104. številka. IY§t, v sol»oto f>. maja 1S99. Tečaj XXIV. ..Edinost" izhaja ilm k rut uit dan. razini nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7, uri. O ponedeljkih in po praznikih iitlihjn ob 9. uri zjutraj. \ aro/'m i mi : Obe izitanji na leto . . . '21-— Za natno izdanje , 12*— 7'% pol let*,fletrt leta in na mcwe razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poiietleljake zjntranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 livč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Utr. H70. 4 nvč. V edlntMtt Je ninj! i—""—---- ' " ' 'T OgUat se im T* 1111 h j < ■> po vrstah v petitu, '/m večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oslana, osmrtnice in javne zalivale. ilo-nmivi oglasi ilil. se računajo po pogotIHi. Vsi dopisi naj se poSiljajo iirnliiiUrii. Nefrmikovani (lupini se ne sprejemajo. Uokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre jema upnmiištva. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I reduKtvn lil tiskarna se nuliajaLa v ulici (/arintia Stv. lk2. Uprnvnlitv«, ml-pnmilstro In sprejemanje Insorulov v ulici Moliji piccolo Stv. It. mulstr. 1 -...... " r iT Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. NaSIm rolilcem, Mm in Slovencem t Istri I Polnih šestnajst let je že tega, kar nekatere nas volite v dež. zbor. V teh šestnajstih letih smo skusili groznih, nezaslišanih stvarij. Posehno burno j^e bilo leto 1895. Izven zbornice in v njej je bilo pohujšljivih prizorov. Na potu v Poreč in v Poreču so nas napadali ---maloštevilne, mirne in neoborožene — napadali so nas cel?) v hiši, kjer smo bivali in bili na hrani. Gosplkla italijanski poslanci niso hoteli fin ti niti v svojem jeziku pozdrava cesarsko-kraljevo vlade; sklenili so, da ne ima razpravljati samo italijanski; protestirali so proti dvojezičnim napisom in proti sestavi porotniških imenikov ter se porogljivo smejali zastopniku cesursko-kraljeve vlade, ko je branil pravične korake vlade in ga tirali »venkaj« Celo njihovi najboljši branitelji so jim predbacivali »besnoftt in brezmernost *. Tudi vladni listi so jim očitali, da ne mislijo in ne čutijo avstrijski, ako nočejo priznavati in spoštovati hrvatsko-slovenske narodnosti v deželi, kakor to zahtevajo temeljna načela naše monarhije. Zbor se je odložil in razpustil. Na novih volitvah so se proglasili italijanski kandidatje, bivši poslanci, za zmerne, a hrvatsko-sloven-ski za pretirane radikalce, in v tem zrn i si u se je tudi postopalo nasproti prvim in drugim. Vklub vsemu temu ste desetorioo nas izvolili v dež. zbor. Že pred volitvijo ste nam na desetih shodih, ki smo jih imeli z Vami po vsej Istri, dali na svobodno voljo, da, ako bomo izvoljeni, pojdemo v zbornico v Poreč ali ne. Ker je Njegovo Veličanstvo, naš cesar in kralj, z svojim najvišjim odlokom od dne 14. septembra 189"»., izjavil, da je sklep deždnozborshe većine o jedinem italijanskem raspravnem jeziku neveljaven in neizvedljiv; ker so nam najvišji zastopniki Njegovega Veličanstva zajamčili varnost življenja in neomejeno vporabo hrvatskega ali slovenskega jezika v zboru ; in ker neprestano hočemo in želimo sodelovati na razpravah v korist Vašo in vsega prebivalstva Istre, smo sklenili, da pojdemo v dež. zbor in šli smo. Vsled hude ure in vsled skrajne človeške hudobnosti smo bili dne 10. januvarja 1896 v Piranu in na potu v Koper izpostavljeni nevarnosti za svoje življenje, a v Poreču so nas morali čuvati redarji iu žandarji o vsakem koraku. Večina zbornice in predsednik iste nista pripoznavala niti podpredsednika, imenovanega od Njegovega Veličanstva, uiti nas drugih poslancev. Većina in predsednik sta nas ovirala na uporabi hrvatskega ali slovenskega jezika ter sta se na ta način večina in predsednik držala sklepa o jedinem italijanskem razpravnem jeziku, r kij u h temu, da je ta sklep Njegovo Veličanstvo proglasilo neveljavnim in neizvedljivim, a držali so se ga v dejanju tudi zastopniki cesarsko-kraljeve vlade. Ista deželnozborska većinu je odobrila, ob molčanju predsedniku zbora in pooblaščenca c. k. vlade, nezakonito in neredno izvršene svoje izvolitve, a celo samovoljno je uničila zakonito in redno volitev obeh zastopnikov kmečkih občin okraja Voloskega in enega zastopnika kmečkih občin ohraja Lošinjskega, ki je bil voljen z svojim tovarišem po istem volilnem činu in z istim številom glasov. Mi smo vsled takega celo samovoljnega in protizakonitega postopanja, in vsled tega, ker se ni spoštovala niti Najvišja rešitev, zapustili deželni zbor in Poreč. Gospodje italijanski poslanci so pokazali takoj potem, zakaj so uničili volitev tiojice nas in zakaj so tudi nas ostale izročili veri-fikacijskemu odseku. Cetoriea italijanskih poslancev kmečkih občin so izvolili potem svojega italijanskega tovariša v deželni odbor, dočim bi to volitev moralo izvršiti nas osem. Na nadomestnih volitvah smo bili vsi trije, katere nas je večina izključila, zopet izvoljeni v deželni zbor. \rseh devet nas jo sklenilo, da ne moremo v zbor o razmerah, ka-koršne so vladale izven zbora in v zboru leta 1896. Vstopili smo leta 1K97. še le po tem, ko so nam najviši predstavi-telji krone zajamčili varnost osebe in uporabo našega jezika. Ali tega leta nam ni bilo niti mogoče, da bi se udeležili razprav. C. kr. vlada je imela naznaniti, da se v prihodnje zbor ne bo skliceval več v Poreč, ampak v Pulj. Bati se je bilo, da vsled tega nastanejo v Poreču taki izgedi, da nam ne bo mogoče obstati. Kar nas je bilo tamkaj, smo odiili, drugi pa se nismo niti napotili tja. Leta 1H98. smo sli vendar-le v Pulj. Zunaj zbornice smo se mogli gibati slobodno, nič se nam ni zgodilo. V zbornici so italijanski poslanci in predsednik zbornice prezirali ped predsedniku zbornice, našega tovariša, in vseh nas; oni in on ter drugi naročeni ljudje obeh spolov so nas ovirali v uporabi našega jeziku. Ropotali so kakor besni, tokli po tleli in