106. številka.
Trst, v četrtek 9. maja 1901.
. • t'o j
Tečaj XXVI
..Edinost
z itn enkrat na <ian. razun nedelj in
ranikof. ob 4. uri rve«*er Vtro^aln« mati :
u ceio leto ........ 24 kron
za pol leta .........IS _
za četrt leta........ 5 „
u en mwf . ....... 2 kroni
Naročnino e plačevati nanrej. Na Dati <rbe Hrer nrilotenp naručnine »e aprtvi s« oaira.	___
Yo tobakamah ▼ Tr*tu ne prodajajo posamezne Številke po 4> stotin k (3 dtć.);
»▼en Tmta pa po 8 utotink (4 btč. |
TVIrfon	HTU.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edla«atl je no«!
Oglasi
se računajo po vratah v petitu. Za ve kratno naročilo s primernim popiiHtoin Poslana. osmrtnice in javne zHhvale domaČi oglani itd. ne računajo po pogodbe
Vsi douifti naj se pošiljajo uredništvu Nefran kovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu ogla*e »prejema upriivnfštvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvu tu tlakama ne uahajata v □lici Carintia štv. 12. V pniTiiIštvo. in sprejemanje liiHeratoT v ulici Moliš piccoio §tv. 3, II. iiHil^ti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1- atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Internacijonalizem naših dijakov.
v.
Da pa ne bo mislil kdo, da smo morda pretiravali, ali kaj podtikali, ko smo rekli, da mladi gospodje — i-iotako kakor tudi socijalni demokratje in h ploh vsi oni, ki hočejo na cenen način opravičevati svoj indiferenti-zera ozirom na l>oj, ki tja bije naš narod za za svojo narod no - politično ekzi-stenco — jw>sta vljajo jednostavno v eno in isto vrsto slovansko in nemško buržoazijo, naj navedemo tu doslovni izrek mladega slovenskega gosj>oda praškega: »Mi se vedno izgovarjamo : Nemoj go vsega krivi, ali pa Židje; nemški buržoazije** pa zvrača vse na Slovane. Krivi Kino v prvi vrsti mi sami, naše plitvo, površno, frazasto narodi) j a št vo.»
I ako je mladi mož zadostil svoji visoko razviti pravičnosti. Olx>ji so ničvredni, oboji se dajo voditi od enakih zlih nagonov, oboji so |H>žrešni — in zaključek je tu, kakoršnega si je želel mladi gospod : mahaj po slovanski iburžoaziji« ! Jn kaj je mladi mož vse očital tej »buržoaziji« ! Ako bi bila res taka, kakor jo slika on, ne bi bila vredna, <la božje solnre nanjo sije in da jo zemlja uosi. Ako bi jo proklestvo nar<n 1 a strlo v prah, da ne bi ostalo ni sledi več o njej — to bi bila le pravilna in zaslužena ka;.en. Ta »buržoazija« |w>šilja ljudstvo v boj, sama pa se odteguje boju; ta »buržoazija« zahteva od ljudstva žrtev, ne stori pa ničesar, da bi je postavila na trda tla: »buržoazija« o ti i r a ljudstvo in je je privedla na beraško palico ta »buržoazija« podi ljudstvo iz občin, da ne treba, dajati mu domovinske pravice itd.
Čitatelj, ako se še sedaj ne zgražaš nad to »buržoazijo«, j»otem nimaš duše v sebi in srce ti je okamenelo. Seveda govori mladi gosnod o »češki buržoaziji«. To pa ni nikak izgovor. < >n je vse te ljute zatožbe napisal v si o venskem listu in priredil za naše slovensko ljudstvo, a mi si niti misliti ne moremo, d*i bi se ne bil v polni meri zavedal možnosti in verjetn*»sti, da Im> iz njegovih za-tožeb na adreso češke »buržoazije« slovenski, /lasti nerazsodne)i čitatelj, delal svoje zaključke in sodl>e tudi o slovenski takoimeno-vani »buržoaziji« (katere pa, v stogem |»o-menu te l>esede, prav za prav niti nimamo), ne izvzemši ]M>krajinskih Slovencev. Te možnosti in verjetnosti se je moral zavedati tem
ko on sam ni napisal ni jedne same l»e-sede — in v tem vidimo mi (oprostite, mi si ne moremo pima^ati): mala fides ! — ko je m napisal, pravimo nijedne l^esede, ki bi vsaj namigovala, da je v sedanji »buržoaziji« tudi •"-astnih izjem, da je v tej »buržoaziji« tudi po&tenih mož, ki pošteno mislijo se svojim narodom! On vidi le brezvestne izkoriščevalce. sleparje in oderuhe.
Komu se še vidi očitanje, ki je je napisal naš praški dopisnik — da je namreč v jednem delu naše visokošolske mladine Čut--tvovanje zastrupljeno — prehudo in nezasluženo r! Jedna jedina okolnost mote opravičevati mlade gosf>ode, in ta je ravno ta, da so — mladi, da sledč našim l»ojem le izza svojih učnih knjig in pa izza kavarniških «>mizij in da torej ne morejo imeti pravega pojma, kaj in kol:ko morajo de lati oni, ki -toje na čelu narodnega gibanja zlasti na eksponiranih točkah. Mi bi želeli mladim gospodom, da bi čim prej sodelovali le na jedni !»ami volilni kampanji v Trstu ali v Istri, da bi vsaj jedno leto opazovali naše življenje in da bi spoznavali vse borl>e in napore, skrbi in žrtve, ki jih treba nositi onim. ki so na č< lu: dan na dan, skoro uro za uro: l>orbe za vsako mrvo naiprimitivnejega prava, o kate-
rih pa širša javnost ničesar ne ve ! Potem bi mladi gespodje bržčas malce modificirali svojo sodl>o o naši »buržoaziji«. Ce mladi gospodje ne verujejo nam, naj se le potrudijo malce v naše širše, delavske kroge ; tam dobe jako poučnih informacij. Da pa je v tem meščanstvu tudi slabih, žalostnih izgledov — kdo bi hotel tajiti to ! Ali grehov pojedinčev, in bodi tudi : mnogih pojedinčev ni smeti kar generalizirati !
To je krivično; taka krivica involvira tudi grdo nehvaležnost, in je herostatska, ker meče senco tudi na ljudi s pošteno voljo za pošteno delo ! Ali mladim gospodom nikoli ne prihaja pomislek, tlo kakih konsekvenc bi moralo priti v našem narodnem razvoju, ako bi njih nastopanje doseglo popolen efekt: ako bi bilo naše razumnistvo — in za to gre v prvi vrsti — popolnoma diskreditirano p r e <1 narodom! In ravno tu je morda dopuščeno vprašanje, da-H mladi gospodje nič ne mislijo — na-se, na svojo lastno bod9Čnost ? Mi vsaj bi sodili, tla mno-gokateri izmeti njih — zapustivši alma mater in podavši se v široki svet, bržčas ne pojde krompir kopat, ampak se lepo uvrsti meti isto
—	buržoazijo ! No, kako mu bo potem, ako bodo krogi, v katerih mu bo živeti, v očeh naroda sami oderuhi in njega tirani ! !
In roko na srce, mladi gospodje ! Ljudje govore — oprostite, če ne bi bilo res — da je napredek naroda češkega na vseh poljih človeškega znanja naravnt>st fenomenalen. in celo o našem malem narodiču slovenskem govore ljudje, da je storil nekaj koračičev na polju napretlka ! Tu nam zastaja razum, ker ne moremo umeti, kako je bilo vse to možno, ako je naše razumništvo tako ničvredno, pokvarjeno in korumpirano?!
In kako absurdno! Kaka logika je to? ('e je torej n. pr. tat ta i rt oni, potem dane bi smeli pozivati druži h ljudij, naj bodo pošteni?! Ce ta in oni izmeti buržoazije ne vrši svoje dolžnosti do narodne skupnosti, ali naj bi vsled tega ne smeli pozivati vseh dru-zih, naj jo vrše ? ! Grehe jed nih treba žigosati, ali ti grehi ne dajejo še nikomur drugemu pravice do — grešenja!
