Skakalni stadion na líutíneniob Savinji f prícakovanju\snega \ STRAN 71 ŠTEVILKA LRTO XLVI, 17. IANUAR ¿014 CF.NA 1.60 EUR Pretopla zima brez snega prinaša škodo Upravni odbor ZKZ Mozirje potrdil dolgoročni načrt finančne konsolidacije Lokostrelski klub Gornji Grad, majhen klub z velikimi imeni in talenti ter Številnimi uspehi STRAN 4 STRAN 6 STRAN 18 Oglasi I 2 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 Iz vsebine: Pošta Slovenije: Ukinili bodo poslovalnico v Solčavi..................5 Svet ustanoviteljic zdravstvenega zavoda: Predsednica Podkrižnikova, dogovori o mnogih vprašanjih že na prvi seji.....................7 Upravna enota Mozirje: Nelegalno zgrajenim objektom pred rušenjem še eno priložnost....................10 Kulturno društvo Lepa Njiva: Poskrbeli za zabaven in pester zaključek leta.......................................................12 Projekt GOŠO: Vsi pogoji za priključitev naročnikov so izpolnjeni...................................14 Šport invalidov: Priprave Tirška na svetovno prvenstvo........15 Janko Prislan, sopotnik Abrahama Ljudje so veseli njegovega prostovoljnega poslanstva..............................16 Ju-jitsu klub Samuraj: Osvojili dve drugi mesti.....................................19 Smučarsko društvo Beli zajec: Veliki načrti in znani cilji....................................20 Tretja stran Nas po topli zimi čaka mrzla pomlad? Visoke temperature za ta letni čas povzročajo nevšečnosti tako v kmetijstvu kot v zimskih turističnih središčih. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj meni, da se bomo morali na tovrstne vremenske spremembe počasi navaditi, prava ohladitev v letošnji zimi pa da še pride. Po mnenju Kajfež Bogatajeve znajo biti zime v prihodnjih desetletjih mile in brez snega ali pa zelo hladne z obilo snega. V povprečju se vsi letni časi ogrevajo in tega procesa ni mogoče več ustaviti. »Vzroke za tako spremenjene vremenske vzorce gre iskati v podnebnih spremembah, ki jih že čutimo. To ni stvar prihodnosti, ampak nekaj, kar že imamo,« ugotavlja priznana klimatologinja. Vremenska spremenljivost je v pomladnih mesecih še posebej izrazita, saj lahko sneži tudi aprila ali celo maja. Razlog je kroženje zraka nad severno poloblo, ki je že nekaj časa spremenjeno, saj se je spremenila energijska bilanca planeta. Omenjene spremembe vodijo v povečano število ekstremnih vremenskih stanj, zaradi česar imamo poleti hkrati več suš in poplav. Medtem ko se v Evropi soočamo s previsokimi temperaturami za ta del leta, je srednji del Združenih držav Amerike zajel arktični mraz. Zaradi ekstremno nizkih temperatur je bilo odpovedanih več kot 4.000 poletov, okrog 7.500 pa je bilo odloženih. V nekaterih krajih so namerili tudi minus 38 stopinj Celzija. Na osnovi trenutnih vremenskih razmer še ne moremo sklepati o tem, kakšno bo poletje, je pa po mnenju Lučke Kajfež Bogataj verjetnost vročega in sušnega poletja dvakrat večja kot pred tridesetimi leti, kar pomeni, da se suše pojavljajo dvakrat pogosteje. A če pokukamo v zgodovino, ugotovimo, da letošnja nadpovprečno topla zima vendarle ni nekaj povsem novega. Zima 1122/1123 je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo. Zima 1185/1186 je bila najtoplejša zima v Evropi: januarja so cvetela drevesa, februarja so bila jabolka že velikosti lešnika, v začetku avgusta je bila trgatev. Zelo topla je bila tudi zima 1235/1236, ko so februarja cvetela drevesa in so se ovce pasle na prostem. Zima 1289/1290 je bila druga najtoplejša v Evropi: za božič so cvetela drevesa in rože, 14. januarja so bile jagode že zrele. V zimi 1327/1328 so januarja cvetela drevesa, 25. julija pa se je začela trgatev. Tudi zima 1529/1530 je bila topla, februarja je vse cvetelo, toda aprila je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz. Nas kaj podobnega čaka tudi letos? ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 3, 17. januar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 3 Tema tedna VREME IN KMETIJSTVO Pretopla zima brez snega prinaša škodo Po lanskem toplem januarju in kasnejši zimi, ki se je zavlekla pozno v pomlad, se tudi tokrat kmetje in vsi ostali, katerih dejavnost je pogojena z vremenom, zaskrbljeno ozirajo v nebo. Se bodo temperature vendarle spustile na zimi primerno raven in ali lahko pričakujemo, da bo sneg pobelil zemljo in ji s tem dal možnost, da si odpočije? Pretoplo vreme v zadnjih tednih namreč slabo vpliva na zimske posevke, drevje in tudi žuželke. Prvi znanilci pomladi so že tu, a zime sploh še ni bilo. (Foto: IS) NEPOPRAVLJIVE ŠKODE NA POSEVKIH ŠE NI BILO Že nekaj let zapored pretople zime slabo vplivajo na kmetijske posevke, čeprav na letošnjih do nepopravljive škode še ni prišlo. Najslabša možnost v letošnji zimi bi bila, če bi ostali povsem brez sne- Štefka Goltnik, koordinatorka pri Kmetijsko gozdarskemu zavodu Celje za območje Izpostave Mozirje: »Mila in topla zima je za kmetovanje neugodna, saj omogoča preživetje številnim škodljivcem in povzročiteljem bolezni na kmetijskih kulturah. V tem času so vremenske razmere predvsem neugodne za posevke ozimnih žit. Vlaga in visoke temperature omogočajo rast tako posevkom kot plevelom. V kolikor bi na tako razmočene njive in sorazmerno velike posevke sedaj zapadel sneg, obstaja velika nevarnost, da bo posevke uničila snežna plesen. Posevki ozimnega ječmena precej rumenijo, kar je lahko posledica prevelike vlage v tleh in velikih temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo. V tem trenutku kakšni agrotehnični ukrepi niso mogoči, bomo pa morali biti zelo pozorni spomladi, da bomo posevke dobro opazovali, spremljali njihov nadaljnji razvoj in ukrepali času in razmeram ustrezno.« tek vegetacije le prestavljen na kasnejši, rastlinam bolj prijazni čas. Kot so opozarjali, so bile vremenske razmere v zadnjem desetletju pravzaprav nenormalne. Previsoke temperature v aprilu so že leta spodbujale prezgoden začetek vegetacije, posledično pa so se kmetje ukvarjali s pozebami in poletnimi sušami. ZELEN IN TOPEL JANUAR ZMANJŠUJE ODPORNOST RASTLIN Vsaj trenutno pa je skrb povsem drugačna. Travniki so sredi januarja intenzivno zeleni, enako polja z ozimnimi posevki, saj rastline nemoteno izvajajo fotosintezo. Na sadnem drevju je opaziti prve brste, trte odganjajo. Predolga topla ob- žnih padavin in bi rastline pomrzni-le. Prizadeti ne bi bili samo zimski posevki, ampak tudi sadno drevje ter trte. V lanskem letu agrometeo-rologi sicer niso bili zaskrbljeni nad dolgo zimo in njenim vplivom na posevke, saj je bil zače- Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje: »Vsak prevelik odklon od naravnega vremenskega stanja je škodljiv. Tako tudi tale pomlad sredi zime ne pomeni nič dobrega za sadno drevje. Obstaja nevarnost, da se bo zaradi toplega vremena pričelo preveč intenzivno gibanje sokov v drevesih, zaradi česar drevesa hitreje odganjajo. Zato sadjarji upamo, da se bodo temperature res kmalu spustile na zimske, saj lahko v primeru prezgodnjega brstenja pričakujemo kasnejšo pozebo drevja. K sreči na sadnem drevju tega ali kakšne druge škode za sedaj še ni opaziti, mi je pa znanec omenil močno puščanje sokov pri orehu, ki mu je odrezal vejo. Tega navadno v januarju ni opaziti.« Franc Podrižnik, predsednik Čebelarskega društva Kokarje: »Preveč topla zima za čebele ni najbolj ugodna, saj je zima čas počitka tudi zanje. Zaradi previsokih temperatur pa čebele silijo ven iz panjev, so torej preveč aktivne in porabljajo dragocene zaloge hrane. Velika aktivnost skrajšuje življenjsko dobo čebel in lahko se zgodi, da bo kakšna družina odmrla tudi zaradi tega. Predolgo toplo obdobje in vnos cvetnega prahu lahko vzpodbudi povečano zaleganje matic. Povečan obseg zalege zahteva več ogrevanja in dodatno porabo hrane. Če bi takšno toplo vreme še trajalo, lahko čebelarji pričakujemo težave. Ob večjih poznozimskih ohladitvah se namreč čebele tesnenje stisnejo okoli svojega zaroda in lahko izgubijo stik z okoliško hrano, ki jim daje energijo za gretje. To pomeni žalosten propad družine, ki je sicer močna in zdrava in bi v normalnih okoliščinah dočakala pomlad v polni kondici-ji. Čebelarji pravimo, da družina umre pri polni skledi, saj je v okolici gnezda sicer dovolj nedosegljivih zalog. Grozi jim tudi nevarnost, da bi še pred koncem zime zaradi povečane porabe ostale brez hrane. Upam, da zima kmalu pritisne in da do tega ne pride.« 4 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Tema tedna, Aktualno, Iz občin POŠTA SLOVENIJE Ukinili bodo poslovalnico v Solčavi dobja zmanjšujejo odpornost rastlin in omogočajo preživetje številnim škodljivcem, ki v normalni zimi sicer ne bi preživeli. Edino, kar po mnenju agrome-teorologov še lahko reši rastline, je sneženje ob ohladitvi, saj bi snežna odeja poskrbela za ohranitev toplote zemlje. Zaradi toplote je ogrožena tudi stabilnost tal, saj zamrzovanje pomaga pri vzdrževanju dobre strukture tal. Zasne-ženost zemlje omogoča tudi postopno prehranjenost tal z vlago, medtem ko dežni nalivi s presežki vode odplavljajo rodovitni sloj zemlje. ZIMA POGOSTO PRESENEČA IN JE NEPREDVIDLJIVA Koledarska zima bo trajala do 21. marca, ko bo nastopilo pomladansko enakonočje. Kakšna in kako dolga pa bo meteorološka zi- LUČE Občina Luče je v letu 2006 kupila več parcel na Produ, kjer je bil prostor namenjen za industrijsko cono. Zemljišča so bila nato prodana investitorjem, občina pa je za ma, je za sedaj še nemogoče predvideti. Lanska zima je bila po podatkih agencije za okolje ena bolj sneženih, prav tako je bila po poznem nastopu nato zelo vztrajna. Izjemno hladna dekada lanskega marca se je namreč uvrstila med najhladnejše v zadnjih petdesetih letih. Najbolj mrzla zima je bila po zapiskih meteorologov tista v sezoni 1928/29, ko je temperaturno povprečje v Ljubljani od decembra do februarja doseglo - 5,2 °C. Najtoplejša izmerjena zima je bila v sezoni 2006/07, ko je bilo povprečje 5,1 °C. Podatki agencije za okolje kažejo, da je bilo najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine zabeleženo na datum 11. septembra 1972, najpo-znejše pa so doživeli 10. julija 1974 v Nomenju pri Bovcu. Tatiana Golob la letos. Objekt bo namenjen shranjevanju strojev, opreme in materiala za vzdrževanje občinskih cest, po predvidevanjih bo stal nekaj več kot 26.000 evrov. Pošta Slovenije se je v okviru racionalizacije poslovanja odločila zapreti poslovalnico v Solčavi, zato je objavila razpis za tako imenovano pogodbeno pošto. Da občani ne bi ostali brez prepotrebnih poštnih storitev, se je na razpis prijavil Center Rinka. Direktor centra Marko Slapnik je povedal, da so bili na razpisu uspešni in da so njihovi zaposleni v tem času že opravili zahtevano izobraževanje, ki ga izvaja Pošta Slovenije za tiste, ki bodo delali v pogodbeni poslovalnici. Predvidevajo, da bo nova poslovalni- OBČINSKI SVET NAZARJE Na decembrski seji je nazarski občinski svet obravnaval predlog prodaje občinskega stanovanja, izvzema zemljišča iz javnega dobra in predlog ukinitve subvencije za najem poslovnih prostorov. Seznanil se je še z dopisom prebivalcev Žlabra o problematiki poplavne varnosti na tem delu Nazarij. Najemnik občinskega stanovanja je izkazal zanimanje za odkup le-tega. Gre za manjše občinsko neprofitno stanovanje, prihodek od prodaje je že načrtovan v letošnjem proračunu. Svetniki so prodajo potrdili. Za potrebe ureditve poplavne varnosti na območju obrtne cone Prihova so sprejeli sklep o izvzemu dela zemljišča iz javnega dobra, ker se po predpisih na takem zemljišču ne sme graditi, poplavna varnost na omenjenem območju pa terja izvedbo obrežnega zidu. Občina je pred časom sprejela sklep o znižani najemnini za podjetnike začetnike, ki bi najeli prazne poslovne prostore v gradu Vr-bovec v lasti občine. Kljub razpisu interesa ni bilo, zato je občinski svet sprejel sklep o ukinitvi subvencije. Za prostore v domu kultu- ca na voljo od pomladi dalje, prostor za to bodo poiskali skupaj s predstavnikom pošte, saj mora ustrezati poštnim merilom. Računajo, da bo nova pogodbena poslovalnica pošte delovala v pritličju centra. Pošta v Solčavi je sedaj v večnamenskem objektu, v katerem je tudi trgovina in še nekateri drugi poslovni prostori. Tam bo pošta delovala vse do trenutka, ko bodo odprli pogodbeno poslovalnico, torej bodo storitve za uporabnike dostopne neprekinjeno. Marija Lebar re, ki jih uporabljajo društva in drugi z zakonom posebej določeni najemniki brezplačno, pa se zaradi transparentnosti sklene pogodba. Uporabniki, ki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi, seveda plačujejo obratovalne in druge stroške, ki pri tem nastajajo, je bilo sklenjeno. Krajani Žlabra so občinskemu svetu posredovali