po vratih, žvižgali, tulili, kričali razne izzivajoče pesmi, psovali nas in zmerjali z najnižimi psovkami. Vse to smo prenašali dlje časa mirno, potrpežljivo. Oaša potrpežljivosti na je bila polna, ko je bila deželnozborska večina dne 10. februvarja sklenila, da se ima v zbornici razpravljati samo italijanski, ko je torej ponovila svoj sklep, katerega je Njegovo Veličanstvo uničilo že dne 14. septembra 1895. leta, ko je proglasila brezpravnimi nas Hrvate in Slovence in naš jezik v deželnem zboru. Zapustili smo zbornico iu vrnili se vanjo, ko je Njegovo Vel&anstvo z svojim najvišim odlokom od dne 17 feltrnvarja proglasilo neveljavnim sklep večine o jedinem razpravnem jeziku, ko so nam naznanili s pristojne strani, da je jrredsednik deželnega zbora obljubil za gotovo, da se o hrvatskih in slovenskih govorih ne bodo ponavljali nedostojni prizori in ko je isti zbornični predsednik izjavil r javni seji dne Hi. februvarja, da je ukrenil potrebno, da bosta zagotovljena mir in red. V sledečih sejah lanjskega leta smo se mogli prepričati, da so vse te obljub« in vsa zagotovila bila le pesek v oči. Posebno predsednik se razume na to, da nam daje vsakovrstna jamstva, kedar nas ni, a kedar smo prisotni, je ravno on prvi, ki nas ovira v vršenju naših pravic. Občinstvo na galerijah je besnelo, kakor poprej, u predsednik zbora je bil še toliko drzen, tla je to divjaško postopanje opravičeval s «potrebo prebivalstva, da izrazi svoje z davna potlačene čute», ter da je rekel, da se slobodnu razprava ni ovirala. Kotlar občinstvo za trenotek ni moglo ruzsujuti, prevzeli so njegovo vlogo gospodje italijanski poslanci, katerih ne le da ni opominjal in svaril predsednik zbornice, ampak ou sam je zahteval mnogokrat od hrvatsko-slovenskih poslancev, nuj govore v razpravnem jeziku italijanskem, protr-goval jih v govorih ter delal opazke, ki niso bilo na mestu. Interpelacije in predlogo, izročene mu v slovenskem ali hrvatskem jeziku, dajal je čitati samo v italijanskem prevodu, ne da bi niti opomnil, da so to prevodi. Jedno interpelacije pa ni dal prečitati niti v italijanskem prevodu, češ, tla se tiče njegovega postopanja, on pa da je odgovoren samo Njegovemu Veličanstvu. Naše predloge, ki smo jih stavili tekom razprave, je preziral do cclu, kakor tla jih ni nikdo stavil, Prošnje, pisane hrvatski uli slovenski, uli v obče dopise strank, je vračal strankam, češ, da niso jtisani d razpravnem jeziku zbornice. Držal ae je načel, ki so se izrazila v zbornični seji dne. 12. febr. 1898., po katerih da je bil, je in mora ostati edini raspravni jezik v deželnem zboru italijanski jezik; a v seji februarja, 1898. I. se je skliceval, da opraviči svoje postopanje, na sporazumljenje, določeno z c. kr, vlado ob zasedanju 1894. 1. Pred omenjenim Najvišim odlokom od dne 17. februarja 1898 in po istim zalnranjcvali so torej rabo hrvatskega in slovenskega jezika ne samo ljudje na galerijah in italijanski poslanci, ampak tudi sam predsednik deželnega zbora ter so t'.ko ravnali direktno proti onemu Najvišjemu odloku. Predsednik zbornice se je ravnal tako po svojih načelih, sklicevaje se na sporasumek, določen z c. kr. vlado. Zastopniki c. kr. vlade so sicer zares pobijali sklep italijanske večine dež. zbora glede jedi nega razprav-nega jezika, ali dejanski so se ga držali tinti oni. ('. kr. namestnik, en c. kr. namestniški svetnik in pooblaščenec c. kr, vlade so rabili v zbornici, rasan pozdrava o otvoritvi, izključno italijanski jezik. Poslednji je celo povedal izrecno, da rabi italijanski jezik, in to iz v« doga oportuni tete. Po ponovnem vstopu v deželni zbor lanjskega leta smo so udeležili vendar v zboru malega števila sej, kar jih je še bilo tedaj. Sodili smo, da c. kr. vlada noče v hipu, ali da so hoče do prihodnjega zasedanja oprijeti odredeb v varstvo naših, hrvatsko-slovenskih in v obče poslanskih, uzakonjenih pravic, v obrambo temeljnih državnih zakonov iu temeljnih načel za obstanek naše monarhije, v varstvo nedotakljivosti ponovnega Najvišega odloka. Ko smo bili letos poklicani v deželni zbor v Koper, posvetovali smo se dan pred otvoritvijo, pojdemo-li v zbor ali ne, in sicer z ozirom na inesto zborovanja in na opisune dosedunje ruzmere v zbornici. Menili smo,da pojdemo, ko se nam je na pristojnem mestu naznanilo z gotovostjo, da se je poskrbelo za varnost oseb izven zbora in da na razpravah bomo mogli brez vsakega dvoma rabiti svoj jezik. V prvi seji smo čuli sporočilo cesarja in kralja, lastnoročno podpisano od Njegovegu Veličanstvu, ne sumo italijanski, ampak tudi hrvatski. Že to dejstvo, da je sporočilo cesarja in kralja prišlo zbornici tudi v hrvatskem izvirniku, ter uuglašunje ravnopravnosti pojedinčev in narodov, mogla bi nas navdali uiti z ii|Mim, da tudi dragi činitelji priznajo našo in našega naroda in jezika tavnopravnost, ali ropot o čitanju tega sporočila v hrvatskem jeziku dal nam je slutiti, il prazen tak up. l>a je bila naša slutnja opravičena, morali smo se prepričati že v drugi seji. (lospodje italijanski poslanci so nas prezrli na vseh volitvah, kakor prejšnja leta ; oni in predsednik prezirajo podpredsednika, kakor dosedaj. Prezirajo nas, in z nami tudi ve« nas narod, kakor da ni ne nas in ne njega na svetu, to pa tudi zato, d;i ne hi tnngli mi videti <>d bliže, kako postopa deželna uprava in kako in z:t kaj troši denar nagega naroda. Občinstvo na galerijah iti gospodje italijanski poslanci so hoteli pokazati takoj, da je Koper ravno tako italijansko mesto, kakor Poreč in Pulj, in da tudi v Kopru za-branijo rabo hrvatskega in slovenskega jezi kit, kakor prej v Poreču in Puljn. Predsednik se je držal svoje prakse iz prejšnjih let, svojih načel, katera je izrazil javno, svojega dogovora z e. kr. vlado. Sieer je res dal izprazniti galerije po ponovnih pozivih, ni pa opominjal niti klical na red italijanskih poslancev, ko so se vedli nedostojno, podpirani od