaštvom pri raznih vojaških oddelkih (n. pr. pri črnovojniškem polku št. 27 in drugod), dalje na prometne razmere na južni železnici. (Poslanec Hummer zahteva v svoji interpelaciji, naj vlada sedaj pedržavi južno železnico, ker se bo ta ob prihodu v mirovno gospodarstvo silno rabila in je sploh anahrenizem, da je želcznica, ki jo čakajo tako važne naloge, v zasebnih rokah.)
Interpelacija dr. Korošca in tovarišev se pritožuje nad poslovanjem komisije za preiskavo krivic, ki so se godile Jugoslovanom. Na Štajerskem večje število po nedolžnem zaprtih (na primer državni oo-slanec Roškar, odvetnik dr. Rozina in dr.) sploh ni bilo zaslišanih. Interpelacija svari pred tem, da bi se olepševalo počenjanje krivcev na odgovornih mestih, ki so tako zelo izpodkopali zaupanje ljudstva do države kot varuhinje prava.
Dr. Ravnihar in tovariši vprašujejo notranjega ministra po vzrokih, zakaj je bil učitelj Ivan Še?a v Radovljici konfini-ran in po imenu denuncianta. Zahtevalo, da se g. Še^a odškoduje za gmotno škodo vsled konfiniranja.
Češki poslanci zahtevajo, da se pri-puste ženske k tehničnemu študiju.
Pri tem kratkem in površnem naštevanju dela interpelacij smo izpustili največjo: interpelacijo, podpisano po 84 nemških poslancih o zadržanju Čehov v svetovni vojski in po tej interpelaciji povzročeno interpelacijo Čehov, naj sc objavi v
celoti ves materijal iz vojaških sodišč, vsi skrivni odloki itd., ki so v zvezi z zadržanjem Čehov. Nemška interpelacija obsega 275 strani in si jo prihranimo za pozneje.
JETIKA MED SRBI.
O tej stvari izvemo zanimive podatke iz odgovora domobranskega ministra na interpelacijo češkega poslanca dr. Baxe o razmerah v taborišču za intcrnirance Nezsideru na Ogrskem Odgovor je precej obširen in podaja statistiko internirancev v posameznih letih od oktobra 1014 do septembra 1917, opisuje njihovo stanovanje in hrano, skrb za izobrazbo in umrljivost. V septembru 1017 seje nahajalo notri 935 Srbov iz inteligentnih stanov (med njimi 54 žensk in 18 otrok) in 10.220 intcrnirancev iz vrst rokodelcev, kmetov in delavcev (med njirni 700 žensk in 532 otrok). Razdeljeni so z ozirom na stanovanje in hrano v tri kategorije: v prvo spadajo interniranci visokega socialnega stališča, v drugo inteligenca in srednji stan, v tretjo vsi ostali. O lokalih za stanovanje pove minister, da so prostorni, udobni in odgovarjajo zahtevam higi-jene. O hrani je vojno ministrstvo mnenja, da je aprovizacija našega domačega prebivalstva v celoti slabša kot pri teh internirancih, od katerih je okroglo 10.000 iz zasedenega ozemlja Srbije in Črnegore in 282 iz monarhije. Ve-! likanska pa je umrljivost med interniranci. Pri povprečnem stanju 10.000 internirancev umr-jejo na dan kaki štirje. (Na leto torej okrog 1460.) Doslej jih je umrlo notri 2952, od teh 1443 na jetiki, torej skoro polovica vseh smrtnih slučajev. Število slučajev jetikc znaša od začetka interniranja do konca septembra 1017 3240. V dokaz, da te visoke številke ni kriva nezadostna prehrana, navaja minister v svojem odgovoru zdravniško izjavo interniranega srbskega sanitetnega majorja dr. Vukad!novica, č'ana mednarodne zveze za boj proti jetiki. Ta izvaja, da so označili Jeia 1912. pri konferenci imenovane zveze v Rimu Belgrad kot tisto mesto, ki ima največ slučajev jetike. Tudi pegasti legar je divjal med to vojno tako, da jih je umrlo na njem od 350 srbskih zdravnikov 100 »Interniranci ro prinesli kal bolezni že z doma, deloma so dospeli že sem ft. j. v taborišče) bolni.« -— Otrok je v tabo-išču toliko, da nimajo le ljudske šole, ainpak elo spodnjo gimnazijo. Ker :'z interpelacije poslancev Vukotiča in dr. Benkoviča izvemo, koliko imamo vojaštva v Srbiji, se ram zdi, da bi ti ubogi bolni interniranci nc bili nevarni za javni mir v Srbiji, če jih prav izpustijo domov. Poslanec dr. Straucher (zionist) je tudi interpeliral ministrskega predsednika in notranjega ministra, da naj se izpuste vsi interniranci in konfiniranci in razpuste taborišča za intcrnirance. O strašnem divjanju jetike med jugoslovanskim prebivalstvom, zlasti med Bošnjaki, slišimo tudi sicer dan na dan. Kako se je razpasla med vojaštvom, je povedat tudi vojnt minister v delegacijah. — Hudo delo bo po vojni, preden se bodo odstranile ali vsaj omejile strašne posledice vojnih bolezni.
UPRAVA ZASEDENEGA OZEMLJA V SRBIJI.
Poslanci Vukotič, dr. Benkovič in tovariši so interpelirali v tej zadevi domobranskega ministra, češ da je treba pojasniti nekatere odredbe, ki pri nas niso znane, pač pa v nevtralnem in sovražnem inozemstvu. Inlerpelanti sc pritožujejo, da se ne pritegne k upravi domače prebivalstvo, ampak se nahaja uprava večinoma v rokah častnikov in uradnikov iz Ogrske. Še učileljstvo s Hrvaškega se je večinoma nadomestilo z ogrskim. Upravni aparat je veliko prevelik; samo v Belgradu je
listek.
Bum-bum.
Francoski spisal Jules Claretie. — M. J.
I.
V majhni, beli postelji je ležal deček, bled in plah, in je motril s široko razprtim pogledom svojo okolico z neko tujo in čudno natančnostjo bolnika, ki opazuje in posluša stvari, ki niso pristopne očem in ušesom navadnega, zdravega človeka.
Ob postelji je sedela mati in je preplašena in izmučena od bolesti sledila hitremu razvoju bolezni, ki je odsevala iz majhnega, upalega obraza. Zraven je stal oče, reven tovarniški delavec in si brisal z utrujenih oči solze, ki so blestele okoli zenice.
Zunaj pa je vstajalo čisto, milo in jasno junijsko jutro, ki je razlivalo svojo svetlobo vsepovsod in tudi v ozko sobico, ležečo na ulici Abesses, kjer je umiral mali Franci vpričo svojega očeta Jakoba Legranda in svoje matere Magdalene Legrand.
Bil je star osem let. Tako ljubek in mil in vesel kot kak vrabček, in majčken, da bi mislil, da ima komaj tri tedne,..
Toda sredi svojega mladega življenja ga je pograbila huda mrzlična bolezen in nekega večera so ga prepeljali iz ljudske šole domov, utrujenega in s silno vročino v glavi.
Od takrat je bil že v postelji. Kadar je ugledal v kotu svoje čreveljčke, kamor jih je postavila mati, skrbno osnažene, da so blesteli, je dejal s slabotnim, bolnim glasom: »Zdaj jih lahko proč vržete, te majhne Francitove čreveljčke. Franci jih ne bo več nosil. Ne bo več Franci hodil v šolo ... ne .,. nikoli več!«
Tedaj je oče obupno zaklical: »Molči, molči! .,.« in mati je zakrila svoj obraz z blazino, da ne bi deček začul njenega ihtenja, ki je prihajalo iz dna razbolje-nega srca.
To noč jc bil mali še dosti miren. Toda že dva dni je skrbelo zdravnika o izidu dečkove bolezni, ker je pri njem opazoval neko čudno potrtost in onemoglo utrujenost, ki je vendar ne najdemo pri otrocih, temveč pri ljudeh, ki nimajo več ničesar pričakovali od življenja in se jim zdi dolgočasno na svetu. Bil je molčeč, otožen in truden in svojo glavico je obračal na vse strani blazine, kakor da bi na ta način prešla bolest. Nikakega nasmeha ni bilo več opaziti na velih licih in njegove preplašene oči so iskale nečesa, česar ni nikdo drugi videl, kar jc bilo, soditi
po njegovem bolnem hotenju in iskanju, nekje daleč, daleč.
»Bog zna, kaj je to!« je pomislila prestrašena Magdalena.
Vse, kar so hoteli dati malemu, kakor juho ali sirup ali podobno, je odklonil. Ničesar ni maral.
»Ali hočeš kaj drugega, Franci?«
»Ne, ničesar nočem.«
Zdravnik je izjavil: »To čudno dečkovo vedenje mi je naravnost nerazumljivo, Vi ste starši njegovi in ga dobro poznate. Razmišljajte, katera stvar bi razveselila dečkovo dušo in spet poživila mlado, bolno telesce, ki bi bilo spet zdravo in da ne bi njegov duh blodil po neznanih daljavah! ,. ,« Potem je odšel.
»Razmišljujte —«
Brez dvoma so starši dobro poznali svojega Francija. Videli so, kako se je veselil nedelj, kadar so ga peljali po okolici, kjer je skakal po travnikih in gozdih in se vračal domov sladko utrujen, nesoč v rokah vse polno cvetja. Ali so ga peljali na Elizejska polja, kjer je stalo igrišče in so se tam otroci zabavali ...
Jakob Legrand je kupil svojemu bolnemu sinčku vse polno igrač: barvane podobe, pozlačene vojake, senčnate slike ... vse to je malemu kazal in mu razstavljal po postelji in ga skušal na vsak način razveseliti in mu izvabiti prisrčno smehljanje.
»Ali vidiš to sliko ... Cin, cin, cin! ... In tu je general .. . No, ali se še spominjaš, ko sem te nekoč peljal skozi Bulonjski gozd, tam sva tudi srečala nekega generala! ... Le počakaj, kupiti ti hočem lepega, velikega generala, ne iz papirja, ki bo imel dolgo vojaško suknjo in zlate našitke. Kaj nc, da ga hočeš, — generala, ali ne?«
»Ne,« je odgovoril mali s suhim in ubitim glasom, ki ga imajo mrzlični bolniki .. .
