/Plimski št. 24 (16.061) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je tila zadnja številka. Bil je edini * kar' partizan:1 = PIVNIK v za- sužnjen' P." ;-H t-RAivCE BE 535382 P »143 i£w .VGOTOVK ..nenlo postale 45% c 66296 - FSele d Trleste ČETRTEK, 29. JANUARJA 1998 Kandidat je Turin, aTrbižje še v igri Rado Gruden Odločitev Conija je torej jasna. Italijanski kandidat za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 je Turin, ki se je elanom vodstva italijanskega olimpijskega odbora zdel ustreznejši od Benetk. O tretjem možnem italijanskem kandidatu ni bilo govora. Pri Coniju so se s predsednikom Mariom Pescantejem na Čelu odločili, da Tihiž s sodelovanjem Pri skupni ideji Avstrije (Koroške), Slovenije in Furlanije Julijske krajine za »Igre brez meja« ne more dobiti uradnega pečata italijanskega kandidata. Edini vzrok za to je v tem, da je formalni vlagatelj kandida-hire Celovec. Najbrž so pri Coniju po-zabih, da je Trbiž (skupaj s Celovcem in Kranjsko goro) enkrat že kandidiral in se prebil v zadnji krog kandi-atov za organizatorja iger leta 2002. Organizacijo iger so poverili ameriškemu Salt Take Cityju, na tromeji pa so se že takrat odlotib, da še enkrat poskusijo, saj je ideja o olimpijskih igrah v treh državah hkrati dobila pre-pej simpatizerjev. Tudi Coni Je bil med odločnimi zago-pprniki te kandidature in ideje o »veCnacionalnosti« iger. Zato je bila o Ponovni kandid sem logična, v sl preseganju meja "Voge danes Se j mcionarna, da uradno vzeb za Kandidaturi Ri olimpijske igre i 'očil, da z f*-1" 2006. Pri tem z-anasal prav n IG I »1 \ 7 ___ _ * i .ju zato bolj n uje. Pozabili Uieroma zm organizacijo jnvic kandidi n°m - ona s Tidi za igre 2 daturo. Zahvalju Podpori Sl ostaja se na odločitve A * •'--v« im da bosta m sb konkurii delitev or Coni je zd strani. Ce kandidatur idejo »; ‘tatijansk EVROPSKA UNIJA / ITALIJANSKA VLADNA DELEGACIJA NA OBISKU PRi EVROPSKI KOMISIJI V BRUSLJU Prodi požel kopico pohval, vendar Santer ni potrdil vstopnice za evro Italijanska proračunska politika je v redu, odločitev o evru pa Sele konec marca BRUSELJ - Na obisku pri Evropski komisiji in njenem predsedniku Jac-quesu Santerju se je včeraj mudila italijanska vladna delegacija s premierom Prodijem na Gelu, v njej pa sta bila med drugimi tudi zunanji minister Dini in zakladni minister Ciampi. Obisk je bil uvod v vzpostavitev tesnejšega in red-nejšega dialoga med Rimom in Brusljem, v ospredju pogovorov pa so bile evropske teme in v prvi vrsti evro. Prodi je požel kopico pohval za uspehe na področju sanacije javnih financ, čeprav ni bil deležen nobenega dodatnega zagotovila o tem, da bo Itabja med prvimi kandidatkami za uvedbo evra. Na 2. strani ZOI 2006 / CONI SE JE ODLOČIL Izbira je padla na Piemont Protesti v Venetu, razočaranje v FJK - Celovec bo vztrajal RIM - Italijanski olimpijski odbor je včeraj s 23 glasovi proti 13 za uradnega italijanskega kandidata za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 2006 izbral Piemont oziroma njegovo glavno mesto Turin. Edini nasprotnik Turinu so bile včeraj Benetke, kjer je izbor Conija naletel na odločne proteste. S takim razpletom pa so razočarani tudi v naši deželi, saj Trbiž skupaj s Celovcem in Kranjsko goro tudi kandidira za organizacijo iger leta 2006. Toda ker je uradni nosilec kandidature Celovec, Coni o kandidaturi Trbiža sploh ni razpravljal. Predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder pa je že napovedal, da bo FJK Se naprej podpirala kandidaturo Celovca in s tem »Igre brez meja«. Zaradi včerajšnje odločitve Conija so delno razočarani tudi na Koroškem. Toda to njihove kandidatme ne bo omajalo in v Celovcu so prepričani, da bo ideja »Iger brez meja« prepričala tudi ostale. Zato bodo še okrepili svoje diplomatske akcije, posebna delegacija pa bo odpotovala tudi v Nagano, kjer bo predstavila projekt »Iger brez meja.« Na 3. strani ZDA / GOVOR O STANJU V DRŽAVI Clinton le o važnih notranje in zunanjepolitičnih temah VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je v svojem govoru o položaju v državi potrdil napovedi in obravnaval le pomembne notranje ter zunanjepolitične teme. Škandala v zvezi z intimnim odnosom z Monico Lewinsky se ni dotaknil niti z besedico. S svojim govorom je požel velik uspeh pri svojih pristaših, naletel pa je celo na priznanje opozicije, ki mu, razen glede prerazporeditve proračunskega presežka, ni nasprotovala. Pohvalil se je z dosežki na gospodarskem področju, na zunanjepolitičnem področju pa je Iraku zagrozil z možnostjo novega vojaškega posega. Na 9. strani NA GORIŠKEM / VPISI Jeseni v naših osnovnih šolah več učencev kot lani Iz podatkov o vpisih v prve razrede osnovnih šol na Goriškem izhaja, da bo v jeseni, v šolskem letu 1998/99 v prvih razredih in tudi v šolah vec otrok kakor letos. Porast glede skupnega števila otrok sicer ni posebno velik, vendar pa kljub temu dovolj značilen pokazatelj, da se stanje glede šolske populacije le izboljšuje. Na vseh osnovnih šolah go-riškega in doberdob- skega didaktičnega okrožja bo jeseni 321 uCencev, letos pa jih pouk obiskuje 306. V prvih razredih je letos 69 uCencev, število prvošolčkov pa bo jeseni naraslo na 79. Po številu uCencev je najbolj pridobila osnovna šola v Romjanu. Število otrok, ki bodo obiskovali otroške vrtce prihodnje šolsko leto se v splošnem ne bo bistveno spremenilo v odnosu na letos. Na 10. strani Bodite z nami tudi v letu 1998! Naročite se na v Že štiri leta od poboja v Mostarju TRST - Ob četrti obletnici smrti Marca Lucchette, Saše Ote in Dana DAngela, elanov Raieve ekipe, ki so bili žrtev hrvaške granate v Mostarju, so vCeraj predstavili prenovljeno poslopje v Ul. Valussi, kjer bodo v kratkem odprli center za otroke, ki so žrtve vojne in drugega nasilja. Gre za rezultat prizadevanj fundacije Lucchetta, Ota, DAngelo in Hrovatin, ki je tako počasitla spomin padlih tržaških novinarjev. Na 5. strani Cacciari potrdil zanimanje za FJK TRST - Beneški župan Massimo Cacciari, ki je vCeraj predaval na tržaški univerzi, je potrdil veliko zanimanje za junijske volitve v Furlaniji-Julijski krajini. Dejal je tudi, da Veneto ne ogroža posebnega statuta sosednje dežele. Med srečanjem z novinarji je potrdil svoje predvolilne stike s tržaškim županom Riccardom Illyjem. Na S.strani CRTrieste Banca širi posle s tujino TRST - Vodilni predstavniki tržaške banke CRTrieste Banca so vCeraj predstavnike krajevnih občil seznanih s prvimi, še nedokončnimi podatki o lanskem poslovanju, iz katerih iztopa približno 40-od-stotna rast prometa s tujino. Priložnost so izrabih tudi za predstavitev izjemno lepega, 220 milijonov let starega fosiliziranega debla, ki so ga razstavili v preddverju osrednjega sedeža banke. Na 12. strani Ubil svakinjo in težko ranil ženo TRST - Pred tržaškim porotnim sodiščem se je začel proces proti bivšemu Časnikarju, 36-letne-mu Grazianu Scialpiju, ki je obtožen, da je decembra 1966 umoril svakinjo in težko ranil ženo. Ostala je sicer pri življenju, vendar je povsem izgubila vid. Ženi je dalj časa grozil s smrtjo, svakinja pa jo je hotela s svojim telesom zaščititi. Na 5. strani Smrtna nesreča smučarja na Krnu Na območju Krna se je vCeraj okrog poldne zaključila reševalna akcija. Gorski reševalci so pod južnimi ostenji Batognice našli truplo 20-letnega planinca - smučarja iz Kanala. Fant se je v torek odpravil na zimsko turo in se v zaenkrat neznanih okoliščinah smrtno ponesrečil. Na 10 strani Na meji zasegli preko tisoC protez Finančni stražniki so na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu zasegli nad tisoč zobnih protez. Blago je bilo skrito v avtomobilu s katerim se je na mejni prehod iz Slovenije pripeljal italijanski državljan. Očitno se je skušal ogniti plačilu carinskih dajatev. Neprijavljeno blago so zasegli, proti "zobotehniku” pa uvedli predvideni postopek. Na 10. strani _____RIM / USTAVNA REFORMA_ Med dogovorom in neuspehom Razprave voditeljev niso razpletle problemov, a niso niti zaostrile napetosti RIM - Oblaki so ostali, toda vihar ni izbruhnil. V to ugotovitev bi lahko strnili včerajšnjo debato o ustavnih reformah v poslanski zbornici, v kateri so se oglasili Uderji vseh strank z edino izjeme Massima D’Aleme, ki je kot predsednik dvodomne komisije poslušal kolege in razčlenitev stališča Demokratične stranke levice prepustil predsedniku poslanske skupine Fabiu Mussiju. V debato pa se je vpletel, Čeprav ni bil prisoten v zbornici, tudi bivši predsednik republike Francesco Cos-siga, ki je izbral prav včerajšnji dan, da bi z intervjujem za Cosrriere della Sera promoviral svoj predlog o novem centristiCnem političnem polu, v isti sapi pa Massima D’Alemo in Gian-franca Fini j a obtožil, da sta sklenila zavezništvo, s katerim skušata vsiliti državi slabo ustavno reformo. Tako predsednik Nacionalnega zavezništva Fini kot predsednik poslancev Demokratične levice Mussi sta s podobnimi ocenami (prvi je govoril o smešni tezi, drugi pa o pravljici) zavrnila Cossigovo obtožbo o navezi DSL-NZ. Zlasti lider Nacionalnega zavezništva je obrazložil, da italijanska desnica ne išCe legitimnosti s sodelovanjem pri ustavni reformi, ampak se zavzema za korenito in prepotrebno reformo ustave, ker to koristi Italiji. Predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi pa je bil manj zavzet od svojega zaveznika in tudi dokaj hladen v odnosu do njega samega. »Forza Italia ne potrebuje nobenega priznanja o legitimnosti prek reform,« je dejal milanski medijski magnat. Prav zaradi tega se Berlusconi ne Čuti vezanega na noben dogovor, njegova stranka ne bo glasovala za reformo, Ce je predlog ne bo zadovolil. Čeprav je Berlusconi demantiral nekatere ostre ocene o Finijevi politiki, ki so mu jih pripisali Časopisi, je napetost med glavnima strankama Kartela svoboščin še prisotna, popravki, ki jih predlaga FI, pa so veliko bolj v sozvočju s predlogi sredinskih sil kot Nacionalnega zavezništva. Prav na to je igral Francesco Cossi-ga, ki je predlagal oblikovanje skupnega doma vseh zmernih sil, poziv pa je bil naslovljen tako sredinskim silam Kartela svoboščin kot Oljke, medtem ko je o Nacionalnem zavezništvu govoril kot o morebitnem partnerju v volilnih zavezništvih. Po oceni bivšega predsednika republike je reformistični center edina resna alternativa D’Ale-movemu političnemu naCrtu, da ohrani ločitev zmernih sil in sam ohrani krmilo oblasti. Zato tudi pritisk na FI in Ljudsko stranko kot najšibkejša Člena dogovora, ki je omogočil oblikovanje osnutka v dvodomni komisiji. Včerajšnja razprava je pokazala, da reforme ne bodo pripeljati v pristan, Ce bo popustil dogovor, ki je bil sklenjen na domu Giannija Lette. Tako Stranka komunistične prenove kot nekatere mankjše politične sile in tudi posamezniki v DSL (Achille Occhetto) ostro kritizirajo osnutek, ki ga je izoblikovala dvodomna komisija. Occhetto je na primer povabil poslance, naj začnejo z delom znova, tajnik SKP Fausto Bertinotti pa označil predlog kot »nelogično skrpucalo«. In tudi Severna liga je z Robertom Maronijem streljala z vsemi topovi proti reformnemu predlogu. Samo soglasje DSL, FI, NZ in LS lahko pripelje ustavno reformo do varnega pristana. Toda v včerajšnjih razpravah sta o »ustavodajnem duhu« govorila samo Fini in Mussi, medtem ko je bil tajnik LS Franco Marini zelo pragmatičen, Berlusconi pa dogovora na Lettovem domu sploh ni omenil. Marini je v svojem izvajanju izpostavil svoje poglede na reformo pravosodja in poudaril, da je LS prepričana o nujnosti jasne razlike med sodniki in tožilci. Le dva dni pred srečanjem predstavnikov večine o pravosodju je Marini jasno pokazal, da LS ne bo sicer zaostrovala stališč, prav tako pa ne bo pristala na neslaven umik. Problem je očitno političen in debata o reformah služi tudi kot preverjanje moči. Razprava pa je vsekakor še na začetku in marsikaj bo odvisno tudi od tega, ati se bo v levi sredini krepila Prodijeva in Veltronijeva zamisel o Oljki kot političnem osebku ali pa D’Alemov projekt nove levičarske stranke. Lahko se zgodi, da bo »ustavodajni vetrič« razpihal oblake, prav tako možno pa je tudi, da se ulije močna ploha. EVROPSKA UNIJA / PRVI OBISK ITALIJANSKE VLADNE DELEGACIJE V BRUSLJU, Veliko pohval, vendar o evru nič konkretnega Predsednik Evropske komisije Santer povsem nevtralen BRUSELJ - Evropa ni samo evro, je opozoril Romano Prodi na včerajšnjem srečanju z italijanskimi evroparlamentarci, do katerega je prišlo po uradnem delu obiska italijanske vladne delegacije pri Evropski komisiji. Italijanska stran je bruseljskim sogovornikom pokazala zvrhano mero zaupanja vase, v opravljeno delo in torej tudi prepričanje, da je država zrela za uvedbo skupne denarne enote. Prodi je branil korektnost italijanskih računov, vzel brez razburjanja v vednost Eurostatovo zavrnitev transakcije z zlatom, podčrtal, da je Italija zanesljivo znotraj maastrichtske meje treh odstotkov, in napovedal, da se bo javni dolg v zmerno doglednem Času (menda do leta 2010) znižal od sedanjih 122 na 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skratka, italijanski premier nima nobenih dvomov o tem, da bo Italija med prvimi Članicami EU, ki bodo 1. januarja 1999 uvedle evro, na vprašanje, ati so enakega mnenja tudi ostati evropski partnerji, pa je odvrnil, da prepričevanje ni njegova naloga, in dodal, da so trgi svoje prepričanje že pokazati. Včerajšnje prvo srečanje med rimsko vlado in Evropsko komisijo, ki je bilo uvod v vzpostavitev tesnejšega in bolj strukturiranega odnosa, kakršnega z Brusljem že imata Francija in Nemčija, je bilo po Prodijevi oceni vsekakor pozitivno. Kakšna pa je ocena predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja? Pred zadovoljnim Prodijem (ki mu je nek italijanski funkcionar v Bruslju mimogrede zabrenkal znano Romagna mia...) se Santer ni hotel izdati in je vseskozi ohranil zelo previdno zadržanje. Ni sicer varčeval s pohvalami za sanacijske rezultate, ki jih je dosegla Italija, vendar se je izognil kakršnegakoli namiga o njenem vstopu v »evroklub«. Na tiskovni konferenci je priznal, da bi bil še pred dvema letoma veliko bolj skeptičen, zdaj pa razpolaga z dejstvi in ta ni mogoče prezreti. Evropska komisija bo sestavila svoje poročilo o konvergenci posameznih kandidatk (s priporočili za sestavo seznama tistih, ki izpolnjujejo pogoje) konec marca, ko bo prejela vse konrek-tne podatke. Santer se torej ni pustil »okužiti« s Prodijevim optimizmom in je bil ves Cas skrajno previden, kar je sicer tudi povsem razumljivo in nujno glede na to, da opravlja funkcijo »super partes«. Toda pohval, ki jih je italijanska delegacija, v kateri sta bila med drugimi tudi Ciampi in Dini, požela vCeraj v Bruslju, je bilo kljub vsemu za zvrhan koš, tako da ni naključna Prodijeva ugotovitev, da je teža Italija nižja od njene dejanske vrednosti. Kar pa zadeva postopke, s katerimi je Italija dosegla svoje sanacijske uspehe in glede katerih se vsi dvomi še niso razblinili, je premier dejal, da nima dvomov o njihovi korektnosti. Naše knjige so odprte, naj si jih kar pridejo ogledat, upam pa, da jih bodo kontrolirali tudi v drugih državah, je dejal. Vendar to ni edina pušCica, ki jo je Prodi namenil nekaterim evropskim partnerjem, posebno piker pa je bil zaradi pripomb o javni zadolžitvi Italije, saj le-ta ni edina na »črnem seznamu«. Ta dolg je problem, ki ga bo Italija rešila v omejenem času, resno in brez pomoči Čudežev, je zagotovil. Država se hitro usmerja k večji učinkovitosti, o čemer govori davčna reforma, reforma javne uprave, državnega proračuna, pokojnin, trgovine itd., skratka, Italija je zrela za Evropo, je zatrdil Prodi. Novinarji in najbrž tudi njegovi sogovorniki so tako dobiti jasen vtis, da premier zavrnitve transakcije z zlatom ni »prebavil«. Na dnevnem redu včerajšnjih pogovorv v Bruslju je bila še vrsta drugih točk, med njimi širjenje Evropske unije, kmetijska politika, strukturni skladi in problemi Sredozemlja. NOVICE BRESCIA / PREISKAVA O Dl PIETRU rVERONA / DOSMRTNA JEČA Za stranke letos 110 milijard lir RIM - Stranke so se dogovorile, da jim bo letos država izplačala 110 milijard tir prispevkov. Popravek v tem smislu so vCeraj podpisati predstavniki vseh senatnih skupin od skrajne desnice do skrajne levice. V popravku je reCeno, da bo država izplačala strankam 110 milijard tir in sicer kot predujem na priliv 4 promilov za finansiranje politike. Kljub soglasju vseh strank pa se je v senatni proračunski komisiji zataknilo, ker za denar ni kritja v proračunu in lanskoletne davčne prijave niso navrgle zadostne vsote. Predstavnik vlade je dejal, da bodo skušati poiskati rešitev, medtem ko je pore-dlog strank kritizirala Lista Pannella, ki je menila, da je popravek odraz »partitokratske nadutosti«. Polemika med DSL in LS RIM - Pravice Italijanov, ki živijo na tujem in še zlasti določila, ki priznavajo zdomcem pravico do glasovanja. Zakon je odobrila poslanska zbornica, sedaj pa bi LS želela vnesti v senatui nekatere spremembe. To je izzvalo jezno repliko predstavnika DSL Umberta Raniera, ki je opozoril, da bi morebitne spremembe podaljšale parlamentarno pot ukrepa, obenem pa vnesle med stranke večine novo jabolko spora. Družini Soffiantini in Sgarella prosili za medijski molk MILAN - Svojci ugrabljenih Giuseppeja Soffianti-nija in Alessandre Sgarelle so prosili za medijski molk o usodi ugrabljenih. Po mnenju svojcev bi medjska pozornost lahko otežila pogajanja z ugra-bnitelji in ogrozila varnost ugrabljenih. Preiskovalci zaslišali D’Adama Bivši sodnik je menil, da so obtožbe proti njemu zelo šibke BRESCIA - Na bresci-anskem tožilstvu so vCeraj po devetih urah prekinili zasliševanje inženirja Antonia D’Adama, ki je ena od glavnih obremenilnih prič v preiskavi proti Antoniu Di Pietru (na telefoto Ap). Zasliševanju pred sodnico za predhodni postopek Anno Di Martino sta prisostvovala tudi Di Pietro in odv. Lucibello, ki sta oba preiskovani osebi. D’Adamo namreč obtožuje Di Pietra nekorektnega ravnanja in kaznivih odnosov s finančnikom Francescom Pa-cinijem Battaglio. Z vCerajšnim zasliševanjem je tudi povezano Di Pietrovo pismo Mancinu in Vionalanteju, da Silvio Berlusconi skrivaj snema pogovore s svojimi gosti. Di Pietro je bil po včerajšnjem zasliševanju zelo zadovoljen, saj naj bi se - tako je rekel - izkazalo, da so D’Adamove obtožbe zelo krhke. Mlad kmet umoril šest žensk in razkosal tmpla VERONA - Za predsednika porotnega sodišča Maria Sanniteja je najbolj moreča ugotovitev, da je pred njimi oseba, ki je na videz povsem normalna, z ničemer ne kaže, Česa je v resnici sposobna: skoraj sedem ur je bila porota zaprta v posvetovalni dvorani, naposled je sprejela vse zahteve javnega tožilca in mladega kmeta Gianfranca Stevanina obsodila na dosmrtno jeCo. Njegova odvetnika sta bila povsem drugačnega mnenja, eden od njiju je sicer priznal, da je Steva-nin nevaren Človek, vendar je kljub temu zahteval oprostitev, Ceš da mu je tuja misel o zlu, njegova dejanja pa kažejo, da gre za moteno osebo. Ce je vse res, kar je pisalo v obtožnici, ni nobenega dvoma o Ste-vaninovi nevarnosti: ubil naj bi šest žensk, trupla pa zakril ali razkosal, sam je spremljal preiskovalce ob kanalih med Padovo in Verono, kamor naj bi odvrgel dele trupel. Prijeli so ga 16. novembra 1994 na avtocesti pri Veroni, prijavila ga je neka avstrijska prostitutka. Pri pregledu njegovega stanovanja v kraju Terrazzo v pokrajini Verona in v nekem kmečkem poslopju so med raznim pornografskim materialom našli tudi dokumente dveh žensk: 29-letne zasvojenke z mamiti Claudie Pulejo, ki je izginila 15. januarja tistega leta, in 25-letne srbske natakarice Biljane Pavlovič, za katero ni bilo nobene vesti od avgusta istega leta. Truplo Pavlovičeve so zatem odkriti na Ste-vaninovi njuvi, našli so biti tudi ostanki nesrečne Claudie Pulejo in še dveh žensk, za dvema pa niso odkriti prav nobenega ostanka. Turin italijanski kandidat za zimske olimpijske igre 2006 RIM - Italijanski kandidat za zimske olimpijske igre leta 2006 je Turin. Tako je na včerajšnji seji odločil Italijanski olimpijski odbor CONI. Turin je prejel 23 glasov, njegov konkurent Benetke pa deset manj. Turin bo za alpske discipline izkoristil strukture v dolinah Suša in Chisone. V Piemontu so izbiro ugodno ocenili, saj je v anketi kar 84 odstotkov vprašanih podprlo kandidaturo. Za CONI pa zgolj anketni podatki ne zadoščajo. Zato je predlagal, naj bi v kratkem izvedli v Turinu referendum, na katerem naj bi se izreklo vse prebivalstvo, da bi se tako izognili morebitnim protestom, kot se je dogodilo ob nedavni (propadli) kandidaturi Rima za sedež le- tnih olimpijskih iger. Opazovalci menijo, da je pri izbiri Turina imela veliko politično težo prisotnost Fiata, podobno kot je ob 100-letnici iger lahko Atlanta računala na gospodarsko moc Coca cole. V Benetkah in Venetu 80 bili nad izbiro tekmeca razočarani. Zupan Massi-tno Cacciari je izjavil, da gre za »banalno izbiro,« medtem ko so Benetke v navezi z Dolomih predstavljali pravcato novost.