"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA mislece čitatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P.
«■■gH _ ■ ■ ) 1
NO.—ST. 1210.
iiUfrf m	Mttor Dwirtar i. tMt. »t tka »—t offt—
I at CkAaaaa. ni- —J- tka Act of CaurMi af March trH IN7*I
UL/vaiLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list
t
CHICAGO, ILL. 20. NOVEMBRA, (NOVEMBER 20.), 1930.
LETO—VOL. XXV
RAZMERE
NAPETOST V EVROPI KROTI STRAH PRED POSLEDICAMI NOVE VOJNE IN SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA

Intrige proti sovjetski Uniji — Dolgotrajna kriza Anglije.—Pilsudski zmagal—Valoven je v Španiji Politični viharji v Nemčiji in Avstriji
Čitatelj, ki sledi dnevnemu tisku, in sko vzame poročila dobesedno, je pod vtisom, da je posebno Evropa v položaju, v katerem se lahko vsak hip prične nova vojna in se razvije v svetovni požar.
renco v Londonu, ki pa v tej splošni krizi ni končala z upa-polnimi sklepi. Brezposelnost v Angliji je kritična ves čas po vojni. Vsled indijskega bojkota ter obubožanosti kontinentalne Evrope, ter vsled ameri-
V	Italiji izpušča grozeče mi- ¿ke konkurence je angleška iz-litaristične govore Mussolini.! vozna trgovina ter industrija Francija utrjuje svoje meje in zelo nazadovala. Vlada se tru-izboljšuje armado, dasi se na di priti v okom situaciji, toda drugi strani govori o miru in v.vzroki so svetovnega značaja, Genevi konferirajo državniki o zato s svojimi lokalnimi odrexl-razorožitvi. Jugoslavija se do- bami ne more izvesti reforem, bro zaveda opasnosti Mussoli- ki bi temeljito omejile depresi-nijevega rožljanja ter se obo- jo.	• rožuje na vseh koncih in kra- v Španiji se vrše demon-jih, vrhutega kopira diktator- stracije republikancev ter or-ske metode, ki so potrebne mi- ganiziranih delavcev proti kra-litarizmu, če noče parlamentar- jju jn vladi. Monarhija je v nih ovir ali demokratične kon- nevarnosti. Vlada zatira stav-
trole.	_____!WlicM* in xoj*m 1
V	Rusiji pišejo listi o gigant- štvo tudi strelja v demonstrira-ski zaroti, ki se je pletla že le- joče delavske množice, ako se ta, za strmoglavljenje sovjet- zdi to potrebno vladajočim, ske vlade. Zapleteni v njo so Na Poljskem je pri državno-po zatrdilu ruskih funkcionar- zborskih volitvah prošlo nede-jev poleg mnogih sovjetskih dr- y0 zmagal diktator maršal Pil-žavljanov razni kapitalisti ter sudski z večtedenskim terorizi-posebno bivši francoski premier ranjem opozicije. Vodilni so-
Poincare ter sedanji zunanji minister Briand. Vsi obdolženi zanikajo krivdo, toda sovjetska vlada si stvari ni izmislila, dasi jo sedaj pridno porablja in morda povečava za propagando v svoji deželi proti notranjim in zunanjim sovražnikom sovjetov. Dejstvo seveda je ,da ako se bi prilika ponudila, bi se kapitalistični krogi ne pomišljali pomagati tistim v Rusiji, ki bi se lotili močnega upora proti sovjetski vladi. Več
cialisti in voditelji drugih opo-zicionalnih skupin so bili tekom volilne kampanje aretirani ter pridržani v ječi. Socialistična internacionala je naslovila na ves svetovni tisk o3ter protest proti gaženju državljanskih svobodščin. Pilsudski je izšel iz volilne borbe vzlic svojim metodam in privilegiranemu položaju z večino, ki ni prav nič impozantna.
V Nemčiji in Avstriji dviga
PRISELJEVANJE E ME- MILIJONE MARK HIKE USTAVLJENO I ft EX'DVORJANE
Nemške muhe gulijo ljudstvo
Naseljevanje cenenih de4av-cev iz Mehike je akoro popolnoma ustavljeno, kot poroča naseljeniški biro državnega de-partmenta v Washingtonu. Mehiškim delavcem se odklanja ameriško vizo pod pretvezo nepismenosti, nevarnosti, da po-L Nemška revolucija po kon-stanejo imigranti brez sredstev ni yojm je odvzela kajzerju, javno breme itd. Septembra t. nJe«ovi ¿lahti in drugim aristo-1. je bilo pripuščenih v to deže-, krat<>m imovino, ki je po vsej \o samo 438 Mehikancev, toda Prav»ci ljudska posest. V letih večinoma profesionalci, poset- [Vozneje se je reakcija v Nem-niki itd. Nihče med njimi ni,^* °Jača,a» in Princi prm-delavec, kakršne vidimo na a-icezinje 80 zač<ili MM državo» meriških železnicah.	da dobe	"ukradeno" in
zaplenjeno'1 bogastvo.
Leta 1927 se je uselilo iz Me-
in res, reakcionarni nemški
hike 77,162 delavcev, 1. 1928 sodniki vračajo, če ne vse, pa jih je prišlo 58,456, 1. 1929 je Vsaj takole kakšno polovico in bilo pripuščenih 39,501, letos Več, kar znaša v nekaterih slu-pa je ameriška oblast omejila, '¿ajih mnogo milijonov dolar-
in končno ustavila priseljevan- jev.__• - < T"
j_e delavcev tudi iz Mehike. | ¿ne 31 oktobra je dobila ta-Železnice si iščejo cenene de- tožbo princezinja Milica, že-lavce med sestradanimi brezpo- na nekdanjega črnogorskega selnimi, katere je glad primo- prestolonaslednika Danila. — ral, da jemljejo mesta Mehi- pred poroko je bilo njeno ime kancev na progah.	princezinja Jutta Mecklen-
burg-Strelitz. Zahtevala je od-
Priprave za županske vo- šk<>dni1no za.*kodo». k| }e
■	^^	vzročila nji m njem žiahti nem-
ška revolucija, in sodišče ji je na imenovani datum določilo zopet $900,000, ki jih ji mora
litve v Chicagu
To diko dale It prijaxrwsti Chicago Daily News..
Zdravi ljudje hoc*jo delo in se preživljati i delom. Sistem, kakršen je, ga jim no da. Cola armada ljudi, ki šteje več milijonov, je potisnjena na fronlo brezposelnih. Tisoči so prisiljeni prebivati na prostem ali kjerkoli pod streho najdejo kotiček, za katerega jim ni treba plačati stanarino. Hrano dobivajo tu is tam v javnih kuhinjah, v molilnicah Salvation Army, in v restavracijah, kakor so npr. gori na tej sliki. Zdravi in močni ljudje so degradirani v nižine mi serije in savrnonosti po krivdi sistema, kateri ni niti malo vreden, da ga kdo hvali ali brani._ __._ ,„
— Prihodnjo spomlad bodo v Chicagu županske volitve, katere nameravajo socialisti temeljito izrabiti za pojačanje svoje stranke. Možno je,da prevzame kandidaturo na Wm. A. Cunnea, kar bo socialistični kampanji mnogo kor ristilo. V kampanji bi pomagali Norman Thomas, župan	# Hoan, žuipan Stump iz Readin- Združenje angleških paith ga, Lojiis Waldman, James H. Maurer itd. Čas je, da se Chi-cago resnično zgane, ako se hoče kdaj osvoboditi režima terorja in korupcije.
nilo bosta imela zopet "fine čase ",davkoplačevalci v Nemčiji pa se bore z bankrotom. Re-
C,UO L>1 V,-	,
za ¿upa- akcl0narJi ne poznajo pravice.
Četudi ljudstvo umira od glada, samo da ima "plemstvo" vsega zadosti. %
glavo fašizem. V Avstriji kljub sto zarotnikov v Rusiji je, ka- rohnenju ni mogel dobiti trdnih kor trde poročila, aretiranih, ul in pri voiitvaii 9. nov. se je in precej teh bo obsojenih na ¿zrekja proti njemu ogromna smrt. Komunistični diktaturi večina prebivalstva. Več za-taki slučaji dobro služijo za u- slombe je dobil v Nemčiji, ker trjevanje svojega vpliva terza obljubuje na mah odpraviti izvajanje diktatorskih metod. breme vojnih odškodnin. Vzlic sovraštvu, ki ga goje kapitalistični krogi napram sov-jetskixRusiji, ni zdaj še nobene definitivne kombinacije za vojno proti sovjetom, dasi se na tako možnost na obeh straneh pripravljajo.
Anglija je zakopana do vratu v kolonijalne krize, npr. s težkočami v Indiji, katera zahteva formo dominjona takoj, s problemom Palestine, Egipta itd. Premierji njenih domi-njonov so imeli nedavno konfe-
V resnici fašisti v Nemčiji le podaljšujejo in povečavajo napete odnošaje med državami in u-stvaijajo s svojimi grožnjami
Dvojni nazori o vprašanju plač
Industrije, ki so odvisne od "dobrih plač' delavcev, npr. avtomobilska, so proti znižavanjam v drugih obratih, medtem ko delajo v svojih isto "radi konkurence"
Le majhen odstotek delavcev marsikaj kar si ne more pri- poselne, kako se udeležujejo
more trditi, da jim v tej krizi voičiti če zasluži komaj toliko, celo konferenc za odpomoč
.ti.., .Bin « «vniimi irrožniami pla4e niso bile znižane- °sta" da Je za hrano in za najpotreb- brezposelnim, kako jim oskrbu-
Slt kakršn.1 ie velika lim 80 jih odžčipnili petino- ie" ™jšo	Druge industri- jejo azile itd. To je zelo malo
takozvani ekonomski trtino'tretjln0 in tudi Pol<>vico- je pa, ki ne prodajajo direktno in ne zasluži nobenega prizna-
Mhih^rnoH kanitalizmom Kupovalna moč delavcev je delavcem, se trudijo v tej de- nja. Ogromnih dobičkov ne stabilnosti pod Kapitalizmom. . . »„m„|iitn »mani*».». ____;;; ____X; *«„.,',.	. ul UM-
brodmh družb
Ameriški kapital v Argen tini «
- <r
i
tí
% _
Sest največjih angleških pa-robrodnih družb, ki vzdržujejo potniški promet med angleški-¡mi in nekaterimi drugimi luka-mi v Evropi ter New Yorkoai m Kanado, je sklenilo sporazum, ki določa, da bodo v lfl*
, doče obratovale kot enš drufc V Argentini, ijef « je pred ^	vftemi dosedanji-
tedni polastila vlade vojaška mi imeni s tem odpravijo kamarila z revolucijo, znašajo medsebojno konkurenco in bo-ameriške investicije nad osem do uhko toliko afektivnej*e sto milijonov dolarjev. Iz Zed. tekm0Vale z združeno nemško držav je Argentina leta 1928 parabn>dno družbo, ki vzdržu-izvozila za $180,000,000 raz-; ^ & 8VOjimi novimi, modernimi nega blaga. Sploh ameriški parniki prekoatlantski promet uvoz narašča, ker izpodriva z med nemškimi ter ameriškimi argentinskega trga Anglijo in lukami> Ta nemška konkuren-
Najboljše
Jamstvo
sa
prej
redno lista je,
Rumunija ima neprilike z agrarno krizo ter s kr ajem, ki se ne more pobotati s svojo prejšnjo ženo, pa mora vsled tega odlašati kronanje in celo karineti padajo raditega.
Agrarne države v Evropi se bore s finančnimi težkočami, ker ni trga za njihove pridelke. Kriza je velika, delavcev po svetu milijone brez zaslužka, militarizem žre, ljudje pa nimajo denarja, da bi ga dali za hrano.
Taka je slika nspetega položaja in kriz v Evropi. Vsak hip lahko izbruhne vojna, pa vendar nevarnost zdaj še ni tako silna, prvič, ker se vse vlade boje strašnih posledic, in drugič, ker so tu delavske organizacije, katerih ne bo tako lahko saplesti V orodje za krvavi metež, kakor se je to zgodilo v proili gvstoviii vojni.
vsled tega temeljito zmanjšana, presiji vreči življenski standard bi bilo brez izkoriščanja delav-kar je eden izmed glavnih ameriškega delavca ob tla in to cev, in to, kar jim dajo nazaj vzrokov sedanje krize.	8o v veliki meri že storile. v obliki miloščine, je kaplja, pa
Alfred P. Sloan, predsednik Bik> bi boljše za trgovino, za še t0 je in8U,t za delav8tv% velike General Motors korpora- industrijo, in za splošno blagi-1 Kapitalist Sloan, ki trdi, da cije, je dejal v pismu delničar-,	u_____!je za velike plače, je v poja-
snjevanjih reporterjem pozneje dejal, da so mnoge kompanije,
Bik> bi boljše za trgovino, za industrijo, in za splošno blagi-
jem svoje kompanije, da delav-1:« kompanije cem ni utrgala plač, ker verja- P'a*ale delavcem kolikor naj-
so Dlačani. mogoče, toda pod kapita-
druge tekmovalce.
me, da čimboljše so plačani,!vec mogoče, toda boljše je za splošao gospodar- l,zmom to ne zgodi. Cilj sko stanje dežele. "Ameriška je profit, in vso svojo eko-prosperiteta temelji na visokih nomijo usmerjajo z vidika po-
plačah delavcev," je konstati- h,*Pa P° dobičku. Nič ne de,
koliko delavcev strada, koliko otrok je oropanih užitka mla-Njegovo stališče je razum- doiltif koliko mater trpi fizično ljivo. Avtomobilska industrija, in duševno vsled pomankanja ravno tako industrija, ki izde- hrane zase in otroke. Filozofi-luje radio-aparate, cenene kla- ja profita smstra, da naj si re-
virje in drugo, kar se lahko smatra za luksus, je odvisna od "dobrih plač" delavcev. Ako ima delavec stalno delo s primerno plačo, je v stanju ktrpHi avto, čeprav na obroke. In kupil tat morda klavir radio in As
veži pomagajo kakor vedo in znajo. In ker so kapitalisti tudi "dobri", dajo nekaj tisočakov ter milijonov v "bogatele", nato se dajo slikati, in litfti pod njihovimi portreti poročajo, kako se brigajo za brec-
ki ne odobravajo zniževanja plač, iste prisiljene tudi same odščipavati, ker jih v to sili konkurenca drugih kompanij.
Bankroti trgovin nara-
v v •
scajo
Zadnji teden v oktobru je šlo v konkurz širom dežele nad 500 trgovin in raznih drugih podjetij. Število konkurzov z vsakim mesecem raste. Marsikdo, ki je imel pred par leti še dobroidoče podjetje ali trgovj-no, je danes vržen med br poselni proletarijat.
ca je nevarno posegla v obrat angleških kompanij, kar jih je prisililo na sporazum.
Štetje brezposelnih
V Chicagu so 8. nov. uvedle oblasti s sodelovanjem dobrodelnih organizacij štetje brezposelnih. Prišlo jih je znaniti svojo mizerijo okrog 85,000, velika večina brezposelnih pa se ni potrudila v urade, ker smatra, da brezposelnim ne bo to v ničemur ali le malo koristilo. Slednje samo nekaterim.
Tako vidimo kaos v kapitaii- Zniževanje števila delav- brezpo?elnih uvajaj0
stični uredbi na vseh koncih in	3	di druga mesta,
krajih. Izhod je preuredba gospodarske strukture, kakor
na ameriš-
cev na železnicah
jo ima v načrtu socializem,
Milijoni v bedi
Wm. Green, predsednik A. F. of U, pravi, da grozi to zimo beda v Zed. državah 20,000,-000 ljudem.
Število oelavcev kih železnicah se stalno znižuje. Avgusta to leto jih je bilo samo še 1,514,367, ali 245,186 manj kot avgusta 1929. Razen tega se je to število znižalo od julijskega 17,344. Železnice delavce ii vedno odslsv-Ijajo. —
Japonci na Havajskem otočju
Na Havajskih otokih, ki so ameriška poset, živi 150,000 Japoncev. Vseh prebivalcev je okrog 300,000. Japonce na teh otokih so prešteli ftevci japonskega cenzus biroja.
Qlascoi iz Incise y a ¿¡banja
VESTI Z AGITACIJE ZA PROLETARCA
Nedavno sem bil na agitacij- jakov v Barbertonu. Gre se za akem obisku v naselbini Piney dobro stvar in so ga vredni. Fork. S sodrugom Zaveršni-
Socialisticni glasovi narasli
MANIFESTACIJA ZA REPUBLIKO
kor vreteno na drevesu ali stre-hi. è
kom sva obiskala vse rojaké. #	... .. . .
_________' faro. V naselbino prihajajo
Conemaiugh, Pa. — V Cone-
maugh townshipu ni socialistic.
„ . A	.... , na stranka še nobenkrat dobila
BarbertoîMma tudi slovensko\oliko flal0V kar ^^ kot
ra-
Pridobila sva zopet nekaj novih naročnikov, tako, da zaha-	"r"'
i O Prnlaf a»a/t onrlni >•
arugi taKi listi, ki našemu gi-
» .» . j• i s i « « jih je proàlega 4. novembra, zen naprednih tudi katoliški in Bilo je 33 «8traighr 80ciaIi_
ja Proletarec sedaj v tej našel- . .	__.
bini s k oro v vsako hišo. De- banju n,8° naklonj€m-
lavske razmere v Piney Forku so nič prida. Take so zdaj povsod.
Imajo socialistični klub, v katerem je od ustanovitve dalje najdelavnejâi sodrug Za -veršnik. Rojaki tu so vsi naprednega mišljenja. Med njimi je že dalj časa stari veteran Nace Žlemberger, ki je bil preje dolgo vrsto let aktiven v naselbini Glencoe, O.
Piney Fork je bil vedno aktiven in upam, da ostane v bodoče. Osebnosti niso poznali. Malo jih je in so vedno skupaj. V naprednih akcijah so vsi sodelovali. Naj nam bo vzor naselbina tudi v prihodnje.
Dne 7. novembra sem šel v Barberton in Kenmore, O. Delavske razmere so pod ničlo,
stičnih glasov, to je takih, ki sol volili za našo listo v celoti, vseh t " seT skupaj, z onimi, ki co volili za
V naselbini Kenmore daj' del Akrona, so rojaki vsi j p^ameznike na raznih listah, naprednega mišljenja. Prole-( pa je bilo v socialistični koloni tarec zahaja v vsako hišo. In 41 Za majhen kraj kakor je v tem je razlika med Barberto- naš je to veUk odstotek glasov, nom in to naselbino. Za razširjenje Proletarca v Kenmoru Mnogim je žal, ker je izvo-gre zasluga s. Jos. Jerebu, ki Uen za governerja suhaški reje zelo aktiven, in kot je izja- publikanec Gifortf Pinchot. Ce vil, bo še bolj delaven v bodo- bo on državo "posušil", bo nage.	pravil čudež. Bil je govemer Tu sem se udeležil tudi seje *e enkrat prej. Mnogi ga raz-druš. SNPJ. Iz razprav in glašajo za progresivca, toda mišljenja članov sem se še bolj zanj je deloval kapitalist Grun-prepričal o naprednem duhu te dy in mnogi drugi finančni naselbine. Isto sem videl na magnatje. Kot znano, je bil seji kluba JSZ. v Barbertonu, Grundy vodilni propagator za na kateri so bili navzoči ve- zvišanje carin, bodisi dokler je činoma sodrugi iz Kenmora. bil v kongresu lobist, in pozne-Sodrugi so na seji sprejeli tudi je, ko je bil senator. Grundy resolucijo, s katero izražajo je reakcionar in sovražnik de-svoje simpatije klubovemu pev- lavstva. Gotovo ni deloval za skemu zboru "Zarja" in ga bo-'P»nchota zav.o, da bi kot gover-
Kapitalisti
posebno v Barbertonu. Usta.';dre, da naj vztraja v borbi, ner služil ljudstvu, vil sem se pri našem starem!Slično resolucijo je sprejelo tu- v Penni so bili v prošh kampa-znancu delavnem sadrugu John !di društv« ™ Kenmoru. "Na- nji razdeljeni bolj kot običajno. Jankoviču, ki me je že čakal na 1 »re>' dokler si ne Parite pra- Enim se je Pinchot zameril, že postaji. V družbi z njim, Jos.vice!" Je njihov klic *x*rugom Jerebom in L. Frankom smo o-,v klubu St 27 ter njihovemu biskali naselbine Ritman, Bar-1 Pevskemu zboru, berton in Kenmore. V Barber-1 UsPeh agitacije za Proletar-tonu bi bil rad obiskal vse roja- ca Je bl1 tod Z€l° dober vzhc, ^ .
ke, a'i to bi mi vzelo teden dni. depresiji. Bil pa bi vsekakor! dobro vedoč, da privatnim in-Storili smo kolikor se je v da- bo,jši- če ne bi ljudskih žepov
njihovi "privatni" politiki pod firmo Maschkejeve mašine. Me-
Tm «lika prik&iuj« naniUsUcijtko »Urfj« v B«Hinu, ofr*cij v nj«, p. j« bil« cUUtn. republik* mIui «and*, . rana REICHSBANNER, k«t«rt> tvorijo aajrrW politiko ia «ttokovno organizirani dalavci. Raput>likan«ka gard«
j« bila —i—lati v namanu, da brani aamtko rapufcliko ia njano ! ste "socialiste". ki SO "boljši jJ» kot vea klib Št 27 "
i "T« korak pevcev (ločitev od klu- ni je žal, da moram to naglaša-ba.—Op .piaca.) ia aeji meseca juni- ti. Eni pevci in pevke _ do-
ja Je naie priacipijaisažo (člane klu- bromisleči ljudje pri ločenem ba. Op .piaca.) tako raakačil, da so „ h/,l<11	. . Ä *	n ,
nam pokazali vrata i, prodorov „J*00™ ~ mi tO zamerijo. Bodo cialiatičnejfa kluba It 27 najemnina *e «poznali, da vem, kaj pri-katerih je bila v lepi meri vedno pla- Šem.
čana ia 'Zarjinih' twlo prisluieciih do- j «Vsled tega opozarjamo v imenu larjev. Ako mislijo prncipijelneži ¡"Zarje" (ločena skupina pevcev ki «i drugače, naj nekoliko preštudirajo laati ime originalnega zboxa —O* klubove finančna uspele prireditve { p^.) ^ prUadete faktorje, la pr*' brez sodelovanja "Zarje" tekom xad- nehajo rsbiti ime «Zttrja» ie v ^ njih enajst let ki videli bodo, kje so." |je v btem imenu nrtiemtLii
Mary je zopet v zmoti. "Zar- ,pevke ter vriiti kakriiekoli poiie.
ja" je postala to k&r je, ali kar Vae nabiranje glaaov, prodaja vstopi
je bila vsled dobrih pevskih «k .od akupine, ki ima prireditev 27.
moči, sposobnega zborovodje "ov«nbra (klubov«, torej originalna
in	le— U Kil. Irliilww j® .-—Op. piaca.) je v imenu "Zar-
in pa sato, leer y bila kluboy je„ po ukonu p^povedano . .
«bor. Saj ni ona edin pevski! Tako nam grozi odbor ločene zbor v naših velikih naselbinah, i skupine v "Enakopravnosti". Toda imela je od vsega začet- Ne ^ nič ¡zdaJo. Klub št. 27 ka aaUdje v klubu. Priredbe, naziva svoj pevski zbor z ime-ki so se vršile pod njenim ime- nom "Zarja" že 15 let. Cemu nom, so bile ob enem priredbe naj bi zdaj kar „aenk-rat bilo klufee it. 27 m voe članstvo je to po zakonu njemu prepoveda-DELALO m njihov uapeh. To n0? Po kakšnem zakonu? Ce je RESNICA. Imele so življe- je izdal en sodnik odlok vam v nje ravno vsled te koncentraci- prilogf to še ni zakon! Saj je je VSEGA ČLANSTVA, m ako vendar znano, da niti člani vr-druge prireditve kluba niso bile hovnega sodišča niso o zakonih toliko žive in vselej uspešne, vejdno €notnega mnenja, nego je zopet vzrok to, da so bile si v 8Vojih pravorekih prav zelo klubove energije osredotočene nasprotujejo, le v "Zarji", kar klubu ni bilo povsem v korist.
"... Kajti v»i smo delavci in se tega mogoče bolj zavedamo, kot pa tisti,	'^rjinih' pevcev (ločene skupine. Op. ki se trkajo po prsih . .	piaca.) ia urednika tukajinjega lokal-
To je stara, stara fraza. Saj	ne*a ^evnika "Eiakopravnosti", ki
jih poznate - ali ne - vse pa je 16110111 Mdnje*a	0fieb-
"Kar se tiče »podtikanja republika-nizma, je podlost prve vrste. I wfi-rektno hočete tu implicirati enega
no ter kot urednik več storil za 'Žar-
ko je bil prvič za governerja,
pa so kandidirali proti njemu u"".*	\ -___- - „--------r------—i™	— » — — —jo^ *oi ves aiuo at. ¿i..
demokrata in mu financirali liÄ'EJnÄr^S^^	"	Z*™?^ J<ot P* ^^ v, Dobro. Mary: Toda. mar ni
kampanjo. Druga skupina ka- saaMti. Zdaj ropublikaaaka «arda pasi aa faiiatično prtpi%v|>anja sa na- k,ubu - • • . Kajne, kako agitira- bil tudi on član kluba, torej de-pitalistov je bila s Pinctiotom, |	ropubiikanak« fof«na vlada. Ta ovacija so ao vrülo jo za socialistične kandidate, lec kluba? In ali se od ured-
prod glaaov i to borliaako kupolo po uspoiaom organisiranju notvoga driav- nabirajo podpise, dajejo kvo-
nem času moglo.
V Barbertonu imajo aktiven
davila brezposelnost. Marsikdo
teresom ne bo storil nič takega, da bi jih bolelo. Njegove zma-
bi si rad naročil Proletarca, pa ge se niso prav nič ustrašili.
socialistični klub. Bil sem na ne more- N,hče m rekel» da njihovi seji. Razprave so bile ta ^ ni d°*>er> Pa^ pa na-dobre. V kratkem bodo imeli sprotno. Na popularnost je že
priredbo, na katero, kot so mi omenili, povabijo za govornico
aoga s bora.
dre »dolarje in petake v socialistične kampanjske fonde, agi-
nika ne pričakuje, da stori v takih stvareh malo več, kot pa tisti pevci in pevke, ki so priha-
Anno P. Krasno.
Kakor je med naselbinami razlika v mišljenju in delu v drugih krajih, tako sem jo opa-
Od delavcev v rovih zahtevajo, da jim garajo napol #zastonj. Kopiji premog in se zadovolji s centi, katerim pravi kompanija zelo razveselili, ko so čitali v «plača.»f toda kako naj se člo-Prosveti i	' T *"
veliko pridobil.
Sodrugi in somišljeniki so se
_	»J	..	,, . . W	»B- | lioti J/CTVI III	IVI DU p I IIIO-
"Po zakonu prepovedano" vijaS^n zameuva^.nT tir*j0 " social,?tične',8te na in na iz
^ , . . , „.,... .,„ J ^eJsUa " z,meUu re8n'- Pojdite se solit s frazo, da renT Saj mu ne zanikavamo Delavske razmere so od muh., —aHjmat UuboV ''Zar ? Uk,° P°ja8?jeVanje se bolj zavedate, da ste delavci, zaslug, delavcev v rovih zahtevalo.	«»aja	—^—1----'------- ----
,pač potrebno skupini, ki je iz- koi pa principijelneži. Saj se
vse
Cleveland O. — Ostajam pri vedla razkol Ne trdim da se fo^^g^j^r^^ dvi^ n^lbln^, s svojim repu-trditv, da bi pri "Zarji ne je v klubu št. 27 postopalo ved- jon repub,ikanski in demokrat- blikanskim političarskim slepo-pnšlo do razkola, če ne bi Va- no taktno n pametno Storje- ski agitatorji in razni drugi mišenjem vrgel v vodo. o zmairi s John Er- ^r" '	tro Gnll zaeno s svojimi pnja- ne so bile taktične tehnične in h, . kapita,i8tičnih ustanov ln pravimKtudi> da bi te lo.
o zmagi s. jonn	k	preživi? Bodo mor- telji poškili v republikansko druge napake, tu in tam ustre- fliyl;	aq Hpinvri a / k i u	k- iT*
menca v Milwaukeeju, ki je bil d<l «Det odcrovariali	da "bog stranko in dal slovo klubu 27 lien kak koze toda klub ie bil tud zavedaj® ' da 80 delavci' ¿»tve ne bilo, ako se ne bi bil
izvoljen za ooslanca Delavske	od«ovarjan'	aa Dog	»«dal slovo klubu št. ¿1 jen kak kozel, toda klub je bi namre^ t da delaj0 za pla- odločil plezati kvišku po glaso-
iz\oijen za posiant». uemv^Ke	in delavski politiki. Znova pri- vedno socialističen klub. Delal „	** an mnrHa tnHi u -u • i j c-
rm^p en mn<rn^ »ko ao de av-	'________ ,______________:_____v ostalem pa so morda tudi vih svojih rojakov pod firmo re
Jaz pravim le, da je kar je storil dobrega za
cialističnega gibanja.	nad njimi. Izgleda, kakor po-
V krogu naših sodrugov v| Obisk v teh naselbinah mi ne kopališče. Kadar koga vpra-Barbertonu imajo dobre moči. bo šel iz spomina. Bil sem re-.***, od kje pride, odvrne, da z Npr. sodrugi Jankovich, ki je snično vesel prijaznih napred- "britofa". Ljudje težko žive v tajnik kluba, L. Frank, Pečnik nih rojakov in sodrugov. Hva- tftki prosperiteti. Jemljejo iz in drugi so zelo delavni in la sodrugom Jankoviču, Lovren- rovov svoje orodje in si iščejo vztrajni. Od njih odvisi aktiv- cu in Jerebu, ki so mi šli na ro-, del° drugod, toda povsod na-4iost kluba. Sodelovanja pri- ko v vseh ozirih. Sodružni po- ,ete na brezsrčno izkoriščanje, čakujejo od vseh naprednih ro- zdrav vsem. Joaeph Snoy.	Peter Bukovec.
(K® i^t^MMmmmmmvj^^	¡
/f 9IV? MA\9	WiVt/í
DECEMBRSKE SEJE
...	|in yj t
T^ ESECA DECEMBRA obdržujejo klubi JSZ. takozvane letne seje, na
katerih se vrle volitve odbora. VOLITVE so najvažnejša točka.
ODBOR je duša organizacije. Slab odbor ,slabo vodstvo. Dober odbor—in organizacija vzlic neprilikam, če so le premostljive, NAPREDUJE.
Vsakdo, ki je sposoben za urad, v katerega je predlagan, NAJ SPREJME! Ne siliti one, lei vedo, da niso kos naloženemu delu, kajti tudi če imajo še tako dobro voljo, neglede kako se bi trudili, uspeha ne bo—vsaj ne tolikšnega, h kakršnemu lahko pripomore le sposoben odbor.
V klubih JSZ. je tajniški urad najvažnejši. Od tajnika se pričakuje, da izvrši mnogo, mnogo dela—včasi in ponekod tudi, da gre okrog članov in ko-lekta članarino. Pravimo, da je tajnik DUŠA kluba. Potrebno je, da izvolite iz svoje srede najsposobnejšega, ki bo delo z veseljem opravljal.
Izvolite v odbor samo PREPRIČANE SOCIALISTE! Le od teh smete pričakovati ,da bodo kooperirali med seboj in z vami.
Socialistično gibanje v tej deželi IMA bodočnost. Prošle volitve so to znova dokazale. Tudi med slovenskim in ostalim jugoslovanskim delavstvom je ljudski sentiment socialistični stranki mnogo bolj naklonjen kot pred nekaj leti. To priliko je treba izrabiti. Delavce, ki s pokretom simpatizira-jo, je treba pridobiti, da postanejo njegovi organizirani in aktivni člani, ne samo somišljeniki. To je NALOGA klubov. Pazite vsled tega, da bodo odbori sposobni in delavni, kakor so bili povečini sedaj. In potrudite se, da SE IZBOLJŠAJO odbori in KLUBI V CELOTI.
Udeležite se VSI decemberskih sej SVOJIH klubov!
. , , . __________________ -	,, trleimo si z oči v oči —- bo to ze—
dobre, aktivne in sposobne mo- odstopi,proti njemu mtngira in ki rodi dete in potem zapusti pač f \ .	, . .	.
Či. Delujejo V društvu iz nav- napravi S stolčka vodilnega ne m'ore pričakovati, da ima od njesa	J,Za Doaocnosi S10)en-
sodruga" skok na klopico materinske pravice ter da bi tudi le-^ega delavstva v metropoli.
Budialev Dik«.
wardnega vodje republikanske ^Ti^e^odil" zbor stranke, ta pa ima	£ £ ^ fZ
do njega torej vso moralno in
Slavnost 25-letnice društva na Ambridge
Ambridge, Pa. — Iz naše naselbine se v Proletarcu le malokrat čuje. Ako naj začnem z
dušenja, toda "drže" s tistim, ki jih pridobi.- Na svojo stran jih je pritegnila Grillova skupina in so z njo. Danes so eni iz- ambicije"! Sodrugi
med njih še vedno prepričani, ginje v klubu št. 27 so delali in	• . .
da je delal klub "Zarji" krivi- delajo v "Zarji" z dobrimi, ne- ,e*al™ Pra^,co' P« «etudi je co, da jo je izkoriščal itd. To sebičnimi nameni. Voditelji, ki en pristranski sodnik - repu -so jim povedali drugi, pa si so izvedli razkol, so ga izvršili blikanec seveda - odločil dru-zdaj isto še sami hipnotično do- s privatnimi nameni. Je jasno,	_
povedujejo.	. !«e ne more utajiti, je to torej	¿¿„V" ......- T"....... "
Dejstva so: "Zarja" je bila resnica močna kakor beton. ^ pa po Iunanjih nageibinah, ki so delavskimi razmerami, morem ustanovljena kot pevski zbor j v omenjeni "E." na prvi stra- čuli dosedaj le eno plat ivona ter niz- P°jasniti le to, da so slabe in kluba št. 27. Delovala je kot nj pravi en stavek	kotne 08ebne napa<fe manjšine ..obetajo nam še slabše,
klubov pevski zbor. Poslovala „Pevci in pevke gQ ,e dvignili giJ To, da nas zmerja "druga Društvo "Na* Dom" SNPJ. je pod njegovim pokrovitelj- protesta proti nadaljnemu kontrolira- P,at zvona z "ignoranti", da bo na praznik Zahvalnega dne-stvom. Klub kot tak ji je nu- nju blagajne in abora od strani par se nam skuša rogati z nazivom | va v četrtek 27. novembra ob-dil vae avoje sodelovanje, žrt- samopo»tavl jenih ignorantov ..." | "principielneži", da nas dolži hajalo slavnost petindvajsetlet-voval je takorekoč »ebe v prid Saj ni res! Kdor ima oprav- tatvine ,da so nas blatili in ob- niče. Nastopili bodo razni go-tega zbora.	ka 8 pevskimi zbori, ve, da ima rekovali privatno, na sodišču, vorniki, med njimi Frank Zaitz.
Klub je delal za "Zarjo" 15 le malokateri kaj blagajne. na sejah — to seveda niso oseb- Da bo program bolj pester, nam let. Marsikak član se je že Klub 4t 27 si ni debehl bla*aj- ni napadi. Res je, da ljudstvo je priskočilo na pomoč drama-naveličal, in v tej naveličanosti no z dohodkl "Zarjinih" kon- simpatizira s klubom št. 27, ker je velik kos vzroka, čemu je bi- certov, pač pa je zanjo gmotno razume, da so mu načelni na-lo mogoče Grillovim ljudem od- mnQg0 Pri*Peval iz drugih svo- sprotniki po 15 letih dela za
L__Ja..' _J ______iih virov.	<47.nrW alrnSoli	A o
tegniti od zbora tako veliko skupino. "Mi smo delali 15
jih virov.
O ignorantih
Zarjo" skušali isto ukrasti, da le tiho! Ti- so mu naperili tožbo, in da sto-
tično društvo "Soča" iz Canon-sburga, ki vprizori igro "Moč uniforme". To bo prva slovenska predstava v naši naselbini.
Društvo bo storilo vse v svoji
let," so rekli eni sodrugi, "naj «očkrat boljši je ^ignorant", ki re kolikor morejo v glajenju moči, da ustreže gostom s spo-
^ j	*	i 1	~~ "	" * w red-om in postrežbo. Vabi na
udeležbo člane in Članice SNPJ. ter druge rojake v tej in dru-
čeli delati, veseli so bili pevske- ¿eni" ter "finančno odgovorni ("soc" kot vrag križa in pomaga zbora, čigar sloves gre širom ljudje", ki tekajo po vetru ka- gala ambicijoznim fantom v dežele, pa so si mislili, kaj nam ---—-
gih naselbinah tega okrožja.
Louis Uhemik.
| bi zdaj klub, ne rabimo ga več, zbor nam bodo podpirali biznis-mani, in tako je potoček takih misli naraščal ter končno pro-' drl jez. Zdaj je boj v naselbini ni radi "Zarje", čigava da je,1 in kdo komu kaj dolguje. | "Enakopravnost" od srede 12. nov. ima na prvi strani t dveh kolonah poročilo pod na^ slovom'"V pojasnilo Slovenski I javnosti v Ameriki glede zbo^ ra "Zarja". Podpisan je od-^ bor.
klubom in društvom
A l T feHte svojim priredbam čimveč
moralnega ia gmotaega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU ! ^

