\
'^rsi.*-	Političen list za slovenski narod.
,	pol 6. uri popoldne.
\r __	"	-----—L	—	~i~	ml i	■
Stev. 31.	V Ljubljani, v četrtek 8. februvarja 1900.	Letnik XXVIII.
Pomočniki liberalne misli.	8rn0 Za"se" Kranjci naj nas pUSte pri mirU'	za prav 86 nam dobro zdi> če še v listih	mišljeno. Besede kažejo jasno ost proti nam
mi pa njih. Dejanjski pa vendar tudi tista-	spirajo pope in se jim daje po glavi, samo	In tu vprašujemo: Naj nam »Edinost« in
V mlinu se dvakrat pove. Pri nas ne	kimi besedami le skrivajo svoje simpatije do	nam je po našem stališču težko to prizna-	naj nam cela slovenska javnost pove je-li
velja ta stavek. Če se gre za kako našo za-	naših liberalcev in se hočejo ž njimi le iz-	vati. o svojim pisanjem nam »Narod« in	smo kedaj v kakem članku ali v kaki no-
devo, jo je treba ponavljati kar naprej in še	ogniti vsaki stvarni razpravi o našem boju.	»Rodoljub« obtežujeta naše liberalstvo. -	tiči priporočali snovanje konsummh društev
je nočejo slišati. Taka je vselej, taka je tudi	Ali ros ne briga naš prepir celega Slo-	Tako je duševno razpoloženje takih mož,	v tistem smislu, kot se glasi v navedenih
z našo izjavo o »župansk. zvezi«. V po-	venstva ? Ali niso ravno goriške volitve po	med katere spadajo n. pr. nekateri direk-	besedah? Po naših listih in po shodih ki
nedeljkovem Članku smo načelno odgovarjali	kazale, da se gre pri tem prepiru za te-	torji, profesorji i. t. d.	smo jih prirejali mi »klerikalci«, smo vedno
»Edinosti«, ki je izvlekla to zvezo po svo-	meljne pogoje našega obstoja? Ali ne spri- Podobno stališče zavzema tudi več časo-	opominjali k pazljivosti in opreznosti v tem
jem starem načinu zato na dan, da bi klo-	čujejo naši liberalci vsak dan, da so narodni	pisov. Za njihov vzor imenujemo »Novice«,	oziru. Ko bi bili res hoteli s silo, ki nam
futa, katero je bila že s stališča časnikar-	le v toliko, v kolikor jim to pomaga v boju	Z žlobudravostjo o miru in slogi zakrivajo	jo krivično pripisujejo liberalci, širiti kon-
skega poštenja dolžna priložiti nemškutarski	proti cerkvi in veri? Ali je »Narod«, ki je	svoje pravo mišljenje; razlikujejo se pa od	sumna druStva, bi jih bilo najmanj deset-
politiki dr. Ivana Tavčarja, manj bolela. Ne	po Štajerskem in Primorskem precej razšir-	drugih listov s tem, da pač, kadar le mo-	krat več, nego jih je. Ali je torej pošteno
bodi hud, ljubi Ivan, tako se bere izmed vr-	jen, preko kranjske meje manj strupen in	rejo, mahnejo po nas, da se pa nikedar ne	podtikati nam nekaj, česar ni, in tako mesti
stic sobotne »Edinosti«, saj smo prijatelji;	ali so njegova splošna načela tam manj na-	zadenejo ob liberalce. Kakor kak star prote-	javno mnenje?
nekaj ti sicer moramo reči, toda klerikalci	pačna? Ljudje, kieatrjajosvoja kat. in narodna	stantski pastor so se zgražale n. pr. ob ob-	3. »Edinost« pravi z ozirom na naše
jih dobe več in hujših. Potrpi torej, saj de-	načela, ki pa nimajo poguma in ne volje,	sodbi Slovenčevega urednika pri Hrovatinovi	stališče o »županski zvezi« : »V Slovencih
janjski vendarle tebi pomagamo.	upreti se sovražniku, ki oboje uničujo, niso	pravdi, a z nobeno črko ne zinejo o pre-	se dandanes ubija vsaka tudi najplemeniteja
Ta način časnikarskega boja deluje do-	značajni.	klicih in obsodbah, iz katerih se vidi lažnji-	misel, ako se ni zlegla v lastnem taboru.
sledno in vspesno pod obliko objektivnosti	Stališče, s katerega kritikujejo nas, zato	vost naših liberalcev.	--.Slovenčeva' stranka ga nima nijed-
za naše liberalce. Zato je tem nevarnejši. V	ni in ne more biti objektivno. V najboljšem O gospodarski organizaciji govore, kakor	nega veljavnega stvarnega razloga za tako
mnogovrstnosti dnevnih vprašanj je lahko	slučaju stavijo nas in liberalce na videz ko-	kak doslužen vojak o diplomaciji, in še na	nasprotovanje«.
mogoče, da kdaj naše stališče marsikateremu,	ordinirano drugega poleg drugega. Če re-	mari jim ni, kolikrat se zlažejo zraven. —	Temu nasproti beležimo, da smo so tudi
sicer poštenemu Slovencu, ni všeč. Kritiko	čeje katero proti »Narodu«, brž pristavijo	Pri »Novicah« si pa sicer lahko vsak nji-	mi izrekli za župansko organizacijo in da
v takih slučajih umevamo in ji ne odrekamo	drugo hujšo proti »Slovencu«, če zinejo kaj	hovo pisavo sam razlaga, ker jih vodita	smo pobijali le obliko, v kateri jo hoče imeti
upravičenosti. Stvarne razloge uvažujemo,	o kakem liberalcu, brž potlačijo še globlje	dva znana Narodovca Murnik in Malovrh.	Hribar, ne samo za to, ker bita oblika bila
kjerkoli jih naletimo. A časnikarski boj proti	katerega našega pristaša. Ko govore o kaki Klasišk dokaz za naše trditve je tudi	našim liberalcem v prid, marveč tudi zato
nam navadno ne temeljuje v stvari, marveč	liberalni podlosti, prosijo zraven za zamero	sobotni članek v »Edinosti«. Če tudi pu-	ker ta oblika ni primerna svojemu
v krivičnih predsodkih, morda tudi v zli	in v utemeljevanje svoje prošnje udariji	rt'.no to, da so članok z velikim /atajeva-	namenu. Ali ni to stvaren razlog? Ali ni
Tolii-	P° nas-	njt"1 izogiblje zapisati besedo »Narod« ali	stvaren naš nasvet, naj se naši župani or-
0 našem takozvanem prepiru na Kranj-	Bodi o tem samo eno vprašanje: Ali	»dr. Tavčar«, imamo sicer v njem dve ve-	ganizujejo po okrajih in naj okrajne žu-
skem se splošno sodi z naravnost omeje	more kak slovenski katoličan še koordinirati	liki meritoriški zmoti, da rabimo najmilejši	panske organizacije še le vstvarijo svojo širši
nega in naivnega stališča. Bratomorni pre-	naše in liberalno gibanje? Ue to stori, ženi	izraz.	zvezo — (po naši sodbi, najpreje v svoji
pir je konjiček, k; ga vsako dete lahko jaha.	več objektiven. Naš liberalizem mora pred 1. »Edinost« govori o konsumnih dru	deželi, potem pa skupno)? Uprav zato, ker
Pri tem opažamo navadno tole: Tisti, ki so	vsem obsojati in ko nas kritikuje, k čemur	štvih in pravi: »Mi smo že večkrat pojaš-	je Hribar skoval tako, za pametno delovanjo
liberalnega mišljenja med izvenkranjskimi	priznavamo vsakemu pravico, nas ne smo	njevali svoje stališče ozirom na konsumna	popolno neokretno zvezo, smo tembolj pre-
Slovenci, govore s svojimi liberalnimi rojaki	staviti v eno vrsto z listi, ki so po svojem	društva.---Proti njim smo, kjer jih	pnčani, da tiče za tem strankarski politiški