« Se najbolj je bil razočaran, ker v Benetkah sedaj ne bodo zgradili velike športne palače, ki bi lahko pripomogla k rasti športa v mestu v laguni. Zelo jezen na propadlo kandidaturo Benetk je bil tudi predsednik Veneta Giancarlo Ga-lan, medtem ko je senator Nacionalnega zavezništva Giovanni Collino napovedal vprašanje vladi, da bi izvedel, zakaj je bila zavr- njena kandidatura Trbiža, ki bi pomenila v svetovnem merilu popolno novost. Turin ima doslej 5 olimpijskih tekmecev: poljske Zakopane, Švicarski Sion, ki je po mnenju mnogih najnevarnejši, finske Helsinke, slovaški Poprati Tatri in avstrijski Celovec, ki tekmuje v sodelovanju s Kranjsko goro in Trbižem. Rok za prijavo kandidatur zapade 1. februarja letos. Kandidati bodo morah nato do septembra predložiti olimpijskemu komiteju CIO vso potrebno dokumentacijo, od oktobra do februarja 1999 pa si bodo delegacije olimpijskega odbora ogledale posamezna prizorišča. Mesec dni kasneje bo CIO zreduciral tekmece na vsega Štiri kandidate, dokončna odločitev pa bo padla v seulu septembra 1999. leta. Cmderjevo razočaranje VIDEM - »Conijeva odločitev, da izbere Turin za italijanskega kandidata za zimske olimpijske igre 2006 ni nepričakovana, a smo kljub temu raz-Carani in nezadovoljni.« Komaj je bil seznanjem z izbiro italijanskega olimpijskega odbora je predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder izjavil, da se Je »Furlanija-Ju-lijska krajina skupaj s Koroško in Slovenijo z opredelitvijo za igre brez meja 2006 odločila za evropski predlog. Na ta način je tolmačila duh obmejnih ljudi, ki so morda bolj kot drugi dovzetni za ideale miru, mednarodnega sodelovanja in korektnega odnosa z naravnim okoljem«. »Ta duh, žal še ni skupna vrednota za tiste, ki delujejo na vsedržavni ravni, nekatere omejitve pa so prisotne tudi v olimpijskem pravilniku. Evropa narodov je Zal Se zelo daleC,« je dejal Cruder, pri tem pa tudi ugotovil, da je »Avstrija z izbiro Celovca pokazala večjo odprtost do idealov, ki jih vsebuje projekt iger brez meja, čeprav je CONI nato drugače tolmačil to skupno željo željo. Cruder je Se dodal, da je bil predlog obmejnega prostora tako z organizacijskega vidika kot z vidika struktur na ravni, ki jo zahteva mednarodni olimpijski odbor, kot dokazuje med drugim pripravljena dokumentacija. »Zato se Čutimo izključeni, ne da bi lahko sploh sodelovali na tekmi. Fur-lanija-Julijska krajina pa bo vsekakor dosledno vztrajala v promociji iger brez meja, ki vključujejo Trbiž in njegovo okolico,« je zaključil Cruder. ALPE JADRAN STRASBOURG / PARLAMENTARNA SKUPŽC1NA SE o razvoju dogodkov v ZRJ Rešitev nasledstvenega vprašanja pomembna za ureditev odnosov STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope ISE) je včeraj na rednem jesenskem zasedanju v Strasbourgu Po dolgi in živahni razpravi sprejela poročilo 7986 o zadnjem razvoju dogodkov v Zvezni republiki Jugoslaviji in njihovem vplivu na balkansko ^gijo. Sprejela je tudi slovenski amandma, ki poudarja sta-hsce SE, da je rešitev nasledstvenega vprašanja pomembna Za ureditev odnosov med drža- vami na območju raz goslavije in da je vse žav enakopravnih nas ^ nravnega zoor; val tudi Borut Pahi slovenske delegacije, leg utemeljitve amam udaril počasnost in uiost demokratičnih BJ- Pahor je podpr norveške poslanke, Na zasedanju je : udl delegacija ps ZRJ. Predsednik njegovega odbora za zunanjo politiko Ljubisa Ristič je v govoru poročilo zavrnil kot »enostransko, ki pači sliko politike in položaja v ZRJ«. Poudaril je, da »vsak poskus vsiljevanja nesprejemljivih rešitev in nepravičnih pritiskov na ZRJ ni v interesu stabilnosti, miru in sodelovanja v balkanski regiji«. Zgodaj popoldan se je iztekel tudi drugi, zaključni korg volitev sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice. Od 282 poslancev Parlamentarne skupščine SE jih je glasovalo 245 in izvolilo 31 novih sodnic in sodnikov novoustanovljenega sodišča. Sodnike ostalih osmih držav, med njimi tudi sodnico ali sodnika iz Slovenije, bo Parlamentarna skupščina izvolila na zasedanju predvidoma aprila letos. (-STA) Mateša o odnosih z Ljubljano ZAGREB - Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hr-vaško-slovenski odnosi v času po srečanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretimno zaskrbljenost. Po besedah Mateše to potrjujeta nedavno uspešno srečanje zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije, Mateja Graniča in Borisa Frleca, in začetek priprave sporazuma o prosti trgovini. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zaščiti pravic manjšin med obema državama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklamcijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran. (STA) V soboto srečanje udeležencev pohoda v Beneško Slovenijo KANAL - Kot vsako leto v tem Času se bodo udeleženci znamenitega pohoda XXX. divizije IX. korpusa NOB v Beneško Slovenijo, tudi letos zbrali pri spomeniku ob cesti pred Kanalom ob SoCi, to je na kraju, kjer je glavnina enot izvedla prehod Cez Sočo. Srečanje udeležencev z obeh strani meje, bo v soboto, 31. t.m., ob 11. uri, to pa je točno na dan, ko se je v nočnih urah začel pohod, ki je trajal dvajset dni in med katerim so brigade XXX. divizije s štabom in prištabnimi oddelki med stalnimi spopadi z nemškimi in kolaboracionistiCnimi silami prekrižarile velik del Benečije, predvsem pa Nadiške doline. Pohod je tako iz taktičnega kot iz strateškega vidika predstavljal edinstven podvig primorske partizanske vojske in potrdil sposobnost poveljeniškega kadra. Povratek enot na levi breg SoCe je bil izveden v noči od 20. na 21. februar. Domicilni odbor XXX. divizije vabi vse udeležence pohoda, da se spominskega srečanja udeležijo, saj bo srečanje tudi priložnost za obujanje spominov na takratni Cas in na tovariše, ki so na tem pohodu padli, (jk) Pogled na območje ob tromeji, kjer bodo priredili igre brez meja ZOI 2006 če bo kandidatura Celovca prodrla v Mednarodnem olimpijskem komiteju Koroška še verjame v možnost uspeha iger brez meja CELOVEC - Odločitev olimpijskega komiteja Italije (CONI) za Turin je na Koroškem bila sprejeta z določenim razočaranjem, obenem pa so najvisji predstavniki dežele in tudi Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC) prepričani, da bo ideja oz. skupni projekt zimskih olimpijskih iger brez meja leta 2006 le še zmagal. Tako koroški deželni glavar Christof Zernatto kot tudi pristojni referent dežele Koroške za šport Michael Ausservvinkler sta v zvezi z odločitvijo CONI-a poudarila, da ta kandidatura »nikakor ne bo negativno vplivala na skupno prizadevanje Koroške oz. Celovca, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije za igre ob tromeji«. Aus-servvinker je ob tem še posebej opozoril, da je CONI že pred svojo odločitvijo za Turin dal zeleno luC tudi za »igre brez meja«, ko je Celovcu kot nositelju skupne kandidature treh dežel zagotovil, da bo dal na razpolago olimpijske lokacije v Italij, ki so navedene v kandidaturi. Glede možnosti, da bi bil Turin septembra leta 1999 na zasedanju MOK-a v Seou-lu izbran za organizatorja ZOI 2006, pa je Ausservvinkler menil, da gre za prvo kandidaturo. Sam predsednik MOK Juan Antonio Samaranch pa je v zvezi s tem izjavil, da ima taka kandidatura le majhne možnosti za uvrstitev v finalni krog kandidatov. V primeru, da bi Turin izpadel že predčasno, pa je CONI kandidaturi »Sen-za confini - Brez meja - Ohne Grenzen« zagotovil svojo podporo, je poudaril Ausservvinkler ki meni, da je skupna kandidatura treh dežel na vseh področjih »boljša od italijanske«. Deželni referent za šport je po odločitvi CONI-ja tudi napovedal, da računa z na-daljno podporo projekta s strani Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Deželna vlada v Vidmu je zagotovila, da bo še prispevala h kritju stroškov za kandidaturo »iger brez meja«, s Slovenijo pa so v petek na sporedu pogovori oz. pogajanja na najvisji ravni. »Skušali bomo dobiti dokončno podporo Slovenije za idejo skupnih iger«, je dejal Ausservvinkler, ki se bo osebno udeležil pogovora avstrijskega zunanjega ministra VVolfganga Schiissla s slovenskim premierjem Janezom Drnovškom in najvišjimi funkcionarji Olimpijskega komiteja Slovenije jutri v Ljubljani. Kot smo Ze poročali, je kandidatura Celovca za olimpijske igre »brez meja« 2006 medtem tudi uradna. Predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC) Leo VVallner je kandidaturo pred nekaj dni uradno vložil pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (-MOK) in s tem odvzel osnovo vsem špekulacijam v avstrijski športni in še posebej medijski javnosti, da bi avstrijski olimpijski komite v primeru, da CONI izbere lastnega kandidata (kar se je včeraj tudi zgodilo - op. ured.), le še izbral alternativnega avstrijskega kandidata - Salzburg ali Kitzbiihel. Promocijski komite za kandidaturo »iger brez meja« je medtem zaključil priprave za predstavitev kandidature na ZOI v Naga-nu. Številčna avstrijska delegacija na Čelu z generalnim sekretarjem OOC-ja Jung-vvirthom, koroško poglavarsko trojko Zer-natto-Ausservvinkler-Grasser ter celovškim županom Haraldom Scheucherjem bo od 4. do 8. februarja v olimpijskem mestu priredila veC mednarodnih tiskovnih konferenc, na katere so vabljeni vsi v Na-ganu akkreditirani novinarji, člani MOK ter funkcionarji vseh mednarodnih športnih zvez. Na sporedu bodo tudi promocijske prireditve v avstrijski olimpijski hiši, v hiši avstrijske gospodarske zbornice. Predstavitev »ideje iger brez meja« pa je predvidena tudi v hišah olimpijskih komitejev Italije in Slovenije. Ivan Lukan GLOSA Dialog v senci apokaliptičnih kril angela smrti Jože Pirjevec Papežev obisk na Kubi mi je živo priklical v spomin potovanje po tem karibskem otoku, na katerem sem bil pred dobrimi desetimi leti. Mislim, da je bil to moj prvi kontakt s tropskim svetom in zato so se mi bujnost rastlinja, bogastva barv, eksotika domačega prebivalstva, med katerim najdeš najbolj Črne Črnce in najbolj bele belce, v vseh detajlih zapisali v zavest. Potovanje samo po sebi ni bilo posebno dobro organizirano, kajti Kuba se je v tistem Času šele odpirala mednarodnemu turizmu in zato njeni ljudje, zaposleni na tem področju, niso bili dovolj izkušeni. Tako se je zgodilo, da je naša skupina doživela brodolom in nasedla na neko zapuščeno obalo bogu za hrbtom, kjer smo preživeli cel teden, ne da bi se kdo zmenil za nas. Ker smola ne pride nikoli sama, je enega od sopotnikov oplazil tudi infarkt in je moral zaradi tega v bolnico. To pa je ostalim, ki smo bili bolj odporni, dalo redko možnost, da se seznanimo s stvarnostjo, s katero turisti navadno ne pridejo v stik, namreč z zdravstveno strukturo dežele. Treba je reci, da je bil vtis odličen, kajti takoj je bilo mogoCe razumeti -kljub skromnosti razmer, v katerih so delali kubanski zdravniki in pomožno osebje - da je na otoku za zdravstvo dobro preskrbljeno, morda celo bolje kot v nekaterih evropskih socialističnih deželah. Ta ugotovitev, kakor tudi očitno dejstvo, da je kubanskim oblastem uspelo skoraj popolnoma odpraviti analfabetizem, sta bila odlično spričevalo za režim Fi-dela Castra. Da ni vse zlato, kar se sveti, pa sem razumel nekaj dni pozneje, na postanku v Havani, kjer sem imel priliko, da bežno srečam nekega univerzitetnega kolego. Pripovedoval mi je o tem, da so na- josnovnejša živila racionirana, govoril mi je o dušečem pritisku ideološko moCno profilirane diktature, o policiji, ki nadzoruje vse in vsakogar. Kakor je bilo mogoCe razbrati iz številnih poročil, objavljenih ob papeževem obisku na Kubi, se stvari v zadnjih letih niso spremenile na bolje. Morda je mizerija širokih ljudskih množic danes še hujša kot je bila pred desetimi leti, saj je medtem razpadel sovjetski imperij, ki je baje finančno podpiral Kubo s tremi milijoni dolarjev na dan, pritisk ameriške blokade pa je še vedno zelo hud. Očitno se ZDA tako patološko boje komunizma, da se z njim ne znajo sprijazniti niti v takšni liliputanski deželi, kakršna je Kuba. V določenem smislu je njihov strah tudi izraz porazne politike, ki jo je VVashington tradicionalno vodil v svojem odnosu do latinskoameriških držav. V teh namreč komunizem lahko še vedno prižge iskro revolucije, ki bi bila tudi povsem upravičena, glede na obupne socialne razmere, v katerih živi večina prebivalstva. Papežev tridnevni obisk na Kubi pa me ni zanimal samo zaradi spominov, temveč tudi zaradi ugotovitve, na katero me je opozoril prijatelj Octa-vio Prenz. V Havani sta se srečala dva človeka, Janez Pavel II. in Fidel Castro, ki oba vesta, da ne bosta dolgo živela. Ni si težko predstavljati, da sta, kljub tako različnima ži-vljenskima zgodbama, s katerima sta zaznamovala naš Cas, našla skupno govorico tudi zato, ker je oba s svojimi apokaliptičnimi krili že zasenčil angel smrti. V takšnem eksistencialnem položaju je človek verjetno bolj pripravljen stopiti s piedestala, na katerega se je povzpel, in odkriti, mimo vseh ideologij in ver, v sočloveku sebi sorodnega brata. TRST / PREDAVANJE MASSIMA CACC1ARIJA Beneški župan potrdil zanimanje za volitve »Veneto noče prizadeti posebnega statuta Dežele FJK« TRST - »Za volitve bomo gotovo nekaj naredili, Čeprav še ne vem, kaj in kako«. Massimo Cacciari (na sliki) je pred sinočnjim predavanjem na tržaški univerzi potrdil veliko zanimanje za junijske volitve v FJK, kar pomeni, da bo njegova trenutno še virtualna »katalonska stranka« prečkala meje Veneta in poskusila srečo tudi onkraj Tilmenta. Več o tem beneški župan ni hotel ali znal povedati, zelo splošen je bil tudi tržaški župan Riccardo Illy, ki je vsekakor potrdil predvolilne stike s Cacciarijem. »Novo gibanje se bo vsekakor rodilo v Furlaniji-Julijski krajini in ne v Venetu, Čeprav v okviru skupne vizije severovzhodne Italije, da ne bi kdo mislil, da hoCe Veneto.tudi na tem področju pogojevati sosednjo deželo«, je dejal Cacciari. Po njegovem imata Veneto in FJK mnogo skupnih značilnosti in tudi problemov, kar pa še zdaleC ne pomeni, da je treba deželi združiti, zato se FJK, glede tega, nima kaj bati za svoj po- Nova evropska miselnost: prej tilozot, šele nato politik TRST - Massimo Cacciari je zelo raznolika osebnost. Je spreten politik in dober župan, v isti sapi pa tudi filozof, ki piše in razmišlja o epohalnih vprašanjih, kot so vera, ideologije in človekova narava. Kot župan rešuje upravne probleme Benetk in se ne izogiba tudi ostrih razprav z »gondolirji«, kot filozof in univerzitetni profesor pa se ukvarja z bolj posvetnimi vprašanji. V njegovi zadnji knjigi »Otočje« (Arcipelago) se npr. ukvarja z različnostmi v sedanji Evropi in te različnosti (verske, jezikovne itd.) tolmači kot bogastvo in kot ubobožanje »evropske miselnosti«. Na tržaški univerzi je sinoči na povabilo Visoke šole za modeme jezike predaval o globalizaciji, o odnosih med politiko in ekonomijo ter o stiskah »novega« človeka. Kot vedno, je Cacciari tudi tokrat »letel visoko«. Po njegovem je prišlo do radikalne spremembe vrednot, tako da je zasebnost postala javna dobrina, saj vsakdo skrbi za svoje dobro stanje in dobro počutje. To pa ne bo strlo narave človeka, ki je za dosego določenih ciljev nagnjen k oblikovanju skupnosti. Globalizacija je značilnost našega Časa in le nostalgiki ali naivneži lahko mislijo, da jo bodo ustavili. Ni pa divji in nenadzorovani pojav, zato potrebuje politiko in solidarnost, a ne v oblikah, ki smo jih bili vajeni še do pred leti. Cacciari je govoril kot filozof, dnevno in drobno politiko je pustil pred vrati. Tudi v tem se meri širino in tenkočutnost človeka, ki zna ločiti svojih kličemo jih poklicnih dolžnosti, od svojih osebnih političnih in strankarskih prepričanj. sebni statut. S tem je hotel očitno pomiriti nekatere vodilne osebnosti iz naše dežele, ki so prepričane, da predstavlja Veneto najvecjo nevarnost za posebnost FJK, kar je Cacciari označil kot popolno neumnost. Beneški upravitelj upa, da se bo parlament opredelil za resnične ustavne reforme in za pravi federalizem. Ce se to ne bo zgodilo, bodo ljudje na referendumih zavrnili predlagane sklepe in se še bolj oddaljili od politike, kar bi imelo zelo hude posledice v italijanskem severovzhodu, ki je naveličan rimskega centralizma. Glede dogajanj v Polu svoboščin je Cacciari dejal, da je Silvio Berlusconi, kljub vsemu, še vedno najbolj verodostojni lider desnosredinskega zavezništva, medtem ko skuša France-sco Cossiga z nostalgičnimi pristopi le oživeti nekdanjo Krščansko demokracijo, kar mu ne bo uspelo. Cacciari se, kot vidimo, glede deželnih volitev ni hotel kdovekako izpostaviti. Vidi se, da ima v glavi svoj politični projekt (t.i. katalonska stranka), ne ve pa, kako ga udejaniti v stvarnosti, ki ima z Venetom nekaj skupnih, a tudi precej zelo različnih točk. Illyjeva prisotnost na včerajšnjem predavanju gotovo ni naključna, za njuno volilno zavezništvo, Ce bo seveda do njega sploh prišlo, pa bo treba še počakati. Svoje karte bo pri tem gotovo zaigrala tudi DSL, saj ne smemo pozabiti, da je Cacciari v svoji tudi zelo kritični neodvisnosti zelo blizu Hrasta. Tržaški tajnik DSL Stelio Spadaro je nedavno izjavil, »da je Cacciari zelo daleč Trstu«, videmski zastopniki DSL pa menijo drugaCe, saj so prepričani, da bi lahko neke vrste »katalonska stranka v furlanski različici« ogrozila moCno družbeno (in volilno) zasidranost Severne lige v videmski in pordenonski pokrajini. Cacciari je večkrat podčrtal, da »katalonska« stranka nima zemljepisno gledano nic skupnega s to ekonomsko razvito špansko avtonomno deželo. Njegova »Katalonija« simbolizira odgovornost in resnično avtonomijo, v nasprotju z lažnim federalizmom, ki je konec koncev le slaba kopija centralizma. S.T. r GRADEC / SREČANJE NEMŠKIH, AVSTRIJSKIH IN ITALIJANSKIH MEJNIH DE2EL n LJUBLJANA / DANES IN JUTRI Za uravnovešeno širitev Evropske unije Predsednik FJK Giancarlo Cruder noče, da bi se ponovila izkušnja z Avstrijo Raziskava o pismenosti odraslih Srečanje strokovnjakov, ki sodelujejo v mednarodni raziskavi o pismenosti GRADEC - Dežele, ki mejijo z državami vzhodne Evrope, ki bodo kmalu po letu 2000 postale polnopravne Članice Evropske unije, so se včeraj zbrale v Gradcu, da bi skupaj preučile, kako bo pristop novih Članic lahko vplival na njihovo gospodarstvo. V glavnem mestu avstrijske Štajerske so se zbrali predsedniki vlad štirih nemških landerjev ( Mec-klemburg, Brandenburg, Saška, Bavarska), vseh avstrijskih dežel in predsednik vlade Furlanije-Julij-ske krajine Giancarlo Cruder (na fotografiji). Dežele so z vodstvom Evropske unije že naCele vprašanje, ki je občuteno tudi v FJK, o morebitnih negativnih posledicah pristopa vzhodnih držav k Evropski uniji. Včeraj in danes razpravljajo prav o sektorjih, ki bi bili lahko najbolj prizadeti, o nevarnosti, da bi se nekatera podjetja preselila na Vzhod, o mobilnosti delovne sile, o Čezmejni trgovini in nenazadnje o varstvu okolja. Poleg negativnih posledic pa razpravljajo tudi o novih možnostih, ki jih bo nudila razširitev. »Mi se že dalj Časa soočamo s tem vprašanjem,« je poudaril predsednik FJK Cruder. »Nekatere probleme smo imeli že s pristopom Avstrije, zato moramo stalno opozarjati EU na to, kar lahko pomeni vstop Slovenije in Madžarske, da se omejim na nam najbližji državi. Nas cilj je, da bi dosegli uravnovešeno razširitev Evropske unije in da bi imeli na razpolago programska in finančna sredstva, ki bi nam omogočila, da bi omilili morebitne negativne posledice, predvsem pa, da bi lahko ovrednotili vse nove možnosti razvoja. Ce bomo skupaj delali v tej smeri, bomo najbrž lahko dosegli svoj cilj,« je zaključil Cruder. LJUBLJANA - Andragoški center Republike Slovenije (AGS) bo danes in jutri gostil eno rednih delovnih srečanj držav, ki sodelujejo v mednarodni raziskavi pismenosti. Na sestanku se bo zbralo približno 40 raziskovalcev in vodij raziskave, poleg približno 13 iz Slovenije, se bo sestanka udeležilo še 27 strokovnjakov iz Kanade, ZDA, Cii, Češke, Norveške, Madžarske, Italije, Švice, Slovaške, Finske in Švedske. V Slovenijo pa bosta prišla tudi dva predstavnika OECD iz Pariza, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport. Na srečanju bodo analizirali rezultate in potek pilotne raziskave ter pripravili glavno raziskavo na reprezentativnem vzorcu v letu 1998. Države, ki sodelujejo v mednarodni raziskavi pismenosti, ki jo vodijo strokovnjaki iz Kanadskega statističnega urada in Inštituta za testiranje v izobraževanju iz ZDA, so namreč najprej izvedle pilotno testiranje na vzorcu 300 oseb. Namen pilotne raziskave je preverjanje veljavnosti, zanesljivosti in primerljivosti vprašalnikov. V Sloveniji je bilo pilotno testiranje izpeljano marca lani, v drugih državah pa lansko poletje in jesen. Z raziskavo Pismenost odraslih in udeležba v izobraževanju, ki so jo izvedli v Sloveniji, naj bi ugotovili raven pismenosti odraslih, starih od 16 do 65 let. Prav tako pa naj bi raziskava pokazala, v kakšni meri neustrezna pismenost vpliva na učinke ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter povečuje marginalizacijo določenih skupin prebivalstva. V zvezi s tem naj bi ugotovili tudi, s katerimi socialnimi, demografskimi in ekonomskimi dejavniki se povezuje nizka pismenost. Izvajalce omenjene raziskave, so zanimali tudi stanje in značilnosti vključevanja odraslih v izobraževanje ter spremembe na tem področju v primerjavi z letom 1987. Na osnovi rezultatov naj bi razvili instrumentarij za kazalce o vplivu ravni pismenosti na vlaganje v izobraževanje in usposabljanje ter na povečevanje aktivnih ukrepov v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki bodo pri' merljivi s kazalci v državah Evropske unije. (STA) Sodelovanje z nerazvitimi TRST - Peta deželna komisija, ki jo vodi Silvia Fabris, je odobrila zakonski predlog o sodelovanju z deželami v razvoju. Predlog, o katerem se bo moral izreči deželni svet, so podprli Ljudska stranka, DSL, SKP. Zeleni in SI, medtem ko so se predstavniki FL CDU in UF vzdržali. OBLETNICA / ŠTIRI LETA PO TRAGEDIJI V MOSTARJU NOVICE Dom za vojne sirote v spomin na padle novinarje Pobuda fundacije Lucchetta, Ota, D'Angelo in Hrovatin VCeraj, točno Štiri leta od smrti elanov Raieve ekipe v Mostarju Marca Lucchette, Sase Ote in Daria D’Angela, je bila v Trstu krajša slovesnost, ki je dala poseben pomen obletnici: ožji sorodniki in kolegi so se zbrali pred hišo v Ul. Valussi, kjer bo v najkrajšem zaživel center za vojne sirote. Gre za pobudo fundacije, ki je poimenovana po Lucchetti, Oti in D’Angelu, pa tudi po Miranu Hrovatinu, ki so ga ubili v MogadiSu kmalu po smrti Raieve ekipe v Bosni. Fundacija, ki ji predseduje novinar Ful-vio Gon, podpredsednik pa je znani zdravnik Marino Andolina, je šele pred kratkim prejela formalno priznanje, aktivna pa je takoj od ustanovitve kmalu po smrti nesrečnih kolegov v Mostarju in v Somaliji. 2e takrat so se pobudniki, med katerimi so sorodniki padlih, domenili, da bodo namenili pozornost usodi otrok, ki so zaradi vojne brez staršev, ali ki jih je vojna drugače hudo Prizadela. V Ul. Fabio Severo so začasno uredili stanovanje, v katerem je Se danes zatočišče za otroke z vojnega področja nekdanje Jugoslavije, ki se prihajajo zdravit v Trst. Pokrajinska uprava, ki jo je vodil komisar Mar-rosu, je dala na razpolago za obdobje 20 let opuščeno poslopje v Ul. Valussi 5 (gre za tretjo preCnico med ulicama Buonarroti in Chiadino), kjer je nekoč bil otroški vrtec, deželna uprava pa je pobudi namenila prispevek 750 milijonov lir. Projek- tant arh. Enzo Angiolini se je moral spoprijeti z zahtevno prenovitvijo opuščene strukture, za kar so potrosili pol milijarde lir, za dokončno otvoritev, ki bo verjetno Cez mesec ali dva, pa manjka še oprema, za katero bo potrebnih nadalj-nih 300 milijonov lir. V trinadstropnem poslopju z vrtom, kuhinjo in veliko skupno dnevno sobo je na razpolago veC sob za skupnih 300 kvadratnih metrov. Kot so poudarili tudi na včerajšnji kratki spominski svečanosti, bo tu zatočišče za vojne sirote, pa tudi za vse tiste mlade, ki jih je prizadelo takšno ali drugačno nasilje, kar je nedvomno najlepša možna pobuda v spomin na padle kolege. Z včerajšnje slovesnosti pred poslopjem za vojne širote (foto KROMA) r NABREŽINA / DREVI V OBČINSKI KNJIŽNICI n Azbest: debata o odlagališču Občina bi morala informativno srečanje prirediti v Križu Napovedano odprtje odlagališča odpadkov v bližini Kriza, ki vsebujejo tudi azbest, bo tema drevišnje okrogle mize v občinski knjižnici v Nabrežini. Pobudo zanjo je dala volilna lista »Z Voccijem na poti do Oljke«, ki je povabila tržaškega občinskega svetovalca zelenih Alberta Russignana, funkcionarja Pokrajine VVilliama Starca, na-brežinskega svetovalca Voccijeve liste Franca Radovicha, odbornico Giulia-no Zagabrio ter župana Marina Voc-cija. Srečanje se bo začelo ob 20.30. Organizatorji menijo, da morajo biti občani podrobno informirani o sklepu občinskega sveta, saj gre za problem, ki ga ne gre na noben naCin izkoriščati v politične namene. Sklep je v devinsko-nabrežinskem svetu, kot znano, povzročil precej polemik, do nekaterih nesoglasij pa je kasneje prišlo tudi v samem Voccijevem odboru, saj so se trije odborniki (podžupanja Mariza Skerk, Nevo Radovič in Daniela Maizen) javno ogradili od stališč kolegice Zagabrie. Sporno odlagališče nameravajo odpreti v Križu, v delu vasi, ki mu domačini pravijo »Tripoli« in ki ozemeljsko pripada devinsko-nabrežinski občini. Zato bi bilo nujno, da bi Občina informativno srečanje o tem vprašanju Cimprej priredila v Križu, kjer so ljudje upravičeno zaskrbljeni nad morebitnimi posledicami odprtja odlagališča, o katerem so jih doslej seznanila le občila. S tem problemom se je ukvarjal krožek Brin, ki je pripravljen na skupne pobude z ostalimi vaškimi društvi in organizacijami. Ponudba Trsta za ruske in ukrajinske turiste Trst gleda z zanimanjem na potencialne ruske in ukrajinske turiste, ki naj bi jim skorajšnje odprtje letalske proge Ronke-Kijev-Mo-skva olajšala pot v naše mesto. V ta namen bo Tržaška pokrajina pripravila ustrezno turistično ponudbo, kot je bilo rečeno med včerajšnjim srečanjem med predstavniki pokrajine in turistične ustanove. Pred dnevi je bila v Moskvi tudi posebna tržaška delegacija, ki je orisala ruskim operaterjem turistične možnosti našega mesta. S tem v zvezi naj bi v kratkem priredili tudi pokrajinsko konferenco o turizmu. SODIŠČE / PROCES PROTI BIVŠEMU ČASNIKARJU Umoril svakinjo in težko ranil ženo Z branjem obtožnice Se je zaključila prva obravnava na procesu Proti Grazianu Scial-Piju, 36-letnemu bivše-mu Časnikarju najprej TriesteOggi in kasneje La Cronaca (oba so Medtem zaprli), ki je obtožen, da je umoril svakinjo Giovanno Fla-flaigni in težko ranil ženo Fernando Flamigni. Scialpijev odvetnik bo verjetno zagovarjal sta-Dsce, da je Scialpi začel streljati vsevprek, . sta ga Zenski v paniki in obupu skušali Prijeti za roki, in da je potegnil pištolo, ker si )e pravzaprav skušal vzeti življenje. Morda no tudi znova zaprosil Za psihiatrični pregled, Potem ko so sodniki Podobno zahtevo enk-rat že zavrnili Težko Pa bo dokazal, da se je Prstola sprožila po nesreči: obtožnica ne govori samo o namernem nioru in poskusu umora, temveč navaja tudi celo vrsto obtežil-nih okoliščin in dejanj, ki naj bi zgovorno pričala, da ni šlo za nikakršno nesrečno naključje, temveč za premišljeno dejanje, s katerim se je končalo dalj časa trajajoče ustrahovanje: že dober mesec dni pred tragičnim 21. decembrom 1996 je namreč ženo obiskal na delovnem mestu in ji pomeril pištolo v glavo. Zatem so mu orožje zaplenili, vendar si je priskrbel drugo. Tudi nabojev je imel na pretek, v avtu so jih našli kar 61. Po zaprtju obeh Časopisov je Scialpi ostal brez zaposlitve, zašel je v veliko depresijo, pomagal si je z zdravili, pogledal naj bi bil tudi v kozarec. Razmere so se še poslabšale, ko se je žena odločila, da ga zapusti in se preseli k materi, v stanovanje na Miramarskem drevoredu, otroka je vzela s sabo. Z ločitvijo se Scialpi ni mogel sprijazniti, njej in njeni materi je grozil po telefonu (»bolje je, da moj sin ostane sirota, kot da ga pustim tebi in tvoji materi«; »zavedate se, da je vaša hci živ mrlič«?, in podobno), omenjal in kazal ji je pištolo, a 13. novembra predlanskim jo je počakal v Ul. Ghega 5, kjer je bila zaposlena, orožje ji je pomeril v glavo. Prijavila ga je karabinjerjem, ki so mu pištolo (beretto kal. 22) zaplenili. Odšel je v Codroipo, od koder je doma in kjer prebiva njegov oče, skrivaj mu je vzel orožje (pištolo bernardelli kal. 22), ki je bilo sicer prijavljeno v športne namene. Pred božičnimi prazniki, 21. decembra, je šel k ženi v Miramar-ski drevoored, zahteval je, da se vrne k njemu, prišlo je do najhujšega: svakinjo je umoril, ko je s svojim telesom skušala braniti sestro, večkrat je ustrelil proti ženi in jo trikrat zadel v glavo, življenje so ji sicer rešili, vendar je izgubila vid. Včeraj je Scialpijev odvetnik terjal, da k sodnim aktom ne priložijo tudi akta o obdukciji, češ da so pri obdukciji prekoračili mandat (opravili naj bi bili tudi balistične izvide) in da niso izpolnili ustreznih zapisnikov. Porota, ki ji predseduje Mario Trampuš (javni tožilec je glavni pravdnik Nicola Maria Pace), pa je zahtevo zavrnila, proces se bo nadaljeval v sredo, 4. februarja. Ezio Greggio bo v soboto predstavil novo knjigo Sodeč po komercialnem uspehu prejšnjih dveh knjig, bi kazalo, da spada Ezio Greggio v sam vrh italijanske sodobne književnosti, saj sta deli Presto che 6 tardi in Chi se ne fut fut prodali vsako po 400 tisoč izvodov. Greggio pa je italijanskemu občinstvu znan predvsem po svoji televizijski dejavnosti, saj že veC let vodi znano TV oddajo Striscia la noti-zia, nekakšen alternativni TV dnevnik, ki ga oddaja mreža Canale 5 po »pravem« dnevniku. Velik televizijski uspeh je očitno prepričal Italijane, da so krepko posegli po njegovih prvih dveh knjigah, in bodo verjetno tudi po tretji. E’ lui o non e lui, ki je izšla pred kratkim in ki jo bo Greggio sam predstavil v soboto Tržačanom. Kot v prvih dveh primerih bo tudi v najnovejšem avtor namenil del izkupička v humanitarne namene, in sicer za nakup naprav za pediatrične ambulante, kot so na primer inkubatorji, umetni respiratorji in druge koristne aparature, ki jih uporabljajo za pomoč nedonošenčkov. Srečanje s TV zvezdnikom bo na Pomorski postaji. Začelo se bo ob 15.30, ob predstavitvi pa bo stekla tudi nekakšna krajevna izdaja odaje Striscia la noti-zia, med katero se bo Greggio tudi telefonsko povezal s svojim TV partnerjem Enzom lacchettijem. Cestne omejitve v Devinu Devinsko-nabrežinska občina obvešCa, da bo v soboto, 31. januarja, med 8. in 14. uro prepovedano voziti in parkirati na odseku občinske ceste med hišnima številkama 75/u in 75/v ter hišnima številkama 67/Q in 66/A v Devinu ter na cestnem odseku občihnske ceste med križiščem navedenega odseka s hišno številko 67/R (cesta v Cmicje). Poštni muzej odprt Krajevno vodstvo poštne ustanove obvešča, da je v poštni palači na Trgu V. Veneto 1 odprt Srednjeevropski poštni in telegrafski muzej. Javnosti so ga odprli lanskega novembra. Odprt je med 9. in 13. uro, in sicer tudi ob nedeljah, medtem ko je ob drugih praznikih zaprt. Vodstvo nadalje obvešCa, da je možen voden obisk za skupine, združenja in skupine šolarjev. Vse informacije posredujejo na tel. št. 040/4195148 med 9. in 14. uro. Ponudbe za delo Tržaški urad za brezposelne obvešča, da bodo v ponedeljek, 2. februarja, in v torek, 3. februarja na sedežu v Ul. F. Severa 46/1 med 8.30 in 12. uro zbirali prošnje za sledeča razpoložljiva delovna mesta: Miljska občina: dve hišni pomočnici za določen čas 6 mesecev. Pogoji: vozniško dovoljenje, zdravstvena knjižica, diploma socialne delavke ah potrdilo o vsaj enomesečnem delovanju kot socialna asistentka. Nadalje miljska občina razpisuje mesto sluge in vzdrževalca za dobo dveh mesecev, ki bi jo lahko še podaljšali. Tržaška občina: socio-sanitami izvrševalec za dobo 6 mesecev; trije sodelavci pogrebne službe. Prav tako za dobo 6 mesecev. Prednostne lestvice bodo objavili v petek, 6. februarja, ob 9.30. Natečaj za urejanje občinskega parka v Miljah Miljska občina je razpisala nateCaj za redno vzdrževanje in urejanje občinskega parka. Javna ponudba za delo, ki bi ga opravljali tri leta, predvideva strošek v višini 190 milijnov lir. Kuverte s ponudbami podjetij bodo odprli 2. marca 1998 ob 9. uri v sejni dvorani Tehničnega oddelka v Ul. Roma 22 v Miljah. Vse tehnične informacije posreduje Tehnični oddelek (geom. Dario Apostoli), Ul. Roma 22, Milje, ob ponedeljkih, torkih in Četrtkih od 11. do 13. ure in ob sredah od 14.30 do 16.30 (tel. št. 040/3360410). Informacije za upokojence Sindikat italijanskih upokojencev CGIL - Sekcija Domjo obvešča svoje člane in vse zainteresirane, da bo na sedežu pri Domju, Str. della Rosandra 58, v sodelovanju z Zavarovalnico UNIPOL vsako sredo od 9. do 12. ure na razpolago konzulent, ki bo brezplačno posredoval katerokoli informacijo o raznih zavarovanjih, kot npr. civilna odgovornost avto -družina - osebno stanovanje - življenjsko in nezgodno zavarovanje - pokojninska zavarovalnina -finančne investicije. Koncert v Oxisu Drevi ob 21. uri bo v kriškem lokalu Oris nastopila tržaška skupina Mamafastalla, ki nadomešča Rimsko skupino Mr. Igor. Prihodnji Četrtek pa bo ob isti uri skupina Sun Rise Band. Do konca meseca rok za prošnje na Deželo Občina Devin-Nabrežina obvešča amaterska športna združenja, društva in krožke, včlanjene v eno izmed vsedržavnih športnih zvez, ki imajo svoj sedež in ki delujejo v občini, da lahko predložijo prošnjo za deželni prispevek za nakup športne opreme za leto 1998. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do sobote, 31. januarja 1998. GM / ABONMAJSKI KONCERT Trio Lorenz prevzel občinstvo Nastop uokvirjen v 40-letnico delovanja TK / PREDSTAVITEV ZADNJE KNJIGE ATILIJA KRALJA V gostoljubni in akustični dvorani Deutscher hilfsvereina (Nemškega podpornega društva) v Ul. Coroneo 15, je bil v torek gost Četrtega abonmajskega koncerta sezone GM 1997/98 znameniti klavirski »Trio Lorenz« iz Ljubljane, ki ga sestavljajo bratje Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija (celo). Kot je v svojem uvodnem nagovoru v slovenščini in italijanščini dejal ravnatelj šole Glasbene matice prof. Bogdan Kralj, je bil nastop »Tria Lorenz« uokvirjen v 40-letnico delovanja tega odličnega in svetovno uveljavljenega slovenskega komornega ansambla. Dejal je še, da je »Trio Lorenz« v preteklosti že večkrat dokazal svojo naklonjenost tržaški Glasbeni matici, za kar mu je izrekel še posebej zahvalo in priznanje. Številno in pozorno občinstvo je »Trio Lorenz« prevzel s svojim vrhunskim muziciranjem. Na pro- gramu je imel Haydnov Trio v G-duru bob. XV/25, delo že preminulega tržaškega (ricmanj-skega) rojaka prof. Danila Švare »Trio Posavje 1941«, v drugem delu pa Smetanov Trio v g-molu op. 15. Navdušenim aplavzom se je oddolžil še z dodatkom Sukove Elegije. (jk) »Uače naš« ■ živ prikaz naše polpreteklosti Izid knjige je omogočila Zadružna kraška banka »UaCe naš, dogodivščine v narečju« Ati-lija Kralja so tri knjige v eni. »Moja ta prva, edina in ta zadnja,« kot je avtor šaljivo predstavil publiki v Tržaški knjigarni svoj prvenec v prozi (prejšnji knjigi sta namreč v verzih). »Knjiga je delo polie-dricnega avtorja, ki je obenem slikar in arhitekt, pisatelj in - Tre-benc,« je na predstavitvi dejal psiholog dr. Danilo Sedmak, ki je še zlasti naglasil, da ob sami literarni vrednosti ta knjiga predstavlja pomemben dokument naše polpretekle zgodovine. Kralj, ki se je rodil leta 1929, je otroštvo in mladost preživel v najhujših letih fašizma in vojne, s tem delom pa podaja drago- cen prikaz dogajanj, ki jih je opisal narečno, predvsem pa živo in z dokajšnjo mero humorja. Sama osrednja figura knjige »UaCe naš«, družinski oce, kaže, da se je Atilij Kralj nalezel živahnega in originalnega odnosa do življenja in družbe že v mladih letih v družini, ki je živela sre- SSG / V SOBOTO ZVEČER Vabilo na Večerjo bedakov V soboto zvečer ob 20.30 bo Slovensko stalno gledališče v Kulturnem domu ponovilo Veberjevo komedijo Večerja bedakov (na sliki prizor iz predstave, f. KROMA). Simpatična komedija, v kateri pa je tudi precej trpke ironije na račun nekaterih družbenih navad oz. razvad, bo tokrat predstavljena v izvenabon-majski ponudbi. Bedaki iz naslova so tepčki, ki jih premožni povzpetniki vabijo na večerje, da bi se zabavali na njihov raCun. Kot v vseh komedijah, vrednih tega imena, pa pride do nepredvidljivega zapleta: mladi uspešnež, ki bi moral na veCerjo k prijatelju pripeljati tudi tokratnega norčka, zboli, vendar pa izbranega »bedaka« ne uspe obvestiti, ta pride ob dogovorjeni uri k njemu na dom in v spletu dogodkov se pravzaprav izkaže, da bedak ni tisti, ki bi mu ostali radi dali to nalepko. V prevodu iz francoščine Tite Simonitija je komedijo režiral Vladimir Jurc, ki je glavne vloge zaupal mladim elanom igralskega ansambla SSG. Zaupano nalogo so dobro opravili, kot je na dosedanjih predstavah razsodilo občinstvo. di vse prej kot Slovencem naklonjenega mesta, pa tudi v rednih stikih z domačo vasjo Trebčami, kjer je živela nona Polona in kjer so živeli Atilij e vi otroški prijatelji. Atilij Kralj je publiki prebral veC odlomkov iz knjige in izgovorjena narečna beseda je nedvomno bolj razumljiva od tiskane, Čeprav je tudi branje vse prej kot hemo-goce. Gre torej za zanimivo čtivo in pomembno pričevanje iz Časov, ki jih je vredno ohraniti v spominu. Ce pa je pričevanje povrh vsega še napisano tako iskrivo, kot to zna Atilij Kralj, potem je treba izid knjige res pozdraviti z zadovoljstvom, kot je storila sinočnja publika zbrana v dvoranici Tržaške knjigarne, kjer je bila na koncu predstavitve krajša prijateljska družabnost. Treba pa je tudi pohvaliti Zadružno kraško banko, ki je prispevala, da je »UaCe naš« sploh izšel. s.p. NOVICE TREBČE / JUTRI V LJUDSKEM DOMU H ACT / JUTRI STAVKA AVTOBUSOV h Igor Škamperle ni več v življenski nevarnosti Prejšnji teden je Igor Škamperle bil žrtev hude nesreče, ko se je na smuCišCu Kronplatz na Južnem Tirolskem silovito zaletel v drevo. MoCno si je poškodoval lobanjo, zaradi Cesar so ga odpeljali s helikopterjem v bolnišnico v Brixen. Zdravniki so si najprej pridržali prognozo, saj je bilo njegovo stanje zelo hudo, po večdnevni intenzivni negi pa ni veC v življenski nevarnosti. Igor Škamperle, ki je star 35 let, je diplomiral iz sociologije v Ljubljani, kjer je sedaj asistent na filozofski fakulteti. Znan je kot izvrsten alpinist, povzpel se je med drugim na Aconcaguo in Anapurno, pa tudi kot avtor Snega na zlati veji leta 1992 in lanske uspešnice Kraljeva hci. Knjiga o sinhrotronu Jutri ob 18. uri bodo v knjigami Borsatti v Ul. Ponchielli 3 predstavili knjigo prof. Giorgia Margaritonda o sinhrotronu, ki je izšla pred kratkim pri založbi Cultura viva. Avtorja in njegovo knjigo bosta predstavila dr. Federico Luciani in predstavnica založbe dr. Anna Maria Marinello. Fotografski natečaj Miljski krožek Zveze žensk Italije »Ottomarzo« prireja pod pokroviteljstvom Miljske občine 8. fotografski natečaj samo za ženske iz naše dežele z naslovom »Bistre, sveže in sladke vode...