570 ' Slovstvo.
S 1 o v s t v o.
pLOVENSKO SLOVSTVO, Knjige drube sv. Mohorja za l. 1892.
Jeruzalemski romar. Opisovanje svete deele in svetih krajev. Spisal dr. Franiek Lampe. I. snopi (tako naj se ita na platnicah mesto I. zvezek). 8. Str. 176. Mislim, da nihe ne priakuje od naega lista ocene te knjige. In ko jo tukaj v vrsti drugih Mohorjevih knjig navajamo, omenjamo le nekatere teave in okoliine pri spisovanju te knjige.
Ko bi bil hotel pisatelj opisovati jedino le svoje potovanje, bila bi mu naloga lahka. Toda taka knjiga bi pa ne ustrezala namenom nae drube. Osebnost pisateljeva bi bila silila na dan, opisovanje predmetov bi bilo zaostajalo. Hodil je pisatelj po srednji poti, zlasti, ker je moral pisati marsikje na kratko, da je delce vsaj deloma celotno. Tvarina je namre jako obirna; zgodovinskih in krajevnih posebnostij je v sveti deeli toliko, kolikor nikjer drugodi. Iz teh je bilo treba povzeti le vaneje stvari in vmes tu pa tam kaj vplesti, da je v knjigi vsaj nekoliko razvedrila.
Teave je napravljala pisava lastnih imen. O tem sem izpregovoril na drugem mestu. Ci-tatelji utegnejo teko verjeti, daje pisatelj mnogokrat e ob samih takih besedah obstajal dolgo asa in mislil, mislil, kako bi se pisalo bolje. Koliko preglavice, koliko dvomov, koliko iskanja in notranjih muk prizadevajo pogostokrat vestnemu pisatelju prav take male stvari! Ako bodem mogel, razpravljal bodem iz izkunje svoje nekatera taka vpraanja, katera sem omenil danes pod drugim naslovom v tej tevilki. Preprial sem se, da se pri veini slovniarjev pogrea pisateljska izkunja. Pravilo se oznai v slovnici z mirno vestjo, slovniar zapie kratko in hladno, a pisatelju se primeri stotina sluajev, v katerih se ozira na to in ono pravilo, naposled pa vidi, kako nedostatna je slovnica. Poleg tega nadleguje pisatelja e misel, da pride kratkoviden ocenjevalec in nategne vse delo in
ves sestav na svoje kopito-------: to napravlja
pisatelju grenke ure. Rekel bi pa lahko: Ge zahtevajo slovniarji, naj je vsak pisatelj kolikor toliko jezikoslovec, zahtevamo pisatelji e nuj-neje. da bodi vsak slovniar tudi izkuen pisatelj.
Neveemu bralcu niti na misel ne pride, koliko truda je bilo za slike. Ker, al, nimamo domaih zavodov za izdelovanje slik, treba je bilo iskati pomoi drugodi. Tu omenjam s priznanjem in pohvalo, da je zavod Husnikov in Hauslerjev v Pragi postregel prav dobro. Ni pa napravil vseh slik le-ta zavod. Ker ni bilo mono do piice natanno nadzorovati dela, zato se je vrinilo par neznatnih pogrekov v zemljevid na str. 64, in v nart na str. 92. Iz opisa pa lahko vsakdo popravi one pomote risarjeve, kakor Gora Kvarantanije v >Kvarantanija; ali: Damaskna vrata v Damaska vrata.
Teko je bilo tudi tvarino razvrstiti tako, da ne bi se nobena stvar prav ni ponovila; kar se je pa zgodilo, to se je zgodilo v jako mali meri in le zaradi potrebe.
Nauimo se, Slovenci, zanimati se na pravi nain tudi za tujino, da se nae obzorje ez Ljubljano in Golovec raziri, in da ne bodemo vedno majhni in malenkostni po miljenju, kakor smo po tevilu. Druba sv. Mohorja je dala natisniti Jeruzalemskega romarja mnogo ve izvodov, kakor je letos tevilo udov, zato bodo novi udje lahko dobili I. snopi po 45 kr.
Dr. Fr. L.
Domai zdravnik po naukih in izkunjah upnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe naega ljudstva sestavil Valentin Podgorec, duhovnik krke kofije. 8. Str. 170. Ta knjiica nam podaje v tirih oddelkih to-le vsebino: 1. esa je treba k zdravju, in kako se zdravje ohrani; 2. kako naj rabimo vodo; 3. pod naslovom lekarna, nekatera navadna zdravila z navodom, kako se napravljajo zdravilne tinkture, aji, prahovi in olja; 4. abecedni seznam nekaterih boleznij.
Glavni znak sedanjega lovetva je nekaka splona omehkuenost, in prav od todi izvirajo mnoge bolezni. Omehkueno je staro in mlado, po mestih, pa imdalje bolj tudi po deeli. upnik Kneipp deluje najbolj in v prvi vrsti proti mehkunosti, rabi pa najceneja in preprosteja zdravila. Mohorjeva druba si je pridobila vrlo zaslugo, da je to knjiico poslala med slovenski svet, ker priakujemo, da nam pomore ohraniti ljudstvo vrsto in zdravo.
Prav koristen se nam zdi tudi dodatek, v katerem je pisatelj po celi knjiici posejane nauke o izreji otrok zbral v kratek navod za sta-rie. Takih naukov ni nikdar preve. Naj bi se starii zvesto ravnali po njih, marsikatera mladika bi vzrastla v sadonosno drevo, ki sicer zaradi nespametne izreje hira in usahne pred asom.
Pri oddelku Kako naj se rabi voda, svetovali bi po svoji izkunji, kar sicer tudi pisatelj pogosto poudarja, a se bojimo, da bodo nekateri vendar-le pregledali , naj se bralci e le tedaj poprimejo zdravljenja z vodo, kadar so ta del knjiice popolnoma prebavili. Kar se sme rabiti isto brez strahu po navodu zdravnikovem ali pod nadzorovanjem izkuenega loveka, to bi utegnilo neprevidnemu ne-izkuencu biti v veliko kodo.
Knjiico torej priporoamo slovenskemu obinstvu, naj jo pridno prebira, a ob jednem opozarjamo, naj vodo previdno rabi za utrjevanje in zdravljenje.
Pisatelj rabi nekatere izraze, katerih ne nahajamo v sploni rabi; vendar priznavamo, da nam je bil tudi jezik dokaj ve. . B-c.
Slovenske Veernice za pouk in kratek as. 46. zvezek. 1892. Vsebina Veernic je tudi letos raznovrstna in zanimiva. Pripovedne spise nahajamo v njih tri: Najgotoveja
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si