»Ali hočeš puško, žogo ... ali lok, da boš streljal?«
»Nočem,« je ponavljal slabotno, a nekako samozavestno in skoro jezno. In na vsa prigovarjanja staršev na vse obljube, da mu hočejo kupili najrazličnejše igrače — medtem ko so ga zrli otožno in z obupnim izrazom, je deček odgovarjal z istim mrtvaškim naglasom: »Ne.. t ne ,.. ne!«
»Toda kaj hočeš, moj Franci, moj ljubljeni?« ga je vpraševala mati, »le povej, saj ti hočemo vse dati. . . Povej mi, povej svoji mamici!«
Lahno se je sklonila k vzglavju mladega bolnika in mu prigovarjala. Toda deček se jc namah zganil in vzdignil v postelji, stegujoč nekam svoje roke in z za povedujočim, strastnim glasom zaklical:
»Hočem bum - butal«
II.
Bum - bum!
Uboga Magdalena se je prestrašeno ozrla na svojega soproga. Kaj hoče mali? Ali je to višek bolezni, ki mu razjeda mlade moči in ga plaši z neznanimi in čudnimi šepeti in zvoki?
Bum - bum!
Niti najmanj ni vedela, kaj pomenijo ti čudni, monotono zveneči zlogi, ki jih je sedaj neprenehoma ponavljal njen sinček s prav bolno trdovratnostjo, kakor da se boji, da bi mu spet izginili iz spomina.
»Da, bum, bum! Bum, bum! Hočem bum, bum! Hočem!«
Mali je preplašeno in obupno prijela svojega moža za roko in ga v silni zmedenosti vprašala komaj slišno;
»Kaj pomeni to, Jakob? Ah, h koncu gre z malim, h koncu!« Toda trde, odločne poleže na moževem obrazu so se pre-lile v lahen, skoro srečen in obenem začuden smeh, kakor ga najdeš na licih ujetnika, ki mu je v njegovo temno ječo posijal žarek upanja na bližnjo svobodo.
Bum, bum!
Da, jasno se spominja, kako je na Velikonočni ponedeljek peljal svojega Francija v cirnus. je Zuaj se spominja, kako jc bil mali vesel in vzhičen in ves iz sebe, ko je zagledal klovna, lepega klovna v pisani in lesketajoči opravi, ki se ie Do-
stavljal na glavo ali metal krogle v zrak in jih lovil z rokami, skakaje od enega mesta do drugega, in pri tem neprenehoma ponavljal ob spremljanju cirkuške godbe isto besedico: Bum - bum!
Bum - bum! In vsakikrat, kadar je klovn poskočil in s širokim smehom za-kiical po dvorani svoj: bum - bum- se je vse smejalo in ploskalo in tudi mali Franci se je udeležil ploskanja in pohvalnih klicev.
Bum - bum!
Da, to je bil oni klovn, ki je na tako različne načine zabaval občinstvo in ki ga je hotel vsak videti in se smejati njegovim glupostim, to je bil oni: »Bum - bum,« ki ga je tako strastno in trdovratno klical v v tem trenutku Franci. —
Ko se je zvečer vrnil Jakob Legrand domov, je prinesel s trga bolnemu sinku lesenega glumača-klovna, oblečenega v pisane cunje, ki ga je zelo drago plačal — zaslužek štirih dni v tovarni. Toda če bi dal tudi dvajsetkrat, tridesetkrat toliko, bi žrtvoval tudi zaslužek celega leta, da bi le izvabil svojemu malčku, tako prisrčno ljubljenemu, spet vesel, nedolžen smeh iz ličk in ga videl zdravega in čilega ...
Deček je gledal nekaj časa kupljeno igračo, potem ie dejal žalostno:
zana na edino moško delavno moč in bi bila v slučaju, da mora ta delvna moč na podlagi sedanjih odredb k vojakom, odvzeta vsaka možnost, da se obratovanje nadaljuje. Posledica tega bi bila zmanjšanje poljedelskih pridelkov, vsled česar bi bila nadaljna prehrana prebivalstva močno otežkočena. Ministrski predsednik je izjavil, da bodo skušali najti način, da se v tistih slučajih, kjer je možnost za nadaljevanje kakega poljedelskega obrata dejansko navezana na edino nenadomestljivo delavsko moč, napravi izjema od splošnega razveljavljenja oprostitev. Kakor smo sedaj izvedeli, so pogajanja na prizadetih mestih v toliko uspela, da je od ministrskega predsednika obljubljena odpomoč zagotovljena.« — Isti dan, ko smo prejeli od ministrskega predsednika gornje vrstice, so pa šli po celi deželi lepaki, ki poživljajo vse oproščence letnikov 1894 do 1900 brez izjeme, da morajo 3. marca oziroma 3. aprila pod orožje.
4- Prerekanja v avstrijski socialni demokraciji. Na deželnem strankarskem shodu na Dunaju se je vnela nad vse živahna razprava. Napadali so in obtoževali delavski svet in strankino načelstvo, ker so absolustično sklenili, naj se stavka konča, ne da bi bili prej izposlovali pritrdila stavkujočih. Poppova je ugovarjala predlogu, naj bi pri vladi posredovali za tiste, ki so jih med stavko zaprli. Tisti, ki se bore proti državni oblasti, se morajo žrtvovati. Freundlichova je nag1aša'a nasproti zahtevi, naj se dela na osvoboditev Frica Adlerja. Noben pristaš stranke, pa naj si je pridobil še tako velike zasluge, ne more zahtevati, da bi se smele zanj množice žrtvovali. Državni poslanec dr. Adler je izjavil: Vprašanje Frica Adlerja, mojega Frica, mi ne ugaja. Ne želi, da postane predmet senzacije, posebno žensk ne. Pokret v časih velike bede, ko je nakopičenega toliko netiva, ni težaven. Misliti se pa mora tudi na to, kako se pride iz njerfa. Ugovarjal je trditvi, da bi se bilo s stavko moglo več doseči; le želel bi, da bi podala nemška vlada tako izjavo, kakršno je podal grof Czernin, ker bi glede na vprašanje miru zelo napredovala. Sicer se na pojavljajo zraki, da smo bližje miru, kakor verujemo. Zahteva, naj se nastopi za tiste, ki so jih vsled stavke zaprli, mu ni zelo simpatična. Sodi, naj vsak juho, ki si jo je pripravil, sam posreba. Sam je vedno tako nastopal in je zase vedno vsako posredovanje odklanjal. Revolucija s pozavarovanjem se ne sme uprizarjati.
-(- Minister za prebrano odstopi? Z Dunaja poročajo: V parlamentarnih krogih kroži vest, da odstopi minister za prehrano pl. Hofer. Vzrok odstopa: kritične in nevzdržne razmere glede prehrane.
-f Tudi avstrijski Nemci proti Nemčiji. Današnja »Tagespost« piše v uvodnem članku med drugim: »V tem mesecu se bo odločila mogoče za dolga leta usoda avstrijskih Nemcev. Nastane vprašanje, kako se bo preosnovalo zavezno razmerje z Nemčijo; če bo nemški del Avstrije izgubil večino in bo nastala federalistična večina brez Nemcev, vsaj brez alpskih Nemcev. Z začudenjem smo gledali, kaj se je dogajalo na bojišču, kake nazore so najvernejši nemški nacionalci prinesli domov, kakšna pisma so pisali. Vse drugo, samo ne prijaznost do bojnih tovarišev iz Nemčije je odsevalo iz teh pisem, iz teh razgovorov. Kaj se je zgodilo — kaj je povzročilo tako mogoče spontano nastalo razpoloženje? Gotovo. Dejstva so, iz katerih je razumljivo, da se je to zgodilo. Naša pravica o plenu in pravica Nemcev je čisto drugačna, Nemci so smeli odpošiljati domov dobro organizirane vlake plena. Občevanje in ravnanje, plača in preskrba, vse je drugače pri nemški ar-
madi kot pri naši.« — Tako piše nemško nacionalno glasilo alpskih Nemcev. Ni treba komentarja!
+ Lebring. Naši vojaki, ki prihajajo iz Lebringa, vedo o tamošnjem bivanju le malo pohvalnega povedati, Poslanec Fon je zato interpeliral domobranskega ministra o ondotnih razmerah, Koncem novembra 1917 je izbruhnil v taborišču pegasti legar; vse moštvo (nad 12.000) in 1800 Rusov je bilo do 15. decembra kon-tumaclrano. Kuriva silno primanjkuje, prav tako tudi obleke, zlasti ujetnikom, in slame za posteljo. Vsak čas je kontumaci-rana ta ali ona baraka zaradi tifusa ab-dominalis, pegastega legarja in griže. Interpelacija se pritožu,je, da se je 51 Bošnjakov, ki so bili sem dodeljeni za razne službe, na primer kot bolniški strežniki, nadomestilo z Nemci, dasi je moStvo v taborišču skoro izključno jugoslovansko. —-Pričakujemo, da bo minister tem razmeram odpomogel.
-j- II. konferenca mednarodne katoliške Unije v Čutih« se je vršila od 29. do 31. jan. m. 1. Navzočih je bilo približno 50 zastopnikov iz devetih različnih držav. Konferenca se je izrekla za mirovno noto sv. očeta z dne 1. avgusta m. 1. kot močan temelj za trajen mir potom sporazuma med narodi. Protestirali so proti pačenju papeževih mirovnih prizadevanj in proti omejevanju papeža v občevanju s katoliškimi instancami; vsi katoličani na svetu se poživljajo, naj skrbe za to, da se temu neznosnemu položaju sv. stolice napravi konec. Izrekli so se za ustanovitev katoliških mednarodnopravnih odborov v raznih deželah, da se mednarodno pravo obnovi in razširi na krščanski podlagi. V najkrajšem času naj so skliče mednarodni kongres katoliških in krščanskih delavskih organizacij, na katerem naj se sestavijo zahteve glede delavskega varstva ob sklepu miru in kasneje na podlagi delavske enciklike papeža Leona XIII. Sprejeli so resoluciji tičoči se srodnjega in kmetskega stanu po vojni. Skleuili so, da se v kraju, kjer se bodo vršila bodoča splošna mirovna r-ogajanja> za čas pogajanj ustanovi stalna poslovalnica mednarodne katoliSke Unije; vlade vojujočih se držav se naprosijo, da dodele svojim mirovnim delega-iijam izvedence za katoliška cerkvena vprašanja. Poslali so brzojavke sv. očetu in raznim odličnim osebnostim.