ZAPISNIK COLLINWOODSKE KONFERENCE PROSVETNE MATICE J. S. Z.
ICoaUrMct društev Proavatna M. Ije. Nekateri zastpniki navajajo svo-tice ia klubov JSZ. a dalokrogom v ie pomisleke udi stroškov s predk-Clevalandu im okolici, v Barkartaau, vanji. Priporočajo ustanovitev *o-Girarctu i*L, aa ja vršila v nodaljo 2«. cialnega klubu, v katerega naj bi aktabra l»30 v Slovaaakam dala vikam člani prispevali lOc mesečno. Suge-domu. Coll»nwood. O.	stijo se prepusti v razmotrivanje pri-
Tajnik konference a. Louis Zorko hodnji konferenci, otvori zborovanje ob 2:16 pop. Za Agitacija sa nal tisk. — Ker je bil predsednika seje isvoljen s. Skuk, sa- navzoč s. Snoy, j« podal navtočim jitopnik kluba it. 27. Za zapisnikarja nekaj slik« o agitaciji in o načinih, s. Triaastic od istega kluba.	kakor pridobiti listu nove naročnike
Dopisi. — Tajnik prečita pismo is |jn mu obdriati prejšnje. Po Snoje-urada Proletarca in JSZ. o agitaciji Vem govoru so israsili svoja mnenja za list ia drugem. Sklenjeno, da ae j3 ytiBt z in o agitaciji sa razširje-
STAROMODNE DVORNE 2ENITBE
o njem razpravlja ptid tozadevnimi točkami dnevnega reda.
Tajnik kliče imena zastopnikov, ki »o sledeči: 3t. 5. SNPJ J\ Mikše; *t 126 SNPJ. F. Jeriaa; št. 477 SNPJ. G. Segulin; št. 53 SNPJ. J. Franča" škin in F. Hainy; št. 142 J. Groiel; št. 147 SNPJ. A. Janokvich; it. 312 SNPJ. L. Cabron; št. 20 S8PZ. J. Rugel in J. Kočevar; it 61 SSPZ. J. Jankovich (Barberton); št. 34 SDZ. J. Le ver. Klubi J. S. Z. št. 27, Kre-belj, Skuk, Branisel. Zaje, Tri.nastic, Mikše in Lazar; št. 28, Segulin in Le-ver; št. 49, Durn, Barbič, Zgonik, Lo-kar in Prišler; št. 222, Tancek in Dokravoljc; št. 232, J. Jankovich in Lovrenc Frank; tenski odsek kluba št. 27, Msggie Tancek in Angela Si-skovich; Soc. pevski zbor "Zarja", A. Kukovac in Mikše; čitalncia S. D. doma, J. Durn.
Zapisnik prejinje konference sprejet kot čitan.
Poročilo tajnika-blagajnika. V konferenčni blagajni 26. oktobra je 349.16. Uspehi od prejinje do te
želeti, dasi je aktivnosti precej. V klubu it. 27 je bil ustanovljen prvi ienski agitacijski odsek v JSZ. — Običaj je, da se na zborovanjih veliko sklepa, sprejete predloge se zabe-leii v zapisnik in tam ostanejo. Ker je temu tako, tudi ni mogoče poka-
nje Proletarca tudi rasni drugi zastopniki, tako, da je nastala pri itej točsi živahia diskusija.
Mladina in delavsko gibanje. Razprava o tej točki je predvsem1 nagla-šala potrebo deliti socialistične pam-flete in letake med mladino* da se jo zainteresira za socialistično gibanje. Kjer mogoče, naj se vrie mladinska predavanja, in pa priredbe, ki bodo za mladino privlačne, toda vzlic temu agitacijskega značaja za sociar lisem. O tem predmetu je podala obširno mnenje sodruginja A. P. Krasna. Sprejet je predlog, da se izvoli poseben odbor šestih članov za kampanjo med mladino. Izvoljeni so Skuk, Krebelj, Segulin, Barbič, Durn in sdttruginja Siskovich. Tajniku se naroči, naj skliče aestanek tega <*&■ bora.
Konferenca se soglasno izreče, da je njena moralna podpora na strani klubov« "Zarje". Kliče klubu it. 27 in "Zarji", naj stojita trdno v borbi do zmage. Apelira na zavedno dealv. «tvos da podpre klub in njegov pev-
Izjava barbertonskega Seznam priredb v Johns-
kluba
Italijanski ministri, lu aa pred kakimi 23 lati o krbali malamu iibkamu kalijamskamu kraljičku močno Črnogorko, hči knjasa Nikita aa iona, sa napravili Ai bro potaao. Z bo«jo pomočjo, kol sa na vamo diaaatijo •podobi .imata adrave, lepa otroka. Če b« mu šli po i*ae takrat na ruski, španski, kabakuriki, bavarski ali kak drug «šatanariraa dvor, ki plaial posladke aarod, ki ki bil ša šikkajši ki slabotnajši, kakor kraljevska dvojica. Taka pa so dobili v Rim krapko Črnogorko Holono, < a tudi s« sa na drugik dvorik mu s al i, kar sa jim ja adalo sa malo, da gre vladar taka valika driava vsati kmatico aa iona. Otroci ia tega sakona nimajo tašav v
konference niso taki, kakrine bi bilo ^	mormlno ¡n finančno, da bo
v stanju odbijati aa sodiiču in kjerkoli sovraine napade. Obsoja raskol-nike, katere se smatra delavskemu gibanju sovraine in kulturno nezna-čajne.
VolUna kampanja. V razpravi se naglaša, da je pred nami ogromno
------- — ----■ 1 ----------------------------— —»•	ntmmmjv \mmmv v mo.
«it vab, kakor npr. otroci špatoakoga kralja. Italijanski f ratdl a naslednik ja šal Imu po ndvoate aa belgijski dvor Ja "faat" fant in navoatl j« bil ršoč, čapr.v ji ja kila «raka v MasfeMaljm doiolo. kjar ja kralj samo podstavek diktatorja. Prod tadai aa s« sraina aavršila pogajanja sa Sakafeaka svaso mad bolgarakim kraljom in italijanska prkicaainja Giovanno. . Oaa ja Upa, kralj Boris pa ni vač "faat", im ja »pisk kdaj kil, sata monda ni rada privolila. Ampak Masaolini ja namignil ,da bi kila taka p «roka v valika kari* italijanaki snnanji politiki aa Balkan«., pa sa jo udala. Papaft Pa jm nagajal Borita s saktava. da sa mara *aiaaa ia vasati, da bodo otroci is njunega sakona. im jtk Bog vsgajani v odkio «voličavni katoliški vari Boriou ja bila taika tk privoliti, kar ja Bolgarija pravaalavaa daiola, ia on je tudi pravoriava« voro, pa sa ja kan-¿no podal, kar papoi *i kotol odnokati. S-vati oim ja ¿mM U .da sa smata potom, ka ka katoliška porok, v Italiji končaaa, poročiti v Bolgariji ia enkrat po pravo,UlrfllMa| akrada. kar ja manal storiti, «icor ki Bolgari svojomn Boris« «porodili, da naj **a»e kar v Italiji. P«raina slavaaati v Italiji in Bolgariji so kilo pomposno, toda vmlia tarna U slakotoa ddsov pompa pri dvaitaik P»rokak Prod «vatovno vojno. Na sliki sta aavaata k» ia-nkt ob svojem pri kodu po poroki ia cerkve Frančiška Aaiikag* w Italiji.
W JSZ. je na svoji seji sogl^no iz-
¿7 JSZ. v Clevelandu, kateri se bori proti nasprotnikom, ki mu hočejo i«, trgati njegov pevski zbor "Zarja" ter ** polastiti ime ia ter imovine zbora V dosego teh namenov so šli na sodišče ,o čemur Je bilo v Proietarcu ie obširno poročano.
Opiti motivov, ki so vodili razkol-niško gruc>o do tega dejanja, so bili te v tisku in so javnosti znani. Mi kličemo sodrugom v Clevelandu, ne pu. stite, da bi nasprotniki uničili vaše «telo! Naprej v borbi za vaše pravice! Mi smo z vami!
Anton Pacaik.
Važna seja kluba št. 1
CKic.ro.
III. — Članstvo kluba št. 1 je vabljeno na redno sejo kluba, ki se vrši v petek 28. novembra. Vaien dnevni red. Po rešeiih poslih sledi diskuzija o predmetu, "V čam lahko svojo taktiko isboliiama?" Kratke referate bodo imeli D. J. Lo-triefc, A. Cardan in Joško
Ovon, potem sledi diskuzija. — P. O.
Po volitvah v Clevelandu
Socialistični kandidatje, ki ao bili pri volitvah 4. nov. označeni pod rubriko independent, oo dobili od tiaoč do dva tisoč glasov. Delo za pojačanje lokalne organizacije soc. stranke se nadaljuje.
Iz delokroga cenetove "kulture"
ÍDoi
zati rezultatov, kakršne si v raspra- ^^^kega dela, ki ga je treba po-vah zamišljamo. Bo treba reforme. 3peievatit da dobimo več in več novih
r*. t »>4\ ko • ar «r n tn4i \š I	• • a ■ _ _ ti___ —
Kar sprejmerafo, bo treba izvajati V ta namen se moramo zavedati odgovornosti. Ne se zanašati drug na drugega. Vsi skupaj, drug s drugim, pa bo šk>.
Organizatorja K. Trinastič in A. Jankovič poročata, da so skušali reorganizirati klub v West Parku in ustanoviti novega v Euclid Village. Za enkrat ni bilo uspeha. Kriva temu je največ bresbriinost delavstva. Tu~
agitatorjev ter somišljenikov
Razno. — Sprejet je soglasno predlog, s katerim konferenca izjavlja svojo soglasnost s izjavo o fašizmu, kakor jo je objavila v tisku ekseku-
tiva JSZ.
Konferenca obsoja tiste dopisnike, ki so v Prosveti blatili delo in spomin pokojnega Jožeta Zavertnika, in o-dobrava izvajanja s. Zajca v aferi,
pisnik se sedaj pritoiuje in napa- ti -bodo klanjali. Vsako glupost na da delavski časopis, toda popolnoma odru, vsako bedasto predstavo po-po krivici Naj upošteva, da bi v hvali, smehljaj se na levo m deaiio, dnevnik« Prosveta plačal samo osam kodi po hiiah in se prilizuj, meči strup jdoi.rjov, pa bo priiel do zaključka, »na osovražene osebe, šepetaj na uho, Firma C. K. me dolii, da piiem tu- da je njegov napad neopravičljiv. Si- 'z eno besedo .posluii se vseh pasjih <K pod imenom "Stražar". To se trdi cer pa dopisniku ni zameriti, ker je bil lastnosti, pa boš pri duševnih revežih namenoma, čei, samo eden je, ki se našuntan. Mr. cene je mislil napra- gotovo uspel, ne strinja z nami in ta se poslužuje v*ti imenitno po.ezo, pa je namesto dveh različnih imen. Kdor pazljivo tega zopet le imeiitno zalajal v luno. čita moje stvari, lahko takoj spozna,
townu in okolici
-¿vosa slovanskih podpornik i„ kulturnih društev sa Jokn,town « Okol»co.
nov-	i- 6—-drama,
j Grobovi bodo spregovorili" g plesno veselico v Slov .izobr. lomu, Fra ,kun.
2i>. nov. žensko društvo "Naša Sloga" it. 600 SNPJ—zabavna veselica v Slov. izobr. dlomu, Franklin.
13. dec. društvo "Bonaiiski Slovenci" št 254 SNPJ—veselica v društvenem domu, Bon Air.
20. dec. društvo "Danica" št. 44 SNPJ—ple*na veselico v Slov. izobr. domu, Franklin.
31. dec. mladinsko društvo "Flood City" št. 712 SNPJ—Silvestrov večer s plesom v Slov. delavskem domu, Mozham.
Dodatek:—Društva, ki ne prijavijo svojih priredb centralnemu tajniku v s\ ri.it vsporedbe datumov, se :ie ravnajo v smislu sklepa skupne konference, vsled tega niso njih priiedbe v teh sejrnamih uključene. —
A od raw Vidrick, tajnik.
Listnica uredništva
Eni dopisi so dospeli pozno v pon-deljek, zato jih nismo mogli uvrstiti. Objavljeni bodo prihodnjič.
Nima izkuianj.
"Vi verjamete, da so poljubi strupeni?"
"Ne vem . . . nikoli &e nisem bila . .
"... poljubi jena?" "Ne — zastrupljena ..
da piše pod imenom drugi.
'Stražar" nekdo
Konferenco so sklicali, konvencijo
ki je nastala. Dalje se konferenca ^ ___________________ ^
c£i depresija »labo vpliva na naše or- zavezuje, da bo delovala za ohranitev ¡prejemlji^o samo u "ijudiTki stojiš ganizatončno delo. S prizadevanji za Debsove radio postaje v New Yorku, na najnižji stopnji duševnosti. ustanovitev klubov v tem okrožju se katero hoče vladna radio komifija u- *	• • •
bo nadaljevalo. Uspeh je ustanovitev kiniti.	1 V prodzadnji številki tukajšnjega
ženskega odseka v khibu št. 27, ki, • Volitve. — Ves prejšnji odbor je glasila vseh duševnih revežev je bil
Kot urednik prejšnjega slotv. časopisa v naselbini nisem hotel delati
--------. ------..v.j„ blazne reklame za Slov. dom in zato
Za to dognanje ni treba po- so sklicali — ker so hoteli napraviti sem žel sovraštvo. Delati nisem mo-sebne bistroumnosti. ^	mir. Tat kriči: Držite tata! — Za- gel proti svojemu prepričanju, dasi-
„ . „ . , t	, ,	¡strupljevalci sloge in miru hočejo na- ravio sem vedel, da bi graditev Slov.
Kdor se čuti slabotnega in nima za- praviti mir, tak mir, kakoršnega zaupanje v stvar katero propagira, se hteva Muzsolini: Na kolena vsi, mi
smo odrešeniki — pa so nas odrešili miru in slož.msti ,katero smo uživali skoz celih trideset let v naselbini in — napredovali.
poslužuje podlosti in neumnosti. Kar servira cene svojim tristo naročnikom je tako nizkotno in bedasto, da je
Mir hočejo, pa pošiljajo ljudem, kateri se jini ne pokorijo brezpogoj-
je že takoj od začetka pokazal mno- po lovno izvoljen in sicer, tajnik-bla. priobčen podel lapad na Prosveto, ki no« ljubem, kameri so dolga leta žrt-
gajnik Louis Zorko, organizator, K. priča ponovno, da nekaterim* ljudem vovali svoj svoj denar in svoje Trinastič; pomožna organizatorja, A. ni nobeno srecb.vo prenizko. Prosve-	povzdigo SlOge, BODALA,
Jankovich in J. Lever. .	ts je računala za objavo "Naznanila VRVI ZA OBEŠANJE, anonimna pi-
Prihodnja konferenca bo v Girardu, ii zahvale" 16 dol., ako pa s« med tem časom ustanovi šel potem, ko je račun
go živahnosti in volje za aktivnost.
Poročila zastopnikov. — Poročila Ssstopnikov klubov in društev so se večinoma nanašala na razmere, na probleme Prosvetne matice itd. Eni
so apelirali na napredno članstvo, da klub v kaki drugi naselbiii tega o-naj se redno udeležuje sej razni£ or- krožja, se bo zborovanje vršilo v do-ganizacij, kajti ako zanemarijo seje, tičnem kraju. Sklenjeno, da določi {preti nevarnost da bodo prevlada- da.um konference tajnik v sporazumu li naprednim akcijam neprijazni lju- s klubom v naselbini, kjer je zboro-dje.	vanje.
Zastopniki kKiba it. 27 poročajo, Predsednik zaključi zborovaije ob	88 do 86 dolarjev; ni pove-
da klub in njegov pevski zbor "Zar- 6:25 zvečer s pozivom, da se vsi enei- d»i» »* K» v«» oglaševalci izogiblje-ja" napredujeta vzlic intrigam na- gično primemo dela za našo stvar, ker vedo, da ima navado računati •protnikov. Nakane, da bi v klubu tako, da bodo poročila na prihodnji ldAle* nad P™v<> ceno. Iz tega vzroka uničili pevski zbor "Zarja", se jim konferenci še bolj rasveseljiva.	si Je prMobil "naklonjenost" skoro
niso posrečile. Zatekli so se na so-1 Josopk Skuk, predsednik; L*ui« vseh jugoslov. društev, da so mu obr-diiče ter napravili s tem zboru visoke Zorko, tajnik; Kari Trinastič, zapi- nil* stroške. Zahvalijo se vsem tistim snikar.
klubom ter društvom, ki so v tem bo-	-
doma pomenila zame tisočake. Nisem tako bedast, da bi ne znal računati, koliko oglasov in dela bi dobila tiskarna od številnih pogodbenikov, ki bi gradili d!om. Vedel sem, da bi si zagotovil lahko vsa njih tiskarska dela, da bi lahko pri polaganju temeljnega kamna izdal posebno izdajo z oglasi, ki bi m) prinesli stolake, da bi lahko izdal tako izdajo tudi pred otvoritvijo Doma. Dom bi torej pomenil veliko pridobitev za tiskamo. V Se to sem vedel, toda ker sem razumel ,da se bliža v tej deželi gospo-