A d vocem : frazasto narodnjaštvo! Škoda, da se mladi gospodje niso izrazili konciz-neje in precizneje, kaj tla mislijo prav za prav pri tem ! Da ni pravi narodnjak oni, ki samo kriči in nič ne tlela — to je gotovo. Da se samimi govori, napitnicami in živio-klioi ne rešimo naroda, tudi to je res. Ali istotako je res, da ni še zgolj frazer oni, ki o primernih in umestnih prilikah govori narodu vspod-b uje valni h in navdušujoči h l»esed. In zopet moramo zaklieati mladim gospodom : ako bi oni živeli tu mej nami, ako bi videli, kako nasprotnik izkorišča svojo politično mt>č proti našemu ljudstvu in uprizarja proti njemu divjo £onjo, kakor visoka gospoda pošiljajo na gonjo proti divjačini svoje gonjače in svoje
—	|»se; ako bi videli mučno položenje voditeljev, ki morejo kazati narodu le na nartnlne in politične - nevsj»ehe, ter na barbarsko sovražtvo od vseh strani, a morajo vendar skrbeti, da ta nartnl ne obupa : potem bi mlatli gosj>odje govorili male drugače, in bi i bili malce lx>lj previdni z očitanjem »fraza-stega narodnjaštva«. Kakor posamičnemu človeku, ko se zvija v nesreči, tolažljiva l>eseda vliva balzama v bolno dušo, tako tudi živa beseda, vspodbujevalen govor, vznesena apostrofa, ali če hočete »fraza«, povzdiguje dušo nartnla, da mu ne zamrje vera v življenje, vera v Imdočnost, vera v zmago njegovega prava ! Ne, ne, mi se nič ne sramujemo svojega »frazastega narodnjaštva«. Gorjć nam, ako bi v tem položenju — katerega pa nismo zakrivili mi, ampak tisto uzorno človeštvo, ki ima baje že rešeno narodno vprašanje v zmislu poj>olne narodne jedna kopravnosti — -
gorjć, ako bi ne imeli rodoljubne in tolažljive — narotlne fraze! No, ceno očitanja »frazastega narodnjaštva« moremo presoditi ravno po tem, da je najpogosteje rabijo naši socijalni demokratje, ki tudi grozno ljubijo svoj narod v svojem srcu, v resnici pa konsekventno glasujejo s sovražniki naroda in so v tesnih zvezah z onimi, ki naš narod proglašajo za — sužnja !
Da zaključimo! Proti nam delajo vele-agresivne sile ! V takem položaju je najbolja defenziva v — ofenzivi in najslabša taktika ona, ki še le tedaj dviga roko v obrambo, ko sovražna roka že maha. Zato moramo ho-teti boj ! Kdor pa je za boj, mora hoteti bojevnikov in — zaveznikov ! Naši prvi zavezniki pa bo Cehi že po dejstvu samem, tla so tu se svojo močjo kakor mogočen političen činitelj : zbok svojega števila in svoje visoke kulture, tlo katere so se povspeli. Kdor je torej za to. da naš narod srečno iz vojuje svoj boj za svojo bodočnost, ta ne sme — dokler ta boj ne bo izvojevan — nositi v svojem srcu gorja vsega sveta, ampak oklepati se mora onega, ki mu more pomoči, to je: sin naroda slovenskega ne sme odklanjati t u ti i politične vzaje m-n o s t i z narodom češkim!
In to pravilo je veljalo za osnovo francozko-ruske zveze; a pod streho te zveze dajati prostorček nje najzlobnejemu sovražniku : to bi bilo skrajno nespametno.
Konečno se iz vsega rečenega ne sme sklepati, da se dvozveza mora nahajati v Hovražtvu z Nemčijo. Sovražtvo ni svojstvo ruske politike. Rusi želč od srca, da ohranijo dobre odnošaje do Nemčije, odnošaje dobrega soseda. Isto želi tudi Franeozka, izvzemši malo in z vsakim dnem manjšo peščico zagriženih šovinistov, ki še vetlno kriče o osveti — revanehi. Od od-nošajev dobrega soseda in do zvezeje pa cel prepad in Rusi smatrajo v svojo dolžnost, da se izrekajo proti stavbi mostu čez ta prepad!
Francosko-ruska zveza in Nemčija.
(Vidi: »HoBoe BpeMH« št. 9019).
(Zvršetek.)
»Ob zvezi Rusije, Francozke in Nemčije se niktlo ne bo bal panislamizma in panmon-^olizma.« Tako nam obeta »slučajni politik«. No, za to bi se pa nehali bati tudi »panslavizma«. Nam pa se zdi, da za zvezo z Nemčijo ni vredno žrtvovati slovanske ideje. Mongolov in Islama se Rusi itak ne boje posebno. Rusisosežena Kulikovem polju naučili boriti se žnjimi !
Ideja zbliženja z Nemčijo vedno bolj očaruje oportunske kroge in faktorje opur-tunske zagriženosti toliko v Rusiji, kolikor na Franoozkem. Francozko-ruska zveza je postala močna sila, je postala v močno politično dostojanstvo dveh narodov ; radi tega se je ne more dati na cenitev in je sedaj zamenjati za drobiž.
Kaj bi se moglo dobiti zanjo? Gotovo ne malo. Koliko bi dala Anglija, ako bi bila vsprejeta vanjo? Koliko bi dala Nemčija samo za pravico, tla bi mogla poslati v svet glas o soglasju Nemčije z dvozvezo, potrjen v »kompetentnih sferah« ?! Nemčiji ne treba mnogega. Ona ve, da se politika v sedanjem času ne dela po pisarnah diplomatov, marveč v srcih in umu narodov. Ako bi se toliko v francozkem, kolikor v ruskem narodu izpodkopala vera v vzajemno celoto, moč in popolnost francozko-ruske kombinacije, pomenih* bi to toliko, kakor da se je ta kombinacija približala osnovam, ki se vsako leto sklepajo na politični borzi in — že bi se začel njen razdor. Nemčija je preodvisna od svojega vzhodnega soseda, od njegove mogočnosti ; in naj se nahaja v katerem-koli odnošaju tlo Rusije, vedno bo delovala proti tej poslednji. Rusi sami so pripravili Fran-cozko v Kiel in ob času Fašode in Drey-fusove afere so mogli beležiti račun nemške hvaležnosti in nemšKega — obrekovanja. Splošni ultimatum treh držav na adreso Japonske leta 1895 je provzročil Kiao-Šau, Peking in napore kaznilnih ekspedicij. da se je razvnel neugasen srd zoper vse inozemce na severu K i taja. Ali naj se to še nadaljuje ?
Imamo modro politično pravilo: »Druži se, ne s sosedom, toda s sosedom svojega soseda.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 'J. maja 1901.
O položaju. Iz danes došlih nam dunajskih listov posnemamo, tla je sodba ^tlobro obveščenih parlamentariških krogih« to, tla v vprašanju kanalov pride do kompromisa v najkrajšem času in sicer na podlagi predlogov, ki jih je stavila vlada. Razpoloženje v poslanskih krogih da je ugodno. Tako bi se že v tem zasedanju rešile predloge o investicijah in kanalih. Kompromis da se giba v tej smeri, da se del zneska, zahtevanega za vodne ceste, porabi za uravnavanje rek in melijoracije.
Parlamentarne stvari. Zeleznični odsek je dovršil včeraj svoja posvetovanja o investicijskih predlogah in vsprejel vse točke. Poslanec Kaftan in Maštalka sta zahtevala naj zakon o plovnih kanalih istočasno stopi v veljavo z investicijskim zakonom. Poljski poslanec Kolišer je izrekel nado, tla se bo moglo doseči soglasje med nasprotnimi strankami in urediti »tvar tako, tla se obe predlogi uzakoniti istočasno; le na tej predpostavi da glasujejo Poljaki v odseku za investicijsko predlogo. Pretilog posl. Kaftana naj se obe predlogi istočasno uzakonijo, je bil odbit.
