Organizujmo se! ,,Le v slogi je moč!" ^opotnik" premleva v svoji 7. št. naš članek pod zgornjim zaglavjem, ki smo ga priobčili v 7. št. nUcit. Tov." Iz vsega spisa se da posneti, da pisatelj tega članka tudi čuti potrebo učiteljske organizacije na Kranjskem, le to rau ne gre v glavo, kako to, da bi 9* nZaveza" ne imela vrhovnega poveljstva pri našera deželnem društvu. Odkrito poverao, da nisrno nasprotniki ,,Zaveze", čeprav je minulo malo skupščin ali pa nobena, pri kateri bi se ne žalilo ,,Slovensko učiteljsko društvo", oziroma njega posamezni udje. Vsejedno smo se veselili in se še veselirao vsakoletnega bratskega sestanka iz vseh slovenskih pokrajin in zbadanje posameznikov nas ne bode spravilo s tira, da ne bi hvalili ,,Zaveze", kadar bode kaj koristnega ukrenila, oziroma storila v blagor slovenskega uciteljstva. Da se pa pri naši deželni organizaciji ne moremo udati nasvetom zavezinega glasila, temu nismo krivi mi, ampak naše dejanske potrebe in gmotne razraere. Ce hočemo kranjski učitelji pri našem deželnem šolskem svetu in deželnem zboru kaj doseči, moramo priti sami kot celota pred deželni šolski svet, oziroma deželni zbor, ne pa v družbi s štajerskimi in primorskimi tovariši. To tirja prakticna politika od nas. Štajerski tovariši to praktično politiko tudi prav dobro poznajo; zato se pri zadnji regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem ni ,,Zaveza" potegovala za-nje, ker bi bilo to brezuspešno, ampak štajerska slovenska učiteljska društva so tirala pri tern vprašanji praktično politiko ter so prav previdno in na tiho pristopila k nernškemu deželnemu ,,Lehrerbund-u." Kdo bi jim to tudi zameril! Dejanska potreba jih je prisilila storiti ta korak in nas pa tudi ta sili — posebno sedaj ko se bliža čas deželnozborskih volitev — da si ustanovimo samostojno slovensko učiteljsko društvo za vojvodino Kranjsko. Da pa ne bode ^Zaveza" in posamezna okrajna učiteljska društva trpela na ugledu, prenaredimo lahko § 1. načrta tako, da bi seglasil: ,,Zveza učiteljstva in okrajnih učiteljski društev na Kranjskem." Izraz ^učiteljstva" pa mora ostati v tem §-u zato, ker štirje okraji še nimajo svojih društev in ni upati, da bi si jih kinalo, ali sploh kedaj ustanovili. V podporo okrajnim učiteljskim društvom in »Zavezi" naj se postavi v nova pravila tudi določba, da se učitelji (ice) onih okrajev, kjer imajo svoja okrajna učiteljska društva, pa niso udje svojega okrajnega učiteljskega društva, tudi ne srnejo vsprejeti v deželno ueiteljsko društvo. Da se pa moč in veljava okrajnih učiteljskih društev še bolj podpre in tudi vpliv deželnega učiteljskega društva na okrajna učiteljska društva podkrepi, naj bi iraelo vsako okrajno učiteljsko društvo po jednega zastopnika v odboru deželnega učiteljskega društva, ki bi itnel iste pravice, kakor na občnem zboru deželnega učiteljskega društva izvoljeni odborniki. Te zastopnike bi izvolilo vsako posamezno okrajno učiteljsko društvo leto za letom na svojem občnem zboru. Ta določba bi tudi one štiri okraje, ki še nimajo svojih društev, raoralično prisilila, da si ustanove, prej ko mogoče, svoja okrajna društva, da bi potem imeli tudi svojega zastopnika v odboru deželnega učiteljskega društva. To v blagohotno uvaževanje posameznim okrajnim učiteljskim društvom. Mislimo, kdor ima pred očmi stvar, se bode lehko sprijaznil s tem načrtom, kornur so pa več osobe, kakor stvar, mu pa ni pomagati. ,,Sloga jači, nesloga tlači."