popolnoma v enem smislu: »Prepir mora	bistvu škodljivi slovenskim vzorom.	ni treba, pozdravljamo jih tam, kjer so na-	nameni. Tega seveda »Edinost« noče vedeti ponehati; mir, sloga, edinost!« Zraven pa	Celo vrsto ljudi doboš, ki se v razgo-	vstala iz potrebe. Treba pa jih ni tam, kjer	in zato buta po nas. Vprašanje, ki se mora doma delujejo v liberalnem duhu, razširjajo	voru o naših politiških razmerah odtegujejo	imajo domačina trgovca — poštenega, ku-	tu najpreje rešiti, je vprašanje, kakšna bodi »Narod« in v Ljubljano pošiljajo mastne do-	stvarnim razpravam z besedo: Oba lista	lantnega in solidnega. Sosebno pa smo proti	organizacija, da bo kaj haska od nje. Mi in pise liberalnim listom. Liberalni hinavci so !	»Slovenec« in »Narod« nista nič vredna. —	konsumnim društvom tam, kjer so se usta-	še marsikedo, ki sploh kaj pozna društveno Protiliberalni možje se pa doma ne	Mož, ki tako govori, je brez izjeme	novila le iz političnega nasprotstva. — —	življenje, je te misli, daje treba najprej v upajo reči nobene besedice, da se ne skali	vselej — liberalec, k igre ob vsaki	— Naravnost zločin na narodnem gospodar-	ožjem krogu smisla za vzajemno delo, poljubi mir; vse potrpe, vse prenesejo. Še	priliki z »Narod.« črez drn instrn.	stvu in narodnem kapitalu pa je, ako se	tem je šele mogoče razširiti krog. Treba bolj pa skrbe za to, da ne bi prišli na sum,	Često čujemo od raznih ljudi javkanje o	konsumna društva snujejo lahko-	je začeti s stanicami, če se hoče priti do
kot bi bili v kaki zvezi s kranjskimi kleri-	»Narodovi« pisavi, o postopanju naših libe-	mišljeno---«	zdravega velikega organizma. Če to niso
kalci. Slepci so!	ralcev, a to javkanje je samo platoniško. V To je pametno! Toda v zvezi, v kateri	stvarni razlogi, potem sploh ne vemo, kaj
Nekaj izvenkranjskih Slovencev zastopa	resnici zveni pri takih ljudeh iz njihovih	so zapisani ti stavki, pomenjajo to le : kranjski	je stvarno. »Edinost« naj si sama odgovori,
zopet drugo stališče. Kaj nas briga kranjski	tožeb proti surovosti in umazanosti »Naroda«	klerikalci snujejo konsumna društva brez	je-li njen napad stvaren in je-li pošten,
prepir? — tako kriče pri vsaki priliki. Mi	ta-le misel: Saj smo tudi mi liberalci in prav	potrebe, iz političnega nasprotstva in lahko-	-
6 I C "T" r~ i/'	Zapovedi ni bilo mogoče ustavljati se.	samo so obrobljala košata drevesa, in raz	nimajo cerkve?« vprašam svojega nebeškega
L I O I L t\.	Neka magična sila me je dvignila iz groba	njih se je oglašal zbor krilatih pevcev. Vsa	vodnika.
—in nehote sem sledil za svojim voditeljem,	narava se mi je zdela prerojena. Nehote	Azrael se zopet nasmeje s tistim pomi-
V svobodni" Šoli	Toda svetloba, ki je napolnjevala vse ozračje,	sem izrazil svoje začudenje nad to izpre-	lovalnim nasmehom, kakor se smeje razumen
" "	jo bila tako prešinljiva, da mi je kar vid je-	membo.	mož naivnemu otroku, in odgovori: »Cerkev?
Doslej še nenatisnen fragment iz »4000«.	malo in kakor opojen 8em taval na de8n0 Moj 8premljevalec se pomilovalno na-	Kaj bi je potrebovali v naši prosvitljeni dobi.
Zbudil sem se iz smrtnega spanja. V	in levo. Tu pristopi moj nebeški prijatelj k	smehne in odgovori:	Cerkve so bile sedež mračnjaštva in fana-
mojih ušesih je še bučalo in donelo, kakor	meni in reče: »To izpremembo, ki jo tu občuduješ,	tizma. — Prosvitljenci že v vaših časih niso
tromba sodnega dne. Prvi hip, ko so mi	»Žo vidim, «la tvojd krtove oči ne mo-	jo provzročilo temeljito znanje geografije, ki	zahajali vanje in prosvitljeni smo dandanes
zbudi speča zavest, sem mislil, da je napo-	rejo prenašati velikega dne, ki sije sedaj na	se goji v sedanji dobi. Zemlja je izpreme-	vsi. Ergo so popolnoma odveč ?«
čil osodepolni »dies irae« z vso svojo stra-	svetu. Ti si otrok klerikalne teme. Toda	nila svoje lice vsled zemljepisja. Že za dobo	;>In otroci ?«
hoto. Toda ko se oči nekoliko privadijo bli-	kleto temo je pregnala liberalna luč, ki se-	tvojega življenja je znamenit prerok z vsem	»Otroci molijo svojega stvarnika v ve-
ščeči svetlobi, zagledam tik groba stati an-	daj prešinja vse stvari. Pomagati ti hočem	navdušenjem proslavljal geografijo. Toda vi	ličastnem tempeljnu narave, molijo ga v
gelja, ki se mi je zdel nekake take zuna	z mazilom prosvitljenosti.«	omejeni mračnjaki ste imeli zanj le šalo in	sneženih puščavah Sibirije in v raju zemlje
njosti, kakor tisti angelj v prvi št. »Zvončka«.	Potegnil mi je čez oči s hladilnim du-	zasineh. Sedaj glej samo učinek njegovega	v cejlonskih livadah, kakor je govoril prerok
Tudi zvezde na glavi mu ni manjkalo.	htečim mazilom in naenkrat je padlo od njih	delovanja.«	Dragotin. — Toda popeljati to hočem k viru
Govoril je počasi in slovesno s privzdig-	kakor luskine. Izpregledal sem. Kakor kaznovan otrok sem povesil glavo	vse prosvete — v svobodno šolo«,
njeno desnico: Jaz sem Azrael, genij svo-	Sedaj še le zapazim, da je bil moj vo-	in obmolknil.	Dospela sva na trg, kjer so je dvigala
bode in človečnosti. Poslan sem od Najvis-	ditelj opravljen popolnoma secesijonistično. Izza gostega drevja se je belila nasproti	ponosna palača, sezidana v renesanskem
jega, da te prikličem v življenje in pokažem	Bil je to moderni genij iz leta 4000, ka-	vrsta lepih hiš. Bilo je lepo idilično selo,	slogu. Vse ostale hišo v selu so bile raz-
sadove tiste liberalne setve, katero si hotel	koršne sem bil navajen gledati za svojega	kakor smo si svoj čas v domišljiji slikali	vrščene okoli nje, kakor okoli svojega sre-
uničiti že v kalu. V dnu svoje črne duše si	zemskega življenja samo v ilustrovanih Pre-	sela tam v deveti deželi. Ne vem, bi je li	dišča.
koval temne naklepe proti njej. Sedaj ti je	širnovih poezijah, v »Zvončku«, »Garten-	imenoval mesto ali vas. A zaman sem se	»In to je skoraj gotovo šola« dejal sem.
odločeno v kazen, da moraš gledati zmago	laube« in drugih naprednih časnikih.	oziral po zvoniku kake cerkve. Ni ga bilo	»Svobodna ljudska šola iz leta 4000«
svobode nad klerikalnim suženjstvom. Vstani	Pot je vodila skozi lepo zeleno livade, videti.	odgovori ponosno moj tolmač. »Le vstopi!