Dr. Kramar o naši zvezi z Nemčijo. V včerajšnjem poročilu o predvčerajšnji seji zbornice poslancev, ko so razpravljali o deklaraciji nadvojvode Frana Ferdinanda povodom njega poroke z grofico Chotek, smo že omenili, da jeden najznamenitejih govorov v tej razpravi je bil oni češkega poslanca dra. Kramara. Ker so že nemški radikalci in drugi Nemci porabili tudi to priliko, tla so napadali nadvojvodo radi protektorata nad katoliškim schulvereinom, je posl. Kramar odbijal te napa ie in slavni vladi priredil izborno lekcijo, kako mora Nemčija uineti svojo zvezo z Avstro-Ogrsko, ako hoče, da jej narodi te države ne bodo nasprotovali in nosili žrtve za izvrševanje dolžnosti, ki nam jih nalaga ! Kajti o kakem navdušenju za to zvezo - - čemu bi prikrivali to ? ! — ne more biti niti govora.
Najprej je dr. Kramar označil pravi zmisel besed, ki jih je nadvojvoda Fran Ferdinand govoril deputaciji katoliškega schul-vereina. Dokazal je, da nemško gibanje *proč od Rima«, ni versko, ampak politično, ter da pomenja: Proč o ti Avstrije! Proti temu gibanju, tla se je obrnil nadvojvoda. On ni hotel nastopiti proti kaki veri ali konfesiji, niti ne more misliti na spremembo načela enakosti in enakopravnosti vseh ver.
Potem je dr. Kramar, na trditve Nemcev, da oni so za pogodbo, ki sta jo oba vladarja podpisala v letu 1870, odgovarjal nastopno: Mari menite, da sta oba vladarja podpisala vaš linški program ? Žalostno je, da se ta zveza smatra kakor absolutna potreba, brez katere Avstrija ne bi mogla
njej obstati in < 1 :t so v njej vidi nekaj, kar treba zagotoviti v državnih temeljnih zakoniti. Ali si drugače predstavljamo prijateljsko zvezo z Nemčijo. Mi vemo, da nismo mi, ki potrebujemo Nemčijo, ampak da bi bila Nemčija brez našega stališča, ako bi jej Avstrija ne pokrivala hrbet, najbolj osamljena država v K v r o p i. Nemčija ima interes na tej zvezi, ali posledica temu bi morala biti, da bi se ta zveza tu v Avstriji ne proglašala kakor nekaj sa-krosanktnega in da ne bi plesali pred njo
Do družine pokojnega svetovalcaSchwarza, tako preganjane od nesreče, so v vseh krogih pojavlja najiskreueje sočutje.
Hrvatski gostje v Trstu. V nedeljo dne 12. maja ob 5.35 min. pop. se pripelje z južno železnico v Trst 'JO učiteljskih pripravnikov IV. tečaja kr. možkega učiteljišča v Zagrebu. Spremljali jih bodo trije profesorji na naučno ekskurzijo. V Trstu ostanejo dva dni in od tukaj odrinejo v torek s parni kom v Benetke.
hovniki pa da morajo spoštovati pravo vseh. Na oko je to lepo, ali drugačno je, ako se ve, kaj se namerja s tem : to je naperjeno proti jhrvatski in slovenski duhovščini, kateri bi hoteli reči, da — ako se bori za starosloven-ski obred — s tem odpira pot unijatstvu, a unijatstvo je baje razkolniško ! Ta hipokrizija ima tudi svoj pečat.
Omeni vsi protest, oziroma zahtevo, podpisano od vseh italijanskih duhovnikov, da se slovenski jezik popolnoma izključi iz tržaških cerkva, pravi »Jedinstvo« nadalje :
Sicer pa tudi ta spis, z vsem, kar se
pogodbe, sklenjene z lastnikom, pravico ostati še nekaj mesecev v omenjeni telovadnici, ali odboru se je zdelo bolj umestno in koristno, da si poišče n^vo telovadnico in da proti primerni odškodnini odstopi od pogodbe. V kratkem času se je posrečilo najti nov prostor za telovadbo — sedanjo telovadnico v ulici Coroneo št. 15. — in starosta, pooblaščen v to od odbora, se je pogodil z lastnikom p»ej-šnje telovadnice, da plača isti društvu odškodnino 1200 kron.
Nova telovadnica se je hitro uredila in služila razven za telovadbo tudi za plesne vaje, ki so se prirejale vsako nedeljo, in za politične shode. Tekom društvenega leta priredilo oziroma udeležilo se je društvo več izletov in zabav, kateri so mu pripomogli ne samo gmotno, ampak tudi na ugledu. Prvi izlet se je priredil v Sežano dne 1. julija 1900. ob ogromni udeležbi. Izleta so se udeležila sledeča društva: »Hajdrih« s Prošeka se zastavo, »Zvon« z Opčin, »Slov. pevsko društvo« iz Trsta korporativno, deputacija »Kola«, potem bratsko društvo »Postojnski Sokol« korporativno se zastavo in godbo in odsek »Goriškega Sokola . Po prihodu »Trž. S.«, katerega so vsa društva se zastavami in godbo pozdravila na kolodvoru, vršila se je
škodljivi vpliv v vse) notranji	na to pozvan »oiovenca«, naj nam oogovori :	rizza, oziraje se v stranu un. o e»uu m icvu. »	.......... ..............
politiki Avstrije, hvale/ni nadvojvodi	kdo je osebno proganjal, kdo je bil osebno	Patrulja pe je natihoma približala določenemu j kateri so iz uljudnosti nastopila vsa gori liana |»ogurnu, ki je vendar enkrat povedal,	proganjan, in kakim načinom še je vršilo pro-	mestu in res je zapazila za zidom skrita dva vedena pevska društva in naposled telovadci kar se mora povedati, in kar bi se bilo mo-	ganjanje? a da do danes še nismo dobili	individua, ki sta nekako čudno lamentirala... v prostih vajah in z vajami na orodju. Ob-
zad njega kota, občudovalo je in burno po-Slovenke v Trstu iu okolici! Ali ho- |zdravljalo naše Sokole.
Za čas, k<> se bodo mili hrvatski gostje
kakor pred zlatim teletom. Mi hočemo va-	mudili v Trstu, priporočamo našim prijateljem,
rovati dostojanstvo države pri tej zvezi, in	posebno naši mladini, da jim bo povsod i na	dogaja v Istri in po Sloveniji, pa tudi v
pravimo, ini smo jednakopravni členi v tej	roko.	! Splitu, priča, kako daje prirejen zistema-
zvezi in ne dopuščamo, da bi nam koman- V obrambo. Gospod Fran Klemenčič	tičen plan, d a bi uničili vse, kar
dirali od tam gori. Avstrijska politika, svestna	piše v neki obrambi, doposlani »Sloven-	je našega!
si svojega cilja, bi rekla: Ako hočete, da	skemu narodne, tudi nastopno: »Jaz nisem	Čudna do^odba župnika Jurizze. Pi-
oatanemo v zvezi, mora biti zveza 1 o-	zakrivil, da je »Slovenec« priobčil notico	šejo nam: Župnik J u rizza se je vračal nekega
jalna: potem pa je tudi potrebno, da nem-	»Proti katoliško gibanje v Bojanu«, z a r a d i	! dne na večer od nekje domov. Koje šel v
ška vlada obsodi gibanje, ki je naper-	katere notice se je proti men	Bojanu mimo nekega zidu, katerega ravno-
j e n o proti naši državi in nje bo-	uprizorila tolika gonja v »E d i-	kar zidajo, zaslišal je za zidom neke čudne
d oč n o s t i. Pri nas pa ni najti nobene	n o s t i«, v zasebnih pismih in	glasove, ki so ga tako prestrašili, da je takoj
vlade in nobenih ministrov, ki bi imeli po-	ustno.	stekel na inspektorat in naznanil, da za ti-
guma za povdarjanje samostojnosti Avstrije, Najprej jemljemo to izjavo g. Klemen-	stim zidom prežijo njemu sovražni Slovenci,
in če se je že na>el kdo, pa ga naša vnanja	čiča lojalno na znanje. Potem pa si dovolju-	ki ga hočejo napasti. Hitro se je napotila
politika desavouira. Zato moramo biti mi, ki	jemo konstatirati: da je že »Slovenec« govoril	tjakaj redarska patrulja, za katero je neko-
vidimo vso to politiko tiča noja iu n j e	o nekem osebuem proganjanju ; da smo mi	liko oddaljeno [previdno korakal župnik Ju-
škodljiv i vpliv v vsej notranji	na to pozvali »Slovenca«, naj nam odgovori:	rizza, oziraje se v strahu na desno in levo. v vrtu hotela »Pri treh kronah« zabava, na
P
X	-
ralo že davuo povedati.	odgovora!!	bila sta — maček in mačka. Da, da, strah činstvo, ki je bilo napolnil« obširen vrt do
Rusko-srbska vojna konvencija.	Ker pa tudi g. Klemenčič govori o neki ima velike oči !