«. Dela je treba poslati do 5. marca na naslov Mi-riam Zecchi, Ul. Dante 43 v Miljah (tel. 040/273140), ali Laura Battich, Ul. Valdirivo 23 v Trstu (tel. 040/638839). Meh in smeh za dobro voljo vseh Nastop Denisa Novata, Emila Zonte in Tilja Frtacina Malo za šalo, predvsem pa zares bo jutri, 30. t. m., zveCer v Ljudskem domu v Trebčah na vrsti prireditev, ki jo že sam naslov dovolj dobro napoveduje: Meh in smeh za dobro voljo vseh! Povod za pobudo je dala nedavno tega izšla CD plošča Denisa Novata, nadebudnega godca na diatonično harmoniko, ki se z neverjetnim uspehom uveljavlja v našem in široko sosednjem prostoru s svojim navdušujočim igranjem. Mladi harmonikar je v zadnjih letih postal tudi sam pisec skladb za glasbilo, kakršno je “ffajtonar-ca”. Izdal je že veC posnetkov (na kaseti in laserski plošči), sedaj se že pripravlja na izid nove CD plošCe, medtem pa žanje uspeh z zbirko posnetkov (v avtorski priredbi) tržaških ljudskih pesmi. Pravzaprav je dala za nastanek tega večera povod tudi zelja po vrednotenju ljudskega bogastva: nedvomno namreč diatonična harmonika sodi v široki pojem ljudske kulture, v preteklosti, pa tudi v današnjih Časih, Čeprav z bistveno različnim pristopom. Tako bo jutrišnji veCer v Trebčah obogatil tudi nastop Emila Zonte, etnomuzikologa, godca in raziskovalca ljudskega izročila v Istri in sosednji okolici; zbranim bo prikazal razvoj diatonične harmonike v zadnjem stoletju, njen pomen, odmev v ljudskem kulturnem prostoru in predvsem način igranja, ki se je v tem Času zaznavno spremenil in prilagodil razmeram. Poseben gost večera bo humorist Tiljo Frta-cin: sicer ga na matičnem uradu poznajo kot Bogdana Grka, s svojim umetniškim imenom Tiljo Frtacin pa slovi kot tenkočuten, zabaven, Cisto ljudski in obenem izbran humorist, slavni pripovedovalec “zgodb iz MonteCukole”. Ob vsem tem bodo seveda zaigrale “rimonike”: predstavil se bo Denis Novato, sam in v triu z Martinom Andolškom (baritonist) in Goranom Kocmanom (kitarist). Poleg teh pa bosta zaigrala še Egon TavCar in Tiberio Mauri, pravi starosta zamejskih godcev na diatonično harmoniko. Kot rečeno bo prireditev na vrsti jutri zveCer z začetkom ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah; na Meh in smeh za dobro voljo vseh pa vabita Zveza slovenskih kulturnih društev in domaCe SKD Primorec. (dam) Od nedelje vrsta novosti Javno prevozno podjetje ACT je včeraj sporočilo javnosti dobro in slabo vest. ZaCnimo pri slednji: jutri bo osebje spet stavkalo, in sicer od 9 do 13. ure ter od 18. do 22. ure. Glede na dejstvo, da se je zadnje stavke udeležilo skoraj sto odstotkov uslužbencev, bo jutri javni promet v omenjenih urah popolnoma zamrl. ACT pa je sporočilo tudi, da bo v nedeljo, 1. februarja stopil v veljavo nov umik za nekatere proge in da bodo uvedli nekaj sprememb glede samih prog, in sicer pri naslednjih: avtobus št. 4: vozil bo tudi ob nedeljah in peljal tudi skozi Čampo Romano; avtobus št. 4/: vozil bo z OpCin do sanatorija samo zjutraj ob delavnikih z delno spremenjenim umikom; avtobus št. 10: spet bo vozil do Trga Venezia, kot je bilo, preden so progo omejili na Borzni trg; avtobusi št 19, 20 in 21: delne spremembe umika; avtobus št 39: ne bo veC vozil do raziskovalnega območja in sinhrotrona; avtobus št 42; vozil bo s Trga Oberdan do Proseka in Naselja S. Nazario, nato pa skozi BrišCike do Opčin; avtobus št. 43: ne bo vozil ob praznikih (gre za progo od Cerovelj do Medje vasi); avtobus št. 44: s Trga Oberdan bo vozil skozi Prosek, Križ, Nabrežino, Sesljan in Devin do Ribiškega naselja; avtobus št 45: na odseku od Proseka do Brišnikov bo peljal po pokrajinski cesti; avtobus št 46: nekateri avtobusi bodo vozili tudi iz Sama-torce skozi Tmovco, Praprot, Sempolaj in Nabrežino; avtobus št 51: na progi od železniške postaje mimo univerze in sinhrotrona skozi Bazovico in do raziskovalnega območja bo vozilo veC avtobusov; avtobus št 52: gre za novo krožno progo, ki bo peljala v Val-mauri do Pantalejmuna in sicer s Trga Cagni po ulicah Puccini, Paisiello, Zandonai, Giarizzole, Miani nazaj do Valmaure. Podrobnejše informacije nudijo na brezplačni telefonski številki 167-016675 od ponedeljka do Četrtka od 8.30 do 15.30, ob petkih in sobotah pa samo do 13. ure. Francis Veber VEČERJA BEDAKOV Režija VLADIMIR JlIRC V soboto, 31. t. m., ob 20.30 ILmttlkaD^TincE) IPnjpiiliiii Maja in Brane Solce POTEP V nedeljo, 1 februarja, ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 29. januarja 1998 KONSTANTIN Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide °b 8.04 in zatone ob 18.51 Jutri, PETEK, 30. januarja 1998 MARTINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3.7 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb narašča, veter zahodnik 8,3 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo ja-sno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA in smrti RODILA SE JE: Alessan-dra Goina. Umrli so: 77-ietna Laura Agosti, 85-letna Gjuseppina Vifrih, 78-let-ni Mario Winter, 76-letna p aria Milovich, 76-letna Kosa Pizziga, 92-letna Gio-vanna Riosa, 85-letna Ste-tania Zohl, 54-letni Gianni Spagnoletto, 86-letna Pao-ta Vattovaz, 57-letni Gior-810 Bordin, 88-letna Felici-ta Roscher, 70-letni Idel-berto Navarra, 72-letna Lilva Ravalico, 87-letna Lucia Rocco. M LEKARNE Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. januarja 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13-00 do 16.00 Trg Cavana (tel. 300940), Miramarski drevored lil (tel. 410928) -Barkovlje. Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-oeptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Loterijo bari CAGLIARI FIRENCE GENOVA Milano Neapelj Palermo rim TURIN BENETKE 2 60 43 12 64 48 73 25 33 7 63 57 67 45 34 32 14 50 9 75 51 77 5 38 49 79 71 49 21 76 3 77 39 10 51 49 81 74 38 84 56 8 63 3 18 51 43 55 53 46 tnalotto 2 63 51 79 3 ■ Založništvo vabita na večer ob izidu Zveza Slovenskih Tržaškega knjige (Kulturnih Tiska Aceta Mermolje Društev NAROD IN DRUG! O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar Večer bo danes, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 111 Barkovlje, Ul. Oriani 2 Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 19.00, 21.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques An-naud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »11 coraggioso«, r. Johnnj Depp, i. Marlon Bradno. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio miglior amico«, i. Giulia Roberts. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »Punto di non ritorno«, i. Sam Neill, Laurence Fish-burne. NAZIONALE 3 - 16.15 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’avvocato del diavolo«, i. Keanu Reeves, Al Padno. 28. JANUARJA 1998 NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wil-de«, i. Vanessa Redgrave. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La spiaggia delPamore anale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’Ospite dTnverno«, r. A. Rickman, igaa E. Thompson. PRIREDITVE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in SKD PRIMOREC priredita: Meh in smeh za dobro voljo vseh! Z nami bodo godec in raziskovalec ljudskega izročila Istre in okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOVATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom An-dolškom, humorist TILJO FRTACIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz Montečukole jutri, 30. januarja 1998 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD PRIMORSKO vabi na prireditev, ki bo uvod v praznovanje 100-letnice društva, v soboto, 31. januarja ob 20. uri v Srenj-ski hiši v Mačkoljah. Sodelujejo mladi člani društva s priložnostnim recitalom in MePZ Primorsko. KRD DOM BRISCIKI vabi na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE SAME TASNE Mladinske dramske skupine iz Bazovice v režiji Tatjane Turko, v soboto, 31. t. m. ob 20.30. Toplo vabljeni! GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV, ki se bodo predstavili v različnih komornih skupinah. Sodelujejo učenci slovenskih osnovnih šol iz Domja, Ricmanj in Doline. V nedeljo, 1. februarja ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. OBVESTILA Nagradni sklad 6.413.099.787 lir ™®z dobitnika s 6 točkami - Jackpot 5.262.443.286 lir ° dobitnikov s 5 točkami 267.212.500 lir U 85 dobitnikov s 4 točkami 1.352.900 lir OU'922 dobitnikov s 3 točkami 31.400 lir MOSP vabi danes, 29. januarja na drugo srečanje s projektom LEARNING ENGLISH WITH FILMS. Na platno bo projeciran film v originalu RANSOM (igra Mel Gibson). Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3! KLUB PRIJATELJSTVA vabi danes, 29. januarja ob 16. uri v Ulico Donizetti 3, kjer bo primarij dr. Danilo Sedmak nadaljeval z zanimivim predavanjem o alternativni medicini. KULTURNO ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA Organizira danes, 29. t. m. ob 18. uri na sedežu v ul. Mazzini 30 pre-davanje-diskusijo o knjigi prof. Livija Siroviča Cime irredente. Istega večera bo govor o neverjetnih potvorbah slovenskih krajev- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka f m do sobote od IV. do lw. ure nih imen v vodiču Gnida dei dintorni di Trieste, ki jo je 1. 1909 objavila So-cieta Alpina delle Giulie. Knjigi bo predstavil dr. Paolo Petronio. Vljudno vabljeni! SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo redni občni zbor danes, 29. t. m. ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17. uri v 2. sklicanju v uradih na Narodni ulici 126. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na večer ob izidu knjige Aceta Mermolje NAROD IN DRUGI. O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar. Večer bo danes, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. KD IVAN GRBEC (Ske-denjska ulica 124) - MARIO MAGAJNA razstavlja: skedenjski motivi, delovanje KD Ivan Grbec, maj 1945, osvoboditev Trsta in manifestacije. Odprtje razstave bo jutri, 30. januarja 1998 ob 20.30. Sodeluje vokalna skupina ODMEVI. Razstava bo odprta Se v soboto, 31. 1. 98 od 10. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 ter v nedeljo, 1. 2. 98 od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu ter DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALK IN RAZISKOVALCEV vabita na srečanje jutri, 30. januarja ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NSK v Trstu, Ul. Petronio 4. Pogovor bo tekel o letošnjem mladinskem raziskovalnem taboru ’98 ter o publikacijah prejšnjih taborov. Vabljeni! SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo jutri, 30. januarja ob 20. uri v I. in ob 20.30 v II. sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ opozarja vse Sole in združenja staršev ter druge vzgojne ustanove, da morajo zaprositi za prispevke, ki sta jih prej urejala deželni zakon 11/77 (prevodi dokumentov za poslovanje med šolskimi organi) in 10/80 - črka M (pravica do izobrazbe v svojem jeziku), do 31. 1. 1998 po deželnem zakonu 46/91. Obrazce dobite na Deželnem ravnateljstvu za izobraževanje in kulturo (uradi Servizio delle lingue regionali e minoritarie). OBČNI ZBOR Pogrebnega društva Trebče bo v soboto, 31. januarja ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 15.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. DRUŠTVO ZVEZDA prireja v Ljudskem domu v Podlonjerju v soboto, 31. januarja ob 20. uri predvajanje diapozitivov Katje Kjuder »Potovanje po deželi minskih polj«. SALEZIJANSKA SKUPNOST in ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji vabita na praznovanje don Bo-skove nedelje, ki bo 1. februarja z naslednjim programom: ob 9. uri MLADINSKA MAŠA v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, ob 17. uri predvajanje filma o Janezu Bosku v dvorani Finžgarjevega doma. Po filmu bo pogovor o vzgoji mladih. Sodelovali bodo vidnejši predstavniki, ki kot vzgojitelji delajo z mladimi na različnih področjih družbenega in verskega življenja. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi člane in simpatizerje v ponedeljek, 2. februarja ob 18. uri v društveno gostilno na Kontovelu na praznik včlanjevanja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo govoril na temo Primorska literatuta v francoščini. UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaščane iz Repnica na javni sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. februarja 1998 ob 20.30 v občinskem vaškem centru. Na srečanju bo govor o prošnji g. Andreja Miliča, bivajočega v Zagradcu St. 2, za najem jusarskega zemljišča, označenega s kat. St. 2487/54 K. O. Zgonik. Vljudno ste vabljeni, da se srečanja udeležite. KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benede-tič. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah. KRUT vabi na predavanje dr. Maje D arin: Bachovi cvetovi - kaj so in čemu služijo, ki bo na sedežu krožka v Ul. Cicero-ne 8, v sredo, 4. februarja ob 20. uri v italijanščini in v sredo, 11. februarja ob 18. uri v slovenščini. SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata na sedežu Sirene v sredo, 4. februarja t. 1. večer z dia-slikami. SOČA, BIOLOŠKI PRAG bo vsebina predavanja profesorice Marinke Pertot. Začetek ob 20.30. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na Soli v Trebčah St. 33, tel. St. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hlavatyja, da se pripravlja razstava ob Dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite pristopiti k sodelovanju in nam vljudno posoditi dela, ki so vaSa zasebna last, pokličite nas čimprej na telefonsko St. 040/635626 med delovnim časom. Hvala. SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. KRIŠKA SEKCIJA VZPI EvaJd Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859. NA OBČINI DEVIN-NABREŽINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. St. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Finko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. st. 212289 v dopoldanskem času. H ŠOLSKE VESTI ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. B ČESTITKE 10 x 6 danes SABINA slavi. Obilo zdravja in veselja v nadalje ji želijo Marija, Olga in Zora. Danes naša nona Anica rojstni dan praznuje, da bi zdrava in vesela vedno nas tako rada imela ji želijo Tomaž, Veronika, Stefan, Johana in Katarina. S_____________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite! SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 31. Zimskih športnih iger. Vpisovanje bo na sedežu kluba danes, 29. januarja od 19. do 21. ure. Za informacije tel. na st. 212859 ali 299573. KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v četrtek, 12. februarja obisk Kmetijskega sejma v Veroni. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel. St. 362941 in na Kmetijski zadrugi, tel. št. 8990111. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEMO instruktorja/ico za matematiko in fiziko ter inštruktor] a/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod Šifro »Inštrukcije«. NOVE SMUČI Elan MBX slalom 193 cm prodam. Tel. 327135. GOSPA srednjih let, stanujoča v Trstu, z avtom, išče part-time zaposlitev kot negovalka in pomočnica starejši osebi. Telefonirati ob uri kosila ali po 8. uri zvečer na St. 825735. PRODAM FIAT Punto 75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. 0481/532038 od 13.30 do IŠČEMO VARUŠKO za osem-mesečnega otroka, 4 ure dnevno v popoldanskem času. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod Šifro »otrok«. SALAMON V RUPI je odprl osmico. Ljubitelji dobre kapljice so obveščeni. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in černo vino, poskrbljeno je za prigrizek. V MEDJE VASI St. 16 imata odprto osmico Wal-ter in Nadja. OSMICO ima v Ricmanj ih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Mira Hreščak daruje 100.000 lir za Krut. V spomin na Paulo in Mirota Srebotnjaka darujeta Pepca in Toni 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Družina Gorjanc daruje 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Sergija Černivca darujejo žena Lidia 100.000 lir, Sonja Mašera 100.000 lir, Metka Šušteršič 100.000 lir, Dušan Gabrijelčič 100.000 lir, družina Delise 300.000 lir, družina Ni-brant 200.000 lir, družina Slatich 200.000 lir in družina Letig 60.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Modic daruje družina 1.000.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina drage Mire Golob darujejo Pini, Boži in Marta z družinami 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na drago teto Cvetko Kjuder darujeta Silvana in Egon Blasina 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Manuela in Franko darujeta ob praznovanju dekliške in fantovske 80.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. ZAHVALA Ob izgubi drage Jožefe Čač vd. Slavec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali SVOJCI Mačkoije, 29. januarja 1988 Ob izgubi drage Paole izrekamo globoko sožalje hčeri Neli in zetu Liviu ter ostalim svojcem KD Fran Venturini STALNO GLEDALIŠČE FJK / FEVDEAUJEVA DAMA IZ MAXIMA ZGODOVINA / JAVNO SREČANJE Dobra poslovitev teatra iz Genove Vpliv demokristjanov na tržaško stvarnost Prepričljiv nastop M. Melato in E. Pagni Cuffaro: »Londonski memorandum je bil dokončen« Uspešni in priljubljeni francoski komediograf s preloma stoletja Georges Feydeau velja za mojstra vodvila, ki mu je pridobil dostojanstvo žlahtne gledališke zvrsti, saj je do kraja izpopolnil njegovo zgradbo s spletom nesrečnih naključij, nesporazumov, sleparij. Kritiki zlasti poudarjajo njegove skrajno natančno zgrajene zaplete, ki se navadno začnejo s srečanjem med osebama, ki bi se res ne bi nikoli smela znajti v isti sobi. To v ustaljeni situacij sproži pravi plaz za gla-vega junaka negativnih dogajanj, ki jih nikakor ni mogoče zaustaviti, nasprotno, Feydeaujevi liki so tako kot junaki grške tragedije žrtve neizprosne usode, proti kateri nic ne morejo. Odkar so se Fey-deaujevi matematično skonstruirane odrske zgodbe priljubile tudi kritikom, rade po njih sežejo tudi po institucionalni dolžnosti resne gledališke hiše, kakršna so v Italiji stalna gledališča. V letošnji sezoni sta ga uvrstili v spored kar dve: bocensko je izbralo Krojača za žene, Feydeaujeno prvo celovečerno gledališko delo iz leta 1887, ki smo ga v Trstu pred kratkim lahko gledali v okviru sezone La Contrada, genovsko pa slovito Damo iz Maxi-ma z leta 1899, ki ga ta teden ponuja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v Rossettijevi dvorani. V razkošni postavitvi nastopa izredno številčen in dober ansa-bel, ki ga vodita osrednja igralca genovske gleda- liške hiše: Mariangela Melato in Eros Pagni (na sliki). Razkošnost postavitve se razodeva tudi v bogati in domiselni sceni Roberta Plateja in v kostumih Frangoise Tournafond. Delo je režiral argentinski gledališčnik Alfre-do Arias, ki že od leta 1970 deluje v Parizu. Kot sam pravi v gledališkem listu, se je pri postavitvi zlasti hotel izo- gniti skušnjavi, da bi osebe iz Feydeaujevega vodvila prikazal kot lutke in ustvaril predstavo s poudarjenim ritmom in polno komičnih efektov. Tako je skušal prikazati negibno družbo, v katero naslovna junakinja, razposajena M6-me Crevette, plesalka v noCnem baru vnese nepredvidljiv prevrat; ce- lotni predstavi je skušal vtisniti bolj operetni znaCaj in je nekoliko burkaško groteskno obarval le drugo dejanje, v katerem provincialna družba malega mesta nekritično posnema Cre-vettino sproščenost, ker v njej vidi predstavnico pariške visoke družbe. V vlogi Mome Crevette prepričljivo nastopa Mariangela Melato, ki z raznih plati podaja lik živah- no prekipevajočega dekleta. Enako prepričljiv je moški protagonist Eros Pagni kot zdravnik Pety-pon, ki je prisiljen plesalko predstaviti kot lastno ženo. Zabavni pa so tudi Donatella Cecarello kot prava gospa Petypon, Ugo Maria Morosi kot Petyponov stric general, a tudi vsi drugi številni nastopajoči. (bov) Vloga in odgovornosti Krščanske demokracije v Italiji in v Trstu v letih 1954-1975. To je bila povezovalna nit 3. srečanja ciklusa Trst in njegove zgodbe, ki ga prireja tržaški kulturni krožek Ercole Miani. Javno debato, ki je bila v torek zveCer v tržaškem hotelu Sa-voia Excelsior, je uvedel in vodil predsednik krožka Maurizio Fogar, ki je po predstavitvi gostov (žal ni bilo nobenega Slovenca) vnovič protestiral zaradi klestenja prispevkov društvu Miani. Na konferenci je imel glavno besedo nekdanji tržaški poslanec, voditelj krajevne Krščanske demokracije in podtajnik Corrado Belci. Uvodoma je povedal, da se na zgodovino navadno gleda Čustveno in ne racionalno. Kar zadeva Trst, je treba poglobiti zgodovinski trenutek tistih let in ga uokviriti v mednarodna oz. svetovna dogajanja, ki so zaznamovala to območje. Belci je v tem kontekstu izhajal iz Londonskega memoranduma, ki je bil po njegovem mnenju dvoumen, kar gre pripisati ZDA, Veliki Britaniji, Jugoslaviji in sami Italiji. Dvoumnost je bila za Italijo nujna za potrditev suverenosti nad Trstom in cono A, za Jugoslavijo je bila potrebna, da bi bolje sprejela izgubo Trsta, a je služila tudi ZDA in Veliki Britaniji. »Mislim, da drugače ne bi šlo,« pravi bivši poslanec. Italija je morala izkoristiti priložnost, da pridobi Trst, a se je za to morala odpovedati coni B. Treba je bilo sprejeti stanje v upanju, da bi se kasneje kaj spremenilo. Tekom let, meni Belci, se je dvoumnost memoranduma postopoma zmanjšala, ustalil pa se je princip nedotakljivosti sporazuma. Leta 1954 je Italija podcenjevala sporazum in se ni zavedela, da je šlo za dokončno rešitev. Za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo je bil memorandum dokončen, oktobra 1954 ga je ratificiral tudi Beograd (tudi v tem primeru je šlo za podcenjevanje, je dejal Belci), Italija pa je še naprej vztrajala (»enostransko«) pri tem, da sporazum ni dokončen. Po pridobitvi Trsta so ga vključili v italijansko stvarnost (služenje vojaškega roka, politično zastopništvo itd.), FJK je dobila posebni statut (danes je treba ohraniti njeno enotnost, je med drugim povedal), tudi gospodarski ukrepi so imeli namen dokazati, da Trst pripada Italiji. Nekaj podobnega se je seveda dogajalo v coni B, a to so premalo preštudirali oz. analizirali, kar je pomenilo ponovno podcenjevanje realnega stanja. Dogajalo se je tako, da je Italija ob jugoslovanskih posegih v coni B vedno protestirala in povzročala bilateralne krize ter zaskr-bljala zahodne opazovalce. Slednji so tako Italiji večkrat očitali, da hočejo spemeniti meje, tako da je po večkratnih diplomatskih shajanjih prišlo do Osimskega sporazuma. Tedaj je bil seveda občuten razkol med Slovenci in Italijani, saj »je vsakdo imel svoje strahove, ki še danes niso povsem izginili.