Oglaševalec je *ma in po telefonu grožnje, v katerih	V"™ v
x , . . { . ■ __	da reki polom, o čemur sem tudi nešte-
in že plačal k prete z jeco ter drugimi slabimi po-	. T . ' , . . ., ...
lastniku tukaj, lističa in vprašal, koli- sledicami. Mir hočejo, pa sejejo strup,	^
ko bi on računal za tak oglas. Odgo- napredek hočejo, pa zastrupljajo vse	J^^
vor je bil "samo ,11.25". _ Koliko naše javno življenje s svojimi podlo.-	^^¿ Td
bi v resnici računal, tega seveda ni mi in najogabnejšrm nazadnjaštvom__" ^__. U 4 ..	¡^__»
povedal. Tudi ni povedal, da je računal za take ali par palcev večje o-
ni mi
I
in
ju na stranki klubove "Zarje" ter ji nudijo moralno in gmotno pomoč.
Zastopniki ostalih klubov istotako
poročajo o bojih s nasprotniki, kar	__
je umevno in pričakovati, toda naše »n za ostali socialistični tlket, ki aktivnosti se večajo. V teku kampa- ste agitirali in S tem omogočili nje so sklicevali sodrugi shode, ali pa zmago, izrekam sodružno za-
Zahvala za sodelovanje
Vsem, ki so glasovali zame
so naši govorniki nastopili na veselicah ter drugih priredbah. Sploh so sa naše gibanje dobri izgledi, samo aktivnih članov primanjkuje. Poročajo nadalje, da so se vsi klubi izrekli v prilog pevskega zbora "Zarja" in obsojajo postopanje krožka, kateri je svojemu zboru istotako dal ime "Zarja". Klub št. 27 bodo v borbi podpirali.
Delegat VIII. rednega zbora JSZ. a Zorko poroča: ProŠli zbor JSZ. mi ostane v spominu, dokler bo življenje v meni. Na kratko reprezen-tacija na zboru je bila dobra. MecL delegacijo je vladala živah >ost in sloga. Najbolj razveseljivo dejstvo je bila velika reprezentacija mladine. Rsvno tako ženske. To oboje nam je - bilo porok, da bo naše gibanje raslo na moči in vplivu. Spored zbora je bil obširen in važen. Razprave so bile radi kratkega časa — zbor je namreč zboroval le tri dni — omejene. Sicer pa ste vsi čitali zapisnik, ki vam je dal točno sliko sej ter zaključkov delegacije. Glavio za nas je, da •klepe izvršujemo in na prihodnjem »boru bomo slavili toliko večje uspehe.
Vsa ooročila so bila vzeta na znanje.
Pri točki o prosvetnem delu se priporoča včlanjenim organizacijam,
foj« dramatiko, kjer mogoče tudi l*tje, predavanje itd. Zelo priporočljive so priredbe s varijetnimi sporedi, to je, program naj vključuje nekaj P®tJs, godbe, deklamacijo, eden ali dva krajša govora, kratko igro itd. Kjsr'ni na razpolago dobrih moči, naj - Jih povabi is drugih naselbin. Nedvomno se bodo radi odzvali posamezniki kakor tudi skupine, kot je npr. «kor "Zarja" od kluba it 27. V mkem slučaju ps naj se upošteva ■smo delavske kulturn« organizacije.
predavatelje naj se povabi edino itdruge, seveda sposobne predavata-
hvalo. Istotako sem vesel sodelovanja v kampanji od strani "Proletarca" ter drugih listov.
John Ermenc, Assemblyman petega distrikta, Milwaukee, Wis.
Dotični rojak, ki je dovolil, da se je oni dopis priobčilo, pa naj upošteva sledeče: Ako bi on dal priobčiti dotični oglas v dnevniku Prosveta, bi ga stal SS.00. Nadalje, da ima dnevnik Prosveta med 6000 in 7000 naročnikov, medtem ko jih ima O. samo okrog 300. Ali nima list, ki ima dvajsetkrat več naročnikov in ki je dnevnik, pravico računati več za oglase kakor list s par sto naročniki? Nadalje: Tedenska številka Prosvete se tiska v nad 40.000 iztisih in vsakemu naročniku je znano, da stanejo oglasi v tej izdaji nekaj več, ker je tolikšna naklada tudi v tiskarni veliko dražja.
in vse to v imenu tistega revnega naroda, katerega hočejo zaslepiti s škapulirji, narodno ohcetjo in zastavami.
a a a
Čas je že, da se dvignejo v naši naselbini merodajne osebe in napravijo
moje strani kot urednik in priobče-val samo to, kar se mi je poslalo, a a a
Razumljivo je, ako bi bil dober in pameten narodnjak, bi kričal: "Spomladi se mora položiti temelj Domu, potem bo pa denar že prišel." Kajpak, sram bi jih bilo in dali bi denar, da
konec tem' lumparijam. Baš sedaj, ko' bi ne bilo blamaže. Tako je narod-je neobhodno potrebno, da se dvigne- njajtvo: Napolni svoje žepe, naloži mo is močvirja nazadnjaštva, ko sto- narodu breme ,da bo stokal pod njim,
jijo pred nami silne naloge, ko bi morali napeti vse svoje združene sile, da si zagotovimo složnoet in skupno delovanje za nas, posebno pa za našo mladino, smo primorani gaziti v blatu reakcije, katero razširja ali skuša razširjati po naselbini človek, ki si prizadeva magari s silo doeeči svoje sebične namene in z dosego teh zlorabiti vse kar smo v dolgih letih zgrar dili.
a a a
Ljudstvo, ki ne zna misliti, je lahko varati. Pohvali tega in onega, razdeli jih v "poznate", "dobro poznate", "znate", "čislane" •itd., pa se

RISK
AMLI
DRUŽINSKI ym OLEI
EDAR
a ljudstva
za lfudstvo
Ameriški družinski koledar je po vsebini in duhu
posvečen zatiranim in bednim.
SODELUJTE PRI RAZPEČAVANJU TE KNJIGE.
Ima kot literarno delo prvenstvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamezen izvod, vezan v platno, $1. Pri večjih naročilih popust.
potem pa mu pred nosorti razvij na-
rodio zastavo in mu reci: "Poglej,
tukaj je tvoj dom, bodi ponosen!" pa
bo prikimal in rad nosil breme. • • a
Prišel je čas, ko se mora napredni element v naši naselbini predramiti in storiti odločilne korake, ako hoče, da se ne bo utopil v podlosti in na-zadnjaštvu. Mala peščica razdiral-cev je na delu, toda strup učinkuje
tudi v malih količinah.
• • •
Na zadnji seji Soc. kluba se je go' vorilo o potrebi obširnega delovanja, katerega moramo razširiti žP sedaj, ako hočemo obdržati to, kar smo priborili doeedaj in ako hočemo doseči Se več. Naša mladina dorašča; še par let in ona bo odločevala v naselbini. Ona bo prevzela naše naloge in se nadalje borila za boljšo bodočnost delavstva in človeštva vobče. Do prihodnjih volitev, ki bodo še večje važnosti, dasi lokalne ,se mora izvršiti veliko delo, da bomo pripravljeni na vseh straneh, ker boj bo oster in težak. Ako hočemo doseči u*)ehe, ako hočem/o udejstvovanju naše mladine postaviti trdne temelje, moramo nastopiti že sedaj In storiti v tej smeri odločne korake.	da bo v ta
namen stopil tudi glavni odbor J.P.Z. S. iz svoje rezerviranosti, vrgel rokavice, s katerimi Je dosedaj prijemal razdiralce od sebe in pričel z energičnim čiščenjem. Njegova dolžnost je to, ker on je odgovoren članstvu za usodo naše organizacije in končno tu-<fi — Sa bodočnost naše naselbine.
Spartak.
Izide v kratkem
rs f r, éií V !t	*VVt ^
S pota po Washingtonu
Cumbarl.nd, Wask. — Tu je mala premogarska naselbina. Premogovnik obratuje le polovico časa ter vpo-Isluje le malo ljudi. Ko to piiem (dne 12 .nov.) pada v tem kraju prvi zneg.
Okolfca Je prijazna.
V Enumclavu h Krainu Je velika slovenzka farmarska naselbina, ki šteje več sto dui. Rojaki gospodarsko l\ socialno precej dobro napredujejo. So zelo vljudni in postreiljlvl.
Jaka ZapsS^ick, zast.
S
K
i i
odsek kluba it. 27 J. S. Z.
CLEVELAND.O.
—: priredi :—
koncert In dramsko predstavo
NA ZAHVALNI DAN v četrtek 27. novembra
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6417 ST. CLAIR AVE. Pričetek ob 3. popoldne. Sodelujeta pevska zbora "JADRAN" in "CVET".
L) 2.) 3) 4.) 6) 6.)
7.)
8.) 9.)
10.) 11.)
'Zarja' 'Zarja'
Slavčak, J. Aljaš______________________________ mešan zbor
Joaapma polka .................................... moški zbor
Nastop pevskega zbora "Jadran"
Oj Dofcardob, S. Prelovec ............ moški kvartet "Zarja"
Na jasaru, J. Ivanush .................... ženski zbor "Zarja"
Hišica pri časti stoji, H. S. Prelovec, moški zbor "Cvat"
Slovo ........................................... mešan sekstet "Zarja"
Vančak, Dr. A. Dolinar...................mešan zbor "Zarja"
Dalavska himna, Pl. Zaje,............... moški zbor "Zarja"
Na svani mi, J. Aljaš ....................... mešan zbor "Cvat*
Svoboda, predelal J. Ivanush, skupno "Zarja" in "Cvet"
2. DEL.
12.) igra:
"Grobovi bodo spregovorili".
Osebe :
IVAN KLARIČ, mizar ........................................
MARIJA, njegova žena ......................................
FRANCEU, 8 let u....................1........................
JULKA, 6 let .....................'................................
STARI KLARIČ.................................................
GOSPA BAŠIČ ...................................................
Aufust Komar . Mrs. Dabavac ... Stanli Canta . Anna Paugov
____Jo »a p h Skuk
Katy Yuradac
PAVEL PRSTIČ ................................................... Valar. Ogrin
josip kolar .......
Štefan vernič ...
gospa reich ........
gospa jankovič
gospa ¿krtič .....
skrb .......................
...... Frank Mack
....... Louis Zorko
.... Rosi Stagovac
..... Anna Pango*
... Franca« Epich ..... Jctfcn Krabalj
SOSEDA .................................. Anton Kukovac in Stava Koran
r
Dejanja ae odigravata v bornem stanovanju proletarske družine.
Zborovodja klubove "Zarja", J. IVANUSH.
Ražisor JOS. SKUK.
Po programu plesna in prosta zabava v spodnji
dvorani.
VSTOPNINA: aa popoldanski spored m večerno zabavo 50c; samo i« ivsčsr 35c.
Na ZAHVALNI DAN na svidenje v avditoriju S. N. D. na koncertu "ZARJE" I
PROLETABEC
libaja vsak čatrt«k.
Delavska Tislwaa D ruško.
Glasila Jugoclovooako S«ciclhtèiai
NAROČNINA sa Zed in jene driave in kaaado aa «alo »1.00; sa pol leU $1.76; is ¿sUt lata »1.00 — sa colo loto $3 60, sa pal leU $2.Ä0.
▼s» rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu aaj-poaasjs do ponde ljks popoldne aa priobči te v
▼ *tevilki tekočega tedna._
PROLETAREC
Fabliahed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor ___________
Bliskiiss Manager
____________ Frank Zaits
_______ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months 41.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Si* Months $2.00.	_
Address.
PROLETAREC
SS39 W, 26th St.. Chicago, 111. Toiopkoaot Rockwall 2864.