mladine, ki je žvižgala s piščalkami in drugače ropotala, da hi človek moral oglušiti. O vsem tem se je vel predsednik, kakor da ne vidi in ne čuje teh ljudi, neposlaneev, ampak pre-trgoval in pozival je našega govornika, naj govori italijanski, da-si se je isti posluževal le svoje praviee, utemeljene ne samo v božjih, ampak tudi v človeških zakonih ter posvečene s ponovnimi odloki Njegovega Veličanstva; vrnil je nadalje prošnjo neke slovenske občine iz razloga, ker ni bila napisana v razprav ne m jeziku deželnega zbora. Zanj in za večino deželnega zbora je še zmiraj r veljavi sklep o italijanskem kakor jedinem razpravnem jeziku zbornice, r kljub temu, da je Njegovo Veličanstvo proglasillo ta sklep ničevim, nepravičnim in nezakonitim. Predsednik zbornice je zaupna oseba c. kr. vlade. On ni spremeni' svojega dosedanjega postopanja. Službena poročila o pohajšjirih prizorih v zbora so slaba, ali pa jih sploh ni. S postopanjem v zbornici se i zz i rije na izgrede na vesti, katerim je bilo že opaziti .začetke in ki bi bili postali toliko reči, ker koperski „poljaniu niso zadovoljni z vladajočo stranko. Prvi dre seji ste pokazali, da ostanejo razmere v zbora stare, kakor so bile do sedaj, da se stara, nedostojna igra prejšnjih let ponavlja, da nas in naš jezik, jezik velike večine prebivalstva naše dežele istrske, prezirajo rsi, raznn Njegovega Veličanstva našega cesarja in kralja. Te nedostojne igre mi ne moremo in ne smemo dalje trpeti, in smo sklenili, da ne moremo ▼ deželni zbor, dokler obstoje v nJem takine razmere. To Vam naznanjamo s tem. Dolgo smo odlagali svoj sklep. Šli srno do skrajne meje potrpežljivosti, celo proti i/rečni želji mnogih izmed Vas. Vse smo dobro premislili, o vsem razpravljali ter videli, da dalje ne moremo in ne sinemo. Tega nam ne dopušča naša poslanska čast, čast Vaša, spoštovani volilci, čast Vaša, častiti Hrvatje in Slovenci istrski, čast Vašega in našega jezika, v katerem se poje „slava Bogu na višavah", kamo-li da bi se ne smelo govoriti v njeni v deželnem zboru! V vsej, dosti dolgi vrsti let, odkar Vas zastopamo, vodila nas je ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Na temelju božjih, naravnih in pisanih zakonov smo hranili pravice Vaše in vsega našega naroda in jezika vseh nas, v cerkvi, v šolah, > uradih, v vsem javnem življenju, Nikdar nismo zahtevali kakih privilegijev ali pred pravic za naš narod, ampak zmiraj smo šli za tem, da mora imeti naš narod iste pravice, katere vživa drugi narod v deželi. Kakor imata obe narodnosti iste dolžnosti v krvi in denarju, tako naj imati enake pravice. V TRSTU, 4. intra 1899. Zavzeli smo se za povzdigo poljedelstva, o čemer ne inoreino za molčati, da je naša zasluga, ako danes ni veo nesrečnega »ezonera«. Trudili smo se, da se urede reke in odstranijo močvirja, da se napravijo potrebne ceste, da se povzdigneta obrt in trgovina. Delali smo v obče za duševni napredek in telesno blagostanje vsega prebivalstva istrskega, brez razločka narodnosti, (losebuo za napredek in blagor nižih, siromašnih, tlačenih slojev prebivalstva. Vladajoča italijanska stranka v Istri se je kazala in se kaže nasprotna vsemu temu. Ona noče slišati ničesar o jednakopravnosti našega naroda z drugim narodom v deželi ; ona noče vedeti ničesar o temeljnih državnih zakonih glede našega naroda, niti o podlagah, na katerih načeloma sloni naša monarhija. V vsem njenem delovanju: v uradovanju, cerkvenih in šolskih stvareh, celo o grajenju cest in urejevanju rek, v ustanovah za poljedelstvo, o podeljevanju posojil, v postopanju / občinami, vselej in povsod jo vodi politika, vodi jo politično načelo, da je Istra italijanska dežela, in kolikor še ni, da mora postati. V stremljenju, da uresniči to načelo, se ne boji posluževati se najpokvarjenejših oseb in najgrših sredstev. Ona noče, da bi se naš narod naučil brati in pisati, noče, da bi se naši izobrazili. Ona hoče, da v deželi zgine naš jezik, in s tem tudi naš narod, torej Vi, naši volilci, vsi Vi Hrvatje in Slovenci istrski. Ona hoče pogubiti našo narodnost v deželi, hoče, da nas vse, kolikor nas je Hrvatov in Slovencev v Istri, poitalijanči. Ona pravi, da nima denarja, kedar naše ljudstvo želi kje narodno šolo, ki hi stala f> do <> tisoč goldinarjev na leto; sedaj pa hoče ustanoviti italijanski gimnazij na stroške vseh nas, gimnazij, ki bo stal v enem letu 40 tisoč goldinarjev, in to samo iz kljubovanja, iz objestnosti, brez potrebe, samo zavoljo imenovanega načela svojega, da je Istra italijanska dežela. Z njo niso zadovoljni niti nižji sloji italijanskega prebivalstva, niti večina italij. meščanstva, ker ne mara tudi za njihovo izobrazbo in za njihovo blagostanje; njo obsojajo tudi nekateri nemški listi naše države, ki so ji sicer prijazni, pa eeld nekateri italijanski listi v Italiji; a podajejo jej roko razni drugi činitelji. Mora priti čas, da se sklene račun s takšno stranko. Vzdigne se in združi proti njej gotovo vse, kar pošteno misl', kakor se že vzdigujejo in družijo. V dež. zboru se jej ne more priti do živega o razmerah, ki vladajo tam. Izven zbora treba torej delati zdaj na to, da se spremenijo razmere v zboru in da sezholjša stanje vsega hrvatskega in slovenskega naroda v Istri. V to smo poklicani mi, ki se nismo nikdar, kjer koli smo mogli pričakovati le malo vspeha, branili dela za naš narod. V to ste pa poklicani tudi Vi, naši volilci, na katere smo se zmiraj naslanjali na našem delu. V to ste poklicani Vi Hrvatje in Slovenci istrski. Tu gre za obstanek in napredek našega naroda v tej deželi, za njegovo življenje. Uprimo se vsi z vsemi močmi našimi, ne pustimo se prevariti od nikogar in z nobeno rečjo; zavedajmo se svojih pravic kakor državljani, ki plačujemo davke v krvi iu denarju, kakor Hrvatje in Slovenci; ne obupujmo v obupnem položaju, ampak svesti si boljših dni našega hrvatskega in slovenskega naroda v minolosti, delajmo