Poštnina plačana v gotovini Številka I Die Uprava: Nebotičnik. Gajeva uL L Telefon 88-83, Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja veak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec Je U Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva elt-oa it. L Telefon 88-83, Rokopisov ne vračamo, St. 69. Ljubljana, torek 24. marca 1936. Leto II. Kar je tokraj gorovja resnica, je onkraj gorovja zmoto. Pascal. Dnevna pratika Torek, 24. marca 1936. Katoličani: Gabrijel. Pravoslavni: 11. marca 1936. Sofronij. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija: Prevladuje jasno v vzhodnih predelih, a oblačno v Primorju in po sredini države. Dežuje po Gornjem I rimo. ju Temperatura se je povišala. Najnižja. Plevlje —1 C, najvišja Novi Sad 20 C. Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno v vzhodnih predi lih in na jugu države, a oblačno na ztjada ter po sredi države. Deževalo Vo na Primorju ter v planitm. Sonce vzhaja H.IHS, zahaja 17..V1. Dunajska: Milo vreme bo trajalo še dalje. Na zapadu in jugu mogoče malo padavin. Vreme se še ne bo poslabšalo. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek 24. marca Tuje dete. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda 25. marca Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Torek 24. marca Apropos, kaj dela Andula? Red Sreda. Sreda 25. marca Kavalir z rožo. Premiera. Izven. Kino Sloga: Donogoo Tonka. Union: Poročnik Bobv. Šiška: Zmagovalec srca. Matica: Borba z zmajem. Ideal: Ciganska rapsodija. Radio Ljubljana Torek, 21. marca. Ob' 11: Šolska ,lra: Pomlad v glasbi, g. Adamič 12: Plošče. 12.45: v oročila, 13.15: plošče, It: poročila, 18: analiza in izvajanje llethovnove sonate, gdč. Požcnelova, 13.40: filozofsko predavanje, g. dr. Ve-oIPri 19; poročila, 19.30: Narodna ura: 'r,; prenos opere Katja Kabanova iz Zagreba; v I. odmoru glasbeno preda-vanje ^ Ukmarja, v TI. odmoru po-ročija Borza Da»ašnja Za 24. marec povprečna tujega denarja 1 bol, goldinar 1 nemška mark ! »elga } šv- frank } angl. funt am. dolar . ^r- frank 1 K 6. 1 1 1 V privatnem kliringu av»tr. šiling nemška marka angl. funt vrednost Dinarjev 29.77 17.59 7.37 14.27 216.30 43.20 2.88 1.81 9.47 14.10 850.00 Pred ciljem je Wtifana doletela smrt — Obsodba Tauberjeve žene zaradi izsiljevanja — Otroka je pustila pred jetnišnico — Zborovanje lesnih trgovcev, mesarjev in novinarjev — Lindberg v hiši strahov — Kradejo celo zvonove — Diktator in njegova žena — Oglejte si modno revijo — Hitlerjev: „Ne!*4 Berlin, 23. marca. 1. V svojem volilnem govoru v Breslavi je kancelar Hitler med drugim dejal: »Nemčija hoče živeti. Ona ne postavlja nobenemu narodu nikakih žalitev, zato tudi nima niti najmanjše volje, da se ravna po nasvetih in zahtevah drugih narodov v vprašanjih, ki se tičejo nemškega naroda samega in njegovih pravic. Zelo se varajo drugi državniki, če mislijo, da je odgovor in zadržanje Nemčije vsega nemškega naroda, naroda, ki šteje 67 milijonov duš. Poskusil volja samo enega človeka, ki se piše Adolf Hitler; ne, to je volja sem, da uničim to mnenje tujih državnikov. S svojimi predlogi, ki so predlogi celokupnega naroda, sem skušal doseči mir in zadovoljstvo v Evropi, ki bi bilo obenem tudi garaneja obstoja nemške generacije. Toda moji predlogi so bili odbiti. Tudi jaz sem odbil njih predloge, ker sem hotel očuvati nemški narod sramote. Takih predlogov ne morem takoj rešiti, za to bi bil potreben čas in dolgotrajna proučitev, a končno ti predlogi sploh nič ne pomenijo. Želel sem, da se ustvari pas, ki naj bi osigural mir v Evropi za dobo 25 let. Moj predlog ni našel, razumevanja. Drugi državniki naj vprašajo svoje narode, kaj mislijo in če prav tako gledajo na stvar kot oni. Ali tudi narodi žele, da se Evropa zaplete v same vojne zveze, dali žele, da se jim kršijo in odvzamejo njih pravice? Jaz sem postopal z duhom nemškega naroda, je dejal Hitler, a to ne samo v tem vprašanju, temveč v vseh. Nemški narod naj izpriča, da smo jaz in moji sodelavci izvršili svojo dolžnost. Obsodba nemškega naroda, mojega naroda, bo kot naša lastna obsodba. Jaz sem Nemec. Jaz verujem v bodočnost svojega naroda, v njegove pravice in jaz se potegujem za te pravice. Hočem doseči svobodo nemškega naroda in podpisati boljši sporazum, ki bo garantiral mir. Sem pristaš takšnega miru, ki bo boljši od onega v preteklosti, ki je izzival le nevoljo in mržnjo med narodi.« Zdravice Rim, 23. marca- i. Na današnji svečani večerji, prirej eni v čast avstrijskih in madžarskih ministrov, je povzel besedo budi Mus. solini, ki je pozdravil goste in jim želel didbrodcšlico. V svojem govoru je podal pregled zadnjih dogodkov ter posebno podčrtal važnost rimskega sporazuma med Italijo> Avstrijo in Madžarsko. Po. sebno je zadovoljen s politiko, ki jo vodijo te tri države v odličnem medsebojnem razumevanju. Re. zultati rimskih protokolov so dp sedaj prinesli lepe uspehe, lako na v Rimu političnem kot na gospodarskem in kulturnem polju. Naglasil je, da bodo rimski razgovori, ki se sedaj vrše, še poglobili prijateljstvo med tremi državami in da se bo osnul na podlagi pakta iz le. ta 1934. nov načrt, ki bo predvi. deval potrebo spopolnitve pakta s pristopom drugih držav. Nadalje je izrazil upanje, da ostane dosedanje prijateljstvo vedno kar najiskrenejše in še zaupnejše. Mussdliinijtu se je zahval tl madžarski ministrski predsednik Gombos. Dunaj zaskrbljen pred novimi neredi Dunaj, 23. marca. Veliko pozora nost je v tukajšnjih krogih izzvala vest, da je več avstrijskih emigrantov nacionalnih socialistov, postavljeno na uradno listo za volitve v nemški parlament. Smatra se, da bo to zelo vplivalo na avstrijske nacionalno socialistične kroge in da bo imelo to gotove notranjepolitične posledice. V a v. striijskih patriotskih krogih vlada radi tega velika zaskrbljenost, ker se boje, da ne bj zopet pričela v državi kakšne homatije in prevrati. . Pariški komentarji Pariz, 23. marca, r- Današnji listi z velikim nezadovoljstvom pišejo o zadržanju Nemčije napram predlogom angleške vlade im sili— podpisnic lokarnskega pakta. Sicer tudi francoski listi niso navdušeni s predlogom, ki bi predvideval demilitarizirano zono 20 km tudi na francoskem ozemlju. Na-glašajo. da ni Francija prekršila niti versajskega niti lokarnskega pakta in da zato tudi ni dolžna sprejemati kakih novih predlogov glede Porenja. S tem, da Francija sprejme tak predlog, pomeni to, da lokamski pakt ne obstoja več. Za Nemčijo pakt kot izgle. da sploh ne eksistira, saj s svojimi odgovori to praktično dokazuje. Splošno pa vendarle prevladuje mnenje, da se bo morala v t)ej borba Francija ukloniti, ker je v nasprotnem slučaju pričako vati še resnejših zapleti ja jev. Od leve na desno kaže slika Grandlja (Italija), Flandina (Francija), Bruceja (Avstralija), Edena (Anglija), Litvhiova (Rusija) in Recka (Poljska) med govorom nemškega poslanika von Ribbentropa na zasedanju sveta DN v Londonu, ko je obrazložil stališče Nemčije glede lokarnskega pakta Kdo vlada danes v Kita ju ? Diktatorjeva žena Dnevna kronika — Umrli so: v Ljubljani ga. Josi-pina GorSič; v Kranju ga. Alojzija Florjančič; v Pečovniku pri Celju ga. Uršula Lupše; v Blagovici g. Ernest Cerar. N. p. v m.! Žalujočim sožalje! — Osebne vesti. Dr. Martin Bene-flik, zdravnik v Ljubljani, je vpisan v imenik zdravniške zbornice dravske banovine. — Za suplenta na III. drž. gimnaziji v Ljubljani je imenovan dipl. fil. g. Karl Kislih; Josipina Tomažič, uradnica v pokoju je aktivirana v Vlil. pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani. — Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo v petek 27. marca poljedelsko—travniški tečaj. Tečaj bo teoretičen in praktičen od 8—12 in od 14—18. — V Lescah pri Bledu sta se v nedeljo poročila g. Edvard Sitar, občinski poslovodja, in gdč. Žiža Zavrta-nikova, hčerka tovarnarja čokolade Adolfa Zavrtanika. Bilo srečno! — Nov nemški list je začel izhajati v Beogradu pod imenom »Belgrader Tagblatt«. tiRcS Velika pomladanska f^S/ MODNA REVIJA Xfš)0 Kazino, od 21.—29. III. Smidova koča na Pečani je odprta in osikrbovama. Snega 2.50 m. smuka idealna, cene zmeinne. Zglasite se pni g. Andreju Demšarju, gostilna, Češ-njica 12. p. Železniki.