_„---i	i i.:_______:____ _ —___ ____1:__.. »1: i - ----: —__1., ---..JI	L>n.,i, .
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. februvarija.
Spravna konferenca »a Češko. Včeraj popoldne se je vršila tretja spravna konferenca ali prva seja oddelka za češko. Seje so se udeležili vsi češki zaupniki, vlado so pa zastopali ministerski predsednik Korber, ministra Spens-Booden in Režek ter sekcijski načelniki : Klein, Stummer in Sa-gassa. Ministerski predsednik |e najprej naznanil, da so Schonererjevci uložili ugovor proti temu, da bi se za okraja Heb in Aš uvedel drugi deželni jezik, potem se je p^ pričel zelo živahen razgovor o načinu rešitve jezikovnega vprašanja pri avtonomnih čeških oblastvih. Razgovora so se udeležili vsi zastopniki, a ker se ni dospelo do konečnega zaključka, se je izvolil pododsek desetih članov, in sicer: grof Bucjuoi, dr. Pazak, dr. Schwarz, dr. Slama, dr. Zatka, dr. Funke, Barnreither, Prade, dr. Russ in dr. Pergelt. Ti člani se snidejo k posvetu danes popoldne ob 3. uri, prihodnja seja oddelka za Češko se vrši jutri dopoldne ob 10. uri. V tej seji pride v razgovor vprašanje o spremembi volilnega reda za deželni zbor. — Tako oli-cijalni komunike o včerajšnji seji. Vidi se iz vsega, da do sporazumljenja mej obema strankama še dokaj manjka.
Pomembna zmaga Mladočeliov. Dne 6. t. m. se je vršila v mestnih okrajih Slane, Rakovnik, \Vehvary na Češkem dopolnilna deželnozborska volitev, ker je dosedanji dež. poslanec teh okrajev Mladočeh Adamek odstopil. Češki radikalci so upali, da prodero v tem okraju, in razni listi sc* že prorokovali o veliki zaušnici Mladočehom. Volitev pa je pokazala, da imajo Mladočehl še znatno zaslombo. Izvoljen je dež. poslan--cem Mladočeh dr Ladislav Dvorak s 833jj glasovi, kandidat čeških radikalcev, Stanislav Sokol je dobil 292 glasov in kandidat na-; rodnih delavcev Klofač 178 glasov.
»Mrtva roka« na Francoskem. V židovsko-framasonskem taboru lrancoskemi vlada nepopisno veselje, odkar je bilo na neznatno kazen obsojenih nekaj asumpcijoni-stov. Zavedajo se sodrugi v tem taboru, da so oni tisti, ki so pokazali vladi ključ, ka terega je dosedaj po svojih organih zaman iskala in s katerim se ji bo odprlo vse »ogromno« bogastvo »mrtve roke«. S tem so poskušali že v letu 1881, a ker je bilo na delu premalo Židov in framasonov, vlada ni mogla doseči svojega namena. Sedaj je poskrbljeno za to, da bodo davčna in poli tična oblastva sporazumno sodelovala pri odkrivanju »neprecenljivih zakladov« in pozvani prefekti bodo v vsakem slučaju vršili svojo dolžnost. O tem smemo seveda biti popolno prepričani, in kmalu bo zasijala francoski republiki doba, v kateri bo vse zadovoljno, ali kali ?
Zmaga angleške vlade v spodnji zbornici. V včerajšnji seji te zbornice se je vršilo glasovanje o znanem predlogu Titz-mauriceja, naj se izreče vladi graja radi sedanje vojske z južno-afriškima republikama.
Po marmornatih stopnicah, dospem v prvo nadstropje. Tamkaj nama pride nasproti mlad mož srednje velikosti. Bil je očividno eden izmed učiteljev. Moj spremljevavec mi ga predstavi: »Gospod Luka Naprednik, učitelj na svobodni šoli. Dovolil nama bode, da sva navzoča pri pouku«. S samozavestjo vladarja v svojem kraljestvu naju pelje v učno sobo.
Bil je prvi razred. V klopeh so sedeli mali rudečelični paglavci, prav tako, kakor pred dva tisoč leti. Toda držali so se modro, kakor se spodobi prosvitljenim otrokom. In — to je bila znamenita novotarija — sedeli so dečki in deklice skupaj v parih. Poleg kuštravega Jurčeka gladko počesana Anica; poleg bledoličnega Pepčeka okrogla Micika in tako naprej.
»Zakaj ta razvrstitev«, vprašam.
»Načelo svobodne vzgoje zahteva, da se oba spola skupaj poučujeta in to ne samo v nižjih, temuč tudi v srednjih in višjih razredih. Že pred 2000 leti je »Popotnik« zagovarjal kar najožje skupno poučevanje obeh spolov. Kako koristna je taka metoda? Mladina na tak način prav zgodaj postane grela, in Trdo mladino hočemo imeti«. I
Predlog je bil odklonjen s 352 proti 139 glasovom, irski poslanci so se glasovanju odtegnili. Ti štejejo sedaj 82 glasov, ker sta se včeraj zopet zjedinili od Parnellove smrti sem razdvojeni irski stranki. Vlada si je sicer priborila večino 213 glasov, a v resnici je v tem oziru nazadovala, ker bi Irci gotovo ne bili glasovali z vlado. Njena dosedanja večina 152 glasov se je skrčila na 130 ali morda s« nižje, ker je včeraj za vlado slučajno oddalo svoje glasove tudi nekaj liberalnih unionistov.
Knjige in časopisi.
»V r h b o s n a«, broj 3, godina XIV., ima naslednjo vsebino: Okriesnica. (Evg. Šah.) — Knez-biskup Jeglič o svetoj godini. (Pastirski list.) — Presv. olt. Sakramenat uzor svih krjeposti. (dr. Josip Lang.)—Golgotski mučenik. — Sv. Franjo Šaleški i ljubav k Bogu. (dr. Ivan Koščak.) — Svršetak XIX. i početak XX. vieka. (don Ante Miloševič) — Velečastniin dušobrižnikom nadbiskupije vrhbosanske. (okrožnica). — Vjestnik. — Poziv na predplatu. — »Vrhbosna« izhaja v Sarajevu dvakrat na mcsoc in stane za celo leto 7 kron.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. februvarija.
Izjava^ Ji ozirom na uvodni članek »Slov. Naroda« z dne 6. t. m. in dotično včerajšnjo notico izjavlja podpisani kot načelnik, pooblaščen od gg. državnih poslancev kat. narodne stranke, da so vse trditve glede držav, podpore »Gospodarski zvezi« zlobno sumničenje in podla laž. Poslanci katoliško narodne stranke niso beračili za nobene podpore v strankarske in zasebne namene ter z zaničevanjem zavračajo »Narodovo« perfidno in lažnjivo trditev, da bi bili od ministerstva podkupljeni. Vsi člani »Slov. kršč. narodne zveze« in naši češki zavezniki nam morejo dati izpričevalo, da smo ž njimi za Clarvjeve vlade povsem solidarno postopali, vestno varovali koristi slovenskega naroda in si od nikogar dali vezati roke.	Fran Povše.
Osebne vesti. Umeščen je bil danes na župnijo Podkraj pri Vipavi č. g. Anton Mezeg. — Župnija Trata je podeljena č. g. Matpju P i n t a r, župniku v Stari Oselici. — Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani R. Roger je imenovan avskul-tantom.
Katoliška družba za Kranjsko bo
imela svoj občni zbor dne 19. t. m. zvečer ob 6. uri v »Katol. domu« v bralni sobi in bode zajedno volitev novega društvenega odbora. Društveniki se vabijo na zbor.
Občni zbor »Muzejskega društva« bode jutri (v petek) zvečer ob 6. uri v muzeju
Občinske volitve v okolici celjski.