zapisnik sestanka, na katerem so govorili o problematiki tamkajšnje poplavne varnosti. V daljši razpravi so svetniki izpostavili več točk, ki so pomembne za varnost pred poplavami. Kar nekaj od njih jih konkretne težave dobro pozna. Menili so, da stroka premalo upošteva mnenje lokalnih prebivalcev, ki imajo s poplavljanjem in ukrepi proti njim dolgoletne izkušnje. Kljub temu, da to vsebino ureja ARSO, naj občina prebivalcem nudi podporo pri njihovih prizadevanjih. Po razpravi sta bila zavzeta dva sklepa. V prvem svetniki potrjujejo, da so se seznanili s pobudo krajanov Žlabra. Drugi sklep določa, da Občina Nazarje naroči dopolnitev hidrološke študije za zaledne vode, ki ogrožajo stanovanjske hiše v Žlabru. Marija Lebar Lesena konstrukcija cestnega silosa bo dobila še stene. (Foto: Marija Lebar) svoje namene obdržala dve parceli, namenjeni za potrebe režijskega obrata. Tukaj sedaj izbrani izvajalec podjetje Mavrič d.o.o. gradi cestni silos. Za objekt so bila sredstva rezervirana v lanskem rebalansu proračuna. Tudi dela so se začela že lani, a jih je krojilo neugodno vreme, tako se bodo nadaljeva- V lasti občine je tudi starejša hiša, ki stoji na tem zemljišču. Občina bo zgradbo letos prenovila. Zamenjali bodo kritino in dotrajane instalacije. Tako urejena hiša bo namenjena za potrebe občine in društev. Okoli zemljišča bodo postavili ograjo, načrtujejo pa tudi ureditev okolice. Marija Lebar Razpravljali o ravnanju z V prenovljeni stavbi bo občinskim premoženjem prostor tudi za društveno in poplavni varnosti dejavnost 5 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Gospodarstvo, Organizacije ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Upravni odbor potrdil dolgoročni načrt finančne konsolidacije Tik pred zadnjimi decembrskimi prazniki sta se na seji sestala uprava in upravni odbor Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Direktor Andrej Presečnik je odbornike seznanil s trenutnimi poslovnimi rezultati, ki so negativni, in predstavil srednjeročni načrt, kako v petih letih zadrugo pripeljati iz sedanje finančne zagate. Že nekaj časa je bilo po dolini slišati, da tukajšnjo kmetijsko zadrugo pestijo denarne težave, posledično v prodajalnah manjka trgovskega blaga. Zadnje govorice so zadrugi celo napovedovale stečaj. Po informacije smo stopili k direktorju Andreju Presečniku, ki je potrdil, da situacija res ni rožnata, a tako skrajne govorice zavrača kot zlonamerne. Povedal je, da je upravni odbor načrt finančne konsolidacije sprejel. V njem so opredeljeni konkretni ukrepi, nekatere od njih so začeli uresničevati že lani. OBETA SE NEGATIVEN POSLOVNI REZULTAT Presečnik je potrdil, da po prvih podatkih kaže, da bo zadruga tokrat poslovala z izgubo. Čeprav je bila realizacija v pravkar minulem poslovnem letu nižja od tiste v letu 2012, je bil rezultat iz rednega poslovanja pozitiven. A ko se upošteva še rezultat iz finančnih obveznosti, ki na letnem nivoju znašajo kar tretjino realizacije, nastaja izguba. Za dokončne podatke bo treba upoštevati še gibanja na področju premoženja, kjer so imeli kar nekaj dezinvestiranja, med drugim so prodali nekatere gozdne in kmetijske površine. DELALI NA NIŽANJU STROŠKOV Maksimalno so znižali stroške, tudi na račun števila zaposlenih, kjer odpuščanje sicer ni bilo potrebno, so pa bile upokojitve. »Če se situacija z bankami ne bo razrešila, bo treba v kislo jabolko zmanjševanja števila zaposlenih verjetno ugrizniti letos,« pravi Presečnik in dodaja: »Država in banke zahtevajo redno poravnavanje obveznosti. In te niso majhne. Visoki zneski izhajajo v veliki meri še iz starih kreditov. V zadnjih letih smo izvedli tudi številne investicije, kot so nov center v Ljubiji, trgovina na Rečici ob Savinji, prodajalna in skladišče v Lučah, obrat perutnine. Vse to veže denar. Dokler bo stanje na področju bančništva v pat poziciji in banke ne bodo sposobne odobravati kreditov, bo imelo težave tako gospodarstvo kot posamezniki, ki bi želeli investirati. Vse to pa spet posledično negativno vpliva na kupno moč in na stanje v realnem sektorju.« TEŽAVE PRI ZAGOTAVLJANJU TRGOVSKIH ZALOG Direktor priznava, da v njihovih trgovinah zmanjka določenega trgovskega blaga, ni pa vedno krivda v neplačilih dobaviteljem. Tudi dobavitelji sami so večkrat v situaciji, ko robe ne morejo nabaviti in je dostaviti trgovinam. In tako je krog sklenjen. »Ne tajim, da smo v nezavidljivem položaju, a podobno se godi še marsikateremu podjetju, ki pa ni tako na očeh javnosti in odprto, kot je naša zadruga.« POL MILIJONA OMILILO LIKVIDNOSTNE TEŽAVE V letu 2013 so dobili denar od prodaje delnic, ki so jih imeli v Mlekodelu za nakup Ljubljanskih mlekarn. Ves ta znesek so namenili za pokrivanje obveznosti do upnikov in te tako zmanjšali za četrtino. Prav na zadnji delovni dan v letu so prejeli še sredstva iz razpisa, na katerega so se uspešno prijavili v letu 2012 za prenovo farme kokoši v Varpoljah po zahtevah evropske uredbe. Projekt so morali najprej financirati iz svojih sredstev, kar je doprineslo k težavam v tekoči likvidnosti, poleg tega je preusmeritev proizvodnje iz nesnic v jarkice povzročila večmesečni izpad prihodka. Znesek pol milijona evrov iz te investicije, ki so ga prejeli konec leta, bo te težave omilil. V Klubu zgornjesavinjskih študentov so v mesecu decembru podelil sredstva razpisa denarne pomoči za socialno ogrožene študente. Sredstva razpisa so bila zbrana na dobrodelnem večeru v Šmartnem ob Dreti v sklopu prireditve Ta veseli dan. Na razpis se je prijavilo kar nekaj kandidatov, med prispelimi vlogami je razpisna komi- DODATNI NAJEMNIKI ZA ZADRUŽNE DOMOVE Aktivno so pristopili k iskanju ustreznih vsebin za nezasedene prostore v zadružnih domovih in za nekatere že poiskali dodatne najemnike. Na prodaj imajo še nekaj gozdov in zemljišč, iz česar računajo na prihodke v letošnjem letu. Situacija na trgu mleka je že nekaj časa stabilna. Pridobili so nekaj novih rejcev, za katere plasirajo mleko v Ljubljanske mlekarne. Odkupne cene se sicer počasi, a vendarle dvigajo, tako zdaj mlekarne plačajo v povprečju od 36 do 37 centov, z dobro kvaliteto pa je mogoče priti tudi do 40 centov za liter. Med tem se cene vhodnih materialov že nekaj časa ne spreminjajo. Je pa na proizvodnjo mleka vplivala lanska suša, katere vzrok je bilo precejšnje pomanjkanje krme. Zaradi naštetega v zadrugi sicer računajo na še eno dokaj težavno leto, a vendarle v prihodnost gledajo z realnim optimizmom. Ko bodo poslovni rezultati znani in tudi revidirani, jih bodo predstavili svojim članom na rednem letnem občnem zboru. Marija Lebar sija na podlagi predhodnih kriterijev točkovala posamezne vloge in izbrala ustrezne upravičence. Denarno pomoč je prejelo pet dijakov in študentov, in sicer v višini 200 evrov na posameznika. Poimensko upravičenci ne bodo izpostavljeni, denar pa bodo porabili za študijske namene. ŠS V zgornjesavinjski zadrugi so v zadnjih letih izvedli tudi številne investicije, kot so nov center v Ljubiji (na sliki), trgovina na Rečici ob Savinji, prodajalna in skladišče v Lučah, obrat perutnine ... (Foto: Marija Lebar) KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Podelili sredstva socialno ogroženim 6 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Iz občin, Organizacije USTANOVLJEN SVET USTANOVITELJIC ZDRAVSTVENEGA ZAVODA Predsednica Podkrižnikova, dogovori o mnogih vprašanjih že na prvi seji V začetku januarja so se zgornjesavinjski župani, razen mozirskega, katerega je po njegovem pooblastilu zastopala direktorica občinske uprave Nada Brinovšek, in županja zbrali na prvem svetu ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Na svetu so sodelovali še vršilka dolžnosti direktorice zavoda Darja Es, doc. dr. Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, ki je pripravljal odloke, ter Dušan Zekovič s podjetja Ing Invest, ki je pripravilo projekt izgradnje prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. Na svetu ustanoviteljic so imenovali predsednika sveta ustanoviteljic, pogovorili so se o nalogah v zvezi s sprejetima: odlokom o ustanovitvi zavoda in odlokom o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zavodu. Na dnevnem redu so imeli še podelitev soglasja k statutu zavoda in dogovore o možnosti sofinanciranja izgradnje prizidka k zdravstveni postaji Nazarje s pregledom dosedanjih stroškov in njihovo poravnavo. PREDSEDNICA SVETA PODKRIŽNIKOVA Župani so za predsednico sveta predlagali nazarsko županjo Majdo Podkrižnik in jo tudi potrdili. Smiselno se jim je namreč zdelo, glede na to, da se večina aktivnosti odvija v občini Nazarje, da vodenje prevzame Podkrižnikova, administrativna dela pa opravi nazarska občinska uprava. Bo pa prvi predsednik imel največ dela, je poudaril Brezovnik, saj bo potrebno opraviti veliko dela tudi glede investicije v nazarsko zdravstveno postajo. Potem ko je Brezovnik še enkrat na kratko povzel odloka, so udeleženci razpravljali o finančnem načrtu zavoda, finančnih tokovih in izvedbi investicij v zdravstvo. Občine morajo skleniti z zavodom pogodbo o upravljanju premože- nja. Nepremičnine oziroma zdravstvene postaje so v lasti občin, zavod pa je upravitelj le-teh. Zavod mora skrbeti tudi za vzdrževanje objektov, nujne investicije, zavarovanje objektov ..., vse to OBČINSKI SVET LJUBNO Na decembrski seji so ljubenski občinski svetniki poleg proračuna sprejemali letni program športa in letni program ljubiteljske kulture v občini. Obravnavali ter sprejeli so še spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Z letnim programom športa so določili vsebine športnih programov, ki se sofinancirajo iz javnega denarja, obseg in vrsto dejavnosti ter višino proračunskih sredstev za ta namen. Svetniki so program potrdili. Občinska uprava bo tako izvedla postopke za objavo razpisa, v katerem bo na voljo skupaj 31.000 evrov. Letni program kulture za leto 2014, ki so ga sprejeli, opredeljuje programe ljubiteljskih kul- pa mora predvideti v letnem načrtu. Pogodbe o upravljanju so lahko sklenjene za največ pet let, kjer pa so občine v najem oddale prostore kon-cesionarju, zavod ni dolžan prevzeti obveznosti. POTREBNO BO ŠE VELIKO DOGOVOROV Brezovnik je dodal, da je pomembno urediti vprašanja pokrivanja izgube, delitve presežkov, vprašanja glede poslovanja in izstopa katere od občin iz sveta ustanoviteljic zavoda. Udeleženci so sprejeli sklep, da občine v sodelovanju z zavodom pripravijo mrežo primarnega zdravstva na ravni lokalne skupnosti. Poleg tega so spregovorili o tem, da ima vsaka občina ustanoviteljica pravico, da ima zdravstveno postajo v svoji občini, s tem da lahko zavod zdravnika v Solčavo ali na Rečico ob Savinji, kjer zdravstvene postaje ni, napoti enkrat ali večkrat tedensko, čeprav je interes države centralizacija na vseh področjih. Statut zavoda so člani sveta zavoda že potrdili. Potrditi bi ga moral še svet ustanoviteljic, a so se dogovorili, da bodo to storili na naslednji seji. Pred tem bo rečiška občina, ki svojega predstavnika v svetu zavoda še nima, le-tega izvolila. Občine lahko v vmesnem času preverijo statut in še dodajo morebitne pripombe ali spremembe. Nazadnje so se člani sveta ustanoviteljic pogovarjali še o gradnji prizidka k nazarski zdravstveni postaji in o financiranju investicije. Več o tem boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Štefka Sem turnih dejavnosti, ki se sofinancirajo iz sredstev občinskega proračuna. Določena je višina in namen predvidenih sredstev. Skupaj z denarjem za knjižnico, kulturna društva in ljubiteljsko kulturo je za to področje namenjenih nekaj več kot 50.000 evrov. Potrdili so še spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju sredstev malemu gospodarstvu. Te poslej omogočajo, da se poleg samostojnih podjetnikov na razpis lahko prijavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, vendar le, če njihovi skupni letni prihodki ne znašajo več kot 250.000 evrov. Dodan je še pogoj, da med upravičene stroške sodijo samo investicije, katerih neto vrednost presega 500 evrov. Marija Lebar Člani sveta ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so se na prvi seji med drugim pogovorili o nalogah, ki jih čakajo. (Foto: Štefka Sem) Zagotovili sredstva za šport, kulturo in malo gospodarstvo v letu 2014 7 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Gospodarstvo, Iz občin MLADA PODJETNICA IRENA VODOVNIK Svet domišljije za varstvo in zabavo otrok Mozirje je od lanskega novembra bogatejše za podjetje, ki nudi storitve varstva otrok. Poleg tega mlada podjetnica Irena Vodovnik, ki je podjetje poimenovala Svet domišljije, nudi organizacijo ter izvedbo rojstnodnevnih zabav. S tem je Vodovnikova izpolnila svojo dolgoletno željo po delu z otroci in hkrati prisluhnila potrebam trga. Slovenija se spopada z veliko brezposelnostjo, mladi izobraženi ljudje brez uspeha iščejo službo primerno njihovemu delovnemu profilu. Kljub temu se še vedno le malo mladih odloči za samostojno pot v svet podjetništva, kot je storila Vodovnikova, ki je absolventka slovenskega jezika s književnostjo. Kot pravi sama, si je že dlje časa želela, da bi odprla podjetje, kjer bi nudila storitve varstva otrok. »Ker sem bila brez službe, se mi je to zdela odlična priložnost, da uresničim svoje sanje. Odkar pomnim, rada ustvarjam, animiram in pazim otoke. Pa tudi delovni čas zaposlenih staršev je vse daljši, vse Irena Vodovnik je izpolnila svojo dolgoletno željo po delu z otroci in hkrati prisluhnila potrebam trga. (Fotodokumentacija IV) več je obveznosti po službi in pogo- od prvega do desetega leta sta- sto se starši znajdejo v dilemi, komu izven delovnega časa institucionalnega varstva zaupati otroka.