vztrajno vsi in povsod za njega boljšo bodočnost. V našem poštenem delu za pošteno stvar pomorejo nam poštenjaki, po m o rej o nam bratje po krvi in jeziku, pomore nam Bog! Zastopniki naroda v Istrskem deželnem zbtfru: Vekoslav Spinčić, Matko Mandić, Slavoj Jenko, Josip Kompare, Simon Kvirin Kozulić, dr. Matko Laginja, dr. Andrej Stanger, dr. Matko Trinajstić, dr. Dinko Trinajstić. — _mi —— Politični pregled. TRST, (j. maja 1899. Nemika in laika hinavičina. To je že star, znan predmet, saj se moremo baviti ž njim dan na dan. Je-li more biti veče hinavščine na svetu, nego je ta, ako govore Nemci, da so oni zatirani v tej državi, nas Slovane pa da državna uprava nosi na rokah ? ! Ne, mi si ne moremo misliti veče hinavščine! To je hinavščina, ki ob belem dnevu bije v obraz najjasneji resnici, ki drzno taji stvari, ki so in se vrše pred očmi vsega sveta. Dinastija v Avstriji je nemške krvi, na centralnih oblastih gospoduje nemški jezik, 9;") odstotkov viših mest imajo Nemci v svojih rokah, v vojski se skrbi za čuvanje nemškega jezika skoro bolj nego pa za topove in vežbanje vojakov, kjer-koli biva kaka nemška duša širom vse države, gleda in pazi uprava države, da se tej nemški duši prav gotovo ne skrivi ni jeden sam las, kjer je le kopica nemških otrok, sili uprava države dotične občine k usta no vijanju nemških šol ali pa jih ustanovlja kar ona sama, kakor n. pr. tu v Trstu itd.; kjer so Nemci v večini, tam ne pripoznavajo nikogar poleg sebe iu tlačijo manjšine neusmiljeno (glej deželne zbore na Nižje Avstrijskem, na Štajerskem, Koroškem, v Šleziji), a kjer so v manjšini, se sklicujejo na svojo »kulturo«, na svojo namišljeno zgodovinsko nalogo, in na veliko — laž, da so oni sami ustvarili to državo, da jo tudi vzdržujejo oni sami, in li o 16 gospodariti tudi tu, oni, manjši n a nad v e č i n o ! Avstrijski Nemec, in naj je že v pretežno nemških krajih, ali pa pomešan z nami v neznatnem številu, si sploh ne more misliti drugačnega razmerja, nego takega, v katerem je — on gospodar! In če taka njega zahteva naleta na odpor, pa kriči, da je tlačen, da se mu krivica godi! Sleherni napor nenemških narodov za svoje pravo, za jednakopravnost, za obrambo svoje narodne individuvalnosti in za svobodno negovanje svoje lastne kulture in svojega narodnega značaja se vidi Nemcem atentat na Nemštvo in kriči o zapostavljanju, o bedi, o proganjanju. Vse to so znane notoriške stvari, ker se vrše dan na dan, povsodi in v vseh možnih varjacijah. Nikjer pa se to nemško hinavstvo, ta tarti-ferija, ne pojavlja tako sistematično, nego v onih krajih, kjer bivajo Cehi in pa mi Slovenci. In so-sebno z nami Slovenci pometajo, da je joj, ker nimamo tiste odporne sile v sebi, kakor, jo imajo Čehi. S tem starim, vsakdanjim, a vendar vedno aktuvelnim predmetom se je bavila te dni tudi praška «Politik s posebnim ozirom na dogodke v deželnih zborih. Na Štajerskem se n. pr. — tako pravi — kar vrbovati krivica na krivico, jedno nespoštovanje sledi drugemu. Cel6 to bi hoteli braniti štajerskim Slovencem, da bi ne smeli rabiti svojega jezika v deželnem zboru ! Ne privoščajo jim — tretjini prebivalstva — niti jedne meščanske šole! ! Po vsej pravici vprašuje praška «Politik* : kje drugje bi bilo mogoče kaj taeega ? In vlada ?! Da, ta vlada, ki toliko skrbi za konserviranje opozioijonalnih nemških mandatov na Češkem, nima ni besede v obrambo, kadar gre za najbolj zveste stranke večine, na katere se opira v državnem zboru. Graški konvent in njega odposlanci v deželnem zboru smejo obsipati Slovence z sramovanji; ni kdo jih ne ovira na tem, nikdo nima besede graje za to. In ko so Nemci dovršili to lepo delo, potem remonstrujejo proti S 14., zahtevajo odstranitev »Nemcem sovražnega zistema» in tožijo vlado, da tlači — Nemce! Ali si je možno misliti veče hinavstvo?! Ne! Ali »Politik* se spominja, da niso le jNemci taki v svoiih deželnih zborih, ampak tudi Italijani. Kolika skrb se obrača n. pr. sedaj za rešenje tren-tinskega vprašanja? A kako je vedenje signorov na Primorskem?! Ti vrli patrijotje, ki stoje v najintimnejih odnošajih •/. »odrešenimi brati» v kraljestvu, kakor dokazuje to na kričeč način nesramno pismo predsednika italijanske zbornice županu tržaškemu, ti signori so v svojem nebrzdanem poželjenju po zatiranju slo- (Dalje v prilogi.) Priloga „Edinosti" It«v. 104 (Vežemo ixdanj«.) vanskih poslancev, sastopajočih veliko večino prebivalstva, prisilili to poslednje do sklepa za abstinenco. Domovini zvesto hrvatsko in slovensko in slovensko prebivalstvo je bilo res že izročeno vsaki samovolji italianissimov! Prizori, ki so se vršili v deželnih zborih, ako je kateri slovenskih poslancev hotel govoriti v svojem jeziku, so škandal za urejeno državo. Saj je bil eeld deželni glavar istrski takt) drzen, da je zavračal od vlade poslana slovenska stenografa, ker se Italijanom vidi to — « provokacija*. In vlada? Da, to je veksirna slika: kje ostaja vlada ? »Slovanom prijazna vlada* ? — Ali nimajo torej prav tudi Italijani, da tožijo o proganjanju ? Ali ni, da se moramo mi Slovenci kar tresti za obstanek te vlade, ki nas tako grozno favorizuje in razvaja?! Ali govore kaj drugače tu navedeni izgledi ? ! O ti nemška in italijanska hinavščiria, to fari-zejstvo je zares fenomenalno! Tako fenomenalno, da mora imeti železno čelo, ki ne pozna srama, oni, ki je zmožen takega hinavstva ! Vlada in Slovenci. »Information« piše: »Preloženje težišča v deželne zbore«, tako nekako se je glasil program vlade. Meniti hi morali torej, da vlada vse zastavi v to, da vsaj v tej smeri obesi piašček svoji popolni nedelavnosti. Toda ona ne misli na to. V Češkem, v Tirolu, v Gorici zborujejo nepopolni parlamenti, katerih delo mora vsakako biti le jednostransko iu vlada ne gane z nobenim prstom; v Gradcu prepušča polje pesti demagogov, ki razvijajo brezprimen terorizem proti veliki večini nemškokonservativnega