Tretji razred je volil dne 6. t. m., drugi in prvi dne 7. t. m. Vse volitve so se vršile soglasno in so izvoljeni sami narodni možje. Navdušenje veliko, ker je naša stvar v okolici tako trdna, da si nista upala nastopiti kakor vedno doslej nemški in rudeči nasprotnik.
Boj za županski stolec v Celju
Mnogo zanimivega nam obetajo prihodnje volitve v občinski zastop mesta Celje. Govori se marsikaj nepričakovanega in nam doslej neznanega. Župan Stiger odklanja z vso resnostjo zopetno izvolitev. — Biti bo torej treba hud boj za županski stolec. Mej prvimi pretendenti bo seveda dr. Janez Ste-pisehnegg, o čegar sposobnostih za to mesto — še bolj pa o potrebi za materijalno stran te časti — je vsakdo prepričan. Sicer pa šalo v stran: Kedo bo župan v Celju? Nam je vsejedno, če se izvoli najmirnejši in najpravičnejši mož, ker vemo, da župa-noval ne bo mirni in pravični, nego le kak podžupan a la Julij Rakusch. To se bodo že Nemci med seboj pomenili, kedo bo župan - statist in podžupan - spiritus reetor. — Jako gre tuai vodilni kliki trda za tretji razred, kjer voli večina obrtnikov. Nekateri izmed poštenih dosedanjih zastopnikov jim niso po volji, teh bi se radi znebili — , ker jim nočejo več figurirati kot »btimmvieh«, nego so se navzeli nekolike samostojnosti. Če te izbacnojo, potem se zamerijo ostalim obrtnikom — zatorej si tudi ne hnrtn »nali
šajo pomagati na razno načine; posebno pridno se pobirajo pooblastila. Dela se pa navzlic precej oddaljenim volitvam na vse kri pije: Ključar Benesc-h je že angažiran kot agitator — in bo moral dati »voj obrt za čas do volitve v pokoj. Pri dr. Jabor-neggu in dr. Mravlagu, ki sta načelnika agi tacijskega odseka, se vidi v zadnjem času slednji večer pozno v noč luč v pisarni do 9. ure in še dalje. Kaj to pomeni? Prihaja jim vroče. Zakaj ?
Slovenska zaveBt ob meji. V Planini na Štajarskem je Slovence komandiral doslej neki privandranec z lepim imenom Schescherkota. A tudi Planinčani so se vzdra mili! Sklenili so osnovati'»Kmetijsko bralno društvo«. Za pomoč so se obrnili k ondot nemu razumniku. A ta je kmetskim možem pomoč odklonil, ker se je bal zameriti nem škutarskim tržanom. Zavedni možje pa radi tega niso omagali. Pomagali si bodo sami!
Prijazne razmere v tržaški plinarni. V tržaški plinarni imajo brezdvoma najrodoljubnejše laške delavce. V proslavo umrlih tržaških patricijev darujejo ob pičlem svojem zaslužku kar po krono. Kdor izmej delavcev noče pokazati rodoljubja s krono, leti pri vratih iz plinarne.
Prešernov spomenik v Ljubljani bode izvršil akademični kipar Ivan Zaje na Dunaju. Jury za Prešernov spomenik mu je prisodila prvo častno nagrado. Drugo častno nagrado je dobil akad. kipar Alojzij Pragar v Celovcu. Častna priznanja so dobili akad. kipar Fr. Bernckar na Dunaju, kipar Anton Bitežnik, Štanta v Gorici in kipar Jak Žnider na Dunaju. Spomenik bode stal pred »Narodnim domom« ali sredi »Zvezde«.
Volitev v cenilno komisijo. Iz ljubljanske okolice, dne 6. febr. Volitve za cenilno komisijo v odmero za osebne dohodnine so že zdavnej za hrbtom. Iz več krajev bila so imena izvoljenih mož v to komisijo takoj po izvršenih volitvah po časnikih objavljena, le davkoplačevalci v ljubljanski okolici, katerim so osebna dohodnina z neko posebno silo nalaga, so še do danes tako srečni, da nikakor ne morejo zvedeti, katere zastopnike so si izvolili v to cenilno komisijo ; vse molči o tem. Upamo, da ima oni, kateremu se davek naloži, tudi pravico zvedeti, kedo ga v tej važnej zadevi (cenilni komisiji) zastopa. Davkoplačevalci osebne do hodnine v ljubljanski okolici upamo, da se nam tudi z objavo naših zastopnikov imeni skoraj postreže, — da izvemo, komu imamo naše zadeve še o pravem času potožiti. Naj se ne dela z nami vedno le pod klobukom.
Odlikovanje. Svetokriška frančiškanska provincija je imenovala radi zaslug za frančiškanski samostan na Brezjah časlnim svojim članom preč. g. župnika Janeza Ber-lica. Veleč. g. provincijal Konst. Luser mu je prinesel diplom, ki slavljenca zagotavlja, da bo deležen vseh zaslužonj čč. gg. redovnikov frančiškanov te provincije.
Od D. M. v Polju. Naše podporno društvo jelo se je krepko gibati. Z geslom, da kdor ne napreduje, nazaduje, vpeljalo je vsako tretjo nedeljo v mesecu redne društvene shode, pri katerih imajo udje lepo pri ložnost razodeti svoje želje, ter se prirejajo podučni govori. Da so ljudstvu taki shodi po volji, pokazalo se je prav očitno dne 21. jan. t. 1., kjer se je zbralo toliko ljudstva, da jo bil zadnji kotiček prenapolnjen. Na svidenje še v obilnejšem številu na prihodnjem shodu dne 18. t. m.
V Mošnjah se zvaža materijal za novo občinsko hišo, kjer bo našlo posebno kmetijsko in gasilno društvo svoj dom.
Iz St. Jerneja. Županstvo v Št. Jerneju se zahvaljuje g. dekanu Ant. Fettioh-Frankheimu za darovanih 80 K, ki so se na Svečnico po njegovem namenu razdelile med najbolj potrebne uboge v občini.
Socijalni demokratje o družbi sv. Cirila in Metoda. »Rudeči Prapor«, glasilo slovenskih socijalnih demokratov, katere vodi Etbin Kristan, povspelo se je do ori-ginelne trditve, da je družba sv. Cirila in Metoda klerikalna institucija. Pravi, da je že skrajni čas, da se družba uniči. Ti socijalni demokrati so ros narodni ljudje. Sedaj še le vemo, zakaj je Kristan tako domač pri »Narodu«, čudno se nam pa zdi, da je tako domač tudi pri »Edinosti« in »Slovenki«. _Pftžtna. Ac.sta.~Ana. in o&lednilr
sestnik: Po časnikih smo brali, da je do-stavnina za navadna pisma na deželi z novim letom odpravljena. To je tudi v našem kraju veljalo do 15. januvarija, a od tedaj moramo od pisem in tudi razglednic plačevati po 10 v. Kdo je to ukrenil, ali poštno ravnateljstvo ali gospod poštar sam? Želimo odgovora. — Z novim letom smo tudi mi kmečki posestniki dobili povelje, da moramo naznanjati mesovnemu ogledniku vsako žival, ki jo zakoljemo za domačo porabo. Oglednik mora žival pregledati in dati dovoljenje. Kdor bi tega ne storil, plačal bi 10 kron kazni. Z ozirom na mogoče živinske bolezni bi temu ne ugovarjali, toda izvršuje naj se ukaz, kakor je potrebno. Oglednik je večkrat mož, ki pozna le kuhano meso. Dalje pa ta oglednik ne hodi živino ogle-davat, ampak le na svojem domu podpiše listek in zahteva 40 v za svoj podpis S tem se naredba gotovo ne izvršuje. Ali naj torej odpravijo plačilo ali pa naj oglednik izvršuje svojo dolžnost.
Predsednik jugoslovanske akademije je zopet g. Jos. Torbar, katerega izvolitev jo cesar potrdil.