Tudi mi smo bili omenili govorico, da se gonji proti njemu v »Edinosti«, po pismih in med Rusijo in Srbijo vrše pogajanja za ustno, ga moramo že prositi najuljudneje, naj čemo res zaostati za svojimi sestrami iz bele	Slavnosti razvitja nove zastave »Gorenj-
sklopljenje vojne Konvencije. To govorico je nam ne šteje v zlo, ako konstatiramo tu — Ljubljane? Gotovo ste čitale ali slišale, kako j skega Sokola« v Kranju 8. julija 1900. ude-bil razširil znani angleški list »Times« s — pa ne, naj nam veruje to, iz kakih neprijaz- impozantno veselico so priredile narodne dame ležila se je deputacija 10 členov z zastavo, hudobnim namenom. Srbski poslanik na Du- nih namenov, ampak le v svojo obrambo, da v Ljubljani v korist družbe sv. Cirila in gest naših telovadcev udeležilo se je prostih naju zatrja, da na tej vesti ni nič resnice, ne bo svet mislil, da v našem uredništvu sedč Metoda. Da bi me mislile na kaj tacega, bilo Vaj in vaj na orodju.
Tudi beligrajska »Zakonitost« odločno opo- sami zlobni ljudje — da v tozadevnih j>ole- *»' naravnost nesmiselno, ker nedostaja nam	K), junija prošlega leta je priredilo dru-
reka tej vesti. Priznava sieer. da bi taka mikah v tem listu ni bilo nikdar omenjeno prostorov, in nedostaje delujočih moči. Naša štvo zabavo s telovadbo v Bazovici ; konvencija bila jm> volji srbskega naroda, ker spoštovano ime gospoda Frana Klemenčiča, — dolžnost pa je, da storimo, kar je v naših septembra istega leta udeležil seje »Sokol« ga na to najM>tujejo plemensko sorodstvo, vera. kamo-li kakov napad na njegovo osebo ali močeh, in kolikor nam dopuščajo okoliščine, korporativno se zastavo slavnosti blagoslovlje-tradicija in — nesebičnost Rusije. Evropa ne čast! — ter da smo vedno polemizovali le danite se vendar častite dame ter priskočite nja zastave pevskega društva »Nabrežina« v dočaka nikdar, da bi srbski narod bil v proti dopisniku »S 1 o v e n č e v e m u« ! družbi na pomoč z malim darom!	Nabrežini. Malo izza tega t. j. 22. priredil je
vrstah neprijateljev Kusije. Vendar je gori In resnica je ta, da tudi v teh polemikah je	Prosimo Vas, ne izgovarjajte se, da je odbor povodom otvoritve nove telovadnice
omenjena vest o vojni konvenciji izmišljena, bila najostreja fraza ta, da je »Slovencev« do- prepozno, da se ni dovolj govorilo in pisalo zabavo ob uljudnem sodelovanju »Slov. pev-Hudoboi namen je spoznati na prvi pogled, pisnik »lojalen mož«. Priznavamo, da je bila to o stvari. Vsi ti izgovori ne veljajo nič. Že skega društva«, cenjene gospe Z. Štularjeve, Po podatkih v angležkem listu bi bila kon- ironija. Ali vprašamo sodobne Slovence — meseca tebruvarja smo opozarjale, da bo v bratov J. Stoka in Primka in nastopom telo-venfija naj>erjena proti Avstro-Ogerski, a brez razlike mišljenja —, ki doživljajo se- maju bazar. Potem smo opominjale še en- vadcev. Najbolje pa je vspel »Miklavžev nagrado bi dobila Srbija v Turčiji. Namen danje polemike, kose ne prizanaša nikomur krat, a zdaj je notica o tem skoraj vsaki dan. večer«, ta tradicijonalna zabava »Trž. Sokola« je tu ja>en : ob enem. A vstro-Ogersko in in se po časopisih vse pobija s »krampom«, Dobile ste gotovo vse okrožnico, v kateri Vas dne 7. decembra 1900. v dvorani »Pri oger-Turčijo, bi Angleži hoteli nahujskati proti »kolom« in s »hišami sramote«, vprašamo: prosimo, da kaj podarite za bazar. Saj ne skem kralju«, na kateri je iz uljudnosti na-Rusiji. »Zakonitost« pa ne izključuje, da je bila [»omenjali ona ironična fraza res tako grozno pričakujemo bogatih darov. Vsaka stvar bo stopilo »Slov. pevsko društvo«, ta izmišljotina skovana v — Berolinu !!	osebno gonjo, tudi ko bi bili navedli kako ime, dobro došla. Posebno knjige, zabavne seveda,	Dne 13. januvarija pa je bila v
Nemiri na Španjskem Ta uboga česar pa nismo storili ?!	so nam najljubše. Prosimo še enkrat : ne za- novi telovadnici javna telovadba gojencev,
država nikakor ne more priti do miru. Vedno	Kar se dostaje očitane gonje po zaseb- bite, kaj šte dolžne svojemu narodu, kateri katerih najboljši šestorici je bil podeljen mal
pogostejša in hujša so poročila, ki prihajajo nih pismih, konstatujemo, tla naše uredništvo čaka rešitve od vas! — Pošljite, pridite, spomin.
iz te države. Novejše brzojavke zopet poro- ni storilo druzega, nego daje v zasebnih pis- agitirajte!	Odkar obstoji »Tržaški Sokol--, prirejal
čajo o velikih izgredih, ki se dogajajo v rnih odgovarjalo na pisma g. Klemenčiča. S	Odbor	ije vsako leto veliko maskarado, ki je bila
Madridu in Karceloni. V Madridu so oboro- tem pa, če komu samemu osebno pišem, me-	družbe sv. Cir. in Metoda v Trstu, najelegantnejša, najživahnejša pustna zabava
ženi delavci zažgali davčni urad in se spri- nili bi. da še nisem uprizoril osebne gonje	Redili občili zbor »Tržaškega So- tržaških Slovencev. Letos pa ni mogel
jeli z vojaštvom ; na ol»eh straneh so se po- proti njemu !	kola« se je vršil 4. t. v društveni telovad- Vzlic občudovanja vrednim naporom brata
služili orožja in je bilo mnogo vojakov in	Ostaja še ustna gonja. Za druge ljudi n«c'- Malo izza 81/.,. zvečer je starosta dr. j Kranjca in druzih gospod — vdobiti n<ti
delavcev ubitih m ranjenih. Listi poročajo, seveda ne odgovarjamo. Kar se pa dostaje Otoka r Rvbar otvoril zborovanje, pozdra- gledišča niti kake druge primerne dvorane, da so nemire povzročili delavci v družbi s use|J našega uredništva, se moremo jedno- vil prisotne — kakih 50 na številu — ter — Neizprosna smrt je posegi* v prošlem separatisti in anarhisti.	stavno sklicevati na pri če v a uje tiste osebe, predstavil vladnega zastopnika g. komisarja društvenem letu v vrsti* »Sokolac ter mu
V Barceloni so polovili mnogo anarhi- pri kateri jedini bi bilo možno škoditi gosp. Šturma. Nadalje vaje je povdarjal zasluge pokosila [tri brate. IS. decembra 1900. je sto v. pri kateiih so dobili orožje. Sploh se Klemenčiču : gosp. odvetnika dra. Grego ri na, odbora prejšnjega društvenega leta in njego- umr[ Jakob Man koč, oče in glava rodo-sodi, tla so duša vsem izgredom anarhisti, ki moža-poštenjaka, te blage in naj konci lij antneje vega staroste brata Gregorina za razvitek ijul>ue rodbine Mankočeve, 2. tebruvarja t. so iz druzih dežel prišli na Španjsko.	duše, ki bi raje samega sebe ugriznil v lice »Sokola« sploh in za nabavo nove telovad- Andrej Mušič, nekdanji odbornik in vse-
— če bi bilo to možno - nego da bi komu "ice še posebej ter je obrazložil, zakaj ni storil kaj zalega, najmanje pa g. Franu Kle- moglo društvo v zadnjem letu tako vspešno menčiču ! Gospod dr. Gregorin naj govori delovati, kakor se je, posebno glede zabav in zemljjea !