« Italijani so v Slovencih videli le sovražnike, Slovenci pa so se bali asimilacije. Italijani so se v stoletjih postopoma umaknili od Splita do teh zemelj, tako da so bile njihove bojazni morda upravičene, je dejal Belci. V Trstu je bila KD za sožitje, kar je pomenilo kloniti pred sovražnikom. Ko je prišlo do odprtja do Slovencev, so bile reakcije vedno težke, kot v primeru t.i. »afere HrešCak«, ki se je rodila po izvolitvi prvega predstavnika slovenske manjšine za tržaškega občinskega odbornika (tedanji župan Franzil je rekel, da bo požrl mačka, Ce bo prišel v občinski odbor Slovenec, op. p.). Danes so se stvari bistveno spremenile, tako da je sožitje lažje, je še povedal Belci. Po njem je v kratkem posegu msgr. Libero Pelaschier obrazložil, kako so katoličani po končani vojni hoteli zgraditi novo državo in svobodno družbo. V luCi antikomunizma so se tako podali v politiko, kar pa je polagoma oddaljevalo ljudi od cerkvenih obredov. Mikrofon je nato prevzel nekdanji poslanec KPI in pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI An-tonino Cuffaro, ki je vprašal Bel-cija, ali je KD napravila avtokri-tiko. Morda bi tako bolje razumeli, zakaj se Trst ni razvil, kot so politične sile pričakovale. V Trstu, pravi med drugim Cuffaro, so prepozno razumeli potencial ladjedelništva, ki bi z visoko tehnologijo lahko bilo na višku. Isto velja za vzhodno tržišče, ki ga niso znali dobro izkoristiti. Ni čudno, ko pa so na Slovence gledali kot na sovražnika. Cuffaro je ob tem podčrtal dejstvo, da še vedno ne obstaja zakon za slovensko manjšino. KD je v Trstu postala močna zaradi eksodusa, a je nato vedno živela pod okriljem Rima in se uspešno zoperstavljala komunistom in desnici. V tej luCi gre gledati tudi na tolmačenje zgodovine, ki je večkrat sluzilo le za politične raCunice. Se najbolj, kar zadeva določanje meja. Ni res, pravi Cuffaro, da v Rimu niso vedeli za dokončnost Londonskega memoranduma. Obstaja dokument (bivši poslanec razpolaga s kopijo), v katerem je tedanji predsednik vlade Giuseppe Pella zatrdil, da so meje dokončne in nedotakljive. Morda tržaški demokristjani tega niso vedeli, a to ne bi bilo korektno s strani vladajočih. Kar zadeva Osimski sporazum, Cuffaro oCita KD, da ljudje niso vedeli ničesar, kar je nedvoumno negativno vplivalo na samo KD, a tudi komunisti niso bili na to pripravljeni. Kot zadnje je Cuffaro izpostavil, da v FJK niso nikoli izkoristili posebnega statuta. Deželo je treba ohraniti enotno, saj razpolaga z velikim potencialom. Dovolj bi bilo malo političnega poguma: ko bi se zbrali ljudje dobre volje, bi lahko marsikaj storili, »Upam, da se bo to zgodilo, saj marsikatere ovire iz preteklosti ni veC,« je zaključil Cuffaro. Aljoša Gašperlin VIDEM / PREDPREMIERA Za Tinta Brassa je Monella zdrav film, primeren za šole Gre za zdrav film, ki bi ga lahko predvajali tudi po šolah. Tinto Brass, eden najbolj izzivalnih italijanskih režiserjev, je tako »prodajal« svoj 22. celovečerec Monella, ki so ga premierno prikazali v torek zveCer v videmski kinodvorani Odeon. Tokratna Brassova lepotica je Anna Ammirati, ki nastopa v glavni ženski vlogi (na sliki prizor, ki je bil izbran tudi za plakat). Zgodba je postavljena v pozna leta ’50 in na začetek ’60 let, gre seveda za ljubezenski zaplet med živahno Lolo prekipevajoče lepote in bolj umirjenim Masettom, dogajanje pa se odigrava v trikotniku Mantova, Parma, Modena. Za film Monella se je Brass odločil, ko je spoznal 19-letno Anno, doma iz Neaplja. Svetovno premiero so pripravili elani videmskega centra Centro espressioni cinematogra-fiche, ki so pred dvema letoma organizirali tudi retrospektivo prvih Bras-ssovih del. Monello bodo zaceli predvajati v kinematografih od jutri dalje. BENETKE / 55. FILMSKI FESTIVAL Manj (felevizijsldh) filmov, posebna pozornost letu'68 Letošnji beneški filmski festival, ki bo od 3. do 13. septembra, bo agilnejši, saj bodo na njem predstaviti približno sto filmov manj kot na lanskem (105 namesto 204). Kot je povedal umetniški vodja festivala Felice Laudadio, bo manj zlasti filmov posnetih v televizijski tehniki, med vsebinskimi novostmi pa je pomenljiva uvedba posebne sekcije, namenjene letu ’68. Izbrati so že tudi tri osebnosti, katerim bodo na letošnjem, ki bo že 55. festival, podeliti zlate leve za življensko delo: to so poljski režiser Andrej VVajda in pa igralca Sophia Loren in Sean Connery. Felice Laudadio je že tudi orisal glavne programske smernice letošnjega fstivala: v tekmovalnem delu »Benetke 55« bo nastopilo od 18 do 22 filmov, ki jih bo ocenjevala strokovna žirija (sestavljalo naj bi jo 7 ali 9 kulturnikov). Veliko bo netekmovalnih prikazov: Meri-diano italiano bo predstavil okrog deset novih italijanskih filmov, v sekciji Notti e stelle pa bodo v izboru 10 filmov v glavnem predstavili produkcijo ZDA (poudarek bo na spektakularnosti). Sekcija Prospettive bo združila prejšnji Eventi speciali in Officina, predstavila pa bo okrog 25-30 filmov raznih mednarodnih produkcij. In še Corto-cortissimo: to pa je tekmovalni program za kratkometražne filme, ki smejo trajati največ 30 minut. V okviru sekcije Cinema ritrovato bodo prikazali štiri ali pet filmov, ki so jih restavrirali na pobudo posamičnih italijanskih občinskih uprav, Settimana intemazio-nale della critica pa je pobuda sindikata filmskih kritikov, ki so izbrali sedem prvencev raznih režiserjev ali njihovih drugih »poskusov«. V zvezi s sekcijo posvečeno letu ’68 je bilo reCeno, da je pravzaprav sestavljena iz vrste pobud, ki bodo po raznih univerzitetnih mestih. Kubanci so v New Yorku poželi velik uspeh: gre za elane znanega kubanskega baletnega ansambla, ki ga je ustanovila slovita baletnica Alicia Alonso. Ne glede na mednarodna priznanja pa je kubanski baletni ansambel šele sedaj smel nastopiti v NeW Yorku. Po torkovi predstavi Pepelke so se navdušenemu občinstvu poklonili (z desne) prva plesalka Lorna Feijoo, koreograf Pedro Consuegna in Alicia Alonso (f. AP). ZDA / TE2KO PRIČAKOVAN GOVOR PREDSEDNIKA CLINTONA O STANJU V DR2AVI Pozornost notranji politiki in jasno »sporočilo« Iraku Ameriški predsednik niti z besedico ni omenil škandala »sexygate« VVASHINGTON Ameriški predsednik Bill Clinton je v svojem govoru o položaju v državi (State of the Union adress) v noCi na sredo potrdil napovedi in obravnaval le pomembne notranje ter zunanjepolitične teme. Škandala v zvezi z intimnim odnosom z Monico Lewinsky se ni dotaknil niti z besedico. Takoj po koncu predsednikovega govora je odmev »opozicije« podal vodja republikanske večine v kongresu Trent Lott, ki predsedniku, ra-, zen glede razporeditve pričakovanega proračunskega presežka, ni nasprotoval. Opogumljen z glasnim aplavzom ob vstopu v kongresno dvorano, je Clinton najprej sam sebi Postavil vprašanje »kakšen je položaj v državi« in si takoj odgovoril: »Položaj v državi je trden.« S tem je pokazal, da ga najnovejši škandal ni omajal, političnim nasprotnikom pa pokazal, da ne bo opravičevanja. Ofenzivo je nadaljeval s podatkom, oa je ob prevzemu predsedniškega položaja pred stirimi leti proračunski Primanjkljaj znašal 357 milijard dolarjev, ob koncu prvega mandata pa je Padel na lelO milijard. Ameriško gospodarstvo je v zagonu, dolar pa trden. Najpomembnejša naloga v prihodnjem štiriletnem mandatu bo uravnoteženje proračuna in razporeditev pričakovanega presežka, ki ga hoče predsednik nameniti najprej za socialno varstvo. V tem se najbolj razhaja z nasprotniki iz republikanskega tabora, ki bi denar raje namenili za vsesplošno znižanje davkov. Z republikanci pa je našel Clinton skupni jezik glede nekaterih zunanjepolitičnih vprašanj. Najbolj pri sprocilu iraškemu predsedniku Sada-mu Huseinu. »Sadam Husein, ne moreš nasprotovati volji celotnega sveta. V preteklosti si uporabljal orožje za množično uničenje, odločeni smo, da za to ne boš imel veC priložnosti,« je dejal Clinton. Ob tem je pohvali delo OZN in mednarodnih inšpektorjev ter pozval kongres, naj odobri plačilo dolga svetovni organizaciji. »Ce hoče biti Amerika na Čelu svobodnega sveta, potem mora biti za vzgled«. Clinton je tudi pozval senat, naj Cimprej ratificira sprejem Madžarske, Češke in Poljske v zvezo Nato. Seveda ni pozabil Bosne in Hercegovine, zaradi katere je postal celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Ameriškim enotam v BiH je izrazil podporo in kongres pozval, naj omogoči, da ostanejo tam tudi po juniju, ko se jim izteče sedanji mandat. »Ob božiču sem obiskal naše vojake skupaj s predstavniki kongresa. Izredno vesel sem bil, ko sem videl otroke, ki se brezskrbno igrajo po ulicah, po katerih so prej padale bombe. Uspeh zaradi našega sodelovanja je očiten, vendar se položaj lahko spet obme na slabše,« je dejal Clinton. Predsednik je posebej poudaril pomen mednarodnih trgovinskih povezav, ki lahko ZDA le koristijo, in pozval k boju za ukinitev izkoriščanja ce- nene otroške delovne sile po vsem svetu. Ni pozabil niti na varovanje okolja, zato je opozoril na problem ogrevanja okolja in pozval k sodelovanju pri iskanju načinov, kako zmanjšati emisijo škodljivih plinov. Prehod v novo tisočletje se izraža v velikem napredku znanosti in tehnologije, za kar je potrebno v prihodnje nameniti še veC sredstev. Ob tem se je Clinton zavzel za sprotno prilagajanje zakonodaje in dejal, da morajo ZDA Cimprej sprejeti zakon o prepovedi kloniranja ljudi. Med notranjepolitičnimi temami je velik poudarek namenil potrebi po reformi zdravstvenega varstva, ki v ZDA zaostaja za razvitim svetom. "Odločitve o zdravljenju morajo sprejemati zdravniki in ne zavarovalnice, kot je to danes v navadi. Ljudje morajo imeti pravico do brezplačne prve pomoči kjerkoli v ZDA in pravico do zaupnosti osebnih podatkov, " je dejal Clinton. V predsednikovem govora so pomembno mesto našli izobraževanje, povečanje minimalne plaCe, otroško varstvo in boj proti kriminalu. V skladu s programom za zmanjšanje kriminala hoče Clinton letos zaposliti 100.000 novih policistov, ker se je politika strožjega kaznovanja in večjega števila policistov izkazala za uspešno. V skladu z razvojem izobraževalnega sistema namerava Clinton zaposliti 100.000 novih učiteljev in zgraditi 5000 novih šol. Govor je zaključil s Čestitko astronavtu Johnu Glennu, ki bo kot najstarejši zemljan po 30 letih kmalu spet poletel v vesolje in z zeljo po izgradnji enotne napredne Amerike ne glede na rasne razlike, ki bo uspešno prestala prehod v 21. stoletje. (STA) V času ramadana v Alžiriji 1000 mrtvih ALZIR - Muslimanski postni mesec ramadan, ki se je včeraj konCal, je v Alžiriji tudi letos potekal v senci številnih pobojev. V tem Času je bilo ubitih veC kot 1000 ljudi. Tarča grozljivih napadov so bili predvsem prebivalci vasi na zahodu države. Primakov in Albrightova danes v Madridu o Iraku PARIZ - Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov je v Parim izjavil, da se bo danes v Madridu sestal z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, s katero se bo pogovarjal o krizi med Irakom in OZN. Primakov je na srečanju s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom poudaril, da mora Irak spoštovati zahteve, ki so zapisane v resolucijah Varnostnega sveta ZN. Tiskovna predstavnica francoskega predsednika Catherine Colonna pa je dejala, da obstaja možnost, da bo Varnostni svet umaknil sankcije proti Iraku, Ce bo le-ta omogočil posebni komisiji za razorožitev fraka, da konca svoje delo, in hkrati izpolnil vse resolucije ZN. Izrael proti večji vlogi EU v mirovnem procesu JERUZALEM - Izrael je zavrnil predlog Palestincev, da naj bi imela EU aktivnejšo vlogo v bliznjevzhod-nem mirovnem procesu. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega premiera naj bi bilo stališče EU povsem enako kot stališče Palestincev, zato evropska petnajsterica v mirovnem procesu ne more imeti vloge nepristranskega posrednika. Konec ramadana KAIRO - Približno milijarda muslimanov po vsem svetu je včeraj končala postni mesec ramadan. Med islamskim svetim mesecem ramadanom, ki sovpada z devetim mesecem lunarnega koledarja, je nadangel Gabriel po islamskem verovanju preroku Mohamedu razkril 114 sur korana. Med ramadanom verniki od sončnega vzhoda do zahoda ne smejo jesti, piti in kaditi. Ob zaključku postnega meseca se je v svetem mestu Meki v Saudovi Arabiji zbralo približno tri milijone romarjev z vsega sveta. Pomanjkanje časopisnega papirja v Srbiji BEOGRAD - VeC Časopisov, ki jih tiskajo v eni naj-vecjih srbskih tiskam, zaradi pomanjkanja papirja ni izšlo. Med njimi so prvič tudi časopisi v državni lasti. Ker ima Srbija le eno tovarno za proizvodnjo tiskarskega papirja, je tovrstno pomanjkanje zelo pogosto. adsGlen 29. JANUAR 2. FEBRUAR Vatikan / prva papeževa avdienca po vrnitvi s kube »Obisk naj rodi enake sadove kot na Poljskem« V govoru se je papež Janez Pavel II. zahvalil Fidelu Castru in poudaril zgodovinski pomen tega obiska AGRIEST '98 VATIKAN - Na svoji prvi splošni avdienci po vrnitvi s Kube je papež Janez Pavel II. izrekel zahvalo Fidelu Castru, ves svoj govor pa je posvetil obisku na Kubi. Papež je poudaril, da je šlo za zgodovinsko etapo na njegovi pastoralni poti. »To je bil izreden dogodek duhovne, kulturne in družbene sprave, ki bo imela ugodne posledice tudi na drugih področjih,« je dejal papež in priznal, da je bil nad množičnim in navdušenim sprejemom, ki ga je doživel, moCno presenečen, pa Čeprav sam zelo dobro pozna vso toplino in temperament južnoameriškega prebivalstva. V nadaljevanju svojega govora je papež obnovil najpomembnejše trenutke svojega obiska. O kubanski izkušnji pa je papež v poljščini spregovoril tudi svojim rojakom, ki so se včeraj zbrali na splošni avdienci. »Moj obisk na Kubi me je v mnogocem spominjal na prvi obisk na Poljskem leta 1979. Zato želim, da bi bili sadovi moje pastoralne poti na tem Čudovitem otoku podobni tistim, ki jih je prineslo moje prvo potovanje na Poljsko.« 33. Vsedržavna razstava kmetijskih strojev in pridelkov Videmsko sejmišče - TORREANO Dl MARTIGNACCO urnik: 9.30 - 18.30 GORICA Četrtek, 29. januarja 1998 ŠOLE / PODATKI O VPISIH V OSNOVNO SOLO NA GORIŠKEM V jeseni bo v prvih razredih kar precej več učencev Narašča tudi skupno število učencev na šolah Zelo živahno bo jeseni v osnovni šoli v Romjanu Rahel porast števila učencev na skoraj vseh osnovnih šolah, več otrok v prvih razredih, v glavnem enako število otrok v vrtcih. Taka je slika po zaključenih vpisih na osnovnih šolah in vrtcih goriškega in doberdobske-ga didaktičnega ravnateljstva. Rok za vpis je, kakor znano, potekel v ponedeljek, 26. t.m. Torej v jeseni bo v šolskih klopeh bolj živahno, kar je spodbudna ugotovitev, spričo tolikih neugodnih vesti s katerimi se dan za dnem seznanjamo. Podatki o številu učencev v vrtcih in osnovnih šolah so pač odraz demografskega stanja in v krajih kjer živi naša manjša tudi merilo življenjskosti in zavednosti. Ob analizi podatkov ni mogoče spregledati prav tega dejstva, kar sicer še ne pomeni, da ga ne bi mogli v prihodnje, s skupnimi prizadevanji spremeniti. Zanimiv in obenem razveseljiv je podatek o številu vpisanih otrok v vrtcu in osnovni šoli v Romjanu. V vseh osnovnih šolah na območju goriškega didaktičnega ravnateljstva bo v šolskem letu 190 otrok (letos jih je 184), v otroškiv vrtcih bo 155 otrok (letos 150). Prve razrede bo obiskovalo pet otrok več kakor letos, skupno 42. Na območju didaktičnega ravnateljstva Doberdob bo na osnovnih šolah v Doberdobu, Romjanu, Sovodnjah in na Vrhu jeseni 131 učencev (letos 122), v prvih razredih jih bo 37 (letos 32), nekaj manj malčkov pa bo v vrtcih in sicer 98 (letos 102). To so v glavnem ugotovitve glede stanja na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem v prihodnjem šolskem letu. Stanje se je kot je mogoče razbrati iz številk ustalilo, mogoče je govoriti celo o zmernem optimizmu, kar pa nas ne sme zavesti, da ne bi tudi v prihodnje kot skupnost vlagali še več prizadevanj za nadalnjo rast naše šole. Tako številčno kakor kakovostno. OSNOVNE SOLE NA GORIŠKEM VPIS V PRVE RAZREDE IN SKUPNO ŠTEVILO UČENČEV NA POSAMEZNIH ŠOLAH Sola 1.r. 1.r. skupaj skupaj 98/99 97/98 98/99 97/98 Okrožje GORICA OŠ O. Zupančič 17 12 74 73 OŠ J. Abram 6 8 37 37 OŠ F. Erjavec 11 12 52 49 OŠ A. Gradnik 5 3 13 12 OŠ L. Zorzut 3 2 14 13 Skupaj 42 37 190 184 Okrožje DOBERDOB OŠ P. Voranc 13 16 50 52 OŠ Vrh 3 3 18 18 OŠ P Butkovič 11 6 36 34 OŠ Pomjan 10 7 27 18 Skupaj 37 32 131 122 NOVICE Večer posvečen Umbertu Sabi V deželnem avditoriju bo jutri, 30. t.m., ob 20.30 predstava»Ho attraversato tutta la citta«, v izvedbi skupine»Gruppo triestino per il dialetto«. Recital o znanem tržaškem pesniku Umbertu Sabi je priredil Roberto Damiani, režiserka je Marisan-da Calacione, izvajajo pa Mimmo Lo Vecchio, Lebana Decaneva, Mariella Terragni in Maurizio Repetto. Scenska zasnova: Sergio D’Osmo, glasba Livio Cecchelin. Predstava sodi v okvir niza predstav pod skupnim naslovom Stvarnosti v našem prostoru. V nedeljo ”Bismarcia” Društvo Gruppo Marciatori Goriziani (GMG) priredi v nedeljo, 1. februarja 13. pohod ”Bi-smarcia”, ki se bo odvijal na dveh, različno dolgih progah in sicer na 8 in 13 kilometrski progi. Start bo izpred telovadnice v dolini Kor-na (ul. Brass) ob 9.30. Prijave bodo sprejemali na startnem mestu do 10. mre. Pokrovitelj manifestacije je tvrdka ”F.lli Mattioni”. V avtomobilu je vozil nad tisoč zobnih protez Včasih so preko meje tihotapili meso, potem cigarete, zlato itd. V zadnjem času pomagajo preko meje revežem, ki skušajo na ilegalni način priti v države zahodne Evrope. Zgleda, da je donosen posel tudi tihotapljenje zobnih protez. Tako so finančni stražniki, kakor izhaja iz krajšega uradnega poročila - na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu ob podrobnejšem pregledu vozila našli preko tisoč zobnih protez. Blago je bilo prikrito v avtomobilu s katerim se je italijanski državljan (imena niso sporočili) pripeljal iz Slovenije v Italijo. Financerji so odkrito blago točno popisali in navedli, da je možakar, ne da bi plačal carino, skušal vnesti v državo nič manj kakor 927 protez za zgornjo čeljust s po 8 zob o v in 142 protez za spodnjo čeljust s po 6 zobov. Proti ”zo-botehniku” so uvedli predpisani postopek, umetno zobovje pa zasegli. KULTURNI DOM/ "ČRNI" FILMI Niz šestih filmov za uvod v novo sezono Kinoateljeja Drevi Človek in ptica in Vrane ZBORNICA Bencin: v kratkem dodatna okenca Trgovinska zbornica je s krajšo izjavo odgovorila na kritike glede dolgih vrst in čakanja ob ažurniranju elektroma-gnetskih kartic za bencin. Zbornica ugotavlja, da nobena javna struktura ne bi bila kos pričakovanemu navalu 80 tisoč upravičencev, vendar