4- Bavarsko zastopstvo pri pogajanjih v Brestu Litovskem je, kakor poroča Frank-turter Zeitung vznevoljilo Virtemberfiko in Saksonsko. List graja, ker je zastopana Bavarska pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem, češ, da je že itak Bavarec državni kancler, da se tako vzbujajo tudi Prusiji opomini in da nemška ustava Bavarski ne pripoznava predpravic z ozirom na zunanje zadeve.
-j- Nemci proti samostojni poljski državi. Prof. Hotsek, ki velja v Nemčiji sa poznavalca vzhodnega vprašanja, je imel te dni predavanje, na katerem je nastopil proti samostojni poljski državi, ker bi ta nasprotovala interesom Nemčije. Uvede naj se četrta delitev Poljske. Nekaj poljskega ozemlja naj vzame Nemčija, drugo pa naj prepusti Rusiji.
-f Kja je Celje? Človek, ki bere »Deutsche Wacht« bi mislil, da je Celje daleč tim gori v rajhu. Jezi se namreč na dr. Korošca, da je prišel tudi »v nemško (1) mesto Celje pridigovat nauke jugoslovanskega veleizdajal3tva«. Celje da leži na nemških (1) tleh in zato mora nemško prebivalstvo Celja zaklicati dr. Korošcu gro-movit »Ven!« — Bo že prišel čas, ko bodo tudi možje okoli »Deutsche Wacht« spoznali, na čigavih tleh leži Celje.
-j- Srbsko demokratično stranko nameravajo ustanoviti na Hrvatskem, ki bi
kakih 1000 častnikov in vojaških uradnikov. Posebna se obrača interpelacija proti odredbi, da jc napadel vsak Srb smrti, brez ozira na spol ln starost, v čigar posesti se najde orožje.
V	nekaterih okrožjih je bilo na leto usmrče-nlh po 100 ljudi radi tega: zgodil se je tudi slučaj, da jih ie padlo tudi cn dan radi tega 50, Zaradi posesti orožja n.- usmrte le posest-uikov, ampak tudi talce, navadno brez sodne preiskave, brez ozira na to, ali je talec odgovoren za posest orožja pri drugi osebi ali ne.
V	deželi uživajo protekcijo ogrske tvrdke. — Radovedni smo na odgovor domobranskega ministra.
Pollftline norice.
-f- Jugoslovanski klub nc izpremeni svojega stališča. Z Dunaja poročajo dne 4. t. m.: Dne 31. jan. se je oglasila pri ministrskem predsedniku na njegovo povabilo parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba pod vodstvom poslanca dr. Korošca. Klub je nato izdal poročilo, v katerem ustanavlja, da po konferenci z ministrskim predsednikom klub nima razloga, da bi svoje stališče nasproti Seidler-jevemu kabinetu izpremenil.
-f Dr. Korošec o vprašanju »ogrske narodne vojske«. Budimepštanski »Az Est« prinaša razgovore z avstrijskimi politiki o vprašanju »ogrske narodne vojske«. Med intervivanlmi voditelji strank je tudi dr. A. Korošec, ki je izjavil: — »Pri nas ni sploh nobenega razpoloženja ali nasprotovanja proti »ogrski narodni vojski«. Priznamo Mažarom pravico ustanoviti si samostojno armado, toda zahtevamo, da se prizna ista pravica brez izjeme vsem narodom monarhije. To se razume, da mislim to le v tem slučaju, ako ne sklene mirovna konferenca vroče zaželjene splošne demo-bilizacije.« — »Az Est« prinaša celo izjavo za razliko od drugih tiskano z razprtimi črkami.
-f- Delegacije ne bodo sklicane. Z Dunaja poročajo: Načelnik avstrijske delegacije, prelat Hauser, je poslancu Stane-ku odgovoril, da z ozirom na položaj pogajanj v Brestu Litovskem trenotno sklicanje delegacij ni možno.
-f Finančna predloga ln proraBnn za I. 1917.—1918. Izšlo je poročilo proračun-sekga odseka o finančnem zakonu za leto 1917.—1918. Poročevalec dr. Steinwender izvaja: Stroški bi se dali zmanjšati. Na stotisoče za službo na bojišču nesposobnih ljudi se brez zadostnega zaposlenja pridržuje v vojaški službi; tako se brez koristi množe mobilizacijski stroški in obtežuje država z izplačevanjem vzdrževalnin, v tem pa v kmetijstvu, obrti in državni službi manjka delavnih moči. Določbe zakona o vzdrževalninah so se izkazale kot po-grešne; brez vsake trdosti bi se mogla vsota 3432 milijonov, kolikor sedaj znašajo vzdrževalnine, znižati za pol milijarde. Ravno to velja glede begunskih podpor, ki so proračunane za tekoče leto na 994 milijonov kron. Če bi se odpustili za službo na bojišču nesposobni in zato v vojaškem pogledu brezpomembni vpoklicanci in ako bi se begunske podpore izplačevale le v toliko, v kolikor zahteva resnična podpora, bi mogli prihraniti najmanj milijardo kron in ne bi bilo treba proračuna še'zadnji čas zvišati za 1600 milj. K. Ako bi boljše gospodarili, bi se bila obrestna mera znižala, produkcija pa zvišala in prihranili bi bili 2t/o milijarde dolgov.
Med državnimi obrati se je najbolj ob-nesel tobačni monopol. V zadnjem letu pred vojno jc znašal prebitek 225 milijonov, sedaj je proračunan na 336 milijonov kron. Nasprotno so pa državne železnice kljub zvišanju tarifov ostale pasivne. Pošta in brzojav ter poštna hranilnica izkazujejo zgolj navidezne prebitke.
Nove finančne odredbe so zasnovane tako-le: zvišanje tarifov na državnih že-
leznicah 302 milijona, zvišani davek na ' vozne listke in tovornino 30 milijonov, vinski davek 90 milijonov, zvišani sladkor- | ni davek 80 milijonov, davek na promet ; z vrednostnimi papirji 6 milijonov, davek 1 na premog 180 milijonov, zvišanje splošne | pridobnine i0 milijonov, zvišanje zemlja-rine 15 milijonov, pridobnina 2. razreda, dohodnina in rentnina 80 milijonov, skupaj 823 milijonov.
Izdaja zakladnic avstro ogrske banke se je izvršila na pogrešni podlagi in zato ne obeča nobene koristi. Poročevalec priporoča, naj zbornica pritrdi finančni predlogi in proračunu.
-f Za priklopilev cele Galicije samostojni poljski državi s cesarjem Karlom in njegovo dinastijo na prestolu se je izrekel zbor poljskih delegatov v Lvovu dne 4. t. m. Sprejeli so tudi resolucijo za ustanovitev močne poljske armade na podlagi splošne vojaške dolžnosti. — Poljaki še vedno mislijo na to, da bi podjarmili Ukrajince.
-f Na konferenco mednarodne katoliške unije v Curih je odpotoval iz Bosne stavbni nadsvetnik Josip pl. Vancaš.
-j- Umestna interpelacija. V olomu-
Škem »Našincu« čitamo sledečo interpelacijo poslancev dr. Hnibana, Samalika, Kadič&ka i. dr. na voi. ministra: »Splošno ogorčenje in nevoljo je vzbudila odredba pri nekaterih polkih, da ne smejo vojaki pisati domov za živež, in domači jim ne smejo zavojev z živili poslati. Ta odredba je naravnost kruta za vojaka, kakor za njegovo rodbino. Poslani dar je edino veselje in tolažba ubogemu vojaku, ločenemu že tako dolgo od svojega cloma. če mu domači pošljejo le košček kruha, jc ganjen veselja, zakaj v tem koščku domačega kruha vidi kos svojega doma. Prehrana našega vojaštva ni v redu, kakor sve-dočijo neštete pritožbe. Moštvo ne dobiva take in toliko hrane, kakor je določeno in po vojni upravi plačano. V mnogih, mnogih krajih — tudi na fronti — dobiva vojak silno slabo, revno hrano in še te malo, medtem ko vojaške osebe (sarži) pošiljajo cele zaboje živeža svojim rodbinam, krmijo z ostanki iz vojaške kuhinje svoje privatne živali, ali znatne množine živil, določenih za vojaštvo, drugim — prodajajo! Pri vojakih se o teh razmerah javno in splošno govori. Ni dvoma, da je na teh obtožbah mnogo resnice. Če vojak ne dobi, kar mu po pravici in potrebi gre, gladu je. Gledati mora, da si kako pomaga. Ker mu je njegov dom najbližji, obrne se najprej do svojih domačih za pomoč. Ti radi svojim ustom utrgajo, da napravijo , veselje svojemu dragemu. Ali naj naši vo-jaki-junaki v tej grozni vojski tvegajo življenje, poleg tega pa še — stradajo! Zato vas vprašamo, g. minister: Ali hočete takoj odpraviti ono kruto prepoved (pošiljati vojakom živil)? Ali boste najstrožje preiskali, se-li iz vojnih kuhinj res toliko in take hrane vojakom daje, in če vojaki v resnici vse to d o b 6 , kar in kakor je v računih izkazano?«
Obljube in dejanja. C. kr. ministrskega sveta predsedstvo nam je poslalo sledeče: »Dne 30. januarja so prišli k ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju agrarni zastopniki nemških strank in krščanskih socialcev zradi splošnega razveljavljenja oprostitev prvih šestih letnikov. Cela vrsta poljedelskih obratov je nave-
bum - bum!