« Podjetje Svet domišljije, ki deluje v Mozirju in ima otrokom prilagojene prostore, nudi mesečno, dnevno in občasno varstvo. Dnevno varstvo je namenjeno otrokom od 11. meseca do šestega leta in poteka dopoldan, medtem ko je popoldansko varstvo namenjeno otrokom rosti. Ker današnji življenjski ritem zahteva veliko prilagajanja staršev, Vodovnikova po predhodnem dogovoru nudi varstvo otrok tudi ob vikendih, takrat tudi v nočnih urah. Svet domišljije je namenjen tu- di otroški zabavi, saj Vodovnikova z veseljem organizira rojstnodnev-ne zabave, ob katerih je slavljen-cem na voljo več tematik. S svojimi sovrstniki se lahko zabavajo na gu-sarski pustolovščini, obiščejo čase vitezov, čarovnikov, vil in princes ali pa se podajo preko Luže v deželo Indijancev. Kot pravi Vodovnikova, otroci izberejo sebi najljubšo zgodbo in se vanjo popolnoma vživijo. Postanejo junaki, o katerih so poslušali zgodbice. »Pri nas je praznovalo že kar nekaj otrok in vsi so bili navdušeni. Povratne informacije od staršev so bile pozitivne, meni osebno pa je najpomembnejše, ko vidiš nasmejane otroške obraze in iskrice v njihov očeh. Delo z otroki me veseli in hkrati bogati, saj so naše največje bogastvo.« Tatiana Golob Vsako soboto dopoldan Svet domišljije otrokom ponuja ustvarjalne delavnice, kjer lahko ustvarjajo, se družijo z vrstniki in se prepustijo svoji domišljiji. Delavnice so primerne za otroke od četrtega leta dalje. BANKA CELJE Novo vodstvo, v pol leta tudi novi solastniki Predsednik uprave Banke Celje Dušan Drofenik je s 1. januarjem zapustil vodilno mesto banke in posle začasno predal svojemu namestniku Davorinu Leskovar-ju. Kljub že podeljenemu drugemu mandatu za mesto predsednika uprave, ki mu ga je nadzorni svet podelil lani junija, je vseeno zapustil stolček, ki se mu ni majal niti ob razkritih rezultatih stresnih testov. Drofenik je na vodilnem položaju te lokalne banke zamenjal dolgoletnega predsednika Nika Kača. Njegov tesen sodelavec in član uprave je bil skoraj deset let, zato prevelikih presenečenj ob njegovem odhodu v pokoj ni bilo. Spričo bogatih izkušenj, ki si jih je v tej banki nabiral od leta 1996, je zato nadzorni svet na izpraznjeno mesto brez zapletov imenoval Dušana Drofenika. Njegov odstop sovpada z objavljenimi rezultati stresnih testov, zato so mnogi ugibali, da se je vodilnemu mestu odrekel ravno zaradi tega. Sam pravi, da nanj lastni- ki banke niso vršili nikakršnih pritiskov in se je za ta korak odločil iz osebnih razlogov. V Banko Celje prihajajo tudi novi lastniki, saj mora največja lastnica, Nova Ljubljanska banka, svoj delež v višini kar 41 odstotkov prodati. Rezultati stresnih testov so namreč pokazali, da ima Banka Celje 388 milijonov velik kapitalski primanjkljaj, ki ga ne bo pokrila država, ampak bo morala banka sredstva za pokritje poiskati na trgu. V banki ocenjujejo, da je tako visok kapitalski primanjkljaj sicer možen, ampak malo verjeten. S stresnimi testi so namreč ugotavljali, koliko kapitala potrebuje posamezna banka, da bo brez večjih težav prenesla predvidena poslabšanja gospodarskih razmer. Drugi večji lastniki Banke Celje so še Slovenska odškodninska družba, Uni-or, Abanka, NFD 1, Zavarovalnica Triglav in NKBM. Banka ima sedaj pol leta časa, da se okrepi s sredstvi zasebnih vlagateljev. Kljub objavi rezultatov deluje tekoče in zagotavlja nemoten bančni servis svojim strankam. OBČINSKI SVET SOLČAVA Med drugimi točkami zadnje lanske seje solčavskega občinskega sveta je bila na dnevnem redu tudi obravnava predloga proračuna za leto 2014. Predlog je podal župan Alojz Lipnik. Proračun v višini nekaj več kot 1,638.000 evrov je uravnotežen. Ne predvideva kakšnih zadolževanj, razen morda manjšega kreditiranja za premostitev financiranja projektov, s katerimi se bo občina prijavila na razpise za državna in evropska sredstva. Največji del Za vloge varčevalcev pravijo, da so popolnoma varne. Benjamin Kanjir proračuna je namenjen investicijam, teh bo po predlogu kar za okoli 800.000 evrov. Svetniki so po krajši razpravi predlog proračuna potrdili v prvem branju. Proračun je šel v javno obravnavo. Do dokončnega sprejema letošnjega proračuna na naslednji seji občinskega sveta, ko bodo upoštevani morebitni predlogi in pripombe iz javne obravnave, je župan sprejel odlok o začasnem financiranju. Marija Lebar V predlogu polovica proračuna namenjena za investicije 8 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Kultura, Organizacije VEČER Z OKTETOM ŽETEV Poslušalci nagradili pevce z gromkim aplavzom V zavetju mogočne gornjegrajske katedrale so zadnjo soboto v preteklem letu na prostem uživali obiskovalci koncerta okteta Žetev. Kljub vetru je bilo tako nastopajočim kot poslušalcem pri duši toplo. Ubrani glasovi pevcev so namreč s pravim izborom pesmi pripravili prijetno praznično vzdušje. Koncert je organiziralo domače turistično društvo, dobrodošlico vsem je zaželel predsednik Iztok Kolenc. Med začetno Bieblovo Ave Marijo in zadnjo pesmijo Sveta noč, pri kateri so se pevcem pridružili tudi obiskovalci, je bil repertoar sestavljen iz božičnih in slovenskih pesmi, praznovanje dneva samostojnosti pa so obeležili s priredbo Zdravljice. Ena zadnjih pesmi iz njihovega bogatega repertoarja, Pastir Ferdinanda Juvanca, je požela glasen aplavz. Zapeli so še Noč trudna molči in Nocoj je ena luštna noč, Avsenikova pesem Zvezde na nebu žare pa je obiskovalce popeljala v prijetno praznično razpoloženje. Člani okteta Žetev pod umetniškim vodstvom Mitje Venišnika so ob zadnjem nastopu v lan- skem letu poslušalcem zaželeli vse lepo v novem letu. V njihovem imenu je spregovori Klemen Matk in se pošalil, da se v zavetju katedrale počutijo kot v kakšni prestolnici. Obiskovalci pa so si prav zagotovo zaželeli nekoliko manj ostrega vetra, ki bi verjetno podaljšal druženje z odlično pevsko zasedbo. Štefka Sem Ubrani glasovi pevcev so s pravim izborom pesmi pripravili prijetno praznično vzdušje. (Foto: Štefka Sem) BOŽIČNI KONCERT V LUČAH Preplet božičnih pesmi v farni cerkvi Lučani že od nekdaj slovijo kot dobri pevci, ki radi zapojejo ob vsaki priložnosti. Tako so se zbrali na tradicionalnem božičnem koncertu, kjer so kar trije domači zbori in oktet Žetev navdušili obiskovalcev polno farno cerkev sv. Lovrenca. Moški pevski zbor, cerkveni mešani pevski zbor, mladinska skupina in oktet so zasedbe, v katerih prepevajo številni Lučani, nekateri v kar treh zasedbah. Koncert je organiziralo Kulturno umetniško društvo Raduha Luče, prostovoljni prispevki obiskovalcev pa so bili namenjeni za šolski sklad. Tako mešani kot moški zbor vodi Valentina Rosc, oba sestava sta prepevala predvsem božične pesmi. Mladinska skupina, katero vodi Matija Selišnik, je prepevala praznične napeve ob spremljavi kitare, na katero je igral Selišnik, in bas kitare, na katero je igral Aljaž Štorgel. Pesmi, kot sta Halleluja in White christmas, sta iz grl mladih pevcev in ob glasbeni spremljavi v poslušalcih prebudili praznične občutke. Nastop okteta Žetev, katerega so Lučani zaradi števila članov iz tega kraja vzeli kar za svojega, je kot vedno zadovoljil tudi najbolj zahtevne poslušalce. Ubrano petje osmerice je poželo največji aplavz za izvedbo pesmi Pastir, katere besedilo je ustvarjeno za okolje, od koder prihajajo pevci. Umetniški vodja zasedbe je Mitja Ve-nišnik. Večer prazničnih napevov so s pesmijo Sve- K ■ h i m h i itže ■M' ta noč skupaj zaključili vsi sestavi, pridružili pa so se jim tudi obiskovalci. Med posameznimi nastopi so le-ti lahko prisluhnili kratkim zgodbam z globokim sporočilom. Štefka Sem KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Iščejo nove aktivne sodelavce V Klubu zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) dajejo priložnost za nabiranje novih izkušenj tudi tistim študentom in dijakom, ki niso del njihovega odbora. Po besedah predstavnice za stike z javnostmi Eve Remic iščejo nove sodelavce, ki bi želeli soustvarjati mladinsko dogajanje po dolini. V svoje vrste bodo sprejeli ambiciozne študente in dijake, ki radi delajo na projektih, so komunikativni, imajo dobre ideje in si želijo biti aktivni del študentskega kluba, ki jim poleg druženja omogoča nabiranja izkušenj in posledično referenc, pomembnih pri iskanju zaposlitve. Več informacij lahko dobijo preko elektronskega naslova kzss@kzss.org in na facebook strani kluba. ŠS Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 9 UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Nelegalno zgrajenim objektom pred rušenjem še eno priložnost Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov je bil objavljen 27. decembra 2013, veljati pa je začel naslednji dan po objavi. Bistvena novost je, da gradbeni inšpektor pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah ali objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja, na predlog zavezanca odloži izvršbo inšpekcijske odločbe. To pa ne velja za nelegalne gradnje začete v letu 2014. Po besedah načelnice Upravne enote Mozirje Milene Cigale pri njih vodijo pet postopkov odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki so posledica inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje objektov. Rušenje objektov je tako odloženo, lastniki pa imajo eno leto časa, da za legalizacijo uredijo vse potrebne dokumente. Odlog izvršbe inšpekcijske odločbe je možen pod posebnimi po- Izvršba se sme odložiti le enkrat, in to v primerih, ko gre za gradnjo stanovanjske hiše ali za objekt, v katerem se opravlja gospodarska dejavnost za največ eno leto. V primeru, da je inšpekcijski zavezanec podal pobudo za spremembo prostorskega akta, pa do uveljavitve prostorskega akta oziroma največ za tri leta. Če je zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo ustreznega dovoljenja, pa do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja. OBČINA NAZARJE NAZARJE Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2014 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2014 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Nazarje v letu 2014 v skupni višini 20.000,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 18. 1. 2014 do vključno 19. 2. 2014 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na-zarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2014 -NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 671-0001/2014-3 Datum: 14. 1. 2014 Županja: Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l. r. goji, in sicer če gre za stanovanjsko stavbo, v kateri vsaj od začetka inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe in nimajo v lasti in posesti drugega primernega stanovanja. Odlog je možen tudi v primeru, da se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje de- OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI lavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Če je inšpekcijski zavezanec dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, ali da je inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, se prav tako upošteva odlog izvršbe. Marija Lebar Nekaj več denarja društvom, ki upravljajo s športno infrastrukturo Konec decembra se je na zadnji seji v tekočem letu zbral rečiški občinski svet. Med drugim so obravnavali letna programa športa in kulture v občini za leto 2014. Sprejemali so spremembe in dopolnitve pravilnika o financiranju športa in načrt dela nadzornega odbora za letos. Župan Vinko Jeraj je svetnike seznanil s programom športa, ki opredeljuje programe športne dejavnosti, financirane iz sredstev proračuna. Program sta predhodno obravnavala odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter statutarno pravna komisija, ki sta menila, da je predlagani dokument primeren za sprejem. Občinski svet je tako potrdil program športa, v katerem je za športno dejavnost v društvih namenjenih 13.500 evrov in za športno dejavnost predšolskih otrok 636 evrov. Za razpis na področju kulture je v proračunu za leto 2014 namenjenih 12.418 evrov, poleg tega pa občina zagotavlja še 1.602 evra za delovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje. Svetniki so predlog letnega programa kulture v občini potrdili. Prav tako so potrdili program dela nadzornega odbora za to leto. Pravilnik o delu nadzornega odbora sicer pravi, da ta samostojno odloča o svojem programu, vendar mora odbor program predložiti do konca koledarskega leta za prihodnje letno obdobje. Obvezno mora izvesti nadzor proračuna in zaključnega računa. Poleg tega bo re-čiški nadzorni odbor izvedel še pregled poslovanja nekaterih javnih zavodov v občini. Svetniki so tako pripravljen program, ki ga je predstavila predsednica nadzornega odbora Božena Knapič, s sklepom potrdili. Marija Lebar Ze na eni od prejšnjih sej so občinski svetniki menili, da je treba pravilnik o financiranju športa dopolniti, in sicer tako, da se društvom s tega področja, ki upravljajo s športno infrastrukturo, zagotovi nekaj več sredstev, kot tistim, ki tega nimajo. Na tokratni seji je občinski svet potrdil tozadevne spremembe in dopolnitve pravilnika. 