Vsled odhoda k vojakom tajnika brata Josipa Prunka, ki je bil ob enem izvrsten predtelovadec, prevzel je tajnišk«* posle dr. Cerne in na mesto nadzornika telovadbe Frana Šolarja, ki je odpotoval v Spljet je stopil brat Podreka.
Koneeno seje tajnik v imenu odstopa-jočega odbora prisrčno zahvalil vsem onim, posamičnikom in društvom, ki so z bratsko požrtvovalnostjo in ljubeznijo prihajali odboru in društvu na pomoč posebno pa slavnemu »Slov. pevskemu društvu«, ki je vsikdar šlo na roko »Sokolu«.
Začetkom društvenega leta je imelo društvo 172 udov, sedaj jih ima 130: pristopilo je tekom leta 41 radi malomarnosti v plačevanju udnine se je izbrisalo 12. radi nespodobnega vedenja je bil izključen eden člen.
Dohodhov je bilo K . 4620*36 (nad 600 kron od plesnih vaj), stroškov K 4152"t>4, ostane v blagajni K 467'72. — Inventar se je pomnožil za eno novo bradlio v vrednosti K 233*64. Število udov, ki so zahajali k vajam, je bilo v raznih mesecih različno, največ jih je bilo 70, sedaj pa telovadi le 40 udov. Telovadci se delč v gojence, majše in starejše telovadce; od novembra meseca 1900. telovadi tudi ena vrsta dam.
stransko delujoč člen, 15. istega meseca nadobudni mladenič Fran Meden. Lahka jim
Ti Ž3.ŠkG vesti.	l)rez ozira in 0<ikrito, da-li se mu je osobje	izletov, pričakovalo tu pa tam. Ožigosal je
V Friderik pl. Sehwarz. Evo nekoliko	našega uredništva kedaj približalo le z jedno	nestrpnost in zagriženost gospodovalne laške
životopisnih črtic pokojnega namestništvenega	*amo besedo, kateri bi bil le od daleč na-	stranke, ki je ne samo »Sokolu«, ampak tudi
svetnika, Friderika pl. Sehmarza, ki je pred-	nien: osebno škoditi gospodu Franu Kle-	vsem ostalim slovenskim tržaškim društvom za-
včerajšnjim tako žalostno ponesrečil na že-	menčiču ?!
ieznični progi blizu {»ostaje Grijan:	Stara pesem. V <Slovenskem Narodu»
Friderik pl. Selnvarz je bil sin pokojnega	čitamo: »Nadarjeni pesnik, vseučilišnik go-
dvornega svetnika in referenta za šolske stvari	spod Ivan Muren — Aeksandrov je nevarno
na tržaškem namestništvu, Frana pl. Schvrarza.	obolel na svojem stanovanju v cukrarni na
prla pristop do gledališč iu druzih, za zabave primernih lokalov ter nas srečno privela do »Narodnega ctrma«, v katerem se bo tudi »Sokol« mirno in krepko razvijal. Omeni vsi potrebo rednega obiskovanja telovadbe, ki
i> ; i - i i	\t j -	n i- u	j- . - j ..	, ,	pod vodstvom učitelja Berganta	kaj lepo na-
Kodd se je one 1. sept. 1*;>1 v Vodnjanu	Poljanah. Mladi moz živi zadnji	cas, ko mu	1	.	.
j - -	j	-, . - ,-v ., ,.. i	x	„	. , .i	,	,	prednje, zahvalil se je v imenu	odbora uči-
v Istri in je jki dovršenih juridicnih študijah	ni več mogoče opravljati službe,	v bedi ter	' J	-
-, , .	i .i * i i i	- i .	. ' ,	■ . *	, telju in bratoma Podreki in Knavsu, ki so si
vstopil v državno sluzm* kakor koneeptm je v svojem žalostnem položaju navezan le
....	,	. ...	-	j	ji	•• i"i*i n ■	stekli posebne zasluge ob prirejanju in nad-
vezSenik na »*. kr. namestnistvu : pozneje je na podporo dobrotvornih rodoljubov, i riprav- :	'	' J J
služboval deloma na Kranjskem — kakor Ijeni smo, poslane nam darove izročiti	obo- jzoroVanju plesnih \aj.
okrajni glavar v Novemmestu in Postojni —, lelemu gospodu». —	j	to so sledila poročila tajnika in bla-
deloma v Bosni in od 1. 18y 1 na Primorskem, I	Pridružuj«? se temu pozivu kličemo	slo- gajnika in učitelja telovadbe iz katerih po-
kamor je prišel kakor okrajni glavar v Pa- venskim imovitnikom in razumnikom :	po- j snemamo sledeče podatke.
zinu. L. 1*94. je bil dodeljen tukajšnjemu na-	magajte o pravem času, da se ne bo pozneje
mestništvu, kjer je prevzel referat o deželno-	pevala tista žalostna jtesem, kakor se je
gospodarskih stvareh, katero službo je oprav-	sosebno pevalo o ženijalnem Ketteju, ko je
Ijai do svoje smrti. Zapustil je mater, so-	bilo — prepozno!
progo in jed nega sina, ki je r-astnik v c. in j »Jedinstvo« o sladkozaritih besedah
kr. mornarici, in jedno hčer. Jeden sin je	naših duhovskih »reformatorjev«. Rečeni
ponesrečil 1. 1*<>9. Padel je bil z nekega dre-	list piše: V katoliškem listu »L'Amico«
vesa v tukajšnji kadetni šoli tako nesrečno,	priporočuje se vsem, naj ljubijo svoj narod,
da je ostal mrtev na licu mest*. Star je bil	tako Slovani kakor Italijani ; ali nikdar da
še-le 1* let m je I »i 1 gojenec v tukajšnji	ne smejo iti tako daleč, da iz prevelike lju-
atetni šoli.	bežni do naroda postanejo razkolniki ! Du-
Ijeta 1899. se je posrečilo vstrajnemu odboru prejšnjega leta vdobiti sposoben prostor za telovadbo v pritličju hiše »na zelenem hribu« ; ali le malo časa je ostalo društvo v tej telovadnici, kajti čim je tržaški mestni magistrat izvedel, da neka slovenska društva nameravajo vzeti v najem »zeleni hrib«, kupil je sam dotično poslopje — sicer za ne-razmerno veliko svoto, ali svoj cilj, da onemogoči napredovanje trž. slovenskih društev, je dosegel. »Trž. Sokol« je imel sicer glasom
V-e tri poročila so bila ve p reje ta bez prigovora in prešlo se je na peto točko dnevnega reda : razgovor o udeležbi na vse-- >knl*kf*m službi v Pragi- Ker je društvu vsled fKunanjkanja potrebnih denarnih sredstev nemogoče poslati na ta shod deputacijo, -klenilo se je, da, ako jmjde kdo od udov v Prago, je na prose n, da ob tej priliki zastopa društvo, oziroma, da prijavi to «»dboru, ki mu poda potrebno pooblašeenje. Prej, nego se je j»rešlo na volitev novega odl»ora, se je brat prof. Mandič v imenu prisotnih udov zahvalil odstopaj« »<Vm u odboru za vspešno delovanje v korist in prospeh »Trž. Sokola«.