______ IZJAVA. Podpisana preklicujem svoj odstop pri Pomladanski Modni reviji v KaziinL ter izjavljam, da v soglasju z Obrtniškim društvom sodelujem še nadalje in vabim cenjeno občinstvo k obilnemu posetu. Nameravana revija v kavami Nebotičnik s tem odpade. Ljubljana. 23. marca 1936. Atelje Bazanella. Zvonove kradejo Ljubljana, 23. marca Zvonovi v zvonikih na deželi so v nevarnosti. Tatovi jim že prežijo po dostojanstvenem bi» vanju v zvonikih. Tatovi so se domislili, da postanejo lahko nov »vir dohodkov«. Prva žrtev teh »zvonarjev« sta bila dva zvonova v Stražišču pri Kranju. Težka sta bila po 30 in 45 kg. Ker sta iz brona, ju bodo v kosih najbrže tatovi skušali spraviti v denar. 40 krat kaznovana Ljubljanska policija je prijela neko šele 35 let staro Antonijo Krčan, ki je pa bila že 40=krat ka=> znovana. V Ljubljani je beračila čeprav so ji prepovedali obiske v mestu. Zdaj so jo zopet izročili sodišču, ki ji bo naložila 41. kazen. — Svoji ženi moraš vendar za vselej povedati, kdo je gospodar v hiši. — Žalibog, to ona že zdavnaj vel Po letu 1933 je ksrtajski vrhovni vojaški po'veljmiik general Ciang-kajšek živel v svojem začasnem glavnem stanu, oddaljenem več ko 150 km od Nankinga, — danes živi v tem glavnem mestu Kitala toi diktator. Dolg) časa se je držal odmaknjen od vsa/ke politiko, pet let je stal v ozadju, nikoli šileč v ospredje, — potem pa je stopil na p.an in je danes glava kitajske vlade On je dejansko prevzel odgovornost zia vodstvo kitajske države. Mož neupogljive volje Ciangkajšeik je danes tisti »močni mož«, odločujoča osebnost. Stoji pravzaprav sam. brez takozvanoga ljudstva za seboj, edino odiiikujoč se s svojo neupogljivo voljo, obdržati oblast, in oprt na vojsko, ki jo je on organiziral. Danes je Ciangkajšek močnejši kot je bili kdaj poprej. Gotovo, da stranka »Kuomintang«, ki je po ustavi še odgovorna za vlado, ni povsem sporazumna s tem položajem, toda mora se hočeš nočeš vdati v to, saj na koncu koncev v kitajski javnosti le prevladuje spoznanje, da je Ciangkajšek tisti mož, ki je pregnal prežečo pošast državljanske vojne s tem. da je ustvaril vrhovno vojaško oblast. Cesar bi nemara noben drugi mož Ki taja ne bil mogel dati, to je storil ta mož: začasni mir in kolikor toliko varnosti v deželi. Na gozdnatem hribSku, nedaleč od mesta stoji vila, katere stolpiči kukajo iznad mogočnega sivega obzidja, obdajajočega trdnjavo Nanking. Ta hiša je last dr. Kunga. finančnega ministra kitajske države. Kungova žena pa je sestra žene generala Ciang-kaijška. General oziroma »genera-tissimus«. dr. Kung m obe sestri predstavljajo danes dejansko moč kftajske osrednje vlade. Dan In noč na straži Dela ima kitajski diktator dovolj, kajti neprestano mora nadzirati svoje vojaške organizacije, neprestano budno paz'iti na vse politične struje v Kuomingtangu, držati na uzdi častihlepne guvernerje posameznih pokrajin, ne izpustiti iz očesa nobenega sumljivega pojava, oprezati noč in dan na vse štiri vetrove: na zapadu na nevarno rovarenje Komunistov na severu na enako nevarno gibanje avtonomistov — in kaj snuje kantonska vlada in kaj grozi od Japonske... sama skuib! Vohtilk Ciangkajšek poz ia zato samo 'to edino potrebo, svojo ob'ast vzdržati .n zavarovati, — a to gre samo z denarjem. Niti mesec- dini ne bi mogel obstati kot diktator, če ne bi mu neprestano dotekal denar. V veliki meri je zato odvisen od državnih dohodkov in pa finančnih -e-zerv Šanghaja. A kdo s tvar ja most med Nankingom in bančnim svetom Šanghaja ? Dve moderni Kitajki Tukaj stopata na plan obe ženski, ki skrbita za trajno zvezo z denarnimi viri. Sestri sta bili vzgojeni v AmirlKi, sta pametni, moderni v nazorih in se ž'ivo zanimata za vse delovanje njunih soprogov. Generalova žena spremlja svojega moža na vseh potih, rešuje skupno ž njim vso korespondenco, ga informira o vseh inozemskih zadevah, bere zanj poročila — skratka: je njegov kabinetni šef. Le malo sodelavcev ima diktator. Edino njegovo tajništvo ga mora spremljati na vseh potovanjih. Vsa potovanja se vršijo z letalom. Musolinijev bombarder Diktator ima štiri lastne avione, dva amerikanska, nemško Jun-kerjevo letalo in en italijanski bombarder — darilo gospoda Mussolinija. V malo minutah je vse tajništvo strpano v tetalo in skupno z ženo poleti Ciangkajšek po Srnam Kita ju. zdaj kam na mejo pregledat čete. zdaj v kakem oddaljenem mestu napravit red v upravi, zdaj v kaki samotni pokrajini razlagat pravila novega načina življenja — to je nekakšen katekizem, sestavljen pod osebbim vplivom gospe Clang-kajSkove, — ki nai kitajsko ljudstvo moralno pouči in vzgoji. Beseda dneva Ko najdeš medu, jej, kolikor ti je dosti, da se ga ne presitiš ter ga izbljuješ. Redkoma zahajaj v bližnjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti. Kladivo in meč in pšica ostra je mož, ki priča krivo zoper bližnjega svo* jega. Kakor zdrobljen zob in iz* vinjena noga je zaupanje v izda* jalca v stiske dan. (Sv. pismo: pregovori pogl. 25, 16 — 20.) Najboljši pomočnik Diktator Kiitaja je danes 49-Je-ten mož. miren, molčeč, vase zaprt. Ne zna nobenega evropskega jezika«, njegova žena je zanj tol maičica. Ustvaril je pa za svojo domovino že res veliko. (Pred sedmimi teti je osnoval vojaško akademijo, iz katere je izšlo že nad 4000 častnikov, ki so razdeljeni pri posadkah po vsem Kitaju in so stebri diktatorjeve Oblasti. Armada je njemu neposredno podrejena,cn je njen vrhovni šef, in zato jo ima tudi popolnoma v svojih ro-kah. V tein je njegova moč. Na Ciangkajškovjh ramah počiva danes ogromno breme. Samcat, brez vsakega prijatelja in svetovalca razen svojega svaka, dela in varuje Kitaj. A pri tem mu je najboljši tovariš in pomočnik — žena. Delavci z delovnim časom od sončnega vzhoda do zahoda Beograd, 23. marca. Včeraj se jo v dvorani Inženjerskoga doma pričel kongres geodetov in geometrov iz vse države. Kongresu je predsedoval predsednik združenja narodni poslanec Milan Mravlje. Poročilo uprave naglaša, da je zakon o geometrih predvideval »delovni čas od sončnega vzhoda do zahoda«. kar je geometre razburilo. Zato zahtevajo rešitev tega vprašanja in razmerja med delom na terenu in pisarniškim delom (7:5). Doslej je vso ostalo pri obljubah. Vse tehniške fakultete pri nas doma in tudi v Brnu, Pragi, na Dunaju in v Gradcu so izjavile. da je treba smatrati geometre za ljudi z dokončano visokošolsko izobrazbo Pri nas pa se kljub temu smatra geometre za srednješolsko izobražene. Za primer premestitve ne dobivajo nobene odškodnine za prenos instrumentov ter drugeera materijala in tudi ne za selitev. Vsi ti stroški padajo na njihove rame. To stanje poostruje šo nelojalna konkurenca. Rešeno ni vprašanje nekvalificiranega pomožnega osohja, dela na terenu itd. Po poročilu uprave se je pričela debata, v katero je poseglo več govor- nikov. Kongres danes svoje delo nadaljuje. 0 Naznanilo otvoritve ^ Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila ^ v nedeljo 22. t. m. na Aleksandrovi cesti 5 v Ljubljani P NOVO, MODERNO OPREMLJENO GOSTILNO, ^ v kateri bom cen j. goste postregla z zajamčeno najboljšimi Štajerskim^ P dolenjskimi In dalmatinskimi vini ter s priznano dobrimi jedili po naj' M nižjih cenah. — Za velik obisk in stalne družbe ^ ae priporoča MARIJA KMETIČ. V bratsko Bolgarijo! Od 17- do. 19. aprila t. 1. se bodo vršile v Plovdivu velike pevske svečanosti v proslavo 40-letnice Plovdivskega pevskega društva, katerega soustanovitelj je bil tudi naš slovenski rojak, prof. Anton Bezenšek. Obenem pa bo v Plovdivu tudi do sedaj nai-večji bolgarski vzorčni vd’esejem, ki bo v celoiti prikazal vse panoge bolgarskega gospodarstva. Da bi se obisk pevskih svečanosti in velesejma v Plovdivu, olajšal, je sklenila Jugoslovcnsko-bolgarska liga v Ljubljani prirediti ob tej priliki potovanje v Bolgarijo. ki bi trajalo 10 do 14 dni. Udeleženci tega poitovanja bi obiskali Sofijo, Plovdiv, Staro Zago-ro. Trnovo, Varno in na povratku morda Rilski samostan. Stroški tega potovanja so preračunani z vso oskrbo na Din 1300. Kdor želi videti bratsko Bolgarijo ter se zanima za to potovanje, nad se naikasneje do 25. t. m. prijavi pri liginem tajniku K- v Bučaru, Miklošičeva cesta 22 b/lL. ki bo dal tudi vse pogrebne informao je- Mojster Aljehin bi rad obiskal Jugoslavijo Zemun, 23. marca. Naša šahovska zveza je prejela pismo dr. ALehina, v katerem sporoča, da bi hotel obiskati našo državo. Zadniič je bi« slavni šahist pr- nas 1. 