NAUMESTEN NASVET
Ko je bil to jesen predsednik Hoover na neki slavnoeti na jugu in govoril proti socializmu in njegovemu "razboritemu bratcu boljševizmu", je nazaj grede peljal skozi Dan vil le, Virginia. Na peronu postaje je atal delavec iz tekstilne tovarne, v kateri je atavka. Bil je revno oblečen, brez kravate hi avetiih čevljev. Predsednik Hoover je bil na sadnji platformi svoje posebne kare, in ta atavkar ga je nagovoril. Pripovedoval mu je o nizkih plačah, dolgem delavniku, napornem delu, izkoriščanju otrok in žensk, in ker so razmere nevzdržljive, delavci stavfeajo. Mi hočemo, da ae bo z nami človeško postopalo in tolikšno plačo, da bomo v stanju človeško iiveti.
Tedaj mu je predsednik segel v besedo in tekel: "Vse to je dosegljivo, ako se ne boste posluževali nasilnih metod."
Predsednik menda ni vedel, da vodi stavko unija, ki je pridružena konservativni A. F. of L. Stavkar mu je to pojasnil. Imamo dobre voditelje, je dejal, "delavci nismo storili nobenega nasilja, nasilna pa je kompanija." Vlak je bil pripravljen za odhod in predsednik se je odpeljal.
Ali je že kdaj kak predsednik dejal kom-panijam, da naj ne streljajo delavcev? Ali je posvaril kompanijske biriče v Marionu, ki so streljali siavkarje tekstilne tovarne v hrbet? Nasilja, ki so jih storili delavci v boju proti krivicam, so krtina v primeri z goro nasnnih dejanj, ki so jih izvršile kompanije posebno v stavkah. Kazen tega so nasilne posebno v stavkah pri priganjanju in disci-pliniranju v delavnici in tudi izven nje. Npr., ako delavca odslove zato ker bere Pro-letarca ali glasuje socialistično, je to nasilje, ki ga "glavni inženirji" na vladnih mestih nikoli ne obsodijo.
ška, Danska, Estonska, Finska,
I Francija, Indija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Letska, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Ogrska, Palestina, Poljska, Rumunija, Španska, Sved-iska, Švica, Sovjetska Rusija, Sovjetska Ukrajina, Sovjetska Beloruska, Sovjetski Azerbeid-žan, Republika Tannu-Tuva, Velika Britanija in Združene države Sev. Amerike. Zastopane niso bile: Island, Luxemburg, Mexiko, Perzija, Portugalska, Sovjetska Armenija, Sovjetska Georgija in Turčija. Med gosti pa so bili še zastopniki Grčije, ki so se udeležili sicer Mednarodne zadružne šole, ali v Zvezi še niso včlanjeni. -
SOTRUDNOCI KOLEDARJA
Na vrhnji sliki je "generalni štab" nemške fašistične stranke pri posvetovanju o načrtih, kako ee polasti nemške vlade in kako bo takoj za začetek odsekal nekaj socialističnih glav. Tretji od leve na desno (sodeči) je fašistični poglavar Adolf Hitler. Slika spodaj: Policija v Berlinu razganja razgrajajoče fašiste pred palačo državnega zbora.
Cvetko Kristan:
"Am. druž. koledar" si je v krog svojih sotrudnikov pridobil lepo število proletarskih pisateljev in časnikarjev. Med njimi sta tudi dve ženski:
KATKA ZUPANClC in ANA P. KRASNA.
Katka Zupančič ima v Koledarju letnik 1931 izrazito socialno sliko "BREZ DELA". Spis, ki vam bo šel do srca..
Ana P. Krasna je podala či-ta tel jem portret mutca — naslikala je njegove sanje in njegove duševne muke. Delo, ki ga boste čitali z zanimanjem.
Noben letnik Am. druž. koledarja ni še izšel brez pri-
Zadružno gibanje, ki izvira dajnih zadrug, glavne prodaj- nja poljedelska kreditna za- sPevkov lrmn* Moleka. V let-od prvih početkov koncem 18. ne zadruge, poljedelsko-proiz- druga v Novem Sadu Kot že niku 1931 zanimiv zgodo-
,	. . . ....	•	vinski spis o "Rajski dolini" v
Californiji. Naši rojaki so živeli v nji v tlačanskih razmerah. Izgubili so tisoče dolarjev, mnogi so prišli ob zdravje, marsikdo je bil uničen za vse življenje. "Rajska dolina" je
Mednarodni zadružni kongres
stoletja in začetkom 19. sto- vajalne zadruge (mlekarske, omenjeno je pa Mednarodna letja preko prve na pozitivnih živinorejske, sadjarske, vinar- zveza v glavnem Zveza kon-načelih organizirane zadruge ske, strojne, perutninarske, o- zumno-produktivnih zadrug in 28 ubogih tkalcev v angleškem Ijarske, pašniške, itd.), večino so danes kmetijske zadruge še Rochdalu, ¿i so začeli s skup- hranilnic sistemov Raiffeizna v manjšini. Tako je poljedel-nim nabavljanjem življenjskih in Schultze Delitzscha, nekaj sko zadružništvo nekaterih dr-potrebščin ter poznejših u«ta- zadružnih bank, ter del za- žav (Češkoslovaška, Avstrija,
nov Raiffeizna in Schultze De- družnih zavarovalnic (toča, Nemčija, delno Francija) še €no izm*d najbolj tragičnih litzscha, ki sta hotela na za- požar itd.).	4 ¡izven te mednarodne zveze in P°&lavij, ako ne najtragičnej-
družni podlagi organizirati de- Te zadruge, predvsem pa še čaka, kako in kaj. nar, je dandanes postalo v sve- konzumne, so se združile po Ta Zveza je imela od 25. do tovnem gospodarstvu faktor, večletnih prizadevanjih v letu 28. avgusta t. I. na Dunaju svoj preko katerega ni mogoče pre- i895 na kongresu v Londonu XIII. mednarodni kongres, na-_Vl® Panoge narodnega go- v mednarodno zvezo, ki se na- zvan 'parlament konzumentov', spodarstva prehajajo polago- ziva Mednarodna zadružna ki se sestaja vsake tri leta. Za-ma v okvir zadružnega udej- zveza (alijansa).v Londonu. Iz sedal je v veliki dvorani "Kon-stvovanja in marsikje je za- skromnih početkov, ko sta jo zethausa" in razprav se je u-
druznistvo faktor, ki je v na- propagirala predvsem Francoz deleževalo krog 600 zastopni---------- --------- •
rodnem gospodarstvu odloču- Emil de Boyve in Anglež Ed- kov 35 držav sveta. Zanimivo ™enu besede. Zemlja ni bila joč. I a tudi sicer po teriton- ward Vansittart Neale je na- bo, da vidimo države, ki so po- prikladna za obdelovanje. Pri-jalni razširjenosti more s pol- rasla danes v eno najmočnejših slale svoje polnomočne delega- hranki so pošli, v naselbino je no pravico trditi predstavnik mednarodnih zvez sveta. Zveza te: Argentina, Avstrija, Bel-! prišla beda in poleg nje je vla-zadružne države, da "v njego- temelji na načelih rochdalskih ifija, Bolgarska, Ceškoslova-! dal nad obupanimi rojaki še
VI državi solnce nikdar np tu. ™ ....	__._t _ ,	*	__«... X____ m_____iti
še, v zgodovini ameriških Slovencev. Kolonijo je vodil duhovnik Jeram in svoj skim je oglašal v towerskem "Am. Slovencu", ki ga je urejeval Rev. Buh. Naseljenci v Rajski dolini so kmalu spoznali, da so bili prevarani. Rev. Jeram je bil njihov diktator v najožjem po
vi državi solnce nikdar ne za- zadružnih pionirjev, ki so v le
iHo	V U 10 VC O Pitvnnn 4.. J: .	. n . .	...
diktatorjev teror.
VAL NEZADOVOLJSTVA
Volitve 4. novembra so pokazale, kaj ameriško ljudstvo noče, ne pa, kaj hoče. Odklonilo je Hooverjevo "prosperiteto" in izreklo nezaupnico njegovi administraciji. Pred dve-mi leti je dobil Hoover in njegova stranka milijone glasov večine, zdaj jo je z enakim valom izgubil. Da se ameriški kapitalizem obvaruje res ljudske stranke, si obdržuje v avoje politično varstvo dve stranki, ki imata enak program ,toda se v kampanjah psujeta druga drugo in si mečeta vsakojake očitke. Po volitvah so demokratski voditelji izjavili, da bodo kooperirali s Hooverjem.
Po celi deželi se je velikanski val nezadovoljstva poslužil demokratske stranke, da iz-ra«i gvoj protest, ki pa ne bi ničesar zalegel. Eni demokratski kandidatje za senatorje in governerje so bili izvoljeni z večino, kakršni ae vsi čudijo toda v bistvu ta sprememba ne pomeni nič drugega kot nadometsitev prejš-njih z novimi osebami zakonodaja pa ostane Uudakim interesom enako hladna in kapitalizmu prav tako naklonjena.
, . j j	-- — - m* mm m m + ^ «\/	y V V | r\ 1 O V V | V ^—__JI' —	VS S«U vM WV/* J V f	VV M Vi C	M
ide . .Ne le vsa Evropa, tudi	tu 1844 ustanovili zadružni MožJ rAwlri v	Um «s je bližala koncu,
vecma azijskih držav (Indija,	oddaj ni sistem, ki je danes na	J juiiiiiiii r\dlll~ konec tudi za Rev.
Jannnska kina Parviio 14/^	____c.. __ •	............ _	t. -	«...
Japonska Kina, Perzija, Ho- svetu najbolj v rabi in ki ima landska Indija, sovjetska Azi- namen, da obstoječi režim na h * t fika (ZedinJene onkurenčnem boju osnovanega
panjah soc. stranke
Dasi še ne moremo reči, da
USPEHI J. S. Z.
To jesen so mnogi naši klubi imeli priredbe, ki ao bile sijajno obiskane in na katerih je vladalo navdušenje, kakršnega smo pogrešali ie mnogo let.
J. S. Z. je šibka v številu, toda ima večinoma aktivne Člane, kar pomeni toliko kot če bi poleg par sto aktivnih imela še pet tisoč neaktivnih članov. Kajpada je ril j JSZ. dobiti čimveč članov, ker računa, da postanejo tudi aktivni v nji. Cimjačja in aktivnejša je organizacija, toliko več dela lahko opravi.
Med modrostjo in fantaziranjem js razlika, ki pa jo tisti, katere vodi domišljavost, ne poznajo.
»le naprednjak,
?
koliko storite za na-
Tragedija In prišel Jerama,
Več vam pove Molekov spis v Koledarju.
, . K . mg . i ' ' —......v.,viu ««ju uonuTOHcga	— »v, ...v.ç.uu icu, u» Zelo bogat je v letniku 1931
arzave, Kanada, Mehika, Ar- privatnega gospodarstva nado- je sodelovanje naših klubov s leposlovni del. Vsi naši staro-
Ea-int r' t (Pa,estl"a' mesti s sistemom ,ki bo teme- socialistično stranko v njenih krajski in tukajšnji literarni 4 -'"w AD1Sf |..noafn" Uil na vzajemnosti in samopo- okrajnih organizacijah popol- delavci so zastopani v njemu, sna unija) in Avstralija (vs<: moči. Članice Zveze morejo no, je vendar zelo zadovoljivo V ilustracijah in informativnem arzave) razumevajo pomen postati narodne zadružne zve- Posebno nekateri klubi zasluži- delu ne bo za prejšnjimi nič zadi uzne misli ter idej, da se 2e, okrajna združenja in tudi jo priznanje, kar je zopet za- zaostajal, narodno K^podarstvo uredi na posamezne zadruge izven zvez, sluga gotovih posameznikov, ki Poskrbite ,da si izvod gotovo Zadr^niit lr	«. katerih pravila soglašajo z de- se udeležujejo sej okrajne or- dobite za svojo knjižnico. Pri-
lahko r H n° a • ° r\Ft mokrati*nim »n pravičnim te- ganizacije, sprejemajo-urade, poročite ga v naročitev in čita-skuni " v dvoje velikih meljem rochdalskega sistema- pomagajo pri sklicevanju sho- nje svojim znancem. Ameriški
dukHv„n	f	««.««I«.	so r dov, v organiziranju kampanj družinski koledar polaga vso
duktivno zadružništvo ter po-^si člani imajo enako glasovno itd. Kjerkoli so naše postojan-1	^
ijedelsko-produktivno zadruž- pravico, ne glede na število de- ke aktivne, jim stranka nudi
mstvo. Vmesna skupina bi bi- Ježev, ki jih član poseduje ter priliko, da posegajo v volilne
la denarno zadružništvo. Mož- da se prebitek deli ne glede na boje tudi s kandidati iz svoje
na je še razdelitev podobna omejeno obrestovanje deležev srede.
gornji po članstvu in to bi bilo an po načelu povračil po raz- V kampanji za kongresne delavsko zadružništvo ter merju od članov nakupljenega ! volitve novembra to leto je kmetsko, denarne zadruge bi biaifa aH se dodeli skupnim re-' JSZ. storila koliko je bilo v pripadle obema, morda celo zervnim skladom ali pa se polnjeni moči. Mnogi naši sodru-
rabi za vzgojne in obče k oris t- gi so bili tokrat v agitaciji vene namene.	Uko bolj delavni kot v sploš-. Ta zveza torej ima danes nem v prejšnjih volilnih bit-včlanjenih 56 milijonov članov,' kah v povojni dobi. ki so združeni v 193.000 za- Kakor v prošlih, so bili naši drugah in te v 117 zvezah oz. sodrugi kandidatje v razne u-
.. ..	- ----udruženjih državnega in 5 zve- rade na socialistični listi tudi v
SS^r^ lastna 2ah lokalnega značaja v skup- prejšnjih volilnih bojih. Vzlic	KUIIVcnciJI ucauty
produktivna podjetja (pekarne, no 40 državah sveta. Pred 3 šibkosti naše organizacije in l8ipert()v v New Yorku, ki se ba-klavnice, razne tovarne itd.);ieti (1927) je bilo stanje: za- tiska so socialistični glasovi na-|-vijo predvsem z lepotičenjem
yjATTlo	___ ir e AAA A A/V	s	19	r«i___1. >	/lofifiv. -	-	. ..	_	.
m	m*	------w
drugi skupini bolj, ker vrše vlogo hranilnic pri delavstvu glavno konzumne zadruge.
Prvi skupini tega zadružništva bi pripadle konzumne zadruge (društva), ki imajo v svojem polnem razvoju tudi
važnost na vsebino, ker izhaja zato, da ga ljudstvo Čita.
Naročite ga svojcem v starem kraju. Stane $1.12. Nam pošljete vsoto in naslov prejemnika, drugo uredimo mi. Vsakdo v starem kraju bo vesel tega koledarja.
Ako v vaši naselbini ni nihče naročil večje število izvodov Koledarja, rtorite to vi. Za pojasnila pišite upravništvu Proletarca čimprej.
Milijone dolarjev za lišp
Na konvenciji "beauty" ek-
ln celo rtavbne oddelke (Nem- drugarjev 61,000,000, zadrug rasli. Stranka je krizo defitiz-čija, Anglija), dalje bi pripa- 169,000, zvez 103, držav 35. ma že v veliki meri prestala, die sem tkzv velenakupne Na zadnji seji pred kongresom Izvolila je 12 poslancev v dr-družbe, ki skrbe za nakup v (da navedem mal primer) so žavne zakonodaje in več drugih velikem za konzumne zadruga bile sprejete sledeče nove čla-[uradnikov, npr. šerifa v naj-ene Zveze oz. države ter imajo nice: Kanadski zadružni pše- večjem okraju države Wis-
v večin, lastno proizvodnjo v nični producenti (kanadski pše- consin. Klubi J. S. Z. naj svojih rokah (angleška ima n. nični pool) iz Winnipega; Zve- nadaljujejo z agitacijo, da pr. krog 100 tovaren, lastne za konzumnih zadrug 'Labour' se pojačajo, kooperirajo naj s parnike žitne in čajne planta- |2 Taurisa. Perzija; Osrednji Strankinimi lokali in se pripra-. pot^m. »amostojne stavbne odbor litavskih konzumnih dru- vijajo za boii>o pri bodočih vo-in samostojne delavske produk- štev, Kaunas in Narodna kre- ,litvah že sedaj. Skrbe naj tu-tivne zadruge, delavske hranil- drtna banka za poljedelstvo v di, da pridejo na glasovnico, nice večina delavskih in za- Franciji. Iz Jugoslavije so'kjerkoli mogoče in praktično, družnih bank ter del zadruž- včlanjeni: Glavni zadružni ga- naši apoeobni sodTUgi, ne za to
h a i*v*? u 1Bif' ?rUga	v Beogradu, delavska Zve- ker «o naši rojaki, ampak ako
ijedelska) skupina bi pa imela'2a gospodarskih zadrug za J«~|je to boljše za socialistično a-
večino tkzv. nakupnih in pro- goslavijo v Uubljani in Osnrt- fcitacijo in stranko.
žensk, je bilo sporočeno, da je business s kosmetičnimi (lepo-tičnimi) sredstvi dober kakor je bil. Okrog $750,000,000 potrošijo Amerikanke vsako leto glasom referantov na omenjenem kongresu za kosmetična sredstva.
Veliko vina v Chicagu
V Chicagu se je to jesen prodalo za približno petnajst mi-Hjonov dolarjev grozdja.
Aka ftolite provestl aaatepolitvo "Prolotarca**, prešajatf aaa j kajifo la aie «obirati of laso, piiito aprav-
KARLMARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ
(Nadaljevanje).
111.
AGITACIJA IN ŽIVLJENJSKA USODA
1. Revolucionarni duh štiridesetih let.
Marx je bil revolucijonaren ne samo v duhovnem smislu besede, s tem da je zastopal novo socijalno naziranje in da je teoretično utemeljil nov gospodarski red, temveč tudi v običajnem smislu nasilnih akcij, pri čemer je imel za vzor boje prvih let francoske revolucije. Imel je fin čut za revolucijonarno vrenje v globočinah ljudskih množic. Revolucionarna atmosfera je obdajala leta, v katerih so se zbirali v njegovem duhu elementi njegovega novega socijalnega naziranja: 1. 1842 je doživela Anglija prvo stavko množic, ki je grozila, da se razvija v generalno stavko in ki je bila politično-revolucijonarnega značaja; 1843 in 1844 je bilo v Angliji zelo razširjeno naziranje o bližnji revoluciji; 1844 so izbruhnili upori šlezijskih tkalcev; 1845 in 1846 se je vsestransko in hitro razširil socija-lizem v Nemčiji in socijalistični časopisi, (Tu naj omenimo le nekatere: "Weserdampfboot" Gesellschatsspiegel", "Deutsches Buerger-buch.") — so izhajali v vseh industrijskih središčih; v Franciji je mrgolelo sociajalistič-nih sistemov, aociajaliatičnih romanov in časopisnih člankov; 1843 je tožil francoski publicist Jean Reyband, da ne mine dan, ne da bi se obsojalo obstoječega gospodarskega reda v znamenju literature ali znanosti in da se ni noben človek več upal ga braniti; komunistično strašilo je lazilo po Evropi; začetkom februarja 1847 je Viljem IV. sklical združen deželni zbor, kar so primerjali s sklicanjem francoskih stanov 1789. Zveza med vsemi temi pojavi ni mogla uiti bistroumnim mislecem : roko v roki s širjenjem industrije, hitrim grajenjem železnic in brzojaivov se je menjal gospodarski procvit s 'krizo, je naraščala revščina, so se borili delavci z vedno večjim ogorčenjem proti železnim mezdnim zakonom, proti mizernim plačam, s katerimi je proleta-rijat komaj životaril. Klic v Angliji je bil: "Cim več tovarn, tem več revščine," pa tudi: "čim večje politične pravice za množice, tem bolj gotovo odrešenje." Kdor je v teh letih živel v Franciji in Angliji in se je bavil s so-cijalizmom, je moral čutiti, da so na pohodu politične in socijalne revolucije.
Že v svojem prvem pismu Ruge-ju, pisanem na Holandskem marca 1843, se peča Marx s prihajajočo revolucijo in vidi — v veliko začudenje Ruge-ja — da gre vlada Friderika Viljema IV. revoluciji naproti. Tedaj je Marx Icomaj pričel s svojimi socialističnimi študijami in čim bolj je napredoval v njih, čim ostreje je izdeloval svojo socijalno dija-lektiko in razumel smisel razrednega boja, tem bolj neizogiben se mu je zdel sklep, da je proletarska revolucija, da je prehod politične oblasti v roke proletarijata neizogiben predpogoj za zmago komunizma.
Utopični socijalizem se je postavil izven države in je hotel zgraditi socijalistično družbo neodvisno od države in za njenim hrbtom. Utopizem s svojimi nravno-verskimi razlogi in srednjeveško-komunističnimi tradicijami je imel še državo prezirajočega duha, ki je bil značilen za katoliško cerkev v dobi njenega sijaja. Marx pa, ki je priznaval vse realne oblastne faktorje, čeprav jih ni vedno pravilno ocenil, je videl v državi izvršujočo oblast, ki jo je treba preobrniti in porabiti v družabni revoluciji kot skrajno učinkovito orodje. S Svojim prodiranjem v politiko in v francoski ter angleški socijalizem je Marx zavrgel prenapeto Heglovo državno idejo in je sprejel ono modernega zapadnoevropskega mišljenja, toda državo je tolmačil v smislu nauka o razrednem boju: kot izvrševalno oblast vladajočih in posedujočih razredov.
Vsi vtisi, pojmi, izkušnje in misli, ki so se vkoreninile v Marxovem duhu za časa nastane ka njegovega družabno- in zgodovinsko-znan-stvenega sistema, so obvladali vse njegovo življensko delo.
Marksizem je poganjal popolnoma naravni i« revolucionarnih tal 19. stoletja. Marx je izvršil in napisal oporoko socijalno-revolu-cijonarnih naukov onega časa.
(Dalje prihodnjič.)
KDAJ BOSTE OSVOBOJENI?
Neki slovenski list, ki se je prelevil v reklamno glasilo za republikansko stranko, je piaal, da je taktika ameriškega delavstva, ki se osvobojuje in izboljšuje svoj položaj z u-dejstvovanjem v republikanski in demokratski stranki zelo pametna, in jo je priporočil slovenskemu delavstvu v posnemanje. Vprašanje: Koliko so si delavci izboljšali svoj položaj s pomočjo republikanske ali demokratske stranke? Kdo ju je prisilil, da od časa do časa sprejmeta tudi tak zakon, ki js vsaj navidezno naklonjen delavstvu ? In kdo cavrže vsak dober predlog, ki je v koris^ ljudstva, če ne republikanski in demokratski poslanci?
ALEKSANDER NE VERO Vi
Taškcnt-kruha bogato mesto
(Ruska povwt ix dni velike lakote.)
Frevedel I v a n V u k . (
ZNAK ZAHVALNEGA DNEVA
(Nadaljevanje.)
—	Stopi bliže k meni!
Miška se je zelo ustrašil, spustil je roke ob hlačah. Leva se trese od strahu, a noge drhtijo v kolenih. Strop, zdi se mit, se je spustil čisto na njega in vsa orta-čeka se guga na valovih.
A sodrug Dunajev nalaSč molči in se ne zgane. S&mo z napol mižečimi očmi švrkne po papirju- In zopet.. . dvrkne po Miški!
—	Kako se piSei?
Miški vstaja vsak las na glavi in v nosu mu postaja vroče.
—	Koliko si star T
—	Enajst let, v dvanajstem sem.
—	Korajžen dečko! Kadiš?
—	Ne.
—	Ne taji, Mihajl Dodonov. Mi vemo vse ...
Miška je zapazil smehljaj na ustih poglavarja in pomislil:
—	Laže, nič ne ve, saj se smeje . . .
A poglavar se je zopet nasmehnil:
—	Zakaj si ukradel vrečo?
Miški je odleglo v srcu. In zopet je pomislil:
—	Poskusi, malo ga ogoljufam, mogoče bo verjel.
Začel je pripovedovati; 2e dolgo se je pri^ pravi j al z očetom v Taskent. Kupila sta karto, dovoljenje, a oče je na potu umrl. Moral bi vzeli pri njem karto in dovolilnico, to ve sedsj, a tedaj se tega ni domislil. Vse postaje se je peljal brez karte. Tu se mu je pridružil dečko iz njegove vasi in prosil: vzemi me, vzemi — sam se bojim. In ta dečko je tudi zbolel. Ce ne verjamete ... v bolnici leži. Zbežal je, da ga še vidi ,a ta čas je ču-gunka zazvižgala. in on, Miška, se je ustrašil in bežal, bežal ter zadel v babo. Tema je bila, ničesar ni bilo videti. Zadel je z nogo v vedro in baba je začela kričati Slišali so mužiki, pomislili, da je tat. A ta vreča je njegova. V tej vreči je še druga vreča, a v tej drugi vreči je zavita kružka, nekoliko soli in babičino krilo. -Miška ni nikoli kradel.
Razvezali so vrečo. Res je: kružka, sol in krilo.
Sodrug Dunajev je pogledal Miško, zoDet zasukai brke z enim prstom.
—	Kaj ne veš, da se brez karte ne sme voziti po železnici?
—	Vem, seveda, ali kaj storiti? Tako zelo sem lačen . . .
—	Kaj hočeš v Taškentu?
—	Delat grem.
—	Kakšno delo pa znaš?
—	Kakršno se bo našlo. Gnoj kidati ali orati . . .
Dunajev, poglavar je zmajal z glavo in se nasmehnil.
—	Ves kaj, Mihajl Dodonov: spreten dečko si. Prav za prav bi te moral kaznovati za to, da postaneš še spretnejši.
Jutri boš nosil z babami, ki so brez voznih kart, drva. Ko boš gotov, se odpelješ dalje. Ker se zastonj pri nas nikdo ne more voziti. Razumel?
Miška je pričakoval haj hujšega.
Odšel je iz orta-čeka z miličnikom in je rekel olehkočeJb:	.
—	Dela se ne bojim. Kar ukaži, — naredim .. •
16.
Dolg jo dani Vleče se in ni mu konca. Spočetka se je solnce nad goro neprestano dvigalo, nato pa se zopet spuščalo pod goro, a večera še ni. In drv je na kupe. Kedaj jih po polenih znosiš? Miška je nalagal na krepak mužiški hrbet. Po tri polena je naložil. Oči so se mu napenjale od teže, vztrepetavale, kratke noge so se zapletale v širokih laptih. Mislil je, da ga ipohvalijo za vneto delo, a babe ga zmerjajo:
—	Dečko, nikdar se tako ne sili. Tu nisi doma.
—	A kaj?
—	Varčuj z močmi.
Prva je omahnila kodrolasa deklina z golimi, opraskanimi nogami. V glavi se ji je zavrtelo, a v vratu jo je zapeklo. Ozrla se je okrog z zatemnelimi očmi in je vsa pre-bledela. Objela je svoje opraskane noge. Kdo je okrog nje, ni razumela. Sklonila je nos v zemljo in začela sesati prst na rotei.
—	Kaj je, Nastjonka, smrt prihaja?
—	Brez moči sem.
Smrt je položila Nadtjonkino glavo na brezovo poleno in ji skrčila noge do brade. Ce
bi ji dali kaj jesti, bi ji odleglo. A kruha nikjer. Svoje drobtine porazdeliti? . . . Skoda. Sebi škoduješ, nje pa ne nahraniš.
—	Eh, talkino je življenje. Ženske so t»e razburile in zopet utihnile.
Vsaka je mislila o sebi:
—	Ali prispejem?
Stale so okrog nje, nejevoljne, lačne, a Nastjonka je v tem polukrogu ležala mirna, tiha, z golimi, opraskanimi nogami. Ko so jo zvečer povedli na postajo, je šel zadaj Miška s let mm korakom. Nizko je čepela na njegovi glavi stara očetova kapa in zakrivala oči. Zrdelane roke so ga bolele.
Sedaj ni več fantek, zakaj delal je kakor veiuti. A če se zgodi, da nenadoma zboli. . . kuo inu bo pomagal t Sam si bo moral pomagati v vsem. Drugače pogine.
Naj je že mislil Miška kakoraoli, bilo je slabo.
Hotel je iti v vagon. Niso ga pustili.
Gledajo ga s takšnimi očmi, kakor da je okužen.
Odganjajo ga s takšnimi glasovi, kakor bi ga vse življenje sovražili.
Nekdo mu je celo iz lonca pljusnil naravnost v glavo.
Miška se je zelo razjezil.
—	Glej jih, buržuje, hudiče! Rdeče treba nekoliko spustiti na vas . . .
Odšel je za nekaj časa in se zopet vrnil.
—	Mogoče so z vodo vred izlili kakšen košček.
Začel je s prsti tipati pod nogami. Temno je. Otipal je nekaj ... A kamenček je. Otipal je zopet nekaj, a bil je kos lesa. Obrisal si je prste ob kolena in zaprl ves žalosten oči.
—	Kako se norčujejo iz nas.
Pomislil je in mislil in zopet začel tipati. Otipal je ribjo kost. Obrisal jo je ob srajco.
—	Da bi se bolezni ne nalezel. Na tleh je ležala...
A usta so se mu sama od sebe odprla in lačna lica so se zgubančila.
—	Pojem. Riba ne okuži. Kost je zahru-stala med zobmi in po ustnicah so se pocedile lačne sline
—	Dobro. Kaj sedaj?
17.
Na postaji je ležala Nastjonka pod klopjo. Tudi mužik se je na prejšnji postaji va'jai tako in Tatarček - z obrito glavo — mnogo ljudstva, a kdo naj pomaga. Jokajo, pljuvajo, zmerjajo, stokajo. Vsak ima svoje skrbi, vsak svojo nevoljo.	1
ln Miškovega srca se je polastila takšna žalost. da mu je bilo vseeno, pa če bi moral leči poleg Nastjonke. Ali Miška tega ne sme.
Napotil se je v Taškent. Mora priti. Bolje je, če umre tam kje, kakor na tem prostoru. Ali zares ne zdrži? Zdrži. Nocojšnjo noč zdrži na vsak način. A jutri zjutraj proda babičino krilo. Pet funtov kruha dobi . . . nekaj je le. Takoj ga ne bo pojedel. Odlomi pol funta, drugo skrije. Pet tuntov — deset polfuntov — za deset dni. V desetih dneh se lahko pride tja in nazaj, če vlaki ne bodo postajali.
Miškove misli so se pomirile. Postalo mu je nekoliko lažje.
Mužiki v kotu so govorili o Taškentu, omenjali Samarkan. Je tudi mesto, samo za Ta-škentom še štiristo vrst dalje. Mi&ka je napel ušesa in poslušal Kruh v Samarkanu je zelo poceni, cenejši nego v Taškentu. A v Taškentu cene naraščajo, izvoza ni, vse odbirajo. Ce se obrne človek k Sartom*) v vasi od Samarkana — ga dobi malone zastonj. Za stare škornje dobiš štiri pude zrnja, za nove — šest pudov. Ce ima človek — bog mi grehe odpusti — kakšno žensko krilo, tudi za njo ae dobi poldrugi pud ali dva. To zato, ker je tam Azija. Tovarn ni a ljudstvo je razvajeno za razne stvari. 2ivi, na primer Sart. Ima štiri žene. Ce šte-ješ po krilih, so to štiri krila, a čaj pijejo iz kotlov. Ce zagledajo dober samovar — dvanajst pudov ti dajo •..
Pogovori o kruhu so vznemirili Miškovo glavo. Zabolelo, zaščemelo je v srcu. Pomislil je na krilo:
— Ne prodam ga ? Zdržim ? Poldrugi pud ali dva, ni šala. Takoj bi se popravilo celo gospodarstvo. Dobra letina — trideset pudov bi bilo. Koliko več bi se dalo napolniti! Za dom je dovolj in še za konja bi bilo, če ga kupi.
•) Naroda, ki iivi v Turkestanu.
Dramska priredba kluba
št. 5 JSZ
Prkfc tovariš Jasa mladih let, ki je i« davno iigubil poitenje ,in mu poiuia pomoč. A Klari*, polten delavec, od. Klanja pa če prav Je na robu propad*.
Cwi.rn.ugb, p.. _ Kiub6 j. KWW^isr
jaino ...H:,::,.-'- J-* j»U« »«—p«*, d.
bovi bojo lipiMOTortr' i» Sr U^TlI im"j0 UnVt	ki
•udobni poloLj rr.v '.» v borhf	" 3* mure	pod-
ubutum-k 1- ..... . » borbi I. pore. — Tuko „dni. upanje KI«.
^r^^TXv'iXi; fc r"Mi * v«»
in kot tak« aiL.«	»'vljenja Polaifoma mu peia raxum. Mračna
fflfr —vnj« ekrb K« «„bi . .vojmu „«b
Kl.rii, delavec, beg« okrog „ de- XSi^LT'i"" klNe*reneh<»n* «* lom .trk« n. v.i. . ..	IM ■ ■ ■ d. kuni.jo tbluxni in napo«M
-	Vr"U lov,,ren Pr°.' r„«»joie v bla.nem .t«,Ju ubeii ter
dela a
jo.
Meneči »o te pretekli, prihranki «o iSčrpani n xunaj je rima, ki polagoma objema skromno stanovanje.
Žena je bolna, otroci rastrgani, bo- „. »1 in prosijo kruha. Stanovanje je ^ V Ujmn° pnhod 10Bt' 14 Um • rnnlo a de larja ni za premog. Tr- **-irn* tkrb » *ttk» »V0Je 4rtv*-f ovci odrekajo upanje za suhi kruh. Klaričevl iive le 4e od dobrih src
pov.od milostno odkUnJa-^¡T.	Ta^j™.'
od strani danainje drutbe poltenemu delavcu!
Druga slika. Klari* mrtev, ¿ena sama z otroci in stari oče zre bre« cilja v tesano prihod lost, a tam se ro-
fcdina svetla točka, ki jim nudi u-panje in stoji ob strani v tej težki
sosedov sodelavcev, ki si pritrjujejo I ^ i* ?rok<>vn« organizacija. Ti-od us* d« iih »kvnrui.to ¿JL *<*™ienih savednih delavcev, ki
V Zod. držav «k j« corkav ločena od držav«, vilic t «mu pa je njen vv V politiki »alo valik ki «ftostikrat odločujoč. Po zaslugi rasnih var imamo tudi v loj 'dažali Zahvalni dan, ki jo državni pramtik, toda vorskoga sna-šaja. Znak ameriškega sakralnega dna v a jo puran. Če družina količkaj smoro, smatra sa svojo tradicionalno dolžnost kupiti purana, raco, gos, ali vsaj kokoš, kajti kroa loga jo sakralni obod pomankljir. Prod vsakim aa-hvalnim dnevom idda pusdkodnik posebno p reklamacij o, ki vsako loto snera »loži ta I« to dmtt um sakralni praznik, na katerega naj m zahvalimo božji praridsiooli sa rao dokrots. ki tmo jik bili deleiai lokom loto. Praanik jo	pu renskega kosila salo prastaa stvar, kajti oni, ki imajo rsoga sa-
«koeti, no šetije potroko, da so bi kom« sakvaljevali, tisti, Id "dobrot" bili Možni ki so r pomanjkanj«, pa tudi nima>o rmroka. da ki molili r sa kvalo. Lotožnji Zahvalni ¿mm ko r žotrtok 27. «¿rombra.
od us», da jih obvarujrjo pred poiri- i Hfl^P nom glalu	'prisegajo poleg mrtvih tovanžev ne-
Hiini gospodar nima teč pot^lje- izPr^n	kfivici' tb,oie
nja, tirja stanarino, hoče denar in jim	trt*, ki verujejo v sarm*vojo
«r^«.; - j._______ „„	osvoboditev ,in v to borbo veiujejo
Klaričevi ter ji stc4;>ajo nasproti.
U-
Šubelj poje na "Savinem" koncertu
Chicago, lil. — Bolj ^kot se bližamo "Savinemu" koncertu, ki se vrši v CSPS dvorani, W. 18th st. in May Ave., v nedeljo popoldne dne 30. novembra, bolj smo prepričani, da bo to
	