in slovenskega ljudstva; v Trstu in Gorici so Slovenci, ki so menda vladi le blago za glasovanja, kar izročeni na milost in nemilost irredentovski sodrgi in v Gorici je imenovala vlad dolgoletnega voditelja furlanske irredente deželnim glavarjem. Posebno črnorumena ni taka politika grofa Thuna! Ako kdo sedi na »kozlu«, a pušča vajeti iz rok, potem se ni smeti čuditi, ako vos drvi v jarek. V najhujših dneh centralizma niso i in ^ 1 i Slovenci tako hudega s t a n j a, kakor ga imajo v dobi grofa Thuna. Njih najhuji nasprotniki se postavljajo na odlična mesta v vseh strokah uradniStva, vse toženje in prošnje so zastonj, a prebivalstvo meče vso krivdo na poslance, ki naj bi vzdržali to ministerstvo. Tako žaga grof Thun sam vejo, na kateri še sedi za sedaj«. »Soča« piše: »Italijani ne odjenjajo niti za las od svoje prevlado, oni nočejo slišati niti besede o ravnopravnosti Slovencev na Goriškem — i 11 vlada je na njihovi strani. Drugače bi ne bila postavila za deželnega glavarja »najhujšega med hudimi« ! Nasproti temu pa slovenski poslanci se ne udajo, da bi hodili delat tlako Italijanom v deželni zbor, kjer bi se jim dajala za velike koncesije kaka drobtinica, kjer bi živeli skozi in skozi le v odvisnosti od milostljivih Italijanov, V deželni zbor iti torej ne kaže mf nikak način, iu to ne našim poslancem, kakor tudi ne njihovim sodrugom v Trstu in v Istri. Istrski in tržaški deželni zbor, v katerih so Italijani v veliki, odločilni večini, sicer zborujeta, ali — goriški ne zboruje in tudi ne bo zboroval brez Sloveueev! Da bi virilni glas šel na limanice italijanskim spletkam sedaj, ko je vsakemu znano, kako stojd reči, skoro ne verjamemo, ker to hi bil dalekosežen udarec v obraz slovenskega naroda! Kaj stori vlada? Na njej je v pr/i vrsti, da poti pije Italijane, k a r 1 a h k o s t o r i t a k o o b-čutno, da začuo takoj peti drugo politiško pesem, ali vlada tega najbrže noče še storiti, in sploh je vprašanje, če v obče bo kedaj hotela!! Da, da, za tirolske Italijane je pripravljena vse storiti, pogaja se z njimi in obljublja jim kar nekako »malo Italijo« na Tirolskem, ali za Slovane v južnih obmejnih pokrajinah tega ni potreba! Oemu neki ?! Zvestega Čuvarja ne smeš razvaditi, ne smeš mu dati preveč svobode, ker sicer bi bil slab čuvar; tako menda misli vlada, ki pa zato ljubeznjivo boža Italijane, in njim na ljubo je postavila za dež. glavarja moža, ki ima polno odlikovanj iz sosednjega »kraljestva«, češ, da jej ne uidejo v »domovino« !« K položaju. Finančni minister dr. Kaizl, ki se mudi, kakor znano, v Pragi, je prišel včeraj 1 v sejo parlamentarne komisije Mla vemo: vsikdar so kar zvijajo in penijo, ko jin» prihajamo s tem očitanjem. Naj se le penijo, verjame jim vendar ne uikdo; vsaki vrstici^ kakor jih pišejo redno v svojem glasilu, kadar oznanjujejo sovražtvo in kličejo na boj proti svojim sodeželanom slovenske narodnosti, je videti, da je vzeta iz arzeuala frazeologije *Piccola« in raznih sovražnikov naše vere. Precej časa že se nismo srečali z glasilom onih ljudi j, ki v svoji narodni srditosti pozabljajo na svoj sveti poklic iu nauke ljubezni one svete vere, katero — bi morali oznanjevati. Ali dogodki se prenaglo pode jeden za drugim in zahtevajo otl nas vse pozornosti, da res ni čudo, tla smo pustili I iz vitla to glasilo tabora pobožnega sovražtva in prijateljev naših sovražnikov : med duhovščino našo žalostno proslulega — »Amica«! Iti tudi najnoveji izbruh tega sovražtva bi bili prezrli najbrže, tla nas ni opozoril prijatelj na številko »Amica« ml :?.'{. aprila. Kar dva članka nam je posvetil. Na način, ki res ni dostojen duhovnika, oteplje »Amieo« ololo sebe, ker smo se po svoji verski in narodni dolžnosti zavzeli za pravo našega staro*lo\ enskega jezika v cerkvi, za pravo, jM>trj"no od papežev, in še sosehno od sedanjega. Zlasti se peni na nas, ker smo bili priobčili oni izborili članek iz »Obzora«, v katerem jo na podlagi duha in besedila cerkvenega prava načrtan obseg pravic škofov in dnhovščine. A mesto da bi »Amieo« skušal zavrniti naše trditve 11a istej večni in neporušni podstavi, bežal je raje v arsenal »Piecolove« frazeologije, ter je pograbil tam najbolj nizkih psovk, ki jih luča za nami prav po načinu ljudi, ki nimajo ni krščanskega čuta, ni izobrazbe, ni — mirne krvi. Ta denuncijant po poklicu denuncira slovenske duhovnike, tla se meti njo množe slučaji proti tlolž ni kanoniAki pokornosti in meče nam v obraz — »p a 11 s 1 a v i s t i š k o pravičnost«, ki je taka, da bi v petdesetih letih, ako bi obveljala ta pravičnost, ne bilo niti sledu več o kakem Italijanu na Primorskem. Zvesto svoji nravi iu svojim namenom hujska in bega potem italijansko ljudstvo, češ, tla hi bilo, ako hi šlo po želji nas panslavistov, sploh prepovedano čitati v Trstu druge liste, nego one »ilella eoneordia slava«. Kako smešno, kako nizko, kako malenkostno, in vendar, kako — peklensko zlobno in preračunjeno za nevedno, a poleg tega lahko razburljivo ljudstvo! »Pobožni« oenanjevalec sovražtva se seveda navdušuje za zatlerskega nadškofa liajčeviča, ki je baje storil le »svojo dolžnost«, ko je jel suspendo-vati a divinis one duhovnike, ki se potezajo za pravieo, potleljeno našemu jeziku od papežev. Mi bi lahko vprašali: mar vsi drugi škofje dalmatinski, ki drugače sodijo o stvari, nego pa nadškof Kajčcvič, ne poznajo svoje dolžnosti ? Mar so vsi drugi duhovniki, ki so se /družili v manifestacijo za to pravo, sami uporniki?! Ali pustimo to, ker utegne priti odgovor iz drugega peresa. Ali to izjavljamo tu na ves glas: da ljudje, ki pišejo in pošiljajo v Rim spomenice, v katerih tožijo in obrekujejo ter lažejo o svojem škofu, nimajo prav nobene pravice poučevati druge o obedijenoi. »Pobožni« oznanjevalevalec sovražtva pravi tudi, da ni prav čisto nič res, kar govorimo mi o potiskanju našega jezika iz tržaških cerkev in se pri tem sklieujo na - statistiko, da bi dokazal, tla mi Slovenci imamo vsega v obilici, česar potrebujemo, Oprostite nam, ali kmalu hi rekli.... muso.... Prav ničesar da se ni dogodilo našemu jeziku na škodo ni pri sv. Justu, ni pri sv. Antonu starem, ni pri sv. Antonu novem, ni — v Rojanu!! Z ljudmi, ki drznim Čelom, ne da bi jim silila rude-čica srama v lice, tnje stvari, katerim priče smo vsi, se je seveda težko pogovarjati. Takim ljudem je edino pravi odgovor: fej vas bodi! Na statistiko se sklicuje, statistiko, ki so jo delali framasoni in judje in njihovi hlapci! V cerkvi, v cerkvi, tam imate zanesljivo statistiko ! Ljudi, ki zahajajo notri, si oglejte, svojim očem verujte, ne pa onim, ki sploh taje našo ekzistenco na tej zemlji ! Na vse drugo — ne odgovarjamo, ker je le kopija onega, kar stoji v »Piccolu« in »Indipeudentu« vsaki don: da zahtevamo mi, naj bo cerkev pod pira teljiea panslavizma, da Trst ni slovanska zemlja, da homo morali — kako lepo je povedano to! — pojesti še mnogo kruha, predno spremenimo tržaške ulice v ljubljanske ulice, da Trst je tako italijanski, da hi morali, ako bi bili oni taki kakor mi, urednika »Edinosti« izgnati iz Trsta (kako krščanski je to!), da bi morala (zopet krščanska želja) tudi vlada odpreti oči, kdo da zanaša nemir, katerega niso poznali — zaključek je najbolj masten — nostri gloriosi avi italiani«. Avi italiani! — in njihovi epigoni so razni Jakliči, Jurizze, Mastni itd..... Poj te poj te, zaprite raje svojo nmieovsko bo-tiko, poj te in sodite tja za mizo mod Žide in fra-masone v uredništvu »Piceolovem«, kamor sodite in kjer čutijo, mislijo iu lažejo — kakor vi!! Za cerkvico sv. Cerila in Metoda v Pudri e u so darovale gospe: Frančiška Košir 2 kroni; N. N. 1. krono in N. Fajdiga 20 stotink. Te svote se niso objavile po pomoti. O/troin na dopolnilne občinske volitve v LJubljani smo prejeli in objavljamo: Slavno uredništvo! V »Edinosti« se ftitajo skoro neprenehoma ; očitanja narodnoj stranki, /lasti i/ vseli poročil o ( zadnjih dopolnilnih volitvah ljubljanskih gleda očitanje, da j«1 ona provzročila boj ter tako omogo- | čila Nemeem dokazati svojo veljavo. Resnici na ljubo Vas torej prosim konštatovati, da je na-r o d na s t r a n k a ž e m e s e e d u i p red voli t- • vami ponudila katoliško- narodnej ' stranki skupno postopanje, hoteča jej pre- I pustiti nekaj mandatov , da je pa ta stranka njeno ponudbo oholo odbila. (Opomba uredništva.) Na to pismo nam je konstntovati, da smo o zadnjih volitvah v Ljub- i ljnni prav zato, ker smo se hoteli izogniti vsa- , komu očitanju — beležili le dejstva. Nikakor ni torej opravičena trditev, da smo očitali narodni stranki, da je ona provzročila boj ter tako omogočila Nemeem, pokazati svojo veljavo. Naglas di smo le, da je obžalovanja vredni, bratomorni boj omogočil vspešeu nastop Nemcev. Da je pa narodna stranka ponudila katoliško-narodnej stranki skupno postopanje, to nam ni bilo znano ter nam ni moglo biti znano, ker nit' «81. Narod» tega ni omenjal. S tem bodi ! ustreženo spoštovanemu g. dopisniku ter konstatirana pravilnost našega stališča. Duhom kvišku lil srčno na delu pod zašCIto sv. bratov Cirila In Metoda! Iz Hrušiee j pri Podgrndu smo prejeli nastopno z sivem in krvjo pisano poročilo, oziroma poziv: Fratar je govorio: ' »Bog ne plati svake subote; oj, suboto, kad' češ svanuti!« Z njim ponavlja iste besede vsaki pravi rodoljub, ko vitli Istrana - trpina še vedno v kleščah tujih gospodarjev. Rimski orli so sicer zginili, beneški lev je odtegnil svoje tace iz teh krajev, a vendar je še gospodar, ki skuša samega sebe v nasilju, da bi udušil zadnjega Slovana v Istri. »Tvoja smrt, moje življenje!«. To mu je navodilo ter se ravna po tem. A naš narod, ki se je v ne- ' katerih krajih umaknil sili ter zamenjal domačo govorico s tujimi glasovi, se probuja: začel je braniti svoje pravice, zaupajo v božje usmiljenje. O, je Nekdo, ki šteje solze zatiranih sužnjev. Je Nekdo, pred čegar obličjem hitijo naraščaji kakor ( voda v potoku, ki dvigne svojo pravično roko nad našim krvnikom ter mu zakliče : »Stoj ! tudi Slovan J v Istri mora biti človek med ljudmi!« Ce se z\ ija črvič v prahu, ko je kdo stopil nanj, pa bi se ne branil ves narod, ko mu preti pogin?! Toda le počasi vstaja narod, ker ga neodkritosrčen, goljufiv sovražnik tlači k tlom z dopustnimi in nedopustnimi j silami. V veliko pomoč probujenja je rodu veleza-služna »družba sv. Cirila in Metoda za Istro«, ki nateza vse žile, 7 členov. Gospodarska zadruga, ljudska posojilnica, bralno društvo, podružnica sv. Cirila in Metoda za Kranjsko: vsa ta društva v Podradu nam nalaga jo narodni davek, vendar je le malo takih, ki bi se odrekli narodni dokladi za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Glede odbora nismo bili v zadregi. Dobro vedoči, da je ženski spol ozirom zanimanja v narodni stvari nenadkriljiv — naravno, saj mati bolj nežno od očeta ljubi svojega otoka — izročili smo podružnico ženskemu odboru v varstvo iu sicer; predsednici gospod iči ni Lini Jenkovi, tajnici gospej Mariji dr. Bilekovi m blagajnici gospodičini Mariji Mavričevi. Naše zaupanje bo opravičeno gotovo. Gospodieini predsednica ter učiteljica iz Hrušiee Ljubica Sepić bili sti odbrani zastopnicama podružnice na glavni skupščini družbe. In ko smo si konečno obljubili za trdno, da nečemo paliti le slame, ki visoko gori, a hitro pogori, temveč, da hočemo netiti plamen prave vztrajne ljubezni do brata, kjerkoli naj 011 trpi v Istri, zaključil je sklicatelj I. glavno skupščino podružnice. Današnji dopisnik cenj. »Edinosti« se nadeja, da se bo nad nami vzgledoval marsikateri drugi kraj, kjer živi morda do &MK! samih Hrvatov ali Slovencev, a nimajo še toli važne, potrebne podružnice -»sv. Cirila in Metoda za Istro«. Na noge torej! iu težko pričakovana sobota, ko bode Bog plačeval za prestano trpljenje, napočiti mora kmalu. Našim vinogradnikom. Oni