pa so naredili največ, kar se je narediti dalo. Na dveh lokacijah je neprekinjeno od 8.30 do 18.30 odprtih 12 okenc. Tako v Gorici, kakor v Tržiču so ti "leteči” uradi nameščeni na lahko dostopnih mestih in z možnostjo parkiranja. Zbornica napoveduje, da bodo v kratkem aktivirali še 12 terminalov in tako bo avtomobilistom na razpolago 27 okenc. Pa še podatek: prvega dne so ažurnirali okrog 5000 kartic, uslužbenci pa so delali do polnoči. Najboljši način, da se izognemo vrstam in čakanju pa je, da počakamo, da gre mimo prvi val bencina žejnih avtomobilistov. V Kulturnem domu se drevi (ob 20.30) pričenja niz treh filmskih večerov, v priredbi Kinoateljeja in v sodelovanju s festivalom Alpe-Adria Cinema iz Trsta, kjer se je pravkar sklenila podobna pobuda. Od danes do sobote bodo prikazali šest zanimivih jugoslovanskih filmov, ki so nastajali v obdobju od šestdesetih do začetka sedemdesetih let in ki so nastali takorekoč na obrobju uradne kinematografije. Nocojšnji spored predvideva, po krajšem pozdravnem nagovoru ravnateljice festivala Alpe Adria Cinema Annama-rie Percavassi, ogled filma Človek ni ptica (1965), Dušana Maka-vejeva, prav gotovo najbolj znanega ustvarjalca takoimenovanega črnega ali političnega filma. V drugem delu večera pa bodo vrteli film Vrane Ljubiše Kozomare in Gordana Mihiča, ki so ga posneli dobra štiri leta po Makavejevem filmu. Jutri bosta na sporedu filma Prebujanje podgan, Živojina Pavloviča in Praznik, Djordja Kadije-viča. Prireditelji napovedujejo, da bodo filmi opremljeni s podnaslovi v italijanščini in da bo poskrbljeno za simultano prevajanje v slovenščino. Pregled jugoslovanskega "črnega” filma je nekakšen uvod v nov ciklus četrtkovih filmskih večerov Kinoateljeja, ki se bodo pričeli 5. februarja z Ljubezensko zgodbo poljskega režiserja Jerzija Stuhra. Na sliki: prizor iz filma Vrane. Pod Batognico se je smrtno ponesrečil 20-letni smučar Včeraj opoldne se je pod Krnom zaključila akcija gorskih reševalcev. Pod južnimi ostenji Bato-gnice so našli truplo 20-letnega Damjana Nanuta iz Kanala. Fant se je v torek odpravil na zimsko turo, s smučmi, v Krnsko pogorje. Ker se do večera ni vrnil, so zaskrbljeni svojci pomislili na nesrečo in zaprosili za pomoč pristojne službe. Reševalna akcija se je pričela včeraj zgodaj zjutraj. Fanta so po nekaj urah iskanja res našli vendar zanj žal ni bilo več pomoči. Med drsenjem in padanjem po pragovih je zadobil težke poškodbe na glavi in drugih delih telesa. Pred dobrim letom so se v bližini, na platoju Krna, smrtno ponesrečili trije italijanski planinci, ki so se ponoči namenili na vrh gore in so na poledenelem strmem platoju zdrsnili. Snežne razmere v tem času niso primerne za turno smuko. Snega je bolj malo in še ta je pomrznjen. I OD PONEDELJKA, 2. FEBRUARJA BOMO POSLOVALI V NOVIH PROSTORIH NA KORZU VERDI 40 DOBROVO / V ZADRU2NI KLETI Iz cisterne izteklo vino Odcurljala je večja količina merlota V času od 22. do 26. januarja je iz cisterne v zadružni kleti na Dobrovem iztekla količina žlahtnega merlota. Tako glasi kratko poročilo OKC, ki so ga v prav tako kratki obliki včeraj že objavili tudi nekateri mediji v Sloveniji. Poročilo ne navaja podrobnosti. Niti, če je vino odteklo v kanalizacijo in nato v bližnji potok, ali pa so žlahtno tekočino v celoti ali deloma uspeli zajeti. Izteklo naj bi po prvih Sezonsko znižanje s popusti od 30% z; iFul moška y oblačila Carducci 24 tel. 537561 ugotovitvah okrog 35 tisoč litrov merlota.. Posredno smo izvedeli, da naj bi škoda nastala zaradi burje in sicer na dokaj preprost, pravzaprav neverjeten način. Sunki vetra naj bi premikali debelo cev za pretakanje vina, ki je bila očitno naslonjena na cisterno ali v neposredni bližini. Med premikanjem naj bi cev udarjala v pipo (ventil) in jo polagoma odprla. Po fizičnem zakonu je vsebina cisterne začela odtekati. Ni znano, če v močnem curku ali polagoma, skoraj neopazno. Koliko je, oziroma bo škode, zaenkrat ni znano. Vodi se preiskava, saj 350 hektolitrov le niso mačje solze. GABRJE / ZAPREPAŠČENOST OB TRAGIČNEM DOGODKU Nepričakovano je umrl 26-letni Dimitrij Na poti proti domu ga je obšla slabost V Gabrje je prva tragična vest prispela že v torek zvečer; včeraj zjutraj se je razširila po vasi in v vsej občini. Vedelo se je, da je Dimitrij umrl, nič ali skoraj nič o okoliščinah, kar je tragičnost dogodka še stopnjevalo. Sele včeraj po- poldne smo pri pristojnih oblasteh uspeli dobiti uradno potrditev in nekaj osnovnih podatkov o tragičnem dogodku. Na poti proti domu, v bližini prelaza Monte Croce Comelico, je okrog 17. ure huda slabost obšla 26-letnega Dimitrija Floreni-na, ki se je peljal v avtu, skupaj s starši. Kmalu zatem je umrl. Njegovo truplo so v torek zvečer prepeljali v mrliško vežo v kraju Dosoledo, v občini Comelico Superiore. Danes bo znano, če bodo opravili obdukcijo in kdaj bodo posmrtne ostanke prepeljali v rojstni kraj. Dimitrij, ki je z mamo Vido in očetom Bernardom - Nardekom živel v Gabrjah, se je rodil v Šempetru pred 26 leti. Po poklicu je bil frizer in se je za ta poklic izrecno usposabljal na poklicni šoli v Ljubljani. Z mamo Vido sta delala v frizerskem salonu v Sovodnjah. V svojem poklicu je bil zelo dober, stalno se je izpopolnjeval in dosegal pomembne uspehe na raznih natečajih v vsedržavnem merilu. Rad se ukvarjal tudi s fotografiranjem in imel še druga zanimanja. Bil je član Skupine 75 in v okviru tega kluba tudi sodeloval na raznih skupinskih razstavah. Bil je poln življenja in načrtov. Težko je razumeti, kako je naenkrat v mladem in veselem človeku ugasnilo življenje. Ni je besede, ki bi olajšala bolečino in žalost v srcih svojcev. Lahko samo skupaj z gabrsko skupnostjo rečemo z vami smo. (V.K.) _____________KULTURA / RAZMIŠLJANJE IGORJA KOMELA________ Večja razpoložljivost kulturnih domov spodbuda za tesnejše sodelovanje Zapiranje v ozek krog bi pomenilo rakovo pot - Razpoložljivost večnamenskih centrov koristno tudi za uveljavljanje Gorice v širšem okolju Pred dvajsetimi dnevi Se je kulturni zemljevid Gorice obogatil se za en večnamenski objekt in postopoma se nam spet oblikuje slika izpred skoraj desetih let. Aprila ’94 smo ponovno odprli vrata Kulturnega doma, konec 96. leta vrata prenovljenega Katoliškega doma oziroma Kulturnega cen-|ra Lojze Bratuž, prve dni 98. pa Avditorij furlanske kulture v Rimski ulici... Trije pomembni dogodki Za gorisko kulturno življenje, odločilni za na-oaljni razvoj. Ob treh otvoritvah ne smemo prezreti preporoda četrte kul-hirne hiše, sicer filmske narave: kinodvorana “Vit-toria” na Travniku, ki je Po hitri in vzgledni eno-ietni prenovi, bila na razpolago obiskovalcem že decembra 1996. Vsak izmed teh centrov je - Ce-Prav samostojen - 'pomemben člen mestne kulturne verige in za nov zagon kulturnih dejavnosti, m so lahko pomemben dejavnik za uveljavljanje našega mesta tako v ravnovesju na deželni ravni, Kot tudi v širšem prostoru A'lpe-Jadian. slovesnosti ob od-Prtju Avditorija - kot že oto prej ob odprtju centra ratuz - so se mnogi Goričani spraševali, ali Gori-ca Potrebuje toliko dvoran in Ce jih je sposobna napolniti. Mnenja sem, da Gorica to potrebuje in da je vsemu temu sposobna na primeren način streči. Mnenja sem tudi, da pomeni vsak center nov zagon prepletenemu in razvejanemu goriskemu kulturnemu življenju, da so ti kulturni centri Mrko hrast, okrog katerega rastejo gobe. In Ce je dovolj “dežja”, se gobe hitreje množijo. Od zunanjega sveta je sedaj odvisno “zalivanje”, programiranje “dežja”, kar v skopih besedah pomeni stimulacijo, boljšo koordinacijo dogodkov, strokovno usmeritev in, zakaj ne, tudi preseganje birokratskega reka:»Zakaj enostavno, Ce lahko kompliciramo!.« Povrnimo se k slovesnosti ob odprtju Avditorija. Goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag je v nagovoru poudaril, da »sta v prejšnjih letih Kulturni dom in center Bratuž odlično nadomeščala zaprti Avditorij in Verdijev teater«in zaželel, »da bi te strukture ne bile v konkurenci med seboj, paC pa da bi usklajeno bogatile kulturno življenje v mestu.« Z mislimi odbornika se povsem strinjam, kajti naloga obstoječih centrov je, da v prihodnje še v večji meri kot doslej vzposta- vijo tisto pozitivno gonilno silo, v kateri naj se ne izraža neplodna in provincialna medsebojna konkurenca, ampak naj se sproSCa ustvarjalni naboj iz katerega izhaja težnja po boljši kulturni ponudbi, kvalitetnejšemu in ka-pilarnejšemu pristopu. Gorica mora ravno na teh osnovah postati kulturno privlačnejša, kar pomeni, da se morajo obstoječi centri tudi usklajeno specializirati vsak v svoji kulturni stroki. V današnjem svetu tudi tehnična kulturna povprečnost ni več vabljiva; kulturna ponudba in povpraševanje že jemljeta v poštev tudi to plat medalje. Sedaj nam ne preostane drugega, kot da pričakamo Se otvoritev Verdijeve dvorane, po letu 2000. Teater Verdi in ostali omenjeni goriski centri kulture (k tem gre prišteti Se dvorani Fogar in UGG, kinodvorano “Corso” ter razstavišče Espomego), so poklicani tudi, da ustvarijo novo klimo kulturnega življenja, ki naj Se naprej, a Čvrsteje kot doslej, teži k odpravi še obstoječih predsodkov naSe-ga vsakdana, še posebej narodnostne narave. Nedopustno in povsem zgrešeno bi namreč bilo, ko bi bila ta kulturna sre-diSCa zaprta sama vase in v funkciji samozadostnosti, lastnega ožjega vodstvenega kroga in obiskovalcev. To bi za vsak center pomenilo rakovo pot. Gorica, narodnostno mešano mesto potrebuje prepletanje... V teh letih postopne zapore kulturnih srediSC: najprej Kulturnega doma in Avditorija, nato Verdija in Katoliškega doma, smo po sili razmer bili vsi prisiljeni se seliti z odra na oder. Prepričan sem, da so bila ta kulturna potovanja pozitivna izkušnja (mimo seveda tehničnih in drugačnih težav) za slehernega izmed nas, obenem pa koristna z vidika novih soočenj, organizacijskih pridobitev in nenazadnje medsebojnega človeškega globljega spoznanja. Sodelovanje se mora nadaljevati. Na osnovi tega vsebinskega in praktično-organi-zacijskega skupnega imenovalca bomo namreč vsi pridobili in se obogatili, tako na kulturni ravni, kot tudi pri našem vsakodnevnem obnašanju. Goriski kulturni centri, naj postanejo središča, v katerih se sleherni goriski občan počutiti kot “v domačem hramu”. Igor Komel 'ki PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi v soboto, 31. januarja, ob 16.30 v Kulturni dom v Sovodnjah, kjer bo lutkovna predstava z naslovom Korenčkov palček. Nastopala bo Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor z OpCin. V FEIGLOVI KNJIŽNICI se bo v ponedeljek 2. februarja, ob 17. uri nadaljeval pravljični ciklus za otroke. Barbara Rustja bo tokrat pripovedovala o Mojci Pokrajculji, koroškega pisatelja Vinka Moderndorferja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORISKO vabi elane, da se v maskah udeležijo pustovanja, v petek, 20. februarja, ob 17. uri v znanem gostišču “Al fogolar” v Gaglianu pri Čedadu. Zagotovljen bo avtobusni prevoz, okusna večerja, pustno rajanje, nagrajevanje mask. Vpisovanje do srede, 11. februarja pri poverjenikih in na sedežu društva. H RAZSTAVE ARS GALERIJA vabi na odprtje razstave "Robert Hlavaty - ob 100 letnici rojstva” jutri, v petek, 30. januarja 1998, ob 18. uri v Katoliški knjigarni na Travniku. Govoril bo Milko Rener. V KULTURNEM CENTRU "LOJZE BRATUŽ” je do 20. februarja odprta razstava akvarelov go-riškega slikarja Andreja Kosiča. Ogled: delavniki 17.0t)-19.00, nedelje 10.00-12.00. NA GRADU DOBROVO je odprta razstava grafik Toneta Kralja. H3 OBVESTILA DRUŽBA se dobi v soboto, 31. januarja, ob 19.30 v Standrežu. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča, da je umik servisa SGZ: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure, ob petkih in sobotah zaprto. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-21.00-0.30»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00-0.30»L’avvo-cato del diavolo«. Al Patino in Keanu Reeves. CORSO 18.00-20.00-22.00»Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovan-ni e Giacomo. TRŽIČ COMUNALE 20.30 »Complice di notte«. Mike Figgis. [ ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340 POGREBI Danes: 9.30, Riccardo Chiandussi iz splošne bolnišnice v San Giovan-ni al Natisone; 13.15, Giovanni Battista VVeffort iz splošne bolnišnice v Vileš. Mednarodno posvetovanje o gospodarskih odnosih z državami vzhodne Evrope V deželnem avditoriju bo danes, v organizaciji ustanove Informest ter družbe Finest mednarodno posvetovanje o gospodarski problematiki, s posebnim ozirom na gospodarske odnose Italije do držav srednje in vzhodne Evrope. Pokroviteljstvo nad odmevno pobudo je prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve skupaj z deželami Furlanijo Julijsko krajino, Venetom in Tridentinsko - Gornje Poadižje. Posveta se bo udeležil tudi italijanski zunanji minister La.berto Dini. Na osnovi programa poteka posveta, bo imel tudi poseg. Napovedan je ob 12.45. Posvetovanje se bo pričelo ob 9.30, zaključilo pa nekaj po 18. uri. K« — od 29. januarja ZNIŽANE CENE VELJAJO OD 29./1./98 DO 11 ,/2./98 Napitek Pianola okusi jagoda in J-*39CF breskev/mango OOrt 0,5 L, 1.980 lir/l. Pesto i 190 gr., 8.895 lir/Kg. 200Zg°PliiVi ieČmen 1 9.950 lir/Kg. I .990 Hrenovke v steklu 8 kosov, 360 gr. 6.917 lir/Kg. Courier Brana/ 40% Vol., postaran 12 let-0,70 1. 12.129 lir/l. Nerazdelni piškoti z maslom/čokolado žitaricami, 200 gr. 5.950 lir/Kq. Pizzette crackers okus pica/ mak/sezam 150 ar.; 5.933 lir/K Balzam za vse vrste las 300 ml., 3.967 lir/l Lavaincera nova formula več naravnih voskov 1 8 £> .490 JL49Cr 190 juwcr 890 1 JU95CT s Aon I Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BANKE / PO PRVIH IN ZGOLJ ZAČASNIH PODATKIH O LANSKEM POSLOVANJU CRTrieste Bonča je lani povečala obseg poslovanja s tujino kar za 40% Gre za rezultat krepitve posredniške vloge banke v odnosih z vzhodno Evropo TRST - Tržaška CRTrieste Banca je lani povečala svoje poslovanje s tujino za kar 40" odstotkov. To je nedvomno najvidnejši med prvimi začasnimi podatki o lanskem poslovanju, ki so jih včeraj na srečanju s časnikarji nanizali najvišji predstavniki zgodovinske tržaške banke, ki kljub hudi konkurenci ohranja svoj 40-odstotni delež krajevnega trga. Po besedah predsednika upravnega sveta Roberta Verginelle, je v ozadju tega uspeha bogastvo iniciativ za okrepitev posredniške vloge banke v gospodarskih odnosih z državami srednjevzhod-ne Evrope, v prvi vrsti s sosednjo Slovenijo, z Madžarsko in Češko, kjer imajo svoja predstavništva, in seveda s Hrvaško, kjer je lani končala prvo poslovno leto kontrolirana Trščanska banka, katere podpredsednik je generalni poddirektor matične banke Cerutti. Ostali začasni podatki, ki jih je navedel Verginel-la, govorijo o odličnem 10-odstotnem povečanju neposredno zbranih vlog, ki so dosegle vrednost 4.212 milijard lir, medtem ko so se posredne vloge zvišale za 15 odstotkov in dosegajo 3.138 milijard lir. Zelo pozitiven je tudi podatek o kreditni dejavnosti banke, saj se je obseg posojil povečal za 14 odstotkov in se povzpel na 1.795 milijard lir. Ob tem je pomembno, da se je delež težko izterljivih kreditov na celotno kreditno izpostavljenost znižal na 3, 2 odstotka, če pa upoštevamo samo neizterljive kredite, je delež še manjši, in sicer 2, 02 odstotka. Končni poslovni obračun, ki ga bodo delničarji prejeli na občnem zboru konec aprila, in poslovni uspeh, bo po zagotovilih generalnega direktorja Neria Benellija občutno boljši od tistega iz leta 1996. (vb) Preddverje banke krasi 220 milijonov let star drevesni fosil TRST - Včerajšnje srečanja vrha tržaške banke s krajevnimi mediji ni bilo namenjeno samo prvim poslovnim rezultatom lanskega leta, ampak tudi predstavitvi izjemnega arheološkega eksponata, na katerega so v hranilnici upravičeno ponosni. Gre za fosilizirano (in tudi v estetskem oziru izjemno lepo) polovico debelega drevesnega debla, ki ima po oceni izvedencev častitljivo starost 220 milijonov let in prihaja iz daljne Arizone. Fosil je eden najstarejših in največjih, ki so kdajkoli prišli v Italijo, CRTrieste Banca pa ga je kupila in razstavila v preddverju svojega osrednjega sedeža v Ul. Cassa di Risparmio. Direktor Mestnega prirodoslovnega zgodovinskega muzeja Sergio Dolce je pojasnil, da gre za razmeroma redek arheološki ostanek v naravi. Visok je 2, 18 metra, v premeru meri 61 centimetrov, tehta pa približno tono. Ta vrsta iglavca, ki prihaja iz okamenelega gozda v Arizoni, je bila pred 220 milijoni let razširjena v Srednji Ameriki. Druga polovica debla se nahaja v Narodnem geološkem muzeju Vernadski v Moskvi. NOVICE Vsak prebivalec prispeva za davke 7,6 milijona lir RIM - V državno blagajno v poprečju vsak prebivalec Italije prispeva 7, 6 milijona lir v obliki davkov, pri čemer mora najgloblje seči v žep prebivalec Lombardije, ki v erar prispeva 10, 2 milijona, najmanj davkov pa plačujejo v Kalabriji in Bazilikati (4,4 milijona). Dežele s severa države v poprečju pripsevajo po 9, 4 milijona lir na prebivalca, v sredin Italiji 8, 3 in na jugu ter otokih pa 4, 9 milijona na prebivalca. Ce te številke primerjamo z BDP pa so podatki nekoliko drugačni. Najvišje davke (28, 47% BDP) plačujejo v srednji Italiji, v severni Italiji so davki nekoliko nižji (28, 33%), najnižji pa so na jugu (26, 87%). V absolutnih številkah prispeva prebivalec Lombardije 10, 2 milijona lir letno, iz Doline Aoste 9, 9, Emilije-Romagne 9, 8, iz Piemonta in Ligurije 8, 8, iz FJK 8, 7, Lazia 8, 6, Južne Tirolske, Veneta in Toskane 8, 5 milijona, medtem ko so pod državnim poprečjem prebivalci iz Mark (7, 5), nato pa sledijo vse južne dežele. V Revozu lani izdelali skoraj 96.000 avtomobilov NOVO MESTO - V novomeški tovarni avtomobilov Revoz, kjer izdelujejo modele francoskega Renaulta clio, so leta 1997 izdelali skupaj 95.951 vozil. Od tega so jih na domačem trgu prodali 6547, ostali avtomobili pa so bili namenjeni v izvoz. V Novem mestu pa so lani izdelali tudi že prvih pet novih cliov, ki so jih v začetku tega tedna hkrati predstavili v enajstih evropskih mestih. Novi clio bodo izdelovali le v treh evropskih tovarnah, med njimi tudi v Revozu. Serijska proizvodnja naj bi stekla sredi letošnje pomladi. Slovenci pa so lani poleg cliov kupovali tudi ostale Renaultove modele avtomobilov. Tako so leta 1997 v Revozu za potrebe domačega trga, kamor se prišteva tudi prodaja v državah na področju bivše Jugoslavije, uvozili 13.710 avtomobilov. (STA) TRST / DOGOVOR lllycaffe prodira tudi na francoski trg TRST - Podjetje Illycaffe je včeraj v Trstu podpisalo pogodbo s francoskim distributerjem ELIdisom za prodaje kave Illy na celotnem francoskem ozemlju. Na podlagi dogovora pri Illycaffeju računajo, da bodo na srednji rok pridobili približno 5 tisoč novih odjemalcev, prodaja pa naj bi letno naraščala za približno 30 odstotkov. ELIdis oskrbuje približno 40 tisoč odjemalcev (kavme, bari in drugi lokah), 2000 zaposlenih, v svoji lasti pa ima tudi 70 skladišč in 20 podružnic. Lani je imel ta distributer 3 milijarde frankov (slabih 900 milijard lir) prometa. Illycaffe pa proizvaja mešanico za kavo »espresso«, pod isto znamo pa združuje sedem kontroliranih podjetij, izvaža v 60 držav, ima skoraj 400 zaposlenih in v letu 1996 je imelo podjetje 209 milijard prometa. SLOVENIJA / TURIZEM Lani 10% več turistov Tujih več kot domačih LJUBLJANA - Decembra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 98.721 gostov, kar je za odstotek več kot v stov, kar je 10% več kot v letu poprej. Leta 1997 je v Sloveniji letovalo 848.724 domačih in 974.328 tujih turistov. Število domačih gostov se je v primerjavi z letom 1996 povečalo za tri odstotke, število tujih gostov pa celo za 17 odstotkov. Vsi skupaj so zabeležili 6, 38 milijona nočitev, kar je za devet odstotkov več kot leta 1996. Pri tem se je število nočitev domačih gostov povečalo za odstotek, tujcev pa kar za 21 odstotkov. Tujci so se lani v Sloveniji v poprečju zadrževali nekaj ur več kot tri dni. Največ nočitev so ustvarili Nemci, in sicer 782.127, kar je za 31% več kot leta 1996, sledijo Italijani (537.409), Avstrijci (483.471) in na četrtem Hrvati (212.670). Več kot 100.000 nočitev so našteh še pri Nizozemcih in Britancih. (STA) H HOTELI / JOLLY NAJVECJA VERIGA V ITALIJI n Razmeroma uspešno poslovanje