Wm. B. PUTZ Ciccre'i { ^.St ] nacist ( OLDEST ) Cvetlice in venci sa va« alnčaje. «134 W. 25TH ST^ CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2148.	Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA „ PEKARNA. ANTON P. ŽAGAR, 1724 S Sheridan RdM No. Chicago, 111. TaL Sft4. i Goapedinje, tahtavajto v trgevl- |
ANTON 81BEU.
eden najboljših in najbolj zanimivih koncertov v zgodovini čikaške slovenske naselbine. Da to ni bombastika, se boste lahko sami prepričali.
Subelj angažiran. Odkar smo zadnjič pisali o tem koncertu, se nam je defi-nitivno posrečilo angažirati Toneta Šublja, ki bo na svoj značilen način zapel nekaj narodnih in klasičnih pesmi. V interpretaciji pesmi njega malokdo prekaša, kar je tudi skrivnost uspeha njegove pevske ka-rijere. S pesmijo zna navdušiti poslušalce, jih dvigniti v višine veselja ali pa jim odpreti čuvstva do krvavljenja in posledice so solze. V tem je Šu-belj višek umetnika. Posetniki Savinega koncerta se bodo smejali do vzhičenosti in se — jokali.
On se nahaja v New Yorku, kjer ima v tem mesecu par koncertov. Enega bo imel v soboto večer 29. nov., kar pa ne po-
meni, da ne bo nastopil naslednji dan na Savinem koncertu. Na srečo je zrakoplovstvo toliko razvito, da človek lahko pre. leti veliko daljavo v nekoliko urah. Subelj pride v Chicago | s svojega newyorškega na Sa-vin koncert z aeroplanom.
"Prizor na vasi".
2e zadnjič smo omenili nekaj o "Prizoru na vasi", ki bo tvoril drugi del programa. Je jako ljubka reč zvezana s humorjem in patosom. Stvar si je zamislil pevovodja zbora Jakob Muha in bo gotovo všeč po-setnikom. Zbor se bo pri prvi pesmi "Le zapojmo, zaigrajmo"
—	del Schubertove operete "Pri treh mladenkah" — pretvoril v švicarske "jodlarje", ravno tako v zaključni točki.
"Prizor na vasi", prav za prav v gostilni, tvorijo razne pesmice, med njimi tudi "En starček je živel", krasna bari-tonska skladba, katero bo pel Anton Medved, ki je prvovrstna moč pri zboru. Naš Miško, ki je na odru lahko največji humorist ali resen do ušes, bo to pot povedal, kako se počuti j v zakonskem stanu in pa med prijatelji pri rujni kapljici. Tudi se uči "toe dancing", kar je mogoče nekoliko pozno za njegovo "mladost", vendar bo gotovo spravil slehernega v smeh. Bo Miško v svoji lastni naturi. Udovič bo igral "oštirja", mrs. Vider pa napol zaljubljeno "kelnarco". Kako se bo stvar zaključila, se pa morate sami prepričati s tem, da pridete na koncert. Za vsoto 75 centov boste dobili program, ki vas bo
—	vsaj upamo — popolnoma zadovoljil.
Predvajale se bodo tudi filmske slike o raznih krajih Jugoslavije, o življenju izletnikov na parniku in o raznih zanimivih in lepih krajih zapadne E-vrope — Anglije, Francije, Ho-landije in mogočnih švicarskih Alp. Del slik je snel Jakob Zupančič na zadnjem izletu članov SNPJ in drugih, druge pa snemalec slik Cunard linije. Iz tega je razvidno, da bo prihodnji koncert Save prvovrstna priredba. Ne zamudite ga!
Pub. odbor...
grozi z izgonom ia cesto.
Stari oče je izgubil žu skoro vse u-panje na boljže in misli ie skono sa-1 To Je Povržen izčrpek drame mo na smrt.	; P*m, da ne bo nikomur žal, ako se
V tem položaju se ponudi hinavska udeleži klubove priredbe in «i pri-kržčanska idk>brodelna družba, kateri vžči nekaj duževnega užitka, katere-načeljuje soproga velikega tovarnarja S« mu bo M*dila U prireditev.* Po-I pohižtva, ga, Reich. Njemu gre zaslu- le« bo uprizorjena kratka veseloigra Iga ,da je spravil Klaričeve na bera. v angležčini, imenovana "Betty's žko stradanje. Ta družba ponuja po- Blunder". Igrali boio člani mladin-moč v lepo donečih verakih izrekih,	odseka kluba it 6 N» progra-
kl po njih mnenju nasičuje prazne že- mu poleg iger bodo izvršne deklaina-lodce izstradanih delavcev.	i dje in govori. Za ples bo igral naA
In Klarič, ki teka v obupanem ata- «nani Korelc in Korbar orkester. Pn-nju za delom od tovarne do tovarne, poročamo se rojakom za obilen pose t, se vrača razočaran. Ni dela zanj.	Odbor.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111
TaL Lawndals 2012 A. H. Skubic, preda — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni sa tiska "Prolotaroc'
...................»mm...................
Gornja slika predstavlja auto truck s premogom. 2e 22 let ga prevažam na drobno po Chicagu. Ako hočete imeti dober premog in poiteno vago, obrnite se na 2623 S. Ridgeway ave.,ali pa pokličite Lawndale 8693
FRa UDOVICH.
.............................................
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JK
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskano * Slovanskam, Hrvaikam, Slovaikan», Čaikam, Poljskam, kakor tudi v Anflolkam in NamSkam josika.
Naia posobnost so tiskovina sa druitva ln trgovco.
mmm»m»mmmm>m»m<
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave^ CLEVELAND, O. #+»—»——+—#»t»Ot——f
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIKURQ 4002 Weal 2«th Straat, CHICAGO, ILL.
V «rado od 1 do S. popoldne, v torek, četrtek In petak od 1. pop. do t. zvečer. Tal., LAWNDALB 487S. V PRANCES WILLARD BOLNIŠNICI ad t. do 10.