Zgubljen denar. Posestnik J. Fabjan iz Mirne peči je, kakor trdi, dne 5. t. m na semnju v Novem mestu ali pa domov grede zgubil usnjato listnico, v kateri jo bil 1 sto-tak, 3 desetaki in 20 petakov.
V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je bilo v minolem mesecu 179 bol nikov. Od teh je bilo 91 ozdravljenih, 15 zboljšanih, I je umrl. Koncem meseca jih je še ostalo v oskrbi 69.
Električno razsvetljavo v Novem mestu namerava napraviti gosp. Fr. Seidl, lastnik mestnega mlina, ako dobi dovolj odjemalcev.
Na strokovni šoli v Idriji bodo v bodoče glavne počitnice od 1. do konca julija.
Srečolov je fin. ministerstvo dovolilo gasilnemu društvu na Breznici.
Divjega mrjasca, ki je tehtal 150 kg. so ubili v Kraljevcu. Prišel je iz Štajerske ter preplaval Sotlo.
Prijatelja Burov. V Mariboru sta z velikim zanimanjem zasledovala razvoj an-gleško-burske vojske gimnazijca Fr. Kokolj in Anton Kakorš. Pokupila sta neštevilno zemljevidov o bojnem polju. Te dni sta zemljevide zapokala v kovčke ter pobegnila — mej Bure.
Veselica poštnih in brzojavnih uslužbencev. Poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani priredijo dne 22. t. m. na starem strelišču plesno vesclico z sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. pešpolka štev. 27, pri koji se hode med drugim vršila tudi šaljiva pošta. Ustopnina 2 kroni, ena dama prosta, vsaka druga dama 1 krono. Čisti dohodek je namenjen podpornemu zakladu tukajšne društvene skupine teh uslužbencev. Začetek ob 8. uri zvečer. Maskam vstop ni dovoljen.
Umrl je oče režiserja slov. gledališča Rudolfa Inemann a.
Socijalni demokrati v Šiški si žele po »schulvereinski« šoli. Prvi agitatorji za to so nekateri železničarji. »Schulverein« je z veseljem pripravljen postaviti svoj kanon pred Ljubljano.
Nesreča na dolenjski železnici. Danes je skočil pred dolenjskim kolodvorom iz tira stroj dolenjskega vlaka, ki prihaja na južni kolodvor ob 8. uri zjutraj. Tudi nekaj voz je skočilo iz tira ter sta se razbila dva voza. Ljudje se niso poškodovali. Od Ru-dolfovega kolodvora je morala priti pomoč, da so vlak spravili v red.
Osebne dohodarine je minolo leto država prejela 21,779.219 gld., to je 3-8 milijonov več ko v prejšnjem letu.
Papirnatih goldinarjev je bilo do konca minolega leta zamenjanih 57,883.361, v prometu jih je ostalo 671.978, ki pa nimajo nobene veljave več.
Nova gosta v begunjski kaznilnici. Včeraj ste bili v Gradcu obsojeni Pavlina Kraupa na šest let težke ječe in njena hči Lojzika na dve in pol leti zapora, ker sta ogoljufali ljudi za 42.000 gld. Tekom dni bodete odpeljani v Begunje na Gorenjskem.
Tatica iz Ljubljane. Sodišče v Trstu
in nnKnriilr* T.in'hl«onAnnirA	n*««.;;^
tatvine. Istega dne je bil v Trstu obsojen 271etni dninar Ivan Kristan iz Postojine na pet mesecev težke ječe radi hudodelstva javnega nasilstva.
Narodnostne razmere v Gradcu. Avstrijski Šlezijci imajo v Gradcu svoje posebno društvo, v katerem goje šlozijski di-jalekt. Zakaj se pa tako hudujejo Gras-čani nad Slovenci v Gradcu, če ti hočejo gojiti svoj pismeni jezik ? Slovenski pismeni jezik bo pač v Avstriji smel uživati toliko pravico v javnosti, kolikor šlezijska, ne baš lepa dijalektična nemščina !
Frankovanje v inozemstvo namenjenih pisem. Dasi so bile nove določbe glede poštnih taks, katere so se uveljavile počenši s 1. januvarijem t. 1. v vseh lokalnih časopisih priobčene, Irankuje se še vedno znatna množina v inozemstvo namenjenih pisem z 20 stotinkami ter morajo vsled tega prejemniki plačevati pri prejemu teh poši Ijatev predpisano globo. Občinstvo se toraj opozarja, da znaša poštnina za v inozemstvo namenjena pisma 25 v. V tem pogledu ob -stoji samo glede Nemčije, Srbije in Crno-gore izjema ter veljajo v teh relacijah za pisma sledeče pristojbine: za Nemčijo 10 v. do 15 gr., 20 v. od 15 do 250 gr., za srbijo 15 vin. za vsacih 15 gr., za Crnogoro 10 v. za vsacih 15 gr.
Ob svojo knjižico postnohranil-nično je meseca decembra prišlo 125 vložnikov, izmed njih jih je šestero, ki imajo knjižico z besedilom tudi slovenskim. Jedno tako knjižico je izdala posta Škofljica pri Ljubljani, velja 12 gld. 15 kr., drugo Sveti Peter v Savinjski dolini, vredna je 100 gld., tretjo je vložnik dobil v Lukovici in velja 8 gld. 30 kr., štrto izdala je pošta v Mo-zirji, velja 5 gld. 78 kr., peto v Ptuji, vredna je 1 gld., šesto v Kotljah vredno 50 kr. — Pravico do nove knjižice so vložniki dobili dne 11., oziroma 15., 22., 11., 20., 11. januvarija letos, samo nemško besedilo ima po jedna knjižica, izdana v Ljutomeru (20 gld. 93 kr.), v Mariboru (15 gld. 50 kr.), v Kotljah (50 kr.)
Otroci — berači. Zadnji čas so zopet pričeli pošiljati nekateri brezvestni sta-riši otroke po bišah beračit. Vedno nadlež nejši so ti otroci-berači. Po gostilnah usilju-jejo gostom tudi cvetke za »dva solda«. Proti takemu otročjemu beračenju je sicer naredba, ali policija ne more imeti povsod rok, ker so ti berači zelo premeteni. Dobro bi bilo, da ljudje mlade berače vprašajo po imenu in stanovanju in potem oboje naznanijo mestni policiji.
Naslednik dr. Luegerja. Židovski zastopnik v dunajskem občinskem svetu je na nekem shodu izjavil, da so dunajski kršč. socijalci v okraju Mariahilf radi tega postavili dr. Pattaija kot kandidata, ker je dr. Pattai določen za naslednika dr. Luegerja, ki je baje bolan in namerava odstopiti od županske časti. To so pač samo židovske želje.
Poljedelski kurs. Rektorat višje poljedelske šole na Dunaju naznanja, da bode ondi otvoril 19. t. m. poučni kurs za praktične kmetovalce. Kurs bode trajal do 24. t. m. Oglasila sprejema rektorat do 18. februvarija.
Avstro-ogerska banka izplača za drugi semester 1899 na vsako delnico 72 K dividende.
Kaj nemški oficirji mislijo o misijonarjih. Znano je, da Nemci v svoji državi preganjajo redovnike. Jezuite so izgnali iz vso Nemčije. Taiste redovnike pa podpirajo na Kitajskem, ker mislijo : Misijonarji naj se le trudijo in Kitajce pokrist-janjujejo. Za njimi bodo prišli nemški trgovci, katerih doslej Kitajci še ne puste v svoje kraje, za trgovci pa pošljemo vojake, da bo Kitajska nemška kolonija. Pruski vpo-kojeni častnik S c h u h m a c h e r je prošlo nedeljo v Gradcu predaval štajerskim obrtnikom o namerah nemške državo na Kitajskem. Pri tem se je pa hudoval nad misijonarji. Rekel je, da misijonarji ne poznajo svoje dolžnosti in namestu da bi služili nemški trgovini, razširjajo samo krščanstvo. Zato da nemška politika nima ugodnih uspehov na Kitajskem. Ti Nemci so zares nenasitni in brezobzirni. Pri vsem mislijo le na politiko in na razširienie svoieora unliva. Ka-
hovim sebičnim namenom, naj bc pruski oficirji še tako kregajo nad njo.