10 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Čestitke, Oglasi V petem krofju smo prcjeh glasovi : Občina Mofirje: Tpiipjiiit P l.n ^ n i L. mrr^ i n atnrk n pro pkta St:irF|i 73 ii.irfj^e | i J 4); AltnKa BrciovmV, vojdjo Komas Mozirje Srnihel i6j; Alfonz Luirprtt (Jt"h8wf [joi r^mc:-ni! (4): Jurij H l p l: r , KD Jurij ¡4). Dbčinj Nazarjp: Sonje Ficiljnik. paTfonaima scit-j |Li9); Saiidi Grudnu. t:on rjidrikih j d r in; kitk j |n Hc riev i j druil^j ('J4r. H run L lkjvu pjrifccs&iJnik ZŠ A Vi Z5 D (,13); pejo Buri£, pobudn i k cLvi ¡nit Inmatl1vti Zdenka Gračii', članica TLJin DJ ria.va!je (i); Uirja Ei, y ti. cirpktor.rp 7r ^rr-jesi^vrnj slf-eg? zd ravstve n f n.=i ii r?mi. [s i. Občtna Rcčicivab Savinji. Sidiito Čejjljk, di;ikcr (Sij; V nkb.jerij, i^pj^ (4); j uit Gri.ddt ogradi, ¿jpan [4j; Tatja r>a 6 e :o*ie k, pressed ni m KD Gc r n j i G ra tj (J t, POZOR! Poteka 7adnji krog glasovanja, Upoštevali bomo samo kupončke iz tekoče Številke. V:j- aofi ■ iiireyj|i ■.■■!.¿i poiiljalieiia Eupa'u ki :>c prčjal il.-;:- .-,1 "Ti .V .TTT. RS3Vm| KTRTCt " "H.! ■ V ""I1 ■ tftkf.ii k n i h vrvi .i njlifonjfn» 11 rti BrrfitiV, n., iimrnlt i;, Miiiii|c. Nagrajenka pnrtsitii nagrado v naiem urpdniitviJ. Vse poslane glasovnice sodelovat« jjri ¿rebanju glavne -■ ■ Jl-ob za kij j l ku a^ifj sikend majem avtddoma Frttdom tentris i: Celja. ?ii.i n i .1.1 lil In! ¡/■ne m h rnrjn n;i!■ -p.I■■ n. JupiimLO ih |a . i .i. k jini'! i: dCi tdftj, Zl. jinujrjl Jf-1-1. pciljllr i>j njiluv. S.ivinfikL' ne*™, Vmnjihs (t:h i, JUimuil«. Pokrovitelja akcije sta ZintrigA inHlrjc Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 11 Ljudje in dogodki, Kultura KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Poskrbeli za zabaven in pester zaključek leta Ob izteku lanskega leta so člani Kulturnega društva Lepa Njiva za krajane pripravili zabavno prireditev. Ta je potekala v soboto, 21. decembra, v dvorani podružnične osnovne šole. Najprej je bila gledališka predstava, sledilo je druženje ob živi glasbi narodnozabavnega ansambla Knez, ki prihaja iz okolice Šoštanja. Že tradicionalno na Lepi Njivi konec leta člani domačega kulturnega društva skupaj s šolarji pripravijo predstavo. Letos ni bilo tako. Gledališka skupina pri društvu svojega komada še ni povsem naštudirala, ker pa so krajani izrazili željo po predstavi, so leponjivski kulturniki v goste povabili igralce Kulturno umetniškega društva Svoboda iz Prebolda. Gostje so na oder postavili delo avtorja Ervina Fritza z naslovom Rdeči kotiček. Uro in pol trajajoča predstava se dogaja v domu za ostarele, ki v mislih še vedno živijo v času socializma in Tita. Službo v domu dobi študentka, ki pa jo varovanci kaj čudno sprejmejo. Zaradi razmer v domu študentka nad delom obupa in zbeži, a se zaradi finančne stiske spet vrne v službo. Ostareli jo celo obtožijo, da je enega od njih zastrupila, v domu nastane cel cirkus, a se na koncu vse lepo razjasni. Zanimanje za gledališko snovanje je v Lepi Njivi veliko. Po besedah predsednika kulturnega društva Miha Goličnika se je omenjene prireditve udeležilo okoli 70 ljudi. Zato gledališka skupina domačega kulturnega društva že od oktobra dalje pripravlja igro Marca Camolettija Boeing Boeing, po kateri je bil leta 1965 posnet tudi film. Naslov dela so Leponjivčani priredili v Ste-vardese pristajajo, režija pa je v rokah članice Nadje Maze. »Premiero pričakujemo konec januarja ali v začetek februarja. Pripravili jo bomo v domači dvorani v Lepi Njivi,« je pojasnil predsednik Goličnik. Marija Lebar Utrinek iz predstave Rdeči kotiček avtorja Ervina Fritza (Fotodokumentacija KD Lepa Njiva) TRIKRALJEVSKO KOLEDOVANJE V MOZIRJU IN OKOLICI Koledniki prinašajo mir in blagoslov Na praznik Svetih treh kraljev krščanske domove po dolgoletni tradiciji obiščejo koledni-ki. Tako je tudi v Mozirju in okolici, kjer delujejo kar štiri skupine, ki imajo za sabo že častitljivo in dolgoletno kilometrino. Koledniki po ljudskem izročilu prinašajo mir, pogum in blagoslov ter sprejemajo darove v dobrodelne namene. Z obiskovanjem družin s tem ne ohranjajo le bogate slovenske tradicije, ampak delujejo v dobrobit revnih. Koledniki KD Jurij so s koledovanjem pričeli že dva dneva pred praznikom, saj na njih čaka največ družin, obiščejo pa tudi sestre klarise v Nazarjah, pri katerih sploh začnejo koledova-ti. Nato se podajo na Gneč in obiščejo domove v večjem delu Ljubije. Naslednji dan so se podali po ulicah Mozirja, na Podvrh, na Gradišče, skozi trško jedro. Na dan praznika so obhodili še nekaj ostalih ulic po Mozirju in koledovanje tradicionalno zaključili na domačih Tratah. Tudi letos so obiskali varovance v gornjegrajskem domu za upokojence. Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili za misijone, karitas, nekaj tudi za družine z več otroki. Ločki koledniki so v letošnjem letu obiskali preko 110 družin na desnem bregu reke Savinje. Zbrane prostovoljne prispevke, ki so jih ob tem prejeli, bodo namenili za misijone, za Karitas, sestram klarisam v Nazarjah, del pa tudi za postavitev spomenika častnemu kanoniku Alojzu Žagarju. Člani dveh skupin, starejše in mlajše, so iz Lepe Njive. V dnevih koledovanja obiščejo domove po Lepi Njivi in velik del Gneča. Zbrana sredstva bodo v največji meri namenili za mi-sijone, ostalo pa še v par drugih dobrodelnih namenov. Benjamin Kanjir Ločki koledniki so v letošnjem letu obiskali preko 110 družin na desnem bregu reke Savinje. (Foto: Benjamin Kanjir) 12 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Zgodovina in narodopisje Praznik sadjarjev v Mozirju Piše: Aleksander Videčnik Sadjarsko društvo Franca Praprotnika slavi 10-letnico delovanja. Kot vsako leto bodo pripravili sadjarsko razstavo in seveda njeno slavnostno otvoritev. Posebno pozornost bodo letos posvetili spominu Franca Praprotnika, saj mineva 80 let od njegove smrti. Ne bo odveč, če objavimo zanimivo pesem iz Mozirja, ki jo je Prapro-tnik posredoval dr. Karlu Štreklju, ta pa jo je obelodanil v svoji zbirki Slovenske narodne pesmi, 4. zvezek na strani 617. Od Mozirja Pondeljek se približuje, mož svojo ženo šraufuje. Po hiši gor in dol jo vlači in jo pridno korobači. Drem, drem, dremala, nisem rada delala. Torek se približuje, mož svojo ženo šraufuje. Po hiši gor in dol jo vlači in jo pridno korobači. Drem, drem, dremala, nisem rada delala. Odveč bi bilo zapisati celo pesem, ker se besedilo ponavlja in ima kar osem kitic. V glavnem gre za pesem, ki je verjetno povsem ljudskega izvora. Praprotnik je redno iskal takšne neznane ljudske pesnitve in jih pošiljal Štreklju v objavo, na ta način je marsikaj ohranjenega s področja ljudskega pesništva v Zgornji Savinjski dolini. Med njimi najdemo pesnitve še iz Bočne, Ljub-nega, Luč, Solčave in posebej še iz Lepe Njive. Vse to omenjamo, ker je tovrstna Praprotnikova dejavnost premalo obelodanjena. Glasilo vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru, Vestnik vinarske in sadjarske šole v Mariboru, mesečnik za pospeševanje kmetijstva je v številki 2, letnik 1929, priobčil tale članek: Franc Praprotnik - 80-letnik V Mozirju v Zgornji Savinjski dolini je obhajal dan 28. januarja t.l. upokojeni nadučitelj Franc Praprotnik svoj osemdeseti rojstni dan. Kaj je bil šoli in šolstvu, o tem bodo govorila učiteljska glasila, Naše gorice se hočejo spomniti Praprotnika kot sadjarja in gospodarskega pisatelja. Praprotnik si je na vsakem svojem službenem mestu prizadeval, da bi dvignil kmetijstvo vob-če na višjo stopnjo, prav posebno pa se je zavzemal za razvoj sadjarstva. Ni torej čudno, da se vidijo plodovi njegovega delovanja zlasti v Zgornji Savinjski dolini, saj je v omenjenem smislu deloval v Mozirju in njega okolici nad 30 let. Sam izboren in zgleden sadjar je vedel navdušiti kmečko ljudstvo za to lepo panogo kmetijstva. sadjarstva. Nad govorom so bili navdušeni vsi navzoči, med njimi je bilo veliko učencev uglednega nadučitelja Praprotnika. Vsi so poslušali osivelega starčka in bili ganjeni. K besedi se je oglasil tudi predstojnik ekspoziture v Mozirju (izpostava okraja Celje, op. A.V.) gospod Janko Šiška, ki je poudaril izjemne zasluge Franca Praprotnika za gospodarski napredek in napredno kmetovanje, kamor sodi tu- Glava revije Naše gorice iz leta 1929, v kateri so pisali o Francu Praprotniku ob njegovi 80-letnici. Da slovi Zgornja Savinjska dolina zaradi izbranega sadnega drevja, to je Praprotnikova zasluga. On je skrbno in vestno preizkušal in izbiral prikladne sadne vrste, prikazal, pokazal je v lastnem sadonosniku nazorno, kako je treba ravnati s sadnim drevjem ... ODLIKOVANJE VELEZASLUŽNEGA SADJARJA FR. PRAPROTNIKA (zapis učitelja Hribernika iz Mozirja) Zastava na hotelu v Nazarjah je naznanjala kraj zelo pomembnega dogodka. V dvorani se je zbrala velika množica ljudi, dvorana je bila prenapolnjena. Na mizi je bilo razstavljeno prekrasno sadje, nad njo pa je visela lepo okrašena slika kralja Aleksandra. Mozirski župan Rudolf Pevec je prisrčno pozdravil navzoče, posebej prijazno pa še Franca Praprotni-ka, nadučitelja in uglednega sadjarja. (Pevec je bil mozirski veletrgovec in redni odkupova-lec sadja na območju doline. Trgovino je imel v hiši, kjer je bila nekoč uprava Savinje, op. A.V.). Besedo je nato prevzel slavljenec in odlikova-nec Praprotnik, ki je z vso vnemo govoril o naprednem kmetijstvu in seveda sadjarstvu. Poudaril je gospodarski in etični pomen umnega di sadjarstvo. Poudaril je veliko čast, da bo lahko predal odlikovanje kralja Aleksandra zaslužnemu nadučitelju in daleč znanemu sadjarju. Odlikovanje (medalja) nosi napis: za državljanske zasluge. Nato je spregovoril Fran Hribenik, učitelj in zgodovinar iz Mozirja. Natančno je orisal pot uspehov Fr. Praprotnika, tako kot učitelja in kot uglednega, daleč znanega sadjarja. Poudaril je veliko hvaležnost njegovih učencev, tako pa tudi hvaležnost tukajšnjega prebivalstva. Vsi ga bodo ohranili v trajnem spominu! Želijo pa mu od srca, da bi še dolgo ostal pri močeh in da bi še učil kmete umnega sadjarstva. K besedi se je oglasil tudi mozirski župnik Fr. Krošelj. Izrazil je željo, da bi Praprotnik doživel še mnogo pomladi, ki ga vidno zelo krepijo. Spregovoril pa je tudi Alojz Goričar v imenu Mozirjanov. Poudaril je veselje, ki ga prebivalci delijo z današnjim slavljencem Praprotnikom, ki ga imajo ljudje kot splošnega pospeševalca narodne blaginje. Z današnjim odlikovanjem je Praprotnik dobil tudi državno priznanje za svoje delovanje v korist vseh Slovencev. K odličju mu čestitajo tudi mozirski tržani. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 13 Gospodarstvo, Organizacije, Kultura PROJEKT GOŠO Vsi pogoji za priključitev naročnikov so izpolnjeni Izvajalec projekta Gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO), Iskra Sistemi, v projektu sodeluje tudi pet zgornjesavinj-skih občin, je po zaključeni postavitvi oddajnikov povabil k sodelovanju komercialne operaterje, ki delujejo na slovenskem trgu dostopa do internetnih storitev. Od petih operaterjev sta bila samo dva zainteresirana za izvajanje storitev na odprtem širokopasovnem omrežju (OŠO). Pogajanja so se pričela ju- lija lani, vendar so bili prvi konkretni rezultati vidni šele decembra. Iskri Sistemom je uspelo uskladiti in podpisati dve pogodbi. S Telekomom Slovenije so se dogovorili za izvedbo optičnih povezav med vstopnimi točkami v OŠO v Mozirju in Apačah in Telekomovim optičnim omrežjem. To bo omogočilo dostop do OŠO vsem zainteresiranim ponudnikom storitev pod enakimi pogoji, kar je tudi pogodbena zahteva. S tem bo od- pravljena še zadnja tehnična ovira za pričetek obratovanja OŠO. Kabel v Mozirju je bil položen prejšnji mesec. Usklajena in podpisana je bila tudi pogodba s Telemachom, ki je pripravljen nuditi storitve dostopa do interneta na OŠO. V pripravi so paketi storitev in ceniki, ki bodo javno objavljeni na internetu. Pogodba za izvajanje storitev na OŠO je usklajena tudi s Telekomom Slovenije, vendar do podpisa še ni prišlo. Oba ponudnika storitev sta izrazila željo po testiranju tehničnih lastnosti OŠO. Po končanem testiranju, ki bo predvidoma trajalo od enega do dveh tednov, bodo izpolnjeni vsi pogoji za pričetek priključevanja naročnikov. Naročniške pogodbe bo z uporabniki sklepal ponudnik storitev, pogodbe za postavitev sprejemnih anten in opreme, pa bodo z naročniki sklepali Iskra Sistemi. Štefka Sem MOZIRSKA KOČA Novo znamenje vidno že na daleč Pred koncem lanskega leta so markacisti, člani Planinskega društva Mozirje, stopili skupaj in na Mozirsko kočo na Golteh pripeljali skalnato ploščo, na katero so vklesali dobrodošlico pohodnikom. Marko Goličnik, vodja markaci-stov, je dejal, da je bila ideja stara že kaj nekaj časa. Kamnito ploščo je imel doma, zato se je odločil, da mora iz nje nekaj narediti. Na ploščo je vklesal dobrodošlico planincem in ostalim obiskovalcem, ki jih je na Mozirski koči iz meseca v mesec več. Prvi del projekta je bilo klesanje Marko Goličnik (levo) in Filip Vrabič sta si po dokončanem projektu z veseljem segla v roke. (Foto: Jani Sedovšek) in barvanje. Še težji del je sledil ob postavitvi. Plošča je namreč tehtala okoli 300 kilogramov, zato je bilo potrebno za postavitev vključiti tudi določeno tehniko, ne le močne može. S traktorjem so tablo pripeljali na plato pred kočo. Nato so jo z vitlom potegnili v hrib, na mesto, kjer so prej skopali jamo, in jo v njej utrdili. Zadovoljni so nato stopili skupaj, saj so z izvedbo tega projekta še polepšali prostor, ki je že sam po sebi poln naravne, planinske lepote. Benjamin Kanjir TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD w*v I w* I •• I • • I • Božično vzdušje s cerkvenimi pevskimi zbori Zadnji petek v letu so se pred gornjegrajsko katedralo zbrali cerkveni pevski zbori iz Gornjega Grada, Bočne in Nove Štifte, katerim je prisluhnilo kar nekaj obiskovalcev. Vsak zbor je izvedel venček prazničnih napevov, nastop pa so zaključili skupno z najbolj znano božično pesmijo Sveta noč. Pevski večer je organiziralo Turistično društvo, popestrili so ga s ponudbo na stojnicah, ki je zajemala od domačih dobrot do unikatnih izdelkov domače obrti. Obiskovalce prazničnega večera je poleg zborov z venčkom prazničnih na violini navdušila tudi Jasna Purnat. Cerkvena pevska zbora iz Bočne in Gornjega Grada sta sestavila praznični program, v katerem sta prepevala božične skladbe. Zbor iz Bočne je vodil Vojko Zavolovšek mlajši, gornje-grajskega Anamarija Pečnik. Otroški in mladinski cerkveni zbor iz Nove Štifte pa je odpel mladinske cerkvene pesmi s prazničnim pridihom. Zborček vodita Anja Pustoslemšek in Sara Gluk, ki ga spremlja na klaviaturah ali kitari. Tokrat se jim je kot kitarist pridružil še Janez Pustoslem-šek. Po zaključenem pevskem večeru so se poslušalci še zadržali pred katedralo, opravili ka- kšen nakup in poklepetali v prijetni družbi. Kot je dejal predsednik turističnega društva Iztok Ko-lenc, so predpraznični dogodki privabili še več obiskovalcev kot lani. Štefka Sem Pred gornjegrajsko katedralo so zapeli cerkveni pevski zbori iz Gornjega Grada, Bočne in Nove Štifte. (Foto: Štefka Sem) 14 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Šport, Organizacije, Oglasi PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Predavanja o planinah ob sredah zvečer h ZTEi opravila le s pomočjo domačih vo- pokrajini, saj je predavatelj po stro- V nazarskem planinskem društvu že nekaj let zapored zimske sredine večere namenjajo zanimivim potopisnim in z naravo povezanim predavanjem, ki so brezplačna in namenjena tako članom društva kot vsem drugim ljubiteljem narave. Prvo sredo v januarju so se številni zbrali na potopisnem predavanju Prelestni Kašmir in skrivnostni Ladak, ki ga je izvedel dr. Drago Kladnik. Predavatelj je zbrane s pomočjo slikovitih fotografij in humor-no obarvane pripovedi popeljal na skoraj štiristo kilometrov dolgo pot, ki sta jo z ženo opravila na lastnih nogah. Na svojem potovanju sta si ogledala del pretežno muslimanskega Kašmirja in budistični Ladak, ki je eden od najbolj odmaknjenih predelov Indije. Pogumno sta se lotila 18-dnevnega trekinga skozi Zanskarsko gorovje, pot sta dnikov in njunih osličkov, ki so potrpežljivo prenašali potrebno prtljago popotnikov. Zbrani so skozi predavanje spoznavali slikovita prostranstva, prijazne domačine in nenazadnje tudi zanimive geografske podatke o ki doktor geografskih znanosti, zaposlen kot znanstveni svetnik na Geografskemu inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tatiana Golob ŠPORT INVALIDOV Priprave Tirška na svetovno prvenstvo Najboljši slovenski strelec invalid Franček Gorazd Tiršek se trenutno pripravlja na najpomembnejšo tekmo sezone, na julijsko svetovno prvenstvo v nemškem Suhlu. Kako pomemben je zanj ta dogodek, pove že dejstvo, da je prestavil decembrski termin operacije vratnih vretenc, ker se vse skupaj časovno pač ne bi izšlo za njegovo popolno rehabilitacijo. Je že tako, da se morajo vrhunski športniki, za dosego visokih ciljev in vrhunskih rezultatov, žal nemalokrat poigrati tudi s svojim zdravjem. Priprave sicer potekajo po programu, so pa zaradi drastičnega zmanjšanja finančnih sredstev paraolimpijskemu komiteju zelo okrnjene. Če so Nanija v lanskem letu poškodbe prikrajšale za kar nekaj mednarodnih tekem, se lahko zgodi, da bo moral te pomembne preizkušnje, predvsem tekmi svetovnega pokala v Franček Gorazd Tiršek se trenutno sezone. (Foto: Nemčiji in na Poljskem, letos izpustiti zaradi omenjene finančne krize. Veliko lažje bi mu bilo, če bi imel svojega sponzorja, tega pa na žalost še nima kljub pa-raolimpijski medalji, svetovnim rekordom in ostalim vrhunskim rezultatom. Obljube posamezni- pripravlja na najpomembnejšo tekmo Franjo Pukart) kov, občin in drugih institucij so ob njegovih uspehih na razno raznih sprejemih kar deževale, do same realizacije pa na žalost nikoli ni prišlo. Seveda za sponzorje še ni prepozno, sploh sedaj, ko bo gornjegrajski strelski as poskušal srebrni paraolimpijski medalji in bronasti medalji z evropskega prvenstva dodati še odli-čje s svetovnega prvenstva. Kako vrhunska je njegova trenutna forma, je pokazala prva letošnja tekma v Trzinu, ko je z naskokom ugnal vso mednarodno konkurenco in z rezultatom 633,5 kroga le za pol kroga zaostal za svojim svetovnim rekordom ter tako z neulovljivo razliko pustil za sabo tudi najtrofejnejše-ga slovenskega strelca Rajmon-da Debevca. Franjo Pukart Za dosežke v lanski sezoni je Franček Gorazd Tiršek še četrtič prejel najvišje priznanje Strelske zveze Slovenije, zlati znak, v igri pa je tudi za prestižno Bloudkovo priznanje. Predavatelj dr. Drago Kladnik je zbranim poleg opisa poti posredoval tudi zanimive geografske podatke o obiskani pokrajini. (Foto: Tatiana Golob) V naslednjih predavanjih, vsaj še pet jih bo, organizator večerov Marijan Denša pripravlja še potopisne obiske Kirgizije, Romunije, Makedonije, zbrani se bodo spoznavali tudi z jamskim svetom v porečju Savinje, za konec pa se bodo spomnili društvenih izletov v lanskem letu. Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 15 JANKO PRISLAN IZ ŠENTJANŽA SOPOTNIK ABRAHAMA Ljudje so veseli njegovega prostovoljskega poslanstva Vsestransko aktivnemu prostovoljcu Janku Prislanu iz Šentjanža, ki ga je 8. januarja srečal Abraham, so prijatelji in člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline ter člani tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva Gru-šovlje le dan pred osebnim praznikom postavili praznični mlaj ter opozorilni znak za upočasnitev tempa življenja. Ob 50-letnici so se Prislana spomnili tudi številni drugi krajani, ki so mu hvaležni za njegovo prostovoljsko delo pri različnih društvih, organizacijah in odborih ter mu izrazili zahvalo ter čestitke. Prislan, ki je hkrati predsednik grušoveljskih gasilcev in zgornjesavinjskih konjerejcev, je aktiven v gasilskih vrstah od leta 1970, bil je desetar v domačem društvu v letih 1982-1984, poveljnik društva v obdobju 1984-1998 ter predsednik društva od leta 2003 dalje. Vseskozi opravlja različne funkcije pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, od leta 2003 pa je član predsedstva zveze. Bil je član sveta občine Rečica ob Savinji v prejšnjem mandatu, sedaj pa je član v več komisijah ter član štaba civilne zaščite. Od leta 2004 je tudi predsednik konjerejskega društva. Janko se je šolal v Ljubljani in se usposobil za opravljanje strokovnih nalog na veterinarski postaji v Mozirju, nekaj časa je bil zaposlen v Zgor-njesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje, od leta 1990 dalje pa opravlja službo kontrolorja pri se-lekcijski službi celjskega živinorejsko veterinarskega zavoda. S svojim prijaznim odnosom, vsestransko razgledanostjo, poznavanjem kmetijstva in živinoreje si je pridobil zaupanje pri ljubiteljih in rejcih konj. Njegove sposobnosti in strokovna znanja so koristila tudi v različnih društvih, odborih in komisijah v kraju ter občini. Kot mlad gasilec pa je z leti zrasel v preudarnega vodjo ob številnih intervencijah, ob pogostih poplavah v porečju Savinje med Ljub-nim in Rečico. Za svoje plemenito delo je že mlad prejel javna priznanja, največ pa mu, po njegovih bese- dah, pomeni dobro sodelovanje med ljudmi v kraju in pripravljenost organiziranih dejavnikov do pomoči ljudem v stiski. Da vse navedeno drži, se je izkazalo tudi v dneh praznovanja okroglega jubileja, saj so mu prišli prijatelji in kolegi konjerejci postavit desetmetrski mlaj s simboli konjeništva ter gasilstva, izročili so mu izvirna darila ter iskreno privoščili zdravja in se priporočili za sodelovanje. Zapeli so mu tudi pevci iz Bočne, s katerimi je svoj čas negoval svoj žlahtni glas. Jože Miklavc Konjerejci so Janku Prislanu (drugi z leve) postavili simbolično okrašeno praznično drevo. (Foto: Jože Miklavc) CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Luč miru in glasba za slovesen uvod v praznične dni V ponedeljek, 23. decembra, so v gornjegraj-skem centru starejših pripravili božično večerjo. Ob tej priložnosti so mozirski skavti prinesli luč miru, potekal pa je bogat glasbeni program, v katerem so sodelovali tudi stanovalci centra. V jedilnici so bile mize slovesno pogrnjene, ob njih so v pričakovanju sedeli stanovalci, ki so se za tokratno priložnost še posebej praznično ure- Članice Ženskega pevskega zbora Bočna so zapele več pesmi z božično vsebino. (Foto: Marija Lebar) dili in pripravili. Zaploskali so članicam Ženskega pevskega zbora Bočna, ki so prišle na obisk in pod dirigentsko taktirko Jožeta Pustoslemška zapele več pesmi z božično vsebino. Zapeli so tudi stanovalci doma, ki se družijo v pevskem zboru Škrjanček. Ta deluje že več let, kaki dve leti pa pod vodstvom Jožeta Pustoslemška. Na koncu sta zbora združila moči, pri petju so se pridružili še ostali prisotni. K vzdušju so pripomogli mladi glasbeniki Jasna Purnat, Jure Pustoslemšek in Urška Bastl, ki so ob spremljavi kitare zaigrali na godalne instrumente. Posebej je bilo vzdušje slovesno ob prihodu skavtinj, ki sta skozi zatemnjeno jedilnico prinesli svetilko, luč miru. Izrekli sta voščilo in luč predali direktorici centra Francki Voler. Sledila je zdravica, v imenu stanovalcev pa je spregovoril Ivan Kepic. Z izbranimi besedami in latinskimi izreki se je vsem zahvalil za nepozaben večer, ki so ga pripravili. Marija Lebar 16 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Ljudje in dogodki KOLEDNIKI V CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD Vsakdo mora imeti v življenju zvezdo vodnico V ponedeljek, 6. januarja, so stanovalce in zaposlene gornjegraj-skega centra starejših obiskali Sveti trije kralji in pevci Kulturnega društva Jurij iz Mozirja. V dom so prinesli obete na novo upanje in razvedrili prisotne z lepo pesmijo in navdihujočim nagovorom. Predsednik društva Jure Repen-šek in eden od treh kraljev je pozdravil navzoče in omenil, da je obisk treh modrih z Vzhoda stara slovenska šega, ki jo njihovo društvo že dolgo neguje. Pri iskanju novorojenega deteta so trije modri sledili zvezdi vodnici. Prav na 6. januar dan pred 11 leti je bil center starejših uradno