Sodrugom v CWralandu.
Saia kluba it. 27 JSZ. so vrlo vsak prvi potok ob 7 «30 svačor in vsaka trot jo nodoljo ob 2:30 popoldns v klubovik prostorik v Slov. narodno« domu. Sodrugi. . ikajajto radno ns sojo in pridokivajto mu novik članov da ko mogol napraviti čim več a« polju socialistično vsgojo in v fcorki sa naža prava.
i7m»mmmmmmm<mmm
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijake namen« pošljemo ato izvodov "Pro-I©tarča" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo aejo, veselico, ahod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udolaženc« s priporočilom, da naj te nanj naroče. Pošljite naročilo pravo-čaaiio 1

; Dr. Andrew Furlan !
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogdon Bank Bid«.)
Uradna ara: Od do It. dep.. od 1. do I. popoldne In od S. de [ t. zvečer. Ob sredah od ». da It. dep., In od 6. de t. «večer
Tal. Crawford 2ss3. Tal. aa domu ReokwoU tBIB.
^mmmmmmmmmmmih
Slabe čase
ae lahko prebrede, ako imata hranilno vlogo v zanesljivi banki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Bine I al and Ave., Chicago, 111.
........................^^ffil

ft'vf Mf
kf '.Vf Mf
pttttttm t • t t • i t
/..vil ' 'w ' w ' 'É ' IÉ ' 11 /T®IÂÊ
Adam Mllkovlči
SUŽNJI KRVI
ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
VM pravic« 4«	U PreUtarca pridrfttijo ivUr.
«•. T r Y Mf ÎVTwiwTf.TWE.
(Nadaljevanje),
Izza platnene zagrade je slopil viaokf ple-čat moiki, akoroda štirioglatega obraza, zagorelih lic in temnih oči. V rokah je držal btt in je semtertja nemirno ošvrknil po zraku. Bil je krotilec levov, znan pod imenom Venecij. Njegov pogled je bil oster, akoroda preoster iu mrk, a ko si gledal nekaj ¿asa vanj, je iz njega zasijala neka nepoznana milina in ljubezen. Madalena ae je zagledala v izrazit obraz, v te temne ofti, orjaško, viso-ko postavo. Nehote se ji je zazdelo, da vidi človeka, junaka, o katerih je nekoč, &e kot o-trok toliko čitala v Borbonijevi kolibi za mostom. —
"Venecij je pomolil nekdo razmršeno glavo skozi platnene zagrede m mu namignil MHuron odpira žrelo..." —
Krotilec se je obrnil le napol, skomignil z ' rameni in se nasmehnil. To je bil njegov odgovor. Oni je še nekaj časa plašljivo bulil izza zagrade, si popravil razmršene lase in se zopet skril. —
Med tem je bil Venecij opazil, kako strmi iz mraka vanj dvoje črnih oči. Stopil je korak naprej in nepremično gledal v temnopolto dekle. Ošvrknil je z bičem po zraku in se nasmejal. —
Pet minut kesneje, ji je razkazoval v zve-rinjaku živali najrazličnejših vrst. Madalena se ni mogla načuditi. Krotilec se je postavi] pred velikanskega slona. Slon je dvignil nogo, Venecij je stopil nanjo in obsedel kakor bi trenil na slonovi glavi. Sladko se je nasmejal začudenemu dekletu, ki ga je s tolikim veseljem občudovalo. Potem se je jaha-je zapeljal po slonovem trobcu, ošvrknil mimogrede z bičem in poskočil k Madaleni. Ko sta prišla do levjih kletk, se je pogumni spremljevalec za trenotek oprostil, odprl železna vrata in stopil med leve. Madalena je ostrmela : levi so se plazili iz vseh kotov proti njemu; le eden, bil je največji, je napol priprl žrelo in grozeče renčal iz levega kota. Venecij se mu je nasmejal.
MKaj godrnjaš, dragi Huron," mu je rekel in stopil bliže. V tem trenotku se je lev sklonil, pokazal svoje strašne zobe in se pripravil na naskok. Tisti hip so se krotilčeve oči grozno zaiskrile.
"Hume huču!" je zatulil strmeč v nepokor-neža in privabil z bičem oglušujoč pok. Madalena je prebledela. Zdaj pa zdaj se bo vrgel nanj in ga raztrgal. Toda tisti trenotek se je lev prestrašil svojega gospodarja. Ponižno se je plazil iz kota s povešemo glavo. Ko se je prihulil do krotilca, se je vlegel na hrbet in stegnil prednje noge, kakor da bi prosil odpuščanja. Tedaj se je Venecij zmagoslavno ozrl k lepi Madaleni, ki je stala kakor izklesan kirp. Takega človeka do sedaj ¿e ni videla. To je junak! Neustrašen je; pokoriti se mu mora kralj živali — lev.
"Strašno," se je nehote oklenila krotilčevt roke, ko je s sklonjeno glavo zapuščal kletko. Venecij je zadržal tanko ročico in se nasmejal : "Pri nas življenje ni dolgočasno. Tudi strahu ne poznam," je odstopil korak, "pri Bogu, da mi je ljubše življenje med živalmi, kakor med ljudmi."
Madalena je široko odprla oči. Živali so mu ljubše od ljudi! Kaj hoče s tem povedati? Da so živali boljše od njih?
"Vi se čudite?" jo je skušal ljubko pogledati z ostrimi očmi. "Ej," je zategnil, "jaz vam pa rečem, da so mnogi ljudje slabši od živali. Neodkriti so, hudobni, drug kolje drugega — ali so to ljudje? Človek ubije človeka ! Kaj ne čujete v tej besedi nekaj strašnega? Za par frankov ga ubije, se polasti papirja in zbeži ves srečen, da ga ni nihče zasačil. In to naj bo človek, ki mu je dal Bog razum in srce? Ne, ne, to ni človek, to je izrodek, slabši ob zveri. Pa poglejte te živali," je nadaljeval in zamahnil z roko proti kletki, "kadar hoče človek osmešiti in ogrditi človeka, imi pravi da je zverina, da je lev — evo živalic, zrasle so v puščavah, divjih stepah in vendar kako so uaobražene. Seveda," je dodal, "žival je žival; a vseeno ne pomnim, da bi prežal lev na leva, kakor preži razumen človek na človeka in ga umori. Stepo se pač, kakor fantje na vasi se stepo in tudi žival drugega rodu pohrustajo če so lačni, a sami med seboj se ne koljejo. Spoznal sem svet in zamrzil sem ga. Živali ljubim in tudi umreti hočem med njimi."
Madalena je plaho strmela v krotilčeve oči. Koliko resnice v teh besedah! Človek bi se moral učiti pri njih, saj je v njih toliko lepega, čistega in naravnega.
Stopala sta naprej. Tisti čas se je pričela predstava. Cmolaska je zvijala med prsti kupljeno vstopnico in vprašujoče pogledala zgovornemu junaku v oči.
"Kdaj ste tako zamrzili ljudi?"
"Ko sem jih «poznal," je rekel on. "Prebrodil sem mnogo sveta, videl mnogo ljudi in mnogo solnčnth dežel."
"Potovanj« m« silno veseli," je obrnila pogovor Madalena. "In, aH mrzite ženske tudi?" ga je ljuft>eznivejSe pogledala izpod čela in stisnila ustni v majhen rilček. Venscij
je za hip obstal v njenih očeh in si nažgal cigareto.
"Tudi," je dejal po kratkem oklevanju.
"Tako?"
"Moram," je puhnil on dim v radovednega šimpanza, ki je pomolil glavo skozi železje.
"Cemu?"
"Ker nimajo okenca," je skušal omiliti krotilec pogled, "okenca nimajo, skozi katero bi jim mogel pogledati v srce; da bi videl v njem vso tisto skrivnost, ki je tolikokrat skrita v
njih."
Madalena je povesila trepalnice. V cirkusu je igrala godba; čul se je peket kopit in ploskanje ljudi. Tu je življenje! si je mislila. Ko bi mogla vsaj nekaj časa preživeti med temi »ljudmi, potovati po svetu in se takole pokazati gledalcem kot plesalka, jahačica! V tistem trenotku, ko bi najraje poskočila po taktih godbe, ji je padla glava na prsi in njene roke so se zagreble vanje.
Venecij se je trenotno vznemiril. Kdo je to dekle? Izgubljenka? Njeno lice priča, da je doma nekje od morja. Te strastne oči! Sklonil se je k njej, se zagleda! v njen obraz in opazil, da polzi po njem solza.
"Kaj vam je, da ao solzne vaše oči?"
Madalena je pogledala v zagoreli obraz in se zlagala: "Užalostile so me vaše besede, gospod."
Krotilec ni našel odgovora. Rahlo je prijel z grčavimi rokami njeno toplo desnico, potem pa odvedel mladenko mimo kletk do malih vrat. Ko se je Madalena ozrla, je stala v majhni sobici z lično prebarvanimi stenami, na katerih je viselo najrazličnejše o-rožje. V kotu je stal obrabljen umivalnik, poleg njega majhna mizica, ob steno pa je bilo prislonjeno dokaj veliko zrcalo. Venecij je ponudil lepemu dekletu stol, potem pa poklical enega izmed služabnikov.
"John," je dejal nato došlemu črnemu človeku, "da me obvestiš, kadar pride vrsta name!"
Črnec John se je priklonil do višine trebuha in ravno hotel oditi, ko se za njim oglasi gospodar.
"Čakaj, teslo! Prinesi dve skodelici čaja. In peciva prinesi, peciva!" je ponovil in se sklonil k dekletu. "Tega človeka imam rad. Sele pred tremi leti so ga ujeli."
Črnec John je odhitel v cirkuško slaščičarno in se kmalu vrnil. Plaho je zrl v krotilca; zakaj polil je bil nekaj tiste sladke tekočine, pa se je bal gospodarjeve pesti ,ki jo je vsak dan najmanje po enkrat občutil na svoji glavi. Vendar je bil gospodar v njegovo začudenje tokrat jako dober. Nič mu ni rekel, le z očmi ga je prebodel in mu vrnil posrebreno pločevino, raz katero je Črnec hitro polizal polito tekočino. Madalena je kmalu postala zgovomejša. Nagnila se je h krotilcu in mu pošepetala:
"Vi ste dober človek, ali bi mi izpolnili željo?"	~
"Vam ? Željo ? Vse!" se je odločil Venecij. "Govorite!"
"Vse? Ravno meni?"
"Da, ravno vam; saj še nisem videl vam enake ženske."
"Tako? In kaj ste našli v meni?"
"V vas," je poudaril on, "še ničesar. Našel pa sem na vas vso tisto dražestnost, ki sem si jo tolikokrat predstavljal v nočeh brez spanja." Pogladil jo je po črnih kodrih in ji po-šepetal. "Vi ste roža in jaz imam pripravljen vrt za vas — hočete?"
"Težak odgovor na težko vprašanje," se je nasmehnila Madalena. "O tem bi mogla govoriti kesneje, ko . . ."t-
"A kaj hočete?" jo je prekinil krotilec, "da vam izpolnim?"
"Veseli me cirkuško življenje," je odkrila Madalena. "Ko bi lahko . .."
"Tako?" se je začudil Venecij, "vi bi želeli z nami?"
"Da," je pritrdila brez premišljevanja ona, "že od nekdaj ljubim pestre doživljaje."
"Nu, pri nas jih ne bo primanjkovalo; še nocoj govorim z direktorjem," je udaril po kolenih krotilec, "zahteval bom, da vas sprejme."
"Zahtevali?"
"Da," je z nekim ponosom pritrdil on. "Tudi jaz imam besedo pri tem podjetju. To se mora takoj ukreniti," je pogladil njene lase in ji pošepetal. "Kraj vas človek mora postati nemiren." Rofca mu je zdrčala n* njena kolena in se plazila po tankih nogavicah.
Tisti hip je pogledal skozi vrata črni John, iznenaden napihnil obraz in odskočil. Potem je preplašen škilil skozi ozko razpoko. , Krotilec je zgrabil glavo belega dekleta, jo tiščal k sebi in delal z usti, kakor da bi jo hotel pojesti. John je bil to natančno videl. Uboga ženska! si je mislil, zdrvel ves zbegan k svojim drugom in jecaje raznesel: "Venecij hoče požreti belega dekleta!" Pokazal je s prstom proti kolibi, zdrvel nazaj in za nji n vsi ostali. Priprli so vrata, izbuljili oči in drug prslko drugega strmeli v požrešneža. Ker je bila radovednost pri zadnjih Se večja, so prvi padli naravnost v sobo.
(Dalje prihodnjič.)
REZULTAT DVEH TON DINAMITA
V premogovniku v Aladorfu v Nemčiji je 21 .okt. eksplodiralo 1,200 čevljev globoko dve toni dinamita. 248 premogarjev je bilo ubitih in mnogo opasno poškodovanih. Na delu je bik) ob času eksplozije 667 rudarjev. Ne samo rovi, tudi šaht je bil porušen, železno ogrodje nad njim in poslopja naokrog, kot kaže vrhnja slika.
reklo prizivno sodišče, kjer pričaku mo nepristranske sodbe 3 so-i-nk Mogoče je tako begun je ljudstva t? del kulture, ki ga vrši odcepljt— grups pevcev?!
Zaključno vabimo jsvnoat, da «# gotovo udeleii koncerta orighalas "Zarje" ,od»ek kluba it. 27., na*ZA-HVALNI DAN 27. novembra ob 1. popoldne v SND. Vabimo tudi »odru« ge in simpatičarje iz bližnjih nsid. bin, osobito Detroit, Girard, Lorain Itd.
Naprej sa slovensko pesem! Nt prisvajamo pa si mourjol nad njo • tem, da bi zapisali: "kdor j« proti nji, naj bo tutfi proti nsm, kdor jt ssnjo, bo s nami!" Da, naprej sodni-gi ,branje in sestre, pokažite, da vam je za originalno "Zarjo" da stojite za njo 100%. — Na svidenje 27. novembra v S. N. Domu!
Publicijski odbor Klubova "Zarja,-
Klubova "Zarja" in njena pravica,
ali odgovor na napad razkolaikov
Zlobni napad odbora odcepljenih bil toliko toleranten, <fa je glavno pevcev "Zarje" v "Enakopravnosti" s vedno vam pustil y rokah. Ce se ni dne 12. novembra zahteva naš« poja- ustreglo najmanjii kaprici nekaterih snilo iri odgovor. Kazkolniika grupa pevcev, «o grozili s odstopitvijo. ni vesela image na sodišču — zato le I Ko človek pregleduje klavrno m
TTT ',oveIW,k, J™»** v A-'xavito "pojasnilo" spozna, da se jim merikL ¿agovarja se za korake, ki ni é|0 .8]OVensko petje", nego za
i^ZaHi"* V.0" k,U6U T JSZ;I"*	"«j« blagajne."
.n Zarji . Vse zavijanje jim nič Ker je pevko društvo imelo biagaj-
JT9^ m0!aT0 P!T1 jaV; nik». * «Plačeval iz skupne bi»
«ostjo k i udov a L a r j a " večji 'gajne V8e račufle. Dm#	se je
vpliv kO kdaj prej, kar bo pokazal tu<ll „ stvarif ki bi jih £ ' M £ Zahval i, dan - dan njenega koneer- melí. Tigta 0 "pobaSu)JU blagajne
I je gola — kniige so na razpolago! U-in p&mo iii že lin/o , la boste koncem ope-
na
la
Slovenska javnost v Cleveland u žirom Združenih držav se zgraža
in're lahko obdižali tisti tisočak čistega
obsoja postopanje gotovih £>evcev I dobička, ki bi ga mi -poslali v Chica'
Zarje", kateri to s prizadevanjem 'g0". urednika "Enakopravnosti", republi-l	je# da k ko ^^ akok
lanskega boeaa 23 warde, ras-lvojili „^o,^ grup* «o Ameriki in bo ¿arjo « jo sodtnim potom začasno ^ ko bo<k)
objavljene vse listine ti-
potegnil, proč od kluba H. 27 J. S. Z. kaj<^ „ toibe. bla^jno 8mo prej
»pozabili so se tako daleč, da so šli kontrf>Unli ^amoposUvljo-ii ignoran-U>Ž,U sUtre pevce "Zarje" in klub it. ^ Ke2ulut ZZnr* ia Ve£etjietn4 27 - ki je ustanovil "Zarjo" — za ^ ja kaJ?! FiaviIa ^ goy,orCt
ime m imovino.	^ kJub yoU blagajnika med klubom
Obe ohijski konferenci društev Pro- in "Zarjo". To se je delalo vsa le-svetne Matice in klubov J. S. Z. so ta.
strogo obsodile njih početje. Obso-i "0d „aže strani se ni izrekla niti jajo ga posamezni klubi in eksekuti-'ena ^^ besedica proti delavski or-
J* Z-	'ganizaciji, kajti vsi »mo delavci in
Ta odcepljeia skupina je razposlala se tega mogoče bolj zavedamo, kot pa na napredna podporna drui.va neka- ti»ti, ki se trkajo po prsih" itd. ka pisma z apelom za fi tančno po- "Mogoča" je značilna bese<ia v tem moč. .Napredno članstvo, ki <tobro stavku. Fakt je, da se ne zavedajo, pozna sramot 10 postopanje te skupine kajti drugače bi ostali v stranki, ki je in ve ,da rabi denar za tožarenje po- delavska in n* ruvali bi proti nji. itenih delavcev, katerih namen je — Ljudi ne boste preslepili s svojim trsi ohraniti to, kar so z velikim trudom kanjem po prsih da ste nekaj, prau zgradili — jih je kratkomalo zavrnilo, ¿emur delujete. Socialisti vam niso čei, vse za kulturo ,nič za tožbe proti uai|jeVali mč, niso vas komandirali, oiganiziranim delavcem. Le ^ekaj temveč le izpolnjevali pravila svoje
Če je kje govor o izkoriščanju mestu, iitite ga tukaj!
Nelogična sta stavka: "Res.iics je pač ta, da klub ni in ni bil nikdar "Zarja"! Kar je "Zarja" bila in bo v bodočnosti, je delo pevcev in torej njih last." Dobro- Priznali ste, ds jo je klub ustanovil, in v zapisniku stoji, da je odsek tega kluba. Naj ne bo last kluba po vaiem, pač fa last republikanske mažine v slovenski metropoli! Eno pa je treba pribiti: ne gre se tu kdo je bil in kdo ni bil v klubu do danes, gre se za to: Ali klub ie obstoja in ali je "Zarja" klubov nevski odsek aii ne? To je vpra-ianje! Vse <trugo je zavijanje, pesek v lastne oči, sofistika.
Razkolnike skrbi naš uspeh, zato so napisali opomin ,da prenehamo rabiti ime .nabirati oglase in prispevk« pod imenom "Zarja" za klubov pevski zbor. S tem hočejo zbegati javno*, Škodovati delavskemu zboru — klu-bovi 'Zarji"! Mi smo vložili priziv, torej smo na isti točki kot pred odlokom. Kaj smemo in kaj ne, bo iz-
Pristopajta k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
NarailU si daovaik
"PROSVETA"
- S tarna sa cala Uto $8.00, pal lata $3 00
UstanavijajU nova dnrtva.
Deset članov (le) j« tnkt aa
novo društvo. Naslov sa list la sa tajniMvs 1«:
2887 S. LAWNDALE AVL,
CHICACO. ILL.

Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naroiaiaat $6.00 na leto. $3.00 sa pol leta, $1.60 sa tri mesece.
Naslovi 528 Jaaoaa Ave.
MILWAUKEE. WIS.
VVWWWWAñAAñAWWWWM
ZASTONJ, no tudi ft* if»* tovljen« UutM. Za popolno
dovoljstvo |i ¿imo.
ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J.
Glavna in naj-odslovila z od-
ru itev je nasedlo, večja družtva so jih očnim — NE!
Fakti so najboljši dokazi. Transcript oi Testimony, ali sodni steno-grafič li rekord beleži na 82 strani laslednja vprašanja naiega odvötni-as Hsrry Glicka in odgovor« Vatro Grills:
g. But you know there was some oy-laws?
stranke, kjer stoji, da vsak klub sme imeti svoj pevski zbor itd. Komando prepustimo wardnim bossom, ki nagovarjajo in pižejo v prilog korumpira-ne republikanske stranke, kar je "mogoče" znak velike delavske zavednosti.
V "K." je zapisano o 33 odcepljen-cih, na sodniji so trdili 46. Na sod-niji ste tudi priznali, da ni nikdar bil »prejet tak prebeg, da se "Zarja" od-
CHICAGO
V nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. KONCERT
"SAVE"
A. Yes, but we know legally if we cepi ^ klu5a Tq povejte jav lt)gtif come to court we would come out aH pa boste imeli mirnejšo ve*: !! . ignt.	i # I Odbor razkolniške grupe bi lahko
g. Who gave them that infor- povedal resnico o tistem sestanku, ko mation?	ste pužli po Phiovino in ime. Ker ni
A. i gave that information my- ¿i0 je Vatro Grill rekel, da se naj self.	vam prepusti samo ime. Na to se je
g. Whe i did you give them the komaj reklo, da niniamo nobe Uja nformation that legally you wdula ^ravka z vami. Pravilno! HtUU not be bound by iv?	ste z zvijačo dobiti ime, ali glavo zbo-
A. At tho time when the two fact- ra, nakar bi potem lepo zahtevali v.se
kar temu pripada. Na take oivetni-kove trike se nismo dali ujeti.
Pravite, da tisti, ki so delali za baro ... so držali "Zarjo" pokonci. Precej; naši pevci in klubova blagajna pa tudi. Tisti, "ki so se faktično udejstvovali" pri "Zarji" je nerodna stvar, smola. Največ tistih, ki jih imate v mislih so bili taki, da so se učili petja na račun drugih, kajti pri-
10ns biougiu up a.iu maue iiimuw> oi «ne o cm te äecreiaiy.
Kasneje piioocnivo cel zapisnik razprave, a*o oo piostor niotiuscal.
Po slogu in zmerjanju z oieoetajo-čimi faktorji", •fcrincipijelneii" iui. ugioamo, üa je -pojasnilo ' v "L. z ane IZ .nov. napisala M rs. Mary vxiiil-lva.iush. .Njen odgovor Podgo ričanu in drugi slučaji na»n to potrju-jejo. v. Varni,. Kot lueUiik, ji je spis tnali ste pred sodnikom, da večina u-e koregiral, morda spopolnil. Proti" radnikov ni plačevala niti asesmenta! sltfvja nam jo najbolj razodevajo, .sajprvo nam oriže kako velik izko-. iscc-valec je klub in opravičuje vložitev tožbe proti klubu, polem se pa noče spet posazati prijazno delavstvu, češ, da iiiftO proti delavskim organizacijam, kajne, saj se zavedamo, da smt> uelavci in tako naprej. Nu, ssj ve-kakine vrste delavcev so ia sve-- »n kako volijo! Poitikate klu-finančno izkOiiičanje, ko otobro veste, ua je "¿a»-ja' tudi porSbils svoje dohodke in več (glej javnosti podane račune v "Prosveti" z dne julija 1930, kjer je izkaz vseh dohodkov in izdatkov od vsega začetka: Dohodki: $6,967.6»; Izdatki: 7,-264.83 — Prima ljkljsj $287.24.)
V svoji lastni izjavi priznava.e, ds so "Zsrjo" ustanovili člani socialistič-negs klubs. Moralno in po vseh človeških pravicah torej pripada klubu — in to vam je javnost že jasno in odločno povedala. Ns sodniji ste drugače govorili, čei, ustanovljena je bila L 1920, Ln da niste imeli nobenih pravic. Res je, da so pevci odločevali o wem in sa svoj trud so ieli slsve, kakršne ns boata nikoli več. Klub je
Zadružna banka
LjnblJana, Jugoslavija,
lastni hiši, miklošičeva cesta 13. blizu glavnega kolodvora, se priporoča rojakom v ameriki za vse gospodarske posle, zlastii
D
2)
3)
•p rajam a donar sa hranilna vloga ali sa tafcoči račun proti najboljšem a obrattovanja.
posrodujo najcenojio dostavo donamih pošiljk la Asorike v domovino la obratno.
posreduje v vsok »ospodarskik aadevah hitro la po con L
Denar, ki se nsmerava poslati v staro domovino, naj se nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-18 Union Squaro, Now York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o
tem obvesti in naroči izplačilo. NaJ upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Mentcn, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračsjte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadružno banko v LjubljaaL
...............................rr, ffj-jjJjjj~w

mo,
tU -
ou
Razveselite »vojc« in prijatelj« v stari domovini s vaiim po-setom v praznikih.
POSEBNI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
na divnom Cunardovom parobrodu
AQUITANIA,kl
v sredo 3. decembra
pod osebnim vodstvom gosp. M. EKEROVIČA is newyorikega urada Cunard Linije, ki je dobro znsn naiim potnikom; skrbel bo ss vso udobnost izlet,
h	z u " ^ Pokni4kih 8krt>l- Obilo zabave, udobne kabine in do-
bra domsčs hrsna na psmiku.
Poskrbite si resenracijo takoj. Obrnite se na naiera lokalnega ssstopnika, ali pa na	"ssega

CIN ARD LINE
Za veraast vašoga don-rja si kupita C—ard Tmvallar». laka.
NESREČA, KI JE ZAHTEVALA TRI ŽIVLJENJA
Mednarodni urad dela, ki dela
na tem, da ae začne reševati gospodarsko krizo, ki zadeva
pred\sem delavske sloje, v svetovnem merilu in sistematič-i no.
Ta rezolucija torej ni smela biti sprejeta niti predložena. Ostala je v žepu govornika, ka-	canada
kor je ostalo v glavi govornika E„t Wina.or, Geo MategjclL polno prepovedanih in zato ne-.	California.
T izgovorjenih misli in kakor je L®* Angeles: K ran k Novak. H koncu svojega govora se'ostalo v srcih navzočih delav- s*n 'raasissa. Joseph Koenig, je okrenil tudi proti tako zva-cev polno zahtev in protesiov,1	colorado.
nim nacionalnim strokovnim or- ki niso smeli izbruhniti na dan. Cr##l#d	Ant. Slobodnik.
Imenik zastopnikov "Proletarca**
Doklej vse to?
X. Y. Z.

V CleveUndu »ta nedavno trčili skupaj lokomotivi dveh vlakov železnice New York Central. Trije delavci vlakovega oaobja so bili ubiti in »tirje ranjeni.
strokovni shed v
Lfubljaiii
Govoril je dr. 2ivko Topalo- zamudo radi narastlih voda in policijski svetnik dr. Kokalj, ki ▼ič iz Beograda.—Shod je poplsv, tako da ni mogel priti je verno beležil vse, kar je go-bil dovoljen le kot preda- Pravočasno na shod. Zato je voril Topalovič.
samo tajnik Strokovne komisije | Jernejčič je otvoril predava-Stanko iz pregovoril nekaj be- nje ter predstavil Topaloviča,
Tanje. — Resolucija ni
I , . .	J| w	lAJfl Vf(Uf v» 11 lir IV rt J UC-
smela biti predložena. — ^ opravičil 0d80tn08t sadru-Strogi policijski ukrepi, i
Ljubljana, 1. nov. 1930.'
Strokona komisija za Slove-I nijo, centralna matica vseh razrednih Strokovnih delavskih organizacij v Sloveniji, je naprosila znanega sodruga dr. 2ivka Topaloviča, centralnega tajnika delavskih zbornic v državi, da priredi več velikih shodov v Ljubljani, na Jesenicah, v Mariboru in Trbovljah. Prvi shod bi se moral vršiti v nedeljo v Ljubljani, a ga je policija prepovedala, kakor tudi vse »hode v dragih krajih. Na ponovne intervencije, je policija ljubljanska dovolila shod za nedeljo s tera-le dovoljenjem:
MV smislu člena 9. zakona o satciti javne varnoeti in reda v državi dovoljujem, da se vrši v nedeljo dne 26, 10. 1930. ob 9. uri v dvorani "Delavske zbornice" shod z dnevnim redom: "Gospodarska kriza in delavstvo." O tem govori g. dr. Živko Topalovič iz Beograda. Ta »hod dovoljujem le pod pogojem, da »e na i»tem ne razpravlja o nečem drugem, ka-
ga Topaloviča, ter nato zaključil shod z vabilom, da se ga u-deleže v torek zvečer.
Sodrug Topalovič je prišel popoldan z brzim vlakom, nato je v pondeljek imel shod na Jesenicah, kjer »e je zbralo vse jeseniško delavstvo, v torek zvečer pa je bil napovedan •hod v Ljubljani zvečer. Policija je dovolila to preložitev nedeljskega shoda a je izdala tako-le dovolilnico:
"Pozivno na Vašo dne 27. oktobra 1930
vlogo z se Vam
sporoča, da se prireditev, ki naj bi se glasom citirane vloge vršila dne 28. t. m. ob Vi 19 uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani ne dovoljuje kot shod temveč da se ista sme vršiti »a-, mo kot predavanje Dr. Topalo- m°cne viča iz Beograda o temi MGo- država
ki mu je obenem tudi dal besedo.
Topalovič je začel govoriti. Njegov govor oziroma predavanje je imelo naslov "Gospodarska kriza in delavstvo". Najprej je na splošno orisal odkod svetovna gospodarska kriza, ki jo je videti najjasneje v številkah brezposelnih delavcev vsega sveta. Govoril je o napredku tehnike, ki izpodriva človeške delovne moči in jih meče na cesto. Ustvarjajo se nove industrije, ki pa morajo imeti novih konzumentov, a to so za-

ganizacijam, ki hočejo reševa ti krizo le v eni državi posebej brez ozira na acsedne dežele. To pa je zmotno. Kriza je mednarodna, izkoriščanje delavstva je mednarodno in borba delavstva mofti biti mednarodna. Narodne strokovne organizacije so le orodje v rokah domačih kapitalistov. Zavednemu delavcu je pravi prostor le v razredno zavedni organizaciji, v strokovni svobodni organizaciji.	fe. s JSZ
Delavstvo je z zanimanjem odseka v soboto 22. novcmbr« v slov. sledilo govorni k o vim izvaja-	nAira"k,inu:
njem, ga večkrat z odobrava
Priredbe klubov J. S. Z. in drugih toc. organizacij .
Pueblo: Fr. Boltesar. SontrMi: Anton Majnik.
ILLINOIS. Chicago. Frank Zaiti, Fr. Udovich, Fr. Benchina, Chaa. Pogorelsc, Anton Andrea. Gillepsie: John Krainz. La Sali«: Frank Martinjak in Leo
Zevnik. Ma*coutaht John Biskar. Oglatby: Frank Novak. Springhaid: Jon. Uvea, John Gorftek. Staunton: A. Avsec.
Nm/punro	I Virda«: Frank Stempihar, Fr. Iler-
NOVEMBER.
CONEMAUGH. — Priradba kluba W*uk*I*» »« North Ckicago: France« in njegovega mladinskega1 Z*kovfek, Martin Judnich.
INDIANA.
njem prekinilo ter mu na kraju priredilo burne ovacije. To kljub temu, da je moral govornik strogo izbirati besede in paziti na to, kaj govori Saj ga je dopoldan poklicala policija k sebi ter mu razložila svoje "želje", kaj mora zamolčati in česa ne sme povedati, da o politiki ne sme niti pisniti in tudi meriti na politična vprašanja absolutno nič ne sme. Ob takih razmerah je pač govor-niku težko govoriti in vsak stavek, celo vsaka beseda mora biti strogo premišljena, da ne vzame 4H>esede" policija v roke.
Po končanem govoru Topaloviča je predsednik predavanja zaključil isto. Delavstvo je čutilo, da v dvorani niso padle besede ,ki bi morale pasti in ki jih je bilo le slutiti. Tudi rezolucija ni smela biti predložena in kluba It i , angleškem jezika
to ista rezolucija, ki je bila 10. oktobra t. L, torej pred dobrimi 14 dnevi sprejeta na javnem strokovnem »inodu v Zagrebu, in ki se glasi:
Delavstvo zbrano na shodu v Ljubljani, dne 28. oktobra 1930, po zasli-
CLEVELAND, O. — V ¿etrtek 27. nov. na Zakvalni dan koncart "Zarja" in igra "Grobovi bodo •pregovorili". Vrli mtS. N. D.
chicago, ILL. — Koncart "Sa-va" v nadalje 30. novembra v dvorani ČSPS.
DECEMBER.
DETROIT, MICH. — Dramska predstava pevskega zbora "Svoboda" odsek kluba it. 114 JSZ. v nedelje 14. dec. v Slovenskem del. domu.
chicago, 1U__SUveatreva zabava kluba it. 1 v srede 31. decembra v Lawndala Maaonic Temple.
BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ. in druitev Proavetna matice v nedeljo 2S. decembra.
STRABANE, PA. — Veaelica kluba it. 118 JSZ. v sobote 31. dec. v dvorani dr. it. 13S SNPJ.
JANUAR 1931.
CHICAGO, IU__V nedeljo 25.
januarja dramska predstava kluba it 1 v dvorani ČSPS.
FEBRUAR.
CHICAGO, ILL. Varij«tai program v dvorani SNPJ. v nedelje 22. februarja. Isvaja ga mladinski odaek
s sodelovanjem drugik klubovik odsekov.
PITTSBURGH. PA. — Konferenca sec. klubov in druitev Prosvetna matice v nedeljo 22. fob. v Slov. do-
poaleni delavci in uradniki, ki refermU)v „ g<wpod.„ki kri>> in
pa imajo tako slabe mezde, da ne morejo priti v poštev kot močni konzumentje. industrijska kriza objema vse kulturne države. Pri nas te krize ni ker smo pač agrarna v pretežni večini. Zato imamo mdčno agrarno krizo.
spodarska kriza in delavstvo I	.
To predavanje ~ pa dovoljuje Pn naš imamo krog 300.000 po-samo pod pogojem, da ee bo 1	delavcev, najetih
vršilo brez vsakršne debate in
njenih težkih posledicah sa delavstvo, zahteva:
I.
a) da se izdela temeljit driavni program, is katerega mora biti razvidno, katere gospodarske panoge imajo v naši d rta v i predpogoj za razvoj ,da se te panoge vsestransko podpre 11 jim omogoči čim največji razvoj. — Ze iz tega bo razvidno, katere panoge so neizdatne in pasivne ter nam ne donaAajo nikakih koristi, pač
da bo predavanje strogo strokovno. Ne sme se tudi sklepati o kaki resoluciji."
Tako je torej iz velikega na-.	,	... meravanega shoda postalo pre-
kor o tem, kar je na ▼P^V' davanje. rezolucija, ki je bila navedenem dnevnem redu m pripravijenat nj smela biti pred-da je govor popolnoma nepoh- ložena zborovalcem, govoriti je tičen, tudi brez aluzij na poli- gmej Sftm0 dr Topalovič in no-tiko in strogo strokoven." beden drugi. Tako je s svobo-In v nedeljo se je nabrala ¿o besede pri nas.
mezdnih delavcev, ki delajo'^ SO pri sklepanju mednarodnih \r-povprečno skozi vse leto le 90 govskih sporazumov ovira za dosego dni. Zaslužijo povprečno — obojestranskih pravičnih pogodb; če računamo na vse leto, ker , b>	driavni
__ •	*	. . a;..^; ski svet kot parlamentna ustanova, ki
morajo pač vse leto živeti -- aaj bo gesUi7jen parltwaio ix dnevno največ do 10 Din. Tu gkih xb0rnic in svobodnih sindikalnih je kriza velika, ker SO poljedel- organizacij in orgaiizacij delodajal-ski pridelki ceneni in mali kmet cev;
nima kje jemati denarja ne ži- c> da *	»"itna zako
v petak 1. maja
veža.
Dalje je govoril Topalovič, kako bi bilo v svetovnem meri-
nodaja v celoti izvaja, ker ni razloga za njeno revizijo, ie manj pa za kiii-tev obstoječih določb. Mesto revizije je nujno potrebia «popolnitev ob-
_	-	Krttvu ui uuu v »»ciuvirciu «icii ,stoje£e delavske zakonodaje, zlasti
polna dvorana Delavske zbor- Dvorana je bila nabito polna lu mogoče preprečiti to krizo giede »avarovanja za brezposelnost,
niče, prihiteli so delavci in de-	¡n mn0g0 jih je moralo oditi, in izboljšati položaj, in kako starost, onemoglost in smrt;
lavke iz ljubljanskih tovaren,	ker njg0 dobili prostora v dvo- bi se lahko zboljšalo to pri nas,
saj je naše delavstvo že dolgo	ranj njtj v	Me(j zboroval-1 v naši državi. Govoril je o in-
d) da se z ozirom na dejstvo, da so mezde in zaslužek večine delavstva ii nameščencev pri nas globoko pod
brez shodov in še topot je be- ci je bii0 pomešanih mnogo de- ternacionalizmu, govoril o tem,|iilioloÄkim m^nimumom ter se je v
seda strogo cenzurirana in ne	tektivov, ob vhodih so stali	kako bi se moralo delavstvo ieto*njem ietu deisvcem in nameščen-
bo prišla taka med delavce, ka- stražniki za mizo na odru pa	vseh držav dogovoriti, da sta-|cem v industrijah, ki dobro proaperi-
kršna bi morala.	je poleg sivolasega predsedni-	vijo povsod enake zahteve ter "0<> brez stvarne podlage brezobzirno
Zgodilo pa se je, da je imel	ka Strokovne komisije s. Jer-	dosežejo enake pravice da 7n na-
brzi vlak, s katerim bi moral	nejčiča, govornika Topaloviča	di o tem ne bi bilo Konkurence,mri^nitke ptt.jerok€. Na u 8e
dospeti dr. Topalovič večurno	ter tajnika Stanka sedel tudi	med seboj. V Ženevi imamo mora preprečiti propadanje in dege-
neracija oelavskih in nameftčenin mno-
žic.
f> 'f .VfAVfyjjVfMf Mf 7,1 f Vf y.ve Mf Ml I Al / Vf /,Vf Mf /;Af/Af MIMf/jAf Mf >

11.
Prva statistika o slovens
klh domovih
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
letnik 1931 ima med drugim obsežno statistiko o slovenskih domovih. V Pennsylvaniji jih je skoro polovico— itirideset po številu. V Ohiu jih je deset, v Illinoisu sedem itd.
ITAT VIP A TMAiA skupna vrednost vseh slovenskih domov v MRUM* AMSA Ameriki? AH je skupna vrednost slovenskih
dvoran večja v Pennsylvaniji, kjer je 40 domov, ali v Ohiu, kjer jih je 10? Na ta in podobna vpraianja odgovori stati stika v Koledarju.
nnrn AVDAT li T VTTV ic bil narfk3cn P1^' veliki koloniza-
^ PRED OKROG jo Ltll c.jgk. pMkttt aigar cilj je bil ltle.
liti Slovence v "Rajski dolini" v CalifornijL Noben pozneje ni bil gavit v tolikšno m ister i joznost. In nobeden ni končal	tragično, kot je Rajska dolina. Duhovna Jerama, ki jo je vodil, s 3 naili vtopljenega v vodi.
urn KflCITT TTkiri Rajske doline je bil tudi Martin Konda, HUI RAMM^^ poznejši izdajatelj svobodomiselnega li-^
•ta "Glas Svobode". Zgodovinski spis o Rajski dolini je priredil po podatkih,
katere je zbiral vrsto let, IVAN MOLE K.
MAREC.
CHICAGO, ILL — V nedeljo 22. marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS.
APRIL.
CHICAGO. ILL. — V nedelje 26. aprila koncavt "Save" v dvorani SNPJ.
DETROIT, MICH. — Operna predstava pav. sbora "Svoboda" odtok kluba it. 114 JSZ. v nedeljo 26. aprila v Sla*, del. domu.
MAJ.
CHICAGO. ILL. slavnost kluba it. 1 v dvorani SNPJ.
(Tajnika klubov prosimo, da i sporoča datuma svojik priredb, jih uvrstimo v ta Minam.)
"New Leader** i
i
anglaiki socialistični tednik.
l
Izhaja v New Yorku. Naročni- i na $2 na leto, $1 na pol leta. | Najboljie urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mno- ■ go slovenskih delavcev ga čita.
Naročit« si gs tudi vi. Nsročni-no zant sprejema "Proletarac"
miiimm
Indianapolis. Jos. Golob. Universal: Vine. Verhovnik.
KANSAS. Arm»! Martin Gorenc, Anton Su-lar.
Groas: John Kunstelj, John Sular. Mulberry» Joseph PUlich. Wast Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: R. Potoinik, Fr. Oblak, J. Vitez, Jos. Klarich, Peter Kisovec, Jos. Klaninik, Fr. Miller, Joe De-vyak, Frank Ceeen, John Zornik. Traunik: Frank ¿agar.
MINNESOTA. Bukl: Max Martz. Ckiskolm: Frank Klun. Dulutki John Kobi. • Ely. John Teran. Crosby: Fr. Novak.
MONTANA.
Kleini A. Miklid. Red Lodga: K. Erznoinik.
NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva.
NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Falls: Frana Gregorin, Fr. Pet^us.
OHIO.
Akron: Leo Bregar. Bridgeport: Jos. Snoy. Barber ton: John Jankovich, Lov-
renc Frank. Cleveland: John Krebelj, Anton
Jankovich, Karl Trinastic. Collin wood: Frank Barbie in Louis
Zgonik. Connaaut. Joseph Sedmak. Girard: John Koain, John Tancek,
Anton Dobrovolec. Glencoe: Albina Kravanja. Kenmore: Joseph Jereb. Lisbon: J. Bergant Maynard: Andy Zlatoper. Powhatan Point: Antoi Vehar. Prvomajska Nawburgh: Peter Segulin, Jos. Lever.
Lawrenca: Louis Britz.
Library: Nick Triller.
Lloydelh Ant. Zslsr.
Lusarna: John Matičič.
Midway: Anna Nagel.
Mclntyrei Vincent Yaksetich.
Moon Run: Lukas Butya.
Monaca: Stephen Ogrizek.
Sygan: J. Kvartič.
Park Hill-Conamaugk: Frank Pod-
boy, Adolf Kraina. Pittsburgh: John Bsn, Jos. Hrva-tin.
Re ntoni Anton Bogataj. Rockingkam: Msrtin Zalsr. Tire Hill: M. Krasovetz. St. Michaels Frank Bizjak. Tkroop: John Oreshek. Vandlingt Jos. Čebular. Windber: Tony Straiiiar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich, Matt Jaklich.
UTAH.
Wattis: P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA.
Pierce: Frank Polanc. Star City: I^awrence Selak.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank 2erovec. Milwaukee: Jacob Rozic, Jos. Vidmar^
John Obluck. Sheldon I Ignac Kolar. Sheboygan: Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo
Milostnik. Willard: Mike Krulc. West Allis: Jos. Radelj.
WYOMING.
Superior! Louis Tlaker.
Rock Springs:' Mrs. J. Jereb, John
Jereb.
Sublet: John H Krzianik.
Ako seli kdo prevseti sastopstvo sa nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. drusinski koledar, bro-iure in knjiga, naj piše upravniitvu, ki bo poslalo potrebne liatine in in* formacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovanskega navadnega delavca agitirati za njegovo glaailo Proletarac.
Ako je ime kakega zastopnika iz-puiceno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravilL
eessssssesseêêêssssssaaaas
Martin Baretincic & Son
POGREBNI 7AVOD
324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA.
Da bi se zaustavilo širjenje gospodarske krize in ublažile strašne posledice te krize med delavstvom in/nameščenci, ter da bi se moglo odbiti napade posiodavcev na delovne in ¡plačilne pogoje delavcev ia nameščen' cev ii ohraniti ter izvesti sedanje delavsko zakonodavstvo, na shodu zbrani delavci izjavljajo, da se morajo vsi delavci in nameščenci organizirati v svoje svobodne strokovne organizacije v sestavu Ujediijenegs Kadničke-ga Sindikalnega Saveza Jugoslavije, da tako ustvarijo potrebno moč, s katero se jim bo mogoče ubraniti napadov posiodavcev in uspešno reševati vsa ekonomska in socialna vpraiaija ter si tako zasigurati in priboriti bolj» še delovne pogoje in iivljenskim potrebam odgovarjajoči zasluiek.
Zato na shodu zbrano delavstvo o-dobrava delo organizacij, zdruie lih v UKSSJ-u, ki so stale čvrsto na brani-i ku, da odbijejo natpade delodajalcev ki so isvedld sedanjo delsvsko zaščitno zakonodajo. Na shodu zbrano delavstvo odobrava delo oiganizacfj,1 združenih v URSSJ, da se obranijo in izboljšajo sedanii delovni in plačilni pogoji delavcev Sn nameščencev. .
Na shodu «¿rano delavstvo istočasno obsoja vse one poskuse in delo po-jedincev in grup, ki poskušajo vsemogoča, da bi ustvarili iolti pokret ki ss stavi v sluibo delodajalcev proti interesom delavcev tar poziva vse de-! lavs.vo da takim poskusom in razkra-Jačem delavske moči ne nasede in da ss strne v močno falango svobodnih strokovnih organicsrtj!	f
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 —- 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bi i šini arada SNPJ ia Proletarca) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
Warren: Fr. Modic.
PENNSYLVANIA.
Acosta: Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Ambridge: Martin Habich. Bessemer: Joseph Glavan. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Broughton: Joseph Jaklich. Claridge: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Te-kavc, John Terčelj, Louis Fartol. John Udovich.
Cliff Mine: Frank Bogataj. Darragh: Andy Berti. Deimont: J. Pauli, h. Export: Jos. Britz. Farrell: Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Tony Zaitz.
Greensboro: Tony Zupančič. Hendersonville: Albin Karničnik.
Hermini«: Anton Zornik. Homer City: Jos. Jereb. Jerome: J. Tursich. Imperial: Frank Auguitin. Johnstown in okolica: Andrew Vi-
drich, J. Kobal, Ilija Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. Latrobe: John in Mary Fradel.
Prva Jugoslovanska restauraci]a
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry
Miskovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem v poset
FENCL*S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2669 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382.
Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Postreiba točna.
À
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina a mešanim blag
Pači in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221.
SOCIALISTS! |
READ	£
The Two New Best Sellers ***
SOCIALISM f
What It Is and How to Get It X
B/ OSCAR AMERlNGER	%
32 PAGES Published Qcft. 1930 10 CENTS o|o
AND
ART YOUNG'S PRIMER OF SOCIALISM
2-dosen original cartoons by America's foremost cartoonist
24 PAGES
VINKO ARBANAS
1320 W. IStk St., Ckicago. I"» Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC.
Sveie cvetlice aa plese, s vadbe, pegrabs Itd.
Published Oct. 1930 Literature Agents!
10 CENTS
Send for quantity price«
Socialist Party of America
26S3 Washington Blvd., Chicago, lllinou.