1931. in je nastopil v Zagrebu. , Dr- Aljehin zahteva, da mu zveza zagotovi 10 do 15 simultantskm tekem po Din 2000 za vsako tekmo, pa stroške za bivanje tu v tem času. Videti je, da bo res pr šlo do te turneje. V tem primem ht Aljehin nastop'1 v Zagtobu, L ubijani, Mariboru in v Beogradu. Kmetska sloga v Medjimurju . Čakovec 23. marca. Včeraj je bil ustanovni občni zbor podružnice Kmetske Sloge v Gardinovcu. Udeileždo se ga je okrog 200 kmetov, a 130 se jih je takoj včlanilo. .. Izvoljen je b'l začasni odbor, ki mu predseduje ugledni kmet Ivan Hajdarovič. Govorili so odvetn k dr. Ante Odič iz Čakovca, organizator Kmetske Sloge, nato pa kmeta Vid Radeovič iz Mihovlia-na in Stjepan Taradi iz Bel.cc. I o občnem zboru so se dogovorih Slede nadaljne akcije Kmetske Celic c— Vinski sejem v Dramljah, ki bo 25. in 29. marca, bo eden največjih, kar jih je dosedaj bilo v tem okoliišu. Iz Celja bo vozil ^vtobus ob 7.45 im ob 14, istota-tudi iz !>t. J mr ja oh j.ž.ob 10. bo prihodu vlaka. Vračali se bo-do avtobusi po želji gostov. c— Cez ruske meje je lani pri-*jbela komedija »Tuje dete«, ki je delo mladega Rusa Sva-rklna. >>‘uje dete« je šlo že po vseh Večjih evropskih in ameriških JJdrih in Imelo povsod uspeh, ^ocoj ob 20. bo uprizorjeno tudi x celjskem K edališču. S~~ Umrl je v soboto v holmci j.'^ J^tni Mlinar Florjan, delavec '■ Trnovelj. N. v m. p.l „,c7~ 3861 Din, 9 srebrnih av-iii! ih kron, 8 zlatih prstanov . / zlato verižico so preteklo St n kljub budi krizi nabrali v I " i1 avlu pri Preboldu za novo ‘tov v Hrastniku. Zborovanje novinarjev Prizadevanje za socialno zaščito novinarjev Ljubljana, 23. marca. Tudi za novinarje so resni časi, da občilih zborov svoje organ za-cije ne prirejajo več z izleti in sprejemi, svečanimi banketd in govorancami, temveč že drugo leto rešujejo poslovne zadeve novinarskega udruženja kar sami med seboj v Ljubljani. Pereča stanovska vprašanja so tudi v nedeljo na magistratu zbrala večino članov Vub-tjanske sekcije Jugosl. novinarskega udruženja k zborovanju, ki ga je vodil predsednik Stanko Virant, ki se :e s posebno toplimi besedami spominjal med letom umrlih kolegov Josipa Petriča in Ivana Kavč;ča in njunih zaslug, 'lasti >e pa podčrta«, da te dobri Kavčič celo v dokaz sokolskega smotrenega dela. — Izvajane točke so pač presenetile vsakogar, saj so bile izvajane zdaj ljubko, zdaj pri-eizno, povsod je bilo nekaj novega. Največjega priznanja je bil deležen nastop naraščajnic, ki so nastopile z deklamacijo Župančičeve pesmi »Naše luči« ter besedilo spremljale z ljubkim rajanjem. Kompozicija te točke je s. Cvete Pivkove. Prav dobri so b'li tudi nastopi moške dece »Lokostrelci«, nadalje »Kolo« ženske dece, »Mazurka« istega oddelka. A tudi vaje na orodju, posebno na drogu so pokazale. da ima Sokol I. nekaj kar od ličnih telovadcev. Sokol L, ki si z velikim trudom in mnogimi žrtvami utira pot k vse lepšimi uspehom, je s sobotno akademijo znova utrdil sloves močne in zdrave sokolske družine, ki se zaveda vseh dolžnosti v sveti službi kralju in domovini. Naj bi na tej poti požrtvovalni fantje in dekleta nikoli ne omagali ter nam naj pripravijo še katero nerodno presenečenje. Zdravo! Plavka ali črnka Neki dnevnik v Atenah ie med svojimi čitatelji priredil anketo s pozivom, nai se izjavijo o idealu grške žene, ali plavolaska ali črnolaska? Rezultat je bi« čuden: od kakih 9000 odgovorov, ki ji;h ie preielo uredništvo, se jih je izreklo 3000 za blondinke, isto toliko za črnke, ostalih 3000 pa za rjave in rdeče v vseh odtenkih. Vprašanje, ali plavolaska ali črnolaska, torej v Grčiji zaenkrat še ni odločeno- Otroka je pustila pred jetnišnicc Kjer je mož, naj bo-do še otroci, je rekla Celje, 23. marca. Ker ni imel v redu obrtnega lista, je bil čevljairski mojster Franc S. iz Polzete kaznovan od sreskega načelstva v Celju na 10 dni zapora. Frainc Š. je star okrog 40 let. ima ženo in tri oitmake; najsta-reiša hčerkica je stara 4 teta, najmiajša pa 7 mesecev. Stradajo vsi, saj je čevljarska obrt danes na kraju. V obupu se je mojstrova žena Dragocene gosli v rokah vlomilcev Maribor, 23. marca V soboto zvečer je odšel tkab ski mojster Josip Križan iz Melj« ske ceste 50 v Studence s svojo ženo na neko godovanje. Stano« vanje je vpričo svoje žene pred odhodom zaklenil. Ko sta se v nedeljo zjutraj okrog pol šestih z ženo vrnila domov, sta opazila, da jima je bilo x lomljeno v stanovanje, kjer sta našla vse razmetano. Križan je ta« odločila za nenavadno dejanje. Preteklo soboto je pobrala svoje tri otroke in z njimi prišla v. Celje. Po kratkem prepiru je dva otroka pustila na dvorišču pred vratmi jetnišnice, češ, sedaj ko imate zaprtega moža, imejte še otroke. Starejša 4 letna hčerka si je slekla jopič, si ga potožila pod glavo na kamenita tla in tani zaspala. Oče pa jo je glodaj skozi zamreženo okno in bridko zajokal ... koj stopil k omari, kjer je imel polog drugih dragocenosti sprav# Ijene tudi gosli. Ves prestrašen je opazil da so vlomilci odnesli. tudi te gosli, a iz šatulje Din 5.400 gotovine. O vlomu je bila takoj obvešče# na policija. Križan trdi, da so mu strokovnjaki za gosli ponuja# li že 50.000 dinarjev, pa jih ni hotel prodati. V notranjosti ima* jo gosli napis: »Stradivarius An« tonius anno dommini 1713«. Čitaste „Glas naroda" gatrrnciii znst« nri s^Nvi r>r^1f Oglejte si modno revijo v Kazini ki kaže, kako smo se osamosvojili v modi Milko Kramer umrl Ljubljana. 23. marca Po hudi bolezni je v nedeljo umrl g. Milko Kramer, industrijalec. Pokojni je bil trboveljski rojak. Diplomiral je na ekonomski visoki šoli na Dunaju Študiral je pa tudi šo pozneje v Parizu ter s tem dosegel visoko izobrazbo v svoji stroki. Kmalu je postal ravnatelj Kreditne banke v Splitu. Zadnja lela je stalno bival v Ljubljani. Pokojni je bi mož mirnega, dobrodušnega značaja in vsepovsod priljubljen. V ujem izgubijo ga. Mira dr. Piieova svojega dragega očeta, minister dr. Kramer ter ga. dr. Pučnikova pa svojega brata. Naše sožalje! Maribor m— Narodno gledališke. Torak, 24. marca ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Premijera. Red A. m— Kino. Grajski: Velefilm iz življenja junakov zraka »Jeklemi orli.« — Union: Najzabavnejša veseloigra »Pygmalion.« m— Dr. Hugo Robič — 50 let. Pretekli teden je proslavil ugledni matriibprskii dermatolog tor primarij mariborske bolnišnice g. dr. Hugo Robič petdesetletnico rojstva. Slavljenec slovi km strokovnjak za spolne bolezni. K jubileju odličnemu zdtravniiku tudi naše iskrene čestitke! m Žena mu je ušla. Na policiji se je zglasil godbenik Franc Kropaj tar povedal, da mu je že 16. marca pobegnila žena Pavla. Prosil je policijo, naj mu pomaga izslediti begunko. m— Erika Druzovičeva gostuje! V kratkem bo v mariborskem gledališču gostovala zagrebška operna pevka Erika Druzovič v »Plesu v Savojy.« Za njen nastop "vlada že sedaj veliko zanimanje m- Ljudska univerza. V četr-tek 26. im petek 27. t. m. predava 'boiv. prot", dr. Hadži iz Ljubljane. V' četrtek: »Tajne ohridskega jezera«, v petek: »Biologija tunov in lov na nje.