odprt in vse od prvega dne jih vsako leto ob tej priložnosti obiščejo tudi Sveti trije kralji iz KD Jurij Mozirje. (Fotodokumentacija centra) Tako mora vsak človek, če želi polno življenje, slediti neki zvezdi, nekemu cilju. To še posebej velja v sedanjem času, ko se številne moralne vrednote izgubljajo, je povedal Repenšek ter se zahvali zaposlenim, ki tako lepo skrbijo za stanovalce in za njihovo dobro počutje. Za blagoslov so pokadili prostor, zapeli več prigodnih pesmi in kot darilo razdelili svoje koledarje. Stanovalec Ivan Kepic se je obiskovalcem zahvalil s kratkim govorom, Alojzija Jeromel pa jim je poklonila skromno darilce. Marija Lebar ŽUPNIJA LJUBNO OB SAVINJI Mladi koledniki obiskovali domove V župniji Ljubno ob Savinji so v okviru letošnje trikraljevske akcije domove obiskovali mladi koledniki. Kar deset skupin otrok je skupaj z animatorji obiskalo krajane od središča Ljubnega do najbolj oddaljenih domačij v Planini, Teru, Savini in Primožu ter krajanom s svojim obiskom popestrili praznike. Udeleženci koledovanja so na praznik Svetih treh kraljev pri ma-šnem bogoslužju v župnijski cerkvi predstavili svoja doživetja, ko so v domove prinašali veselo božično sporočilo, da je z dobroto in ljubeznijo vendarle mogoče svet spre- meniti na bolje in z majhnim darom uresničiti upanje otrok in mladih v deželah, kjer delujejo slovenski misijonarji. Z geslom letošnje trikraljevske akcije »Naše veselje za srečo drugih« in mislijo »Pogumno mi k ljudem hitimo, veselje, blagoslov delimo; hkrati prosimo za dar, ker nam za reveže je mar«, so nagovarjali domače in nabrali kar nekaj denarja, ki bo skupaj z izkupičkom iz preko 300 slovenskih župnij še kako dobrodošla pomoč pri uresničitvi projektov slovenskih misijonarjev. Tekst in foto: Franjo Atelšek Jože Jeseničnik iz samotne domačije v Primožu je bil vesel mladih kolednikov. JASLICE PRI BREZOVNIKOVIH NA RECICI OB SAVINJI Mesto iz lesnih ostankov in več kot 200 figuric Postavljanje jaslic v Sloveniji marsikje postaja že prava mala umetnost in konjiček v predbo-žičnem času. S to dejavnostjo se ukvarja tudi Anže Brezovnik z Rečice ob Savinji, ki je v skoraj desetletju dela ustvaril veliko število različnih figur in objektov, ki jih je potem na različne načine postavil Pri Brezovnikovih na Rečici ob Savinji imajo v jaslicah ročno izdelane objekte iz lesa. (Foto: Marija Sukalo) v domači dnevni sobi. Tudi letos je na več kot 15 kvadratnih metrih pod njegovimi rokami oživelo mesto, postavljeno iz lesenih ostankov, v hišah je miniaturno pohištvo, na pašnikih se pase živina, v hlevcu leži dete. Letošnja pokrajina je obogatena z jezerom in objektom na njem. Idejo za postavitev jaslic vsako leto dopolnjuje. Letošnje so začele nastajati že konec novembra, saj je bilo potrebno pripravi mah, postaviti več kot 200 figuric, razpeljati elektriko do hišk ... Marija Šukalo Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 17 Šport, Ljudje in dogodki 30 LET LOKOSTRELSKEGA KLUBA GORNJI GRAD Majhen klub z velikimi imeni in talenti ter številnimi uspehi Lokostrelski klub Gornji Grad je nastal leta 1983, ko je služba na šoli v kraj pripeljala Vojka Čolnarja, ki je gonilna sila lokostrelcev še danes. Klub se je razvijal, število tekmovalcev in članov se je večalo, hkrati pa so se kopičili tudi uspehi. Med člani so namreč številna velika imena lokostrelstva, ki so z zlatimi črkami zapisana v anale kluba. Ob okrogli obletnici so se aktivni člani zbrali na novoletni tekmi v šolski športni dvorani. Tekmovanju je sledilo skromno praznovanje s torto, predvsem pa obilo dobre volje. Na tekmi so po nepisanem pravilu zmagovali najmlajši člani kluba, čeprav se po besedah Čolnarja ni bilo potrebno posebej truditi, da je bilo temu tako, kajti tudi med njimi se skrivajo veliki talenti. PRVA MEDALJA FALETOVE Vseh trideset let so v klubu aktivni trije člani, trener in tekmovalec Vojko Čolnar, Žare Krajnc in Vojko Majko. Člani kluba si lastijo številne naslove državnih prvakov in rekorderjev, v svet pa je ime kluba prva ponesla Simona Fale, ki je leta 1988 na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojila bronasto kolajno. Z uspehi na vseh treh velikih tekmovanjih ji je sledil Žare Krajnc, dva- krat srebrn na evropskem prvenstvu, srebrn na svetovnih igrah in sedmi na svetu. Krajnc je tako najuspešnejši tekmovalec kluba. V mladinskih vrstah so bili zelo uspešni Vojko Majko, Grega Krajnc, Marko Mlinar, Matej Zupanc in mladinski reprezentant Janez Presečnik. Zupanc je na zadnje olimpijske igre odpotoval kot trener, leta 2011 pa je bil razglašen za najboljšega evropskega mladinskega trenerja. Trenutno v ekipi izstopa Tina Gutman, udeleženka lanskega evropskega prvenstva, ki je med drugim popravila dolgoletni državni rekord. Tudi med mladimi se skrivajo pravi talenti, je povedal Čolnar, najbolj pa izstopa Jan Purnat, učenec 7. razreda, Udeleženci novoletne tekme ob 30-letnici kluba (Fotodokumentacija LK Gornji Grad) BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT V BOČNI Oder so si delili najmlajši in uveljavljeni zbori Na štefanovo je božično-novoletni koncert v Bočni razveselil številne obiskovalce, ki so uživali v nastopih najmlajših iz vrtca in šole, posameznih glasbenih izvajalcev, ob folklornih plesih in ubranem prepevanju domačih pevskih zborov. Prijetno druženje sta povezovala Miklavž in Božiček, ki nista bila vedno enotnih misli, pa zato toliko bolj zabavna, kadar se nista strinjala, kdo je pomembnejši. Ob tej priložnosti so člani društva upokojencev iz Bočne pripravili razstavo različnih izdelkov in proizvodov, makete pa je razstavljal tudi Jože Božič iz Gornjega Grada. Največ navdušenja so ob nastopih poželi najmlajši, Čebelice in Pikapolonice iz vrtca ter učenci podružnične šole iz Bočne. Čebelice so se preobrazile v pingvine, Pikapolonice pa so bile snežinke, odigrali pa so zgodbico o Mojci Po-krajculji. Šolarji so pripravili plesno točko, mlada violinistka Jasna Purnat pa je zaigrala božične pesmi. S plesno točko so nastopile tudi članice plesne skupine iz gornjegrajske šole. S folklornimi plesi se je na domačem odru predstavila pet parov iz folklorne skupine, ki po dobrem letu delovanja pridno širi svoj repertoar plesov, spremljala sta jih harmonikarja. Ženske- mu pevskemu zboru iz Bočne, katerega vodi Jože Pustoslemšek, sta se v eni od pesmi pridružila violinista Jasna Purnat in Jure Pustoslemšek ter violončelistka Urška Bastl, za konec pa so za-doneli glasovi pevcev moškega zbora, ki v kraju deluje že dobrih sto let. Že tradicionalno praznično druženje v Boč- ni sta na zabaven način v vlogi Miklavža in Božička povezovali Barbara Golob in Urška Ba-stl, ki sta prireditvi dali praznično intonacijo. Kot vedno je bila tudi po tokratnem koncertu priložnost za druženje nastopajočih in zazvenela je še marsikatera pesem. Štefka Sem Zaplesali so tudi plesalci plesne skupine iz gornjegrajske šole. (Foto: Štefka Sem) I 18 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Šport, Kultura JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Osvojili dve drugi mesti pred katerim je ob tako vztrajnem delu, kot ga opravlja sedaj, lepa lokostrelska prihodnost. 40 STRELCEV Z LICENCO V klub je trenutno včlanjenih okrog 60 članov, med njimi je 40 tekmovalcev z licenco. Najmlajši šteje šest let, najstarejši blizu 70. Tečaj za nove člane Colnar vsako leto pripravi v času krompirjevih počitnic. Takrat se intenzivno posveti osmim šolarjem, željnim streljanja. Vsako leto nekaj tečajnikov izstopa in le-ti potem z resnim pristopom in treningi vsaj tri do štirikrat tedensko postanejo pravi lokostrelci. Seveda pa brez staršev ne gre. Le-ti morajo spodbujati mlade tekmovalce in jih spremljati na tekmah, ki so za otroke velik fizični in psihični napor, je dodal Colnar. Gornjegrajski lokostrelci so znani tudi kot dobri organizatorji tekem. Že drugo leto zapored so organizirali tekmovanje zunanjega državnega prvenstva za osnovne in srednje šole ter tekmovanje v poljskem pokalu. Po dolgih letih se jim je pred tremi leti izpolnila tudi velika želja po svojem strelišču. Zemljišče v bližini šole so po nakupu uredili v prijetno vadbišče, sedaj pa bi radi na njem postavili še lopo za shranjevanje opreme strelcev. V klubu so tudi dobro opremljeni z opremo, tako staršem olajšajo tekmovalne začetke otrok. PLAKETA ZVEZE OB OBLETNICI Ob 30-letnici so člani kluba s strani Lokostrelske zveze Slovenije prejeli plaketo. Colnar je načrte za prihodnost sklenil v enem stavku: »Če bo tako, kot je sedaj, bomo povsem zadovoljni.« Ob tem, da je izpostavil številne člane kluba in njihove uspehe, je potrebno povedati, da je tudi sam zelo uspešen tekmovalec, trener in predvsem je treba omeniti, da brez njega kluba v Gornjem Gradu ne bi bilo. Svojo ljubezen do lokostrelstva že vsa leta v prostem času deli z vsemi, ki se želijo poizkusiti v tem športu. In ker je Robin Hood z lokom ustvarjal zgodovino, lahko Čolnarja mirne duše poimenujemo kar Gornjegrajski Robin Hood, saj je njegova zasluga, da so tekmovalci kova Fale, Krajnc, Gutman in še kdo postali evropska in svetovna imena lokostrelstva. Štefka Sem V letu 2013 so se štirje člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada pripravljali na državni turnir v duo sistemu. Udeležili so se vseh štirih tekem za skupni seštevek v pokalu duo sistema Slovenije. Prva tekma je bila 19. oktobra v športni dvorani Ribnica. V kategoriji mlajših dečkov (do 12 let) sta Vid Celin-šek in Alen Kranjec zasedla 3. mesto. V kategoriji mlajših deklic (do 12 let) sta Anastazija Kranjec in Teja Božič prav tako osvojili 3. mesto. Druga tekma je bila 9. novembra v Artičah. Vid Celinšek in Alen Kranjec sta kot na prvi tekmi osvojila 3. mesto. Anastazija Kranjec in Teja Božič sta osvojili 2. mesto. Tekma v Artičah je bila hkrati tudi dr- žavno prvenstvo v duo sistemu. Konec novembra je v Sevnici potekala tretja tekma. Vid Celinšek in Alen Kranjec sta kljub poškodbi, ki jima je onemogočala desetdnevni trening, osvojila 5. mesto. Anastazija Kranjec in Teja Božič sta osvojili 2. mesto. Finale slovenskega pokala je potekalo 14. decembra v Gornjem Gradu. Oba para, Celin-šek-Kranjec in Kranjec-Božič, Asta osvojila 1. mesto. V skupnem seštevku štirih tekem sta oba para osvojila 2. mesto. Za dobre rezultate tekmovalcev gre zahvala trenerju Tomiju Stankovicu, ki si vzame čas za treninge na Rečici ob Savinji in v Gornjem Gradu. Štefka Sem /' Leto pričeli s tremi stopničkami V soboto, 4. januarja, so se člani Lokostrelskega kluba Gornji Grad udeležili tekme slovenskega dvoranskega pokala v Ilirski Bistrici. Na tekmovanju se je med sabo pomerilo 193 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Gornjegrajski tekmovalci so se domov vrnili s tremi uvrstitvami na stopničke, tekmovalo pa je deset članov. V kategoriji dečkov (ukrivljen lok) je zmagal Jan Purnat, med članicami (goli lok) je Tanja Suljanovič osvojila tretje mesto, na isto mesto se je med člani (sestavljeni lok) uvrstil Žare Kranjc. Preostali tekmovalci so se uvrstili med četrtim in 14. mestom. V_J GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Slavnostni začetek leta novih koncertov Godba Zgornje Savinjske doline tradicionalno vsako leto prične s koncertom v Športni dvorani Mozirje. Tako bo tudi letos, glasbena poslastica pa se tokrat obeta 18. januarja. Koncert vsako leto privabi v dvorano slabih tisoč gostov, ki znajo uživati v glasbi godbenikov in njihovih gostov. Letos bodo to člani okteta Žetev. Godbeniki bodo pod umetniško taktirko Tomaža Pod-lesnika igrali klasična dela za pihalne orkestre, zabavne skladbe slovenskih in tujih avtorjev, malce pa jih bo zaneslo tudi v tople kraje, v Dalmacijo. Ponudbe za različne glasbene okuse bo tako več kot dovolj. Godbeniki so v lanskem letu sodelovali na mnogih dogodkih. Med pomembnejšimi velja omeniti srečanje pihalnih orkestrov v Slovenskih Konjicah, tako imenovanem Godba festu. Tokratno je bilo še posebej slavnostno, saj je konjiška godba praznovala 85-letnico delovanja. Na srečanje je bilo pova- bljenih pet slovenskih godb ter ena iz sosednje Hrvaške. Po povorki je sledil krajši promenadni koncert sodelujočih. Godba naše doline je pripravila prijeten program koračnic in zabavnih melodij ter požela močan aplavz poslušalstva ter čestitke ostalih orkestrov. Prvi del leta je godbeni orkester zaključil s sodelovanjem na dobrodelnemu koncertu v Šmartnem ob Dreti. Kot vsako leto se je godbeni ansambel tudi lani predstavil na tra- dicionalnih prireditvah širom Zgornje Savinjske doline. Že dolga leta odpira mozirsko pustno povorko, sodeluje na različnih prireditvah v okviru praznovanja praznika občine Mozirje in na svečanosti ob dnevu upora proti okupatorju. Prebujali so dolino ob prvem maju, sodelovali so na čebelarskem prazniku, na Flosarskem balu in prazniku lesa v Nazarjah. Začetek priprav na novoletni koncert so obeležili z jesenskim koncertom v Solčavi. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 19 Šport, Oglasi SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Veliki načrti in znani cilji za mlade tekmovalce Člani Smučarskega društva Beli Zajec se že veselijo desete obletnice, ki jih čaka v sezoni 2014/2015. Primarno je bilo društvo ustanovljeno za usposabljanje in izobraževanje strokovnih kadrov na področju smučanja. V letošnji sezoni pa so se društvu priključili perspektivni mladi smučarji, katerih trener je Bojan Na-potnik. USPOSABLJANJE KADROV »Za vse strokovne kadre izvajamo vsa potrebna izobraževanja, licenčne seminarje in ostale obveznosti, ki vežejo smučarske kadre z Združenjem učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. V zadnjih letih smo zelo uspešni na državnih prvenstvih kadrov in že tretjo leto zapored pobiramo pokale v ekipnih in posamičnih kategorijah. Skozi pretekla leta se je v društvu povečevalo število članov in sedaj smo presegli število sto,« je povedal predsednik Napotnik. V njihovi sredi je nekaj tekmovalcev, ki so v lanski sezoni skupaj zasedli deseto mesto v državi in četrto mesto v regiji. TEKMOVALNA EKIPA Med najbolj perspektivnimi smučarji v dolini je Nejc Naraločnik, ki je v preteklih sezonah krojil sam vrh slovenskega otroškega smučanja in je član slovenske otroške reprezentance tako kot Gašper Hribar, tekmovalec iz Naklega, ki trenira z njimi. V ekipi je še Klemen Hriber-šek, velik napredek je pokazal tudi Jan Napo-tnik, ki je začel posegati po medaljah na regijskih in državnih tekmovanjih in je letos novinec na FIS tekmovanjih. Za njim so že prve tekme, na katerih je kljub nekaj odstopom že izpolnil prvi etapni cilj. + OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsrn: 051 640 590 Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 23.1.2014, od 8. do 12. ure v DOM KULTURE NAZARJE. S sabo prinesite osebni dokument s fotografijo. VABLJENI! »Letošnje priprave so se odvijale na ledeniku Hintertux, kjer smo opravili 40 snežnih treningov. Treningi so tekli po planu, kar pa za vreme ne moremo trditi, kajti skoraj vse treninge smo opravili v zelo spremenljivih vremenskih pogojih. Večino smo jih opravili v sodelovanju s smučarskim klubom Končar iz Zagreba, kjer je trener Nataša Bokal in kjer trenira nekaj članov našega kluba. Tekmovalni del sezone bo naporen in povezan z velikimi stroški predvsem zaradi mikro ekipe in ločenih tekmovanj glede na starost tekmovalcev,« je dodal Napotnik. MEDSEBOJNO SODELOVANJE Za treninge v tej ekipi skrbita predvsem predsednik društva in Uroš Naraločnik, med zimo pa se po potrebi vključuje še Jelko Suhoveršnik. Za dobro in strokovno kondicijsko pripravo skrbi kondicijski trener Robi Simonič. cijo na nivoju Smučarske zveze Slovenije, predvsem pa za sistemske spremembe v klubih, kjer je treba vodenje klubov prepustiti nevtralnim akterjem, ki se vsaj malo spoznajo na tekmovalno smučanje, staršem in trenerjem pa omogočiti, da aktivno delujejo vsak na svojem področju. V takšni zmešnjavi, kot je sedaj, pa slovensko tekmovalno smučanje nima resne prihodnosti in bomo lahko upali samo na fanatike kova Koste-lič, je Napotnikovo mnenje. CILJI ZNANI Kljub vse prej kot rožnati situaciji v klubih, zvezi, pa se nekateri še naprej razdajajo in poskušajo slediti korak s časom in konkurenco ter z veliko odrekanja in polenom pod nogami navkljub poskušajo vsaj nekaterim omogočiti napredek, ki si ga želijo in zaslužijo, je mnenje trenerja mladih smučarjev. Mladi tekmovalci so se društvu priključili po zaključku lanske sezone. (Foto: Bojan Napotnik) »Na terenu si trenerji veliko pomagamo med sabo, še posebej dobre izkušnje pa imamo s hrvaškimi trenerji in v takem duhu gremo tudi v sezono. Posamične tekmovalce poskušamo združevati in si s tem olajšati treninge in udeležbe na tekmovanjih,« je povedal predsednik smučarskega društva. ZA SISTEMSKE SPREMEMBE V KLUBIH V zadnjem času se veliko govori o reorganizaciji slovenskega otroškega in mladinskega smučanja, ki je v težki situaciji predvsem, ko pride do nivoja, ko se je treba odločiti, ali se s smučanjem ukvarjati resno ali ostati na nivoju rekreacije in otroške zabave na snegu. Bojan Napotnik se zavzema za reorganiza- Njihovi cilji so jasni in jih ne skrivajo. Želijo, da vsak njihov tekmovalec doseže svoje želene re-zultatske cilje. Za Nejca štejejo državni naslovi in medalje iz mednarodnih tekmovanj, za Klemna in Gašperja medalje iz regijskih in pokalnih tekmovanj, za Jana pa je glavni cilj, da prebije led v FIS program in da zmerno napreduje po FIS lestvici ter morebitne vrhunske uvrstitve ob koncu štiriletnega mladinskega ciklusa. Šola smučanja Beli zajec je letos pričela z alpsko šolo in v svoje vrste bodo sprejeli vse, ki so željni smučarskega znanja, zabave in mogoče bodo nekoč stopili po stopinjah omenjenih tekmovalcev, je še povedal gonilna sila društva Bojan Napotnik. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE, LJUBNO OB SAVINJI, 25. IN 26. JANUAR Skakalni stadion v pričakovanju snega Priprave stadiona in skakalnice na Ljubnem ob Savinji za tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske so v zaključni fazi ter predvsem v pričakovanju snega. Muhasto, toplo vreme žal še ne dovoljuje izdelave umetnega snega, so pa organizatorji optimisti in bodo naredili prav vse, da jim uspe pravočasno pokriti skakalnico z zadovoljivo količino sne- žne mase, pa če bodo morali sneg voziti iz Luč, Logarske doline, Golt in še od kod drugod. Po besedah prvega moža skokov na Ljubnem, predsednika domačega smučarsko skakalnega kluba Alojza Murka so tehnične priprave v sklepni fazi. Na novo so uredili zamrzovalni vodni sistem ter tako povečali kapaciteto zasneževa-nja, novost in velika pridobitev pa je Alojz Murko: »Ljubno ob Savinji je v karavani ženskega svetovnega pokala najbolj priljubljeno in obiskano prizorišče, zato moramo postoriti vse potrebno, da bo tako tudi ostalo.« (Foto: Franjo Pukart) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA DEKLETA Maja Vtič odlična peta in šesta na Japonskem Svetovna karavana smučark skakalk se je konec tedna preselila v deželo vzhajajočega sonca. Olimpijska skakalnica v Sapporu je gostila dve tekmi za točke svetovnega pokala, na katerih je blestela domača šampionka in trenutno najuspešnejša skakalka sveta Sara Takanashi, odlično peto in šesto mesto pa je osvojila najstarejša in najbolj izkušena slovenska repre-zentantka, Maja Vtič. Članico skakalnega kluba Za- Rezultati prve tekme: 1. Sara Takanashi (Jap) 254,5 točke, 2. Carina Vogt (Nem) 240,7, 3. Irina Avvakumova (Rus) 224,1, ... 5. Maja Vtič 216,1, 20. Eva Logar in Špela Rogelj 193,3, 26. Katja Požun (vse Slo) 188,5 ... Rezultati druge tekme: 1. Sara Takanashi 237,1, 2. Colline Mattel (Fra) 219,8, 3. Irina Avvakumova 215,3, ... 6. Maja Vtič 212, 18. Špela Rogelj 191, 28. Eva Logar 169,8 ... Skupna razvrstitev v svetovnem pokalu: 1. Takanashi 660, 2. Avvakumova 435, 3. Vogt 386, ... 6. Vtič 199, 8. Klinec 175, 18. Logar 103, 21. Požun 92, 33. Bogataj in Rogelj po 34. Na ljubensko skakalnico so sneg navozili z lučkega smučišča. (Foto: Franjo Atelšek) bami za obiskovalce pa bodo uredili prihodnji teden, ko jih bo obiskala tudi Fisova komisija za dokončno potrditev tekmovanja. Franjo Pukart nedvomno ledena smučina na za-letišču. Vsa dela na skakalnici potekajo usklajeno in po programu, sam stadion z velikim šotorom, s sanka-škim poligonom in drugimi ponud- brdje je le malo ločilo od zmagovalnega odra, ki se našim vražjim dekletom spretno izmika že vse od začetkov svetovnega pokala, se pravi že tretjo sezono. Upajmo, da punce že na Ljubnem ob Savinji odskočijo iz povprečja in se kateri le uspe zavihteti na zmagovalne stopničke, še posebej ob številni podpori navijačev in ambientu, kakršnega znajo pripraviti zgornjesa-vinjski ljubitelji smučarskih skokov. Franjo Pukart Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC se že sedaj zahvaljuje vsem za pomoč, predvsem kmetiji Sušnik za razumevanje in sodelovanje, neumornim delavcem prostovoljcem, delavcem z gradbeno mehanizacijo, gasilcem, starodobnikom, šoferjem ZŠAM, smučišču v Lučah, v Logarski dolini, na Golteh ter vsem ostalim, ki so že ali še bodo pripomogli k temu velikemu športnemu dogodku. STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Nadaljevanje lige prineslo spremembo na vrhu med ekipami Tekmovalci, ki tekmujejo v rekreacijski ligi v športnem streljanju z zračno puško, so prejšnji petek tekmovali v 5. krogu. Na lestvici strelcev ni prišlo do sprememb na samem vrhu, med ekipami pa je bila zgodba drugačna. Sodelovalo je kar 24 strelcev iz desetih ekip. V posamični konkurenci je bil najboljši Milan Hrovat iz SD Knapi z doseženimi 172 krogi od 200 možnih. S tem je najavil svojo kandidaturo za najvišja me- sta v posamični konkurenci, kjer še vedno vodi Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad 1, pred Borisom Purnatom iz SD Gornji Grad 2, na tretje mesto pa je zdrsnil Sebastijan Brinovšek iz SD Mozirje 1. Ekipa Knapi je z zadnjimi rezultati napovedala boj za najvišja mesta v ekipni konkurenci, kjer je SD Gornji Grad 1 prevzel vodstvo pred tekmeci iz SD Gornji Grad 2, tretji pa so strelci iz SD Mozirje 1. Roman Mežnar Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 21 Šport, Pisma bralcev, Kronika ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Z dobro igro do zaslužene zmage V dvorani ljubenske osnovne šole so minulo soboto po krajšem prvenstvenem predahu v tretji državni odbojkarski ligi na parket ponovno stopile odbojkarice KLS Ljubno. Gostile so tekmice ekipe Kočevja, pri katerih so v letošnjem prvenstvu že gostovale in se vrnile praznih rok. Motivacija igralk KLS Ljubno je bila prav zaradi tega še toliko večja, kar se je videlo tudi na igrišču. Prikazale so namreč zelo dobro igro, ki jim je prinesla zasluženo zmago. Že v prvem nizu je domača ekipa delovala zelo suvereno, na začetku pridobljeno prednost je samo povečevala in niz zanesljivo zaključila sebi v prid. Gladko dobljen prvi niz je Ljubenke v drugem malce uspaval, kar so Ko- 2. DOL ŽENSKE VZHOD čevke izkoristile in rezultat izenačile. V tretjem je bil rezultat izenačen do sredine niza, nato pa so gostiteljice z delnim izidom 8:0 postavile stvari na svoje mesto in ga zasluženo dobile. V četrtem nizu je bilo dogajanje na igrišču kopija prvega, odbojkarice KLS-a so brez težav nabirale točke in se na koncu skupaj z navijači, ki se jih je zbralo kar lepo število, zasluženo veselile nove zmage in treh točk. Končni rezultat torej 3:1 (25:14; 20:25; 25:14; 25:12) za ekipo z Ljubnega ob Savinji. S to zmago so na prvenstveni lestvici trenutno na tretjem mestu z enakim številom točk kot drugouvrščena ekipa iz Ljubljane. Franjo Atelšek Mozirjanke poražene četrtič zapored Članice Odbojkarskega kluba Mozirje, ki jih vodi David Skok, so minulo soboto na domačem parketu izgubile še četrto zaporedno prvenstveno tekmo. Tokrat so bile od njih boljše gostje iz Zreč. Mozirjankam nikakor ne gre in ne gre. Po začetnih uspehih ob prehodu iz tretje v drugo ligo, ko so z odlično igro presenetile kar nekaj, vsaj na papirju boljših ekip, se je ta zagnanost sedaj dodobra zaustavila. Trener Skok nikakor ne najde formule, s katero bi igralkam vlil večjo mero samospoštovanja, samozavesti in želje po novih zmagah. Rezultatov zato ni od nikoder, vsaj ne takšnih, kot bi si jih sam želel. Gostje, predzadnje na prvenstveni lestvici, so ob pomanjkanju motivacije med domačinkami brez Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOM V GOSTINSKI LOKAL Gornji Grad: V noči na 6. januar, med 22. in 1. uro, je neznani storilec skozi vhodna vrata vlomil v gostinski lokal v Gornjem Gradu. Iz notranjosti je zmanjkal menjalni denar in cigarete. • TATVINI ŽLEBOV Lačja vas: V noči na 7. januar je neznani storilec v Lačji vasi s štirih objektov ukradel okoli 40 metrov bakrenih žlebov in 40 metrov bakrenih odtočnih cevi. Materialna škoda znaša okoli tisoč evrov. Nazarje: 12. januarja dopoldan so bili policisti obveščeni o tatvini bakrenih žlebov na Športni dvorani Nazarje. Preko noči so neznanci z objekta ukradli 32 metrov bakrenih žlebov, katerih vrednost je znašala okoli 400 evrov. • KRADLJIVEC ŽAG NA DELU Šentjanž: V noči na 8. januar je neznani storilec z žage v Šentjanžu ukradel dve rabljeni motorni žagi znamke Jonsered. Vredni sta bili okoli 280 evrov. • KRIVOLOVCI NA DELU Ljubno ob Savinji: 12. decembra popoldan je ribiški čuvaj obvestil policiste, da je na Ljubnem pri Kolenčevem