v letu 1997 Skupni promet 310, dobiček pa 5 milijard Medtem ko so v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Nemčji ter tudi Španiji močno prisotne velike mreže hotelov, Id razpolago z od več tisoč do nekaj sto hotelskih stavb, je v Italija v tem oziru na zadnjem mestu. Skoro vse hotele v Italiji upravljajo mali podjetniki, najčešče na družinski podlagi. Sele v zadnjem času v Italijo prodirajo tuje hotelske verige. Najbolj prodorna je francoska Accor, M svoje hotele raznih kategorij odpira v več krajih države. Največja domača veriga hotelov je Jol-ly. Je last družine Marzotto, ki se je pred nekaj desetletji odločila, da se iz ožjega tekstilnega področja usmeri tudi na turistično področje. Podjetniki v Benečiji zelo tesno sodelujejo. Benetton je kupil 15 odstotkov paketa delnic hotelov Jolly. Lani so ti hoteti imeli 325 milijard tir prihodkov, čistega dobička pa 5 milijard lir. Dobiček je bil nekoliko manjši od predlanskega (5, 3 milijarde) kljub temu, da so prihodki narasli, leta 1996 so namreč znašali 310 milijard lir. Za letos previdno menijo, da bodo prihodki lahko narasti za pet odstotkov. Jolly hoteti sodijo po ponudbi v srednjevisoko kategorijo hotelov v Italiji. Nekaj obratov imajo tudi na tujem, prihodnje leto bodo odprli hotel tudi v Koelnu v Nemčiji. Prav s podobno nemško verigo so sklenili sporazum. Gre za poslovno sodelovanje z verigo Dorint, ki ima v Nemčiji hotele podobne kategorije. V Italiji namerava družba Jolly hotel odpreti še nekaj hotelov. Nekatere naj bi zgradili na novo, v nekaj primerih pa naj bi prevzeli že obstoječe obrate. Menijo, da bi na tak način lahko povečati čisti dobiček, kajti, tako pravijo v vodstvu, njihova uprava ima danes takšne zmogljivosti, da bi brez dodatnih stroškov lahko upravljala še najmanj deset hotelov. Marko VValtritsch O) C 28. JANUAR 1998 vUF 8AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1763,00 1798,00 nemška marka 976,00 996,00 funt šterling 2882,00 2937,00 švicarski frank 1200,00 1230,00 belgijski frank 46,81 48,81 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 233,00 243,00 švedska krona 217,00 227,00 kanadski dolar 1198,00 1238,00 portugalski eskudo 9,14 10,04 nizozemski gulden 860,00 885,00 avstrjski šiling 137,750 142,25 španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 5,91 6,71 irski šterling 2431,00 2511,00 japonski jen 13,61 14,51 avstralski dolar 1153,00 1223,00 madžarski florint 7,00 9,00 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 10,45 KMEČKA BANKA - GORICA 28. JANUAR 1998 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1753,00 1783,00 nemška marka 978,00 996,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 861,00 886,00 belgijski frank 47,09 48,89 funt šterling 2854,00 2934,00 irski šterling 2435,00 2530,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,02 6,62 kanadski dolar 1194,00 1229,00 švicarski frank 1199,00 1224,00 avstrijski šiling 137,85 142,35 slovenski tolar 10,15 10,40 28. JANUAR 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1781,550 EKU 1944,210 nemška marka 986,570 francoski frank 294,420 funt šterling 2917,280 nizozemski gulden 875,280 belgijski frank 47,814 španska pezeta 11,630 danska krona 258,970 irski šterling 2471,190 grška drahma 6,222 portugalski eskudo 9,637 kanadski dolar 1221,080 japonski jen 14,179 švicarski frank 1216,910 avstrijski šiling 140,210 norveška krona 237,830 švedska krona 222,210 finska marka 325,780 MILANSKI BORZNI TRG 28. JANUAR 1998 INDEKS MIB 30: +0,91 delnica cena var. % Alleanza Ass. 21.403 +1,49 Bca di Roma 2.353 +2,66 Bca Fideuram 8.631 +3,25 Bca Pop.MI 13.859 +2,53 Benetton 31.143 +3,30 Comit 7.033 +2,83 Credit 6.250 +3,03 Edison 11.453 +2,13 Eni 10.590 +1,93 Fiat 6.107 +2,51 Generali 47.854 +1,51 Imi 22.716 +3,91 Ina 4.043 +0,77 Italgas 7.041 +1,58 delnica cena _______ var. % La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM' Telecom Ita 9.666 8.775 16.632 1.700 1.466 2.823 4.648 18.572 29.127 9.816 19.445 8.213 12.445 +0,59 +0,23 +3,45 +0,41 +2,87 +3,55 -1,37 +2,19 + 1,51 +3,04 + 1,49 +4,42 +1,19 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMAV CATANII AVTOMOBILIZEM NOVICE Italijani brez težav odpravili Slovaško »Azzurri« pa so zadovoljili le v drugem polčasu London: predstavili novi vvilliams Za formulo 7 Italija - Slovaška 3:0 (0:0) STRELCI: d.p.: Rave-nalli v 4. min., Del Piero v 8- min., Di Matteo v 19. min. ITALIJA: Peruzzi, Ferrara, Maldini (16' d.p. Torricelli), Dino Baggio (10' ^•p. Cois), Nesta, Costa-curta, Di Livio (1 d.p. Mo-riero), Di Biagio, Di Mat-iso, Del Piero (27' d.p. Chiesa), Ravanelli (21' d.p. mzaghi). SLOVAŠKA: Vencel, Kozak (37' d.p. Dzurik), Spilar, Karhan, Timko, rittel, Balis (24' d.p. So-^ic), Kozlej (7' d.p. Uj-}aky), Jancula (7' d.p. Luhovy), Dubovsky, Mo-ravcik (24' d.p. Zvara). SODNIK: Agius (Malta). KOTI: 4:1 za Slovaško. GLEDALCEV: 26.919. RUMENI KARTON: Karhan. C AT ANI A - »Azzurri« 80 uspešno začeli svojo Pot, ki jih bo popeljala ju-uija na svetovno prvenst-v° v Franciji. Včeraj so namreč v Catanii brez težav premagali skromno reprezentanco Slovaške, KI pa se je Italijanom kar uspešno upirala v prvem Polčasu. V drugem delu elane je Ravanelli takoj povedel za Italijo ( pri njegovem strelu se je žoge dotaknil Timko, ki je tako ngnal lastnega vratarja), Kr je prejela pobudo v svoje roke in po 20 minu-tah je bilo stanje že 3:0 za Maldinijeve varovance. °ri drugem zadetku je slovaška obramba napra-vda hudo napako, saj je kovaški branilec ukanil svojega vratarja in asistiral Del Piera, ki je brez ežav potisnil usnje v mrežo. Tudi pri tretjem golu so bili Slovaki precej naivni. Zadetek pa je do- segel Di Matteo. Po tekmi je zvezni trener Cesare Maldini dejal: »Predvsem sem zadovoljen z igro fantov v drugem polčasu, ko smo Slovakom ovzeli vsako pobudo in tudi stalno napadali. Se posebno pa sem zadovoljen z novinci, ki so se zares izkazali.« Mladini je seveda mislil predvsem na Di Bia-gia in Moriera, ki sta bila gotovo med najboljšimi na igrišču.Sicer pa je Slovaška, ki ima v nogometnem prvenstvu zimsko pavzo, tudi včeraj dokazala, da sodi med slabše evropske postave sploh, in zato včerajšnji uspeh »azzurrov« je bil povsem pričakovan. Na sliki AP: Ravanelli strelec prvega gola. LONDON - Moštvo formule 1 VVilliams Mecach-rome je danes v Londonu predstavilo dirkalnik za leto 1998. Novi dirkalnik FW 20, zaradi zamenjave glavnega sponzorja ne več v tradicionalno modri, temveč v rdeče-belo-rumeni barvi, je nadgradnja lanskega modela. Tehnični direktor moštva Patrick Head ni bil preveč zgovoren o novostih na avtu, pojasnil je le, da je moštvo zadovoljno z motorji Mecachrome ter da enomesečna zamuda pri predstavitvi dirkalnika (v primerjavi s Ferrarijem) ne pomeni težav z novim avtomobilom. VVilliamsova dirkača ostajata ista kot v prejšnji sezoni, svetovni prvak Kanadčan Jacques Villeneuve in Nemec Heinz Harald Frentzen. SMUČANJE / VELESLALOM Ertlova najboljša Špela Pretnar na odličnem 7. mestu ARE (SVEDSKA) Nemka Martina Ertl je včeraj v švedskem Areju osvojila že svojo tretjo zaporedno veleslalomsko zmago. Suvereno je namreč zmagala pred Švicarko Sonjo Nef in presenetljivo Svedinjo Ano Ot-tosson. Medtem ko sta se slovenski prestavnici Spela Pretnar in Alenka Dovžan odlično odrezali, so tokrat Italijanke odpovedale. Spela je dosegla odlično sedmo mesto, Alenka pa je bila dvanajsta. Deborah Compagno-ni sploh ni dokončala prve vožnje, Putzerjeva je bila trinajsta, Kostnerje- va pa še za mesto niže. VRSTNI RED: 1. M. Ertl (Nem) 2:06, 0; 2. S. Nef (Svi) 2:06, 86; 3. A. Ottos-son (Sve) 2:07, 50; 4. A. Galindo (Spa) 2:07, 61; 5. 5. Lefranc (Fra) 2:07, 72; 6. A. Meissnitzer (Avt) 2:07, 77; 7. S. Pretnar (Slo) 2:08, 36; 8. L. Pic-card (Fra) 2:08, 55; 9. B. Heeb (Liech) 2:08, 61; 10. K. Roten (Svi) 2:08, 78; 11. Y. Nowen (Sve) 2:09, 14; 12. A. Dovžan (slo) 2:09, 23; 13. K. Putzer (Ita) 2:09, 44; 14.1. Kostner (Ita) 2:09, 51. V tem kraju je bil včeraj prvi trening smuka za SP. Najboljši čas je dosegla Katja"Seizinger. KOŠARKA / DREVI V A2 LIGI Goričani nesporni favoriti Tržačani pred težko nalogo Drevi bo v italijanski košarkarski A2 ligi na sporedu 18. kolo. Goriška Dinamica bo ob 20.30 igrala doma proti zadnjeuvrščenemu moštvu Juve iz Caserte. Goričani so seveda nesporni favoriti za zmago. Pred težjo nalogo bo drevi tržaški Genertel, ki se bo v Imoli pomeril s Casettijem, pri katerem igra tudi bviši član tržaškega moštva Steve Burtt. Casetti ima najboljši napad v A2 ligi. Po drugi strani pa ima tržaško moštvo najboljšo obrambo. Za ekipo benerja Pancotta bo drevišnja preizkušnja izredno pomembna. DREVISNJI SPORED (20.30): Casetti Imola - Genertel Trst, Sicc Jesi - Snai Motencatini, Biniviaggi Livorno -Serapide Pozzuoli, Dinamica Gorica - Juve Caserta, Cmo Avellino - Faber Fabriano, Baronia Neapelj - Bancosarde-gna Sassari, Montana Forlf prosta. DREVISNJI SPORED Al LIGE: Pepsi Rimini - Benet-ton Treviso, Reggio Calabria - Scavolini Pesaro; Stefanel Milan - Cfm Reggio Emilia, Polti Cantu - Mabo Pistoia, Mash Verona - Varese. Juhi se bo začel »final-four«. TENIS / AUSTRALIAN OPEN KOŠARKA / D LIGA V polfinalu še Rios, Escude, Hingisova in Huberjeva MELBOURNE - Polfinalna para ženskega dela tu uvodnega grand slam turnirja sezone v Melboumi gradni sklad 6, 6 milijona dolarjev) sta Conchita I fl6Z.PPa) ' Lindsay Davenport (ZDA) ter Martina L 1 v1) - Anke Huber (Nem). Slednji sta si polfinale ze ui danes. Najprej je Huberjeva ugnala Španko An tochez Vicario s 7:6 in 7:5, nato pa Hingisova Fr Zm]° Mary Pierce gladko s 6:2 in 6:3. Bolj zanimiv je bil obračun med Nemko in Špan uterem si je 23-letna Huberjeva drugič v karieri za Ua polfinalni nastop na Australian Opnu po us P. dvema letoma, ko je tudi edinkrat igrala v f umirja za Grand Siam. Takrat je Nemka izgubila puieričanki Moniki Seleš. V dvoboju s Sanchezovo uberjeva dokazala, da ima v odločilnih benutkih < 21VCR. cai ir. •____________••_________• -1 1 j- uuvzeia zadnji servis. Morda je J .! uov lopar, ki ga je morala zamenjati P i izidu 4:4, ker se ji je prvi zlomil, fin 1?adJ1lem ženskem četrtfinalu pa sta se si . stki 17-letna Švicarka Martina Hingis in J ja Mary Pierce. Švicarka je tako kot lansko fin “s dvoboj brez težav dobila, cel !PoSKi konkurenci je deveti nosilec Čilem ° Rios v štirih nizih s 6:7 (6:8), 6:4, 6:4 in 6:i Panca Alberta Berasateguija, 25. igralca lestvic p etni Rios bo v polfinalu igral z leto dni r 2a?n.cozoin Nicolasom Escudejem. Sledn UizT 6111 Cebtfinalnem obračunu v maratonski KorH '.oc v I0reK sta si poitinale zagotovila C ca s a ln ^ovak Karol Kučera, ki je ugnal prve; Veta Američana Peta Samprasa. Kontovelu ni uspel podvig proti vodilnemu Arteju Kontovel - Arte 70:79 (37:38) KONTOVEL: Doglia 6, Križman 7, Spadoni 7 (1:1), Turk 5, (3:5), Starec 2, Gulič 9 (5:6), Pavletič 2, Černe 10 (2:6), Starc 10, Godnič 12 (2:3). SON: 22; 3T: Križman 1, Spadoni 2. Kontovelci so prvi del prvenstva sklenili s porazom proti prvouvrščenemu Arteju iz Gorice. Tekma za ob e ekip ni imela pomena glede končne razvrstitve, tako da smo bili priča obračunu brez večjih motivacij na obeh sbaneh. Prav zaradi tega je bilo srečanje povsem izenačeno. Naši, ki so zaigrali v okrnjeni postavi, so bili v vodstvu večji del prvega polčasa. Tudi v drugem delu je bil rezultat izenačen vse do 35. minute. Tedaj pa so »plavi« povsem popustili in prepustili preveč odbitih žog pod lastnim košem. To so gostje izkoristili in zmagali. (B.S.) Mladinci: Slavec dal kar 52 točk Jadran Nuova Kreditna - Italmonfalcone 91:83 (52:34) JADRAN: Guštin 1 (prosti meti 1/2, meti za dve 0/3, meti za bi 0/2), Senizza 6 (2/4, 2/6, -), Sancin, Bogateč (-, 0/1, -), Slavec 52 (11/13, 13/19, 5/9), Valente 11 (1/2, 5/9, 0/2), Umek 18 (4/6, 7/12, 0/2),-Baldi, Kocjančič, Jakomin 3 (1/2, 1/2, 0/1); bener Žerjal. 3 TOČKE: Slavec 5. V zadnji tekmi prvega dela prvenstva so Jadranovi mladinci, kljub težavam, premagali ekipo iz Tržiča. Domači so prvi polčas igrali zbrano, obramba je bila veliko bolj učinkovita kot na drugih srečanjih in tudi v napadu ni bilo prenagljenih metov. S tako igro so si priigrali kar 18 točk prednosti ob koncu prvega polčasa. V drugem polčasu so gostitelji popustili, kar so izkoristili gostje in pet minut pred koncem so zaostajali samo za dve točki. Naši pa so obdržali mirne živce in zmagali. Največje zasluge za zmago ima Slavec, ki je dosegel kar 52 točk. (Jack) Obvestilo SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob 31. Zimskih športnih igrah. Vpisovanje bo na sedežu kluba danes, 29. januarja od 19. do 21. ure. Za informacije tel. na št. 212859 ali 299573. SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah, prireja jih SPDT, 1. februarja na Trbižu, da se čimprej prijavijo. Prijave zbira Marta (tel. 22164). SPDT prireja v nedeljo, 1. februarja v Trbižu Zimske športne igre v nedeljah, 8. in 15. februarja pa smučarske tečaje. Prijave az tekmovanje in vpisovanje so pri uradu ZSSDI do jubi (petek) do 16. ure, tel. 635627. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za oboke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. Smučanje: Košir in Miklavc v Nagano po medaljo LJUBLJANA - Najvišje ambicije v slovenski moški alpski smučarski reprezentanci, ki se je pred odhodom v Nagano predstavila v Ljubljani, imata slalomista Jure Košu in Andrej Miklavc, M bosta na Japonskem startala na medaljo. Za ostale člane reprezentance bo nastop na Japonskem bolj priložnost za dosego dobrih uvrstitev kot boj za medalje. "Pričakovanja so velika in jasno je, kaj si žebm, če sem medaljo osvojil že v LiUehammerju. Štiri leta so hibo minila in na športnem področju se je veliko zgodilo. Po najboljši sezoni v karieri leta 1995 in lanski najslabši, sem ponovno v vzponu. V slalomu sem dobro pripravljen, pa tudi v veleslalomu se lahko kaj izide, čeprav v zadnjem času v tej disciplini nimam vidnejšega dosežka. Olimpijske igre so posebna tekma, " je pred odhodom dejal Košu. Na medaljo bo štartal tudi Miklavc, za katerega bo to že betji nastop na ZOI: "Do 15. februarja se bom v miru pripravljal in skušal dokončno izpiliti formo. Prepričan sem, da sem sposoben ponoviti drugo vožnjo iz Kitzbuehla. Na olimpijskih igrah mi mora to uspeti dvakrat in upam, da bo zadostovalo za mesto med najboljšimi tremi." V slalomu si je nastop dokončno zagotovil tudi Matjaž Vrhovnik :"Zame so to prve olimpijske igre. Forma mi niha. Kljub temu sem prepričan vase in če mi uspe dvakrat dobro odpeljati progo bidi izid ne bo izostal." Jernej Koblar si je zagotovil nastop v superveleslalomu in kombinaciji. V superveleslalomu pričakuje uvrstitev med 15. in 20. mestom, v kombinaciji pa okrog 10. mesta. V slalomu in veleslalomu bo Koblar skušal preko dodatnih kvabfika-cij priti v reprezentanco. Aleš Brezavšček in Peter Pen imata zagotovljen nastop v smuku in če jima bo šlo dobro tudi v kombinaciji. Oba upata, da bosta v Naganu dosegla čimboljšo uvrstitev, saj nastopata prvi dan, in s tem vzpodbudila tudi ostale slovenske reprezentante. V najtežjem položaju sta Drago Grubelnik in Mitja Krme. Oba sta kandidata za nastop v tehničnih disciplinah, a si bosta morala mesto zagotoviti v internih reprezentančnih kvalifikacijah. Direktor alpske reprezentance Tone Vogrinec je že napovedal, da nastop nikomur ne bo podarjen in da se lahko zgodi, da kdo v Naganu sploh ne bo nastopil, po drugi sbani pa sta po Vogrinčevem mnenju za vsak primer lahko tudi rezerva, če se kdo poškoduje in Slovenija na ta način ponovno izpolni kvoto. NBA liga: Phoenbc izgubil po dveh podaljških NEW YORK - V severnoameriški profesionalni košarkarski figi NBA so ponoči nastopiti tudi Phoenbc Sunsi in po dveh podaljških izgubiti na gostovanju pri Charlotte Hometsih s 113:120. Slovenski reprezentant Marko Mitič kljub dvema podaljškoma ni dobil priložnosti za igro. IZIDI: Indiana - VVashington 85: 84; Charlotte -Phoenbc 120:113 (po dveh podaljških); JMihvaukee - Deteoit 83: 81; Minnesota - Atlanta 113: 96; Houston - L.A. Ctippers 115:109; Dallas - Cleveland 84: 77 (po podaljšku); Denver - New Jersey 87:120; Portland - Golden State 78: 82; Vancouver - Chicago 85:103. Disciplinski ukrepi: v A ligi izključenih 13 nogometašev MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za eno kolo izključila 13 nogometašev. Le-ti so: Bonacina in Lucarelti (Atalanta), Albertini (Milan), Andersson e Paramatti (Bologna), Cannavaro (Parma), Davids (Juventus), Manighetti (Bari), Mendez (Vicenza), Pesaresi (Sampdoria), Rossini in Viati (Lecce), Seigio (Napoti). Glede italijanskega pokala pa Atalanta ne bo mogla v prvem kolu igrati na svojem igrišču za eno kolo tega pokala, ker je to diskvalificirano zaradi izgredov na srečanju Atalanta - Parma. Za tri kola je izključen Di Biagio (Roma), za eno kolo pa: Colon-nese (hiter), Ba in Costacurta (Milan), Delvecchio in Totti (Roma), Dimas (Juventus), Nedved (Lazio) in Rustico (Atalanta). Disciplinski ukrepi: deželna prvenstva Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi izključila za dve koli Lorenza Manfredo (Jvuentina), za eno kolo pa Micheleja Braido (Juventina), Massima Crocettija in Deana Štolfo (Primorje) ter Maksimiljana Grgiča (Zarjja/Gaja), v 1. amaterski ligi je izključen za dve koti Marko Fajt (Sovodnje). V mladinskem deželnem prvenstvu je dobil prepoved za eno kolo igranja Marco Federici (Juventina). Popravek V predvčerajšnjem poročilu z občnega zbora Športnega društva Polet nam jo je tiskarski škrat zagodel pri navajanju višine deželne podpore. V danka je bilo pomotoma zapisano, da bo Polet v naslednjih desetih letih od Dežele letno dobil po 252 milijonov lir. Prava številka je desetkrat nižja in znaša 25 milijonov lir letno. Za napako se prizadetim opravičujemo. Četrtek, 29. januarja 1998 PRIREDITVE Od danes v Gorici i&or iz retrospektive jugoslovanskega Omega filma 1960-1972 Drevi se začne v goriškem Kulturnem domu pregled Črni val - Onda nera, izbor iz retrospektive jugoslovanskega črnega filma 1960 - 72, ki jo je predstavil festival Alpe Adria Ci-nema v Trstu. Kinoatelje bo v treh večerih predvajanj zadržal malo filmske atmosfere tistih dni in omogočil dodatni ogled tudi tistim, ki se tržaških dnevov niso mogli udeležiti. Filmski avtorji, ki lahko sodijo pod oznako črni film ah črni val, so na jugoslovansko in tudi evropsko filmsko sceno vnesli nove vsebine in nove jezikovne pristope. Skoraj nihče izmed njih ni bil izšolan režiser, z osvobajajočim in anarhoidnim nabojem, ki je delal njihove filme za politične filme, so razgaljali probleme tedanje jugoslovanske družbe in predstavili v novi luči nasprotja lastne zgodovine. V Kulturnem domu bodo vsak večer predvajali po dva filma. Drevi bo na prvem večeru pozdravila prireditev direktorica festivala Alpe Adria Cinema Annamaria Percavassi. Filma na sporedu pa sta Človek ni ptica, Ljubezenski film (Čovek nije tiča, Ljubavni film, 1965) Dušana Maka-vejeva in Vrane (1969) režiserja Lju-biše Kozomare in Gordana Mihiča. Človek ni ptica je nadvse gledljiv in prijeten film, ki analizira človekovo eksistenco v določenem družbenem okolju. V malo industrijsko mesto, ki se še gradi, se preseli gradbeni tehnik. Nastani se pri mladi frizerki, v njuno ljubezensko zgodbo pa se vpletejo še drugi ljudje in druge stvari. Vrane nosijo naslov po tem, da se junaki v njem obnašajo kot vrane. Kjer le morejo, si kaj prisvojijo, potepajo se, izvajajo nasilje sredi družbenega okolja, v katerem so odtujeni. Odsluženi boksar ima tega v določenem trenutku dovolj in skuša začeti življenje znova. V petek, 30. januarja, bo uvedel v predvajanja goriški filmski kritik Sandro Scandolara. Na sporedu sta filma Budenje pacova (Prebujanje podgan, 1967) Zivojina Pavloviča in Praznik (1967) Djordje Kadijevica. Pavlovič je malo tudi slovenski režiser: za Vibo film v Ljubljani je posnel tri filme: Rdeče klasje, Let mrtve ptice in Nasvidenje v naslednji vojni, ki je v Sloveniji njegov verjetno najbolj znani. Prebujanje podgan je film o pričakovanju novega, boljšega življenja. Samotar se sreča z dekletom, misli, da je to tisti pričakovani trenutek, ki mu bo spremenil življenje, a dekle ga pusti na cedilu in še brez denarja. Praznik se dogaja v letu 1943 v srbski vasi za božič. Dva ameriška pilota sprejmejo četniki kot gosta, njihov odnos pa se spremeni, ko izvejo, da ju iščejo Nemci. Pilotoma uspe beg iz zapora, četniki izročijo Nemcem dve drugi trupli. V soboto, 31. januarja, bo večerna predvajanja uvedel Sergij Grmek Germani, filmski kritik in selektor retrospektive Črni val za festival Alpe Adria Cinema. Pojasnil bo svoje izbire in tudi strokovne rezultate, ki jih je dosegla tržaška predstavitev. Prvi film na sporedu je Zgodnja dela (Rani radovi, 1969), prvenec, s katerim je Zelimir Žitnik dobil zlatega medveda na berlinskem festivalu. Govor je vedno o pričakovanju novega, bolj polnega, svobodnega in srečnega življenja. Mladi protestniki se ne morejo sprijazniti z utečenim družbe- nim kolesjem, zato si iščejo okolje, ki bi bilo dovzetno za njihove potrebe. Družba ostaja gluha. WR - Misterij organizma (WR - Misterije organizma, 1971), je Dušan Makavejev posvetil VVilhelmu Reichu. V črni komediji se prepletajo filozofski esej, dokumentarec, osebne in kolektivne seksualne travme, tako da je zgodba lepe kozmetičarke, ki se zaljubi v svetovnega prvaka drsanja in »izgubi glavo«, samo ena raven večplastne in vulkanske filmske zgodbe. Filmske predstave Črni val v goriškem Kulturnem domu bodo »trojezične«: srbo-hrvaškemu originalu bodo dodani elektronski podnaslovi v italijanščini in simultano prevajanje v slovenščino. Zaradi dolžine večera priporoča Kinoatelje točnost. Začetek vsak dan ob 20. uri in trideset minut, (ad) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAUULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 31. t. m., ob 20.30: Francis Veber »Večerja bedakov«. Režija.Vladimir Jurc. V nedeljo, 1. februarja, ob 11. uri - otroška matineja -M. in B. Solce »Potep«, v izvedbi lutkovenega gledališča Papilu Gregorčičeva dvorana Ul. Sv. Frančiška 20 Danes, 29. t. m., ob 20.30 prestavitev knjige Aceta Mermolje »Narod in drugi«. Avtorja bodo predstavili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 29. t. m., ob 20.30 (red A) gostuje gledališka skupina Teatro di Genova s predstavo »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua. Režija Alfredo Arias. Nastopata Mariangela Melato in Eros Pagni. Predstava v abonmaju odrezek 7 rumen. Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). V teku je predprodaja vstopnic za predstavo Itala Sveva »Senilita«, ki bo na sporedu od 5. do 8. februarja in od 12. do 15. marca (predstava 3 - rdeče). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 29. t. m., ob 20.30. uri (reda E/B) ponovitev opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Ponovitvi: v soboto, 31.1., ob 20.30 (reda C/F) in v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Pri blagajni gledališča Verdi je v teku predprodaja vstopnic za balet »Mutatiomc« Mauriceja Bejarta: v soboto, 7.2., ob 20.30 (reda A/F; v nedeljo, 8.2., ob 16. uri (reda D/D); v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A9; v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). (Vstopnice za baleto so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 - 470918). Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 30. t. m., ob 18. uri srečanje z glasbo »Ura z...« Isolde Elchlepp. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 29. t. m., ob 17. uri bo v gledališču srečanje z interpreti predstave »Uno, nessuno, centomila«. Vstop prost. Danes, 29. t. m., ob 20.30 ponovitev Pirandellovega dela »Uno, nessuno e centomila«. Režija Marco Mat-tolini. Nastopa Flavio Bucci. V nedeljo, 1. februarja, ob 11. uri Povem ti pravljico: »Robin Hood« v izvedbi gledališke skupine As.TrR. iz Firenc. Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od jutri, 30. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311). Gledališče Silvio Pellico - »L’Armonia« Jutri, 30. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Quei de Scala Santa« s komedijo Maura Begonija »Tergestene - Furlanopoli 1-1«. Rezija Silvio Petean. Ponovitvi: v soboto, 31. t. m. ter v nedeljo, 1. februarja (ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30) Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Danes, 29. t. m., ob 18. uri srečanje s prof. Markom Pozzettom o knjigi »Maks Fabiani - vizije prostora«. Predstavil bo Marko VValtritsch. Danes, 29., jutri, 30. in v soboto, 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica kinema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja in v sodelovanju s festivalom Alpe Adria Cimena: na sporedu bo pregled jugoslovanskega filma »Onda nera - Črni val« od leta 1960 do 1972: danes, 29. t. m., ob 20.30 »Covek nije tiča. Ljubavni film«, Dušan Makavejev; »Vrane«, Lju-biša Kozomara in Gordan Mihič; 30.1., ob 20.30 »Budjenje pacora«, Zivojin Pavlovič; »Praznik«, Dordje Kadijevič; 31.1. »Rani radovi« Zelimir Zilnik, »»WR - Misterije organizma«, Dušan Makavejev. Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). VIDEM Nuovo Teatro Giovarmi da Udine Danes, 29. t. m., ob 20.45 se bo predstavilo Stalno gledališče iz Veneta z delom Carla Goldonija »La guerra«. Režija Luigi Squarzina; nastopata Maria Grazia Buccellato in Peppe Barra. Ponovitvi 30. in 31. t. m. Teatro Contatto - Avdotorij Zanon Jutri, 30. t. m., in v soboto, 31. t.m., ob 20.30 se bosta predstavili gledališki skupini FLK in Arearea z delom »Venti« v režiji Roberta Cecconija. PORDENON Deželni Avditorij V soboto, 31. t. m., ob 16.30 predavanje prof. Massi-ma Cacciarija z beneške univerze na temo : »Arcipe-lago Europa: identita, culture e diversita«. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom Predstava P. Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«, ki bi morala biti danes, 29. t. m., ob 10. uri za šolo odpade zaradi bolezni. Jutri, 30. t. m., ob 10. uri v Mali dvorani: J. Cartwri-ght »Dva« (za šolo). PORTOROŽ Avditorij Jutri, 30. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Kiss the Girl«. V soboto, 31. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Pacchi d’America virgola...«. Gostuje gledališka skupina Ex allievi del Toti iz Trsta. V nedeljo, 1. februarja, ob 18. in ob 20.30 film »Do nagega«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. t.m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth« (za abonmaja četrtek in dijaški 11 večerni ter izven konto). V soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. februarja (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castel-lucci. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 29. t.m., ob 19.30 (premiera): Michel Trem-blay »Nore babe«. Jutri, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto): A. R. Gur-ney »Punci (Sylvia)«. SNG - Drama Mala drama: danes, 29. t. m., ob 18. uri: J. Mišima »Obisk« (izven (konto). V zgornjem foyerju (glavni vhod). Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie VVoolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni. Lutkovno gledališče Danes, 29. t. m., ob 17. uri S. Schvvarz - S. Finzi »Najdeni zmajček«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJAUULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac s mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič. in Smetana Gledališče Rossetti V soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust. Gledališče Miela Danes, 29. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ciganske glasbe s Alessandrom Simonettom (violina), Robertom Darisom (harmonika) in Fabiom Abbon-danza (druga violina). TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 4. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani KC L. Bratuž: »Pavle Merku med nami«. Sodelujeta MePZ Lojze Bratuž Gorica in Glasbeni atelje Emil Komel. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija« - razprodano. Ponovitve 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, iz- ven in konto; v torek, 3. februarja (abonma Torek); v četrtek, 5.2. (abonma Četrtek) - oba ob 19.30, 20.2-(abonma petek) - ob 16.30. Vse predstave so tudi za izven in konto. V sredo, 11. februarja, ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«. V soboto, 14. februarja, ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. _______________KOROŠKA.................... CELOVEC Mestno gledališče (Dvorana 7 Celovškega sejmišča - VVorter See Halle) Danes, 29. t. m., ob 10.30 in 19.30 bo na sporedu niu-sical »Robin Hood«. Zadnja ponovitev jutri, 30. t. m. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Rettori Tribbio: do 30. t.m. je na ogled razstava O. Dequela. Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. februarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. KONTOVEL Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure.. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): jutri, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Robert Hla-vaty ob 100-letnici rojstva. O umetniku bo spregovoril Milko Rener. _____________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Mala galerija: danes, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob p°' nedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urni ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Via lata. . Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled 1 ^ razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. ”aZ stava fotografij s predstave. Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Steverjan: Utrinek s festivala TV DNEVNIK Pri nas doma (ponovitev) S RAM 6.00 6.30 9.35 11.20 11.30 12.25 '2-$ 13.30 14.05 15.50 17.50 '8.00 18.10 18.45 19.30 20.40 20.50 23.15 23.20 0.10 0.35 0.40 1.15 1.25 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: II commissario (kom., It. ’62, i. A. Sordi) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodi Luca Sar-della) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Smrt nazdravlja (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi .Giovanna Milella) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Maturo Serio | in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Ta-! les, Quasimodo in nan. Zorro Danes v parlamentu i Dnevnik I Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: Carramba, che sorpresa (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Aktualno: Overland Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 1.05 Filozofija Potihoma Film: La ragazza sotto il lenzuolo (kom., It. ’61, i. W. Chiari, C. Alonso) RAI2 Pregled tiska Variete za najmlajse, vmes 8.35 nart. Lassie Nan.: Podeželski zdravnik - Rimske počitnice Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in dražba Aktualno: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Lmiti), vmes (16.15) dnevnik Aktualno: Kronika v živo 18.10,18.20 Spori Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa Variete: Macao Večerni dnevnik TV film: 11 mastino (i. Athina Cenci, Eros Pa-gni, Carola Stagnaro) Dokumenti: La nostra storia Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese, 0.05 v parlamentu RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.40 15.35 17.00 18.25 18.30 19.00 19.55 20.40 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik Film: Sfida agli inglesi (vojni, VB ’57) Dok.: Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja j Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Eureka, Telso-! gni, 13.00 II grillo, 13.30 | Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Fratelli d’ Italia Šport: ženska košarka Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Magazzini Einstein, 20.30 Blob Film: Occhio alla perma (vestern, It. ’81, i. B. Spencer, J. Bugner) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret, 23.50 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme S? RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Le donne hanno sempre ragione (kom. ZDA '57, i. D. Niven) m Kviz: OK, il prezzo b giu- IH sto (vodi I. Zanicchi) B Dnevnik in vreme B Variete: Game Boat B Film: Prima di mezzanot-te (kom., ZDA '88, i. R. De Niro, C. Bredin) Film: Seduttore a domi-cilio (kom., ZDA '89, i. P. Dempsey, K. Jackson) Pregled tiska Nan.: Peter Strohm, 2.30 VVings B CANALE5 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd:: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show i Aktualna oddaja: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss) Aktualno: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Reinthaler) Aktualna odd. o zdravju: Vi vere bene salute Aktualne teme: Verissi-mo na licu mesta, (vodi Marco Horni), 17.45 Kronika iz vsakdana: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) TV film: I segreti di Deer Lake (dram., ZDA '97, i. V. Bertinelli, Harry Ham-lin, zadnji del) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Magnum P.I. Film: Attacco: piattafor-ma Jennifer (i. R. Moore) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Mil Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Sweet Valley High Variete za najmljaše, vmes risanke Variete: Benny Hill Show SP v smučanju: nočni slalom, ženske, 1. tek Odprti studio, vreme, Šport sutdio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata Variete: Benny Hill SP v smučanju Aktualna oddaja: Moby Dick Variete: Le iene (vodi Simona Ven tura) Šport studio, 0.50 Pregled tiska Nan.: Colletti bianchi TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Veri professionisti II supplemento Nan.: FBI Q Zoom umetnost Mim Laff movie H Aktualno: I diretta j!j| Umetnost in kultura MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport Nan.: Hitchcock Aktualno: Candido Film: Lord Brummel (biog., VB ’54) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Film: Počitnice v Ameriki (kom., It. ’84) Film: Cyborg Terminator 2 (fant., ZDA ’95) 8.25 8.30 9.00 10.05 10.30 11.25 11.55 13.00 13.10 14.45 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.20 19,10 19.20 19.30 20.00 20.05 21.13 21.15 21.55 22.00 22.30 22.45 23.15 23.20 0.40 1.25 Oglasi ! TV prodaja Oddaja za otroke: nan. Quasimodove dogo-j divščine (ris., 4. ep.) j Nan.: Grace na udaru Tedenski izbor: nan. Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnson, Jeff Perry, An-nette O’ Toole, 4. ep.) Poljudnoznanstvena oddaja: Dogodivščine z divjega zahoda Resna glasba Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Al Anda-lus Flamenco, 15.25 Gibljive slike, 15.50 Osmi dan Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: Jasno in glasno - Kontaktna oddaja Resnična resničnost Risanka Dobro je vedeti Dnevnik, vreme, Spori Oglasi Nad.: Primož Trubar (D.Jančar-A.Stojan, i. P. Bibič, B. Oman, D. Vabe, 1.) Oglasi, napovedniki Tednik Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Šport, 22.40 Oglasi Nan.: Oh, dr. Beeching (VB, 8. epizoda) Oglasi, napovedniki Polnočni klub Resnična resničnost Vreme, napovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 18.10 19.50 20.00 20.25 20.40 22.00 22.30 23.10 17.00 Videostrani Kmetijska oddaja Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 6. ep.) Napovednik, videospot Dnevnik TV Primorka, vreme Aktualno Glasbena oddaja: Gianni za vas Sprememba z Rudijem: Alternativno zdravljenje Filipinski madrigalisti Dnevnik TV Primorka 7.45 8.00 9.30 10.00 10.30 13.20 14.10 -1.45 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Pepa in Pepe (Sp., 15. epizoda) Tedenski izbor: TV igrica Kolo sreče Kviz: Lov za zakladom. (Francija, 4.) Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB) Drama: Zywot czlovvieka razbrojomego - Življenje razoroženega človeka (S. Piasecki, Poljska, zadnji del) snetek iz Melbourna) TV prodaja Nan.: Dokrot Sylvestre (Fr., i. Jerome Anger, Maria Pacome, 3. epizoda) SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Nan.: Trdno v sedlu (N, Zelandija, 16. ep.) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreče Videoring Oglasi, napovedniki Dok.: Največji kaskaderji SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek Makedonski večer Videoring Koper Euronevvs Film: Dvonboj v Forth Smith (vestem, ZDA '58, i. H. O’ Brien, R Evans) Aktualna tema: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Spori Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Četrtkova športna oddaja SP v smučanju: ženski slalom Tenis: Mednarodno odprto prvenstvo Avstralije TV dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja r Radio Trst A 7-00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-Bika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Zivljenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (J. Rebula, podaja L, Počkaj, 1.); 9.40 Na Koroškem je tako; 10'10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 In-tervju; 11.45 v središču pozornosti; 12.40 7PZ Glasb, matice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kultoma kronika; 17.15 Mi in glasba; 18.00 Dosje: Iz dežele višečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine |1-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 2.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 /žaški potpuri (Incontro con la canzone nestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-[?čiia; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -\ a obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; \^90 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalne od- daje; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne Informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00- 22.00 Večmi program; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 Luna blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22,30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Ameriška countr/ lestvica; 20.00 SP v smučanju; 21.00 Jazz; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi maldim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primmlti dnevni Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www. primorski .it/ e-mail: redakcij a@ primorski .it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 66 c VREMENSKA SLIKA 1020 Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta bo jutri dopolne ob severovzhodnih vetrovih prešla Slovenenijo. 6 KOBENHAVl) a / ~40ND0No *MSTER°AM 1/2 BERLIN -7/-S VARŠAVA -7/-4 oBRUSEU oPARIZ -6/' -7/-1 ŽENEVA o/l ° MILANO DUNAJ -Zl-i' " UUBUANA -7/-1 BEOGRAD -5/0 / o 6 6 6 LIZBONA 1010 5/13 0 Temperature ' X SPLIT -/- OSOFIJA -/0 —SKOPJE o DANES TRBIŽ <5 3 ‘12/‘5 NJSKA O CELOVEC O -11/-1 o •12/-3 KRANJSKA GORA A O TR2IC -9/-1 ČEDAD—^ O -1/5 O KRANJ OVIDEM -A/5 S GRADEC -10/-1 O S. GRADEC -11M 6? M. SOBOTA O -107-2 MARIBOR O -9/-2 O PTUJ CELJE O -9/-2 N. GORICA -5/5 ,jrco o TRST -4/7 PORTOROŽ UUBUANA -7/-1 POSTOJNA , -11/0 KOČEVJE •w' .\° N. MESTO -*/-2 O ZAGREB 0/-9 O S' UMAG 6HS--' OPATIJA PAZIN q REKA -3/6 Danes bo sprva zmerno oblačno, Cez dan se bo spet razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -6, najvišje dnevne od -3 na Primorskem pa do 6 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih severno od nas bo sprva pretežno oblačno, Cez dan se bo razjasnilo. zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA D"NEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 18.51. s# T PLIMOVANJE Danes: ob 4.02 najnižje -25 cm, ob 9.47 najvisje 49 cm, ob 16.23 najnižje -66, ob 22.57 najvisje 47 cm. Jutri: ob 4.42 najnižje -26 cm, ob 10.25 najvisje 44 cm, ob 16.56 najnižje -61, ob 23.32 najvisje 47 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. •• p "■ 'S6atene-/7' ,V • .."lOtoj — BI0PR0GN0ZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave. JUTRI ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............-2 1000 m.............-3 1500 m.............-4 °c 2000 m.............-7 2500 m ............-9 2864 m............-11 -3/s o OVIDEM -3/5 CELOVEC TRBIŽ O "n/-3 O -15/-3 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 10/-2 O KRANJ ^N. GORICA -1 /5 GORICA - -1/5 O POSTOJNA -4/0 V krajih severno in vzhodno od nas bo sprva pretežno oblačno, Cez dan se bo razjasnilo. Drugod bo pretežno jasno. V petek in soboto se bo nadaljevalo suho vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. um im Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na Primorski dnevnik! Do Sl.januarja/nm prednaročnina za 1998 330i000 lir. Novim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika. PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP: — Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6 Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali 10-od-stotni popust.