í

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
fraMarcr
OUR A!M: EDUCATION,	.1
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, I
COMMONWEALTH
VOL XXV
HINTS FOR THE JOBLESS
You are unemployed and want help. Much of American capital was once unemployed. It needed help and got it and H has continued to get it to this day. Here is how, it is done.
Owners of capital obtained a government which they called an "Umpire of Fairness". It was fair of them. They wanted railroads. The Umpire voted them millions of acres of land. It gave them vast sums of money. Owners of other unemployed capital wanted rich coal, mineral and oil lands. The Umpire voted these to them. Still others wanted timber lands and Quarry sites. The Umpire gave them away.
Manufacturing capital wanted help. The Umpire raised a tariff fence around manufacturing plants, raised it higher, and higher, and higher. Shipping corporations wanted aid. Handsome subsides were given. Railroads wanted more help and mail contracts signed by the Umpire were largely subsides. Almost everything asked of the Umpire was given.
Of course the silk hat fat boys wouldn't call these gifts "doles". No. They call it , "American enterprise". Hoover called it "rugged individualism." The government of the fat boys and for the fat boys he calls the "Umpire of Fairness".
Let's do the same. Let's have an Umpire that makes decisions for us, a Socialist Umpire, one that will forget the fat boys and that will serve us. Why not?—-The New Leader.
THE GREAT AMERICAN ELECTORATE IN ACTION
It is the futility and maybe the tragedy of American politics that voters who now calmly admit that there is no substantial difference between the old parties, lack the imagination, the courage and the intelligence to get out of the endless cycle of using first the Republican stick to beat the Democrats and then the Democratic stick to beat the Republicans. Hoover and the Republican Party richly deserved defeat. Rut the Democratic Party did not deserved victory. If it were called on tomorrow to do anything but criticize Hoover it would be hopeless. It is not united on prohibition, the tariff, taxation, public ownership, unemployment insurance or a foreign program. Its record in tfew York State and New York City where it has had power is, to put it conservatively, no better than Hoover's in Washington.
Some good men got in in the landslide. Locally the voters often manage to choose the less of two evils. But we who believe that democracy is preferable to dictatorship and tiikt it is capable of education have no reason at ail to talk about the instinctive wisdom of the people. Still less reason do we have for saying that men automatically learn economic wisdom from hard times. The average voter is angry at Hoover and the Republicans not because they stand for an outworn and dangerous system but because they (the voters) lost out in his Wall Street prosperity in which they still want to believe. It is the bitter truth that in general poverty and unemployment make masses of voters more fearful and more dependent upon the city political machines which have power to threaten them with worse fate or to bribe them with a little charity just before election. To overcome this situation requires far more intensive education and organization than we have done. — Norman Thomas.
j- ^ Hopeless Morons
One of the most pitiable creatures in the world is a man who is robbed of everything but a bare living and exists in a decrepit house heated by a senile stove, but who nev. ertheless opposes Socialism because he has been told that it will divide up property, quash incentive and bust up religion and the family. Capitalism was good enough for his father, whose remains lie in the potter's field, and what was good enough for his father is good enough for him, you bet. The grocer has denied him credit, and he doesn't know where the next meal is Coming from, but he will not stand for any attack on our glorious institutions.
Morons of that type are safely conservative. Their votes can always be depend on by old party politicians. Socialists cannot make a dent in their alleged minds but can only leave them to stew in their ignorance and folly. — Milwaukee Leader.
Historical Note
When Lincoln vu elected to congress from Illinois Ms campaign expenses, paid by hi» party, were 7| ©r*s.—Detroit Wn
REPORTS AND COMMENTS
J
Our Doings Here and There
•or s danee for their fourth anniver-sary Saturday November 2», at the Franklin Hall. Good dance music will bo furnished by a popular orchestra^ Everyone is cordially invited.
Fra^cM Langovfcolc.
By JOHN RAK
The chorus "Zarja" of branch No. 27 JSF., Cleveland, O., will five its annual conceitt on Thanksgiving Thursday November Î7, at the Slovene Auditorium on St. Clair Ave. A fine selection of popular and classic songs will be presented to the audience by "Zarja's" duets, trios, quartets and by its chorus. A few selections will be given also by singing
societies "Jadrsn" and "CvetM. A	.	, ,,
two set drama in Slovene about even	S^gglen, Progrès-
graves protesting against the injustice -,vat *nd Bemcon*	Thank
rtf the possessing class will conclude you*	„
their program. Then dancing wiU
follow in the lower hail. Admissio i Remarkable gains in the recent 50c tor the afternoon, 35c m the election for the Socialist Party evening. Afternoon tickets good also »howed a g odd progress in the labor for the evening entertainment.	movement In New York the Soclal-
♦	ist vote doubled compared to that of
1a combined program and kn 1928-	Wu. el«t.-i
will be given by club No. 5, JSF .nd	".^"„"V*
Observations From Cleveland
Thanks Uo the guests and frieixfe that surprised me on the eve of my birthday, also the members of branch No. 27, JSF. for their wonderful gift I was indeed happy to see so
SEARCHLIGHT
JUST A FEW THINGS
It wiU
By Donald J. Lotrich
Anton Sufcolj, the man whose voice how 10 govern economically, but that has been bringing joy and laughter to criminals are completely (thwarted by thousands of Jugoslavs in various Socialist officials, parts of the country, will appear
again in Chicago on Sunday No-
Compare this record with that of
vember SO. He is to be the attraction y°ur city. Chicago is full of crim-at Sfcvas concert, although the corn- inals. They are in the most part plete program of Sava is in itself a connected directly with the governing masterful combination of good songs, i forces, snd criminals have profited to The program will be even more the extend of millions of dollars, effective by the addition of motion Rackets are established and at each pictures of "his year's excursion to election time the machine that has Europe, showing the scenes along the	the "dough" spends it to elect
route from Chicago to Paris, Jugo- their boys. Our vote» mean nothing, slavia, and variolas European cities. I There are still too many people on Because of the lenghthy program k ths political pay rolls. What is more,
wdl start promptly at 3:00 P. M. No excepting will be made to the starting time. You must be there on time to receive the full benefit Admission is 76 cents.
B.efore s concert of this type the members of Sava have always been unsettled. Such is not the case for this conceit. Mr. Muha has patiently
it* FnHl.K .„h Kr.n,h — — M aUte WW Tw° of our comrades worked tfcruout the summer asd fall
of Reading, Pa., will sit at the next ™>nths so that only a general polish-session of the Penna., state legislat- ,n* UP ** needed for the remaining ure. These results prove that the two weeks so tlu* it should be s people are becoming more dissatisfied complete success. One also notices
more life in Sava. And the (possibilities of annexing a lot of new talent
|The S rugglers of Cleveland are making good progress in the SNPJ membership campaign. Already, it is
vember 22, in the Franklin Hall,
FranklinrConemaugh, Pa. One of the
features of this program will be a one
act comedy staged by our young " ..	.
___. v	s i	a .1» . with the present governing system.
comrades. You can feel assured that	• m	3
your time will be well spent by attending this affair. Keep the above mentioned date reserved
is evident from all this.
Has your lodge or branch sent in an order'for the 1931 American Family Almanac? If not, make it your duty *o get some of them distributed in your locality. With a little effort in our spare time we can give it the circulation if really deserves.
o
Anton Subelj, opera singer of Ljubljana, will acompany "Sava
We have not been in close touch rumored, they lead the lodges of with the South Chicagoans. That can their city. Onward Struggle»! Lets plsinly be seen. Last Sunday quite finish on top!	js nice group of Westsiders attended
*	the 25th Anniversary celebration of
The concert held recently by th«> Lo Delavec No. 8 SNPJ. Wc were Collinwood Socialist branch, No. 49, told that the attendance was a great JSF. together with the speakers and deal better than usual. It has s
crimes are committed and all the large cities have professionals who stretch the elasticity of our laws snd relesse the criminals of their guilt That is not the esse in Milwaukee. We can be proad of our Milwaukee comrades snd this gives us more courage oi our work to pattern all of oar
cities after Milwaukee.
* • #
Developments in the past week in our city show the vast extend to which criminals have built up their machine. One of the most prominent gangsters is on trial for evading the income taxlaws. They are also investigating the Post Office leases and that answers a question which has for long been misunderstood. I have always pointed with pride on the governments postal system when speaking of government ownership. If the government can operate the mails so efficiently as the U. S. sywtem is operated« why couldn't ft afoo operate the railroads, * telephone, electric light and other utilities? Bust the Post Office Department has tteem
dance program, was indeed a big	right to be. But -he program wn ^^ defidt It ^^ ^ tfe
success. Not since the opening of	too monotonous from the standpoint w	,e controi * because the
their hall, were there as many people	of the audience. Too many speak-! ,pa . of pogt Qffice buiWingg too*.
in tint hall as on the afternoon of	ers. Yet celebration, of that type • h&g ^ a racket The g0Vem-
'"►October 26. We heard Comrade Anna	are known to carry many speakers.1 mtmt in nrobabili*v has been
their concert to be held Sunday No- P. Krasna of Johnstown, Pa., whose	so the folks shouldn't complain,!!^ "V	on ,PMes
vember 30 at the CSPS. Hall, Chicago. ,p0ech will not forgotten. A good	although a more diversified arrange-1 «	emu** tnr wimfintr ud on
The committee has made a fine choice number of the Struggle« were	ment would have been much better, I™7 ^^ nf th/financial sheet
r»f	.nH nnm.iur frtlk .nn<r. _______ ________.____> ____„_____. .	__ , t _ the «hort end oi the nnanciai sneei.
Socialism will abolish involuntary poverty, give you lull earnings.
This is not an appeal to selfishness or avarice. W« do not want you to be selfish or avaricious. We wo* you to be unseiiish snd generous.
But you know as weil as we uk> that a person csano» live the right kind of 1 ue, nor enjoy tne nappiness iJmt is the due of every human feel qf, nor take the proper care of his health, nor develop his mindi as it should ts developed, if he is deprived of most ot ius earning». 11 he has children he caonot give them the advantages of higher education when he does not get wha*, is comrjg to him. ¿socialism will see to it tnat you get what is coming no you, instead oi having to divide uj with the big I manual and industrial hogs, as you u« now. '
socialism will shorten the hours ot labor for you and everybody else, thus giving you time to devei^ your m'^uect, and to en joy toe company of your mends, and to inutuige your nobby il you have one, and to carry out those plans which you hav« been secretly cjvvnsjuntf ail these years.
Socialism will guarantee you employment fc is the duty ol society to guarantee to every wiluig worker, man or woman, an opportunity to earn an honest living; and Uus is one of ths things which the Socialists most earnestly stand for.
Socialist will tree you from subservience to ths rich owners of industry and put you on an industrial equality with others. For the Socialists propose not oniy uie oonective ownership of the great industries but the democratic controi oi them as well. You will have an equal voice and vote in industrial matte is. instead of being madle iu> feel that you are a nobody and a sort of a slave. Socialism will mean self-respect and individuality for everyone.
This isn't ail oi the things that Socialism will do for you—wi only a few oi them—but it should be enough -At maxe you work hard for it
present and enjoyed a good time Jcftfcn Lokar Jr., Collin wood,
O.
of classical and popular folk songa Also the latest pictures of Paris and
Jugoslavija, taken by Jacob Zupančič	_
during his recent visit there, and by ,
^e.m:rbephirphln °enjoy»bie! Isn't She Also the Speaker?
time with dancing to follow the program is assured. Tickets are available from all members of the chorus *nd branch No. 1 JSF., also at the office of Proletarec.
Congratulations and good were "the order of the day completed the lengthy program anrf this was followed by dancing.
Fall Concert of Club "Zarja"
Of the 17 cities with a 400,000 po-roy pulation, Milwaukee, Wisconsin, which has had a Socialist Mayor for 18 years and which more recently elect-
wishes Yen msj be asked to pay more for _	your mailings soon. But with good,
sound snd hobest men running this system the Poet Office Department could pay good re*urn«
You hare heard that story haven't you, about the three greatest men. Washington, because he freed us
1st Hobby—I think I'll run wife for congress? 2nd Hubby—Why?
. irt	ajT	ed nine So*'"11* mMefnhlymen, among f^j^Y^ Lincoln, "he freed thi
handy introducing bills in the house, tfaem our own John Ermenc, ranks ¡¡"^	bocausi he freed us
. -~	117th in «the percentage of crime. This, from work w'e„f a politician said
HandiraniKd	rrtean* Mi,watukee 18	we should be potriotic. "The crisis is
II<UIUll<a|J|Aai	of the ^enteen largest cities in the
U. S. in crimes committed. No doubt
Singing society "Zsrjs" was or- Aren
Mary—"Goi >g to bed Merger? ^ w<MÜd 9urpum „^y of the smaller en t you going to sit up and wait ck¡ ^ But ^ importjmce of
greater than we think they are." — All right then. All you 7,000,000 men oui: ot work, need to do, be
gsnited in 1916 by the club No. 27 for Dad.»	thls"ronking ¡tands"out clearly "and Patriotic'	the 8ystem .and 8ce
- 1 Mother—"What's the use T I have £lath*nJfdJt^	h°W ma"V m™,0n ^re workers our
such a cold I can hardlv sneak " "5 Pr®of diecfnt «tlzen* should 69 ^^ stau« will throw out of Ä coia _ naraiy apean. nfej that Socialists not only know wor£
JSF., Cleveland, O. After hard work for almost 15 years, Zsrjs gained popularity in all Slovene settlements snd now is one of the largest and best Slovene choirs. Early this Spring, much dissatisfaction prevailed among some of its members and a split occurred. Arguments passed of which group is rightfully intitled to the name, its library and notes. Finally the case was brought to court and Jt*fee Kennedy ruled that our bylaws passed out in 1922 and that our notes, library and name be turned over to this new group. However the case is appealed to higher court as we firmly stand up for our rights and will fight to the end.
On Thanksgiving Day, Thursday» November 27, this real Zarja of club No.	will give its annual Fall
concert in S. N. Auditorium on St. Clair Ave. An exellent program is arranged! for that afternoon. Alio singing societies "Jadran" and "CvetM will give a few good selections. The second part of their program will be a drama in two acts • about graves protesting against the injustices to the workers. A dance will follow the program.
Rom Sumrada, Cleveland, O.
END OF THE TRAIL
Our Day Saturday, Nov. 22nd.
Johnstown, Pa—Our young people sub-branch in conjunction wirth club No. 5 JSF. will give a program and dance Saturday, November 22, at the Franklij Hall. Two plays will be staged; one, a two act drama "Grobo-vi bodo ispregovorili" in Slovene, and the other in English, "Betty's Blunders", a one act comedy. Speeches by several prominent speakers will also be given. The program will be bo>*Ji educational and entertaining and you can feel certain that a good time is in store for all. Admission for ladles and gents 60c, and 26c for children between the agos from 12 to 16. Tickets can bo secured from any member of tKfe branches or frita'the ufcifefttitfhed.
«i
NaAs 'Slecs^ No. 600 3MPJ., s Iodise* ledge of Johnstown, wfif spon-
WOMAN AND LOW WAGES
BY AGNE5 H. DOWNING.
There were more than 8,500,000 women and girls worxing in gainful occupations outside tne home by the 1920 census. Forecasts say thar* are 10,000,000 now. The tide is rising—in 1880 it was 14.7 per cent of all the women; in 1*00, 18.8 per cent; in 1**0 it was 21.1 per cent This is about on»-fifth of all wdknen and girls past the age ol 10 ia the land.
Why dk) so many work, outside the home? The wonfen s bureau oi the federal department of labor has made extensive studies oi the question. They find in the large that the married women who work are the wives ol poor underpaid men, and that the women's wages go to help maintain the families, ln some cases they are the sol« support
These conclusions are based on intensive investigation, and this is buttressed by the knowledge that among women who work, wives ol foreigners whose husbands are handicaped because oi lack pi the Knglinh language» and the wives oi Negroes who are often discriminated against, predominate. The greater number of these women have children, and the wonien are carrying on the double burden, oi keeping the home and working outside. Adequate pay for the men would unquestionably keep many ol them in the home. These working women do Mi causo Law wagoa, but low wagos cause the women to work.
POVERTY IS HELL
Poverty is the open-mouthed-, relentless hell which yawns beneath civilized society. And it is hell enough. Poverty is not merely deprivation; it means shame, degradation; the searing of the most sensitive parts of our moral and mental nature ss with hot irons; ths denial oi the strongest impulses and sweetest affections; the wrenching of the most vital nerves. You lovt your wife, you love your children; but would it not be easier to see them die than to see them re« duced to the pinch of want in which largs classes of every civilised community live? — From this hell of poverty it is but natural that men should make every effort to escape. Vv ith the impulse to self-preservation and self-gratification combine nobler feelings, and love as weil as fear urges in ths struggle. Many a man does a mean thing, a dishonest thing, a greedy and grasping and injust thing, in the effort to place above want, or the fear of want, mother of wife or children.—Henry George.
WAR-WHY!
Give me a gun,
That 1 may blase away
At him, whom 1 r^e'er met before this day;
Yea. e'en at him whose face 1 scarce can see,	,
He, afar off, a thousand yards from me.
Mad work? Yes, 'tis for both of us poor fools, For me and him, both of us merely fools.
Give me a gun,	. ,
That he may fire at me	"
If chance he gets. For that—let Fate decree;
He's but a blot s dot upon earth's crust,
but now 'tis 1 or he must bite the dint
Quarrel? Not me, ne'er nfet the man before; We're simply fools and fools, 1 say once mors.
Arm both of us,
That each may shoot at each.
At home—his home and mine—the parsons preach All men are brothers. That 1 don't deny; But if 'tis so, theci I would ask you why
W# should bo faced now, strange friend and me, Hsving no qusrrel? 'Csuse 'tis fools we be.
4
Give me my sight! That's right I
. «• ^ i Mste, give mo thy hand t At lost we sndetstsnd.
Guns, bayonets, swords, cannon soul all heH's tools, Tneso no man need when human lessen rales Thy home is thine, sscred thy fatherland, Mine doubly safe, while true to Right wo stand HolTs Sfsota only—Vies, Ambition, Orsed— Tfcjr fees sod «ins; from those w*H now be fr*<t
. M