Potem je bil — in sicer jednoglasno — izvoljen sledeči odbor: starosta: dr. Otokar Rvbžff; odborniki: Kral**uee, dr. Orne, dr. l><»lcnc, Knavs, Kranjc, Mauriu, Pod reka, dr. Slavik; namestniki, Muha, Nikefor Stepančič, I. štoka; pregledovalca računov : H. Kobau, *iracijan Stepančič.
Novoizvoljeni starosta je v kratkem ali jedrnatem govoru jHivdarja! korist »Sokola« za Slovaistvo sploh in posebno za naše tržaške razmere in je sklenil s pozivom de členov, naj čim l»olj podpirajo -Trž. Sokola« toliko s točnim in vestnim izvrševanjem lastnih dolžnosti do društva, kolikor tudi z dovajanjem novih členov! In zahvalivši se ponovno vsem. ki so se udeležili zborovanja, je zaključil s krepkim : Na zdar!
Tržaška mladina. Sedemletni Ivan Kerro je sin renomiranega člena »kafešan-tautskez umetnosti, imenovanega Pinjatini. Stanuje v uli<*i Verrieri. I >eČek je po vzgledu -vojih družili tržaških kolegov seveda kolikor -e da jioreden, toliko bolj, ker je sin slavnega Pinjatinija. Pre<l nekaj dnevi je deček pobegnil na vse zgodaj iz hiše in se vrnil še-le zvečer. Ko se je povrnil, vprašala ga je mati, ije da je dobil kosilo, ker ga ni bilo ves dan domov. Navihani deček pa si je znal prav Jobro pomagati. Šel je h kapucinom, kjer so mu dali je>ti. Mati inu je radi tega zaplenila obleko, vsled česar je moral ostati deček nekaj dui doma. Včeraj zjutraj pa je vnovič pobegnil, ne da bi bil niti zajutrkoval. Ta prestopek pa je moral drago plačati. Na koncu jMtmola sv. Karla se je pretepal in lovil z drugimi takimi poredneži, kar je končalo s tem, da je Pinjatinijev vrli sinček padel v morje. Za srečo ga je rešil čolnar Hernard Salo in ga f>onesel. na pol mrtvega, na rešilno sobo v sanitetni hiši, kjer so mu piloti pomagali do življenja. Kmalu na to sta došla tja Pinjatini in njegova žena ter sta nadebudnega sinčka vzela s saboj d trnov.
Prava besed«. »Jedinstvo« piše ozirom na boje na Kranjskem : Liberalizem ni te-izein. Vsakdo mora ljubiti svojo vero, a spoštovati ono drugih : sploh je vprašanje vere vprašanje vesti, katere se ne sme dotikati nikdo in pri nikomur, naj bo katere-koli vere hoče.
Prikazen W narave. Z Opčin nam pijejo : I>ne 7. t. m. okoli ure in pol predp. padale so med dežjem tu pa tam tudi krvave kaplje. Dve taki kaplji sti padli na roko neki pleviei na |x»lju in je vsaka kaplja imela kake 4 cm- površja. O tem se je prepričalo več okolu stoječih oseb.
Kinaldo. Bilo je pred par dnevi. Ivan 1 Jelušič, konjar v nekem dvorcu blizu sv. Andreja, je mirno spal na slaini v jednem kotu obširnega hleva. Skozi malo okno je sijala notri mesečina in obsevala Ivauovo ležišče. Bilo je pozno v noč. Kar na enkrat so -e jw>čela vrata previdno odpirati. Lestva, naslonjena na vratih, se je zvrnila močnim ropot*»m na kameniti tlak. Kokoši so se vsled tega prebudile in v družbi s petelinom počele preplašen«» frfotati po hlevu in na ves glas kokodakati. Pes je lajal ter se zaganjal na vso moč. da bi se odtrgal od verige in naskočil na belo prikazen, ki je nepremično stala med vratmi. Konjar se je prebudil, -skočil po koncu, pograbil gnojne vile ter zavpil na v-*e grlo : kdo je ? !
—	Ne bojte se, jaz sem, jaz — odzvala se je prikazen med vratmi.
Konjar je zažgal šve Isko užigalko in zagledal domačega vrtnarja Rinalda, ki je stal preti njim v sami spodnji obleki.
Kaj hočete tukaj ?
—	Nič, nič, prosim vas le, da mi dovolite vzeti psa s sel>oj, ker se mi zdi, da se je nekdo priplazil v mojo sobo.
Rinaldo je odvezal psa iu odšel, vrata je pustil odprta. Konjar je zopet zaspal. Kokoši so polagoma poiskale svoje kole, kamor so posele in zaspale. Petelin, vitle, tla zopet vlada mir v njegovi družini, je zašel svoje vzvišeno mest«, preštel še enkrat svoje ti rage
in ker »ni manjkal nihče vseh«, utaknil glavo previdno [»od perutnice. Lama se je skrila za gost lovorjev grm pred hlevom poleg okna. V hlevu je nastala globoka tema in po}x>len |x>koj. Ko se je konjar Ivan zbudil druzegt jutra in hotel obleci boljšo obleko, [►ogrešal je svojo skrinjico. Iskal jo je po vseli kotili, a zastonj. Slednjič je šel na vrt, kjer jo je našel kakih 40 korakov od hiše, v nekem grmovju — svojo skrinjico, a razbito. Obleka je bila sicer vsa notri, le štirislo kronic denarja, katere je tam hranil, nikakor ni bilo možno najti.
Prišli so možje pravice in utaknili vrt-j na tja- redarja Rinalda v zapor, kjer bo čakal svojo usodo.
Retrimentno «nabit» je bil sinoči 52-1. j delavec Josip M. iz ulice Pane štv. 2. Pri-šetlši domov je delal grozen špektakel in je upil, tla je bilo vse po koncu. Potolkel je' svojti ženo in vse, kar mu je prišlo pod roko. Slednjič se je pritolkel takt) daleč — da so ga vzeli policaji.
Nepošten berač. Na stanovanje Josi-pine Švagel, v ulici Pieta št. 2, je prišel včeraj zjutraj L'1-letni Edvard C., znan pijanec, in prosil gospodinjo, naj mu daruje kako malenkost, ker je prišel ravnokar iz bolnišnice. Svagel mu je velela, nekoliko počakati, dokler se povrne domov nje soseda, ker ona ni imela drobiža. Čez nekoliko časa je šla gospodinja v kuhinjo. C. je porabil trenotek, ko je bil sam v sobi in je ukradel zlato uro, vredno HO kron. Nato je hitro odšel in rekel, d u se j K) vrne pozneje. Nekoliko pozneje je šla Sva-gelj zoper v sobo in zapazila, tla jej manjka ura. Stvar je naznanila policiji, katera je prijela tatu, ki je bil med tem že uro zastavil za 36 kron.
Na?la smrt. V hiši Antona Ščuke v Karkovljah je umrl včeraj zjutraj laški podanik, oa-letni delavec Josip Sartori.
Iz pred naših sodišč. Tržažko okrajno sodišče je obsodilo včeraj kočijaža Ivana Marijo Kante iz Rocola na 3-duevni zapor, ker je dne m. m. vsled nemarnosti povozil GO-letnega domobranskega stotnika Ka-rola Travanija z Dunaja.
Dražbe premičnin. V peek, dne 10. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredf>e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile siedeče dražbe premičnin : ulica Poste Nuove 4 st'oj ; Greta 36, hišna oprava; Vrdela 53.S, voz ; ulica dei Forni 7 železna blagajna ; ulica Cecilia 10 in Poste 1», dvokolesna kočija (bironcino); ulica Ca-serma 2, tiskarski stroj ; ulica Comnierciale 20, Pauliana 12 in Tivarnella, steklena omara.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 14.7, ob 2. uri popoludne 20.O C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754.4.
—	Danes plima ob 2.42 predp. in ob 11.56 pop. ; oseka ob 6.43 predpoludne in ob 6.39 popoludne.
Odbor političnega društva »Edinost
bo imel jutri v petek zvečer ob navadni uri svojo redno sejo.
Za bazar, ki ga priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v IJarkov-ljah v nedeljo 12. t. m. so podarile nadalje ga. Marica «Hostnikovo rusko slovnico*, g. Ponikvar «Preširnove ptiezije in galanterijo*, gca. Furlani Prešernovo sliko s krasno izdelanim okvirjem, g. Puschl šatulo pisnega papirja, g. N. N. galanterijski okrasek.
(iospa in gospice Klodič pl. Sablodoski krasno vezano knjigo «Srnrt Smail Age Cengi-jiča», umetno slikano svileno pahljačo, 2 krasno slikaua stenska krožnika in lepo šatulo s pisalno opravo, ga. Verginija Furlani 1 krasno plišasto šatulo za rokovice, ga. Ivanka Doles dve veliki vazi za cvetke, ga. Ines Skuk in gospica Matilda Sktik velik secesi-jonistiški krožnik za desert in lepo sobo za sobni okrasek; ga. Ivanka K'emenčič dve j kristalni stojaici za kab'net fotografije, ga. i Marija Aite (trgovina) 1 in |h>I ducata finih platnenih žepnih rut.
Gospod Jurca Fran, trgovec v Postojni je daroval ob sklepu svojega računa žen-! ski podružnici sv. C. in M. 5 kron. Da bi pač našel mnogo posnemovalcev ob sklepanju trgovskih računov ! Za bazar ženske podr. sv. Cirila in Metoda je ptjtlaril Fran Godina 1 krtino, ga. Tončka Gregorič Bar-riera vecchia 4 eno škadjo z 12 tliščečimi toiletnimi milami.
Srčna hvala cenjenim darovalkam.
Občili zbor »Delalske&ra podpornega društva« l>o — kakor je bilo že priobčeno
—	v nedeljo dne 12. t. m. ob 3. iu pol uri
pop. v dvorani »Tržaškega Sokola« (ulica Coroneo). Ker mora biti »Sokolova dvorana« ž e o b 5. u r i prosta, naprošeni so vsi členi »Delalskega podpornega drušva«, tla prihite pravočasno na zborovanje, daje bomo mogli zaključiti vsaj tlo 5. ure.
O d b o r.
Občni zbor pekarske zadruge se bo
vršil, ker je bil včeraj nesklepčen, v soboto ob 4. uri popoludne in bo sklepal ob vsakem številu navzočih.
Vesti iz ostale Primorske.
X Samostojna brzojavna postaja v Karpanu. Dne 6. maja t. 1. odprla se je v Karpanu, političnem okraju Pazin, nova brzojavna samostojna postaja z omejeno dnevno službo.
Vesti iz Štajerske.
— G. Simon K u k e c, narodni pivo-varnar v Žalcu in Laškem trgu na Stajar-skem ter nas ožji rojak, je na lanski svetovni razstavi v Parizu razstavil svoje marčno, granatno ter cesarsko pivo. Ravnokar so mu
poslali iz Pariza veliko kolajno d' Or z laskavo priznalno diplomo za razstavljeno pivo. Ako pomislimo, tla so na parižki razstavi tekmovali pivovarnarji skoraj vsega sveta s svojimi izdelki, moramo biti Slovenci pač ponosni na svojo narodno tvrdko. G. Kukec pa je s svojim odlikovanjem priboril slavo tudi savinjskemu hmelju, kajti njegovo pivo je varjeno izključno iz domačega hmelja. Bodimo dosledni ter cenimo domače, na kar nas mo rajo še le tujci opominjati ! Narodni krčmarji in založniki piva ter sploh pivo pijoče občinstvo, izpolnujte geslo : »Svoji k svojim !«
Razne vesti.
Petrograd in Cetinje. S Cetinja poročajo, da kneginja Milena prihodnjo soboto odpotuje v Bar s posebnim parni kom od koder pojde v Rim, tla bo navzoča na porodu svoje hčere kraljice Jelene. Knegiujo bosta sprem-ljevala minister Popovič in prestolonaslednica Milica. Kneginja Milena je že sprejela srebrno, z zlatimi nitmi prepleteno zibelj, katero je izdelal jeden kotorskih zlatarjev in ki jo podari kneginja za kraljevega novorojenca. Knez Nikolaj se poda v Rim pozneje, kjer bo prisostvoval krstu novorojenca. Na Ce-tinju se govori, da bo car Nikolaj Ruski sam za krstnega botra, akti bo novorojenec mo-žkega spola. V lem slučaju bi se dal car zastopati po jednem velikih vojvod. Te vesti dokazujejo, kakti prisrčni in neomajljivi od-nošaji vladajo vedno med petrograjskim in cetinjskim dvorom.
Načelno važna razsodba za tržaške učitelje.
DUNAJ (P) Včeraj se je vršila na upravnem sodišču razprava na pritožbo Štefana Ferluge, učitelja na Opčinah, prtiti tržaški občini ratli odrečenja dveh kvinkvenij. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi. (Jutri se bomo nekoliko obširneje bavili s to razsodbo, ker je načelno važna za učitelje tržaške občine, zlasti pa za okoličanske, katerim se često brez vsacega razloga odrekajo kvinkvenije. Op. ur.)
Antisemitsko gibanje v Algirii.
PARIZ 9. (B.) Agence Havas javlja iz Algira : Naredba prefekta proglaša odbore antisemitov in naeijonalistiško antisemitske mladine razpuščenimi. To naredbo utemeljuje s tem, da je javner nemire pri pisati zborovanjem teh odborov.
Ruski jezik na Srbskem. BELIGRAD 9. (B.) Kraljevi ukaz
odreja, tla je v vse nižje in višje tečaje vo~ aških akademij uvesti ruski jezik, kakor učni predmet.
Dogodki na Spanjskem.
PARIZ 9. (B.) Agence Havas javlja iz Madrida: V Barceloni so se včeraj dogodili novi izgredi. Vojaštvo je energično poseglo umes. Mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih. Generalni kapetan v Cataloniji, general Delgado je baje podal svojo tistavko in ga nat'omesti general Ijuque. Poročila iz Bilbao 1 govore o močnem gibanju v obsežju rudni ko vT.
Turško nasilje.
CARIGRAD 9. (B) V svojem odgovoru na protest poslanikov prtiti satnooblastnemu zaplenjeuju inozemskih poštnih vreč, došllh raiuolo nedelj« po poštni upravi turški, skuša turška vlada pojasniti ta čiu nasilja s tem, tla se sklicuje na pravico do zasledovanj i utihotapljenih predmetov.
Turška vlada trti i v svoji noti. tla so bili v poštnih vrečah najdeni mnogi drago-ceui predmeti, samokresi in spisi, škodljivi za Turčijo. Turška vlada obdolžuje ptuje poštne ravnatelje, da olajšujejo uvajanje predmetov kontrabande na škodo poštne uprave turške in otomanskega fiisktisa. Porta vstraja ko-nečno pri tem, tla je bila opravičena do omenjene odredbe.
1 AlBUanHer Levi Minzi 1 §
Prva iu največja tovarna pohištva ^	vseh vrst.	§)
® -TRST S+— §!
Književnost in umetnost.
Crlasbena Matica. Ker je sedanji oddelek slušateljev pouka v harmoniji t\arino predmeta dovršil, otvori se v soboto, dne 11. t. m. v šoli Glasbene Matice v Ljubljani nov tečaj pouka v harmoniji in v Četrtek, 16. t. m. nov tečaj pouka v kontrapunktu. Vse one, kateri hočejo svojo glasbeno izobrazbo v harmoniji, kontrapunktu in pozneje eventuvelno v kompoziciji spopolniti, opozarjamo na otvoritev teh tečajev, katere vodi koncertni vodja g. Matej Hubad. Oglasila sprejema v uradnih uran (vsak tlan od 4—5. ure) šolski vodja g. Fr-tn Gerbič.
TOVARNA;
Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM—
§5
§5
s*
m
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTROV ASI CENIK ZASTONI IS FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Brzojavna poročila.
Iz katedralnega kapitelja v Poreču.
DCNAJ 9. (B.) «\Vr. Ztg.> objavlja: Njeg. vei. cesar je imenoval kanonika kate-dralnega kapitlja v Poreču, Olivija Rismondo, stalnim dekanom in stolnega vikarja v Poreču, Antona liosarja, kanonikom i sto ta m. Državni zbor.
DUNAJ (H.) (Zbornica poslancev.) Seja je začela ob 11. in pol uri. Po preči-tanju došlih spisov »o ministerski predsednik dr. Korber, železniški minister \Vittek in minister za nauk Hartel so odgovarjal: na celo vrsto interpelacij. Potem je zbornica prešla na dnevni red t. j. na drugo čitanje predloge o davku na žganje.	*
V7 imenu dotičnega odseka je poročal poslanec David pl. Abrahamovicz. Mej do-šlimi spisi je tudi predlog poslanca Ofnerja za primerno sestavo § 14. državnega temeljnega zakona in § 7. o oblasti sodnikov. Nadalje je mej došlimi spisi interpelacija posl. Eisenkolba in Herzoga ratli dogodkov v nemško avstrijski literaturni družbi.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo »e v skatljicah v Prendinijevi lekarni v Tratu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6 O stotink.
t	IHT* OBUVALA!
3	PEPI KRAŠEVEC
2	pri nerkvl sv. Petra (Piaiza Rosario pol ljudsko šolo)
^fl	priporoča svojo
3	bogato zalogo raznovrstnega obu-^	vala za gospode, gospe in otroke
f	Postne naročbe se izvrže v tistem dnevn.
Odpošiljate* je poštnine prosta,
a	Prevzema vsako delo na dehelo in drobno
<tf*r izvršuje iste z največjo uHtanjčnoatjo in
A	točnostjo po konkurenčnih eenali.
q	mnogobrojne naročbe se priporoča
^	Josip StantiČ
d	Čevlj. mojster
»
»
»
l
t
Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za pr^lajainic«, naj .-e obrne naravnost na
Prvo hrvatsko tovarno ža-Iuzij roletov, lesenih in že-eznih zatvornic in kartonaže
L Skrbić
ZAGREB
Meduliceva ulica številka 16.
Ceniki brezplačno in franko. Va-ruit** se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
Albert Brosch
Tr>t. — Via S. Aiitoniu 5. — Trst.
KoMar in izdelovalec kap ^
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške oselie.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pobištra
Rudolf Ezner
Trst. — Via S<jiiero trnovo «.— Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih eenah. Nakladanje in prevažanje pohištva jk> železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okoliei s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovćekov. zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si lx>di.
IV* Cene zmerne.
Pozor „Secession".
Kllllilljskil ]>oso<Ijl od ?ivega emaj-liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke n;t trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo p<> ceni in brez konkurence. Zalogu j k) polne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj Zil kuhanje kave ali raja. ki deluje sam od s<*l »t*, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin
TKST— ulica Barriera vecehia 5 — TKST
trsovee / jedilnim blaironi ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4.
I*ri|H»roča svojo zalogo jest vin kolonijalij, vsakovrstnega olja. navadnega in najfinejša. — Najfinije testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa otrobi. — Razpošilja naročeno Mago tudi na deželi na debelo in drobno.—< enike razpošilja franko.
l*rijK»r<»ea se pri najaolidnejšem delu in t z zmernimi eenami.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okoliei in na deželi, da je prevzel
Zaloio olja, kisa, mila itd
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Blago pošiljam franko na dom ]>o uaroebi na del>elo in drobno. Pošilja t ve na deželo s poštnim povzetjem.
Za mnogobrojne naročl>e se toplo priporoma	udani
Josip Gregrorič
r<^LcTtjr^r^.i ZTn^ZrZ * V.-'i
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je Jza hribolazce. kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamomlzalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. Thiern-ja tovarna t Pregradi pri Rogatcu -
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku.
Ivan Serpulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
Važno za vsakega!
liazprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gfl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont. (na željo tud posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljieo. 1 krasna goldin ali ni kljasta okropna verižica
s privesom. Parižki sistem. 1 goldin-igla, za kravate z imitir. briljauti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
I goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradom 17. - K rakovo
Neodgovirjajoče sprejmem v S dneh nazaj in [ povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-osensti brezplačno in franko.
priporoča slavnemu občinstvu v Irstu in okolici Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
kakor ttuli po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najtineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega preb a vijanja in telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Fserhofer-jeve krogljie e ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogi jice znane, sutne Škatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vposiljatvi zneska stane s poštnine prosto vposiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.„ 3 zavitki j gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Fserhofer-jeva lekarna
Ihinaj I., Sinirerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
i Vsak kupec vdol»i v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Trgovina / izirotovljenimi oblekami.
Qolot*mi I,onte <JeJ,:l Fabbra št. 2, vogal oaiarini. „j. Torrente. Podružnica P i a z z a Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer priporoča za hinkoStne praznike in birmo: obleke za moške od gld ti.50 do 24. za dečke od gl. 4.50 tlo 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 1»«. Volnene obleke za dečke od i! do 12 let od gld. 2.50 do 1». od platna ali satena v raznih barvah od j^ld t do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
Mala oznanila.
Pod tO rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za. besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno-zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo-po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
; —
Zaloga likerjev v sod č i h i 11
Perhauc Jakob
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
Balzam zoper ozeblino
J. Pserhofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo t>5 kr
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca JS^SSL^. J. Pserhofer-jev balzam
So.
1 steklenica 4<> kr.
Z<>pOI ^vmij-r. s poštnin** prosto pošiljatvijo »>5 kr.
Stoli -ovi Kola - preparati
izvrstno krepćilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld-. 1 ., litra 1 gld. «0 kr., «/4 litra 85 kr.^j
J. Pserhofer-jeva grenka Univerzalna čistilna sol
želodčna tinktura (py£9£v"
j. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 ^klkerD1(il
T a 11 n o c h i n i 11 -p o m a ti a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni ohliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček ."»O kr., s puštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
A. W. Bulrich-a. »lomače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavoj 1 gld.
jJ^T" Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošlljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
a*- Če se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljat v ah proti povzetju.
buteljkah.
ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih ; vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladeiearne.
Piazzetta Oiacomo -t. 3 (Corso-. OIIDI6I filijalka ulica Riborgo 15 ima.
vel ko pekarno in sladćićarno. Vedna zaloga vs:iko-vrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc tulu" [K"
■	karna in sladciearnaj.
: svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Nepresrorljlve mrežice.
v Trstu. Piazza Negozianti št t * i	priporoča slavnemu občinstu.
fvoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor" in vse-druge priprave za plinovo luč ..Auer."'
Kavarne.
v
Anfnn Qnt*l! priporoča svoji kavam MIIIUII OUI II »Commercio« in »Tedesco<
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopeiličnih a pa ratov.
Trst. — Via del Tnrrentr it. S58-8. — Trst.
(\a*pr»£i ..I>«»la < liiozza."»
Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati, mmlrci, umetne roke in nojre, l>er^ljet erna-ni6ni pasovi, elastični j>asovi in nogovice, suspenzori, elektrolerapevtični aj>arati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
predmetov za kirurgična zdravljenja, aogležki predmeti o'l gumija in nepremočljivih enovij.
Varstvena znamka: 8£DBO.
LINEMENT. CAPSICI GOMP. ^
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.4(J K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.	Vo \
Riciiterjm leiarna pri zlatem Ietu
Elizabetine ulice 5.
Oirlje i n drva.
Muha Josip v ulici Jel Trrr<; 'tev 12
T priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Prva slovenska
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega. pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po-načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnicc-in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istejra po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele št. 2.