Jaz hočem
»To ni bum - bum!«
Ah, če bi mogel, bi Jakob popeljal malega v cirkus in mu pokazal plešočega in skakajočega glumača, rekoč: »Glej, Franci!«
Toda on je storil nekaj boljšega. Podal se je v cirkus, zvedel tam za naslov stanovanja klovna in je šel boječe, s tresočimi nogami na Montmartre, kjer bivajo najrazličnejši umetniki: pesniki, slikarji, igralci, glumači...
Skoro predrzna je bila Jakobova Zahteva. Toda saj hodijo igralci in glumači tudi po privatnih stanovanjih, seveda visokih aristokratov, da jim pojejo in jih zabavajo in kratkočasijo!
Mogočr se bo oni glumač vendarle omečil in se hotel podati z njim k bolnemu Franciju! Bog ve, kako ga sprejme, njega, Jakoba?! Zdaj ni bil več opravljen kot »Bum - bum«, ampak bil je gospod Moreno v svoji umetniško opremljeni sobici, sredi knjig, slik in okraskov, ki je sprejel Jakoba elegantno in sila vljudno in ga peljal k mizi ter mu ponudil stol, ltakor zdravnik pacijentu.
Jakob je pogledal okoli sebe razburjeno in plašna S prsti je nervozno vrtil klobuk. Glumač ga je čakal, da mu prišlec pove kako in kaj. Jakob se je opraviče-vaL da ia ta želja, ki ga je do njega pri-
gnala, pravzaprav predrzna in vsiljiva ... toda naj oprosti... saj... ah, saj gre tu za bolnika ... za sinčka, ki je tako nadarjen... vse zna v šoli... je skoro najboljši učenec, samo računa bolj slabo, Franci,.. toda velik sanjač je.,. sanjač, razumete. In dokaz za to je ta ... čujte ...
In Jakob je razlagal glumaču-artistu vse, sprva sicer boječe in preplašeno, toda potem se je ohrabril in jasno povedal:
»Dokaz za to je ta, da vas hoče na vsak način videti, da ne misli na nobeno drugo stvar, kot na Vas; vi ste njemu zvezda, ki jo iščejo njegove oči, ki se ne morejo odtrgati od njene svetlobe ...«
Ko je oče skončal svojo prošnjo, mu je bilo čelo vse potno. Ni se upal pogledati glumača, ki je zrl mirno na delavca Jakoba. Bog zna, kaj bo napravil klovn, ali hoče uresničiti delavčevo prošnjo?
Ali se mu r? bo zdel Jakob bedast, znorel, ki mu tv ' ' edastoče in ga bo zapodil čez prag?
»Kje stanuj: je vprašal Bum-
bum.
»Ah, čisto blizu I Ulica Abesses.«
»Pojdimo!« je zaklieal glumač, »vaS deček hoče videti Bum-buma? Dobro, pp naj ga ima nekaj časa, da bo potoiažen!«
skupno delovala s hrvatsko Starčevičevo stranko prava.
-j- Povsod se branijo Madžarov. Krakovski »Kurier 111. Cadzienni« poroča: Poljski poslanec Skarbek je stavil interpelacijo, v kateri navaja, da se je mudilo zadnje dni v Lvovu na mestni stražnici veliko mažarskih vojakov v pplni bojni opremi, s čeladami na glavi. Na vprašanje, kaj hočejo, so odgovorili, da so bili poslani v Lvov zato, da zadušijo eventuelne nemire. Vsak je imel 240 nabojev in nekaj ročnih granat. Grof Skarbek zahteva, naj se odpokličejo iz Galicije madžarski vojaki, ki ne razumejo Jezika prebivalstva.
-f Vojnokreditni zavod. V tem novoustanovljenem zavodu sedijo poleg deset Nemcev in Italijanov trije Jugoslovani. Koroško in Nemci so v vojni izmed južnih dežel najmanj trpeli, zato je to razmerje nerazumljivo. Sedež društva je v Celovcu, kjer se bo, kakor se »Mir« po pravici boji, uganjala Siidmarkina politika in nič drugega. Zatrjujejo, da bo zavod v narodnostnem oziru pravičen, a njega začetki dokazujejo nasprotno. Na vsak način bo treba paziti, kako bo deloval.
Vsi navzoči prežeti z visoko, edino-spasonosno mislijo o naravnem pravu, katero nam je dal sam Bog in iz katere misli neizprosno logično izvira samoodločba narodov, — navdušeno pozdravljamo največjo misel, ki se je kedaj rodila na našem slovanskem jugu, to je deklaracijo 30. maja ' 1917, kateri se vsi v imenu cele občine kar najodločneje pridružujemo ter slovesno prisegamo, da od nje nikoli ne odstopimo ter smo pripravljeni za njo živeti in umreti ter žrtvovati vse, kar imamo! Odločno, neuklonljivo naprej zastava Slave! Županstvo Dornberg.	_
Sporazum nsflaiiiije vojska.
Agence Havas: Vrhovni vojni svet je zboroval med 30. januarjem in 2. februarjem, predsedoval mu je Clemenceau. Vojnega sveta so se udeležili: za ameriške Združene države: general Blisz in Per-shing; za Francijo: Clemenceau, Pichon in generali Foch, Petain in Weygand; za Anglijo Lloyd George, lord Milner, general Robertson, Wilson in Haig; za Italijo: Orlando, Sonnino in generala Cadorna in Alfieri. Vrhovni vojni svet se je temeljito pečal z zadnjimi izjavami avstrijskega zunanjega ministra in nemškega kanclerja. Ni mu bilo mogoče, da bi bil v njih kaj našel, kar bi se približalo zmernejšim pogojem, ki so jih vse zvezne vlade formulirale. To prepričanje je okrepil vtis, ki ga je povzročilo protislovje med baje idealnimi smotri, s katerimi so se osrednje velesile pričele pogajati v Brestu Litovskem in med osvojevalnimi in roparskimi načrti, ki so se zdaj pojavili. V teh okol-nostih sodi vrhovni vojni svet, da je njegova edina, najbližja dolžnost, nadaljevati vojaške napore zaveznikov z zadnjo energijo in najtesnejšim in najučinkovitejšim skupnim sodelovanjem. Napori se morajo nadaljevati, dokler se nazor sovražnih vlad in narodov tako ne izpremeni, da se bo moglo upati na mir, ki ne bo temeljil na načelih kaoitulacije pred agresivnim, zakrknjenim militarizmom glede na vsa tista načela, katerim hočejo zavezniki pripomoči do zmage načel svobode, pravičnosti in spoštovanja pravice narodov.
Sklepi vrhovnega vojnega vodstva ne tičejo le splošnega vodstva vojaških zadev zaveznikov na raznih bojiščih, marveč še prav posebno najtesnejšo in najučinkovitejšo spojitev vseh naporov zveznih velesil v boju proti osrednjim velesilam pod nadzorstvom vrhovnega vojnega sveta. Pravice vrhovnega vojnega sveta so razširili in ugotovili na konkretno in praktično izvedbo akcije, ki se je bila določila v Rapallu meseca novembra. Po najnatančnejši razpravi so se splošno sporazumeli o vseh vprašanjih glede na politiko in na njeno izvedbo. Dosegel se je popoln sporazum med vladami in vojaškimi voditelji v vseh potrebnih smereh, da se doseže popoln učinek in da nastane za vse mirno čuvstvo nezmagljive moči po trdnem za-upaniu v soglasno slogo glede na nazore.
Združitev prepričanj in mnenj, ki se je pojavila, ne zasleduje nobenih drugih smotrov, kakor obrambo civiliziranih narodov proti najsilovitejšemu podjetju zatiranja sveta; proti nasilstvom sovražnika nastooa z mirno nadvlado neprestano se obnavljaiočih najvišjih energij.
Veliki čini naših demokracij so si ustvarili svoje mesto v zgodovini z nad vso mero vzvišenimi junaškimi čednostmi; plemenita vstrajnost civilnega prebivalstva v vsakdanjih strašnih preizkušnjah pa nič manj kakor sijajno junaštvo armad izpričuje, s kakšno slavno zmago bo posvetila vojaško zmago oprostujoče entente potom moralne zmage.
Volna porotila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. februarja. Uradno: Med Adi-žo in Piave živahni topovski boji. Vzhodno od Brente smo odbili dva sovražna poizvedovalna napada.
4. februarja. Tudi včeraj se je Italijan omejil na živahno delovanje artiljerije. Tekom bojev so bili sestreljeni 4 sovražni aparati. Pri tem se mora opozoriti na to, da italijansko vojno vodstvo številke o sestreljenih letalih zelo pretirava. Tako pravi italijansko poročilo z dne 30. m. m., da je bilo v dveh dneh sestreljenih 17 sovražnih letal. V resnici se je pa Italijanom dne 28. in 30. m. m. posrečilo zbiti le dve naši letali.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. februarja. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: Na mnogih mestih bojne črte so streljali s topovi, ogenj je postal zvečer močnejši posebno na Flan-drskem med gozdom Houthoulster in Ly-som, dalje na obeh straneh Scarpe. Zahodno od Bellicourta se je izjalovil močan poizvedovalni sunek Ajigležev. Pri Aillette severno Braye so vdrli Francozi začasno v postojanko naših straž. Lastna pehota in pionirji so privedli severnozahodno od Bčzonvauxa 19 ujetnikov iz francoskih jarkov.
V zračnih bojih s tal smo v zadnjih dveh dneh sestrelili 18 sovražnih letal in dva privezana zrakoplova.
Italijansko bojišče: Med Adižo in Piave veliko topovskih bojev.
......... Šivi!
Stavka v Nemčiji.
Kolinska krščanska strokovna društva so izdala poseben letak, s katerim so obsodila stavko, ki se je pričela proti volji strokovnih društev. Zmerni socialni demokrati so tudi delali na konec stavke, ker se boje, da se razbije večina v državnem zboru, če bi dalje stavkali. Glede na stavko v Berlinu je pisala »Kolnische Volkszeitung«: Stavka se bo kmalu razblinila, ker sc ji upira zdravi razum delavcev, Dejansko koristi le v veliki meri žepom berlinskih tvorničarjev, ker je moralo radi pomanjkanja premoga precej tvornic počivati. Do 10 milijonov mark so prihranili berlinski tvorničarji, ki bi jih bili morali sicer počivajočim delavcem plačati.
Wolff je 4. t. m. poročal, da se je znižalo število stavkujočih za približno 100 tisoč. Veliko tvornic popolnoma dela, v drugih dela 75 do 80 odstotkov delavcev. V Monakovu so v soboto sklenili, naj se stavka konča. Stavkali so štiri dni. Nekaj voditeljev stavke je v Monakovem policija zaprla. Stavka se je končala v Kolinu, v Bremenu, Vratislavi, Mogunciji in v Jeni. Na Porenskem. in Westfalskem jc 4. t. m. stavkalo še 12 odstotkov rudarjev.
Zmaga stavkujočih v Franciji.
Genf, 4. februarja. Herve je pisal v svojem listu o zmagi, ki jo je neka stavka dosegla. Kraja z ozirom na cenzuro ne pove. Vlada je pozvala pod orožje in poslala na fronto nekega delavskega voditelja, da bi mu onemogočila agitacijo Delavci so nato pričeli stavkati; Clemenccau se jc moral z njimi pogajati in izpolniti, kar so želeli.
Angleški kovinarji groze s stavko.
Haag, 4. februarja. Angleški kovinarji, posebno strojniki, groze s stavko.
Nemški državni poslanec Dittmann obsojen.
Berlin, 4. jan. Vo;aško sodišče je obsodilo državnega poslanca Dittmanna zaradi izdajstva, odrjora proti državni oblasti in zaradi prestopkov odredb pred sodnim dvorom v petletni zapor in v dveletni trdnjavski zapor.
lil! PSFOiS.
Novi zastopniki v Brestu Litovskem.
Beriin, i. februarja. List Maksima Gor-kija je poročal, da bodo v Brest Litovsk odpotovali poleg zastopnikov Besarabije tudi zastopniki samoupravnih republik Sibirije, Turkestana in ozemlja pri Donu.
Premirje z Rumuni jo.
Berlin, 4. februarja. O posvetih Czer-nina, Kiihmanna in Ludendorffa se govori, da gre za od boljševikov neodvisno pogajanje z Rumunijo in z Ukrajino. Mogoče je, da se premirje Rusiji v najkrajšem času odpove in da sc mogoče sklene premirje z Rumunijo, od katerega so še mogoča presenečenja.
Ustje Donave nova republika.
Sofija, 3. februarja. (K. u.) Vojeni Iz-vestije, glasilo vojnega ministra, je zasebno poročalo iz Bagadagha, da so se polastili rumunski revolucijonarji ladij v pristanišču v Kilia in da so proglasili novo republiko v ustju Donave. Poveljnik ruskega podonavskega brodovja je izjavil, da se bo Odesa z vso silo branila proti rumunski zasedbi Besarabije in da je donavsko brodovje pripravljeno proti Rumu-nom.
Judovska država.
Bern, 4. febr. Berner Tagblatt: Angleška vlada namerava v kratkem proglasiti neodvisno judovsko državo Palestino z glavnim mestom Jeruzalemom. Sveti kraji > oostaneio mednarodna lastnina,
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S.
Izjave za deklaracijo je prejel »Jugoslovanski klub« na novo od: občine Mezgovi (okraj Ptuj), krajnega šolskega sveta v Polj-čanah, občine Poljčane, Brezje, Stanovsko, Lušečkavas, Sv, Lucija ob Soči, Grahovo ob Bači, Slivnica pri Celju, Sevnica ob Savi, zdravstveni zastop okrožja Višnjagora, občina Ponikva na Tolminskem, Samušani (Samu-šen), Formin (okrai Ptuj), Muretinci (okraj Ptuil, Radislavci, Vojsko (okraj Logatec), Pleterje (okraj Brežice), Podčetrtek, Sv. Rok ob Sotli, krajni šolski svet Sv. Rok ob Sotli, Bukovje pri Postojni, Nevlje pri Kamniku; dalje od žen in deklet iz občine Grosuplje (s 680 podpisi), iz občine Krka (s 385 podpisi; ob tej priliki se je tudi nabralo od podpisanih 120 K za dr. Krekov spomenik), žene in dekleta čemšeniške fare (z ogromnim številom podpisov), iz občine Novaštifta pri Gornjem-gradu, iz župnije Šmihel pri Žužemberku, iz Zakota pri Brežicah (s 464 podpisi), iz občine Muretinci, iz občine Boštanj pri Savi (s 325 podpisi), iz Luč pri ViSnjigori (s 86 podpisi), iz občine Žalina pri Višnjigori (s 155 podpisi; podpisale so vse do zadnje), iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem na Dolenjskem (z 250 podpisi), iz Grahovega ob Bači (s 347 podpisi), iz občine Dramlje (z 289 podpisi), žene in dekleta iz župnije Dobrna pri Celju (s 463 podpiai), iz Zdol, občina Pleterje pri Brežicah (z nad 300 podpisi). Nič dobro se ne morejo čutiti lakozvane nemške trdnjave v Celju, Mariboru, ko slišijo tc tisočere glasove žen in deklet iz svoje okolice in iz svoje srede; kaj poreče slavni Ornig, ko sliši vse te izjave iz občin okoli Ptuja! Rencgatovstvo bo zamrlo! Poturicc bomo izrvali. Narod je vstal in stoji za svojimi zastopniki.
Oglašati so sa pričele tudi občine in žen-stvo iz Primorja. Izjave za deklaracijo so poslali: Istrijanke iz občine Materije, žene in dekleta vasi Bač iz občine Materije, zavedne žene in hrvaška dekleta vasi Golač, občine Materije, iz vasi O^lrovica in Požane občine Materije, ženstvo vasi Rožice, občine Materije, društvo Donjokaštclanska Štionica u Sta-rom (kod Splita u Dalmaciji), bivši zastupnici večine naroda u Istri.
Tudi posamezne žene in dekleta, ki žive izven svoje domovine raztresene po nemških mestih, nam pošiljajo izjave, polne narodnega navdušenja.
Vsem najlepša hvala!
Dunaj, 1. februarja 1918.
»Jugoslovanski klftb,«
Odbor občine Pijavagorica se pridružuje izjavi vseh slovenskih strank za mainiško dr-žavnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Pozdravlja mirovno akcijo sv. očeta Benedikta XV. Istotako iskreno pozdravlja mirovno sodelovanje našega ljubljenega cesarja Karla I., ki prosi Vsemogočnega, naj skoraj uresniči želje našega miroljubnega vrhovnega kneza in vladarja. Jugoslovanski klub se naproša, da deluje neumorno za udejstvitev jugoslovanskega edinstva. — Josip Jamnik, 1. r., župan. — Anton Kramar 1. r., Josip Mahne 1. r., Franc Hočevar 1. r., svetovalci. — Franc Černogoj Fran Krive, Janez Vilhar, "Janez Fink, odborniki.
Občinski odbor obč. Šempolje na Krasa se je v svoji seji dne 20. januarja 1918 navdušeno in soglasno izrekel za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. Jugoslovanskemu klubu izreka za njegovo neustrašeno delovanje največje zaupanje. — Le krepko naprej po začrtani poti do zmage! — iz dna srca želimo v najkrajšem času resničnega miru. ki ga našemu narodu prinese le zedinjena Jv.£oslavija.
Ivan Lup! župan.
Občinski odbor občine Buči; v seji dne 27. januarja t. 1. soglasno in z navdušenjem pozdravlja izjavo Jugoslovanskega kluba v državnem zboru dne 30. maja 1917.
Prebivalci občine Kastav v l3tri so se izjavili za jugoslovansko deklaracijo. (Sledi nad 2000 podpisov.)
Občinski odbor obč. Št. Jurij pri Grosupljem je v svoji seji dne 28. jan. 1918 soglasno sklenil sledeče: Pridruži se z vsem srcem ter z odločno zahtevo po združenju vseh Jugoslovanov pod habsburško dinastijo, deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. ki je resničen in veren izraz prave in neoma-jane narodne volje in narodovega stremljenja po svobodi in neodvisnosti, ter se zaupno zanaša na to, da bodo vsi naši državni poslanci zastavili vse svoje siie v dosego našega vzvišenega narodnega cilja, ter izposlovanje takojšnjega miru!
Občinski odbor Velikircpen, zbran v svoji seji dne 27. januarja 1918., soglasno in z navdušenjem pozdravlja izjavo Jugoslovanskega kluba v državnem zboru z dne 30. maja 1917. za združeno Jugoslavijo pod žezlom habsburžanov, ter izreka našim poslancem v Jugoslovanskem klubu popolno zaupanje in zalivalo za njih možati nastop ter jih prosi, da trdno in neustrašeno vztraja še nadalje s svojimi in na?imi zahtevami, da tako združeni dosežemo zaželieni cilj.
Aprovizačna komisija v Marezigab se z Iskrenim srcem pridružuje državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Njegovim članom, zlasti načelniku g. dr. Korošcu, izreka svoje popolno zaupanje, zahvalo za odločen nastop in veliko prizadevanje za dosego jugoslovanske države pod žezlom Habsburžanov. Obenem jih prosi, da ne odnehajo niti za ped od pravičnih zahtev, katerih uresničenje je vsega naroda hrepenenje. Razdiralce narodne edinosti obsoja s* dna svoje duše. — Obenem prosi naše jugoslovanske poslance, naj zastavijo vse svoje eioči, da_ se doseže čimprej zaželieni mir. — Pri tej priliki sc je nabralo za dr. Krekov spomenik 206 kron.
Podpisani fantje in možje župnije Moravče pozdravljamo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Z odločno zahtevo po narodni združitvi pod habsburškimi vladarji ter se ji pridružujemo v popolnem obsegu. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje in zahvalo za res narodno delovanje. Prevzvišenemu gospodu knezoškofu zahvalo za odločilni nastop in jasne besede v svrho edinosti naroda. Hvaležno pozdravljamo človekoljubno prizadevanje papeža Benedikta XV. in našega cesarja za mir. Naj bi sc njuna želja kmalu izpolnila. (235 podpisov.)
Podpisane žene in dekleta občine Ihan pri Domžalah zahtevamo soglasno in se pridružujemo deklaraciji z dne 30. mejnika leta 1917. za samostojno jugoslovansko državo pod i žezlom slavno vladajoče habsburške vladar-
ske hiše, da se popravijo krivice, storjene našemu narodu, ter pozdravljamo prizadevanje sv. očeta Benedikta XV. ter Presvetlega ca-sarja Karla I. za mir. (Sledi 256 podpisov.)
Podpisane žene in dekleta iz občine Krka, Dolenjsko, sc navdušeno pridružujejo jugoslovanski deklaraciji naših državnih poslancev. Sledi 385 podpisov. Obenem se je nabralo za dr. Krekov spomenik 120 K.
Žene m dekleta občin Lukovica, Prevoie in Spodnje Koseze se pridružujemo majniški deklaraciji jugoslovanskega kluba ln izrekamo poslancem tega kluba popolno zaupanje in prevzvišenemu knezoškofu za njegov možati nastop srčno zahvalo. Vse to v nadeji, da tudi našemu jugoslovanskemu narodu zašije kmalu solnce lepše bodočnosti, ter zahtevamo sko-rajšen in pravičen mir s pravico samoodločbe narodov. Sledi 566 podpisov, in sicer iz Luko-vice 135, iz Spod. Kosez 135 in iz Prevoj 296. Obenem se je nabralo za Krekov spomenik na Prevojah 233 K 60 vin., v Sp. Kosezah 45 K G0 vin. in v Lukovici 30 K.
Podpisane žene in dekleta občine Veliki-rcp.~a slovesno izjavljamo, da srno z dušo in srccni za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahtevamo pod habsburško dinastijo ujedinjenja, samostojnosti in svobode na-= šega naroda. Sledi 292 podpisov.
Narodne žene in dekleta občine Ovsiše-Podnr.rt iskreno pozdravljajo in se pridružujejo deklaraciji naših poslancev združenih v Jugoslovanskem klubu na Dunaju. Navdahniti hočemo svojim malim misel celokupnosti vseh Jugoslovanov in v tem duhu jih zrediti. Prevzvišenemu našemu knezoškofu izrekamo iskreno svojo otroško udanost in ljubezen. Svetemu očetu in vsem onim, ki se trudijo za skorajšnji mir, se srčno zahvaljujemo. Zveste smo bile in ostanemo Bogu, našemu presvitlcmu cesarju pa tudi naši skupni domovini. (495 podpisov.)
Žene i:i dekleta iz Skril j (fara Kamnje) so potrdilo s 181 lastnoročnimi podpisi, ter r;-ene in dekleta iz Karaenj (občine Kamnje) s ' 187 podpisi naslednjo izjavo: 1. z veseljem pozdravljamo delo naših poslancev za svobodno Jugoslavijo v smislu deklaracije v dne 30. maja 1917; 2. iskreno želimo, da s? kmalu uresniči najsrčnejša želja Nj. sveiosti sv. očeta Benedikta XV. in Nj. Veličanstva cesarja Karla L: svetovni mir; 3. zahvaljujemo sc Nj. Prev-zvišenosti našemu knezu in nadškofu za pastirski list 7 dne 4. dcc. 1917, ki je pohi ljubezni do nas in naše goriške domovine.
Volja vsega naroda je izražena v jugoslovanski deklaraciji, ki zahteva samostojno državo vseh Jugoslovanov naše monarhije pod slavnim žezlom habsburško-lotarinske vladar-ske hiše. Iskreno pozdravljamo delo Jugoslovanskega kluba za dosego tega ci'ja, ki ga je začel naš neporabljeni prvoberiteij dr. Krek. Iskrena zahval?. presvetlemu knezoškofu ljubljanskemu /a njegovo požrtvovalno in neustrašeno delo za nai-e narodne pravice in vzajemnost vcega naroda! Iskreno oozdrav-ijnmo mirovno delo sv, očeta Benedikta< XV. in presvitlega cesarja Karla in presitno blagoslova božjega za io delo, da s j čim prej povrne mir po željah in načelu sv. Očeta, obmejni Slovenci ostanemo vedno hvaležni blagopo-kojnemu dr. Kreku, za kc;j;:ga spomenik pošiljamo sicer zelo skromno svotico 53 K 24 v iz Šmorija pri Kopru, Istra, saj poznate istrsko gospodarsko mizerijo, ki pa mu s hvaležnimi molitvami postavimo večni spomenik v našem srcu. — Sledi nad 800 podpisov mož, fantov, žena in deklet.
Podpisane žene in dekleta župnije Moravče pozdravljamo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 z odločno zahtevo po narodni združitvi pod habsburškimi vladarji ter sc ji pridružujemo v celem obsegu. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje in zahvalo za res narodno delovanje. Prevzvišenemu gospodu knezoškofu izrekamo iskreno zahvalo za odločen nastop in jasr.e besede v svrho edinosti naroda. Hvaležno pozdravljamo človekoljubno prizadevanje paneža Benedikta XV. in našega cesarja za mir. Naj bi s^ njuna in naša želja kmalu izpolnila! (Sledi 694 podpisov.)
Begunske žene in dekleta z Goriškega, bivajoče sedaj v Dobovi in okolici za deklaracijo: Veliki na" dobrotnik, veliki Slovan, nepozabni dr, J. E. Krek nam jc v svoji oporoki naročil, da posvetimo vse svoje moči, vso svojo ljubezen in vsa svoje srce jugoslovanski državi. Izponjujoč njegovo naročilo, sc pridružujemo tudi ine ženo in dekleta majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Zveste habsburški cesarski hiši in polne hrepenenja po narodni svobodi, zahtevamo ujedinjenje vseh avstr. Jugoslovanov v samostojno, neodvisno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. Poslancem Jugoslovanskega kluba najtoplejšo zahvalo in popolno zaupanje. Želimo pravičnega miru med narodi, ki naj bi prinesel tudi slabejšim možnost do svobodnega in srečnega razvoja. Sledi 44 podpisov.
5.0 zagrebških duhovnikov je doslej podpisalo jugoslovansko deklaracijo kakor tudi celokupna mladina zagrebških srednjih šoL
Bogoslovci senjsko-modruške škofije t Senju so podpisali jugoslovansko deklaracijo, (9 podpisov.)	t
Občinski svet mestne občine Sinj v Dalmaciji se je izrekel za jugoslovansko deklaracijo in daroval obenem 5000 K za dr. Krekov spomenik.	i
Prebivalci vasi Krasica (221 moških 1» 372 ženskih podpisov), Sv. Kuzma-Škrljevo (242 moških in 369 ženskih podpisov) v Hrvatskem primorju so sc izjavili za jugoslovansko deklaracijo.
Številni prebivalci mesta Livno v Eosnl so sc izjavili za jugoslovansko deklaracijo.
Slušatelji kralj, višje gospodarske šole V Krišcvcih na Hrvatskem so se izjavili za jugoslovansko deklaracijo.__j
Dnewfrte novice.
—	Zaradi tehničnih težav, povzročenih vsled slabega vojnega inalerijala, se je naš sinočnji list zakasnil, kar naj nam naročniki blagohotno oproste.
—	CeuJ. naročnikom! Nekateri naročniki Sc saflaj niso obnovili naročnine za 1013, dati so bile položnice žo vsem izvodom priložene. Da na bo neljubega ustavljanja ln reklamacij, naj izvolijo dotičnl, katerim je naročnina že potekla, isto takoj obnoviti, ker Jim bodo list sicer ustavljen. Pošiifatve po položnici prejmemo če* 7 do 10 dni, po nakaznicah nekaj preje.
s Tiara va.
—	Pogreb f kanonika Jan. N. Novaka se je vršil dne 1. februarja ob 11. uri dopoldne v Radovljici ob obilni udeležbi duhovščine in ljudstva. Pokopal je blagega pokojnika prevzv. g. knezoškof Anton B. Jeglič.
—	Nevarno obolel je v Preski pri Medvodah dr. Jos. Marinko, profesor v p., in se priporoča svojim duhovnim sobra-tom v molitev.
—	Jugoslovanski klub je v zadnjih tednih vsled ogromne vporabe persekucij-skega materijala silno okupiran. Delo bi šlo veliko hitrejše, ako bi imel klub na razpolago več pisalnih strojev, katere je pa sedaj težko dobiti. Zato prosi klub, če bi imel kdo na razpolago pisalni stroj, da ga proti odškodnini da na razpolago za dobo vzvi-šanega parlamentarnega dela. Dotični gospod, ozir. društvo itd., naj bi samo pisal na klub pogoje in kakovost stroja, na kar bi klub sam preskrbel varen transport
stroja na Dunaj.
—	Izredni ob5ni zbor Gospodarska
zveze se vrši 11. t. m. ob 3. uri popoldne.
—	Duhavska vest. Bivši vojni kurat č. g. Valentin Jcrše je nastavljen kot kaplan na Jesenicah.
—	Umrl je v Kranju posestnik gosp. Janez Engelman. Mir njegovi duši. — V Celovcu je umrl koroški deželni odbornik dr. Jožef Lemiscli. Bil je 22 let deželni odbornik. Zapustil je med drugim Stidmarki 20.000 K, nemškemu »Schulvereinu« 5000 in vseneinski zvezi v Mainzu 1000 K.
_ Starešinam slov. kat. akad. društev! Ker podpisanemu niso dostopni vsi naslovi, vabi tem potom gg. starešine, da se udeleže sestanka, ki bo v nedeljo, dne 10. februarja 1918 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Rokodelski dom. Velevažen spored! — Bogumil Remec.
—	Iz Pazina nam poročajo, da so v istrski prsti odkrili kalij. Sedaj odvažajo prst v vagonih na Nemško! Tako skrbimo za procvit kmetijstva v stradajoči Istri! '
—	Za sklad S. L. S. je darovala po-dnižnica v Trnovem na Notranjskem 100 kron. — Strankarji, spominjajte se sklada!
—	Umrl je v ruskem ujetništvu dne 27. marca 1917 Janez B e v c iz Dobovca. Naj v miru počiva v daljnji Rusiji!
—	Gmajna pri Raki. Naša vas šteje 48 številk; na vojno je odšlo 35 mož in fantov. Od teh je padlo 6, v ujetništvu sta 2. — Rekvizicija je hudo gospodarila pri nas; marsikaka liiša ne bo imela krompirja niti za seme.
—	Nakny konj potom vojaških obla-stL Meseca februarja se nadaljuje nakupovanje konj, ki je bilo januarja prekinjeno, kakor sledi: V Trebnjem dne 10. ob 0. uri; v Žužemberku dne 11. ob 8. uri; v Toplicah dne 12. ob 8. uri; v Rudolfovem dne 13. ob 8. uri; v Št. Jerneju ob 2. uri popoldne; v Kostanjevici dne 14. ob 8. uri; v Krški vasi ob 2. uri popoldne, v Krškem dne 15. ob 8. uri; v Domžalah dne 19. ob 2. uri popoldne; v Ljubljani dne 20. ob 9. uri v Ljubljani; v Kranju dne 21. ob 8. uri dopoldne.
—	Iz Tržiča. Pred meseci jc bil odšel slaboumni Jane Fortunat iz Bistrice proti Ljubclu in od tedaj ni bilo več slišati o njem kljub skrbnemu poizvedovanju domačih. 1. februarja so ga našli mrtvega nekoliko pod ljubelskim prelazom. Najbrže je zašel s prave poti in tam zmrznil. — Na laškem bojišču je umrl za domovino Urban T i š 1 e r, doma iz Loma in sedlarski mojster pred vojno v Tržiču. Zadela ga je granata. — Primož Krvar od Sv. Ane je bil podsut od lavine v pokrajini Vičenca. — Janez Dolenc, zidar, je umrl 18. januarja v Gorici od ročne granate, ki ga je ubila.
—	Za Krekov spomenik. Pri slovesu neveste gdč. Mici Zupančičeve v Kamenici pri Dolu nabranih 22 K.	, . ,
—	Wilton-kur;ava. Trgovska in obrtniška /■bornica nam sporoča: Vsled obstoječega pomanjkanja premoga je vsakogar dolžnost, svojo pozornost obračati vsem pripomočkom in napravam, ki omogočajo sledenje s kurivom. V tem pogledu pridejo posebno v poštev obrtni in industrijski obrati, katerih obširne kurivne naprave, ob pomanjkanju primernih naprav, mnogokrat onemogočajo varčno porabo guriva. Za vse take obrate so posebne važnosti kurilne naprave, s katerimi je moč slediti z gorivom. Takih naprav je že več pa-lentiranih sistemov v porabi; omenjena naj bosta le takozvani > Wilton« in pa »Kfidlo«-kurjavi. Opozorjeno bodi s tem na koristi, katere gorivo hraneče kurjave nudijo ne le r-plošnosti vobče ampak tudi imetniku obrata, opremljenega s tako napravo, v ekonomičnem oziru.
—	Za Krekov spomenik. Goriški begunci bivajoči v Dobovi in okolici so o priliki podpisovanja za Jugoslovansko deklaracijo darovali za dr. Krekov spomenik 114 K.
—	Iz ruskega ujetništva pošilja pozdrave •loško Rot, rač. podč. 97. pp., 13. stot. Naslov: Vojenopl. Joško Rot, gorod Čerkassij, Kijev-ska gub., počtovi jaščik 73, novi gorodolh, barak 2, Rusija. — Godi se mu dobro.
—	Mesto vencev za ranjkega preč. gosp. kanonika Janeza Novak, dekana v Radovljici, so darovali ženski skupini za voino prispevanje v Radovljici: g. okr. glavar dr. Friderik
Udeležniki občinske seje 27. decembra 1917 še sledeče: v občini Ocizla-Klanec, Istra.
ij Imenovanje. Finančni minister ic imenoval pisarniškega oficijala pri finančni proku-raturi in občinskega svetnika g. Josipa Zupančič za ravnateljskega pristava pomožnih uradov z naslovom »ravnatelj«. Častitamo!
Ij Umrli so v Ljubljani: Frančiška Rozman, vdova konirolorja deželnega plačilnega urada, 67 let. — Janez Barbiš, kajžarjcv sin, 19 let. — Boris Čcbulj, železničarjev sin, štiri dni. — Ana Kunšič, bivša šivilja, liiralka, 69 let. — Jera Čeferin, kaižarica, hiralka 42 let. — Mira Čebulj, hči železničarja, pet dni. — Florijan Završnik, vratar v pivovarni Union, 65 let. — Josipina Klein, zasebnica, 80 let. — Marija Leskovec, zasebnica, 73 let. — Angela Trškan, rejenka, 19 dni. — Draga Gruden, sprevodnikova hči, 4 dni. — Josip Rosnianith klučavničar električne železnice, 24 let. — Anton Vrhunec, delavčev sin, 3 dni. — Gašper Cej, dninar, begunec. — Lucija Prinčič, trgovka, 51 let. — Lovro Hiršfelder, poljski dninar, 43 let. — Jakob Medved, posestničin sin. 16 let. — Pavla Kozin ec, rejenka, 1 mesec. — Anton Stegu, hiralec, 93 lcl.
Ij Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v četrtek, dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici.
Ij Oddaja loja v Ljubljani in na deželi. Dunajska centrala za mast in olje je sporazumno s tukajšnjo deželno vlado odredila, da bodo v bodoče mesarji ves loj, ki ga dobivajo od živine v Ljubljani in na deželi, morali oddajati topilnici loja v Ljubljani, katero je prevzela v svojo oskrbo mestna aprovizacija ljubljanska. Loj, ki bo -a zabelo, bo mestna aprovizacija prevzemala ter na drobno prodajala ljudem na karte za maščobo. V tehniške svrlie namenjen loj pa bo morala oddajati topilnica dunajski centrali. Namen te novosti je, za silo odpomoči pomanjkanju masti, zlasti pa omogočiti, da bi se loj razdelil med konsu-mente enakomerno in pravično. Centrala jc sporočila mesarjem, da bo postopala z vso strogostjo, če bi ne oddajali vsega loja topilnici in celo zapretila, da jim v takem slučaju vzame obrtno pravico. Tudi deželno mesto za klavno živino bo moralo oddajati loj,
lj Sveže ineso na rumene izkaznice C št. 1 do 1200. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 1200 prejmejo sveže meso v sredo, dne 6. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2 do 2 št. 1 do 200, cd 2 do pol 3 št. 201 do 400. od pol 3 do 3 št. 401 do 600, od 3 do pol 4 št. 601 do 800. od pol 4 do 4 št. 801 do 1000, od 4 do pol 5 št. 1001 do 1200. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osenbi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K.
Tj Našla so je dcnarnica z manjšo vsoio denarja v Florijanski ulici. Lastnik jo prejme v Hrenovi ulici 13, pritličje.
p Odlikovanja. Cesar je podelil; Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje župnikom Francu Cvejn v Borštu, Milanu šašelj v Klancu in Ivanu Zalokar v Gročani, kapucinu p. Alojziju Slabanja in kuratu v Na-brežini Jožefu Vodopivcu; srebrni zaslužni
Sušmelj v Prvačini. Britof je smradljivi hlev postal, vladni inženir in županstvo ne moreta pomagati, ker ni ne stavbnega materijala ne delavcev, zato naj se le delazmožni delavci in delavke vračajo. Ko sc vračate, imejte oko vedno na vašem blagu, ker drugače vam bode vse ukradeno. — Župan F. Furlani.
p Iz Dornbcrga. Kdor more delati, naj gre domov kot delavec, cele družine pa naj se vračajo šele potem, ko zvejo, da je streha popravljena, da so na mestu okna vrata in podovi. Vlada nam zagotavlja, da bo storila vse, karkoli bo v njeni moči. Dajala bo orodje, živino in denarno podporo. Razna semena ji bo pa težko preskrbeti in zato naj si vsak begunec že v begunstvu nakupi vsakovrstnega semena, posebno ječmena, krompirja, fižola, graha, boba, buč, solnčnic in semena za povrtnino. — Trta naša ie skoraj uničena in nam ne bo letos dajala toliko dela, zato pa se bomo toliko bolj trudili s krompirjem, fižolom, bučami itd. Pridelati moramo toliko, da ne bomo stradali mi in tudi ne bližnja mesta, ki bodo komaj čakala, da jim kaj prinesemo. Delavci, sorojaki, vračajte se, — a ne praznih rok! Prej pojdite od hiše do hiše, da si preskrbile potrebnih semen! — Dorn-beržan.
p Pritožba, Iz Palterndorfa na N. A. nam pišejo begunci, da so si bili poleti prislužili nekoliko žita; potem sta pa prišla orožnik in župan in pobrala žilo, češ, da so ga bili na-kradli. »Tako se nam godi med tujci. Kje naj dobimo potrebnih zalog, da se moremo vrniti domov?«
p Drzen viom, 2. t. m. med 10. in 11. uro dopoldne, ko jc gospodinja bila odsotna, so neznani storilci vlomili v stanovanje Katarine Morossuti v ul. Coronco 9 v Trstu in odnesli iz omar in blagajne dragocenosti in denarja za 65.000 K. V kuhinji so si privoščili še 2 trdo kuhani jajci.
pr »Slovenska Matica«. »Slovenska Matičarje razposlala vabila na izredni občni zbor. Vsem tistim društvenikom, ki teh vabil niso prejeli tem potom, uljudno naznanjamo, da se vrši izredni občni zbor v četrtek, dne 14. februarja, ob 5. uri popoldne v magistratni dvorani. Na dnevnem redu sta točki: 1. Zvišanje letnine in ustanovnine. 2. Volitev odbora. Ker je vsem sedanjim odbornikom društvena doba potekla, treba voliti v smislu pravil vseh 40 novih odbornikov.
pr »Slovenska Matica«. Tem potom obveščamo vse tiste, ki se šele zdaj na novo priglašajo za knjige, katere je Matica ravnokar izdala, naj nekoliko potrpe. Če bo kaj knjig preostalo, jih sigurno prejmejo.
rižec na traku hrabrostne svetinje: kandida-inji uršulinskega samostana v Gorici Pavli rerjančič, prideljeni vojni bolnišnici 1602. p Iz Wagne. Iz prenapolnjenega dunaj-
Mathias 20 K; ga. podpolkovnik Minka Hra-šovec-Homann 40 K; g. okr. sodnik in sodni predstojnik Hugo Luschin 20 K; g. župan A. Roblek 20 K; rodbina dr. Jan Vovk 20 K.
—	Ža Rdeči križ, Gdčna. Ana Andrejšek iz Sedla pri Kobaridu je nabrala za Rdeči križ med ondotnimi prebivalci vsoto 67 K 20 vin.
—	Corrige, V VIII. izkazu darov za dr, Krekov spomenik naj se popravijo sledeče tiskovne pomote: mesto 130 K 50 vin. naj sc bere: 180 K 50 vin.; darili »Slov. Naroda«; dalje naj se doda pri z ;ku 78 K k besedam:
skega brzovlaka sem izstopil v Lipnici. Ker jc bilo še precej rano, ostal sem na cesti ter čakal, da se iz krasnega jutra porodi dan. Iz bližine nedaleč na hribu, kjer leži samostanska cerkev, oglasil se je plat zvona. Zamislil sem se v te doneče akorde jutranje glasbe. Daleč na okrog so butali odmevi zvona ter klicali prebivalstvo k življenju. Vesel sem bil tega glasu, saj ga nisem slišal žc leto dni, odkar sem bil zadnjič na dopuslu. Stal sem na cesti ter gledal v smeri proti Wagni. Prihajati sem videl sence po cesti v smeri na Lip-nico. Biie so ženske. Polglasno so pele neko žalostno furlansko pesem. Fini nežni sopran zdel se mi je, da plaka na cesti po zgubljeni sreči. In pele so dalje še bolj žalostno; čutil sem, da mislijo na svojo krasno nesrečno furlansko domovino. Slednjič sem se napotil v taborišče. Snažne bele barake so se mi zdele prijaznejše nego gališke ušive bajte. Velika snažnost na cestah in v barakah govori, da tu ne žive poljski židje in gališki panovi, marveč nesrečno primorsko ljudstvo. Hrana v taborišču je slaba, sama repa, nezabeljena. Ljudje hodijo daleč na okrog iskat živeža. A pripeti se skoro vedno, da jim ob povratku zaplenijo poklicani faktorji vse, kar so si z velikim trudom pridobili. Ni čuda, da pride z materami, ki iščejo živeža za otroke, do ostrega konflikta. Pravili so mi begunci o slučaju, ko so hoteli orožniki zapleniti živež neki begunki. Branila se je kot volkulja ter ni odnehala, dokler ni odnesla plena svojim mladim. Velika je vloga, ki jo igra danes mati, posebno begunska mati. Dneve daleč jo vodi mogočna materinska ljubezen, da išče kot žival hrane, da obvaruje edino, kar ima, svoje ljube otro-čiče, pred gladom. Vojna nam odkriva v vsi svoji grozoti na eni strani bedo, na drugi razkošje, ki ga pomnožuje izkoriščevalcem. Begunci so hvaležni našim poslancem, da so sc tako zavzeli za njih nesrečno usodo v parlamentu in drugod. Posebno se spominjajo pokojnega dr. Kreka, ki je bil prvi, kateri je povzdignil glas, da je treba rešiti begunce iz strašnega stanja. Poslanci so napravili svojo dolžnost, a napravili je niso tisti, ki bi jo morali najprvi napraviti. To so posamezni župani, oziroma takozvani predsedniki in njih namestniki. So župani na Goriškem, ki se v resnici trudijo za svoje brate in sestre v pregnanstvu, da bi jim s povratkom v domovino olajšali njih žalostno stanje. Župani in upravni
Eredsedniki so bili oproščeni od vojaške služ-e. Bili so oproščeni, pa ne zato, da delajo razne kupčije, marveč da vestno vršijo svojo dolžnost napram svojim sovaščanom. L. P. , p Nemška gimnazija v Gorici. V Gorici so začeli popravljati poslopje nemške girana-j zije. To je prva skrb vlade. Za slovensko se ne menijo.	_ „ .	,
p Stavka delavstva v Puliu ie prenehala, p Iz Prvačine. Odzval sem se moji dolžnosti in šel že drugikrat iz dežja pod kap. Sem 14 dni v Prvačini in otvoril tukaj občinski urad. Sedaj sem pa tako obolel, da nc upam več na zdravje. Sporazumno z okrajnim glavarstvom sem izročil županski urad podžupanu Andreju Pahor in tajniku Albertu
g Kmetski mlini. Ministrski predsednik Seidler in prehranjevalni minister Ho-fer sta izjavila odposlanstvu nenemških agrarnih poslancev, da kmetskih mlinov ne bodo zaprli, temveč se bo vršila pri istih strožja kontrola.
g Papirnatih bankovcev vedno več. Avstro-ogrska banka naznanja, da je koncem leta 1917, v Astro-Ogrski krožilo v prometu papirnatih bankovcev za 18-4 mi-ljard kron, dočim jili je krožilo leta 1914. za 5-l miljarde, leta 1913. pa samo za 2-4 miljarde kron, Naraščanje papirnatega denarja v naši državi jc postalo naravnost strahovito.
Vsem, ki so ob nenadomestni izgubi dobrega soproga, skrbnega družinskega očeta, oziroma brata, tasta in starega očeta, gospoda
Josipa Hrovatin
nadučitelja v pok. in hišnega posestnika v Gorici
z nami sočustvovali, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se šc zahvaljujemo vsem meščanom in beguncem, ki so preblagcga pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
363
ŽALUJOČI OSTALI.

fy
Sprejme sc starejša
Vajena v gospodinjstvu in šivanju ima prednost. Naslov pove uprava »Slovenca« pod ^Kuharica 357 (ako znamka).
Prodajo se šc skoro nove, dobro ohranjene
štel s že in pulti
za trgovino mešane stroke. Naslov pove upravništvo tega lista pod »Štelaze 359«.
a
il
nc prpdaj pri tvornici cementnih izdelkov Jos. Cihlar, Ljubljana, Dunajska cesta 67.
žimo
vsako množino, kupuje Mihael Mihelič, ščetar v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 1, nasproti kazine.
Sprejme sc takoj	_
trgovski sotrudnik "^SI
mešane stroke na deželo. — Naslov se poizve pri upravi lista pod štev. 358.
Baden pri Dunaju
SANATORIUM GUTENBRUNN
phvsikal.-diatet. zdravilišče 1. vrste. Zdravnika vodje: Dr. v. Aulsc.bnaiter, ces. svetnik dr. Podzahradskv.	360
Sprejmem še
lahko tudi invalida, ker ic služba lahka. KoSenina, Kolodvorska ulica 6, Ljubljana. 362
KAVNI~NADQMESTEK~^AH>A«,
PRALNI PRAŠEK »ADRIA«,
dišave ter vse drugo špecerijsko in kolonijalno 306	blago dobi sc vedno pri
Filip Šibeniku, Zagreb, Sveučilištni trg 1«
Izborcn nadomestek mila
r Kakšen je belgrajski konak. Češki delegat Habermann, ki se je nedavno mudil v Belgradu, pripoveduje: Srbski kraljevski konak je popolnoma opustošen, Kar je imelo količkaj cene, je izginilo iz palače. Bivše kraljevske sobe, prestolna dvorana, knjižnica in konferenčne sobe so prazne. V levem zadnjem oglu palače se nahaja velika odprtina, ki jo je napravila granata. V kraljevskem arhivu so le gole stene, na tleh pa raztrgane knjige in listine, umazane in na po! sežgane. Pohištva ni nikjer, slike nikjer, še kljuke pri vratih so pobrane. Odtrgane so zavese, odneše-ne preproge, skratka, vse je izginilo. Gole stene, raztrgani parketi nemo pripovedujejo o vojni,
r Byronova vnukinja umrla. Pri Kairi je umrla Anne Blunt, baronica Wentworth, v 79. letu, e,dina hči grofa Lorelace, Byro-novega edinega sina, Rajnica je bila talentirana slikarica in risarica iz Ruskinove šole. Skico, ki jo je narisala, ko je bila stara 12 let, visi v londonski kraljevski akademiji. Poleg tega je bila znana kot pisateljica, pesnica, pečala se je z godbo in je bila učena orientalistinja. Pečala se je tudi s konji in je drzno jezdila, kar ni v angleških plemiških krogih nič posebnega. »Zgodovina arabskega konja« je zadnja knjiga, ki jo je sltončala pravkar pred svojo smrtjo.
Ljubljanski Zvon, Dom in Svet, posamezne ali vse letnike, in vsakovrstne druge slovenske knjige kupi Katoliška bukvama za svoj antikvarijat; na željo jih tudi zamenja z novimi knjigami.
Proda se radi pomanjkanja krme breja švicarska
kom
Istotam tudi IMP** otroiki voziček. ""•L Glince-Vič, Vrtna ulica 67.	364
Kopijo se dobro ohranjene
sobs*® gsrsprof?©
Ponudbe z navedbo dolžine in barve na upravo lista pod šifro »Preproga«.	365
vporaben za vsakovrstno pranje mesto maščobnega mila, prekaša po kakovosti vse podobne izdelke. — 1 zaboj ca. 50 kg 250 kosov nefrankov. K 35'—. Vzorec 5 kg K 7'50 franko po povzetju.	354
Dom. podjetja Bekera, Solnicc, Češko.

I.a britev iz srebro-jekla K iV50, 4, 5; varnostni brivsk: aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparati K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja, po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, J3riix St. 1755, Češko. 111
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let starega 4 polliterske steklenice iracko po pošti za 80 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 60 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling po K 4'80 in rdeči burgundec po K 5 20 liter,	125
Benedikt H&rf!,
graščak, grad Golice, Konjice, Štajersko.
v •

garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Gero, Nagykdros 30, Ogrsko.
366
»
mananaHS