vinogradniki, ki želč modre galice, naj se nemudoma oglasijo v pisarni kmetijske družbe, ulica Gcppa štv. 14., da naznanijo množino, katere žolč. Bratovščina sv. Cirila lil Metoda pri sv. Jakobu opozarja s tem svoje p. 11. ude, udinje in vse tržaško Slovenstvo na svoj izredni občni zbor in (pomladansko veselico«, ki se bosta vršila v nedeljo 14. maja na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Poroča se nam, da potu je sedaj «Zeleni Juri», ki nastopi takrat, po Hrvaški in Istri. Pridite ga gledat in poslušat vsi ! Tihotapci. Tako moramo imenovati one prodane duše, ki prav po tihotapski love naše ljudi po okolici za podpise proti osnutju okrajnega glavarstva. Kakor doznajemo, so bili nekateri okoli-čanski «eapovile» vendar toliko pošteni, da uiso vsprejeli takega nabiranja podpisov; a mesto teh so 1 se našle druge duše, ki na zvijačen način love ljudi ' in to celo na cesti, na polju in sploh, kjer jim le ^ mogoče ujeti kaeega nezavedneža, o katerem se jim zdi, da mu bodo mogli vcepiti v glavo, da ne l>o smel več v Trst po — «usnje* itd., ako ne podpiše. V Barkovljah se že več časa tihotapi na tak . način; tudi v Bazovici se je te dni nekdo lotil te špekulacije, ali — povemo mu, naj bo oprezen, j sicer povemo tudi njegovo ime sodišču slovenske ' javnosti. ' Pozor torej ! H e r o s. I Poj te v Ljubljano! - Osel! Dne 28. m. m. 1 je šel mladenič Jarnej Pintar na tržaški magistrat , plačat neko globo radi vojaščine. Ker ne ume laški, prosil je po slovenski, naj mu povedo, zakaj mora plačati prav za prav. Toda nikdo ga ni hotel umeti in slednjič so mu vrgli psovko v obraz: la vatla a Ltibiana con la lingua ščuva! Mladenič je odšel in je potem lepo vrnil s pošto dotični laški plačilni nalog. Danes so mu zopet prinesli v proda-jalnieo, ulica Molino Grande št. 0., nov plačilni nalog, ali Pintar ni hotel sprejeti. Na to mu je za-klical magistratni sluga: Bruto tišino de ščavo, la vadi a Luhiana, . V deželnem zboru je predlagal poslanec Huber, da se določi 10,000 goldinarjev kakor prispevek dežele k spomeniku Njenega Veličanstva cesarice Elizabete, kateri se ima postaviti v Ženevi; namestnik deželnega glavarja pa je predlagal, da. s dovoli 20.000 goldinarjev za brezplačna mesta v deželni hiralnici, ki bodo nosila ime «ustanove cesarice Elizabete*. Olm predloga odstopila sta se deželnemu odboru. Praga r>. Deželni zbor je sprejel predloga deželnega odbora, s katerima se odobruje ustanovitev okrožnih sodišč v Trutnovu in Litomišlju. Govorniki mladočeške stranke so se izrekli za predloge deželnega odbora, dasiravno je radikalna stranka izjavila, da se z istimi podaje roko Nemcem. Praga (i. »Narodni listy» poročajo, da se eksekutivni odbor desnice snide 24. uli 26. tegn meseca. tJfttdce (j. (Deželni zbor.) Po rešenjti dnev. reda je posl. Rozina (Slovenec) predložil v slovenskem jeziku interpelacijo do vlade radi slovenskega uradovanja na višem deželnem sodišču v Gradcu. Deželni glavar je izjavil, da dri to interpelacijo poav-torizovanem prelagatelju preložiti na nemški jizik in da jo potem izroči v poslovanje po pravilniku. (Ali ste čuli gospod Campitelli ?) Dunaj 0. Današnja »\Viencr Zeitung» objavlja koncesijsko listino od lo. aprila 1800 za ozkotirno lokalno železnico iz Trsta v Poreč, cven-tuvalno v Kanfanar. Dunaj »Fremdenblattu* javljajo iz Lvova, da se eksekutivni odbor desnice snide na Dunaju takoj po hinkoštnih praznikih. DlllliiJ 5. Mestni svet je sklenil najeti posojilo v znesku tridesetih milijonov kron Za ustanovitev mestne električne postaje. Pari/ 5. Kakor se govori, izroči Ballot Beauprfe v četrtek svoje poročilo prvemu predsedniku kasaeijskega sodišča, Mazeanu. Haag 5. Druga komora je sprejela proračun za sprejem členov mirovne konferencije. Pariz 5. Občinski svet je sklenil, da sprejme slovesno Marchanda in njegovo spremstvo, kedar pride v Pariz. Itilll 5. «Ageu/.ija Štefani* javlja, da so napačne govorice, ki trdo, da se je več polit, oseb povabilo v kvirinal. To smo služiti v potrdilo, da se PellotiMi poveri sestava novega kabineta. Upelj&tl kavo, ki hi pospeševala zdravje in ki hi ohjednem nailomeHtila nere Za IzpliuHtn dobitkov jamtt r. kr loterijski /:ikln.l Žrebanj« nepreklicno dne 15. jnnlja 1899. W Jedna srečka stane 4 krone. "•n Srečke »c dobe pri ortrtelku 7,11 rirftnvne loterije na Dunaja I Ittamergaam* 7, v loterijskih kotoktnrah, v tntinkiirnuh, pri rtavfnlli' pofttnih, brzojavnih in JSelecnHklh uradih, v menjalnicah itil.; igralni naćrti ({'■»O" *«» k up* v srefk. Strelki- ne ilopoaijrjo poitulne proin plus ultra«, k Opisi brezplačno. i/g Kjer ni zastopstva, naj se a? naroča . Ferd. Korosi-Gradec Jtk G. Klemt. Tovarna za zatvornlee (.lalouslcn) Braunau n* Bavarskem. l'riporoča svoja K-k ratno odlikovana novo vrst na lesena zastirala (Roulenux>, zatvorniee in obok-niee na valjček. — Cenik gratis. A g en tj e ■C privatne odjemalce se iščejo. y — Velika hiša v Motovunu zraven slovečih škocijanskili jam, .') ure (»d Trsta in l/» bodu od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Keka-Trst, z dvema knliinjema, r dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi.n 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovišenike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim ili senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom » izvrstno vodo, 1. velikimi .hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami sasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi 'pogoji takoj na prodaj Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in štaeunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni eesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčina bi pa imela razum navadnega posla z domačini ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohlltvo s vrtom ln parkom vred, dalo bi le tudi v najem po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-člću v Matavuna, posta