« m— Najprej domačini. Mestna občina je na zadnji seji oddala mizarska dela pri novi šolli v Magdaienski ulici mariborskima mojstroma Potočniku in Klančniku, napravo vodovodnih naprav pa mojstru Brudermamui. elektriška dela bo izvedlo mestno elektriško podjetje. Torej sama domača podjetja kar je prav! Samomor iz človekoljublja Veliko pozornost je zbudil v Londonu samomor invalida iz svetovne vojne Charlesa Pneisa. Mož se jo obesil in zapustil pismo, v katerem pra vi. da se mu nadaljnje življenje zdi nesmiselno, potem ko svetovna vojna in vse žrtve in trpljenje človeštva niso privedla do toga, da bi bile take katastrofe v bodoče onemogočene, nasprotno: danes grozi bolj kot poprej zopet nevarnost vojne. . , Znamke in šola Dunajski mestni šolski svet je za prosil ravnateljstvo vseh Sol, naj po skrbijo, da bodo učenci, ki zbirajo znamke, imeli za svetovalce učitelje, ki se spoznajo na filatelističnem polju. V odmorih med poukom in po pouku naj bi bil primeren učitelj učencem na razpolago in naj bi nadzoroval tudi izmenjavanje oziroma kupčije znamk med učenci. DOLENJSKE NOVICE Vprašanje agrarne reSorme Prav pereče je na Dolenjskem tudi vprašanje agrarne reforme. Že od ifrta 1931., ko je izšel zakon o razlastitvi veleposestniških gozdov, so sile na delu, ki zavlačujejo izvedbo tega zakona; trpi pa zopet naš kmet! V sosedni savski banovini so vprašanic agrarne reforme rešili v korist revnega prebivalstva že v letih 1932. in 1933. ter so izvedli zakon do poslednjih konsekvenc, pni nas pa to vprašanje ne more z mrtve točke. To nerazumevanie ljudskih potreb ima že zdaj težke posledice. Prizadete občine bodo dobile uničene in izsekane gozdove, saj je jasno, da veleposestniki ne prizanašajo onim gozdovom, o katerih vedo, da jiih bodo izgubili. Gmotna in moralna škoda je tu tako velika, da bi morali pasti vsi ugovori prizadetih veleposestnikov, v korist revnega dolenjskega prebivalstva, ki mu je mnogo do tega, da se vprašanje agrarne reforme hitro in pravično reši. Zgodba o mokronoški „bosi nogi“ Na Bistrici, v šentruperski ati tudi šentjanški dolini, ki je cvet naših dolenjskih pokrajin, se pri znani Zajčevi gostilni cepi cesta od gričev.a in si utre . pot med polij v slikovito dolinico, ki je od vseh strani tesno zaprto z dolenjskim gričevjem, na gosto posejanimi cerkvicami in vabljivimi hrami vinskih goric-Trg Mokronog nam je znan le v toliko, v kolikor nas privedejo tja opravki, kljub temu, da po svoji lepoti in pestrosti življenja prekaša kraje, kjer sta turizem in leto-viščarstvo že razvita. Trg te po svo.t prijetnosti na mah osvoji. Kup tesno med seboj povezanih hiš in vii. starinsko sodišče, zgodovinska grajska škarpa in pa še iz turških časov izvirajoči turen, lepa šola. udoben sokolski dom. neka: novega, nekaj starega, vse to človeka prijetno iznenadi, že ob prvem srečanju. Stopiš na mokronoški magistrat zanima te to in ono pa ti prijazni gospod e prav radi ustrežejo željam in povedo marsikaj o kraju in n egovem življemu. Človek hi mislil, da žive mokronoški tržani le še od svojih tradicij, v resnici pa žive tod tudi danes zdravi in globoko zavedni Dolenjo', ki živo in z liu-bezniijo orjejo polje našega narod: nega življenja in vsega, kar je z njim v zvezi. Taki so bili Mokro-nožanje v davnini in taki so še danes! Da se ie Mokronog res uvelavil že v davnini in da je dajal pobudo za vse gospodarsko, socialno in kulturno življenje široki okolici, nam potrjuje dečstvo, da ga ie že leta 1280. odlikovala gosposka s trškimi pravicami in mu podelila tudi grb. O mokronoškem grbu. ki ga predstavlja »bosa noga«, pa pripovedujejo, da ie bil takratni župan bos. ko ie prejemal trške pravice, pa so nato’ pri vaškem posvetu zbrani vaški očetje sklenili, da bodi bodoči grb trga — bosa noga. Tako odlikovan se je Mokronog razvijal in rastei in ic še danes v njem osredotočeno vse življenje .prostrane d line. Izletniki ip letoviščarji. ohiščTe tudi Mokronog. ki se vedno boli in bolj razvija v središče tinskega prometa v tem prelepem delu Dolenjske! In tržani? Le obiščite jih! Ko boste postopali po trgu. boste kmalu znanci in prijatelji, posebno še, ako prisluhnete dobri in pristni besedi šaljivega tržana in se no-razgovorite z brhko tržanko. Vsakomur so v Mokronogu vraro široko odprta, posebno onim. ki so radi dobre volje! ______ Za rešitev slovenske lesne trgovine Predlogi na zborovanju lesnih trgovcev v Celju Celje. 21. marca Nedeljski občni 7.hor Osrednjega lesnega odseka Zveze trg. združenj za travsko banovino v Celju je po vsej banovini zbudil največje zanimanje. saj težko krizo lesne industrije obeliti skoraj vse prebivalstvo bano vine. Na velikem zborovanju je ob .Mino poročal o sedanjem položaju predsednik Fran Škrhec, nato so pa zborovalci odobrili spremembe pravih da bo odslej Osrednja lesna sekcija nekak izvršilni organ Centralnega od bora lesnega gospodarstva v Kengra du. vse važnejše posle pa opravlja v soglasju z Zvezo Irg. zdni/.eiij. Za delegate v Centralni odbor sta bila izvofjei.a predsednik Škrbec in od hornik Lahovnik, za namestnika pa Gorjanc in Miklavžin. 1'mrai-uii pred videva ludi letno doklado 21 Din. a članov ima odsek 7,"(l. Zborovalci so se zavzeli za uspešnejše zatiranje štt-šmarsfva in zn uvedbo enotne organizacije zn prodajo lesa na zunanjem in notranjem trgu. Soglasno sprejeta resolucija ugotavlja povode sedanjega težkega stanja in predlaga vladi: 1) Lesne tvrdke, ki so zašle že prej v krizo nego naš kmet. naj se zaščitijo, slično kakor denarni zavodi in kmetje, pri če- mer naj zaščita obsega predvsem plačila in višino obresti za zneske, ki jih lesne tvrdke dolgujejo denarnim zavodom. 2) Ustavijo in odlože naj se vse prisilne dražbe in eksekucije do definitivne ureditve vprašanja razdol-žitve in do normalizacije razmer na našem denarnem trgu. da se na ta način obvaruje lesna trgovina, ki je v nacionalnih rokah pred popolnim propadom, kar bi imelo za vse gospodarstvo Slovenije hude posledice. 3) Država naj poskrbi, da dobe lesni 'trgovci in industrijci potrebne kredite za obnovo lesnega gospodarstva in da se razveljavijo vse kazni, izrečeno zaradi nekritih deviznih overenj do leta 1032 -I) Narodna banka naj zaračunava in izplačuje dohroimetja v tujih valutah po resničnem mednarod-nom dnevnem tečaju iti naj izplača vse odtegljaje, ki so bili izvršeni pri klirinških izplačilih. 5) Država naj prilagodi železniške tarife tako, da bo mogoče plasirati naš les na jugu naše države. — Stari Klavžar je vse svoje imetje zapustil »Dečjemu domu«. — Ka.j pa je zapustil? — Devet otrok. japonski major Riči, ki vodi japonske jahače, kj se bodo udeležili olimpiade v Berlinu. Jahači so pred dnevi že odpotovali iz Jokohame ____________v Evropo.______________ Burno zborovanje ljubljanskih mesarjev Ljubljana, 23- marca. Nedeljski občni zbor Mesarske zadruge je bil prav izredno dobro obiskan, saj so se ga prvič udeležil:! tudi novi člani iz inkorporiranih okoliških občn, razen tega je pa pni volitvah prišlo tudi do bojnega glasovanja, ko se s 57 glasovi zmagala lista dosedanjega načeln1-ka Alojzija BreoeFnika z vsem starim odborom, 56 glasov je pa dobila lista opozicije, ki ni zadovoljna z delom v davčnem odboru in se pritožuje, da je ZTOl premalo upoštevala želje mesarske zadruge, a za načelnika ie predlagala mojstra Rezarja. En glas je bil ncvelaven! Tudi pri volitvt podnačelniika je zmagal odborov kandidat in je bil s 60 glasovi izvoljen Javornik, kandfclat opozicije Nered je pa dobil 53 glasov. S precejšno večino je bil izvoljen tudi dosedanii odbor, nadzorni odbor in častni odbor ter delegata za okrožni odbor so bili pa izvoljeni z vzklikom. Preoei burnega zborovanja se je udeležil tudi podpredsednik ZTOl Josip Rebek, niestno občino je pa zastopal dr. Frelih. Iz poroči'la tajnika Žana Ivana posnemamo, da ima zadruga sedaii 161 članov, 181 pomočnikov in 52 vajencev. Davčni odbor, ki je v njem tudi zastopnik mesarjev, je uspel, da je bil predpis davka znižan mešanem od 3,120.066 na 2.147 000 Din. Zaradi povečania števila članov se je tudi število odbornikov zvišalo od 6 na 9 — Tvoja žena, se mi zdi, dela za dva! Med tem ko ti----------- — Stoj, res je tako! Res je pa tudi, da je za tri, pije za štiri, razgraja in klepeta pa za pet! Stran &. n • Žena Richarda Tauberja obsojena Pogojno na tri leta zaradi zločina izsiljevanja Dunaj, v marcu Te dni je bil na Dunaju končan proces, ki je zbudil tudi drugod po svetu mnogo zanimanja. Pred sodiščem je odgovarjala šarlota Tauber, žena znanega tenorista Riharda Tauberja. Mož jo je tožil radi izsiljevanja. Zadnji dan procesa je bila javnost izključena, nato pa je bila razglašena sodba. Predsednik dv. svetnik dr. Goldstein je med čitanjem sodbe navajal, da je gospa Tauberjeva obsojena na dva meseca strogega zapora pogojno na tri leta radi zločina izsiljevanja, ki ga je izvršila I. 1935. Oproščena pa je glede obtožbe grožnje ki jo je zagrešila 1 1928. — Ko je predsednik razglasil sodbo, je začela obsojenka krčevito ihteti in se je vsa skrušena sesedla na obtožno klop. Predsednik je nato prečita! obširno utemeljitev obsodbe. Šarlota. se je omožila s Tauber jem že 1. 1924. Rila je tedaj angažirana na berlinskem operetnem gledališču, kjer jo je tenorist spoznal, se vanjo zaljubil in jo takoj vzel za ženo. Šarlota ima veliko glasbeno izobrazbo in je skraja blagodejno vplivala na nadaljnji razvoj svojega moža. Skraja je bil zakon srečen, kmalu j)a je prišlo do nesoglasij in 1. 1928. je Tauber pisal svoji ženi, da je med njima vsega konec V tem pismu so bile tudi neke žalitve in je Šarlota zagrozila možu, da bo pismo objavila. Tenorist je bil radi tega izredno .potrt in je prosil svojo ženo, naj tega ne stori. Zena med tem ni hotela privoliti v ločitev. Obrnila sc je na TauberJevega očeta, Čeprav je vedela, da nima o njej najboljšega mnenja. Ko je stari Tauber očital svoji snahi ohlapno življenje, je Šarlota odvrnila: — Govorite, kar vas je volja, toda ne pozabite, da imam v rokah pismo vašega sina z dne 27. februarja 1928 in da bom na podlagi tega pisma zahtevala ločitev zakona. — Večkrat je dala slutiti da ima pismo, ki je močan adut proti njenemu možu. Končno je istega leta le prišlo do sporazuma. Tauber je dal svoji ženi Moč navade — ali kako se gospa Opravljlvčeva vežba za gledanje skoti ključavnice. 2 in pol milijona v gotovini in ji razen tega razkošno opremil 10 sobno stanovanje. Oprema ga je veljala poldrug milijon dinarjev. Vrhu tega ji je še poklonil lep luksuzni avto. Gospa Šarlota pa ni znala ceniti vrednosti denarja in je naglo porabila, kar je dobila od moža. Kot izredno inteligentna žena je proučevala avstrijske zakone In spoznala, da dogovor med njo in možem nima nobeno pravne veljave. Zato je to izrabila in jela vnovič izsiljevati svojega moža. Ker se je Tauber bal. da bo res objavila ono pismo, ji je spet f.al denarja. V neki družbi je Šarlota izjavila, da b< objavila spomine izza svojega zakona » laut»v;em in da bo v teh spominih v celoti natisnila tudi usodno pismo. 'T viiorist se je zbal škandala. ter se začel vnovič pogajati z ženo. Zavezal se je. da ji bo mesečno plačeval po 1500 nemških mark. Obljubo je vestno izpolnjeval , ko pa se je I. 1935. hotel vnovič poročiti, ni hotela Šarlota pristati na sodno ločitev, ampak je ponovno izsiljevala moža. Radi teh okolnosti se je sodišče prepričalo o ženini krivdi. Uvaževalo pa je kot olajševalno okolnost gospe-jino zmanjšane razsodnost, ki jo je povzročalo veliko duševno razburjenje. Zato je izreklo izredno milo sodbo. šarlota Tauberjeva je sodbo sprejela in ni najavila priziva. Slavni Lindbergh v hiši strahov Bolj kakor strahov se pa boji zločincev Slavni ameriški letalec polkov« nik Lindbergh je moral radi zlo« čincev zapustiti Ameriko. Zadnje mesece je stanoval v neki samot« ni vasi. Zdaj se je preselil v bli« žimo Londona. Tam si je v groti« ji Kent najel gradič, kjer bo od« slej prebival z družino. To je prastara hiša, znana pod imenom Long Barn. Baje se je v tej hiši rodil Caxton, mož, ki je na Angleško prvi upeljal tiskar« ski stroj. Ljudski glas pravi, da v tem poslopju straši. Kakor pa se zdi, se Lindbergh bolj boji ameriških gangsterjev kakor pa strahov. Gradič stoji sredi velikega in krasnega parka, v katerem je tu« di bazen za kopanje. V gornjem nadstropju bo bival mladi triletni polkovnikov sinček John. V nje« govo sobo je mogoče priti samo skozi dolgo vrsto drugih sooan. Tako polkovnik upa« da bo otroka rešil pred razbojniki. To poslop« je je last znanega angleškega no« vinarja H a rol d a Nieolsona. Jaz sem zastrupil doktorja Wil$ona. Zagoneten umor njujorškega zdravnika V New Vorku so te div pripeljali v bolnišnico dr. R. NVillsona. znanega specialista za ženske bolezni. Kmalu po prevozu v bolnišnico je zdravnik umrl- Bil je na glasu, da opravlja tudi protizakonite operacije, v bolnišnico pa so ga prepeljali radi nevarnega zastrupliienja. Kakor so zdravil ki ugotovili, je bil zastrupljen s ciankalijem. Njegova vdova je po njegovi smrti izročila policiji v prekskavo tud' steklenico pive. ker je iz te steklenice dr. NVilson še P;1 malo pred svojo smrtjo. To steklenico je bil zdravnik vzel iz žabo a. v katerem mu je neznan darovalce poslal pivo v steklenicah. Vse steklenice Sr> bile pravdno zamašene. Ugotovili so, da vsebujejo vse steklenice med pivom tudi ciankalij. Doslej se policiji ni posrečilo. da bi prišla neznanemu darovatelju na sled- Te dn' pa ;e eden izmed kriminalnih komisarjev prejel tole pismo: - Jaz sem umoril dr. \Vilsona. Storil sem tm z maščevaiva. ker je zdravil mojo ženo in usmrti otroka. ki sem si ga tako vroče želel Ne boste me našli. Ves vaš trud je zaman. — Res n ti na podlagi tega pisma m rokopisa polici.a doslej ni mogla nikjer dobiti nobene niti, ki bi in pripeljala na pravo sled za morilcem. Slaboumnež In ubijalec pred sodniki v Mariboru — Obsojen ubijalec Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenard, so danes obravnavali dva uboja, ki sta bila izvršena letos v mesecu februarju. Prvi je stopil pred sodnike 24 letni posestnikov sin Martin Jerebič, ki je osumljen, da je 2. febr. letos v Gomilici v Prekmurju z dolgim mesarskim nožem zabodel posestniškega sina Franca Raščana, ki je radi dobljene rane izkrvavel in umrl. Zavito v temo Usodnega dne popoldne je Martinov oče poslal sina po mesarski nož k so- sedu, ker so pri Jerehičevih drugi da n klali. Domov grede sc je Mariin sre val z vaškimi fanti, ki so ga izvabili s seboj v hišo soseda Štefana Hozjana. Tam so tanijo popivali do trde novi. Tja je prišel tudi pokojni Franc RašČan. s katerim si je hil Jerebič'ba-je ljubezenski tekmec. Med njima se je kmalu razvil prepir,-nakar sta oba odšla iz hiše. Kaj se je nato zgodilo zunaj, je zavito v temo. Drugega jutra so ljudje našli Klanca Raščana mrtvega ob plotu za hišo s prerezano vratno žilo. Angleški letalec Tt>mmy Rose, ki je preletel progo London—Cape« ton u v rekordnem času. Slika ga kaže po vrnitvi na londonskem le. tališču Slaboumen Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, je Jerebič odgovoril, da ne. Potem je v teku razprave začel odgovarjati tako zmedeno, da je bilo sodnikom brž jasno, da fant ni pri pravi pameti. Domnevo so potrdile prisotne priče in tudi sodni izvedenec dr. Zor ja n ki je izjavil, da Jernejčič ni zmožen slediti in odgovarjati pri razpravi. km je duševno defekten. Obtožencu je nato sodnik pokazal 50 dinarski kovanec, a Jernejčič je na vprašanje, kakšen denar je to. odgovoril. se fantje zbrali popoldne v Debelakovi gostilni v Spodnjih Jablanah. Okrog druge me zjutraj pa je nastal prepir med Murkom in Vukom. V prepiru je Vuk Murku priselil zaušnico, kar je zadnjega tako pogrelo, da je Vuka poklical iz hiše in ga zunaj z žepnim nožem zabodel naravnost v srce. Izgovor s silobranom Na vprašanje, ali dejanje prizna, je Murko pritrdil, a se je izgovarjal et silobranom, češ da ga je \ uk udaril. Oče pokojnega Vuka je zahteval pri razpravi povračilo pogrebnih stroškov in 10.000 dinarjev odškodnine za izgubo sina. Po kratkem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo: Sodišče silobrana ni priznalo in je bil Murko obsojen na "> let težke ječe in ti leta izgube častnih državljanskih pravio, Vukovemu očetu pa mora povrniti Din 778. pogrebnih stroškov. Glede odškodnine za sina je sodišče z*i vrnilo očeta na civilno pravno pot. 5 ubojev na pustni torek Strogo obsodbo utemeljuje sodišče s tem, da Itodo odslej vsi uboji kar najstrožje kaznovani, ker ptujski srez sramotno prednjači v vsej državi v ubojih. Na sam pustni torek je bilo v tem srezu izvršenih 5 ubojev. Zato ho sodišče skušalo s strogimi kaznimi izbrisati z našega narodnega telesa to krvavo sramoto. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. »In kdaj ste pa pobegnili?« »Včeraj, pozno ponoči. Od takrat tavam po ulicah in iščem kaik zaslužek, ker nimam niti beliča v žepu.« Sobarica je segla v torbico in mu dala nekaj drobiža. »Nate, Pitt, vzemite tole, zelo se mi smilite.« »O lepa hvala, zdaj se bom mogel vsaj enkrat spet najesti!« se je hlinil Pitt. »Upam, da me bo gospodarica spet sprejela v službo?« »Mislim, da bo. Toda najprej ji moram sporočiti, da sem vas srečala.« »O, jaz grem kar takoj z vami,« se je naglo ponudil P.tt. »Ne, to pa ne gre kar tako, Pitt. Kar tako na celem vas ne smem pripeljati. To bi mi utegnila gospodarica hudo zameriti. Pa bi bilo tudi neprevidno od naju obeh. Lahko bi naju opazilo kako nepoklicano oko. Pridite jutri sami! Stanujemo v drugem nadstropju. št. 85 v Heraldovi ulici.«- Pitt se je zadovolji s tem odgovorom in sta se poslovila. Sobarica je odšla svojo pot. Toda Pitt tudi ni padel na glavo. Čeprav se je delal/ da vse verjame, kar mu je povedala ^sobarica, ji je skrivaj sledil. Sele ko je videl, da je res stopila v hišo št. 85, je bil pomirjen. Prepričan je bil, da bo zdaj lahko sporočil možu s krinko, kje stanujeta Španjolka. Toda zviti Pitt se je vseeno ukanil. Res, da je prepredena sobairica šla v hišo št. 85, toda hiša je imela izhod še na drugo ulico in sobarica se je odtod podala naravnost na dom svoje gospodarice, v povsem drugem okraju. Takoj je poročala gospodarici, da je videla Pit ta. »Ah! Ni mogoče! Kaj pa je rekel? Kaj sta govorila?« je hotela povpraševati; Tereza. »Rekel mi je, da je pobegnil in da bi se rad vrnil k vam. Toda jaz mu ne zaupam. Pazite se pred njim, meni se zdi, da je zdaj v službi tistega skrivnostnega človeka!« Tereza je razburjena poskočila z divana in vzkliknila: »Kako veš to?« »Irec je zelo zvit in prepreden, toda kljub temu se je izdal. Pripovedoval mi je, da je včeraj, pozno ponoči pobegnil iz skrivnostne hiše.« »No, saj to vendar ni nekaj tako nemogočega.« »Seveda ne, gospodična,« se je namuznila sobarica. »Toda Pitt mi je pravil, da je splezal skozi dimnik na streho in odtod prišel na prosto. Toda pri tej pravljici je pozabil na nekaj zelo važnega.« »Kaj bi to bilo?« »Ce bi bil res lezel skozi dimnik, potem bi moral imeti umazano obleko, alj pa vsaj kaj po-drapano ali odrgnjeno. Toda njegova obleka je bila prav čedna. Preobleči se ni mogel nikjer, saj mi je sam rekel, da je ves čas hodil po ulicah, is kaje zaslužka, da ni še nič jedel, da nima niti beliča v žepu itd. Jaz sem mu 73 dala malenkost, zato, da bi mislil, da mu verjamem.« »Uh, ti si pravi biser!« je pohvalita '1'ereza svojo sobarico. Katro bistro si vse to uganila. Pittu res ne smemo zaupati.« »No, saj nas tudi ne bo našei zlepa. Rekla sem mu, da stanujemo v ulici tierald št. 85, ki je zelo daleč od tu. Res sem šla v tisto hišo, na drugi strani pa zopet ven in zdaj je Pitt na napačnem sledu.« Vnovič jo je pohvalila gospodarica, odprla mtznico in vzela iz nje nekaj denarja, »Na, vzemi tole, pa si kupi kaj lepega!« Sobarica se je hvaležno priklonila in smuknila iz sobe. ZAGONETNI RAČUN Jack je sprejel v svoji sobi U’tlla, ki mu je prišel poročat, a prinesel ni nič razveseljivih vesti. Dosedaj se Pitt še ni bil pokazal na premogarsko ladjo. Ostali Jackovj pomagači pa tudi niso nikjer videli tistih dveh Špa-nuolk. Molče je poslušal Jack poročilo svojega pomagača in po kratkem premeru odgovoril: »Debro, Bill. Bolje, da se ne prenaglimo; sicer utegne Tereza postati pozorna na nas. Morda sc bo Pitt čez nekaj dni pokazal. Upam, da se bo temu prepreden-cu posrečilo dognati, kje stanujeta bivši njegovi gospodarici.« »'Bojim se, da bi nas ne izdal,« je opomnil Bill, resno v skrbeh. »Tega se ti e bojim. Predobro ve, kaj ga potem čaka, razen tega. sem mu pa obljubil bogato nagrado. Bodi prepričan, Bill, tla bo zdaj meni prav tako dobro služil kot prej Tereai. Bill ni rekel ničesar več. »Jim zdaj poveljuje mojim pomagačem, kajne?« je nadaljeval Jack. Bill je prikimal. »To me veseli. Ti si zdaj moj najboljši pomagač, kakršnega sem si po odhodu Edvarda Longa že dolgo časa želel, ker moram izvršiti stvari, pri katerih mi je potreben izkušen in zanesljiv človek.« Bill je zardel od veselja in ponosa nad pohvalo, kakršno je bilo le redkokdaj slišati iz Jacko v ih ust. »Zdaj te bom pa prosil, da mi boš pomagal razvozljati neko zamotano stvar,« je dejal Jack in stopil k pisalni mizi, kjer je pričel brskati po listinah. Pred nekaj dnevi se je bil na skrivtij podal v svojo hišo v VVestendu, ki jo je upravljal njegov osebni sluga. Odkar je bil tisto noč, ko se je bila Ela zastrupila, tako naglo zapustil svojo hišo, se še ni bil pokazal tam. Takrat je med drugim vzel s seboj tudi mnogo listin in računov. ki jih je bil našel v Elini pisalni mizi Ko je potem v svoji sobi v skrivnostni hiši urejeval vse te listine, je vzbudil njegovo pozornost neki zdravniški račun, na katerem je bil izbrisan zdravnikov podpis, datum pa I počečkan. Zaman si je ves čas belil glavo, kaj naj to pomeni, zdaj pa se je odločil, da se posvetuje z Billom. • »Poglej tale račun,« je zdaj pozval Billa. »Ne morem si razlagati, zakaj so izbrisali prvotni podpis in napisali drugega. Tudi nekaj vrstic je počečkanih. Zdi se mi, da je to storili stari Samson — toda zakaj ? Mnogo mi je na tem, BiH, da doženem to skrivnost.« Bill je dolgo časa molče ogledovali račun in ga obračal sem in tja. Jack je ves čats pozorno opazoval BMla in nestrpno čakal, kaj poreče ta njegov izkušeni pomagač. Končno je Bill počasi spregovoril: »Gospodar, tale pisava se mi zdi zelo znana.« »Kaj praviš, Bill, ti-------?« Bill je skomignil z ramami. »Oh, tega je že mnogo let,« je počasi nadaljeval Bill. »Res, da se ne brigam mnogo za pisarjenje, toda to, kar enkrait vidim, si za vedno zapomnim. Da povem kratko. Ko je umrla moja mati — Bog ji daj večni mir in pokoj — sem bil dalj časa bolan im me je zdravil neki zdravnik, ki mi je kasneje poslal svoj račun. Pisava ji bila čisto taka kot je tale, stavil bi glavo, da je ista! Prav tak čuden B in ta skrivljeni S. to je gotovo tisti isti zdravnik. To pisavo sem si zelo dobro zapomnil, ker sem dolgo in večkrat ogledoval račun; bil je namreč precej zasoljen. Kakor rečeno — « Iz tlotmačih gajev ANTON MEDVED: Pred razpelom Na robu skalnatih sten 1 dviguje se križ lesen; na križu roke razpenja, Bog sin, začetnik življenja. Vsekdar, ko docvete maj, prižene v planino iz staj mladenka čredo veselo, poklekne pred to razpelo. Na travi dolgo kleči, oko ji solze rosi; Zveličarju bledo lice v planinske ovija cvetice. Tu pal je v globok prepad nje ženin, srca zaklad; našli so ga v strmi globini, zagrebli ga v tihi dolini. Na travi dekle ihti: »Tu gledal je smrti v oči. Njegove duše se, Bog, usmili; vsi čuti njega so meni klili...« Anton Medved se je rodil 19. maja 1. 1869. v Kamniku. Po ginu nazijskih študijah je vstopil v bogoslovje in je 1. 1892. pel novo mašo v cerkvi na Kamniškem po« kopališču na Žalah. Umrl je 12. marca I. 1910. kot župnik na Tur« jaku. Pokopan je v Kamniku. Svoje pesmi je objavljal v »Do« mu in svetu« in v Ljubi. Zvonu«. Napisal je tudi več dram, izmed katerih je najbolj znana »Za pravdo in srce«. Čarovnik (na predstavi): »Prosim kako damo iz slavnega občinstva, naj pride na oder, jo bom pustil izginiti.« — Neki gospod (svoji ženi); »Stara, pojdi ti gor!« Razne novice Prvič še je zgodilo zdaj na Švedskem, kakor poročajo iz Stockholma, da se je v letalu rodil otrok Otrokovo mater so hoteli po naj-hiitrejšem potu prepeljali v bolnišnico. Dvajset minut po startu pa je že prišel otrok na svet — dekli ca. Ker je bila v letalu tudi babica, je šlo vse v redu. Žrtev poklica je postal zdravnik v Brucku na Muri, dr. Viktor Wogg. Poklican je bil k nekemu otroku, ki je obolel hkratu na štirih boleznih: davici, škrlatinki, rdečici in ošpicah- Med preiskavo je otrok zdravnika opraskal po roki. Nastala je infekcia, in nekaj dni pozneje je 59-Ietni zdravnik na tem umrl v boln'šnici. Neko orjaško potniško letalo je, kakor poročajo iz Miamije, na poletu preko Severne Karoline zadel meteor. Poškodoval je samo radijsko anteno. Pilotoma in potnikom se ni nič zgodilo. Prestrašili pa so se zelo misleč, da je bila to bomba, ki je odnekod priletela. Po zadn ih vesteh so velike povodnji v Zedinjenih državah Amerike zahtevale doslej že 240 človeških življenj. 300.000 Vudi je brez strehe- Sirijo se bolezni, na’bolj pa legar iti davi ca. Na mnogih krajih vlada lakota. V Dramu ie proglašeno vojno stanje. V Pittsburghu so ženske oplenile živ’hkl trg. Pri sponadu s policijo je bilo ranjenih več oseh. Po strahovitih nevihtah v Argentini, o katerih smo že poročali, so nastopile zdaj, silne povodnji. V pokrajini Obera (M'siones) pa divjajo gozdni požari, ki so uničili že nad dvatisoč hektarov gozda. O hud h poplavah v dol ni Marice poročajo iz Odrina (Evropska Turčija). V okolišu tega mesta je 200 hiš pod vodo, na tiseč-e I udi je brez strehe- Reka je narasla pet m e* rov nad normalo. Astrološka napoved za 24. marec. V splošnem prijazen dan. Nudi možnosti uspehov, ki jih je treba previdno izkoristiti. Denarne zadeve stojijo danes dobro, marsikomu prinese ta dan materijeino korist. Aprilski ljudje bodo danes z njim lastno ener žijo laže dosegli uspehe kakor ob drugih dneh; tudi septembrav-cem kaže dan dobro, pridobili sl bodo poznanstva m zveze, ki jim bodo koristile v poslu in poklicu. — Za obravnave na sodniji ugoden dan. Tudi politika stoji danes v dobrem znamenju in utegne prinesti važne dogodke. Sploh je srečen dan za vladajoče in visoke osebe. Zvedeli bomo no vice, zadevajoče denarstvo, železniški, poštni in drugi promet. Najboljši čas tega dne je večer. »Sprevodnik v tramvaju me je nekajkrat pogledal, kakor da nisem plačal!« »In kaj si ti napravil?« »Jaz sem pa njega pogledoval, kakor da sem plačal!« * — Možiček, ali si na lovu kaj ustrelil? — Seveda, draga ženica! — Si že poslal v kuhinjo? — No, v bolnišnico! Položaj Nedeljska »Pravda« prinaša z ozirom na proračunsko razpravo v flinančnem odboru senata daljši Članek, iz katerega posnemamo nekaj značilnih mest: »V političnih krogih se opozarja, da finančni odbor senata ni upošteval določbe čl. 64 ustave kraljevine Jugoslavilje, ki se glasi: »Zakonski predlog, ki ga narodna skupščina odobri, se pošlje senatu v delo in pretres. Ce je zakonski predlog v celoti osvojen tako od skupščine kakor od senata, se smatra, da je Narodno predstavništvo predlog sprejelo. Ce pa so izvršene kake spremem be ali dopolnitve s strani senata ati narodne skupščine, se zakonski predlog vrača v rešitev narodni; skupščini oziroma senatu. Ko narodna skupščina odnosno senat sprejmeta vse spremembe in dopolnitve, se smatra, da je Narodno predstavništvo predlog sprejelo. Ce se pa senat in nar. skupščina pri sprejemu kakš nega zakonskega predloga v celoti ald podrobnostih ne strinjata, se smatra, da je predlog odbit in se v istem zasedanju ne more več ponovno o njem sklepati. Ako se tak primer ponovi še v naslednjem zasedanju, odloči o tem zakonskem predlogu kralj.« ... (Z ozirom na to) obstoji nevarnost, da narodna skupščina — glede na politične razmere doma in v tujini — ne bo mogla sprejeti nikakih pripomb s strani senata. Na ta način ne bi narodna skupščina prevzela nikake odgovornosti za nesprejem budžeta... In bi v tem primeru odgovornost Padla na senat. Med poslanci v narodni skupščini se komentira ta primer In *e izraža nada, da v senatu ne bo prišlo do takih možnosti. Ta nada se vzdržuje še posebno zaradi tega, ker je znano, da se med senatorji tudi znani državniki in patriotje, ki so s svojim dolgoletnim političnim delom pokazali popolno objektivnost In po-žrtvvalnost v primerih, ko je bilo treba odločati o za državo važ-niih vprašanjih. Ta nada Pa se vzdržuje tudi zaradi tega. ker uživa kraljevska vlada, kakor zarjujejo v vladnih krogih, popolno zaupanje kraljevskega namestništva in narodne skupščine, ki je od naroda izbrano zakonodajno telo. dočim je v senatu polovica senatorjev imenovanih. Kraljevska vlada uživa tedaj v tem primeru zaupanje dveh ustanovnih faktorjev in se zato veruje, da tudi senat ne bo delal tež-koč vladi oziroma državi, ki bi v nasprotnem prhneru ostala brez budžeta. V nasprotnem pri me'tl. to se Pravi, ako večina senata vrne narodni skupštini predlog iinanč-nega zakona, bi to pomenilo, da bj_nastaii prvi primer »lex extra«, Venlzclosov pogreb Atene. 23- marca. t. Posmrtni ostanki Ventoelosa prispo > domo. v®o v četrtek. Do sobote bodo nu katafalku v katedrali, nakar se bo pogreb. »Glas“ je zanimiv Čitaj „Glas*1 NAJNOVEJŠA POROČILA Zaupnica francoski vladi Herriot zadovoljen Lyon, 23. marca. y- Na sestanku oblastnega odbora radikalno— socialistične stranke je govorili bivši ministrski predsednik Edvard Herriot. Herriot je podal poročilo o svojem delu v minuli zakonodajni dobi. Dotaknil se je tudi zunanje politike ter izrazil svoje nezadovoljstvo nad kršenjem lokam, skega pakta s strani Nemčije. Po. dal je mnogo točk, v katerih je dokazal, da je teza Nemčije o neskladnosti med lokamskim in francosko sovjetskim paktom netočna. Izrazil je tudi svoje polno zaupanje v sedanjo vlado z ministrskim predsednikom Sarrautom na čelu in z zadovoljstvom poudaril zadržanje francoske vlade v sedanji težki situaciji in njene uspehe. Zelo ga veseli, da je tudi sedanja vlada verna francoskemu načelu zunanje politike, posebno glede načel o Splošni varn°sti. Oblastni odbor je enoglasno odobril Herriotov govor ter izrazil njemu in sedanji francoski vladi popolno zaupanje. Abeslncl Addis Abeba, 23- marca. a. Agencija Radio poroča s severnega bojišča, da abesinske čete na mnogih mestih napredujejo. Boji so posebno srditi v pokrajini med jezerom Ašangi in Amba ALadlžo. Italijanske čete se tu bore z odlično opremljeno vojsko pod osebnim poveljstvom cesarja Haille Se, lasija. Najodličnejši del te vojske tvori cesarjeva gardia. Ves čas bojev italijanska artiljerija in avioni stalno bombardirajo abesinske posto jlanke. Ras Kasa in ras Sejnim sta v tembijenski planoti napredovala za precej proti severu. Abesinske čete so posebno Skrbno utrdile svoje postojanke pri Beddi. Ras Buruj je poizikusil z več napadi pregnati italijanske čete z njihovih postojank ob reki Takazi, kar mu pa ni uspelo. Italijani so tu razporedili zelo skrbno svoje čete, ki so vse oborožene s strojnicami. Cesar Haile Selasije je mne. n ja, dn bo abesinski vojski uspelo če ne popolnoma premagati, pa v napadu vsaj zadržati italijansko vojsko pri nadaljnem prodiranju. Na južni fronti abesinske čete nadaijiujejo italijanske čete v okolici Alate. Skupne izgube (Italijanov in Abesincev) se štejejo na abesinski strani na okoli 500 mož. V pokrajini Bale ni nikake večje aktivnosti s strani Abesincev. Italijani pa vsak dan bombardirajo abesinske pošto jlanke. Na oigadenski fronti, kjer je bil zadnje čase mir, se opaža apeit večja aktivnost abesinske vojske, ki polagoma z majhnimi napadi prehaja v boje večjega stila. Na tem bojišču se nahaja večina samih črnih srajc. Zadnja abesinska ojačenja, ki so prispela iz Haranja, so bila poslana k vojski, ki tabori jugovzhodno od Kurati ja- V Adiis-Abebi je življenje normalno. Oddelki, ki še prihajajo V prestolnica so zelo redki, a ti takoj krenejo proti Desi ju- Splošen položaj jte še popolnoma zamotan in nejasen. Proračun pred senatom Beograd, 23. marca. — Finančni odbor segata je v soboto za-kjlučtl razpravo o predloženem proračunu in je v teku razprave sklenil naslednje spremembe finančnega zakona: Spremembe Ukde obmejnega Pasu v Širini 50 km od državne meje, v katerem tujci ne morejo kupiti ali postati lastniki oz. najemniki nepremičnim brez posebnega predhodnega dovoljenja drž. oblasti, te omejitve ne veljajo za one tuje državljane, ki so po Jeziku in krvi Jugoslovani. Glede sodnikov se ministrstvu pravde odreka pooblastilo, da lahko nastavlja in premešča sodnike ne glede na njihovo število in višino kreditov. Prav tako se odreka pooblastilo glede državne tiskarne. Finančni odbor senata tudi ne dovoli pooblastila notranjemu ministru v zadevi preko-masacije in pregrupacije občin h srezov. Iz istih načelnih razlogov ne sprejme pooblastila o pravic: odgoditve občinskih volitev. S tem v zvezi želi, da se sprejme avtentično tolmačenje čl. 129 In 130 zakona o občinah glede razrešitve predsednika občine, članov občinskih uprav m posameznih odbornikov. .Finančni odbor senata je tudi črtal pooblastilo notranjemu ministru, da lahko iz državnih razlogov ter brk z navedbe razloga odpušča občinske uslužbence. Glede kmetijskih zbornic smatra odbor, da bi se moralo to vprašanje urediti po redni zakonodajnih poti, s čemer bi se odstranila nevarnost, da bi se nova uredba zlobraibijala v posa- meznih banovinah v strankarske namene. Gnta se hidti spojitev državne bolnišnice v Ljubljani s splošno bolnico. Glede političnih zakonov pa Iflinedinga finančni odbor senata, da jih mora vlada predložiti Narodnemu predstavništvu najkasneje do 1. oktobra 1936. Črta se pooblastita vladi glede likvidacije premoženja bivših strank. V teku debate je finančni odbor rezerviral še celo vrsto odredb, ki pa jih je po pojasnilih kompetentnih ministrov končno odobri’. Finančmi odbor je nadalje raz- Tirana Tirana, 23- marca. Iz dobro informiranega vira se doznava, da obsega novi ir ali jamsko .alba ruki sporazum, ki je bil te dni nanovo podpisan kot nadaljevanje takozvanoga »tiranskeoa pakta«, te-le točke: 1. Imenovanje italijanskih Inštruktorjev v vseh področjih albanske javne uprave. Uredba o imenovanju teh italijanskih uradnikov je že podpisana in tudi objavljena v albanskem uradnem listu z dne 17. t. m. 2. Povečanje albanskega vojaškega kadra za 10.000 m°ž In ponovni sprejem italijanskih Inštruktorjev v albansko armado. 3. Utrditev planine Karabume nad Valonskim zalivom, ki dominira nad italijanskim otokom Sušeno. 4. Ustanovitev avtonomne direkcije v luki Drač, ki bo popolnoma v pravljaJ o načinu redukcije pre-prejemkov državnih nameščence tar zahteval spremembo in primerno revizijo teh redukcij. Plenum senata Ker je finančni odbor v soboto svojo podrobno razpravo o proračunu zaključi!!, se je sestal plenum senata, ki mu je predsedoval podpredsednik Ploj, ki jo sporočil, da je bilo senatu predloženo poročilo finančnega odbora o proračunskem predlogu za leto 1935-1936 skupno s finančnim zakonom im oddvojenim mišljenjem senatorja clr. Halidbega Hrasnlrce. in Rim italijanskih rokah. V ta namen Jd albanska narodna skupščina že sprejela tozadevni zakon. 5. Otvoritev katoliških konfesionalnih in italijanski osnovnih šol v Albaniji, ki jih je albanska vlada zaprla leta 1938. 7. Svoboda unijatske veroizpo* vedi in dovolitev otvarjanja it&li. jansttih sirotišč po Albanit. J 7. Ustanovitev bgrarne banke * italijanskim kapitalom. 8. Uvedba tobačnega monopola s pomočjo italijanskih organizator, jev. Italijani dajo v ta namen S milijone zlatih frankov- 9. Odkup albanskih proizvodov potom posebnega italijanskega društva. 10. Razširjenje obstoječih italijanskih petrolejskih koncesij. 11. Novo ponjilo v znesku 40 milijonov zlatih frankov DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA! Kdor seje — žanje! Mala vloga — velik dobitek! Kdor tvega — dosega! Kdor igra — dobi! Pomnite! Tudi 32. kolo ima 9 velikih dobitkov. Na večja premija Din 2,000.000.— Z mogočo spojitvijo premij največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,700.000.— Po tem takem imate zelo lahko tudi Vi svojo hišo z lepim vrtom in moderno urejenim stanovanjem, svoj avto, da poletje preživite na našem sinjem Jadranu, na lepih gozdnatih slovenskih planinah ali v kakem slovitem domačem kopališču, da potujete okrog sveta in spoznate in uživate vse zemeljske lepote, da sebi in svoji družini zagotovite srečnejše in zadovoljnejše življenje — nko vložite samo IHn 50*— mesećno in si tako tudi za tttč. kolo nabavite srečno srečko pri znani 1111 j srečnejši prodajalni KONSTANTINA L. .JEŠIĆA-BATLIJKKOOKAD, Zanatski dom Pošt. pred. 155Č. Ne pozabile! Žrebanje I. razreda 7. in 8. aprila 1936. Zato naročite takoj z dopisnico novo srečko, katera se Vam takoj odpošlje z načrtom in ček. položnico. Diskrecija zajamčena! Vse dobitke izplačujem takoj brez vsakega odbitka. Teta Meta Otroški Draga teta Meta! iiilkar sem Ti zadnjič pisala, sem se že precej postarala: štejem že kar pel let. t’a kjub leiom ne morem in ne morem biti pridna: vsak dan še jo čem, posebno zvečer, ko je treba iti spat. Draga teta Meta, ali mi močno zameriš'1 Da Te potolažim, Ti še po vem, da sem napravila pred nekaj dnevi izpit iz pelja. Pii g. prof. Kan čigajn. To je z.e drugi izpit, ker lani sem napravila prvega: za otroški vrtec. Sedaj pa Ti povem še pravljico o krokarju in lisici, ki je gotovo še ne poznaš. kotiček Krokar je. leteč mimo samotne hiše. ukradel z okna kos sira. Zletel je v gozd in sedel na drevo, da bi sir v miru povžil. Po gozdu priroma lisica in se ustavi pod drevesom. Videč krokarja pri južini. jo znskomina po siru. Da hi prišla do njega, si izmisli zvijačo pa pravi krokarju: »Dober dan, krokar, kako lepo črno suknjico imaš. Prav všeč si mi. Ce je tudi tvoj glas iako lep. potem ti ni para med živalimi«. — Krokarju je lisičina hvala močno ugajala, pa je odprl kljun in zakrokal: kra. kra. Sir mu je pri tem padel iz kljuna. Toda. . . ta krokar ni bil tako neumen, kakor s^je lisica mislila. Ta krokar je poznal listo zgodbo, kako je lisica njegovega tovariša speljala in prišla poceni do sira. Da bi se tudi njemu kaj takega ne pripetilo, si je iz previdnosti poprej privezal sir z vrvico k nogi. Zalo je sedaj veselo in na ves glas krokal: kra, kra! lisica pa je z dolgim nosom odšetala po gozdu. Ali ni lepa ta zgodba? Te pozdravlja Alenčica Mikuž, Ljubljana — šiška DragaAlenčica Tvoja pravljica o prebrisanem krokarju mi je močno všeč in se mi kar zdi, da boš tudi Ti nekoč tako navihana. Prav je tako. .Veš, takih lisic kakor je Tvoja v basni, je na svetit veliko. Zato je treba biti vedno na preži. Mora biti imenitno. Vprašanje je le, če Te mamica tedaj hvali ali si — maši ušesa. O prvi priliki mi moraš sporočiti še to in bodi dotlej prav lepo pozdravljena. Spomni se zopet kmalu stare tete Me’e Mala Stanka gre z mamico na iz-prehod; zagleda kokoš, ki ima na desni nogi svetal obroček. Začudeno I vpraša mamico: — Mamica, prosim, ali je tale putka poročena? MALI OGLASI VSE DENARNE ZADEVE terjate v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (vojno škodo) NAKUP IN PRODAJA Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino, IZPOSLUJE IN VNOVČI In prepevaš tudi in jokaš zraven? I Ej, no Alenčica, to bi Te pa res rada slišala, kadar prirediš takle koncert. Po enem mesecu pojasnjena tragedija v planinah Pred ciljem je Emila doletela strašna Kamnik, 23. marca Dva.,,at ,e že pisal »Glas« o tragični nesreči na Velik'! planini, kabere žrtev je postal Emi! Wi!fan, slušatelj tehn. fakultete v Litibl'a-n'. Že mesec dni so ga pogrešali domači in organizirali »o dve ekspediciji Slovenskega planinskega društva. ki sta ga brezuspešno iskali. 2e so mislili, da bo ta tragedi la pojasnjena šele v pnzm pomladi, ko ho skopnel sneg. Toda geiln naključje je hotelo drugače. Planinci-smučarji so ge našli včeraj razmesarjenega tik nred ciljem, koma'' pet minut oddaVenega od koče. Ta dan »e bil siučaino na Veljki planini vaš poročevalec, ki ie bil tedni, kn so Wi!fana našli, prav v bližini. Klici turista Radi slabega močno vetrovnega vremena so se smučarši večinoma zadržavali po kočah. Le malo jih .ie smučalo okrog planinske koče. 1 — Vračal sem se ravno iz Tihe doline preko Male planine nazaj h koči. Ko sem prispel na vrh Poljanskega grebena, sem zaslišali malo pred seboj klice nekega turista. Klical je namreč mimoddočega nosača, češ, da je našel nekoga mrtvega v snegu. Kmallti se je krog mrtveca nabrala družba smučarjev, ki so v ponesrečenem spoznali tako dolgo iskanega NVilfana- Obvestili'so oskrbnika Andrejko. Tudi on je NVilfana takoj spoznal. Jasno je'bilo takoj, da je povzročila njegovo smrt nenadna oslabelost ali pa tudi srčna kap. Usoda je hotela, da se je ponesrečeni VVilfan zgrudil skoro na cilju, kot rečeno koma net minut od koče. Muke pred smrtjo Malo sključen je ležaj vznak na strmem pobočju, kot bi počival ali se sonči1!. Kljub tako dolgemu času je ostal popolnoma nespremenjen- Le izraz v Obrazu in ustnili izdaja muke, ki jih je žrtev pretrpela v svoji zadnji uri. WilSana smrt Vse kaže, da je ponesrečenec izgubil pravo smer in zašel preko Poljanskega robu v strmo vrtačo, v kateri se je zgrudil. Ta vrtača je oddaljena od poti komaj dobrih sto metrov in je res čudno, da NVilfana toliko časa niso našli- Reševalci bi morali predvsem preiskati ponesrečenčevo pot in njeno bližilo okolico, saj je b lo jasno, da ie biti namenjen naravnost v sVoio kočo, ker je bila tedaj že trdna noč. Slaba markacija Tudijiot po planoti Velike planine je zelo pomanjkljivo markirana. Prav redki koli na poti so v zimskem času res nezadostna mar-kaoiija, posebno pa še ponoči. Podružnica SPD v Kamniku je včeraj telefonično obvestila starše ponesrečenega Emila NVilfana in obenem organizirala reševalno ekspedicijo, ki ga bo v današnjih jutranjih urah prinesla v Kamnik. ko P. K.Im vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku In jamstvu. VLAGATELJI IN DOLŽNIKI Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih. ALOJZIJ PLANINŠEK bančna poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11. Telefon 35-10. Gospodarska podjetja Kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacijo. pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — ca 144,. 38-55 le številka, katero pokličite pri naro-čevanju svojih oglasov v ff S lasu naroda* Izdajatelj. Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tisltarnarja Franc Jezeršek. ________________Vsi v Ljubljani.