Poljaki v Poznanju. V Poznanju so iz službe odpuščeni vsi oglede mesa, ki imajo poljska imena. Morda Nemci še bike in krave ponemčijo!
Srbski kralj Aleksander je nedavno povabil v konak poslance. Mej drugimi je nagovoril poslanca mesta Kragujevca, Ilijo Radoviča rekoč: »Kako si se, Ilija, predrznit čestitati Avakumoviču in Ribarcu, ko sta se sprijaznila, ko veš, da ne trpim političnih strank«. Radovic se v zadregi nekaj izgovarja, a kralj udari z nogo ob tla ter reče: »Jaz ne trpim takih ljudij, ki brez moje vednosti hujskajo narod. Tu ni za te mesta. Odstrani se!- Poslanec se pokloni in odide Na to so kralj obrne proti ostalim : »Jaz zahtevam od Vas brezpogojno pokorščino in ne trpim, da delate po svoji. . ■ glavi«. Kralj jim obrne hrbet ter odide.
Dr. Altum je 1. t. m. umrl v Ebers-walde pri Berolinu. Pokojnik je bil rojen leta 1824 v Munstru, leta 1849 je bil posvečen v duhovnika ter se je z vso marljivostjo začel učiti naravoslovja. Leta 1857 je bil v Berolinu promoviran doktorjem modro-slovja in dobil učiteljsko mesto v svojem rojstvenem kraju. Hitro je zaslovel kot učenjak v naravoslovju po svojih strokovnih spisih v zborniku »Natur und Offenbarung«. Leta 1863 je kot vikarij pri stolnici prevzel uredništvo imenovanega lista. Sest let pozneje ga je pruska vlada poklicala za profesorja na gozdarsko akademijo v Ebers-walde, kjer je deloval nad 30 let in bil (lika tej visoki šoli. Altumovo ime je sploh znano mej učenjaki. Najbolj je zaslovel s svojo krasno pisano knjigo »Der Vogel und sein Leben«, ki je izšla v mnogih izdajah in bila prevedena v več jezikov.
Angelj varuh. Zakonska K nap sta se peljala s svojim poldrugo leto starim otrokom iz Brežic v lšl. V takozvanem Burgsta'1-Tunell se je otrok naslonil na vrata železniškega voza ter je padel iz voza. Vlak je odpihal dalje. Otrokovi stariši so bili v strašnem obupu, a na prihodnji postaji so sprejeli veselo vest, da je železniški čuvaj našel otroka popolnoma nepoškodovanega na progi.
Profesor dr. Schell je, kakor znano, v svojih knjigah zakrivil take zmote, da jih je dotična (index) kongregacija obsodila in knjige prepovedala. Londonski list »Cathclic Times« pa sedaj poroča, da je na povelje svetega očeta kongregacija navedla vse posamezne zmote in jih doposlala Schellu, da jih popravi. To je nekaj izrednega, ker doslej je po navadi kongregacija le knjige prepovedala, ne da bi naštela dotične krive nauke. Sicer pa se Schellove zmote tičejo le vednostnih vprašanj. Ta dogodek kaže, da cerkev ostro obsodi zmoto, a je pravična in prizanesljiva nasproti onim, ki zmote priznajo.
Slika italijanske inteligence. Peter Pascarolla, bivajoč v Caserti v Italiji, je nekega dne v jezi zgrabil svojega lastnega otroka in ga treščil skozi okno na cesto. Otrok, ki očetu ni storil druzega žalega, kakor da je — jokal, je seveda takoj mrtev obležal. Toda zdaj pride zanimivo. Ker so pozvali takoj zdravnika Nuzzi-ja, da si ogleda hudodelstvo, je uzorni zdravnik res konšta-tiral smrt otroka, toda lepi dohtar je izdal spričevalo, da je otrok umrl — naravne smrti. Po mestu se je pa mej tem že raznesla vest o hudodelstvu Pascarelle in sod-nijska oblast je uvedla preiskavo. Na tej preiskavi je bilo dokazano, da je zdravnik dr. Nuzzi, podkupljen po morilcu, izdal tako izpričevalo, da otme tega nasledkov. Sodišče je potegnilo v zapor vse v to zadevo zapletene osebe: očeta, mater, deklo in pa famoz-nega dohtarja Nuzzija z njegovim plačanim spričevalom vred.
Lovska. V nekem časniku čitam : V Šlesviku je neki kmet nakrat v železno past ujel lisico za prednje in zajca za zadnje noge. Kako je bilo to mogočo ? Lisica je skoro gotovo tekla za zajcem in oba sta ob enem pala v past.
Iz nje izprevidimo, da so bile razne države, če seštejemo vse eolnine in indirektne davke (na pijače, tobak, sol, sladkor, užigalice in druge), sledeče obremenjene: Nemčija 701 mil. mark, Avstrija 515 mil. mark, Ogerska 241 mil. mark, Francija 1337 mil. mark, Angleška 1119 mil. mark, Italija 485 mil. mark, Rusija 1195 mil. mark. Na glavo prebivalstva pride pri tem na Nemškem 13 40 mark, v Avstriji 2157 mark, na OgerBkem 1384 mark, na Francoskem 34-37 mark, na Angleškem 29 26 m., v Italiji 15-43 m., na Ruskem 12 69 m. Iz tega vidimo, da je indirektno najmanj obremenjeno rusko prebivalstvo, zatem nemško. Velika in čisto krivična pa je razlika med Avstrijo inOgersko. Naše prebivalstvo je za jedno tretjino bolj prizadeto, nego ogersko. Pri tem pa še ni računan novi sladkorni davek, ki ga nosi zadnjo leto naše prebivalstvo. Indirektni davki prizadenejo v prvi vrsti nižje slojeve, zato smemo reči, da je pri nas ubožno ljudstvo veliko bolj obremenjeno, nego ogersko. Vsaka država mora gledati na to, da varuje revnejše stanove. Zato se mora ljudstvu prijazna finančna politika izogibati prevelikih indirektnih davkov. Zato pa moramo avstrijskim politikom klicati vedno zopet v spomin, da naj varujejo naše revne slojeve. Zakaj bi naši ljudje nosili toliko večja bremena, nego Ogri ?
Telefonska in orsoj&vna poročils.
Dunaj, 8. febr. „N. W. Tagblatt" jaVlJlC-^^^0^6 državni zbor sešel 19. t.' m. Zboroval bo 4 do 6 tednov. Meseca marca bodo otvorjeni deželni zbori ter bodo zborovali skoro gotovo do velike noči. Po veliki noči se bode nadaljevalo zasedanje državnega zbora. Jezikovni zakon vlade hode odkazan permanentnemu odseku za rešitev jezikovnega vprašanja. Ministerstvo namerava stopiti pred zbornico z dolgo vrsto gospodarskih predlogov. Mej prvimi bode predložen zbornici načrt zakona o zmanšvnju delavnega časa v premogovnikih. Schonererijanci in nemška ljudska stranka bodo predlagali zatožbo Wittekovega ministerstva. Dalje pride še pred veliko nočjo na vrsto provi-zorično podaljšanje vojnega zakona za jedno leto, postava, s katero se pooblašča vlada preskrbeti si povišani kontingent novincev, volitve v delegacije, zakon, s katerim dobi vlada pravico najeti investicijsko posojilo, poskus novih kvot. pogajanj. Te zakone bode moral drž. zbor vladi rešiti, sicer zapoje zopet
14.
Ufaroduo gospodarstvo.
Kako so države obremenjene z davki in eolnino?
Statistik Maks nI. Ileckol ie proučil
Dunaj. 8. februvarija. Konferenca čeških delegatov je izdala komunike, ki odločno zanika, da bi bile kake stvarne diference ali kak konflikt mej narodnimi češkimi poslanci in zastopniki konservativnega češkega veleposestva pri spravnih konferencah. Izjava čeških zaupnikov bode odslej vedno skupna. Prve izjave dr. Engel ni mogel izraziti tudi v imenu čeških veleposestnikov, ker ni mogel ob pravem času dobiti pritrdila njihovega kluba.
Praga, 8. februvarija. Saški pre-mogarji bodo tudi stopili v štrajk, ako podjetniki saških premogovnikov ne ustavijo izvoza premoga na češko.
Praga. 8. februvarija. Dr. Srb se je odločil prevzeti izvolitev praškim županom. K včerajšnji seji mladočeški odborniki niso došli.
Bombay, 8. februvarija. Včeraj je umrlo za kugo 408 oseb, doslej najvišje število jeden dan umrlih je znašalo 392 oseb. Poleg tega razsajajo še druge kužne bolezni.
Vojska v Južni Afriki.
Doba resnega dela jo napočila, tako je izjavil, kot smo že omenili, v nagovoru na svojo armado general Brabant, iz današnjih angl. poročil pa je razvidno, da se s to izjavo strinjajo vsi angleški generali. General Buller je, kakor sedaj vojni urad sam potrjuje, res prekoračil Tugelo, general Kelly-Kenny se pripravlja na večjo akcijo ob južno-oraniaki meji, general Macdoaald je doiel 6.
Koodoos, od koder obvladuje cesti iz Kim-berleya do Hopetovvn in Douglas, kjer bo skušal onemogočiti združenje dveh močnih burskih oddelkov, vrhovna poveljnika Ro-berts in Kitchener sta se pa podala iz Kap-stadta na bojišče; na katero, sedaj še ne marajo povedati Vse to toraj kaže, da nameravajo Angleži resno pričeti z delom in bržkone na raznih straneh ob jednem napasti nasprotnika. V vojnem načrtu je pred vsem osvobojenje mest Ladyamith, Kimber-ley in Maleking, potem pa na dveh a'i treh krajih prodirati v sovražnikovo zemljo. Načrt Ilobertsov seveda ni napačen, a bržkone ni izvršljiv, ker manjka Angležem potrebnih močij. Večji del angleške armade je nesposoben za vsako akcijo, ker se ne more gibati, novih pa še ni na razpolago in jih tudi ne bo še tako naglo. Govori se, da je Bullerjeva operacija pri Ladysmithu samo navidezna in da hoče b tem zvabiti čim največ Burov v Natal ter pripraviti pot ostalima armadoma. Mogoče je ta vest resnična, a prepričani smemo biti, da so i Buri poučeni o vseh angleških nakanah.
London, 8. febr. Lord Roberts in Kitchener sta odpotovala iz Kapstadta. Reuterjev urad dostavlja temu poročilu, da je gotovo cenzurirano, ker je brez datuma in ne pove, kam sta se generala podala.
London, 8. februv. Roberts naznanja, da se početkom marca poda v Bloemfontein.
London, 8. febr. Vojni urad potrjuje, da je general Buller 5. t. m. prekoračil Tugelo in je na potu proti Ladysmithu.
London, 8. februv. Poročevalec „Daily News" pravi, da imajo Buri 80.000 mož brez holandskih prostovoljcev. Pri Kimberleyu in Spitzfonteinu jih je 25.000, blizu toliko pri Storn-bergu, Colesbergu in v Natalu. — Generali Methuen, French, Kelly-Kenny in Gatacre se nameravajo združiti. Poslednjega so Buri včeraj napadli.
Durban, 8. febrav. Iz Ladysmitha poročajo 5. t. in., da so jeli Buri zjutraj ob petih z vso silo streljati na mesto.
Laurenco-Marquez, 8. februvar. Iz burskega tabora došlo poročilo javlja, da so angleške čete 5. t. m. pod varstvom silnega streljanja iz topov na dveh krajih prekoračile Tugelo. Kakor se čuje, so jih Buri povsodi pognali nazaj. Streljanje se je včeraj zopet pričelo.
London, 8. februv. Iz Sterkstroma poročajo 5. t. m.: Roberts je izdal pro-klamacijo, v kateri poživlja transvalske in oranjske Bure, naj puste vso stvar v miru (!). ter jim obljubuje prijazen vsprejem od strani Angležev. Vstašem se svetuje, naj se takoj udajo, da ne bodo ujeti, ker sicer bi se z njimi drugače postopalo nego z Buri.
London, 8. febr. Večerni listi objavljajo brzojavko iz Sterkstroma 7. t. m., v kateri se glasi, da so barske predstraže napadle na raznih krajih. Boj se nadaljuje. Vse pričakuje važnih poročil. Vojna oblastva ničesar ne izdajo.
London, 8. febr. »Standardu" poročajo iz Koppjesdama 5. t. m.: General Macdonald je došel včeraj z brigado Halandcev, z jedno baterijo in polkom lancierjev iz tabora pri Modder-Riveru do gore Koodoos pri Koppjes-damu, od koder se lahko obvladuje ceste i/. Kimberleya v Hopetown iu Douglas. Došel je ravno pravi trenutek, da more preprečiti zjedinjenje dveh močnih burskih oddelkov. Zasedel je oba bregova reke Modder. Mej predstražama je že prišlo do boja.	_
Zaročenca.
(1 promessi sposi.)
Milanska povest i/, sedemnajstega veka. — LašM spisal Alessandro Manzoni, prcvcl 1. B—c.
(I)aljc).
„Kaj ?" pravi don Rodrigo, „mi pijemo na zdravje grofa-vojvodc. Ali hočete, da mislimo, da držite z navarrini?"
Tako so se tedaj zvali zaničljivo Francozi po knezih navarskih, ki so jim jeli
Na tako rotenje se je moralo piti. Vsi gostje začnd kričeč hvaliti vino razven doktorja, kateri je pa s povzdignjeno glavo, nepremičnimi očmi in stisnjenimi ustnicami več povedal kakor bi bil mogel izraziti z besedami.
„Kako se vam zdi, e, doktor?" vpraša don Rodrigo.
Le-ta izvleče iz kupe svoj nos, ki je bil bolj rudeč in svetel nego vino. Z emfa-tičnim poudarkom na vsakem zlogu odgovori: „Jaz pravim, izrečem in menim, da je to vino Olivares mej vini; censui et in eam ivi sententiam, da take tekočine ni nič več v vseh dvaindvajsetih kraljestvih našega kralja, katerega Bog ohrani. Izjavljam in proglašam za resnico, da pojedine presvetlega don Rodriga prekosč gostije Helijogabalove in da je draginja za večne čase pregnana in iztirana iz te palače, kjer kraljuje in gospoduje razkošje."
„Dobro povedal, izborno govoril!" kriči jednoglasno cela družba. Toda beseda ,d r a-ginja', katero je doktor slučajno zinil, obrnila je namah vseh pozornost na ta žalosten predmet in vsi jamejo govoriti o draginji. Tu so se vsaj v glavnih točkah vsi zlagali, a hrup je bil še večji, kakor če bi bili raznega mnenja. Govorili so vsi na jeden-krat. „Saj ni draginje", reče jeden, „samo prekupci ..."
„In peki," pravi drugi, „ki skrivajo žito. Na vislice ž njimi!"
„Da na vislice, brez usmiljenja!"
„Po sodnem potu", kriči sodnik.
„Kaj še!" kriči najhuje grof Attilio, „preki sod! Tri ali štiri ali pet ali šest jih zgrabite, najbolj bogate in največje malopridneže ter jih obesite!"
„ Vzgledi, vzgledi! Brez vzgledov se ne da nič storiti."
„Na vislice! Obesite jih! In precej bo na vseh straneh dovolj žita!"
Kdor je že poslušal na sejmu poulične godce, kako mej posameznimi pesnimi ubira vsakdo svoje godalo in je pusti doneti na vse pretege, da v hrupu drugih more natanko ločiti svoje glasove: ta si lahko misli, kakšen je bil hrup teh pogovorov, če jih smemo tako imenovati. Pilo in nalivalo se je tisto vino. Poveličevanje vina in narodnogospodarske modrosti so se v hrupu vrstile druga za drugo; besedi, ki ste se najbolj glasno slišali, ste bili, ambrozija in vislice.
Don Rodrigo pa je mej tem pogledaval meniha, ki je jedini molčal. Sedel je vedno nepremično, dal ni od sebe znamenja nepo-trpežljivosti ali naglice, iz njegovega vedenja se ni moglo sklepati, da čaka. Videlo se mu je, da ne bo šel, predno ne bode uslišan. Odslovil bi ga bil rad in se ognil razgovoru don Rodrigo; toda da bi odslovil ka-pucina, predno bi čul njegovo željo, ni bilo po pravilih njegove politike. Ker se tedaj ni mogel ogniti sitnosti, sklenil je, takoj govoriti ž njim in se ga znebiti. Vzdigne se od mize, ž njim pa vsa od vina razvneta družba, ki pa ne pretrga hrupa. Nato se oprosti gostom, stopi spoštljivo k menihu, ki se je dvignil ž njim, mu reče: „Jaz sem vam na uslugo", ter ga pelje v drugo sobano.
(Dalje prih.)
„Hennebergova svila"
— le pristna, ako se dobi direktno od mene — Črna, belit in barvena od 45 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakemu fianko in carine prosto na dom Vzorci z obratno pošto.	1 11 11—3
G. Henneberg, tovarne za svilo,
(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 7. februvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 86 do gl. » » maj • juni »
» » jesen . Rž za pomlad . . o » jesen . . . Turšica za maj-junij Oves za pomlad . . » » maj-junij .
v'96 8 03 6-76 6-83 5-25 5-34
7-87 7 97
8-04 6-77 6-84 5-26 5-35
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
čas opa-	Stanje	Tempe-
	baro-	ratura
zovan ja	metra	po
	r mm.	Celzija
Vetrori
Neb«
Hi
dj a •33® p*
~ 7| 9. zveč. | 127-5 | 4 0 | sr. ,iug | oblačno ~oi 7. zjutr. I 29~7 1—051 si. jzah. I oblačno
12. popol.| 730-0 | 4 2 I si. jug | » Srednja včerajšnja temperatura 4 7 , normale:
14
Vsebina 3. zvezka 1900:
O lepoti. (Spisal dr. Fr L. — Dalje. — Spominom. I. II. (Zložila Ljudmila ) — Pe-ričniku. (Zložil Narjan Pretko.) — Za narod. (Povest. — Spisal Mirovič. Dalje.) — Uslišana. i Novela. — Spisala Pavlina Pajkova. — Konec.) — Šmarnic nikar ! (Slika iz življenja. Spisal F. S. Finžgar) — Kužne bolezni po nazorih sedanje znanosti. (Spisal dr. Simon &ubic.) — Književnost. — Glasba. — časopis. Razne stvari. — Na platnicah: Pogovori. (Dalje.) Dopis iz Kalifornije. — Slike: Madonna. (Slikal A. Correggio.) — Jutranji slavospev. (Risal Iv. Vavpotič) — Fontana Trevi v Rimu. — Spomenik Barage v Dobr-niču |Fot dr. Fr. L ) — Razvaline cerkve sv. Troiice pri Trnju. (Risal M. S ).
Izvežbana svitlolikarica
vsakovrstnega perila
priporoča se p. n. občinsivu. 99 3—1
Konjužne vilice štev. 1, II. nadstropje (Trnovo). 3&s" Najnižje cene.
pristnega tropinovca, slivo-vica, ali tudi pristne, dobre, že pretočene rebule,
se
vse po nizki ceni. blagovoli naj oglasiti do Štefana Hlede, posestnika, v ot. Florijanu pri Gorici.	103 l-i
Pravo dalmatinsko vino
belo, črno in šiler iz lastne ladje razpošiljam v vsaki množini proti povzetju ali naprej poslanem denarju.
Posoda se jemlje v račun a vzame se nazaj 1'ranko za isto ceno.
93 3-2
M. TJdina
v Reki (Fiume).
104 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presunljivo vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Frančišek Bahovee,
meščan, posestnik in bivši trgovec,
po volji Vsemogočnega, dne 7. svečana ob 5 uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv- zakramenti za umirajoče, v 71. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika se bodo v petek, dne 9 svečana, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Florijanske ulice št. 23, prenesli na pokopališče k sv. Krištofu ter položili v rodbinsko rakev.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba.
Rajnki se priporoča blagemu spominu.
V Ljubljani, dne 7. svečana 1900.
Žalujoči ostali.
priporoča raznovrstne
vizitnice
T?nrnir!rJ Je izvrstn0 sredstvo za Učenje JXUpiUUl gobnlh tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-10 Vnanja naročila proti povzetju.
cTCdro&na jed
postati morajo testenine iz prve Kranjske tovarne testenin Znideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici po njih izbornem okusu, obilnej redilnosti nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prtdajalnicah jestvin.	954 10
M——
aznaiiilo.
Slav. občinstvu in p. n trgovcem vljudno naznanjam, da sem ustanovil in otvorll čisto na novo veliko tvorniško podjetje pod firmo
I. slovenska mehanično-avtomatična tvornica tkanin in pletenin
Dragotin Hribar
Ljubljana, Tržaška cesta št. 57.
Ta tvornica opremljena je z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tucatov vsakojaklh nogavic od prlprostih do najfinejših za gospe ln gospode, otroke itd.
Izdelujem pa tuli vse druge izdelke iz volne in bombaževine, in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za, la glavo in za ogrinjati, rokavice, štučke, telovnike za gospodo, kakor tudi vse potrebščine za gospode bicikliste.
Tvornica postavljena je na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi, kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi glede izdelka, kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotavljam, da bodo postre-ženi v vsakem oziru najpošteneje.
76 3_2	Dragotin Hribar.
NB. Gospode trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in, ker potosah-c z vzorci ne mo e biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kdo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpošlje, napravi se takoj protivzorec s ceno ; naročiti pa se mora najmanj 10 tucalov.

D u n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4°/0.
l/len ainica borzno posredovanje, posojila n» vred-papirje, menični eskompt, vinkuiiranje in razvmkuliranje obligacij.
nostne
984
20
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Heireiigassc 12.
Glavnice v akcijah 20,000 000 Iv,
Reservni zaklad nad 7,500 000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi.
1 > ti ii a, j s k a b o r a.
Dn6 8. februvarija.
Skupni državni dolg v notah ......
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4"/0.......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4u/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veh
99-90 99-85 99 20 99-50 98 90 94-25 127-60 237-95 242 20 118-10
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 7. februvarija |
3-2% državne srečke i. 18b-l. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 40/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-62 19 24 89-t-0 11-38
161 — 158-25 2H0 50 97-20 141- — 25750
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-60
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. bauke 4°/0 .	96-10
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	87 60
» » južne železnice 3°/0 .	70 —
> » južne železnice 5°/0 .	101 —
» » dolenjskih železnic 4"/„ .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............396 -
4";0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	340'—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42-50
Ogerskega » „ » 5 > .	22-30
Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 60
Rudolfove srečke, 10 gld. ..........59 —
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • Splošna avstrijska stavbinslra družba . • Montanska družba avstr. plan. .... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubijev 100
173-50 176 — 178'— 49 -124 — 297-25 77"— 24-50 98-75 271-75 302 — 255- —
ST Nakup ln prodaja ~3sJd
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M K II € II
I., VllollzeilB 10 in 13, Dunaj,
66
2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaren,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3MT naloženih g-1 a -v 11 i o. TEJ®