jezu pri krivolovu zalotil tri osebe. Na kraju je patrulja izvedla identifikacijski postopek za eno osebo, medtem ko sta drugi dve zbežali. Pridobljeni podatki bodo posredovani tamkajšnji ribiški družini, ki bo zoper krivolovce ustrezno ukrepala. Ne pokopavajmo živih večjih težav prihajale do točk. Mo-zirjanke se sicer niso predale in so ves čas držale korak, kaj več kot to pa jim ni uspelo. Izgubile so prvega, nato pa še drugi niz. Nekaj volje po zmagi so domačinke navijačem pokazale v tretjem nizu. Z boljšo igro na mreži in dobrimi sprejemi so ta niz dobile, kar je napovedovalo, da so še vedno v igri za zmago. A jim tega gostje v četrti igri niso dopustile in so jim vsiljevale svojo taktiko, proti kateri Skok niti z menjavami ni našel rešitve. Poraz je bil zato neizbežen. S tem so izgubile eno mesto na prvenstveni lestvici in so sedaj na šestem, že to soboto pa jih čaka gostovanje v Benediktu. Benjamin Kanjir V članku Kako dolgo še prodajalna v Mozirju? v 2. številki letošnjih Savinjskih novic je dopisnik Benjamin Kanjir simbolično pomagal zabijati žeblje. V krsto podjetju, ki je, tako kot je ugotovil, v težavah. Ki ima težave z upniki. Ki zapira trgovine, ki niso rentabilne. Nič neresničnega. A gre za način predstavitve dejstev. In špekuliranje z zaključki - ti pa niso v domeni gospoda Kanjirja. Temveč trga. Ta kaže - če bi imel gospod Kanjir voljo pobrskati po podatkih -da je bila prodajalna Borovo Mozirje v letu 2012 najuspešnejša prodajalna Borovo v celotni Sloveniji. Uspešnejša od Ljubljane, Celja, Maribora. Dejstvo, na katerega s(m)o lahko ponosni. Dejstvo, ki ga dokazujejo stalne in lojalne stranke mozirskega Borova. Savinjske novice so lokalni časopis. Ki ga berejo lokalni prebivalci. Ki poznajo mozirsko prodajalno Borovo. Ki poznajo prodajalko. Delovni čas. Odnose. Ponudbo. Ki so, preverjeno pri zaposlenih, zveste stranke. Ki pa so glede na mračnjaški slog, povzet po prevladujočem aktualnem slovenskem negativizmu in nagnjenosti k špekulacijam, verjetno sedaj prepričani, da prodajalne že praktično ni več. Če že, so noter kvečjemu še kakšni trije pari gumijastih škornjev in zdolgočasena, nezadostno plačana študentka. Lokalno novico naj se predstavi lokalno. Naj se razišče dejansko poslovanje konkretne enote. V tem primeru bi gospod Kanjir prišel do presenetljivih podatkov. Da je mo-zirska prodajalna uspešna. Kako stoji podjetje, je stvar širše makroekonomske analize. Povzemati (a ne razumeti in lokalno aktualizirati) zna marsikdo. Gospa Alenka Pohajač, konktaktna oseba Borovo Trade, je pohvalila mozirsko prodajalno - a povedala tudi, da težko napoveduje prihodnost. Gospod Kanjir očitno te sposobnosti ima. Samoiniciativna organizacija pogrebne slovesnosti za trgovino, ki je znotraj skupine Borovo najuspešnejša (in pred „zadnjo uro", ki morda (upajmo) še ni prišla), ni na mestu. Naj bo pisec članka pohvaljen za svoj trud, da je klical na upravo 22 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi podjetja. Kjer so verjetno šokirani nad tovrstno interpretacijo v članku. In posredno nad poslovno škodo, ki jo bo gospod Kanjir s svojimi lastnimi zaključki mozirski prodajalni gotovo povzročil. Pohvaljeni, gospod Kanjir, da ste s kolesom krožili pred prodajalno in jo fotografirali od zunaj. Drugič ste iskreno vabljeni, da vstopite - namestnica poslovodkinje vam bo gotovo rade volje dala kakšno konkretno in uporabno informacijo, s katero boste lahko obogatili prispevek; pravijo, da je prav prijazna gospa. Preverjeno, ta gospa je moja mama. Če se bo trgovina zaprla, se bo. V tem primeru, gospod Kanjir, lahko napišete žalostinko. Za trgovino, ki je cenjena med lokalnim prebivalstvom, za zvestimi prodajalkami, ki so leta in leta bile ne le svetovalke, ampak marsikdaj tudi dobre poslušalke; trgovina Borovo je več kot presegla status običajne prodajalne čevljev. Nikakor pa ni vaša naloga, da špekulirate. Celotno pismo je objavljeno na spletni strani www.bronja.si. S spoštovanjem, Barbara Fužir Lepa Njiva 40a, 3330 Mozirje Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek V SPOMIN babica, mamica in žena Eta KOKALJ roj. Golob 25.9.1952 - 19.1.2010 Hvala vsem, ki jo nosite v srcu, se je spominjate s prižiganjem svečk in v molitvi. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Molitev in poštenje tvoje je bilo življenje. Odšla od nas si kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Za zglede lepe in ljubezen milo naj ti Bog večno da plačilo. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Marije ŠPEH p. d. Špehove Micke iz Luč 23.11.1924 - 1.1.2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, župniku Vikiju Košcu in diakonu Janezu Su-hoveršniku za lepo opravljeno pogrebno mašo, govorniku Cirilu Ro-scu, pevcem in sestri Verici za obiske na domu. Vsi njeni domači Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v decembrskih dneh zapustila ljuba žena, mama in stara mama Stanka FUNTEK 11.2.1950 - 21.12.2013 iz Luč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam izrekali to-lažilne besede, prinašali sveče in cvetje, darovali za svete maše ter jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem, praporščakom, pogrebni službi Morana, govorniku Cirilu Roscu za ganljive besede slovesa ter gospodu Vikiju Košcu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Mož Andrej, sin Bojan ter sinova Dušan in Andrej z družinama 23 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Za razvedrilo Cvetke PLESNIKOVE DAME O PENZIJI Ondan, ko so se Plesnikove dame ofrtno opravile za praznovanje, je Martina Plesnik (desno), lastnica hotela, navrgla tudi debato, kdaj bo katera šla v penzijo. Že upokojena Dragica (levo) se je hec-no namuznila, češ jaz sem že rešena, direktorica hotela Marjana Cvetko se je zaskrbljeno zamislila, Martina pa: »Aja, jaz se pa itak ne bom upokojila, kdo bo pa upravljal tale moj vikend v Logarski dolini, če se upokoji sestra?!« Računalniški mojster navihanih muštac Franci Cvetko pa: »Kaj je že to penzija?!« SLAVA ŽENSKAM Po sili razmer se amaterska igralca Tomaž Čretnik (desno) in Andrej Tesovnik občasno »spreobrneta« v ženski in njune strokovne ugotovitve so sledeče: »Vse, kar imava na sebi, je tako neugodno, da tega ne bi nosil nihče. Štumfi pikajo in naju v njih neznosno srbi. Nedrčka naju žulita in slava ženskam, ker ga morajo vedno nosit'. Pod kiklo piha kot sam hudič in tudi srbeči štumfi nič ne pomagajo. Da ne govoriva o ženskih čevljih. Dame si zaslužijo Nobelovo nagrado, da lahko celo življenje prebijejo v petkah. Bova raje kar ostala moška, v komot čevljih, hlačah brez prepiha in predvsem brez ožičenih nedrčkov, zaradi katerih te verjetno lahko zadene še strela. Pa še režiserju bova naročila, da naj v bodoče izbira igre, v katerih bomo dedci lahko dedci.« 24 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 Križanka, Informacije plitvejša kotanja s stoječo vodo rama, povzročena z rezilom ULTRAKRATKI VALOVI Švedsko ime za luko turku bar se zakuhav vrelo tekočino in je sestavni del jedi drgnjenje. brisanje VOLOVSKA ANTILOPA grenek zeliščni liker IVAN STAMBOLlC TANKAMREŽA-STA TKANINA verski poglavar siitov sestanek. domenek SESTAVIL: PETER UDIR GR. BOGINJA PRAVIČNOSTI IN REDA ZADNJA. ODLOČILNA TEKMA majhna njiva tibetanski menih urad preo-stojništva fakultete najvišji vrh v sloveniji m igralka (fonda) avstr. arhitekt (gamillo) jelinek, elfrieoe sl. pisatelj (kosmac) mlajše obdobje pravëka. algonkij SPERMA DEL SKELETA kisel okus. vonj velika užitna morska riba rimski bog ljubezni gorske reševalne sani Cisto premoženje egipčanski bog sonca rimski bog smrti pripadnik tatarov iLEBlC V DESKAH sec državni zbor putin. vladimir enonao-stropna hiSa oborožena tatvina pripaonik neko. mehiškega indijanskega ljudstva igra pr i taroku. pri kateri je treba dobiti vse vzetke KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Andrea Molesini: Niso vsi pankrti z Dunaja Predstavljeni roman je avtorjev prvenec, za katerega pa je že prejel ugledni italijanski književni nagradi campiello in comisso. Zgodba je postavljena v čas prve svetovne vojne. Bralec v njej spoznava vojne grozote na soški fronti od avstrijskega preboja pri Kobaridu 7. novembra 1917 do italijanske zmage pri Vittorio Venetu 30. oktobra 1918 in hkrati idilo beneškega podeželja. Zahtevnejšega bralca bo navdušila avtorjeva slogovna preta-njenost, natančna študija značajev, združena z napeto pripovedjo ter spretno izmenjevanje erosa in tanatosa. Slovarček: ABO - švedsko ime za luko Turku; EOZOIK -mlajše obdobje praveka; SITTE - avstrijski arhitekt (Camillo); v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OKTAV I JAN, DVOVPREGA, SAKE, AMID, KRI, OČALA, COCO CHANEL, AKI, VONJ, DE OD AR, TVID, EKS, AKRILAN. AKER, ON, NAT, TRASA, KOZLE, IRENA, MILA, SVIŽ, CIGANČEK, DRSINA, ATALANTA, OTINEK v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 25 Napovednik dogodkov Petek, 17. januar petek, ob 11.00. Prihova (bivši Elkroj) Otvoritev trgovsko prodajnega centra Saša, ans. Golte petek, ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Smešno! petek, ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško Sobota, 18. januar sobota, ob 8.00. Potok pri Motorčku 9. pohod na Tolsti vrh Sobota, ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Primafoto (kadeti) sobota, ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline Nedelja, 19. januar Nedelja, ob 19.00. Kulturni dom Bočna Komedija Sleparja v krilu Torek, 21. januar Torek, ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Smešno! Torek,ob 19.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z A. Videčnikom: Zakaj opuščamo božične navade? Sreda, 22. januar Sreda, ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Vzleteli smo! Sreda, ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Vzleteli smo! sreda, ob 19.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Kirgizija - raj za alpiniste Četrtek, 23. januar četrtek, ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert strunskih instrumentov ŽIVALI - ODDAM Oddamo prijaznega mladega kuž-ka mešančka, manjše rasti; gsm 031/206-409- Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - PRODAM Telico črno belo, visoko brejo, prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca simentalca, 175 kg, in sivca, 160 kg, oba skupaj 1.000 EUR; gsm 031/296-012. ŽIVALI - KUPIM Kupim pašno, visoko brejo telico si-mentalko; tel. št. 58-35-147. Kupim 10 dni staro teličko čb ali rh; gsm 031/533-745. Prodam kočnek za zajce s šestimi boksi; gsm 030/395-286. Prodam lepljene jesenove klade za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Prodam bio jabolka, sorte topaz; gsm 040/220-643. Prodam nov prostostoječ hladil-nik/zmrzovalnik (3 predali), z garancijo in računom (15% popust); gsm 051/777-649. Prodam čisto svinjsko mast, cena 2 EUR za liter; gsm 041/804-574. Prodam deske za streho (suhe), MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ GEODETSKE STORITVE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. debeline 20 mm, ter letve in morale; gsm 041/942-169. Prodam nove strešne nosilce za smuči; gsm 040/727-552. Prodam samokolnico BCS, cena 1.000 EUR; gsm 041/298-608. Ženske smuči volkl flora motion, dolžine 144 cm, kot nove, prodam; gsm 040/727-552. Naravno pridelano domače bučno olje. Cena za liter 12 EUR; gsm 051/366-133. Prodam suha bukova metrska drva; gsm 031/780-074. sus, tomo vinkovič, universal, štore; gsm 041/678-130. Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. NEPREMIČNINE Zemljišče za vrt ob Trnavi oddam; gsm 041/650-151. DRUGO DRUGO - KUPIM Kupim traktor deutz, zetor, IMT, ur- Socialno šibkim občasno podarim in dostavim kruh. Pokličite na 040/220-643. Prosim, če ima kdo za podarit kasetni radio na CD; tel. št. 5845-458. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 26 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 27 Savinjske novice št. 3, 17. januar 2014 NOŽ | KITARA«) MORSKA ZVEZOA [ OBEŠALNIK ŠAHOVSKA FIGURA 1 ŠOP DENARJA \ SVEČ A ] DREVO nsGPaons nirsa c ■ [Str age bralks* "bralci* f __ ¡jred Jami je nag^adfta kate rtm<^Sie na^ctdnji slik j poiskati v. 8 ,pr edmt to v, Ifi sd na pi s arti pp4"ffjo - mvamca u ijreiitc iliko, ¡o ni lepite riS*" nt J dopisnico in rtšim ¡n/i svojimi wjf S podji ilc na 11 j slon' Ktrkd, 21, jarujrjdiOl^ ' , gfc ■ I Hrted pravilniifii reit;V3rr.l ^ * ""' bomo izžrebali d^^jnjtnikfl tt T r -' NfcZiS lepe nerade, ki ju podirjd Cremcalee v ■ i '■■:■.■, ......i i prednjo nalogo, je bil ^tb " ikiilrljen Diiifi K,! Ver. Ki/ciu! ol) Savinji 5, Fitikj ob »vinjl J . ^ ^ Nagrajenka naj se^la^vi t tiaiem 1ajrištvu.'kjer bo ¡-pfevzela darilo wnojiradrv$iv,' V" • ■ fcJkl *fm *i i §