Divača. ▼ Herpeljah tma Ivan Siškovič istotuiu v svoji lastni liiši že več let. Kakor vedno do sedaj hoče tudi odslej točno in vestno služiti svojim odjemalcem ter storiti vse mogoče v njih zadovuljnost, tako, da se mu ni bati nobene konkurenca toliko glede cen kolikor gledd dobrote piva iu sicer v sodčkih in v steklenicah. Zaloga je na razpolago ob vsaki uri dneva in noči. Priporoča se torej gg. gostilničarjem in slavnemu občinstvu sploh. Zaloga in tovarna pohiitva vsake vrate od Alessandro Levi Miuzl t Trsti. Plaz/a ltosarlo žtev. (Šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetarijali, zrcalili tu slikali. Ilustriran cculkgratis fn franko vsakemu ua zalitevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se 11a brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. „AGRICOL" Patent T. 49/1OO8. Privilegovano mehko kalij eko milo za uničevanje mrčesov raztopi)ivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, I s t r e, Goriške in pri t u k. p olj cd oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnili in kriptogamičnib bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o I •, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zaatop in zaloga na Goriškem prigosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 15i>.997,579-— Letno vplačilo premij in obresti do 31. dccembra 1897.....» tJN.823,375*—• Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . » IJ4.;{.8(i0,(N»7*— V letu 1897. izdanih 7468 polic za glavnico od....... » #7.381,351-91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije do pošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. x Via del Teatro fitv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. Zal® vina F. Peteci-a W Via delle Poste it. 10. \ ina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večili kleti j »o cenah da se ni bati konknrenee, pristna in najboljše kakovosti. Iatrsko fino po gld. 32, in 34 Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin |h> gld. 34, indijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po poitnih dopisnicah. Tvrdka M. AITE Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8. I šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, tla sem preskrbe! svojo prodajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom po hrezkon- kurenčnih cenah : Raznovrstni p trkal, moderno risanje, barve garantirane............po l.r> nvi. Fiat perkal za srajce .......... 24 „ O*ford, barve garantirane........19 „ Franoozkl satani............ 28 Plqaet, barvan in bel za obleke .... ,, 26 ,, Porkalln za podloge v vseh barvali .... „ 10 „ Blago močno za podloge v vseli barvah . . „ 15 „ Blago sa ionsko obloko dvojna Širina od 2.-S nvč. naprej »» »i molke obloko Širina 1:V> cm. „ !H» Alpagas 6rnl za Ženske obleke velik izbor................ Kotonlna ...........",18 »t bela..........,21 !, „ Navidezno platno....... „ 15 Platno čisto laneno........,22 „ ♦» •• « za rjuhe dvojna Širina „ 45 „ „ Maflolln bol prve vrste......„ 16 ., „ Ghiffon z« srajce...... . . „ 18 .. Srajce za gospode, velik izbor belih in barvane............ 90 Srajoe za gospe........ . „ 50 I Modorol, zadnji kroj........ . iHifi. I '11 Se blagorodje / Ker s/no se 5e velikokrat prepričati, da je ta Va Sa tinktura sa Želodec, katero je rabila ie cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljiše sredstvo zoper telodčne in tudi mnoge druge, bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, Sem hvaleien. To potrjujujern s tem, da Vam izrečem svojo najiskreuejšo zahvalo v imenu cele moje druiine ter Vas uljudno prosim, da mi poSljete zopet jedno Ska-tljico tinkture za ietodec z nterimi stekleničkami in je-den lonček Glicerin Creme. S spoštovanjem Toma i Dobe k. Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom -J 4 stekleničk izvrstne „telodčne esence ki se rabi z najboljšim uspehom Ježef Cer 11 ko, iupnik, Vu h red.—Štajersko. Pošljite mi s poštnim povzetjem rj steklenic Vaše ielodč ne tinkture. \aš gos p. iupnik /leteč jo vsakem u bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivan Vidus pri Sr,\ Martin-u, p. Sv. Nedelja, II S. Pomenica d* A/bona, Istra. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Rleliterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domaće sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko p,sidro" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richterleva lekarna pri zlatem levu v Pragi. i Službo v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče izobražen Slovenec z lepo pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi nemškemu in hrvatskemu jeziku. Dotični lahko nastopi službo takoj. Blagovoljnih ponudeb se prosi na ,.G. H. 56" poste ivstante Trst, glavna pošta. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajiajoči sok l „Deželne lekarne pri Mariji Pomairaj** M. Leiisteka ^ v LJubljani. Cena 1 steklenice 50 nove*. Razpošilja se z obratno poAto najmanj 2 steklenici. {/.^nEiKER- IV* Kneippova ^ ^^sladna kava. I z)*ća/rćz /ne-ru', I / I Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri I živčnih, srčnih, želcdecn h boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. I zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v I «»*«*statisočero rodovinah. H r— mm Daš xix. iijV/ortuDdBild ^ 1 '^Itur-Cjesclvckle iK M^rungen d 60 Pf|J.oder 3 Bande a 15 Mk fierlin-£eipzig. Deutsches VeHafeshausBong&Co. Zu bezietjen duret) jede Bucfrhandlunfe w Vse stroje za poljedelstvo Vnovič znižane cene! Trljeri (čistilni stroji zu žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermoretov. Aparate za sumporavanje lozov. ailatilniee, mlini za žito, stiskalnice (prese) za vino in sadje različnih sestav. — Sainoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvrSitvi Ig. Heller, Dunaj II/. Praterstrasse. Cenike in spričevala zastonj- Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj