] PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04/280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure VARNOST KRANJ KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE DEŽURNI CENTER (04) 20 15 100 LETE ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka .* posluhom Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 01 - CENA 290 SIT (14 HRK) Foto: Tina Doki _ Kranj, petek. 3. januarja 2003 Dobre želje Tako kot v večini držav so tudi voditelji slovenski.- pred novim letom nagovorili državljanke in državljane. Predsednik Republike Slovenije dr. Jane/. Drnovšek je konee lanskega leta. prvič \ vlogi državnega predsednika, v novoletno poslameo /apisal. da je Slovenca dobro zastavila pot k uspehu in da se je za tako pot odločila že /. osamosu) jitvijo. To dokazuje voljo, moč in samo/avesi vseh nas. da lahko sodobna dogajanja v svetu ne le spremljamo, ampak se jih tudi udeležuje mo/ enako\ rednimi \ logami in nalogami. Naša pot je premišljena in dobro zastavljena, da je vredno in nujno na njej vztrajati. Tudi /a predsednika vlade mag. Antona Ropa je bila konee lanskega leta prva priložnost, da je v novi vlogi nagovoril državljane. Ne vstopamo /golj v novo leto, ampak v novo zgodovinsko obdobje, je zapisal. Wlika družibna evropskih narodov nam je letos na liroko odprla vrata in nas po/vala k sooblikovanju prihodnosti stare eeline. Povabilo smo dobili tudi od najučinkovitejše svetovne vojaške /vc/c Slovenija se je torej mednarodno uveljavila, je ocenil predsednik vlade. Postali smo politično in socialno stabilni Bodimo prizadevni in ustvarjalni, pa tudi sočutni in solidarni. Ne pozabimo tistih, ki so se zaradi najrazličnejših okolišem znaSli v te/avah Nase sanje so v prihodnosti, je /apisal mag. Anton Rop. Tako kot vsako leto je tudi letos s posebno poslanico Mu na Zemlji: trajna naloga, nagovoril Zemljane papež Jane/ Pavel 11. letošnja po-slaniea se vsebinsko nave/uje na poslanico i/ leta 1963 1 naslovom Mir na Zemlji poslal takratni papež Jane/ XXIU. Mir ni v območju nemogočega. Pogoj zanj pa so resnica, pravičnost, ljubezen in svoboda. Vsak posameznik mora priznavati SVOJe dolžnosti do drugih, vsak mora spoštovati in pri/navali pravice drugih, nihče ne sme biti gluh /a težave drugih, prav vsak pa mora ravnati odgovorno do drugih, kar je temelj svobode. Dejanja miru ustvarjalo izročilo in kulturo miru. Jože Košnjek Prvi Gorenjec je Gaber Le 14 minut po polnoči se je v kranjski porodnišnici rodil mali (iaber, ki je osrečil in povečal družino Bratož. Tudi v jeseniški porodnišnici se je nekaj po pol drugi uri zjutraj rodil deček Juš. Rojstvo obeh fantov je morda napoved, da bo letos po več letih končno spet prevladala generacija fantov. Nasmejana in zadovoljna starša smo obiskali le dobro uro po porodu v kranjski porodnišnici. Vsi so bili utrujeni, a zadovoljni ob rojstvu novega člana družine, ki se bo pridružil sestrici Brini. "Zanimivo je, da sva za Gabra izvedela na 1. maja, rodil pa se je 1. januarja. Rok je bil postavljen nekaj dni kasneje, a sva vesela da je tako," nam je zaupal Tomaž. Bratož, sicer novinar POP IV. B.B. foto: Tina Doki Smrt na avtocesti Kranj - V ponedeljek okoli 17. ure se je na avtocestnem odseku Kranj - Turovo v bližini izvoza za Brnik zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla 22-letna V.Š., 25-letni A.P. seje hudo poškodoval, 2()-letna J.O. in 28-letni voznik osebnega vozila tord siera B.P (vsi iz Bohinjske Bistrice) pa sta utrpela lažje telesne poškodbe. Domnevajo, daje med vožnjo po avtocesti njihovem avtomobilu počila zadnja leva guma. Avto je zaneslo v varovalno ograjo, nato je poletel v zrak, nekaj časa prevračal po tleh in nazadnje pristal na strehi. V.Š. in A.P. je med prevračanjem vrglo iz avtomobila. S.Š. 27 vlečnic, veí leal^Mtffc^l1!^ najdaljs^pWge za sr>„ velika tn sončna smučarska regija rtotkberge. Tukaj je srn tel »43 4240 / 82 82,fax: +43 4240 / 82 82 i8,e-maff*Wt£D»to*n.bkkk Wvvw.VondenPlstenindieThermen.at i a Kort ítem - to je ioVbljI Januarski tedni sprostitve: 2 dnevno smučarsko karto, kupljeno med 4- In jvi 2003 Je v soboto vstop v toplice brezplačen Vse vrste smučarskih k^ptj^opustom: [glJKicAss Kranjska Cora na novi lokaciji v apartmajih Carni -^V.^Y.f 1 te.':: 04-58» w 00 in na avtocesti pred ka.rayanikim KlEINKIR£HHE1M Primož Peterka voscil novo leto z zmago Na "prestižni" tekmi novoletne skakalne turneje v Garmisch Partenkirchnu je pred več kot 35 tisoč navijači slavil slovenski skakalni as Primož Peterka in tako tudi številnim navijačem v Sloveniji napovedal športno uspešno novo leto. Kranj - Letošnje leto se je za naše športnike začelo zares uspešno. Na drugi tekmi novoletne skakalne turneje v nemškem Garmisch Partenkirchnu je na najvišji, zmagovalni stopnički stal skakalec kranjskega Triglava, 23-let-ni Primož Peterka. Za Primoža to sicer ni bila prva zmaga v tej se zoni. saj se še dobro spomnimo uspeha na prvi tekmi v Kussamu na Finskem konec novembra. Prav tako zanj ni bila to prva /ma ga v Garmisch - Partekirchnu, kjer je bil najboljši tudi na novoletni dan leta 1997, ko je nato zmagal na novoletni turneji in na koncu še v svetovnem pokalu. "Res nam je Primož podaril lepo novoletno darilo. Čeprav v drugo ni skočil najbolje, kar zna, pa je zmagal zasluženo," je njegovo zmago komentiral glavni trener in vodja naše skalne reprezentance Matjaž Zupan, ki se je skupaj s Primožem, njegovimi najbližnji-mi in drugimi našimi skakalci ter navijači veselil, da je dvakratne mu dobitniku kristalnega pokala iMi d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva Primož Peterka je znova navdušil. v smučarskih skokih uspel povra-tek med elito tudi na novoletni turneji. "S svojim skakanjem sem zadovoljen, vesel pa sem tudi dej- stva, da se najbolje uspem pripraviti in /brati prav na tekmi. Tokrat sem bil sicer med prvo in drugo serijo make nervozen, vendar se je na koncu i/šlo vse po sreči." je po sredini zmagi navdušeno pripovedoval Primož Peterka, ki je v točkovanju novoletne turneje ne nutno na drugem mestu /a Pincem Jannejem Ahonenom. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala je \ vodstvu Avstrijec Martin Hoeílwarth s 575 točkami, Primož Peterka je sedaj uvrščen na 6. mesto in je zbral 414 točk Med petnajsterica najboljših na svetu je tudi Peter Žonta, ki ima 253 točk in je na dvanajstem mestu. V Pokalu narodov vodi Avstrija, Slovenija pa je na petem mestu. Že jutri, 4. januarja, pa tekmo valce na novoletni turneji čaka tretja tekma. V avstrijskem Inns brucku bo nastopilo tudi šest Slo vencev. Poleg Primoža Peterke bodo to še Damjan Fras, ki je bil Za 42. Pokal Vitranc vse pripravljeno Kranjska (iora - Kljub nič kaj prijaznemu, predvsem pa pretoplemu vremenu, je organizatorjem tekme smučarskega pokala v naši Kranj ski Gori še enkrat uspelo, da so včeraj z optimizmom gledali na pro go. Kolje povedal generalni sekretar organi/aeijskega komiteja Srečko Medven, je sicer nekaj snega vzel dež, vendar pa gaje zaenkrat dovolj in Kranjska Gora je pripravljena za izvedbo obeh tekmovanj. Tako bo jutri, / začetkom ob K), uri na sporedu veleslalom, v nedeljo ob K).15 uri pa se bo začela prva slalomska vožnja Kot pravijo v Kranjski Gori, bo promet potekal tako kot prejšnja leta, gledalci pa bodo lahko parkirali v Kranjski Gori, Ratečah in Pod korenu. Polet' domačih nnviinčVv nní hi nn nolWI r*»lr*m nríïln nohwff' v Garmisch - Partenkirchnu 19., Peter žonta. ki je bil M).. Robert Kranjec, ki je osvojil 50. mesto ter Igor Medved m Rok Benkovič. Zadnja tekma turneje štirih ska kalnic bo v ponedeljek v Bisc-hofshofhU. Tja odhaja tudi sku [tina kranjskih nav jjačtf Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki ai O Z, LEAS1 1 m 9770352666025 Na borzi leto rekordov Letošnje dogajanje na Ljubljanski borzi so zaznamovali prevzem Leka, rekordni skupni in dnevni promet in doslej najvišja vrednost indeksa SBI 20. Ljubljana - V upravi Ljubljanske borze štejejo med pomembne letošnje dosežke tudi nadaljnjo širitev njihove tehnologije na trge jugovzhodne Evrope ter začetek delovanja sistema elektronskega obveščanja SEOnet, v katerega se je v manj kot enem letu vključilo že 74 naročnikov. Kol so povedali na nedavni novinarski konferenci, je bilo leto 2002 leto rekordov. Indeks SBI 20 je 8. novembra dosegel rekordno vrednost (3.548 točk), 16. julija so zabeležili rekordni dnevni promet (11,5 milijarde tolarjev), skupni promet z vrednostnimi papirji je do 16. decembra dosegei 446 milijard tolarjev in je že za 97 milijard presegel lanskega, tržna kapitalizacija pa je bila na ta dan 2.152 milijard tolarjev in je bila za 772 milijard višja kot ob koncu lanskega leta. Rekorde so podirali tudi vzajemni skladi, njihovo premoženje je bilo 13. decembra vredno že 54 milijard tolarjev, samo novembra pa se je povečalo za rekordne 4,4 milijarde tolarjev. Štirje PID-i prešli v investicijske družbe Letos v uradno borzno kotacijo niso vključili nobene nove delnice, izključili pa so delnice SKB banke. BTC in Koloniale Maribor. V trgovanje na prostem trgu so sprejeli enajst novih delnic, izključili pa so jih šestindvajset, od tega največ zaradi odločitve skupščine o umiku delnic z organiziranega trga. pripojitve ali združitve, preoblikovanja delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo ter prenehanja obstoja družbe. Družbe Intereuropa, Pivovarna Laško in Terme Čatež so izdale nove delnice in jih vključile v trgovanje na borzi. In kako je bilo s "ponudbo" obveznic? V trgovanje v borzni kotaciji so sprejeli dvajset novih obveznic, od tega kar sedemnajst državnih, poleg tega so pri šestih državnih povečali njihovo število. Na prostem trgu so "ponudbo" obogatili s štirimi novimi obveznicami, razširili pa so še kotacijo obveznic druge izdaje Slovenske odškodninske družbe. Štiri pooblaščene investicijske družbe (PID) so se letos preoblikovale v redne investicijske družbe in so jih sprejeli v trgovanje na prostem trgu, ostali PID-i pa imajo za to še leto dni časa. S sprejetjem novega zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje se PID-i lahko preoblikujejo tudi v vzajemne sklade, že prej pa so se lahko v investicijske ali redne delniške družbe (holdinge). Poglejmo še letošnje največje vrednostne papirje! Med delnicami je prva Krka, drugi Lek, tretji Petrol, četrti Mercator in peto Go- Težave z inflacijo V Slovenija je inflacija trikrat višja kot v državah, članicah Evropske unije. V prihodnjih letih jo bomo morali krepko znižati, če želimo biti uspešna članica Evropske unije. Ljubljana - V zadnjih 34 letih inflacija v Sloveniji ni bila nikdar nižja od 6,5 odstotka. Tolikšna je bila leta 1998, lani pa seje nevarno dvignila in dosegla 7.2 odstotka. V primerjavi z letom 2001 je bila višja kar za 2,9 odstotka. Takšne podatke je pred novoletnimi prazniki objavil slovenski statistični urad. Slovenski statistični urad je izračunal, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji od novembra do decembra leta 2002 povečale za 0,6 odstotka. Blago se je podražilo za 0,6 odstotka, storitve pa za desetinko manj. Decembrske cene so bile lani za 7,2 odstotka višje kot decembra leta 2001. Blago se je podražilo za 6,4 odstotka, storitve pa za presenetljivih 9,4 odstotka. Lani so bile na splošno cene življenjskih potrebščin za 7,5 odstotka višje kot so bile leta 2001! Najbolj sta se podražila alkohol in tobak. Kar precej, za blizu 30 odstotkov, so poskočile cene komunalnih storitev. Prevozi na železnici so se podražili za dobrih 20 odstotkov, kurilno olje za dobrih 17 odstotkov, računalniška oprema pa za 23,6 odstotka. Inflacija bo težji problem predsednika vlade mag. Anton Ropa. Statistiki so konec lanskega leta povedali Se nekatere podrobnosti. Novembra lani je slovenska industrija v primerjavi / novembrom 2001 naredila za 0,6 odstotka več kar je pozitivno glede na to, daje imel lanski november delovni dan manj kol november leta 2001. Kosmali domači proizvod (BDP) seje v lanskem tretjem če- trtletju povečal v primerjavi z enakim obdobjem leta 2001, vendar je bilo to povišanje manjše kot leta 2000. Dodana vrednost se je najbolj povečala v oskrbi z elektriko, pjinom in vodo, v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu pa se je zmanjšala. Dobava in odjem elektrike Vlada se je lani zadnjič sestala 24. decembra in med drugim določila pogoje za dobavo in odjem električne energye. Uredba, ki jo je sprejela, določa predvsem odnose in postopke med uporabniki elektroenergetskega omrežja in upravljavcem omrežja ter ostalimi dejavnostmi na tem področju. Uredba bo začela veljati marca letos. V splošnih pogojih je med drugim zapisano, da je uporabnik omrežja odgovoren, da uporablja električno energijo na dovoljen in varen način, da njegove naprave v javno elektroenergetsko omrežje ne širijo motenj in da bo upravljavca omrežja obveščal o napakah. Ministrski zbor je sprejel uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih /a sanacijo degradiranega pros- SoKo SKA Pete* KAV Zakon o rejniški dejavnosti velja Ljubljana - Včeraj je začel veljati nov Zakon o izvajanju rejni-ške dejavnosti, ki sistemsko ureja izvajanje te dejavnosti in operacionalizira vsebino dela in naloge udeleženih v rejništvu. Vlada je želela z novim zakonom dvigniti kakovost rejništva in zagotoviti otrokom, ki bodo v rejništvu, boljše pogoje. V primeru rejništva ne gre le za nadomestno družino, ampak /a družino, v kateri bo dobil rejnik pozitivno izkušnjo. Sicer pa rejništvo v Sloveniji ni nekaj novega. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne otrok pri približno 500 rejniških družinah. V zakonu je določeno, da mora imeti oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, stalno prebivališče v Sloveniji, vsaj poklicno ali strokovno izobrazbo in polnoletnost. Zakon dopušča izjeme, če so v otrokovo korist. V zakonu je tudi določeno, kdo ne more biti rejnik in v katerih primerih lahko izvaja rejništvo otrokov sorodnik. Rejnik bo moral dobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, prijave pa sprejemajo na centrih za socialno delo. Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri niki, ki jim je rejništvo poklic, pa morajo imeti istočasno nameščene tri rejence. Rejnik in pristojni center za socialno delo skleneta rejniško pogodbo. Rejnina zajema oskrbnino in plačilo dela. Poklicnim rejnikom pa plača država prispevke za socialno varnost. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek. Za materialne stroške bo dajala država 48.586 tolarjev, denarni prejemek pa je enak višini otroškega dodatka. Plačilo za delo rejnika pa znaša mesečno 22.000 to- tora na območju Triglavskega narodnega parka. Uredba zade va občine Bled, Bohinj, Bovec in Tolmin. Prostorski ureditveni pogoji razvrščajo nedovoljene posege v več skupin. Nekaterih objektov ne bo mogoče legalizirati, nekatere pa. Skupno je obravnavanih 76 nedovoljenih posegov, med katerimi je v 57 primerih predlagana vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odstranitev objekta. Na območju občine Bled zadeva uredba 7 objektov, na območju občine Bohinj 58 objektov, v občini Bovec 7 objektov in v občini Tolmin 4 objekte. Jože Košnjek renje, med obveznicami so na prvem mestu krepko obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje, sledijo državne obveznice RS 10, RS 33, RS 39 in RS 38, med delnicami investicijskih skladov pa so na prvih petih mestih Triglav steber 1, NFD 1, Maksima 1, Zvon 1 in In fond ID. Tržna vrednost Krke se je od konca lanskega leta do konca letošnjega novembra povečala s 101,8 na 161,9 milijarde tolarjev, Leka z 78,8 na 152,2 milijarde, Petrola z 48,3 na 89,5 milijarde in Mercatorja z 52 na 83,1 milijarde. Največji "premik" je naredila delnica Gorenja, ob koncu lanskega leta je bila deseta največja delnica na Ljubljanski borzi s tržno vrednostjo nekaj več kot 28 milijard tolarjev, enajst mesecev kasneje pa je trg družbo ovrednotil 107 odstotkov višje, na 56,5 milijarde tolarjev. Tudi vrednost štirih največjih investicijskih skladov seje v istem obdobju več kot podvojila. Nekaj "premikov" je bilo tudi v lastništvu družb, ki kotirajo na borzi. Lastništvo tujcev se je po prodaji Leka švicarskemu Novarti-su povečalo na dobrih 18 odstotkov, v zadnjem letu pa so lastništvo okrepili tudi vzajemni skladi. Največ prometa je bilo z delnicami rednih družb, v primerjavi z lani pa seje najbolj povečalo trgovanje s pokojninskimi boni. V prvih enajstih mesecih je bilo največ prometa z delnicami Leka (41,9 milijarde tolarjev), Krke (41,1), Petrola (21,2), Gorenja (15,4) in Mercatorja (13,8), z obveznicami Slovenske odškodninske družbe, 2. izdaje (20,1) in z državnimi obveznicami RS38 (9,2), RS29 (7,6), RS27 (4,7) in RS 14 (3,9), pri investicijskih skladih pa z delnicami Trigíav steber 1 (15,1), Maksima 1 (6,5), NFD 1 (6,1), Zlata moneta 1 (5,5) in KD ID (3,8). Delnice niso več podcenjene Leto 2002 je bilo tudi leto izjemne rasti tečajev vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, saj se je kar osemindvajsetim vrednost več kot podvojila. Med delnicami, ki sestavljajo borzni indeks, je najbolj, kar za 244 odstotkov, porasel tečaj delnic Juteksa. Med delnicami borzne kotacije so se letos enotni tečaji najbolj zvišali delnicam Leka (149 odstotkov), Žita (125), Droge (118), Geodetskega zavoda Ljubljana (117) in Gorenja (116), med obveznicami obveznice Slovenske odškodninske družbe, 2. izdaje, (30 odstotkov), RS27 (6), Slovenske zadružne kmetijske banke (5), SKB banke (3) in RS26 (3), med investicijskimi skladi pa delnice Zlate monete 1 (165 odstotkov). Krone sènior (136), Modre linije (134), ID KD (127) in Triglav steber 1 (111). Visoka rast tečajev vrednostnih papirjev se je odrazila tudi v indeksih Ljubljanske borze. Vsi trije vodilni borzni indeksi (SBI 20, PIX in IPT) so porasli za več kot 50 odstotkov, kar je predvsem boljšega poslovanja družb, koncentracije lastništva (prevzem Leka) ter upadanja bančne obrestne mere, kar je povzročilo večjo "selitev" denarja vzajemne sklade. Medtem ko večina svetovnih borznih indeksov končuje še eno leto v rdečih številkah, je rast na Ljubljanski borzi odraz podcenjenosti slovenskih delnic, ki so bile še na začetku leta vrednotene na precej nižjih ravneh kot njim podobne delnice v Evropi in ZDA. Letos so se te razlike že bistveno znižale. Cveto Zaplotnik Več dejavnosti v novi športni dvorani Šenčur - Občinski svetniki so na drugi redni seji med drugim sprejeli predlog sklepa o prenosu upravljanja Športne dvorane Osnovni šoli Šenčur, kar bi občini omogočilo ustvariti pogoje za večjo izkoriščenost dvorane. Nova športna dvorana že služi svojemu osnovnemu namenu -vzgoji učencev osnovne šole in predšolskih otrok. Objekt pa je namenjen tudi zagotavljanju pogojev za vadbo in tekmovanje športnih klubov in društev v občini, za rekreacijo, ter za kulturne in družbene prireditve. Za dodatne dejavnosti je potrebna sklenitev ustreznih pogodb, zato je pred tem potrebno urediti tudi status Osnovne šole Šenčur kot upravljavca objekta. Ob predlogu, da bi šola postala dolgoročni upravljavec športne dvorane, so bili izraženi pomisleki, da s tem ne bi bila dovolj izkoriščena možnost izkoriščanja prostora, saj šola za to nima ustreznih komercialnih služb za trženje, občine pa želi poleg osnovne dejavnosti objekt tudi komercialno tržiti. Zato so občinski svetniki sprejeli sklep, da se športna dvorana prenese šoli v upravljanje do konca šolskega leta 2002/03 - do 30. avgusta 2003. S šolo kot upravljavcem bodo sklenili ustrezno pogodbo, za katero bo predhodno podalo svoje mnenje tudi pristojno delovno telo občinskega sveta. Do tega termina je potrebno podati tudi predloge za aktivnosti, saj Začetek dražgoških prireditev Kranj - Prihodnji teden bo večina dogodkov v okviru letošnje 46. prireditve Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2003. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 12. januarja, opoldne pri spomeniku v Dražgošah, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlada Slovenije mag. Tone Rop. Na svečanosti se bodo spomnili v Dražgošah padlih borcev Cankarjevega bataljona in 41 ustreljenih ter 19 padlih Dražgošanov v narodnoosvobodilnem boju. Zbrane pri spomeniku bo nagovoril župan občine Železniki Mihael Prevc, kulturni program, v katerem bodo sodelovali pihalni orkester Alples Železniki, moški pevski zbor Do-mel Železniki, kulturno umetniška društva France Koblar in Scena Železniki ter Dražgoše, pa bo povezoval Jože Logar. Organizacijski odbor, ki ga vodi Zdravko Krvina, pripravlja tudi nekatere druge, sicer tradicionalne prireditve. V Poljanah je bilo že srečanje borcev in udeležencev nedeljek bodo organizatorji na konferenci za novinarje seznanili javnost s potekom letošnjih prireditev, v sredo, 8. januarja, pa bo v Zali Logu srečanje borcev z vodstvom slovenske borčevske organizacije. V soboto, II. januarja, bo na Pokljuki 32. smučarsko prvenstvo v patruljnem teku za enote slovenske vojske in policije z mednarodno udeležbo. Organizator tekmovanja bo vojaško poveljstvo Bohinjska Bela. Tudi letos bodo organizirani številni pohodi. Najzahtevnejša bosta pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, ki se ga udeležuje po več sto pohodnikov, in pohod iz Železnikov preko Ratitovca in Jelovice v Dražgoše. Pohodniki bodo prišli v Dražgoše tudi iz kranjske in kroparske smeri, iz Selc, Škofje Loke, Soteske v Bohinju in Železnikov. Do Dražgoš bodo organizirani tudi kolesarski vzponi. Tudi letos pričakujejo v Dražgošah več tisoč ljudi. Lani jih je bilo skoraj želi občina ugotoviti ustreznost delovanja. Dobro delovanje bo sprejeto tudi za naprej, ob morebitnih slabostih bo potrebna sprememba, korekcija in drugačno reševanje. S sprejetim sklepom in pogodbo postane upravljavec občina, šola pa bo zavezana k sodelovanju z. občino za vsak poseg. Bivši župan Franc Kern je pojasnil, da dvorana trenutno posluje dobro in je dobro zasedena, vendar vsi termini še niso izkoriščena. Alpinistična skupina i/ Kranja bo pod določenimi materialnimi pogoji koristila plezalno steno, občina pa načrtuje tudi kompenzacijo z izobraževanjem izven šolskih dejavnosti šolskih učencev. V dvorani je prostora za 900 sedežev, z dopolnitvijo jih uspejo pripraviti celo do 1200, kar pa je že število, zanimivo za atraktivne izvajalce, koncerte. Kern je poudaril, da mora biti dvorana zasedena tudi na ta način in da je potrebno narediti vse, da bo uporaba racionalna in obenem za dvorano primerna, da ne bi prišlo do njenih poškodb. Ob tem sklepu so občinski svetniki sprejeli tudi sklep o ustanovitvi pododbora za šport in rekreacijo, saj je delovno področje Odbora za družbene dejavnosti preveč obsežno. Pododbor bo imel tri člane, med katerimi morata biti predsednik in en član izmed članov občinskega sveta. S tem bo zagotovljeno bolj racionalno delo. Katja Dolenc Vzgoja v mešanih zakonih Kranj - Odbor za zakon in družino dekanije Kranj vabi na predavanje docenta dr. Bogdana Dolenca z naslovom Vzgoja v narodnostno in versko mešanih zakonih. Predavanje bo v petek, 10. januarja, ob 20. uri v kranjski dekanijski dvorani. Vabljeni. Predavanja na to temo so vedno zani- Tisoč let Strazisca V Stražišču pri Kranju so konec novembra 2002 praznovali tisočletnico prve omembe v zgodovinski listini. Dogodek so v kraju proslavili, zdi pa se mi, da je bil v medijih komaj omenjen. V zvezi s tem se mi postavlja vprašanje primernosti omenjanja in osvetljevanja tovrstnih obletnic. Sam sem imel leta 1996 priložnost prisostvovati nekaterim prireditvam ob tisočlet-nici Avstrije, ki so jo obeležili s številnimi spektakularnimi prireditvami. Istega leta je Ljubljana dokaj slovesno praznovala 850-letnico svoje prve omembe. Lani sta svojo tisočletnico praznovala Solkan in Gorica. Ta obletnica ni bila prezrta. Na proslavah so bili prisotni najvišji slovenski in italijanski državniki, politiki, znanstveniki in predstavniki pomembnih ustanov. Ob tej priložnosti je izšla študija dr. Petra Stiha / naslovom Villa quae Sclavo-rum lingua vocatur Goriza. Sprašujem se. zakaj je bila tisočletnica Solkana in Gorice toliko bolj pomembna od tisočletnice Stražišča. Sam odgovora na to vprašanje ne najdem. Leta 2004 bo tisočletnico svoje prve omembe praznoval Bled. Zaenkrat ne vem, kako bo občina in država praznovala to obletnico, po dosedanjih omembah te obletnice je videti, da ne bo ostala spregledana. Spet se vprašam, v čem bi bil Bled (razen seveda po podobi raja) pomembnejši od Stražišča. Školja Loka je svojo tisočletnico praznovala leta 1973. Obletnica ni bila spregledana, spremljale so jo številne prireditve, najbolj trajna in dragocena pridobitev, ki je nastala ob tej obletnici, je knjiga dr. Pavla Blaznika Loka in Loško gospostvo. Gotovo je bila v bližnji preteklosti še kakšna častitljiva obletnica in jih bo toliko več v prihodnosti. Prav zanimivo bi bilo, če bi se našel strokovnjak, ki bi naredil časo vno lestvico teh prvih omemb. Nekatere od njih so ohranjene v izvirniku, druge v prepisih. Loška iz leta 973 je ena redkih listin, ki se nanaša na slovensko zgodovino in je ohranjena v izvirniku. Zato je že tolikokrat bila in najbrž, še bo predmet posebne pozornosti domačih in tujih strokovnjakov. Ce bi torej bil izdelan kronološki spisek znanih prvih omemb, bi tega lahko imeli za starostno lestvico naših mest Stara mesta v Sloveniji sem po skušal najti tudi na internetu. Na iskalni argument 1000 let seje kot zadetek prikazal Solkan, pa še to samo zaradi posebne'znamke, ki je i/šla ob tej priložnosti. Praznujemo pa ne samo tisočletnice. Vsako leto je največji kulturni praznik 8. februar, kije tudi državni praznik. Brez konca bi lahko naštevali številne druge obletnice. Večina je lakih, ki so pod-vižene jio/ornosti vsakokratne oblasti. Se včeraj najbolj bleščeče praznovana obletnica je danes povsem pozabljena, celo zaničevana. Večina teh prvih omemb je po ve/ana z urejanjem premoženjskih zadev. Skoraj brez izjeme gre za imperialne listine, ko državni suveren izroča del svoje posesti v last in upravljanje svojemu vazalu. Na to dejstvo smo navajeni gledati kot na nekaj sramotnega, sa| naj bi bile te listine doka/, da smo bili podložniki vladarjev, ki so le listine podpisovali in pečati- li. Pri tem pozabljamo, da so bili v enakem položaju tudi vsi drugi kraji, ki ležijo i/ven meja današ nje samostojne Slovenije. Nič manjši podložniki niso bili prebivalci krajev, ki danes ležijo v isti Evropi, v katero se tako zelo želimo spet enakovredno vključiti. Prav letos in prihodnje leto pa mineva okroglih 200 let, odkar je bila ista posest, ki je bila pred več ali manj kot tisočimi leti 'za zmeraj' podeljena cerkvenim vazalom, tem istim spet odvzeta in prenesena v posvetno posest. Temu aktu rečemo sekulaiizacija. Odvzem ali podržavljanje cerkvenega premoženja se je verjetne) dogajalo kadarkoli so za to bili dani pogoji. Izraz, sekularizacija so za to početje prvič uporabili ob Westfalskem miru leta 1646, sicer pa so podobni posegi znani po /a plembi premoženja templarskim vitezom, v isto kategorijo spada razpusl skoraj 1()(K) samostanov v državno korist, kar je izvedel Henrik VIII. v Angliji. Pri nas so zlasti znane reforme Jožeta II. s podobnim učinkom, posegi francoskih oblasti po revoluciji in nam najbolj /nana nacionalizacija po drugi svetovni vojni ali prole-tarski revoluciji. O pozitivnih in negativnih posledicah za oba glavna protagonista: cerkev in državo in posledic no /a prebivalstvo, naj bi svoje mnenje izrekli strokovnjaki rta mednarodnem posvetu, ki ga pripravljajo za jesen 2003 in bo predvidoma potekal v Školji Loki. Dvestola obletnica sekulai l/aci je je zgodovinski dogodek, ki so ga marsikje v Evropi že uporabili kot povod za različne prireditve, s katerimi osvetljujejo ta dogodek in s tem usmerjajo pozornost stroke in javnosti na svoj kraj. O teh prireditvah se na internetu najde precej več kot o tisočletnicah na ših mest. Na eni od takih prireditev sem bil konec novembra v Ereisingu. To je seveda prav isti Ereising, ki je med drugim 'kriv' za prvo omembo Škofje Loke, Avstrije in Stražišča. Prireditve, ki se bodo vrstile celo leto, so začeli z nadvse svečanim cerkvenim obredom in razstavo z naslovom Zamorc lahko gre (Der Mohr kanu gehen). V sklopu te razstave je tudi razstava Zamorc s krono, ki primerjalno predstavlja kraje, ki so v zgodovini tvorili freisinško posest. Ta razstava je bila zamišljena in prvič postavljena v Školji Loki, kasneje pa še večkrat v Sloveniji in tokrat četrtič v tujini. Če bi kdo v dvestoletnici ne videl zadostnega razloga ža osvetlitev časa in dogodkov, konca ene in začetka druge dobe, bo morda vsaj nekaj pozornosti tej spremembi in njenim posledicam posvetil zaradi verjetno naključnega odkritja Brižinskih spomenikov. Na te so namreč postali pozorni ob selitvi arhiva iz Freisinga v Miinchen, kar je bila ena od posledic sekulai i/acijc. Brižinskih spomenikov ni treba posebej predstavljati. Gre za najstarejša ohranjena zapisana besedila v latinici v staroslovenskem |c/iku (pridevnik slovenski ali staroslovenski je nastal mnogo kasneje, verjetno šele v 19. stoletju; kdo ve kako vse so rekli govorici naših prednikov, preden se je uveljavil izraz, slovenski). Ti trije dokumenti so bili najdeni v osebni Zapuščini freisinškega škofa Abrahama, tistega, ki je vodil škofijo v času, ko ji je bila podeljeno tudi škofjeloško ozemlje. Tu se je vredno še malo zadržati. Znano je, da je bil škof Abraham Zelo vpliven na dvoru in v dobrih odnosih s takratnim cesarjem Otonom II. Za škofa je bil posvečen leta 958 in ostal na čelu škofije 35 let. Leta 973 mu je cesar podelil posest na Kranjskem, že leto za tem pa je padel v nemilost zaradi zarotniskega sodelovanja s pretendentom na prestol, cesarjevim bratrancem Henrikom Prepir ljivcem. Cesar Abrahama ni odstranil, ga pa je izgnal na Koroško na Otok na Vrbskem jezeru in v Loko na Kranjsko. Loka takrat še ni bila Školja Loka. Tudi gradu nad mestom še ni bilo. Posvetno in cerkveno središče kraja je bilo na mestu, ki je danes znano kot Stara Loka. Tu nekje bi najverjet- neje nekaj let prebivala ena najvplivnejših oseb našega takratnega cesarstva. Bi to lahko bil Fron-Jioll, nekdanji starološki dvor, ki se ravno te dni brska i/ pozabe? Brižinski spomeniki so najdeni v njegovem osebnem popotnem ob redniku. Je mogoče, da bi v ta ob tednik prišli kako drugače kot tako, da jih je škof Abraham uporabljaj prav na Koroškem in Kranjskem? Škof Abraham je leta 993 umrl, njegova zapuščina je šla v arhiv, z njo tudi Brižinski spomeniki, vse do sekulari/acije preti dvesto leti. Obletnico sekulari/acije bi Slovenci morali praznovati kot dvestoletnico odkritja Brižinskih spomenikov. Na škofa Abrahama spominja tudi ena od bajk z Loškega o/em Ija. Ta pravi, da je škof živel v Loki tako dolgo, da se je naučil slovenske govorice. Bajka dodaja, da ga je na poti v Idrijo njegov temnopolti sluga, ki gaje dobil v dar i/ Ogleja, rešil pred medvedom in je /ato lik zamorca postal simbol freisinške škofije in posledično vstavljan v grbe freisinških posesti. V Školji Loki in v številnih drugih krajih je. verjetno samo zaradi privajenosti, ostal kot simbol v grbih, čeprav je škofija posesti ob sekulari/aciji izgubila. Grb so leta 1803 začasno ukinili tudi v Ereisingu. Zamorc s krono je še danes simbol v grbu nadško-fije Muenchen in Ereising in se stavni del v grbih škofov te nad-škofije. Na omenjeni ra/stavi, ki bo do marca 2003 na ogled v fre-isinškem škofijskem muzeju, je loška hajka o v/roku za izbiro lika zamorca v grbu ena od mno- Zupanov pohod na Kališče Na prvega januarja se je kar precej planincev in ljubiteljev gora odločilo, da se udeleži županovega pohoda na Kališče pod Storžičem Preddvor - Ob dvanajstih je preddvor-ski župan Franc Kkar, ki je obenem tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, pozdravil na Kališču vse prispele planince« Čeprav je bilo med njimi največ domačinov, se je v knjigi obiskovalcev Planinskega doma na Kališču našlo kar nekaj posameznikov, ki so bili iz Ljubljane. Preddvorski župan Franc Ekar razmišlja 0 pohodu kot tradicionalnem in upa. da se bo naslednje leto vabilu odzvalo še več planincev in ljubiteljev gom. Pozdravil je obiskovalce Kališča ter v letu 2003 vsem ljubiteljem gora zaželel kar največ sreče, veselja in lepih doživetij v gorah ter mogočnih m varnih vzponov in spustov. "V veliko čast in srečo si štejem, da na tem svečanem mestu pod Storžičem sporočam in razglašam, da smo vstopili v jubilejno 110. leto delovanja slovenskega planinstva lemelp prizadevanja za samostojno slovensko planinsko društveno dejavnost segajo že v len, 1872 na bohinjsko, ko so se /uruž.h Tr.glavski prijatelji", vendar društva oblast ni potrdila. V jubilejnem letu se ud. spominjamo prve osvojitve Triglava to so pred 225. leti štirje Bohinjci osvojili j ■m i Tir w Pozdrav preddvorskega župana Franca Ekarja planincem na vrhu Kališča. Pohoda pa se je udeležil tudi Milan Kocjan, župan občine Jezersko (četrti z leve). vrh Triglava, simbol slovenstva in kasneje (natančneje pred 195. leti ) je vrh Triglava osvojil še znameniti Slovenec - prvi slo venski alpinist in športnik - Valentin Stanič. Leto 2003 je tudi zlati jubilej, saj je človek pred petdesetimi leti prvič osvojil najvišji vrh sveta - Mont Everest. Pa tudi Slovenci imamo bogat delež, pri osvajanju Everesta. saj Slovenska smer pomeni v svetu pomemben dosežek," je v nagovoru poudaril Franc Ekar. Malce čez. dvanajsto je bilo vpisanih v knjigo obiskov čez petdeset obiskovalcev Kališča, nekaj pa se jih je takoj po prihodu podalo naprej na Storžič. Na KaJiŠču je bilo vreme sončno. Videlo se je vse do Triglava na eni strani, ter Zaplate oziroma Krvavca na drugi strani, pogled v dolino pa je zastiralo megleno "morje". Alenka Brun Goma mm najbolj športna frekvenca gih drugih, nobena pa tli doka/a na. Naj bo takt) ali drugače; /amore v gibih je ostal in kljub sekulari-zaciji in drugim zgodovinskim dogodkom ostal simbolična in ne- obvezujoca vez med kraji, ki so do pred dvesto leti trpeli ali uživa h isto usodo, saj je /liano, da je bilo življenje pod škofovsko palico lažje kot pod cesarskim /c/ lom. Naj svoje o sekulaii/aeiji in tu nani/anih drobcih svoje pove še posvet, ki ga pripravljajo strokov njaki. Morda se ho na posvetu kaj od povedanega zanikalo ali dodal no potrdilo. Za kraje i/ Loke in loške okolice bo veljalo tudi v bo doče. da so neposredno povc/ani ne le s prvimi omembami števil nih krajev, rek. potokov in gora! \ loški podelilni listini je najbrž tudi najstarejša prva omemba utrdbe (Bosisen), poti (Kranjska pot) osebnega imena (Stresov brod) na Kranjskem (Slovenskem), predvsem pa prva omemba same Kranjske, kar je pogost sinonim za današnjo Slovenijo. Ne pozabimo, da je Kranjska v ohranjeni /godov inski listini omenjena 23 let pred sosednjo Avstrijo, Stražišče pa le nekaj let kasneje. Peter Hawlina GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanov-nik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štetan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna In storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas. d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčiak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-gias.si /Mali oglasi: telefon 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15. ure, sreda do 17. ure Naročnine trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino: letna naročnina 80 evrov Oglasne storitve po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). GORENJSKI GLAS • 4. STRAN ZANIMIVOSTI, TURIZEM / info@g-glas si Petek, 3. januarja 2003 Tradicionalni pohod m Vsako leto so pri koči na Ermanovcu zelo obiskane prireditve. Sovodenj - Že okrog pol desetletja Planinsko društvo Sovodenj vedno 2. januarja pripravi pohod na Bevkov vrh. S Sovodnja je do 1057 metrov visokega vrha nad Cerknim kar okrog dve uri hoda. Na vrhu, kjer je kapelica, člani društva postavijo dva manjša šotora, v katerih na dan pohoda pripravijo topel čaj za številne pohodnike, ki se odpravijo na Bevkov vrh v pozdrav novemu letu. Pohodi so postali še posebno priljubljeni, odkar so jih začeli registrirati in vpisovati pohodnike v posebno knjigo. Lanskega pohoda seje udeležili med 9. in 16. uro okrog tristo pohodnikov. včerajšnjega pa prav tako veliko in je okrog poldneva kazalo, da bodo pohodniki z letošnjo udeležbo presegli vse dosedanje. Tako je bil tudi letošnji pohod na Bevkov vrh hkrati tudi uspešen začetek različnih dogajanj in prireditev Planinskega društva Sovodenj v letu 2003. Planinsko društvo Sovodenj, uspešen predsednik je Lovro Telban, ima na Ermanovcu kočo, kjer so vsako leto poznane tradicionalne in zanimive prireditve kot na primer Šport, glasba, ples. Citrarji s srečanji Gorenjk in Gorenjcev meseca in s poznano ter priljubljeno gobarsko razstavo konec poletja. Andrej Žalar Budnarjeva hiša v Palovčah Palovče nad Kamnikom - Bud narjcva muzejska hiša, prijazna domačija v Palovčah nad Kamnikom, v kateri med letom skrbi za ohranjanje običajev in nekdanjega življenja v tem delu Gorenjske oziroma na Slovenskem Lidija Šubelj, je priljubljena izletniška točka številnih Kamničanov in prebivalcev okoliških krajev vse do Ljubljane in Zgornje Gorenjske. Trenutno je v njej bogata razstava jaslic. Hiša je odprta ob nedeljah popoldne. A.Ž. Leto smo sklenili v Besnici Lepe misli, zvrhan koš dobrih želja, najlepše pa so seveda tiste v'polnih dvoranah. Besnica - Že kar tradicija je, da ob koncu leta z Gorenjskim glasom po različnih krajih na povabilo različnih prirediteljev naredimo turnejo prireditev in srečanj po Gorenjskem. Veselo v novo leto so bile zato tudi letos prireditve, s katerimi smo v polnih dvoranah skupaj z Gorenjsko banko Kranj razveseljevali in hkrati polni pričakovanj čakali novo leto. Nazadnje pa smo bili spet v Besnici. Besnica je bila letos še posebno praznična in vesela. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana v Spodnji Besnici je bila najbolj zgovorna potrditev, da smo se vsi skupaj že kar nekako navadili, da turneje pred novim letom sklenemo v tem kraju. Letos so se zamenjali tudi v vodstvu krajevne skupnosti, nova predsednica KS Besnica je po volitvah Majda Puhar-Kovač. Ko smo jo povabili na oder, je imela kar dvojno vlogo. Najprej je v imenu glavnega pokrovitelja Gorenjske banke izročila nagrado srečnežu, kije prvi pravilno odgovoril na nagradno vprašanje Gorenjske banke (Majda je namreč vodja oddelka poslov z občani v Gorenjski banki), v drugem delu pa nas je potem zanimalo, kaj namerava kot predsednica KS najprej postoriti v Besnici. Zaupala nam je, da bo veliko dela na komunalem področju (ceste), v Zgornji Besnici pa naj bi imela prednost tudi javna razsvetljava. Povsod, kjer smo bili lani ob koncu leta, so bili z nami tudi domačini, ki so se predstavljali v programu. V Besnici so bili poleg predsednika Turističnega društva tudi člani ansambla Besniški kvintet. Predsednik društva Miha Sušnik je v pogovoru z Jožetom ITTJJMBA.-.. Polna dvorana. •Košnjekom napovedal v letu 2003 obeležitev jubileja in sicer 50-let-nice društva, hkrati pa povabil vse tudi na poznano tradicionalno gorenjsko prvenstvo harmonikarjev ter revijo ansamblov narodnoza-bavne glasbe v mesecu juniju. Navdušili pa so v programu na srečanju tudi Rokovnjaška godba iz Naklega, ki je poznana po tem, da spremlja domačo folklorno Rokovnjaška goba skupino. Ansambel Bohpomagej je predstavil uspešnice z zgoščenke, ki je pravkar izšla. Skupaj s pevko Rožo je Bohpomagej razvedril polno dvorano. Navdušili pa so ob duu Nena in Andrej ter pevcu Valentinu Antoniju tudi pevka Tjaša Križnar in harmonikarja Kristina Pahor ter Jernej Arh. Skratka, leto smo še enkrat veselo in z obilo dobrih vželja sklenili v Besnici. Andrej Zalar Gorenjska & Banka Banka««ptelubom Trideset let ansambla Poljanšek Kamnik - Ansambel Bratov Poljanšek bo 9. februarja v športni dvorani v Kamniku s prazničnim koncertom in gosti proslavil 30-letnico ansambla. Ansambel je pred tridesetimi leti ustanovil Rudi Poljanšek, kasneje pa sta se pridružila še brata Danilo in Miro. Vstopnice za koncert bodo naprodaj od 6. januarja tudi v Gorenjskem glasu (mali oglasi). Do koncerta, ki v Kamniku, pa bomo objavili med drugim tudi več nagradnih kupov, saj se je ansambel odločil, da bo bralcem Gorenjskega glasa namenil na prireditvi posebno Glasovo mizo. A.Ž. Tromejo naj bi odprli tudi pozimi Po meddržavnih pogodbah je prehod na tromeji odprt le poleti, Franc Makse, ki ima v najemu dom na tromeji, pa si prizadeva, da bi bil obiskovalcem meja odprt tudi pozimi. Rateče - Dve družini, Vole in Makse sta pred leti ustanovili družbo Tromeja, d.o.o., ki danes šteje deset zaposlenih in ki je pred štirimi leti od ministrstva za obrambo vzela v najem že dokaj dotrajani dom na tromeji, nekdanjo vojašnico J L A. Da so dom sploh lahko usposobili za obratovanje in zadostili vsem tehničnim in sanitarnim zahtevam, so po besedah direktorja družbe Tromeja Franceta Makšeta morali investirati krepkih 600 tisoč nekdanjih nemških mark. Dom na tromeji, ki ima poleg restavracije še 36 ležišč in leži na 1145 metrov nadmorske višine, ima po zaslugi podjetnih lastnikov zares široko in vabljivo ponudbo. Ob letošnjih praznikih so že tretje leto ob domu postavili jaslice v naravni velikosti, še bolj pa smo bili presenečeni, da so zunaj lepo v vrsti postavili sani različnih velikosti. Z njimi se vsak obiskovalec, ki pride do doma, lahko zastonj odpelje nazaj v dolino in sani pusti v snegu tam, do koder ga "nese" - Franc Makse jih nato naložili v kombi in odpelje nazaj. Če je sneg, seveda, potem ni lepšega kot peljati se štiri kilometre s sanmi do Rateč. Pravi, da se v vseh letih še ni zgodilo, da bi sani kdo ukradel ali namerno poškodoval. Takih poslovnih in prijetnih "potez." imajo oskrbniki na tromeji še obilo, zato ni čudno, da obiskovalci radi prihajajo: ob domu je majhna vlečnica, mimo Franc Makse Dom na tromeji obišče vedno več ljudi, še večji obisk pa bi bil, ko bi bil meddržavni prehod odprt tudi pozimi... doma pelje gorska kolesarska pot, na tromeji so pripravili tekaško stezo do Korenskega sedla, hišnih dobrot, kot so gobe in fižol ne manjka, urejen je parkirni prostor, na leto imajo kar 13 prireditev: od dedka Mraza, do gostovanj znanih ansamblov, srečanj bolnih otrok in njihovih taborov na tromeji, silvestrovanje, smuk s tromeje na povprečni čas, sankanje ob polni Luni s tromeje, sankanje z agencijo Julijana. Ob 1. maju je bilo na tromeji kar 2000 ljudi. Zdaj se dogovarjajo z gozdarji, da bi ob neposredni bližini doma uredili gozdno učno pot, na kateri bi šolskim skupinam, ki jih redno obiskujejo za dan ali več dni, prikazali delo v gozdu. Razen tega pa bi radi na vrhu tromeje postavili brunarico, prizadevajo pa si, da bi se tromeja kot letni meddržavni prehod odprla tudi pozimi. Zdaj je turistom prosta pot preko meje le poleti, dobro pa bi bilo, ko bi bil prehod odprt tudi pozimi, saj je na avstrijski strani pozimi zelo živahno in odlično obiskano smučišče. Upajmo, da bo Francetu Makšetu in njegovi družini, ki tako zgledno skrbi za dom na tromeji, uspelo in da se bodo z odprtjem zimskega prehoda tudi naši turisti brez skrbi napotili do meje in preko nje tudi pozimi. Darinka Sedej Pravljični slap Peričnik navdušuje Čeprav ni prave zimske idile, je osvetljeni slap Peričnik doslej obiskalo skoraj tri tisoč ljudi. Še več jih je privabila predstava živih jaslic v ledu. Mojstrana - Božični in novoletni prazniki predstavljajo za številna društva z. Dovjega in Mojstrane, ki med seboj že dalj časa uspešno sodelujejo, vrhunec zimske turistične sezone, še posebej v milih zimah, s katerimi narava zadnja leta ne skopari. Med najbolj zanimivimi in atraktivnimi prireditvami, ki so jih v skupnem sodelovanju pripravili Turistično društvo Dovje - Mojstrana, trgovina Pr' Katr' Razvojne zadruge Dovje, z.o.o, Športno društvo lednih plezalcev Mlačca - Mojstrana, sekcija konj Agrarne skupnosti vilo v sodelovanju z mladinskimi skupinami iz. župnij Jesenice, Dovje - Mojstrana in Planina pod Golico. Množično je obiskan tudi pravljično osvetljeni slap Peričnik, kateremu pa žal nagaja toplo vreme, saj so še posebej lepe zamrznjene sveče kmalu odpadle. Klub temu slap dnevno obišče veliko ljudi, tudi do osemsto, njihovo število pa narašča tudi z leti. Slap so prvič osvetlili leta 1999, še posebej pa je lepo ob jasnih dnevnih ob lunini svetlobi. Letos so prvič postavili stojnico, na kateri so ljudje dobili kuhano Lučke, lučke, lučke ... Alpski vrt Viharnik vabi k ogledu. Dovje - Mojstrana, KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana, Planinsko društvo Dovje - Mojstrana in Lokalna turistična organizacija Kranjska Gora, so bile nedvomno žive jaslice v ledu in predstava, ki jo je Športno društvo lednih plezalcev Mlačca - Mojstrana pripra- vino, čaj, rum, ta "kratkega" in bakle za osvetlitve poti. Saša Kofler iz Planinska društva Dovje - Mojstrana je pojasnila, da so gostinsko ponudbo pripravili Pr' Katr', ljudje pa so povpraševali tudi po hrani: "Želimo si, da bi se rešilo lastništvo bližnjega gostišča Osvetljeni Peričnik je lep tudi brez ledu. pod slapom in da bi začeli uspešno sodelovati z novim lastnikom glede ponudbe. Trenutno slap osvetljuje agregat, v letošnjem letu, ko naj bi bila izvedena elektrifikacija do Aljaževega, doma, pa bo možnost osvetlitve permanentna." Slap bo osvetljen vsak dan med 17.00 in 19.00 še do 6. januarja. Za lepe večere skrbi vokalna skupina "Triglavski zvonovi", za varnost pa člani GRS Mojstrana in Planinskega društva Dovje Mojstrana. V tem času je v Mojstrani zanimiv tudi Alpskega vrta Viharnik, za katerega skrbi Stane Brus. Vsi njegovi viharniki in sedemdeset vrst rož so okrašeni z lučkami, ki jih je skupno 2003, obiskovalce pa navdušujejo tudi lepe jaslice. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Podobnikova dekleta Objavljamo zgodbo, ki jo je napisala trinajstletna Ančka in pesmi enajstletne Milke, medtem ko devetletna Polona najraje pleše. Člani Lions kluba Škofja Loka so v nedeljo, 29. decembra, na Cerkljanski vrh nad Sovodnjem pripeljali računalnik, nekaj dni kasneje je informatik pripeljal še povečevalnik in Podobnikova dekleta naučil uporabljati nove naprave. Podobnikova družina je bila darila zelo vesela, dekleta so namreč slabovidna, nosijo očala z dioptrijo plus 16 in plus 18. V šoli so zelo pridne učenke, toda vse črke in številke so jim premajhne, zato jim bo povečevalnik v veliko pomoč. Ne samo pri učenju. Ančki tudi pri pisanju zgodb in Milki pri pisanju pesmi. Morda se jima bo pridružila tudi Polona, ki ima šele devet let in sedaj najraje pleše. Morda še to. Pri Podobnikovih je televizor pod ključem. Dobesedno. Dogovorjeni smo, koliko časa dekleta gledajo televizijo, ne veliko, da si ne kvarijo oči, nato pa se zaklene, da ni izgovarjanja in prepirov pravi oče Edo. 'Milijonarja' se zato dekleta igrajo same, vprašanja so sestavila s pomočjo šolskih knjig in leksikonov. Mati Valerija in oče Edo hčeram zaradi slabovidnosti prav nič ne gledata skozi prste, vzgajata jih v samostojne osebnosti, zato so samozavestne in sproščene. Pri branju Ančkinih zgodb in Milkinih pesmi se nam celo zdi, da Podobnikova družina uspeva prikrajšanost spreminjati v prednost. Marija Volčjak Vlak ljubezni Vlak ljubezni je prispel naravnost moje srce. Jaz te ljubim, ti boš moj: jaz te ljubim s srcem. Vlak ljubezni je prispel naravnost moje srce. Zate, zame in ljubezen je prispel vlak ljubezni. 2. POGLAVJE - Tudi drugi morajo izvedeti Ko sem se zjutraj vsa prepotena zbudila, sta Nives in Nuša še spali. Nuša je stiskala k sebi punčko, Nives pa kot ponavadi sliko svojega fanta Uroša. Hitro sem se preo-blekla in po prstih odšla do kopalnice in nato v kuhinjo. Pojedla sem košček kruha in popila kozarec pomarančnega soka. Sedla sem za mizo in poslušal zaspan jutranji utrip naše majhne hiše. Matej je na ves glas smrčal, papagaj Pepi je vadil neko opereto, govoreča ura na hodniku pa se je drla, naj vstanemo. Končno se je naša družina le prebudila. Lepo počasi in brez besed, si je vsak v kuhinji vzel, kar je želel jesti in kmalu smo vsi skupaj sedeli za mizo. Nihče ni nič rekel. Vsi razen mene so zaspano pogledov a li v zajtrk in vsake toliko časa pogledali skozi okno, da so se prepričali, da so še na Zemlji. Končno je mami le spregovorila: "Gaja, prosim prinesi nam pokazat sestričnino darilo. Brez. ugovora sem odšla v dnevno sobo po srečko. Dala sem jo mami. Položi la jo je na mizo in rekla: "Vsak naj si pogleda ta listek." Zdelo se mi je čudno, da si je mami izbrala tako potezo, saj je ponavadi vsa presenečenja razkrila v hipu brez ovinkarjenja. Prvi je listek v roke dobil Tim. Na hitro gaje pogledal in rekel: "Mami to je en na vaden papir." Srečko je hotel kar zmečkati, a sem jo še pravočasno rešila. Nuša ni imela komentarja in je srečko, kot da se ni nič /godilo, dala naprej. Nives je pogledala na listek in rekla: "To ni nič. To je navaden papirček, na katerega je naša ljuba Gaja natisnila nekaj številk in jih obkrožila s kemičnim svinčnikom. Ko pa je srečko dobil v roke Matej, seje veselo zasmejal, skočil kot kakšen otrok in me hitel objemati. Ati seje nemirno presedal, saj seveda ni vedel, zakaj takšno veselje. Ko pa je dobil listek v roke. je rekel: "Gaja, kaj bi brez. tebe!" Ja/. ati. mami in Matej in Uroš smo se veselili, Nives, Nuša in Tim pa so nas le čudno pogledovali. Nives je začela bi Ste rično vpiti: "Kaj za boga pa je /daj to, vsi se veselite, meni pa niti poveste ne, zakaj se gre!" Draga sestrica, povem ti lahko samo to, da smo postali milijonarji!" Nives še zmeraj ni dojela, za kaj se gre, zato je jezno odvihrala v sobo. Mami je Timu in Nuši razložila, da imamo zdaj veliko denarja, in da bosta /daj lahko imela veliko igrač. Bila sta navdušena. Končno smo vsi, razen Nives, dojeli, da smo zdaj eni izmed največjih slovenskih bogatašev. v . É0 J 1. POGLAVJE - Tako se je vse začelo Sedela sem na klopci pred našo hišo in skupaj z atijem, mami, sestrami in brati, čakala sorodnike in družinske prijatelje, ki so bili povabljeni na praznovanje atijevega rojstnega dne. Ati in mami sta se zaljubljeno gledala, triletni bratec Tim in sedemletna sestrica Nuša sta se igrala s kockami, večno zaljubljena Nives in moj pametni brat Matej sta se kot vedno prepirala, jaz. pa sem ljubosumno pogledovala k sosedovi hiši. Nisem mogla odvrniti pogleda z bazena pred hišo, lepo urejenega vrta in ribnika. Želela sem si, da bi tudi jaz živela tam in uživala življenje sto na uro. Iz sanjarjenja me je prebudila gruča atijevih prijateljev in sestrična Taja. Dobesedno pograbila je mojo roko in me odvlekla v hišo. Tam mi je v roke potisnila majhen zavojček. Odstranila sem papir in v prozorni škatlici zagledala srečko za loto. Zahvalila sem seji za domiselno darilo in odšli sva na dvorišče praznovat skupaj z drugimi. Jedli smo dobrote, ki jih je pripravila mami, se pogovarjali in smejali. V tem veselju sem skoraj pozabila na darilo, ki mi gaje podarila sestrična. Pogledala sem na uro, samo še pet minut je manjkalo do žrebanja. Namignila sem Taji naj gre z mano v hišo. Usedli sva se pred televizor in nestrpno čakali, da se bo žrebanje začelo. Končno seje napovedovalka pojavila na televizijskem ekranu. Povedala je, da žrebajo rekorden znesek za sedmico 650 milijonov tolarjev. Srce mi je začelo hitreje biti. S Tajo sva strmeli v ekran in označevali številke na listku. Vse kroglice, ki jih je napovedovalka izžrebala iz bobna, so imele enake številke, kot so bile napisane na moji srečki. Obkrožala sem eno za drugo in kmalu je napovedovalka izvlekla še zadnjo številko, pogledala jo je in z umirjenim glasom rekla številko, ki na mojem listku do tedaj še ni bila obkrožena. Hitro sem obkrožila še to številko in postala sem milijonarka! S s^strično sva se objeli in se začeli od veselja jokati. Nisva mogli dojeti, da sem postala dobitnica 650 milijonov, prav jaz. Z nasmeškom na ustnicah in solzami v očeh sva odšli k ostalim na dvorišče. Poklicala sem mami in ji vse od začetka do konca razložila. Poslušala me je z odprtimi usti in me začudeno gledala. Ni mi verjela, zato je rekla: "Gaja, dokler ne vidim pred sabo računalniškega izpiska izžrebanih številk loterije Slovenije, ti ne verjamem. Mimogrede izpisek lahko najdeš na internetu." Hitro kot veter sva s Tajo spet tekli v hišo. Kar se je dalo hitro sva vklopili računalnik in se po čudežu prebili skozi gesla, ki jih je nastavil brat Matej za dostop do interneta. Taja, ki se na računalniške zadeve spozna bolje, kot jaz je hitro vtipkala internetni naslov Lota. Spletna stran se je počasi naložila in pred sabo sva zagledali številke, ki so bile tistega dne izžrebane. Natisnili sva jih in takoj oddrveli nazaj k mami. Počasi, kot da se ji nikamor ne mudi, je prebirala številke z. lista in jih primerjala s številkami s srečke. Ž učiteljsko natančnostjo je vendar le prišla do konca. Objela naju je s pogledom, nato pa rekla, da naj srečko varno spraviva, in da naj o tem ne govoriva nikomur. Potem je, kot da se ni nič zgodilo odšla praznovat naprej. Odšli sva v dnevno sobo in varno spravili srečko. Nato sva se začeli pogovarjati, kaj neki naj storiva z denarjem, saj 650 milijonov ni tako malo denarja. Govorili sva ena čez drugo in sanjarili o prelepih hišah z bazeni, sanjskih počitnicah na Havajih, bogato založeni garderobi... Vesela sem bila, da sem srečno, pa čeprav je izvirala iz denarja, lahko delila s Tajo, mojo najboljšo prijateljico in sestrično. Po dolgem klepetu sva sklenili, da ne bova zapravljali na veliko, in da bova denar raje dali v upravljanje staršem. Nekaj pa ga bova namenili tudi za dobrodelne namene. Kar naenkrat je Taja nehala govoriti. Vprašala sem jo, ali je kaj narobe. Spet je bila nekaj časa tiho, nato pa je z resnim glasom rekla: "Čeprav sem srečko kupila jaz, ves denar prepuščam tebi. Prosila bi te samo to, da me boš vzela s seboj, če boš slučajno šla kdaj na Havaje." Nisem ji oporekala pa ne zato, ker sem denar hotela obdržati zase, ampak zato, ker sem vedela, da moram njene odločitve spoštovati, saj je moja najboljša prijateljica. Zahvalila sem se ji, jo prijela za roke in ji rekla, da je ona moja najboljša prijateljica, in da vedno bo, pa čeprav bom jaz ne vem kakšna bogatašinja. V teh pomembnih trenutkih naju je zmotila Tajin mami. Taja je morala domov. Pomahala sem ji v slovo, se poslovila od ostalih gostov, še enkrat čestitala atiju in odšla spat z. izgovorom, češ da me boli glava. Luna /.ima gleda, luna gleda. luna gleda zvezdice. Luna šteje, luna Šteje luna šteje zvezdice. Glej luna zvezdice, ki migljajo : neha in POJO ti pesmice. kakor mi doma. Žalost Nikar ne bodi žalostmi. bodi vesela. rada se smej in ta Stavek poslušal: ŽIVIJENJE NI ŽALOST. Veter Veter šumi in rože sadi. Role so lepe, veter pa ne. 3. POGLAVJE - Tudi jaz sem lahko zvezda Petsto šesto Petsto šesto kravje doma. Prva me ruka. druga mi mu mu mu muka. Petsto Šesto krav je doma. Vse so doma z marsovskega tla Petsto šesto krav iz srca. "Dober dan, kaj bo dobrega", je mene in atija, pozdravila prijazna uslužbenka na loteriji. "Moja hčerka pravi, daje v nedeljo zadela rekordni dobitek v Lotu, 650 milijonov. Uslužbenka je za hip onemela, nato pa me je prosila, če jih lahko pokažem srečko. Rada volje sem jo ji izročila. Natančno je pregledala listek in se nasmehnila: "Čestitam, res si postala milijonarka. Prosila bi te prosila, če podpišeš nekaj dogovorov." Podpisovala sem dogovore za dogovorom. Ati je besedilo na listu zmerja na hitro prebral, povprašal uslužbenko, če mu ni bilo kaj jasno in mi pokimal, da naj podpišem. Ko sem se skupaj z atijem vendar le prebila skozi kup papirjev je nekdo potrkal. Uslužbenka je hitela odpret. Bili so novinarji s televizije. Prijazna gospa jih je povabila v pisarno. Tam so z njo posneli intervju. Z očetom sva se umaknila na konec pisarne in z zanimanjem opazovala snemanje. Uslužbenka je iznajdljivo odgovarjala na vprašanje novinarke, o poteku žrebanja. Kmalu so končali in novinarka je vprašala še, ali morda že vejo, kdo je srečni dobitnik te velike nagrade. Uslužbenka je prikimala in pokazala name. Stopila sem k novinarki. Najprej mi je čestitala, nato pa prosila za kratek intervju. Privolila sem. Ka-merman je rekel, da se snemanje začenja in novinarka je že hitela na dan z vprašanji. NOVINARKA: "Najprej vse čestitke Gaja. Kako si se počutila, ko si izvedela, da si srečna dobit- JAZ: "Na začetku sploh nisem mogla verjeti, da sem postala milijonarka. Takšne stvari niso ravno vsakdanje, zato sem bila toliko bolj presenečena." NOVINARKA: "Kaj pa tvoja družina, kako so sprejeli dejstvo, da živi v njihovi sredi milijonarka?" JAZ: "Včeraj sem povedala samo mami. Ta sprva ni mogla verjeti, zato je rekla, naj številke, ki so bile izžrebane, preverim na internetu. Ko je ugotovila, da se vse ujema, je odločila, da bodo ostali družinski člani izvedeli kasneje. Danes zjutraj sem vsem pokazala srečko, bili so navdušeni." NOVINARKA: "Si srečko kupila sama ali ti jo je kdo podaril.'" JAZ: "Srečko mi je podarila sestrična Taja, za kar se ji najlepše zahvaljujem. NOVINARKA: "Morda že ves. kaj boš storila s toliko denarja?" JAZ: "Točnih načrtov še nimam, vem pa, da nočem na veliko /a pravljati in hočem to srečo deliti tudi z drugimi družinskimi člani." NOVINARKA: "Hvala /a intervju in veliko sreče pri ravnanju z. denarjem." Kamerman je prenehal snemali. Novinarka se je na hitro poslovila in se še enkrat zahvalila. Komaj je zaprla vrata za sabo, je v pisarno vstopila že nova televizijska ekipa, potem še nekaj radijskih in časo pisnih novinarjev. Odgovarjala sem na vprašanja, se fotografirala in se ves čas nasmihala. Ob štirih popoldne, ko je odšla zadnja novinarka, sem bila popolnoma i/mu čena. Z atijem sva se zahvalila Saj nisem nora Saj nisem nora. saj nisem nora. da s teboj nocoj bi odšla kjer še nikoli prej nisem bila. Noč je temna, polna lati. Sploh pa ne vem kam me boš peljal: ali na mavrico, ali v pravljico? Morda me boš celo ubil. Saj nisem nora. saj nisem nora, da v teboj hi odšlo kjer ni poljubov in vode. Ni ljubem ter postelje Temni oblaki pa sevajo na zemljo. Saj nisem nora. da s teboj nocoj bi odšla, saj nisem nora! PETEK, 3. JANUARJA 2003 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Pozabljene knjige naših babic 8.15 Medvedek sladkosnedek 8.25 Nariši mi backa, lutkovna predstava 8.55 Jonas in viking, kratki igrani film za otroke 9.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.40 Dvojne počitnice, otroška nadaljevanka 11.25 Prisluhnimo tišini 11.55 Humanistika 12.25 Dosežki 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Dosje 13.50 Prisluhnimo tišini 14.05 Svet v letu 2002 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Hidak - mostovi 16.30 Poročila, Šport, Vreme 16.45 Čarobne dežele, čarobno drevo, risana nanizanka 16.55 Iz popotne torbe 17.15 Medvedek sladkosnedek, pesmice 17.45 Na prepihu, finska dok. oddaja 18.00 Zofijin svet, švedska nanizanka 18.35 Deteljice 18.45 Risanka * 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mojstrski izsiljevalec, angleški film 21.45 Meč - mit in stvarsnost srednjega veka, dok. oddaja 22.20 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Polnočni klub 0.25 Na prepihu, finska dok. oddaja 1.15 Meč - mit in stvarnost srednjega veka, dok. oddaja 1.45 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 2.10 Čebelar, grški film 4.10 Ljubi me, ne ljubi me, ameriški film 5.50 Športni film 6.20 Vsakdanjik in praznik 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 8.30 Hidak - mostovi 9.00 35 let folklorne skupine Emona 11.00 TV prodaja 11.30 Marlin Bay, novozelandska nadaljevanka 12.15 Hiša z vseh vetrov, nemška nadaljevanka 13.05 Videostrani -Vremenska panorama 14.20 TV Prodaja 14.50 Hladna vojna, ameriška dok. serija 15.35 Ko ulice spregovorijo 15.50 Lacko in krefti, TV priredba predstave 17.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 17.55 Ja-kec in čudežni fižolček, ameriški risani film 19.15 Videospotnice 20.00 Sloves, angleška dok. oddaja 21.00 Županova Micka, TV priredba predstave 22.10 Preživetje, ameriški film 0.05 Moška liga, angleška nanizanka 0.35 Iz slovenskih jazz klubov 1.25 Videospotnice, ponovitev 2.10 Videostrani 10.50 Simpatije, ameriška nanizanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Resnica TV škandalov, dok. oddaja 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 16.55 Simpatije, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Simpatije, ameriška nanizanka 20.50 Midve z mamo, ameriška nanizanka 21.45 Podle igre 2, ameriški film 23.20 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 0.10 Rdeče petke, erotična serija Tulipan 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Jaslice na Gorenjskem, posnetek Tone Mlaker 21.30 Pr' Vitorjoti, razvedrilno humoristična oddaja 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. POPTV 7.40 Knjiga o džungli, sinhronizirani risani film 8.35 Najlepše božično darilo, sinhronizirani risani film 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Peter Pan, sinhronizirani risani film 14.00 Varuhi luke, avstralski nanizanka 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Akcija: Vojak, ameriški film 21.50 Kameleon, ameriška nanizanka 22.40 Highlander 2, ameriški film 0.40 24 ur, ponovitev ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča 118.45 Novoletni Videomeh - ponovitev 19.55 GTV priporoča II 20.10 GTV MIX, kontaktna razvedrilna oddaja z zanimivimi glasbenimi gosti 21.10 Novoletna oddaja TV Primorke 24.00 ALEN, sijaj mesečine, 14. del ponovitev 01.00 Čar Silvestr-ske noči, 2003, ponovitev HHokej 3.30 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po'širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Veseli december na DTV 18.15 Dežela prebujaš se, 12. oddaja, ponovitev 18.45 Kamera med vami: Bazen v Kropi 18.50 Kamera med vami: Obvoznica Škofja Loka 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - inf. pregled dogodkov v regiji 20.15 Oddaja za gluhe in na- aluitU M KK Dmmí„n no nTW oncomKr.1 ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio 0NIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turística 22.35 Video-spoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Harveytoons 8.00 Pokemoni 8.30 Risanke 9.00 Risanke 10.00 Risani film 10.45 Risanke 11.15 Družinska TV prodaja 11.40 Alen - lunina svetloba 12.50 Emillie 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Rad igram nogomet 14.50 Alen 15.50 Družinska TV prodaja 16.05 Potovanja z Janinom 17.05 Štiri tačke 17.35 Bonança, nanizanka 18.35 Automobille 19.00 Pokemoni, risani film 19.10 Videalisti 20.00 Pod zidano marelo 21.30 Lovci na nagrade, ameriški film 23.30 Moč polnega življenja 0.00 Hil-lary in Jackie, ameriški film 2.00 Videostra- 7.05 Amerika - življenje narave 7.35 Deček spoznava svet, nadaljevanka 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Ognjišča svetovnih kultur 11.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.35 Moč želje, nadaljevanka 13.35 Glasbena televizija 14.10 Zvezdne steze 15.00 Ognjišča svetovnih kultur 16.00 Poročila 16.05 Program za otroke in mladino 17.30 Hrvaška danes 17.45 Duhovni klic 18.30 K(v)ader 18.30 Direkt 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo 20.55 Željka Ogresta z gosti 21.55 Pol ure kulture 22.30 Meridian 16 23.05 Zakon in red - oddelek za žrtve, nanizanka 23.55 Zadnji dnevi diska, ameriški film 1.45 Brisalec, ameriški film 3.35 24 ur 4.20 Seks v mestu 4.50 Zakon in red, nanizanka 5.35 Henrik V, angleški film 7.40 Kraljestvo divjine 8.00 TV vodnik in panorame hrvaških turističnih središč 10.00 Čas je za jazz 11.00 Hrvati in krščanstvo 11.35 Hrvati v Romuniji 12.00 Cirque du Soleil 13.35 Svet v letu 2002 14.35 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa: Strast po življenje, ameriški film 16.05 Ste klicali, milord?, nanizanka 17.00 Poročila za gluhe in naglušne 17.05 TV koledar 17.15 Moč želje, nadaljevanka 18.00 Panorame 18.35 Tretji kamen od sonca 19.05 Kviz 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 24 ur, nanizanka 20.50 Poročila 21.05 Seks v mestu, nanizanka 21.40 Henrik V, angleški film 23.45 Zvezdne steze, nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.55 Ponovitve 13.15 Smučarski skoki, kvalifikacije 15.10 Obalna straža 15.55 Novice 16.00 Simpatije 16.50 Čarovnice 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Novice 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Smalvil-le, uvod v nanizanko 21.10 Izbiramo zvezdo leta 22.20 Novice 22.30 Izbiramo zvezdo leta 22.45 Ameriški film 0.15 Šport 0.55 Jane Street, ameriški film 2.25 Magazin 25 2.50 Ženske, ki pijejo prošek 4.20 Simpatije 5.05 Čarovnice 5.55 Šeherezada AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 6.30 Nežni anarhisti 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Zlata dekleta 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Oh, ta Nicole 11.45 Pogled na vreme 12.00 Vsakdanja zgodba 12.45 Pogled s strani 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Primarij Traper John 14.50 Dvorec ob Vrbskem jezeru 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Ljubezen, laži in strasti 21.50 Pogledi s strani 22.10 Čas v sliki 22.35 Trojica v tujih posteljah, nemški film 0.00 Čas v sliki 0.30 Oh, ta L.A. 0.50 Show Barbare Karlich 1.50 Pogledi od strani 1.55 Mož, ki je vedel preveč 3.55 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Kulinarično popotovanje SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, tirani in Qnra . RAHID ÇORA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Hoe ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Hov ne znam domov 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Hov ne znam domov 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Večerni program 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SOBOTA, 4. JANUARJA 2003 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice in Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Oglasi 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno: Nov zakon o delovnih razmerjih - pogodba o delu; gostaj Milena Sitar, Zveza svodobnih sindikatov Slovenije 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno -1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Radio danes 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dr. Petek - Zdravje na Gorenjskem 13.40 Oglasi 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice, pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah in vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Minute za Obrtno zbornico Radovljica 17.00 Aktualno: akcija Moj zdravnik 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Aktualno: Ponovitev Dr. Petek 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 18.00 Planinska oddaja 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dan za zadetek 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Radio Pirat 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 Globus - lenti pregled 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Zmajčkov mozaik 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Darilo za dopisnico 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega -izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni alasbeni Droaram 7.05 Teletekst TV Slovenija 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Zgodbe iz praznične školjke 8.35 Biserčki iz Bisergore 8.40 Radovedni Taček: Jelka 8.55 Medvedek sladkosnedek 9.20 Rdeča Kapica, lutkovna igrica 9.45 Jonas in viking, kratki igrani film za otroke 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.40 Kino Kekec: Obuti maček, japonski risani film 12.00 Slovenija v letu 2002, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Študentska ulica, oddaja za študente 13.50 Hidak - mostovi 14.20 Ko ulice spregovorijo 14.35 Lepe punce, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.10 Ozare 17.15 Prvi sneg, risani film 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Osvajanje K2, ameriška dok. serija 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.15 EUinmi 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Zadnji vampir, angleški film 21.45 Vmesni čas: Bojan Križaj 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Topkapi, ameriški film 1.00 Podoba v kamnu, angleška nadaljevanka 1.50 Osvajanje K2, ameriška dok. serija 2.15 Slovenski magazin 2.40 Poštenjak, nemška nanizanka 4.30 SP v AS, veleslalom (m), posnetek 5.20 Smučarski skoki, posnetek 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 TV prodaja 8.30 Hidak - mostovi 9.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 9.40 Kranjska Gora: SP v AS, veleslalom (m), prenos 1. teka 11.30 Rastignac, francoska nadaljevanka 12.25 Kranjska Gora: SP v AS, veleslalom (m), prenos 2. teka 13.40 Smučarski skoki - novoletna turneja, prenos 15.30 TV Prodaja 16.00 Isko, mali mojster lasa iz Finske 16.15 Eva in Adam, švedska nadaljevanka 16.45 Županova Micka, TV priredba 18.25 Liga prvakinj v rokometu: Ferrobus - Krim Eta Kotex, prenos 20.00 Figarova svatba, posnetek opere 23.25 Rastignac, francoska nadaljevanka 0.10 Sobotna noč 1.45 Videospotnice, ponovitev 2.30 Videostrani KANALA 10.20 TV prodaja 10.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 15.50 Film stoletja: Nadarjeni otroci, ameriški film 17.30 Xena, ameriška nanizanka 18.20 Herkul, ameriška nanizanka 19.10 Midve z mamo, ameriška nanizanka 20.00 La bam-ba, ameriški film 22.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 22.50 Skrivnostne igre 2, ameriški film 0.30 Ekstra magazin 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa - Raja: 8.00 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.10 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 8.20 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 8.50 Mala Kitty, sihronizirana risana serija 9.00 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 9.30 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Sneženi mož, sinhronizirani risani film 11.10 Mali helikopter, sinhronizirana risana serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Smola pa taka, ameriška nanizanka 12.55 Pop-stars Tour 2002 15.05 Souvenir: Sestre, ponovitev 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.50 Goodyear liga; Pivovarna Laško - Zagreb, prenos košarke 19.15 24 UR 20.00 Filmski hit. Nenavaden par, ameriški film 21.45 Sosedovi, ameriški film 23.30 Lov na čarovnice, avstrijski film 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Pokemoni 8.00 Veseli zajček, risanka 8.30 Na zahod, risani film 9.30 Dr. Jekill in mr. Hyde, risani film 10.30 Risanke 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.00 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 Sijaj 16.00 Avtodrom 16.30 Dok. oddaja 17.00 SQ Jam Show 18.00 Rad imam nogomet 18.30 Rokometna mreža 19.00 Automobille 19.15 Risanka 19.30 Wai Lana joga 20.00 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Mušič 21.30 Spogledljivka, komedija 23.30 Moč polnega življenja 0.00 Dilema, ameriška drama ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 17.00 Otroški program 17.30 GTV mix, ponovitev petkove oddaje 18.30 S Peugeoti po Sahari 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Pojoča smrečica pred Maxijem 19.30 Veriga uspeha, oddaja tevepike - Zoran Predin 19.55 GTV priporoča II 20.00 ALEN - sijaj mesečine, 15. del argentinske nanizanke 21.00 Naši NZ anasmbli se predstavljajo 21.40 GTV priporoča III 21.45 Kanonade, vodi Črt Kanoni 22.45 EU in Slovenija, 10. del 23.00 SEM, oddaja R. Klariča, 64. del 23.30 Čar silvestrske noči, 2003 3.30 Vi-dpnstrani 1 00 RTV intri 94 ur TTY SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Video strani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Veseli december na DTV 18.13 Dežele prebujaš se, 8. oddaja, ponovitev 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.11 Novoletni sprejem upokojencev v Skofji Loki 20.15 Špas Špas teatra - 2. 20.35 Špas Špas teatra - 3. 20.45 Premiera na DTV: ansambel Tulipan 20.50 2. seja občinskega sveta občine Škofja Loka, posnetek 21.20 Premiera: ansambel Tulipan 21.25 Promocijski spot DTV 21.28 Oglasi 21.30 Veter nosi pesem mojo 2002, 1. del glasbene prireditve 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.fh Viva turística 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Kaj se mi dogaja? 11.05 Felicity 12.00 Poročila 12.20 Biblija 12.35 Prizma 13.30 Glas domovine 14.00 Fenomeni 14.30 Verska oddaja 15.30 Poročila 15.40 Veter v hrbet 16.30 Čudežne stopnice, ameriški film 18.00 Risanka 18.25 Hruške in jabolka 18.55 Ani-maniaki 19.30 Dnevnik 20.05 Simon Birch, ameriški film 22.05 Glamoru cafe 23.10 Poročila 23.25 Umor v Mezopotani-ji film 0.55 Nočni program 10.05 K(v)ader 10.35 Pol ure kulture 11.05 Svet mode 11.30 Direkt 12.00 Bat-man in Robie, ponovitev 13.20 Ponovitev 14.00 Hišni ljubljenčki 14.45 Potovanje v Vučjak 15.40 Zlata dekleta 16.10 Melrose Plače 17.00 Beverly Hills 17.50 Briljanten 18.40 Hit HTV 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 Črno - belo v barvah 20.50 Poročila 21.00 Bogati so in tudi ponosni na to, dok. film 21.55 Piknik pri Ozirisu, nadaljevanka 22.45 Triler AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 9.20 SP v deskanju na snegu, prenos 10.10 SP v AS, veleslalom (m), prenos 1. teka 11.30 Risanka 11.35 Risani film 12.05 DrewCarey 12.25 Življenje in jaz 12.50 SP v AS veleslalom (m), 2. tek 13.30 SP v smučarskih skokih, prenos 15.55 Smalliville 16.40 Srček 17.30 Streetlive 18.00 Nogomet 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 19.55 Šport 20.15 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, ameriški film 22.15 Univerzialni vojak 23.35 Odprava v veliko votlino, ameriški film 1.05 Amenški film 2.35 Univerzialni vojak 3.50 Srček AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.30 Trije v tujih posteljah, nemški film 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Ljubezen, laži, strasti 2, avstrijski film 12.35 Popotniške zgodbe 13.00 Čas v sliki 13.10 Malo okrožno sodišče, nemški film 14.50 Ni vsak dan nedelja, nemški film 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Doživetje v Avstriji 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ljubezen, laži, strasti 2, avstrijski film 21.45 Čas v sliki 21.55 Moja mama, moja tekmica, nemški film 23.25 Čas v sliki 23.30 Angleški film 1.00 Pogledi od strani 1.05 Dežela in ljudje 1.35 Ljudski odvetnik 2.45 Moja mama, moja tekmica, nemški film 4.15 Film ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Oglašanje - slovensko naj smučišče 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: ME-TROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dnhro iutrnl Komu'? 6.45 Vreme R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: spremljamo pokal Vitranc 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Spremljamo pokal Vitranc 12.50 Aktualno: Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: Podarim 14.00 Aktualno: Pokal Vitranc 14.15Vošči-la 14.30 Novice in pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Inforamtivna oddaja: Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Spremljamo tekmo mednarodne hokejske lige - Acroni : Olimpija 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Radiov prihodnjih dneh 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 18.30 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Pomurski dogodki 9.05 www/rgl.si 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 12.30 Play off - letni pregled 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.J 5 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program ■V damo mm 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Živ žav: Čebelica Maja; Cofko Cof; Sneženi mož, otroška oddaja 9.55 Nedeljska maša 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Tistega lepega popoldneva 13.20 Predmet poželenja 13.30 Kulinarika 13.45 Kultura bivanja 14.05 Motoring 14.05 Avantura: osamljeni planet 15.05 Nedeljsko oko 15.10 Privlačna nasprotja 15.35 Kislo jabolko 15.55 Šampioni 16.00 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pop-oldne 17.00 Glasbeni dvoboj 17.20 Družabna kronika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Zaželeni ženin, angleški film 21.45 Intervju 22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.10 September, ameriški film 0.40 Moška liga, angleška nanizanka 1.10 Poštenjak, nemška nanizanka 1.55 Vsakdanjik in praznik 3.10 SP v AS, veleslalom (m), posnetek 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 9.00 TV prodaja 9.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 9.55 Kranjska Gora: SP v AS. slalom (m), prenos 1. teka 11.30 Slovenski ljudski plesi 12.45 SP v AS, slalom (m), prenos 2. vožnje 14.15 TV prodaja 14.45 Klemperer, nemška nadaljevanka 15.35 Smash hits 2002 16.35 Pingvin Pingo, ameriški risani film 17.55 Huckove prigode na Misisipiju, japonski risani film 19.15 Videospotnice 20.00 Hačepsut - kraljica, ki je postala kralj, ameriška dok. oddaja 20.55 Fraiser, ameriška nanizanka 21.20 Poštenjak, nemška nanizanka 22.05 Avto - erotični tri-ler, plesna skupina AMP 23.30 Videospotnice, ponovitev 0.00 Videostrani 10.20 TV prodaja 10.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.00 Begunec, ameriška nanizanka 15.50 Nadarjeni otroci, kviz 17.30 Be-verly Hills, ameriška nadaljevanka 18.20 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 19.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 20.00 Družinski film: Sam doma 3, ameriški film 21.50 Odvetnik iz ulice, ameriška nanizanka 22.40 Striptiz smrti, ameriški film 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev POPTV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa - Raja 8.00 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.10 Pujsek Zlatkom, sinhronizirana risana serija 8.20 Slonček Benjamin, sinhronizirana nsa-na senja 8.50 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.00 Vrbja vas, sinhronizirana nsa-na serija 9.30 Moj pnjatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana nsana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana nsana serija 10.15 Slonček Benjamin, sinhonizirana risana serija 11.20 Šolska košarkarska liga 12.15 Miroljubni športnik, amenški film 14.20 Za kulisami Milijonarja, ponovitev 15.15 Na deželi je lepo, avstralska nanizanka 6.10 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.05 Gaby: Resnična zgodba, mehiško-ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Nedeljski film: Odkupnina, ameriški film 22.10 Sporna scena 23.05 Goodyear '9a, Cibona - Maccabi, posnetek 0.45 24 L'R, ponovitev 1.20 Nočni program 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Poloni 8.00 Risanka 8.30 Risani film J-30 Risani film 10.30 Risanke 11.00 Za as in mesto 12.00 Rad imam nogomet dnh TV Proda)a 1300 Sllal 1330 0der Cg°re v°lie, karaoke z Dejo Mušič 15.00 Hood 'Z domače sknnle 1600 Robm 17 30 |ISani fllm 1700 Ekskluzivni magazin 1800 Za Miss Hawaiian Tr°Pic 2003 Ijenja iQtlr'tačke 18'30 Moc P°lne9a ziv" qosln Policist s petelinjega vrha, ju-roka o?Ska nanizanka 20.00 Najina po-23 an 1 30 Kn"9a 22 00 Slakovih 70 mu 3^ Automobille. oddaja o avtomobiliz-u ^-45 Reporter X 0.15 Videostrani 9 nn4DUr in,okanal, http://gtv.tele-tv.si 'uu Predstavitveni spot GTV 9 05 GTV £™°rrOČ\l 9-15 Videospoti 9.30 Otroški S omnnNoaga,lvček 10-30 Car silvestrske oono, SV3"30 ALEN' s"a' meseci™, ^ 15 -dela 14.30 S.E.M.. oddaja Ru- k onn le4' 0dd3,a 15-00 IZ Olimpijskih krogov - OKS 15.05 Novoletni videomeh mera i^Tp'' ™ " ea™amska ka-18 4nr?;35 Preds,av|tven, spot GTV deom.h Pnp0r°Ča 1 1845 NovoletniVi-2010'fev'r 19-55 GTV pr|P°roča II ni^, GTV MIX' kont razvedr oddaja z za- 7ST?ben7fSU 21.10 Novoletna secine U^JÏÏ 2400 ALEN' s"a< ™" ske noč ?nniPOnOV,,ev 100 Car Sllvestr-GÏ;C,?42íttXPOnOVI,ev3-30V'deos.ra- NEDELJA, 5. JANUARJA 2003 SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.11 Veseli december na DTV 18.12 Dežela prebujaš se, 9. oddaja, ponovitev 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.11 Novoletni sprejemi pri županu občine Škofja Loka 20.15 Severjeve nagrade 2002, posnetek prireditve iz Škofje Loke 20.35 Božično-novoletni koncert zbora Lubnik v Kapucinski cerkvi Sv. Ane 21.20 Promocijski spot DTV 21.25 Oglasi 21.30 Veter nosi pesem mojo 2001, 1. del glasbene prireditve 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05 KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 -ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. PONEDELJEK, 6. JANUARJA 2003 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.25 Nariši mi igračko, francoska drama 12.00 Poročila 12.25 Plodovi zemlje 13.15 Mir in dobrota 13.45 Hrvaški muzeji 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Oprah 16.00 To trapasto življenje 16.50 Hruške in jabolka 17.25 Živi zid 19.15 Loto 19 30 Dnevnik 20.05 Lepo je biti milijonar 21.10 Tišina prosim 22.15 An-nie Hali, ameriški film 0.00 Poročila 0.05 Mala tatica, francoski film 1.35 Nočni program 10.00 Biblija 10.15 Po Kristusovih stopinjah 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Sveta maša 12.05 Umor v Mezopotaniji, angleški film 13.35 Hit HTV 14.00 Pleme 13.55 Družinski vrtiljak 14.55 Družinski vrtiljak 15.25 Xena 16.10 Opera box 18.40 V divjini, ameriška dok. serija 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 Preživetje, dok. serija 21.00 Koncert zabavne glasbe 22.00 Pol ure torture 22.30 Ruby Wax AVSTRIJA 1 4.40 Streetlive 5.05 Kuhinja do nazga 5.35 Drew Carey 6.00 Otroški program 10.10 SP v AS, slalom (m), prenos 1. teka 11.35 Športni pregled 12.05 Herkules 12.50 SP v As, slalom (m), prenos 2. teka 13.40 SP v smučarskih skokih 15.10 Beli očnjak, ameriški film 16.55 Martial Law 17.40 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Reševanje vojaka Rya-na, ameriški film 22.55 Romeo in Julija, nemški film 0.30 Victor - angel varuh, nemški film 2.05 Reševanje vojaka Ryana, ponovitev filma 4.40 Martial Law AVSTRIJA 2 5.40 Živalski raj 6.00 Videostrani 6.20 Malo okržno sodišče, nemška komedija 8.00 Vremenska panorama 8.30 Božični oratori) BWV 9.00 Čas v sliki 9.05 Nabode-no v Avstriji 9.30 Ekumenska maša 10.15 Otrok upora 11.00 Čas v sliki 11.05 Kitare tiho odzvanjajo skozi noč, avstrijski film 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 Gradec, portret mesta in njegovih ljudi 15.00 Tri dame 15.25 Pobalinske dogodivščine, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kaj verjamem 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Utrinki v avgustu, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Akcija C+M+B, avstrijski film 23.25 Čas v sliki 23.30 Novosti avstrijskega filma 0.00 Plavalec v puščavi, dok. film 1.45 Živeti lepše 2.35 Pogledi od strani 3.00 Podoba Avstrije 3.25 Dober dan, Hrvati 3.55 Dober dan, Koroška SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav. Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Pri spevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.20 Današnja pravljica 6.40 Oglasi 6.20 Današnja pravljica - Trnuljčica 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Aktualno: Motorci 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Oglasi, Makler 12.55 Spremljamo Pokal Vitranc 13.00 Spomin na začetke Radia Jesenice - gost Joža Vari 13.30 Pogled v današnji dan 13.35 Spremljamo Pokal Vitranc 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Gorenjska v letu 2002 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Spremljamo tekmo mednarodne hokejske lige: Bled - Acroni 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ta teden na Radiu Triglav 22.40 Oglasi 23.30 Večerni glasbeni progam do 24.00 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.) 5 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa čila 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 9.00 Dolenjski utrip 9.3Ò Izbor iz svetovnih zanimivosti 9.05 www/rgl.si 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.00 Darilo za dopisnico 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonienje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program 6.00 Teletekst TV Slovenija 6.20 EUinmi 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Iz popotne torbe 9.25 Čarobne dežele - čarobno drevo 9.35 Zvezda kaže kraljem pot 9.50 Oddaja za otroke 10.10 Prvaki divjine, francoska dok. serija 10.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Tistega lepega popoldneva 15.25 Osvajanje K2, ameriška dok. serija 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.50 Radovedni Taček: Obleka 17.05 Pipsi, risana nanizanka 17.35 V divjini z..., avstralska poljudnoznanstvena serija 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Pisave 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.45 Knjiga brez mene 23.05 Dosežki 23.35 V divjini z..., avstralska poljudnoz-nastvena serija 0.30 Pisave 0.55 Gospodarski izzivi 1.25 Mary Tylor Moore, ameriška nanizanka 1.50 Studio City 3.00 Končnica 4.00 SP v AS veleslalom (m), posnetek 4.50 Smučarski skoki - novoletna turneja 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 TV prodaja 8.30 Videostrani - Vremenska panorama 9.35 TV Prodaja 10.10 SP v AS, veleslalom (m), prenos 1. teka 12.00 Sloves, angleška dok. serija 12.50 SP v AS, veleslalom (m), prenos 2. teka 13.40 Smučarski skoki - novoletna turneja 15.30 Sobotna noč 17.05 Mary Tylor Moore, ameriška nanizanka 17.40 Isko, mali mojster Lasa iz Finske, kratki film za otroke 17.55 Eva in Adam, švedska nadaljevanka 18.20 Jasno in glasno 19.15 Videospostnice 20.00 Končnica 21.00 Studio City 22.00 Klonira-nje človeka, angleška znanstavena oddaja 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice, ponovitev 1.00 Videostrani 10.10 TV prodaja 10.20 Popstars Tour 2002 12.20 TV priodaja 12.50 Simpatije, ameriška nanizanka 13.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.20 TV Prodaja 15.50 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.50 Korak za korakom, ameriška nanizanka 17.20 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 17.50 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.20 Odklop 19.10 Adrenalina 20.00 Súper film. Smrtonosno orožje, ameriški film 21.55 Pa me ustreli, ameriška nanizanka 22.25 Gola resnica, ameriška nanizanka 22.55 Noro zaljubljena, amenška nanizanka 23.25 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.15 Rdeče petke, erotična serija SE.M. oddaja Rudija Klariča 23.30 Iz olimpijskih krogov - OKS 23.40 GTV pnporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1930 00.00 Vklop kanala SCT 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Veseli december na DTV 18.13 Dežela prebujaš se, 10. oddaja, ponovitev 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.11 Novoletni sprejem ravnateljev pri županu občine Škofja Loka 20.15 Severieve nagrade 2002, posnetek prireditve iz Škofje Loke 20.35 Veseloigra Osnovnošolski dogodki in odmevi v izvedbi KUD Ivan Cankar Sv. Duh - izjave sodelujočih in gledalcev po premieri 20.55 Premiera na DTV: ansamble Tulipan 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.05 Božično-novoletni koncert Mestni pihalni orkester Škofja Loka 21.25 Promo spot 21.28 Oglasi 21.30 Slovenski slavček 2002 - 1. del, posnetek prireditve 23.00 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani Rcidio TjjolttV -'-JK-^-7 Prvi 9IQ/ Gorenj/ke - Prvi glo/ck Corenj/kc Radio Triglav Jesenice, d o o. Trg Toneta Čufaria 4. 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 -Bohinj POP TV 7.20 Dragon Bali, japonska risana serija 7.50 Zenki, sinhronizirani nsani film 8.15 Na deželi je lepo, avstralska nanizanka 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.50 TV prodaja 11.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.10 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanja, ponovitev 13.05 Športna scena 14.00 TV prodaia 14.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.20 Nezaželjena, perujska nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 20.55 Urgenca, ameriška nanizanka 20.55 Urgenca, ameriška nanizanka 21.50 Raztresena AIK/, ameriška nanizanka 22.40 Tretja izmena, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 0.10 Nočni program 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanka 9.00 Videostrani 11.15 Družinska TV prodaja 11.40 Alen - lunina svetloba, telenovela 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Alen - lunina svetloba, telenovela 15.50 Družinska TV prodaja 16.20 Spogledljivka, jugoslovanski film 18.20 Avto Mondial 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Margueritte Vollant, kanadska nadaljevanka 21.00 Eks kluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Videalsiti 23.50 TV prodaja 0.20 Videostrani 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Kaj bom ko bom velik? 20.00 Večer Zimzelenih melodij 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88.9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1930 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Iz arhiva GTV 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure z JANO, aktualni pogovori 20.30 Slike z razstave - oddaja o kulturi na GTV 21.30 EU in Slovenija, 12. del 21.40 GTV priporoča III 21.45 Goreniska TV poročila 1930 22.00 Adam in Eva, oddaja tevepike, M. Sojer, M. Brzelak 23.00 TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Amerika - žMjenje narave 7.35 Fant spoznava svet 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.35 Moč želje, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.10 Zvezdne steze 15.00 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Mladinski program 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Alpe - Donava - Jadran 18.20 Iz jezikovne zakladnice 18.50 Oddaja ljudske kulture 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Ustavi se in poglej 20.50 Latinica 22.30 16. meridian 23.00 Stanje stvari, izobraževalna oddaja 0.05 Zahodno knlo, nanizanka 0.50 Nočni program AVSTRIJA 1 5.25 Drew Carey 6.00 Otroški program 7.50 Vražja sreča, pravljični film 9.25 SP v deskanju na snegu 10.00 SP v AS, veleslalom (m), 1. tek 11.20 Mali junaki 2, ameriški film 12.45 SP v AS, veleslalom (m), 2. tek 13.30SP v smučarskih skokih 16.20 SP v deskanju na snegu 17.20 Gospod Bean 17.50 Kapitan Ron, ameriški film 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Sporočilo v steklenici, ameriški film 22.15 Milijonska srečka 22.20 Potnik 57, ameriški film 23.40 Eks-tremna pravica, ameriški film 1.10 Šest osumljencev, ameriški film 2.50 Victor - angel varuh, nemški film AVSTRIJA 2 4.25 Domovina, tuja domovina 4.5 Grad ob Vrbskem jezeru 5.40 Policijska inšpekcija 6.00 Videostrani 6.35 Kitare tiho odzvanjajo skozi noč, avstrijski film 8.00 Vremenska panorama 8.30 Božični oratorij 9.00 Čas v sliki 9.05 Matineja 9.20 Dok. portret 10.50 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov 12.00 Praznična oddaja 13.00 Čas v sliki 13.10 Univerzum 13.55 Škandal v Ischlu, avstrijski film 15.25 Grešni kozel, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Pomoč brezdomcem 17.30 Zdravo, kako ste 18.00 Nabodeno v Avstriji 18.48 Kaj veramem 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.15 Napoleon, 1/4 del francosko - nemškega filma 21.45 Čas v sliki 21.55 Umetniki življenja 0.55 Pogledi od strani 1.00 ASkcija C+M+B 2.30 Napoleon, ponovitev 4.00 Škandal v Ischlu, ponovitev film SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec - S prehrano nad raka 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, Obvestila 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Spremljali smo pokal Vitranc 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Ponedeljkov športni pregled 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice -Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Obletnica smrti Pavleta Zidarja - pisatelja se spominja Ciril Zlobec 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Ponovitev: Jejmo malo, jajmo zdravo 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika, ponovitev 18.57 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutn na Radiu Triglav 19.30 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Isknce za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Moj zdravnik 2003 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London-BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - Obrtniki 18.00 Kviz - Žrelo znanja 19.00 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutn 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99.5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 17.00 Darilo za dopisnico 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Te denski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besed z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar pnreditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utnnki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1 Zdravstvena 2 O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glaso-• vanie za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besede (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na RO? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatik.m . Bogata bera Koledarske zbirke 2003 Prešernove družbe Tradicija in raznovrstnost Ob koncu preteklega leta je pri založbi Prešernova družba izšla že tradicionalna Koledarska zbirka Prešernove družbe, v kateri je sedem knjig: trije romani, dva leksikona, slikanica in Prešernov koledar 2003. S to zbirko Prešernova založba vstopa v 50. leto obstoja in delovanja. Nova zbirka tudi tokrat prinaša obilo zanimivega branja po načelu za vsakogar nekaj, poleg že tradicionalnega koledarja in slikanice za otroke, še mladinski roman, dva romana za odrasle in leksikona v nizu "100 slovenskih". Romani so dela domačih pisateljev, Tone Partljič se tokrat predstavlja s satirično zabetje-nim romanom Kampanja, Pingpong Milana Kleca je avtobiografsko delno realistično, delno fantastično zasnovan roman, Dim Zupan pa z mladinskim romanom Trnovska mafija - V tretje gre rado zaključuje trilogijo o mladih s tega dela Ljubljane. Slikanica, pravljična klasika Andersenov Svinjski pastir bo razveselila otroke, tu pa sta še mini leksikona Sto slovenskih glasbenikov, avtorjev Franca Križnarja in Tihomirja Pinterja, in Sto slovenskih politikov Branka Marušiča. Prešernov koledar je vsakoletna stalnica redne knjižne zbirke Prešernove družbe in je tudi letos zasnovan kot veleva tradicija. Po uvodnem razmišljanju predsednika Prešernove družbe Cirila Zlobca ob njeni 50-letnici, nadaljevanje prinaša letošnji koledar z zabeleženimi astronomskimi dogodki, Darinka Kladnik nas pove-de skozi dvanajst parkov na Slovenskem, sledi predstavitev avtorjev in knjig koledarske zbirke 2003, med članki je zanimiv zapis o patru in slikarju Marku Ivanu Rupniku, potopis nas popelje na Poljsko. Davorin Vuga nam v sliki in besedi predstavlja znamenite osebnosti 20. stoletja, Sandi Sitar se spominja 100-letnicc prvega motornega letenja bratov Wright, ki jo bomo praznovali letos, Tadej Brate se je mudil na Daljnem vzhodu, seveda pa ne manjka tudi enigmatični kotiček ob zaključku. Dvaindvajsetim mini leksikonom v enciklopedičnem nizu knjig "Sto slovenskih", Prešernova družba letos dodaja dva nova. Sto slovenskih politikov predstavlja Branko Marušič, ki je zbral tiste slovenske politike, med njimi tudi zamejske Slovence, ki so s svojim delom in življenjem zaznamovali naš narodni in državni razvoj. Kot razmišlja avtor, gre za oseben pristop k izbiri politikov, ki bi jih moralo biti vsaj 300, a ga je pri delu vezal limit 100. Omenjena številka je sicer nekoliko presežena saj določeni biografski prispevki vključujejo tudi po dve pomembni politični osebnosti v naj- ožjem sorodstvu (oče in sin, Mož in žena, brata...), knjiga pa je zagotovo nekakšen pregled slovenskega političnega življenja od nekoč do danes, od prvih politikov, ki so zagovarjali slovenski nacionalni program prvič objavljen v 19. stoletju, do današnjih vidnih političnih osebnosti. Sto slovenskih glasbenikov je že druga knjiga v omenjenem enciklopedičnem sklopu, ki sta jo skupaj ustvarila muzikolog dr. Franc Križnar in fotograf Tiho-mir Pinter. Prvič sta sodelovala že pri knjigi Sto slovenskih skladateljev, tokrat pa "skozi muziko-logovo uho in fotografovo oko" zaživijo slovenski solisti in ansambli. V knjigi je v 114 enotah predstavljanih 179 glasbenikov poustvarjalcev (vključeni so tudi pomembnejši sestavi tja do okteta), ki nekako predstavljajo aktualno slovensko glasbeno sceno. Največ je tistih, ki že desetletja bogatijo slovensko in mednarodno glasbeno sceno, kot taki, ki se jim tovrstni zastor komaj dviga. Uvrščenih je tudi devet že pokoj- nih glasbenikov. Predstavitve posameznih ustvarjalcev tako dopolnjujejo odlični Pinterjevi črno beli portreti in kratki izsečki Križnar-jevih ocen ob njihovih nastopih. Tudi letos v Prešernovi založbi s slikanico posegajo na področje pravljične klasike, saj so v koledarsko zbirko uvrstili Anderseno-vo pravljico Svinjski pastir z ilustracijami lani prezgodaj umrle akademske slikarke in ene najbolj znanih slovenskih ilustratork Marije Lucije Stupice. Mladini je namenjen roman Trnovska mafija - V tretje gre rado, pisatelja Dima Zupana, ki na ta način zaključuje leta 1990 zastavljen načrt trilogije po načelu - en avtor, en naslov, isti junaki, več zgodb. V trilogiji, ki ne opisuje doživljajev slabo vzgojenih mladostnikov, ampak najstnike, ki so kot mafija zaradi zaprtosti v svojo družbo, se po dveh delih (vsaka knjiga je sicer samostojna zgodba) v,tretjem dogaja na slovenski obali. Tam se junaki soočijo s trenutno aktualnimi problemi tihotapljenja ljudi preko meje, prodajo človeških organov ... Mladi ne ostanejo ravnodušni. Aktualen s svojim novim romanom Kampanja je tudi Tone Partljič. Gre za "partijičevsko" satirično zabeljen roman o sodobnih slovenskih volitvah, ki vsaki dve leti razburijo in sprejo našo lepo deželo. Ne gre le za nizanje nekih političnih dogodkov, ampak predvsem za družinsko zgodbo z vsemi "pripadajočimi" dramskimi zapleti. Pristna ljubezen dveh mladih, poroka nakar pridejo volitve in nič več ni tako kot je bilo. Menda celo prvo po Kersnikovem Agitatorju spet mojstrsko delo na temo leve, sredine in desne. Tu je še novi roman Milana Kleca Pingpong. Obsesija, da bi igral pingpong z mački je glavni motiv romana, ki pa kljub temu ni fantastika, saj ima povsem realistične nastavke, bržkone tudi v avtobiografskih zabeležkah. Roman o otroštvu, odnosih moški -ženska, želja po uspehu, odlikujejo izvrstni dialogi. Do tako želenega dvoboja z mačkom pride, ampak... Igor Kavčič Dr. Cene Avguštin - osemdesetletnik Umetnostni zgodovinar, muzealec in likovni kritik dr. Cene Avguštin je bil rojen 2. januarja 1923 v Radovljici. Leta 1952 je diplomiral na oddelku za umetnostno zgodovino in etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, naslednje leto je postal kustos in upravnik novoustanovljenega Mestnega muzeja v Kranju, ki je tedaj domoval v Prešernovi hiši. Začel je orati ledino na muzejskem področju in po zaslugi intenzivnega zbiranja ogroženega gradiva in prirejanja razstav v nekaj letih postavil temelje muzejstva v Kranju. V tem času je postal tudi pobudnik galerijske dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem. Ko je bila leta 1954 v Prešernovi hiši postavljena začasna muzejska zbirka, je bila v pritličnih prostorih prirejena tudi prva povojna likovna razstava v Kranju. V prvih desetih letih delovanja galerije si je 300 likovnih in ostalih razstav ogledalo blizu 800.000 obiskovalcev. Likovne razstave so postale sestavni del kulturnega utripa Kranja, ki se je razvil v pomembno likovno središče. Dr. Cene Avguštin je v letih leta 1954 do 1990 vodil v okviru muzeja galerijsko dejavnost v Kranju. Skrbel je, da so bila vrata galerij vselej na stežaj odprta tako uveljavljenim ustvarjalcem kot mladim avtorjem. Sodeloval je z mnogimi domačimi galerijami, tesne stike je vzpostavil tudi z Beljakom in Innsbruckom v Avstriji. Likovne kritike in druge prispev- ke je objavljal v različnih časopisih, revijah in samostojnih publikacijah. Leta 1970 je prisluhnil želji slovenskih fotografov - v okviru muzeja je bil ustanovljen Kabinet slovenske fotografije, ki je med muzejskimi in galerijskimi institucijami opravil pionirsko vlogo pri zbiranju fotografij in fotografskega gradiva ter prirejanju fotografskih razstav. Spremljal je tudi ljubiteljsko likovno dejavnost, v letih 1973 in 1983 je bil predsednik Združenja likovnih skupin pri ZKOS. V petdesetih letih je v muzeju skrbel za organizacijo spomeniškega varstva na celotnem gorenjskem območju. V letih 1953 do 1960 je bil predsednik Okrajne spomeniške komisije v Kranju, v letih 1963 do 1965 je ob vodenju kulturnozgodovinskega oddelka muzeja opravljal tudi naloge v.d. ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju. Spomeniško varstveno delo na območju Gorenjske je bilo zaznamovano z vrsto uspehov pri odkrivanju in rc-stavriranju srednjeveških fresk, plastik in arhitekture. Med leti 1965 in 1972 je bil ravnatelj Gorenjskega muzeja v Kranju, kasneje kustos za umetnostno zgodovino in vodja galerij. Prizadeval si je za neprekinjeno delovanje galerijske dejavnosti in muzeja, ki se je dopolnil z novimi strokovnimi in drugimi delavci, sodeloval je pri muzejskih raziskavah, študijah in publikacijah (zbirka Gorenjski kraji in ljudje), pri snovanju Prešernovega spominskega muzeja sredi šestdesetih let ter ureditvah muzejskih zbirk v Mestni hiši (mdr. zbirka srednjeveške umetnosti s plastikami in kopijami fresk) in v Baročnem dvorcu, kjer je leta 1986 postavil izbor del starih slikarskih mojstrov od 16. do 19. stoletja. Skorajda ni bilo muzejske ali galerijske prireditve, na kateri ne bi bilo zaslediti njegovega ustvarjalnega deleža. Kljub temu da je bil razpet med večplastnim delovanjem na področju muzealstva, likovne kritike in konservatorstva, se je intenzivno posvečal znanstvenemu raziskovanju. Leta 1971 je bil promo-viran za doktorja znanosti umetnostno zgodovinskih ved. Doktorsko disertacijo "Zgodovinsko-ur-banistični in arhitekturni razvoj Kranja" je dopolnil z novimi dognanji in jo leta 1999 izdal pod naslovom "Kranj - Naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja" pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Avguštinovo znanstveno in raziskovalno delo med drugim zajema urbanistični, naselbinski in arhitekturni razvoj gorenjskih mest in trgov v primerjavi z ostalimi slovenskimi in srednjeevropskimi mesti, spremljanje in ugotavljanje preobrazb naše meščanske hiše od njenega nastanka v srednjem veku do razkroja cehovskega na- čina gospodarjenja ter proučevanje arhitekturnih in likovnih sestavin ljudskega stavbarstva na Gorenjskem. Oblikoval je temeljne raziskovalne smernice in naše spomenike postavil v evropske okvire. Pritegnil je bogato primerjalno gradivo in uporabil dognanja s terenskih ogledov in raziskav, na katerih je nastala bogata fotografska dokumentacija. Za popularizacijo kulturne dediščine si je prizadeval tudi s strokovnimi in poljudnimi predavanji ter javnimi vodstvi. Napisal je vodnike po gorenjskih mestih: Tržič (1970), Radovljica (1974, 1985), Škofja Loka (1987), s sodelavci je pripravil vodnika po Kranju (1969, 1977) ter Kranju in okolici (1991). Strokovne prispevke je objavil v zbornikih, perio- dičnih in samostojnih publikacijah, s prispevki je sodeloval v enciklopedijah in leksikonih. Zlasti gaje pritegnila arhitekturna in urbanistična dediščina Kranja, Radovljice, Škofje Loke in drugih mest, posebno pozornost je posvetil tudi posameznim stavbnim spomenikom in peračiški kamnoseški delavnici, ki je delovala od 17. do 20. stoletja. Dr. Cene Avguštin, prvi gorenjski muzealec in likovni kritik, pionir na področju varovanja gorenjske naravne in kulturne dediščine, je ena osrednjih osebnosti gorenjskega kulturnega življenja. Sodeloval je v odboru Kluba kulturnih delavcev v Kranju, uredniškem odboru Gorenjske revije za kulturo, Snovanj, Kranjskega zbornika. Likovnih odsevov idr. Deluje kot zunanji znanstveni sodelavec Filozofske fakultete, član Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete in član mednarodne delovne skupine za proučevanje hiš in naselij (AHF). Dr. Cene Avguštin je nosilec več nagrad, med njimi Prešernove nagrade mesta Kranja (1958, 1965), Medalje dela (1962), srebrnega častnega turističnega znaka TZS (1974) , medalje zveze konserva-torskih društev Jugoslavije (1975) , Odličja Svobode z zlatim listom (1979), velike plakete mesta Kranja (1980), Valvasorjeve nagrade (1980), Zlate Puharjeve plakete (1981), Ažbetove plakete (1983), Steletove nagrade (1999), Linhartove plakete občine Radovljica (2000) idr. Za častnega člana sò ga izbrala različna strokovna združenja: Foto-kino zveza Jugoslavije (1982), Umetnostnozgo-dovinsko društvo (1982), Foto-klub Janez Puhar v Kranju (1992) in Slovensko konservatorsko društvo (1993). Po odhodu v pokoj ni prekinil s pronicljivim in nesebičnim strokovnim delom. Deluje kot likovni kritik, mentor in predavatelj, pripravlja strokovne razprave, posvečene urbanističnemu razvoju srednjeveških mest na Slovenskem. Muzejskemu svetovalcu, učitelju in mentorju ob njegovem življenjskemu jubileju želimo še veliko ustvarjalnih let. mag. Damir Globočnik Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Slovo od Janka Kersnika Janko Kersnik je umrl mnogo prezgodaj, ko še ni dopolnil 45 let. Na Štefanovo leta 1895 se je na lovu prehladi!, a se ni dobro pozdravil, posledica je bila jetika ("sušita ") v grlu. Za bolezen se ni menil; ko se je, je bilo prepozno. Leto pozneje ga je študentski tovariš dr. Šavnik dobesedno zvabil v Kranj, kjer je bil zdravnik; pri njem je ostal od 18. decembra 1896 do 15. februarja 1897, a pozdravil se ni. Sredi maja 1897 je šel v zdravilišče Gleichenberg na gornjem Štajerskem, vendar tudi to ni pomagalo; lena Berta ga je 27. julija napol mrtvega pripeljala z vlakom v Ljubljano, s postaje so ga prenesli v stanovanje njenega očeta. Tu je umrl ob pol enih ponoči, 28. julija 1897. Prepeljali so ga na Brdo in ga pokopali 30. julija, pod okni stolpa, v katerem je napisal svoja naj- "Globoko ginljiv in prisrčen nagrobni govor" mu je ob odrtem grobu daroval dr. Ivan Tavčar, stanovski kolega v pravu, politiki in literaturi. Ta je napisal tudi ne-krolog v "njunem" časniku Slovenski narod, 29. julija 1897. "Janko Kersnik je umrl in dospel je do zadnje postaje, do tihega kotička tik lukoviške cerkve, kjer mu tudi počivajo oče in brata. Dasi smo prijatelji že pri zadnjem zasedanju deželnega zbora z bolestnim srcem opazovali, kako je bila zavistna bolezen razjedla in razdejala njegovo visoko in poprej tako krasno telo, in dasi so dohajala pozneje poročila, ki so nas pripravljala na najhujše, smo vendar danes potrti in obupani, prav tako, kakor smo bili potrti in obupani tisto jutro, ko je v Ljubljani vzela jasna duša našega Jurčiča slovo od slabotnega in drobnega telesca, ki se je prej premetavalo toliko mesecev po mučni smrtni postelji! Jurčič in Kersnik! Enaka smrt ju je sedaj Kersnikove Kmetske slike, ilustracija Uroša Hrovata, izdala založba Karantanija, 1995. jim nas druge, ki smo zavistni ob strani stali, navidez osorni in molčeči Jurčič nikdar oblagodariti ni hotel! In to prijateljstvo rodilo je v slovenskem slovstvu lepe sadove, nad kojimi se radosti sedanjost in nad kojimi se bode radostila tudi prihodnost. Ni razloga našemu listu, pisati o pomenu in veljavi Kersnikovega imena na literarnem polju; o tem pisalo se bode drugod, predvsem v Ljubljanskem Zvonu, kjer je pokojnik objavljal svoje proizvode, s kojimi si je pridobival slavo prvega in vrednega Jurčičevega naslednika!" Tavčar je torej razglasil pokojnega tekmeca za Jurčičevega naslednika, kar je bilo nedvomno veliko priznanje. Hkrati si ni mogel kaj, da ne bi ob smrti svojega stanovskega tovariša izpostavil njegovo dejavno zavzemanje za liberalno stvar. "Dasi bode slovstvenik Kersnik mnogo dalje živel v spominu slovenskega naroda nego pa politik Kersnik, vendar ne smemo o zadnjem molčati danes, ko je kon- drži in nasprotovanju "častiti duhovščini" nameni osrednji del članka. In zapiše: "Janko Kersnik je bil v pravem pomenu besede pošten liberalec, ki sije predvsem bil svest, da Kranjski še nikdar ni pretila taka nevarnost od klerikalne strani, kakor ji preti danes. " Naposled izpostavi Tavčar prijateljev svobodomiselni značaj. "Kersnik je bil v najlepšem pomenu besede svobodomiseln značaj, in predvsem mu je bilo zoprno tisto neprestano koketiranje s častito duhovščino in tisto olikanega človeka nevredno klečepla-stvo pred ravno isto duhovščino, katero skušajo tudi na Kranjskem v naše javno življenje vpeljati nekateri politični dobrovoljčki, ki še vedno verujejo v staro dogmo, da se pri nas brez duhovščine ničesar doseči ne da. In ravno v to dogmo ni hotel Kersnik nikdar verovati, nasprotno, prepričan je bil, da je posvetno razumništvo kranjsko močno dovolj, da hodi svoja pota v politiki in da mu ni treba pri duhovščini milosti prosjačiti! Zategadelj iz srca obžalujemo prerano smrt predragega nam prijatelja ter smo prepričani, da ga bodemo tudi v politiki zelo zelo pogrešali. V dobi, ko je v političnem življenju eni nasprotnih nam strank želodec vzor vseh vzorov, drugi pa zopet cerkvena pušica, v taki dobi uboga naša Kranjska prav živo potrebuje v pravem pomenu besede svobodomiselnih značajev... " Sklenimo s temi Tavčarjevimi be- SEDMICA Ponovoletna streznitev GORENJKA - GORENJEC MESECA DECEMBRA 2002 Karikaturistka in biatlonec Ko sem si prvega januarja po prekrokani siivestrski noči celila rane, sem imela več kot dovolj časa razčistiti o sreči, ki sem jo zadnjih štirinajst dni vehementno želela vsem, ki so mi prekrižali pot. Praviloma sem imela v mislih ugodje duha. ne pa sreče, ki je potrebna, denimo, za glavni zadetek na Lotu. (Pri čemer priznam, da bi prišel večini mojih znancev in prijateljev z mano vred zadetek na loteriji presneto prav.) Poleg subjektivnega razumevanja sreče, ima pojem še imanent-ne družbene lastnosti. Ni namreč vseeno, ali si srečo v novem letu /elita dva i/ dna družbene lestvice ali iz njenega vrha. V prvem primeru so lahko srečne želje omejene na liter do dva Cvička, topel dnevni obrok in nestrgano deko, v drugem pa na Don Perig-non, helikopter in počitnice v Du-baiu. Ergo. Vsi pripadamo isti človeški vrsti, med družbenima skrajnosti ma pa nima sreča niti skupnega imenovalca. Če ostanem na vrhu družbene lestvice, bodo imeli zaradi neurejene zakonodaje z ribarjenjem v kalnem zelo verjetno dotični tudi v letošnjem letu veliko sreče. Recimo vsi tisti kabelski operaterji, ki se z lastnikovo vednostjo ali nevednostjo švercajo po kabelski kanalizaciji Pošte Slovenije, Telekoma, Javne razsvetljave. Slovenskih železnic in Elesa. Če bo vladni predsednik Anton Rop v prihodnjih tristo dvainšestdesetih dneh rekel katero modro na račun lastninjenja kabelskega omrežja oziroma na račun transparentnosti pravil igre na tem področju, pa /na sreča v letošnjem letu istim dotičnim obrniti hrbet. Živi bili in videli. V novoletni poslanici Slovenkam in Slovencem je Anton Rop diplomatsko ugotovil, da doslej ni bilo drugega kot eno samo gara nje, sanje pa se nam bodo uresničile nekoč v prihodnje. Kakor komu. Enim so se uresničile že z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, enim z. neurejenim področjem kabelske distribucije, eni pa že pol stoletja čakajo, da jim ukradeno vrnejo. Na sodiščih je vrsta državljanov, ki tožijo državo, čedalje daljša. Tudi ti bodo morali na pravico oziroma srečo, ki jo je vladni predsednik vsem državljanom in državljankam nadvse prisrčno zaželel, še nekoliko počakati. Vsekakor bo morala večina počakati dlje kot do konca letošnjega leta. V nasprotnem primeru bo država kratko malo bankrotirala, saj je v sodnih postopkih tožnikom dolžna - reci in piši - nekaj fičnikov manj kot petsto petdeset milijard tolarjev. Glavnice, da se razumemo. Obresti je treba še prišteti. Da bi bila sreča za davkoplačevalce še bolj spolzka, kot je že itak, pa država pobalinsko vztraja celo pri vnaprej izgubljenih postopkih. Ampak, to še ni vse. Po mojih informacijah je državnemu pravobranilstvu sklepanje /unajsodnih poravnav s tožniki strogi) prepovedano. Ne vem sicer, koga vse je še imel vladni predsednik v omenjeni novoletni poslanici v mislih, ko je rekel, da so naše sanje doma v prihodnosti. Brez dvoma pa spadajo med sanjače tudi vsi tisti /a sebni veterinarji, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesijske pogodbe, država pa jim je za opravljene storitve dolžna šesto milijonov tolarjev. Srečkoti bodo, če jim bo država do konca januarja izplačala vsaj šestnajstino dolga. Torej toliko, kolikor je kmetijski minister Franci But na veterinarskem kongresu v Portorožu upnikom na začetku veselega decembra tudi obljubil. Žal je tako, da je vsakega veselega decembra enkrat konec. Najpozneje prvega januarja, ko nas po prekrokani siivestrski noči strezni, če ne kdo drug, pa vlada s svojimi podražitvami. Ce vse še enkrat dobro premislim, želim vsem, ki sem jim v preteklih štirinajstih dneh želela duhovno blagostanje, še za nekaj centimetrov debelejšo denarnico. Pač za toliko centimetrov, kolikor potrebujejo za to, da do prihodnjega veselega decembra živijo kolikor toliko so lidno življenje. Kajpada je treba pri teh načrtih računati tudi z inflacijo. Z najmanj osem odstotno. Pa srečno. Marjeta Smolnikar PREJELI SMO Vlasta Sagadin odgovarja Spoštovani g. Gantar! V vašem obsežnem pojasnilu o dogajanjih na konstitutivni seji mestnega sveta MO Kranj ste povedali vse, le na bistvo mojega protesta ste pozabili. Nova Slovenija je bila na prvi seji MS izključena pri sestavi ene najpomembnejših komisij mestnega sveta - to je Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in to kljub dejstvu, da je na volitvah dosegla 8,6 odstotka (ali 24M)) glasov volivcev. Ko smo na seji v skladu s poslovnikom vložili svoj predlog za člana v komisiji, je vladajoča večina naš predlog gladko zavrnila, kar je samo dokaz več, da je bila sestava komisije določena že prej in je bil naš predlog le moteči faktor, s katerim je bilo z. lahkoto opraviti. V nadaljevanju navajate, da bo naši stranki v skladu z volilnimi rezultati pripadalo ustrezno število mest v odborih in komisijah, katerih razpis je bil objavljen v Kranjčanki, 12. 12. 2002. Zanimivo, s kakšno gotovostjo nam to zagotavljate - kaj ne bo o tem odločal mestni svet? Kaže, da so stvari vendarle že vnaprej dogovorjene. Upamo, da se bo vsaj tokrat upoštevalo tudi naše predloge in da ne bomo obravnavani "v paketu" s SDS. Kot četrti stranki po volilnih rezultatih nam po vašem pripada v teh odborih in komisijah najmanj osem članov. Zanima nas. zakaj tega volilnega rezultata niste upoštevali že pri sestavi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in ste favorizirali stranko, ki je dosegla na volitvah bistveno slabši rezultat.' Ali niste s tem stranko NSi izključili ali "ne upoštevali, ne obravnavali v kaki celoti" - kot pojasnjuje 3. točka Slovarja slovenskega knjižnega jezika na strani 324. SSKJ, na katerega se tako gostobesedno sklicujete, namreč pod geslom izključiti navaja tudi /., 2. in 3. točko, ki jih vi niste upoštevali, ki pa so vsekakor primernejše za tokratno uporabo navedenega glagola. Naslov mojega pisma je bil potemtakem s strani uredništva kar ustrezno izbran. Vlasta Sagadin, svetnica NSi Neki "karikaturi" ob rob Spoštovana gospa odgovorna urednica Marija Volčjak, spoštovani gospod namestnik odgovorne urednice Jože Košnjek! Rad bi izrazil obžalovanje, da je Gorenjski glas v svoji predbožični številki, ki je izšla v torek, 24. decembra, na 2. strani objavil karikaturo Vašega stalnega sodelavca gospoda Stritarja, ki s sabo prinaša vse kaj drugega kot božično sporočilo miru in ljubez.ni, topline in razumevanja, pa čeprav se zavedam, da so praznični dnevi za marsikoga povezani tudi z nasiljem in s trpinčenjem v krogu družine. Če naj bi se ob njej bralcu usta raztegnila v nasmeh, je mene (in verjamem, da še koga) zazeblo v dušo ob grobosti besed, s katerimi moški z vrčkom piva v roki zapira usta svoji "babi", ki z otrokom v naročju roti svojega "dragega", naj vendarle preneha s pitjem. Karikatura naj bi na iskriv način pospremila skorajšnjo veljavnost nekaterih novosti Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, med njimi tudi pravico do očetovskega dopusta. Navkljub primitivni ravni izražanja, nedostojni za časopis, kot je Gorenjski glas, dopuščam razlago, da je karikaturist želel izpostaviti možne zlorabe omenjenega dopusta. V resnici pa je pokazal predvsem na bolnost družbe, ki kljub vsem lepim besedam in poskusom protialkoliolnih zakonov še vedno mitizira opijanje z alkoholom. Morda boste odgovorili, da je karikaturist s tem posredno zadel bistvo nekega drugega, prav tako hudega problema, da je torej njegova karikatura pronicljiv odziv na trenutno stanje te iste družbe. Ker pa takšno poveličeva nje kulture polnega kozarca, če že ne steklenice, v roki karikatur-nega junaka v Vašem časopisu ni ne prvi ne osamljen primer, se ne morem znebiti občutka, da gre namesto premišljenega opozarjanja na alkoholno problematiko za njeno popolno nerazumevanje. Zanimivo in več kot Zgovorno bi bilo prešteti, kolikšen je dele: doslej objavljenih karikatur gospoda Stritarja, ki na njemu lasten način "obravnavajo" prav omenjeno problematiko! Tovrstne "karikature" tako. namesto da bi kazale ogledalo družbi, še najbolj odsevajo siromaštvo miselnega in duhovnega sveta njihovega avtorja in uredniške politike časopisa, ki jim redno odmerja svoj dragoceni prostor. S spoštovanjem, Klemen Karlin, Godešič, Škofja Loka Minister Kopač na Gorenjskem Ko sem prebiral članek z gornjim naslovom, sem se globoko zamislil. V članku je namreč zapisano, da je minister Kopač obiskal Bled, se pogovarjal s svetniki LDS, svetniki liste za gospodarski in ekološki razvoj, svetniki Združene liste in županskim kandidatom Romanom Beznikom. Seznanil naj bi se s prostorsko problematiko, kanalizacijo. <>b voznico, obrtno cono in podprl kandidaturo Romana Beznika "in v primeru njegove izvolitve zagotovil podporo pri razvoju Bleda". Če bodo torej Blejci izvolili ministru ljubega župana, bodo dobili obvoznico, kanalizacijo, industrijsko cono in še kaj. Kaj pa Aljana Primožič Janez Maric V četrtem, zadnjem krogu glasovanj za Gorenjca oziroma Gorenjko meseca, je na samem začetku ka/alo. da bo Peterka nadoknadil zaostanek. Že naslednji dan pa seje število glasov /a dr. Matejo de Leon-ni Stanonik dr. med. zelo povečalo in tako je bilo potem do konca. 265 glasovom iz prvih treh glasovanj smo za dr. Matejo v zadnjem krogu prišteli šc 109 glasov, /a Primoža, ki je i/ prvih treh v četrti krog prinesel skupaj 220 glasov pa smo prišteli 46 glasov. Skupaj je tako dr. Mateja de Leonni Stanonik dr. med. po štirih krogih zbrala 374 glasov, Primož Peterka pa jih je zbral 266. Ciorenjka meseca novembra 2002 je tako dr. Mateja de Leonni Stanonik dr. med. Zdaj pa nova dva predloga /a Gorenjca oziroma Gorenjko meseca decembra 2002: Aljana Primožič, doma i/. Britola pri Kranju je v veseli december /akoračila s svojo prvo knjigo 132 karikatur. Naslov je Heksenšusi in v decembrski številki Gregorja smo zapisali, da se njenim domislicam smejimo tudi s trdim vratom, daje Aljana ustvarjala karikature /a številne tiskane medije in da je ilustrirala in likovno opremila že številne knjige in publikacije. Aljana s lovjim humorjem /na pičiti, nikoli pa ni žaljiva, kar je tudi glavna odlika karikaturista. Janez Maric, član Tekaškega smučarskega kluba Bled, seje decembra v Osrbliju na Slovaškem povzpel na zmagovalne stopničke tekem moškega svetovnega pokala v biatlonu. Dosegel je drugo mesto pokalu. Zaostal je le /a francoskim sarnpionom Raphaelom Poinejem. Jane/ Maric / Bleda je star 27 let in je tako dosegel najboljšo uvrstitev Slovence vseh časov v moških biatlonskih tekmah. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora. Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info^g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glaso vanje / dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov /a Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS. p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu decembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o.. Molkov a pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Agata Murk. Ul. Juleta (iahrovška 19, 4(K)() Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Jana Burnik, Žirovski vrh 69, 4226 Žiri; Edo Peterneli. Predmost 23, 4223 Poljane in Tone Pobežin. Loka 106. 42l)0 Tržič. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Minka Zevnik, Po-dreča 23, 4211 Mavčiče; Marija Lužnik. Titopva 2, 4270 Jesenice; Blaž Dolenec, Delnice 4223 Poljane; Peter lrček, Trebija 46, 4224 Gorenja vas; Drago Kune, Parti/anska 84. Žiri in Janez Kopač. Pot v Skale 4. 4226 Žiri (pri blagajni pokažite le osebni dokument). v nasprotnem primeru, če Kopačev ljubljenec ne ho izvoljen: se bo Bled šc naprej duši! v tranzitnem prometu, bo jezero vse bolj umazano in zasmrajeno. bodo sledile še kakšne druge sankcije? Ce že minister Kopač tako razumeva demokracijo in svojo službo, kajti predstavljam si, da ni samo minister za tiste občine, v katerih vladajo LDS župani, pa me čudi, da blejska LDS ni bila tako modra, da bi o teh ministrovih obljubah molčala. S tem član kom je namreč razodela slmenski javnosti kakšne metode uporablja LDS za pridobivanje volivcev, /mino je. da so take metode, metode dijeienenu ije uporabljali vsi totalitarni režimi pri zatiranju svojih nasprotnikov, sum pa mislim, da sem o metodi politične diferenciacije prvič bral v knjigi "Vzpon in propad tretjega raj-ha". Menim, da me je ob tem članku lahko upravičeno zaskrbela usoda slovenske demoknicije. dr. Avgust Mencinger. Radovljica piše Milena Miklavčič Usode ^'ak zmeraj pripelje do cilja "C tem L ^i'danu> "a življenje s pozitivnimi očmi, pota "j 1 sudnn stvareh vidimo kaj dobre-preJe Prepričana Angela, ki je to misel vrsto let V "salu tudj na svojj lastni koži-jok '/ P° Angela ni sedela križem rok, niti se ni j ki trdno vtrjamt, da no, I T "td'C "" m'"'- Vttaokmt je slišala pri-o d/ 7" so kruti in brezsrčni. g« drugi, bolj revni, pa dobrega srca. To trditev, ki ,i, V""'"'"'""' P''"esel njen oče. ji je življenje neštetokrat postavilo na laž. štinZ!'imJe ÍÍVel V Veliki harfn^iji z ženo, tudi vsi za ,d !Kl S° se P°Sost»krat vračali domov, če ne - "<"" drugega zato, da so obiskali očeta in videl, kako je z njegovim zdravjem. Poklicali so ga vsak dan. Ko so bili skupaj, so se veliko šalili in smejali. Edina stvar, ki me je motila, so bili štirje psi. ki jih je ves čas imel pri sebi. Od njih se ni ločil niti ponoči. Stanovanje je bilo na prvi pogled brezmadežno, vendar sem kar naprej kihala. ker mi je šla dlaka v nos. Nekoč sem se drznila reči. da bi bilo mogoče tudi njemu bolje, če bi psi ostajali v drugih prostorih. Zelo mi je zameril to pripombo. Rekel je, da tisti človek, ki sovraži živali, sovraži tudi ljudi. S tem se sploh nisem strinjala, in kljub temu, da sem bila bolj ponižna kot ne, sem pri tem mnenju vztrajala. Potem mi je našteval, kateri svetovno znani ljudje so bili hkrati veliki človekoljubi in ljubitelji psov. Nekoč sem mu omenila, da je imel tudi Hitler enega belega ščeneta. Da sem to videla na fotografijah. Kar sapo mu je vzelo, potem pa se je od srca nasmejal, zameril mi pa ni. " Že po enem letu je tekoče govorila angleško, nemško pa je na pol. S teto sta klepetali v domačem narečju in velikokrat si je kakšno besedo prav zapisala, ker jo tudi sama ni več poznala. Teta je vedela povedati veliko zgodb, ki jih je slišala še kot otrok, ko je ležala na peči, se delala, da spi, y resnici je pa vlekla na ušesa, kar so se starejši pogovarjali. Čeprav ni zahajala v nobeno družbo, se sploh ni dolgočasila. "Več kot ponosna sem bila, ko mi je Joachim dejal, da se hitro učim, da imam občutek za jezike. Potem mi je vsak večer ukazal, da sem domov nesla časopise in revije, kijih je njegova žena že prebrala. O, še to moram povedati, da sem gospo naučila peči kruh in potico. Tako fina gospa kot je bila. /c takoj zavihala rokave in se kar sama lotila dela. Toda meni so bili bolj všeč rogljički, ki sem jih spotoma prinesla iz nekega lokala. Zmeraj so bili topli in nisem mogla razumeti, zakaj Sta onadva s takim užitkom jedla tudi po več dni star kruh. " Potem se je Joachimu stanje tako poslabšalo, da so morali najeti pravo medicinsko sestro. Angeli so na lep način povedali, da jo ne potrebujejo več, da pa ji lahko najdejo kakšno drugo službo. "Dve leti. ki sem ju prebila pri njih, nista bili vrženi stran, " je Angela prepričana Še danes. Kajti potem, ko se je vrnila domov, jo je usoda za tri leta odpeljala v Brežice, kjer seje zaposlila v bolnišnici, istočasno pa se je vpisala tudi v večerno šolo. "Moram se pohvaliti, da sem jo končala z odliko in v vseh 4 letih sem dobila samo nekaj štiric, vse ostale ocene so bile odlične. Tudi na oddelku sem bila deležna veliko razumevanja, da sem lahko delala le v dopoldanskem turnusu, kajti šola je bil zmeraj le popoldan." Kaj pa osebno življenje, me je zanimalo, kajti do sedaj ni niti z besedico omenila kakšne resnejše zveze, razen tiste prve, ki se je razdrla, še preden je šla na Dunaj. "V bistvu sem fanta niti nisem potrebovala. " iskreno pove čez čas. "Bila sem polno zaposlena, mogoče že tudi malo prestara za muhe enodnevnice. Saj sem šla ven s kolegi, rada sem tudi zapela v družbi, saj sem imela lep glas. Toda takega, ki bi mi ogrel tudi dušo ne samo srce, nisem srečala. Poleg tega sta se starša počasi starala, rada sem ju obiskovala in če sem bila doma. mi ni niti na kraj pameti padlo, da bi ju pustila sama." Se danes, ko tudi sama prestreže marsikatero kri tiko na račun zdravstva, jo zmeraj zaboli pri srcu, ker ljudje preveč radi vse po vrsti mečejo v en koš. "Lahko rečem, da so redke sestre, ki se za bolnika ne hi žrtvovale. Velikokrat se koga. zlasti za takega, ki ga sorodniki popolnoma :apustijo, še posebej zavzamemo. " Potem se nasmehne in reče. da so nekateri tudi zelo razvajeni, lo se opaža zlasti pri hrani. Kolikokrat imajo v omaricah cele zaloge sladkarij in sadja, tudi sendvičev, pa še naročajo, naj jim kaj prinesejo. "Osebno se mi je zdelo najbolje, če sem paciente spodbujala, da so zlasti sadje, delili s tistimi, ki niso imeli ničesar. Prav tako tudi časopise, revije, knjige. Spominjam se neke ženske, kije imela televizijo, vendar ni nikomur dovolila, da bi jo gledal skupaj z njo. Potem sem se nekoč, ko je bila v sobi slučajno sama, usedla k njej. in se z njo pogovarjala. Ti mi že ne boš pamet solila, mi je zabrusila, saj ne znaš delati drugega kot kalile odnašat. Sploh me ni zabolelo, res ne. Zelo sem se razveselila, ko sem čez nekaj dni opazila, da je televizijo postavila na mizo. da st> ga lahko VSÍ trije, ki so hih v sobi. gledali, lo so si-cer majhne zmage, vendar v odnosu med bolniki ve Uho pomenijo. Kolikokrat so drug drugemu reševali živl/enja. ko so pravočasno poklicali zdravnika, ker se /mi je zdelo, da se čimer duši ah kaj podobnega. " (konec prihodnjič) GORENJSKI GLAS »10. STRAN ••••••• ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 3. januarja 2003 Tudi v letošnjem letu bogat koledar športnih prireditev Smučarji zbrani v Kranjski Gori Letošnje leto sicer ni olimpijsko, kljub temu pa bomo imeli veliko priložnosti, da stiskamo pesti za naše športnike, ki bodo tekmovali na največjih prireditvah. Kranj - Že uvod v novo športno letos je bil za slovenske športnike fantastičen, saj je na prvi veliki prireditvi, tekmi novoletne turneje v nemškem Garmisch - Partenkirchnu. zmago slavil kranjski skakalni as Primož Peterka. Seveda smučarje skakalce v tej zimi čaka še vrsta tekmovanj. Naslednji tekmi novoletne skakalne turneje bosta jutri v Innsbrucku in v ponedeljek v Bischofschofnu, vrhunec sezone pa bo tako za skakalce, tekače kot nordijske kombi-natorce od 18. februarja do 1. marca v Val di Fiemmu v Italiji, kjer bo svetovno prvenstvo v nor- Ena največjih športnih prireditev te zime na Gorenjskem bo svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Potekalo bo med 5. in 9. februarjem na Soriški planini, organizatorja pa sta Sankaško društvo Domel iz Železnikov in Sankaška zveza Slovenije. dijskem smučanju. Najboljši "letalci" sveta bodo sezono zaključili na zadnji tekmi letošnjega svetovnega pokala, ko bo v Planici tekmovanje na velikanki. Kljub (zaenkrat) s snegom skopi zimi, se precej tekem obeta tudi alpskim smučarjem in smučarkam. Že danes so se fantje zbrali v naši Kranjski Gori, kjer bo jutri na sporedu veleslalomska tekma, v nedeljo pa še slalomska tekma svetovnega pokala. Po programu naj bi nato v ponedeljek in torek v Podkorenu pripravili še dve sla-lomski tekmi evropskega pokala. Tudi dekleta pri nas čaka klasična preizkušnja na Pohorju, kjer bosta tekmi za Zlato lisico v slalomu in veleslalomu 25. in 26. januarja. Vrhunec letošnje sezone za alpske smučarje in smučarke Prvo ponovoletno srečanje alpskih smučarjev bo ta konec tedna v Kranjski Gori, kjer so kljub težavam z vremenom uspeli zagotoviti vse jutrišnjo tekmo v veleslalomu in nedeljsko v slalomu. bo v prvi polovici februarja v švicarskem St. Moritzu, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo. Seveda kar nekaj preizkušenj čaka tudi biatlonce, ki se v letošnji zimi sicer ne bodo mogli izkazati na naši Pokljuki, kjer je decembra tekma zaradi premalo snega odpadla, bodo pa že čez nekaj dni nastopili na novi preizkušnji svetovnega pokala v Oberhofu v Nemčiji. Svetovno prvenstvo v biatlonu bo letos med 15. in 23. marcem v Khanty Mansiysku v Rusiji. Naporen tekmovalni program v tej zimi čaka tudi deskarje, prvič pa se bodo za točke svetovnega pokala potegovali tudi pri nas, saj bodo tekmovanje med 7. in 9. februarjem pripravili v Mariboru. Svetovno prvenstvu v deskanju na snegu pa bo že med 9. in 19. januarjem v Kreischbergu v Avstriji. Na tekmi svetovnega pokala se bodo pri nas merili tudi tekmovalci v telemarku (27. in 28. januarja v Mariboru), ki sicer sezono svetovnega pokala začenjajo čez teden dni v finskem Yllaesu. Tudi sicer bo že pozimi veliko priložnosti za spremljanje ostalih tekem svetovnega pokala in domačega državnega prvenstva v različnih zimskih in dvoranskih športih, med največjimi pomladanskimi tekmovanji pa bo zagotovo svetovno prvenstvo elitne skupine A v hokeju na ledu, ki bo konec aprila in v začetku maja na Finskem. Na njem bo (drugič) nastopila tudi naša reprezentanca, ki bo v skupini D v Helsinkih v prvem delu tekmovanja imela za nasprotnike reprezentance Finske, Češke in Avstrije. Janez Maric samozavestno na nove tekme Biatlonec Janez Maric je najprijetnejše presenečenje prvega decembrskega dela sezone. Njegovo drugo mesto v šprintu v Osrblieu na Slovaškem je največji uspeh naših biatloncev v svetovnem pokalu doslej. Stara Fužina - "Presenečenje? Za moje konkurente vsekakor ne, saj imajo tekme vsi dobro analizirane in vedo, kdo dobro teče in dobro strelja.Tudi Francoz Raphael Poiree, ki je bil tisti dan edini uspešnejši od mene, ni bil popolnoma nič presenečen," je po prihodu domov pojasnjeval Janez Maric, ki je kot najboljši tekač poleg Marka Dolenca v naši reprezentanci že nekaj časa napovedoval prodor na zmagovalne stopničke. Janez Maric sodi poleg Norvežanov Froda Andresena, štirikratnega olimpijskega zmagovalca Ole Bitiai Bjorndalna in trikratnega zmagovalca svetovnega pokala Francoza Raphael a Poireeja med tiste najhitrejše v smučini. Tisti dan v Osrblieu se mu je posrečilo oboje. Odličen tek in en zgrešen strel. "V biatlonu je treba taktizirati pod pravim ritmom teka. Ne gre, da prideš popolnoma "zbil" na strelišče, da se noge tresejo, "pika skače okoli" in niti cele kovinske tarče ne moreš zadeti," opisuje bistvo biatlona. Drugo so odlične razmere v reprezentanci in tudi. "Z Markom Dolencem sva cimra na tekmah. Med nama je tista pozitivna "zafrkancija". Tako mi je po isti tekmi v Osrblieu, ki ga je končal na osrnem mestu z vsemi zadetimi tarčami, dejal: "Ampak "nule" pa ne znaš narediti!" Priden je Dolenc, da še posebej vleče na trening in ni nergač. To pa je še tisti plus za si lahko dober," je le ena od dogodivščin, ki bodo vedno ostale v spominu Blejca, po novem Bohinjca, vojaka, z edinim sponzorjem Integral Jesenice. Sprejem v Stari Fužini po prihodu s Slovaške je bil nekaj presenetljivo nepozabnega. Bohinjci so namreč Blejca, člana TSK Bled, ki ga vodi Vinko Poklukar, iz Ribnega že vzeli za svojega, čeprav bo kakšen še pripomnil kakšno ob Bohinjčanu. Najprej gaje vzela za svojega njegova mlada žena Sabina iz Stare Fužine. Pred poroko je položil še "športni izpit" z zmago na 17. Triatlonu jeklenih, najtežjem, najstarejšem in najbolj idiličnem sloven- Janez Maric je z drugim mestom v Osrblieu dosegel najboljšo uvrstitev naših biatloncev v svetovnem pokalu moških. skem triatlonu od Bohinjskega jezera do triglavskega kraljestva pod Kredarico. In kot je Janez že priznal. Sedaj živi na najlepšem koščku sveta, kot pripoveduje že znana pripoved-ku o bogu in ljudeh, Bohinjcih. Niso se rinili v ospredje in dobili najlepši košček. In Bohinj se vsekakor zasluži tekača, biatlonca. Zgodovina smučarskega teka se je namreč začela pred 82 leti začela pisati prav v Bohinju, pred 72 leti mednarodni del in tudi vse svetovne pokale v smučarskih tekih in biatlonu so bile v občini Bohinj. "Prvič pa sem začel zmagovati med starejšimi dečki. Prvo zmago sem pritekel na Voglu, na memorialu Tomaža Godca. To je bilo teden pred ali po tekmi svetovnega pokala na Voglu leta 1988, kjer je takrat zmagal Gunde Svan pred Tognyem Mogrenom in Paul Gunnar Mikkelsplassom. Sedaj bi lahko rekel, da sem na domačem terenu zmagal." Decembra so vremenske razmere tekme na Rudnem polju to preprečile. "Za Pokljuko mi je zares žal. Po prvih tednu tekem v Ostersun-du so že govorili o Carterju za Slovenijo, nazadnje smo na severu morali ostali še teden dni in potem še teden na Slovaškem. Tako smo bili s treningom vred od doma več kot mesec dni. Bil sem že čisto na tleh od domotožja, ko je le prišel rezultat. Takrat se je potem lažje dalo potrpeti," j« bil "Ivek", kot ga kličejo v biatlonskih krogih, razočaran, ker v tej sezoni ne bo zmogel teči pred domačo publiko. Bo pa nastopil na triatlonu jeklenih. "Triatlon jeklenih so mi bil poleti posebna motivacija. Sprva sem dejal, da grem samo enkrat. In ko razen nekaj dni s treningom za zimsko sezono nisem imel težav, sem se odločil, da ni bilo zadnjič. Branil bom zmago tudi letos, če bo le mogoče," že napoveduje 27-lct-ni dobrodušni biatlonec. A že pred tem, bo še več kot polovica tekem svetovnega pokala, in na koncu še svetovno prvenstvo v Sibiriji konec marca. "Pričakovati čudež na svetovnem prvenstvu je preveč oddaljen cilj, da bi zaradi tega zanimaril celo sezono svetovnega pokala. Sedaj je meni toliko lažje, ker je rezultat prišel prej in bom za nadaljevanje sezone bolj sproščen, bolj samozavesten, ker sem dokazal da zmorem vrhunski rezultat," je optimistično dodal, in na Rudnem polju odhitel novim kilometrom naproti. Ki prinašajo uspehe. Metod Močnik, foto: Tina Doki Smučarji skakalci (na sliki Primož Peterka) bodo tudi letos sezono zaključili v Planici, kjer bo tekmovanje v poletih med 21. in 23. marcem. Poleti se seveda znova obeta vrsto tekmovanj na prostem: od veslaških, plavalnih, teniških, kolesarskih, atletskih, ... ko bodo naši športniki nastopali na domačih in mednarodnih tekmah in svetovnih prvenstvih. HOKEJ Kljub temu da letošnje leto ni olimpijsko, pa bo prav zaradi lova na olimpijske norme za športnike (in njihove zveste navijače) še kako zanimivo. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki V mednarodni hokejski ligi domači obračuni Jesenice, Bled - Po daljšem predahu so minuli konec tedna hokejisti v Siemens mednarodni hokejski ligi spet odigrali dva kroga. Slovenske ekipe so si nabrale kar nekaj novih točk, saj je ekipa Acroni Jesenic iz gostovanja na Madžarskem prinesla dve pomembni zmagi (najprej so bili boljši od Albe Volana, nato pa še od Dunafferja), prav tako dve zmagi pa je zabeležila ekipa ZM Olimpije, kije v Tivoliju najprej premagala Medveščak, nato pa še Vojvodino. Ekipa Beda je najprej izgubila z. Vojvodino in nato premagala Medveščak, ekipa Slavije M Optime pa je na gostovanju na Madžarskem najprej izgubila z Dunaf-ferjem, nato pa še z Albo Volanom. Tako je trenutno na lestvici v vodstvu ekipa Albe Volan, ki ima 27 točk, sledi Dunaffer s 26 točkami in tekmo več, na tretjem mestu pa je ekipa Acroni Jesenic, ki ima 25 točk. Sledi ZM Olimpija s 23 točkami, ekipa Zvolna ima 14 točk, ekipa Slavije M Optime 12 točk, ekipa Vojvodine 7 točk in na zadnjem mestu ekipa Bleda, ki ima vsega 6 točk. Že jutri pa se bo tekmovanje v mednarodni hokejski ligi nadaljevalo z domačimi obračuni. Tako bo ob 18. uri v Podmežakli na Jesenicah tekma med Acroni Jesenicami in ZM Olimpijo, ob 18. 45 pa se bosta na Bledu pomerili moštvi Bleda in Slavije M Optime. V Zagrebu bo obračun med Medveščakom in Vojvodino, v Zvolnu pa med Zvolnom, in Albo Volanom. V nedeljo bo ob 18.45 uri na Bledu gorski derbi med ekipama Bleda in Acroni Jesenic, v Zalogu pa se bosta pomerili ekipi Slavije M Optime in ZM Olimpije. V Zvolnu bo tekma med Zvolnom in Dunaferrjem. Ta torek, 7. januarja, se bo nato nadaljevalo tudi državno hokejsko prvenstvo. Na Jesenicah bo tekma med ekipama HIT Casinoja Kranjska Gora in Triglavom, v Tivoliju bosta igrali ekipi ZM Olimpije in Bleda, V Zalogu Slavija M Optima in Acroni Jesenice, v Mariboru pa Maribor in Marc Interieri. Vilma Stanovnik BIATLON_ Najbolje Dolenc in Brankovičeva Rudno polje - Zaradi deževja in visokih temperatur je ŠD Gorje v soboto odpovedalo državno prvenstvo biatloncev na Rudnem polju na Pokljuki, v nedeljo pa kljub temu izvedli tekmo slovenskega pokala z vsemi najboljšimi. Z več kot minuto naskoka je v šprintu na 10 km zmagal Marko Dolenc (Brdo) in Tadeja Brankovič (Merkur). Tekmovalne razmere niso bile optimalne, a glede na pogoje še vedno regularne za izvedbo tekme. Le 150 metrov dolg kazenski krog, sporen zaradi odpovedi prvenstva dan prej, so zamenjali s pribitkom 20 sekund. Smučina je bila izredno hitra, na mestih poledenela. To je na lažji progi delalo največ težav Janezu Mariču, junaku zadnje biatlon-ske tekme v Osrblieu. Pred Marica sta se štiri sekunde, oz. desetinko sekunde zvrstila tokrat hitri, a malo manj natančni Janez Ožbolt in veteran Sašo Grajf. Peto mesto z zaostankom 1:22 minute za Dolencem je osvojil Matjaž Poklukar (Gorje), ki pa bo kljub temu moral v nižji evropski rang tekmovanj. Prvo priložnost v A ekipi pa bo v Oberhofu dobil šesti Martin Po-nikvar. Tomas Globočnik je bil sedmi in Jože Poklukar osmi. Med dekleti se je dvoboj enakovrednih tekmic končal v korist Tadeje Brankovič, 17 sekund pred Andrejo Mali. Biatlonka iz Vasce, ki je vsekakor med tistimi v naši reprezentanci, ki je zapravila največ priložnosti za vrhunski rezultat, je bila tokrat natančna na strelišču z enim zgrešenim strelom, kar bi želela ponoviti tudi na veliki tekmi. Lucija Larisi in Andreja Grašič zaradi zdravstvenih težav nista nastopili. Med mlajšimi člani je zmagal Grega Brvar (Brdo), Lauseger ni nastopil, med mladinci pa Peter Doki (Ihan). Jutri, v soboto, 4. januarja, bo (6b ugodnih razmerah na Rudnem polju) še tretja tekma slovenskega pokala. Metod Močnik V letu 2002 manj smrtnih žrtev prometnih nezgod kot leto prej KRIMINAL Na avtocesti usahnilo mlado življenje V tragični prometni nezgodi na avtocesti Kranj - Torovo je izgubilo življenje šele 22-letno dekle. Na gorenjskih cestah, ki jih pokriva Policijska uprava Kranj, je leta 2002 umrlo dvajset oseb. V Medvodah se je na silvestrski večer smrtno ponesrečila 47-letna domačinka. Kranj - TekočI teden se je na Gorenjskem začel tragično. V ponedeljek popoldne se je namreč na avtocesti Kranj - Torovo zgodila huda prometna nezgoda, v kateri je življenje izgubila 22-letna sopotnica v zaletelem vozilu, zadnji dan v letu pa je v zgodnjem večeru v prometni nezgodi v Medvodah umrla 47-letna voznica. Do ponedeljkove prometne nezgode na avtocesti (na fotografijah) je po prvih izsledkih prišlo, ker naj bi se na zaletelem avtomobilu med vožnjo izpraznila zadnja leva guma. 28-letni B.P. iz. Bohinjske Bistrice je okoli 16.25 ure s ford siero vozil po prehiteval-nem pasu iz smeri Kranja proti Ljubljani. Ko je pripeljal mimo izvoza za Brnik, je vozilo zaradi domnevne izpraznitve zadnje leve pnevmatike zaneslo levo proti odboj no-varovalni ograji. Tam je trčilo v betonski robnik in zapeljalo na začetek varovalne ograje, nakar je vozilo dvignilo v zrak in po nekaj metrih je padlo na travnati pas med varovalnima ograjama in se začelo prevračati. Pri tem ga je odbilo čez varovalno ograjo nazaj na prehitevalni pas, od koder je obrnjeno na streho čez celotno vozišče avtoceste zdrselo v jarek. Voznik in 20-letna sopotnica na prednjem sedežu J.O. iz. Bohinj ske Bistrice, ki sta uspela po nezgodi sama izstopiti i/ /verižene-ga avtomobila, sta se pri tem lažje poškodovala. Veliko hujše posledice pa je nezgoda povzročila pri 22-letni V.Š. in 25-letnem A.P, oba iz Bohinjske Bistrice, ki sta sedela na zadnjih sedežih in ju je med prevračanjem vrglo iz avtomobila. Dekle je zaradi hudih poškodb umrlo na kraju nesreče, medtem ko je lani utrpel hude telesne poškodbe in fio ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer je ostal na okrevanju. V letu 2002 je na gorenjskih cestah, ki jih pokriva Policijska Uprava Kranj, zaradi posledic prometnih nezgod umrlo dvajset oseb. medtem ko so ceste v letu 2001 terjale 23 življenj. Na silvestrski večer seje tragična prometna nezgoda zgodila na regionalni cesti v Medvodah. Po informaciji Generalne policijske NESREČE Kaznovan s 130 tisočaki Lesce - 22-letni Belgijec je v Radovljici očitno preburno sdvestroval. L januarja ob 3.20 uri je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprilagojene hitrosti povzročil prometno nezgodo na Alpski cesti v Le« cah. Policisti so ga pridržali do izročitve sodniku za prekrške v Radovljici, kije naložil denarno kazen v višini 130 tisoč tolarjev. VOZila pO poročanju policije /ara di neprilagojene hitrosti ni uspel izogniti devetletniku, ki je nepravilno prečkal lokalno cesto Hrast-je - Kranj. 29-letni B.D. iz okolice Kranja seje ob 20. uri pripeljal otrok. Voznik je takoj začel zavirati, a je kljub temu dcvetletnika zadel z levim delom vo/ila. Otrok se je pri tem hudo poškodoval, zato so ga z. reševalnim vozilom takoj odpeljali na urgenco Klinič Oropala varnostnika Jesenice - Na silvesttOVO sta na Slovenskem lavorniku udarila neznana roparja. Ob 18.45 uri sta pri službenem vozilu podjetja Varnost Kranj obkolila njihovega varnostnika, ki je z dnevnim izkupičkom tamkajšnje trgovine ravno vstopal v vozilo. Roparja sta ga napadla in mu vzela ovojnico, v kateri je bilo za milijon tolarjev gotovine. Policisti iščejo okoli 175 centimetrov visoka moška. Prvi je srednje postave, oblečen je bil v bundo svetlo modre barve in temnejše hlače, pokrit pa je bil s črno volneno kapo. Drugi je bil oblečen v temnejša oblačila, glavo pa si je prav tako pokril s temnejšo volneno kapo. V primeru koristnih informacij o roparjih pokličite na 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. Odpeljal megana Kranj - Minuli konec je na ulici Gorenjskega odreda v Kranju izgi nilo osebno vozilo renault megane / registracijsko številko KR B4 -852. Neznani storilec gaje na ne-ugotovljen način odprl in spravil v pogon ter se odpeljal z milijon tolarjev vrednim avtomobilom. Izginila aluminijasta zlitina Škofja Loka - V nedeljo ali ponedeljek je neznani storilec z ograjenega dvorišča podjetja Difa v Školji Loki odpeljal večjo koli čino aluminijaste zlitine in s tem oškodoval podjetje za 1.7 milijona tolarjev. Po ugotovitvah krimina- listov je neznanec žičnato ograjo preščipnil s ščipalkami in si na ta način naprav M odprtino, skozi katero je tudi preložil ukradeno zlitino. Oborožen rop preprečila stranka Kranj - V ponedeljek ob 18.43 uri sta neznana storilca poskusila oropati trgovino Kajža na Cesti talcev v Kranju. Eden od roparjev je s pištolo zagrozil prodajalki in zahteval, naj jima izroči denar. Blagajno sta poskušala odpreti kar sama. a jima |c račune prekrižala stranka, ki je v tistem trenutku vstopila v trgovino, zato sta raje pobegnila brez plena Po opisu, ki gaje posredovala policija, sta bila roparja med 180 in 185 centimetrov visoka moška, oblečena sta bila v temna oblačila, nosila sta volneni kapi. obraza pa sta si zakrila s pisanima rutama. Ni bil vegetarijanec Bled - V noči na torek je neznani storilec s silo vlomil v Meie.i torjevo trgovino na Bledu. Po pregledu njene ponudbe se je "odločil" za večjo količino mesnih izdelkov in cigaret Material na škoda je ocenjena na 450 tisoč tolarjev. Odslej bo točen Jesenice - V noči na torek je ne znani storilec vlomil v trgovino Tik - Tak na Jesenicah. Ra/bil je izložbeno steklo, vstopil v trgovino in pograbil več različnih ur. Materialno škodo so ocenili na 800 tisoč tolarjev. S. Š. Med prevračanjem sta iz avto vala, da je na kraju nesreče umrla, rešila sama. uprave je ob 18.45 uri na Gorenj ski cesti začelo zanašati osebno vozilo škoda felicia, v katerem je za volanom sedela 47-letna voznica iz Medvod. Avtomobil je najprej drsel bočno po desnem robu, nakar ga je zaneslo na nasprotni vozni pas. V tem trenutku je nasproti v renaultu espace pripeljal 49-letni voznik iz Idrije. Silovito trčenje je bilo neizogibno. Posledice so bile tragične, saj je voznica tri ure kasneje podlegla hudim poškodbam. Voznik iz. Idrije seje v nezgodi lažje telesno poškodoval. Prometna nezgoda s hudimi po sledicami se je v ponedeljek zgodila tudi v naselju Hrast je pri Kranju, kjer se voznik kombiniranega tako hudo poškodo-Voznik in sopotnica na prednjem sedežu sta se iz zverižene pločevine Tihotapil naboje i/ smeri trboj. V bližini krajevne cerkve je V tem trenutku z vozni kove leve strani izven prehoda Za pešce na cesto pritekel devetletni nega centra v Ljubljani, kjer so ga obdržali na zdravljenju. Simon Sublc, loto: Slovenske novice Ljubelj - Na mejnem prehodu Ljubelj je mejni policist pri 44-letnemu P.O. i/ Domžal odkril 50 nabojev Š&B kalibra 9 milimetrov, ki jih pri mejni kontroli ni prijavil. Policist seje po Opravljeni mejni in carinski kontroli odločil, da podrobneje pregleda avtomobil, s katerim se je Domžalčan pripeljal i/ Avstrije. Pri tem je naletel na PVC vrečki, v katerih so bili naboji. Zanje Domžalčan ni imel nabavnega dovoljenja. Naboje so zasegli. S.S. Ob razvezah je treba misliti tudi na otrokovo korist in pravice Starševstvo se nadaljuje tudi po ločitvi Starševstvo se nadaljuje tudi po ločitvi; kot vzajemno starševstvo na istem bivališču ali na ločenih bivališčih. Njuni prispevki k otrokovi vzgoji morajo biti usklajeni, saj gre pri starševstvu za neločljivo kvaliteto; pri tem ne gre za boljšega očeta ali boljšo mater. Kranj - Pri razvezah socialni delavci in sodišče ugotavljajo, kateri izmed staršev je "boljši" in kateremu potemtakem dodeliti otroka. Toda otrok ne potrebuje zgolj boljšega starša, ampak oba, nenazadnje otroci pogosto izjavljajo, da imajo radi oba in bi tudi radi živeli z obema. Prav zato se je ob razvezah potrebno izogibati pojmom, s katerimi bi diskvalificirali enega od staršev. To je ena izmed misli, ki so jih podali na decembrskem regijskem strokovnem posvetu o zaščiti koristi otroka ob razvezah na Okrožnem sodišču v Kranju, na katerem so sodelovali okrožni sodniki pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju in predstavniki gorenjskih centrov za socialno delo, ki opravljajo delo na področju družinskih sporov. Ni zmogla v dolino Komna - Na novoletni dan so morali bohinjski reševalci priskočiti DI P(inioč planinki na Komni. Iz tamkajšnjega doma so namreč sporočili, ('a si je poškodovala gleženj in ne more sama nadaljevati poti v dolino. Reševalci so poškodovano planinko prenesli v dolino do slapa Savica, kje, jo je prevzel mož in jo odpeljal v bolnico. s.S. Sodelujoči na posvetu so uvodoma ugotovili, da je sodelovanje med kranjskim okrožnim sodiš čem in gorenjskimi centri za soci alno delo zelo dobro. Izkušnje pri večletnem delu so tudi pokazale, da je tovrstno sodelovanje tudi preko skupnih posvetov /elo ko listno. Pozitivno sodelovanje pri de najbolje do izraza pri ohrav na v i zelo zahtevnih primerih družin skih sporov, v katerih je Interdisciplinarni pristop nujen za zaščito otrokov ih prav ie m koristi med starši in ne med starši in otroki. Med drugimi je na posvetu spregovoril tudi pedagog - andragog Franc Udovič iz Maribora in podal razmišljanje o otrokovih koristih. Tako je v otrokovo korist potrebno zagotoviti aktivno staršev stvo, kar pomeni, daje treba star še usmerjati v aktivno vlogo. Socialni delavci pri tem opažajo, da matere pogosto kritično ocenjuje jo otrokovega očeta (npr. "je slab OČe, ne zna skrbeti za otroka, ne plačuje redno preživnine..."). Svetovalni delavci lahko zato v razgovorih s staršema razdelajo pričakovanja, ki jih imata drug do drugega v zvezi s starševsko skrb jo do otroka. Otrok potrebuje oba starša Starševstvo ni partnerstvo Iskali so pomoč gasilcev Gasili v dimnikih, čistili cestišča Kranj - Na telefonsko številko 112 so v minulih J Mdl Občani največkrat poklicali, ker so dimniškega Požara zaprosili za pomoč gasilcev. Tako je bilo v ponedeljek popoldne na Možjanci, kjer so posredo vau prostovoljni gasilci iz Preddvora, tega dne zve "M pa se je vnelo še v dimniku stanovanjske hiše V cibn u ' Tam so P°srcd,)V;i11 piostovolini gasil-Hukovice, ki pa so le še pregledali dimnik, saj _ ogenj pogasili kar stanovalci sami. V torek delani T üa s° so sai° vnclc ,udi v dimniku na stano-sil, /' T ..^DavCi« kicr so Posredovali domači ga- lkl/''dn,i dan leta 2002 so poklicni gasilci i/. Kra cesti v Kranju. Na Jeprci je bila po cesti polita nafta v dolžini 300 metrov, na Jezersko cesto pa je odtekalo olje in gorivo iz. karamboliranega vozila. V obeh primerih so gasilci uporabili absorcijski prašek, da so cesti očistili. Prvega letošnjega dne so kranjski poklicni gasilci pogasili manjši goreči kup smeti v bližini križišča železniške postaje v Kranju. Prostovoljni gasilci iz. Poljan so tega dne imeli povsem drugačno opravilo. Popoldne se je na lokalno cesto Poljane nad Školjo Loko - Visoko zvalila velika skala, ki je zaprla promet. Gasilci so morali to mesto zavarovati. Ob razvezi svojih staršev otrok doživlja Občutke krivde za nastalo konlliktno situacijo in neugodne družinske razmere, zato se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je dopUStnO takega otroka obveš čati o razveznem postopku star šev, saj morajo pristojni organi skrbeti za zaščito otroka za na daljnje življenje in tudi v času raz- veznega postopka. Prav pri določitvi pogojev o stikih po ločitvi staršev morajo biti socialni delavci in sodniki pozor ni. Otrok namreč potrebuje oba starša, in tudi vzgojne obveznosti se morajo deliti m na očeta in na mater. Ta obveznost ne preneha / Starševstvo se nadaljuje tudi po ločitvi; kot vzajemno starševstvo na istem bivališču ali na ločenih bivališčih. Njuni prispevki k OtTO kovi vzgoji morajo biti usklajeni, saj gre pri starševstvu za neločlji v o kvaliteto; pri tem ne gre za boljšega očeta ali boljšo mater. Pomembno je tudi. da ima ob taki situaciji otrok možnost umika v širšo družino - k očetovim ali materinim sorodnikom, ki pomagajo otroku preživljati krizo ob ločitvi staršev. Tudi po ločitvi je potrebno zagotoviti kontinuiteto stikov otroka z obema staršema, /a t o je potreb no ločevati partnerstvo moža m saj slab zakonski parlnci še ni nujno tudi slab oče ali mali. Pogosto se ob določanju stikov staršev z otroki Opaža, da se ob povečani aktivnosti očeta večajo reakcije matere in s tem se Stopnjujejo negativna čustva obeh. zato je potrebno najprej sprostili negativno napetost med njima. "V reševanju koniliktnih situacij se v upravnih ali sodnih postopkih uveljavlja kontradikloi nosi postopka. To je lahko element, ki otežuje koristi otroka, /akon ska partnerja nastopata v spornih, kritičnih in koniliktnih situacijah, hkrati pa tudi v vlogi staršev, kjer sta čustveno prizadeta in sta v medsebojnem konfliktu, istočasno pa jima je otrok edini skupni interes." je povedal 1'dovič. Ob koncu posveta so sodelujoči ugotovili, da sedanji izrazi iz za konskih določb in sodne prakse, ki se upravljajo v upravnem ali sodnem postopku, niso primerni. Izraz "otrok se zaupa materi" na primer namiguje, da oče ni vreden zaupanja. Izraz "otrok se dodeli očetu" pa m pravšnji, ker vprašljiva dopustnost delitve otroka med staršema. Po njihovem bi bilo bol| smotrno uporabljati nevtralnejše izraze Eden izmed predlogov je na slednji: "Otrok ostane v varstvu pri materi. Skrb za vzgojo in preživljanje pripada obema star šema. Oče je dolžan plačevati preživnino... Oče ima z otrokom osebne stike..." Na najdaljšo noč nekateri delali, drugi pa zabavali Do letošnjega praznovanja novega leta mi je bilo silvestrovanje sinonim za zabavo in veselje, čestitke in poljubčke. Tako kot vse druge dni v letu pa tudi na to noč delajo ljudje, ki skrbijo, da smo varni ali se tako vsaj počutimo. Nekateri so za nas tako samoumevni, da se njihovega dela ob praznikih niti ne zavedamo. Kranj - Postati prostovoljca po dolžnosti oziroma delati na novoletno noč sva se odločila tudi s fotografinjo Tino. Številni skrbijo in dežurajo za nas, vendar za njih sploh ne vemo, dokler jih ne potrebujemo. Ob 22. uri se, skupaj s "pomočnikom" Jernejem (po izdatni malici, ki jo je pripravila Tinina mama), odpravimo. Naš cilj so bile službe in zabava v Kranju, prva postaja pa Dom upokojencev Kranj. V domu in njegovi okolici je hilo glede na najdaljšo noč v letu precej mirno. Pozvonimo pri vhodu in prijazno nam je odprla medicinska sestra Marjeta Žijan. Pove, daje že tolikokrat delala za silvestrovo, da se niti ne spomni kolikokrat: "S tem se ne obremenjujem. Zame je to navaden delavnik, tako kot vsak drugi." V nočni izmeni vedno delata po dve - poleg medicinske sestre še negovalka. Tokrat je dežurala Jana Urbane. Tudi ona je delo na noč, ko našem odhodu, potem ko smo si zaželeli srecn'ga pa zdrav'ga. Gremo v center, center dogajanja Odpeljemo se proti centru Kranja in parkiramo ob Policiji. Peš gremo proti prireditvenemu prostoru za kranjsko Gimnazijo, pred zaporo dogajanje opazujeta dva policista. Matjaž Završnik in Tomaž Tomaževic. Povesta, daje zaenkrat z redom v Kranju vse v V Domu upokojencev je bilo precej mirno. Vsake toliko časa so oskrbovanci prosili: "Recite jim, naj nehajo streljati!" večina ne zatisne oči zaradi zabave in veselja, sprejela kol del njene službe in ji ni odveč. "Tudi v domu si pripravimo nekaj novoletnega vzdušja z dobrotami in okrasitvijo," pove Urbančeva in na vprašanje, kaj si želi v novem letu, zavzdihne in odgovori, da bi vse teklo kot doslej - brez težav in brez zapletov. Za stanovanjsko naselje je značilno glasno pokanje raznih pirotehničnih izdelkov, prav zaradi tega imata tokratni dežurni v Domu upokojencev nekaj več dela. Oskrbovanci se prebujajo in prosijo za pomoč. Strah jih je. "Recite jim, naj nehajo streljat!" je velikokrat prošnja naših starejših občanov. Sami gredo spat kot na običajen dan - ob 21.30 je bila v čajnih kuhinjah tema. Za njih so v domu praznovanje pripravili že pred dnevi z božično novoletno zabavo in svečano večerjo. Nastopil je Alberto Grcgorič s skupino, zaplesala je plesna skupina, zapel je tudi domski zborček - zaposleni. Ob tej priložnosti so obdarili tudi jubilante doma. Ko smo že odhajali, nas je presenetil obisk direktorja. Martin Habjan velikokrat obišče dom tudi zvečer, zato je tudi tokrat obiskal svoji delavki. "Moja služba ni za osem ur, saj smo tu ljudje. Za njih živimo in delamo s srcem," je povedal ob Mateja Žvižej je takole zaplesala najlepšem redu in jima ni težko deiati za silvestrovo. Njun "šiht" traja od 19. do 7. ure. Bolj zgovorni Matjaž Završnik še pove, da je čisto normalno delati tudi na takšno noč, sploh pa, če delata skupaj kolega, ki si zaupata in sta prijatelja tudi zasebno: "Tudi če ne bi delala, bi skupaj praznovali." K policistom se bomo vrnili še kasneje. Domenili smo se, da se vidimo na postaji malo po polnoči. Kdo še dela? Veliko mladih je prihajalo iz smeri občine. A, seveda. Trgovina Noč in dan je odprta non stop. Tudi za novo leto. Trgovina je nabito polna, predvsem mladi kupujejo vino, pivo in žgane pijače. "Naporno je," je prvo kar nam pove Lela Svetina. Poleg nje sta tu še Rezka Vovko in Danijela Drljača. Vovkovi je to že tretja nočna izmena zapored, vendar meni, da tri lahko naredijo vse. "Seveda bi bila raje doma, pri družini, a vendar je to moje delo. Zanj sem se sama odločila," še pove. 15 minut pred polnočjo so trgovino zaprle zaradi sprememb trošarin pri cigaretah in vinu ter jo po dobre pol ure ponovno odprle. Takrat so imele tudi čas za trk s kozarci, nato pa delo naprej. Trgovina je tako polna, da se začudim, kako punce zdržijo? "Ah, to ni še nič. Pred časom sem delala na Fužinah v Ljubljani in tam so mulci, ker so imeli ravno čas, pretepli varnostnika. To pa ni več hec," je še povedala Vovkova in dodala, da so tudi v Kranju bolj težki, a šele proti jutru. Polnoč, poljubčki in veselo nazdravljanje ter ognjemet Uf, pojdimo na svež zrak. Čez manj kot uro bo novo leto, zato je že čas, da pokukamo pod šotor, izpod katerega prihajajo znani zvoki Californie. Varnostnik, ki je preresno vzel svojo vlogo, nas ne spusti mimo ter nas napoti na VIP vhod. Oh, eh, pih... no, pa pojdimo. Tam opazim Matejo. Matejo Žvižaj iz Zavoda mladih oziroma Študentske organizacije mladih Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Niti ne vem točno, vem se pozna vpliv novega leta. Doslej sva oskrbeli dva z odtrganimi členki, en seje porezal," sta povedali. Pravita, da je malo drugače že, saj so vsi domači doma in se veselijo ter so sproščeni. Na delu pa Breznikarjeva in Kovačeva nista sproščeni, nasprotno vseskozi morata biti vsaj malo pod stresom. Praznovali sta že prej, seveda brez alkohola. S sokom sta samo za naše slikanje nazdravili še enkrat, sicer pa sta imeli čas za zdravico tudi ob polnoči. Relativno mirno vzdušje na kranjski ur-genci je prekinil telefonski klic -na pomoč so poklicali prijatelji mladenke, ki je alkoholno omamljena obležala. V Kranju so jo oskrbeli, nato pa naprej v Ljublja- Ja, Califòrnia res zaaažiga. njega silvestrovanja. "Delam že vseh pet noči zapored, a se vseeno počutim mladostno - predvsem zaradi številnih obiskovalcev. To je potrditev, da so nam pravilno zaupali tako v Mestni občini Kranj kot tudi sponzorji. Kranj je živ!" pove Mateja in v isti sapi pove, da po novem letu sledijo zaslužene počitnice. Skupno je prireditve v Kranju obiskalo več kot 15.000 ljudi. Kazalci se vse bolj pomikajo proti magični dvanajsti in odpravimo se na Slovenski trg. Čakamo, kramljamo, Tina išče prostor za dobre posnetke. Polnoč je žal Petrolovca Tone in Andraž sta imela največ dela potem, ko so drugje zaprli svoja vrata. minila brez obveznega odštevanja, saj je ozvočenje delalo le pod glavnim prostorom. Čestitke, čeprav z malo zamude vseeno padejo. Sedaj pa ognjemet. Čakamo. Po desetih minutah novega leta 2003 buuuum. Poči prva, poči druga in pokaže se prva veeeelika goba. Uf, paša za oči in navdušenje obiskovalcev je popolno. Približno deset minut traja šou, ki je dodobra napolnil ta del Kranja. Ob koncu se je prav tako hitro tudi izpraznil. Tudi mi se odpravimo naprej. Kje so naši policisti? Na Policijski postaji Kranj je že veselo in nas pričakujejo. Na najdaljšo noč so delale štiri patrulje, pomočnik komandirja, kriminalist in dežurni policist - skupaj torej 12 policistov. Ugotavljajo, da dela zaenkrat še ni bilo veliko, vendar po izkušnjah čakajo na zgodnejše ure. Tina večino policistov postavi pred kamero, Domen Derlink pa nam je povedal, da bi sicer raje bil doma, z družino in otroki, a je tudi tako povsem v redu. Kot nam je povedal Marko Novak, je običaj, da se policisti malo pred polnočjo dobijo skupaj, nazdravijo in čestitajo ob prihajajočem letu in ta čas izkoristijo tudi za malico. "Dela do prve ure novega leta ni veliko. Do sedaj smo imeli le dve intervenciji. Kaznivih dejanj in avtomobilskih nesreč ni bilo, potrebno pa je omeniti dva poškodovanca s pirotehničnimi sredstvi. V enem primeru je šlo za poškodbo pri pripravi startne pištole. Eden od nabojev za to pištolo je občanu eksplodiral v roki. Utrpel je zlom prsta in travmatsko amputacijo členka prsta na levi roki. Tudi v drugem primeru je šlo za poškodbo ob uporabi startne pištole, ko je zaklep poškodoval mezinec leve roke," nam je še povedal Novak. Z bencinom nas oskrbujejo tudi za novo leto. Odpravili smo se na Petrolovo črpalko na Zlatem polju, kjer sta bila dobre volje Anton Dolenc in Andraž. Muljavec. Prvi nam je povedal, daje že tako dolgo pri Petrolu in je že velikokrat delal na novoletno noč. "Človek se navadi tudi dela za praznike. Zaenkrat je še mirno, vendar po izkušnjah vem, da bodo ljudje prišli k nam, ko bo drugje zaprto," je še povedal Dolenc. V novem letu si pridna petrolovca ne želita ničesar novega in pretresljivega, da bi vse šlo vsaj tako kot do sedaj. Gasilci so imeli svoj ognjemet Naslednja postaja je bil Gasilski dom Kranj, kjer je v novoletni izmeni delalo j2 gasilcev, med nji- mi tudi dva vojaka na civilnem služenju vojaškega roka. Vodja Matej Kejžar nam je povedal, da se v novoletni noči ni dogajalo nič posebnega: "Vedno se pričakuje, da se lahko v tej noči zgodijo tudi tragične stvari, vendar zaradi strahu ljudi ta noč običajno poteka povsem brez intervencij." Ob našem obisku nekaj čez prvo uro intervencij še ni bilo, čeprav kranjski gasilci bedijo nad kranjsko občino kot tudi v vseh občinah, ki so izšle iz nje. Povedali so nam šc, da se praznični dan pri njih niti ne čuti. Na ta dan so delali vsi, brez izjeme, saj dopustov na ta dan ni. "Čeprav je to za nas povsem navaden dan, pa smo si pripravili slovesno večerjo, ki smo jo pripravili sami, nekaj pa je prispeval še sindikat. Ob polnoči smo nazdravili še s penino. Malo po polnoči smo spustili tudi nekaj raket," so nam povedali gasilci. Reševalna postaja je bila letos manj obljudena kot lani. Nekaj je bilo šivanja, več pa jih je bilo treba oskrbeti zaradi alkohola. no. Dobra šola tako za njo, kot za vse prijatelje. Reševalci so nam povedali, da so pred letom zvonili telefoni od polnočni naprej in so imeli polno dela - predvsem zaradi alkohola in poškodb. Gasilci so za novo leto res nazdravili, a tudi potrpežljivo čakali na morebitno intervencijo. Večina policistov, ki so nas na najdaljšo noč v letu varovali tako kot vse Vseeno pa ni vedno mirno na novoletno noč. Spominjajo se, da je bila pred dvema letoma le dve minuti pred polnočjo prometna nesreča, požara pa že dolgo ni bilo. Malce utrujenim sta bili naslednja naša postaja Porodnišnica in Reševalna postaja v Kranju. V Porodnišnici Kranj smo najprej obuli polivinilaste copate in pogledali prvega Gorenjca z letnico 2003 - mali Gaber seje rodil družini Bratož. in se pridružil sestrici Brini. "Krasno je praznovati v tako dobri družbi. Ni nam potrebno kupovati posebnih oblek, saj jih imamo pripravljene že vse leto, pridružile pa so se nam tudi sestre iz bolnišnice," so povedale prav nič zaspane porodnišnične delavke. Tokrat jih je delalo 13, ki pa ni bilo prav nič nesrečno število za mamice, ki so rodile na 1. 1. 2003. Na Reševalni postaji je običaj, da za novo leto delajo zdravniki, ki so prišli zadnji. Tako sta na najdaljšo noč delali zdravnici Jarmila Trček Breznikar in Andreja Kovač. Povedali sta, da je Ob treh smo končali z našim delom. Odpravili smo se skozi staro mestno jedro in žalostno ugotovili, daje bilo že nekaj ur po ognjemetu vsega konec. Srečali smo le tri "vesele" mladenke, ki jih je Tina seveda slikala, a se je ena od njih takoj spustila na kolena in prosila, da je ne objavimo: "Prosim, prosim, prosim. Starši me bodo ubili, če me vidijo na sliki," je prosila ena, medtem ko sta drugi navijali za objavo. Ker ne želim imeti na vesti tako mlade punce, slike tokrat ne objavljamo. Svoje delo so pridno opravljali tudi ko-munalci, ki so se skozi mesto že malo pred četrto uro zapodili s stroji ter metlami. Pogledali smo še v šotor, kjer je namesto Californie "nažigala" narodno zabavna glasba, mladi in malo manj mladi pa so se znali zavrteti tudi na te viže. Kmalu smo se odpravili domov. Kakšno novo leto smo preživeli? Noč kot noč, eni delajo drugi se zabavajo. Tudi pri nas. Delal za Gorenjski glas Boštjan Bogataj, Nabrali smo si kar zajeten nahrbtnik inflacije Na uradu za statistiko so izračunali, da je bila rast cen življenjskih potrebščin v decembru 0,6-odstotna, to pa pomeni, da smo leto 2002 zaključili s 7,2-odstotno inflacijo. GOSPODARSKI KOMENTAR O sreči Ljubljana - Na Statističnem uradu Republike Slovenije so delali praktično do zadnjega dne. V ponedeljek so sklieali dobro obiskano tiskovno konferenco, na kateri smo izvedeli najnovejše podatke o gibanju cen, ki so dvakrat popravljene ocene za lani presegli. Cene življenjskih potrebščin so tako bile v decembru za 7,2 odstotka višje kot leto poprej, povprečna rast v letu 2002 pa je bila 7,5-odstotna. Bolj ohrabrujoče so ocene bruto domačega proizvoda, katerega rast se je v tretjem četrtletju povečala. Kljub v večini že povsem prazničnem razpoloženju, pa so v ponedeljek na Statističnem uradu RS objavili zelo resne podatke o tem, kako so se gibale cene življenjskih potrebščin in cene na drobno v decembru ter povprečno v celem letu. V nasprotju z. mnogimi pričakovanji ter ocenami se cene v decembru niso umirile, pač pa je bila zabeležena 0,6-odstotna mesečna rast, ki je oh koncu leta 2(K)2 dvignila skupno inflacijo na 7,2 odstotka, kar je za 0,3 odstotka več. kot je znašala sicer dvakrat popravljena uradna ocena. V decembru so se najbolj dvignile cene v skupini prevoz (1,9 odstotka), kar je najverjetneje posledica vrnitve cen avtomobilov na oktobrsko raven (podražitev za 6.1 odstotka) in višjih cen za popravila vozil (za 2,4 odstotka). Opazno višje cene v decembru so zabele žili tudi v skupini rekreacija in kultura - za 0,8 odstotka, verjetno predvsem zaradi višjih cen izdelkov in storitev povezanih z zimo (cene smuči, smučarskih vozovnic, zimskih počitnic). Nekoliko drugačna slika se ponuja pri podatkih za celo leto. Največja rast cen je bila zabeležena v skupini alkoholne pijače in tobak - 15,5 odstotka (tobačni iz delki so bili dražji za 22,3, žgane pijače pa za 13,6 odstotka), k inflaciji pa so pomembno prispevale še za 27,8 odstotka dražje komunalne storitve, za2(),l odstotka dražji prevozi na železnici in za 17,3 odstotka dražje kurilno olje, medtem ko se je računalniška oprema pocenila skoraj za četrtino (23,6 odstotka). Na splošno velja, da so bile cene blaga v lanskem letu za 6,3 odstotka višje, kot v letu 2001, cene storitev pa so se povečale za 10,7 odstotka. V komentarju teh podatkov je vodja oddelka za statistiko cen Zdenka Repočnik opozorila, da smo lani kar dve tretjini inflacije pridelali v prvi tretjini leta. saj je bila povprečna mesečna rast v prvih štirih mesecih 2002 kar 1.2 odstotna (V januarju 2002 je bila inflacija celo 1,6-odstotna), nato pa se je rast umirila in bila od maja naprej le 0,3-odstotna. Tak padajoči trend bo vplival tudi na prenos cen v letošnje leto, saj bo znašal (ob predpostavki, da se cene ne spremenijo) 5,6 odstotka. Gledano v daljšem razdobju, pomeni lani dosežena 7,5-odstotna povprečna letna rast nadaljevanje postopnega upadanja od leta 2000, ko je ta rast zaradi uvedbe DDV iz 6.1 odstotka v letu 1999 (najnižja rast v desetih letih) poskočila na 8,9 odstotka. V luči teh podatkov postaja očitno, da bo potrebno marsikaj spremeniti, če bomo hoteli doseči cilj, da v dveh letih, tudi zaradi vstopa v EU, lansko inflacijo prepolovimo, oz. da letos dosežemo le. 5,1-odstotno rast cen, kot je to napovedal nov slovenski premier. Bolj spodbudni podatki, ki smo jih siišali v ponedeljek na Statističnem uradu RS, pa so podatki o rasti domačega bruto proizvoda, po katerih je ta v tretjem četrtletju za 3,4 odstotka večji, kot v enakem obdobju leta 2001. Ta je namreč znašal v tekočih cenah 1.303 milijarde tolarjev, kar pomeni, po izločitvi sezonskih vplivov in vplivov rasti cen, v treh četrtinah leta za 2,9 odstotka več, kot leto pred tem. Kot je razložila mag. Karmen Hren, vodja oddelka za kvartalne račune, se povečuje gospodarska rast, saj je bila za 0,2 odstotka višja kot v drugem četrtletju. Pozitivno so k temu prispevali domače trošenje (porast za 2.3 odstotka), rast investicij (4,8 odstotka), menjava proizvodov in storitev s tujino (izvoz 7,5 odstotka; 5,9 odstotka uvoz). Zaposlenost se je v tretjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto poprej povečala za 0,1 odstotka, pri čemer se je v osnovnih proizvodnih dejavnostih zmanjšala za 1,3 odstotka in v storitvenih dejavnostih povečala za 1.2 odstotka. Obseg dodane vrednosti se je v tretjem četrtletju na letni ravni povečal enako kot BDP, v proizvodnih dejavnostih za 4,4 odstotka in za 2.6 odstotka pri storitvah. Kljub temu da so po podatkih statistike neto davki na proizvode in storitve porasli za 3 odstotke, je bila rast obsega izdatkov za končno potrošnjo nižja (1,5-odstotna) predvsem zaradi upočasnitve trošenja države. Sicer pa je na splošno o delu Statističnega urada spregovoril Rast bruto domačega proizvoda v zadnjih petih letih v odstotkih 6,0 5,0 4.0 3,0 2,0 1,0 0,0 5,2 3,8 IJ I 3,4 3,0 1998 1999 2000 2001 1 - 9 2002 n DOBAVA KURILNEGA OLJA E4 Dvorje 98 4207 Cerklje tel: 04/23 15 742 fax: 04/23 1 5 741 Z GOTOVINSKIM PLAČILOM oo DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OUA Rast cen življenskih potrebščin v letu 2002 SKUPAJ raznovrstno blago in storitve gostinske in nastanitvene storitve izobraŽevanje rekreacija in kultura komunikacije prevoz zdravje stanovanjska oprema stanovanje obleka in obutev alkoholne pijač« in tobak hrana in brezalkoh pijače 0 2* 8 10 12 14 16 18 tudi njegov generalni direktor Tomaž Banovec. Povedal je, da so obdelali že 98 odstotkov lanskega popisa prebivalstva in pripravili letni ter srednjeročni program sta tističnih raziskovanj, ki pa jih vlada še ni dokončno potrdila. Zahteve in pričakovanja so pri njihovem delu pogosto kontroverzna (npr. mesečno spremljanje nezaposlenosti po regijah), predlog, da se pri ugotavljanju inflacije izločijo vplivi cen naftnih derivatov in tobačnih izdelkov, hkrati pa ugotavljajo, da so se npr. statistični podatki malo uporabljali kot argumenti v predvolilnih razpravah. Pridruževanje Slovenije EU zahteva tudi prilagoditve pri njihovem delu, pomembna sprememba bo odprtje meja, ki bo zahtevala drugačno ugotavljanje izvoza in uvoza. Štefan Žargi Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete V teh božično-novoletnih dneh. ko si ljudje no veliko voščimo in želimo veliko sreče, se zastavlja vprašanje, ali smo ljudje, ki živimo zdaj. ko/ holi srečni od naših prednikov pred 50 ali 100 leti. Cepnn s, je Življenje v mnogočem izboljšalo do stopnje, ki so si jo naši (stari) starši koma/da ali pa sploh ne predstavljali, nismo v splošnem nič bolj zadovoljni s svojim življenjem kakor oni. Vsekakor po imamo kar prec < / razlogov, do smo srečnejši od svojih prednikov. V večini TVetO namreč Živimo dlje, bolj zdravo in tudi delamo mani. imamo dostop do mnogih dobrin in storitev, ki si jih prejšnje generacije sploh niso predstav Ijale: udobni domovi, razni gospodinjski aparati, ki nam prihranijo mnogo dela, potovanja, zabavna elektronika, razna zxiravila ... Celo najbogatejši so pred stotimi leti v mnogočem tiveH tlabše od danai njih navadnih ljudi. Nedavna raziskava Londonske ekonomske fakultete il SI i je pokaza Iti. da ljudje, kljub velikemu izboljšanju življenjskega standarda, niso nič bolj srečni kot so bili pred 25 leti. Delež tistih, ki pravijo, do so zelo zadovoljni s svojim življenjem je sicer v različnih deželah EU oziroma ZDA različen, giblje pa se med petino in tretjine' Vprašanih, lo pa je dokaj presenetljiv rezultat, saj, kot kaže raziskava, obstaja zelo močna povezavo med občutkom sreče in prihodki. \,i obeh straneh Atlantika naj bi bili tisti, ki zaslužijo več. v povprečju bolj srečni. A če ji sreča povezana z denarjem, se zastavlja vprašanje, zakaj potem število evropskih ali ameriških srečnežev ne narašča s tem. ko postaja \ se več ljudi bogatejših. Rešitev tega protislovja vidi prof. CroftS z LSE v krat koračni naravi dodatne sreče, ki jo kupimo . višjim dohodkom. Kak(>r hitro se stvari okrog nas izboljšajo, dvignemo svoja pričakovanja m če jih ne dosežemo, ostanemo nesrečni. Sreča pa /<' tudi relatvina. Ljudje smo srečnejši, če nam gre bolje od drugih. S tem pa seveda ne mislimo svojih prednikov, pač po svoje sodobnike, od sodelavcem dosose dov. Slovenci ta pojav še posebno dobro poznamo, saj na primer po stanemo skrajno nesrečni, če se na sosedovem dvorišču sveti boljši avto od našega. Če iz vzamemo prihodke, so najbolj srečni tisti, ki so poročeni, dobro izobraženi, imajo delo ali pa so upokojeni. Še posebno močna je povezava med blaginjo in zakonskim statusom. Poročeni ljudje živijo v povprečju tri leta dlje in zaslužijo do dvajset odstotkov več kot samski. Pri tem je razlika v dohodkih med mladoporočenimi in njihovimi samski mi vrstniki na začetku zanemarljiva, a se z leti veča. Razlog, povzet po prof. Oswaldu. je v tem, da poročene ljudi njihovi geni priganjajo, da delajo več in naredijo boljši vtis na druge pri izgradnji SVOJega družin skega gnezdeča. Poročeni tudi bolje jedo in i/najo manj skrbi, kar vse vpliva na njihovo splošno blaginjo in občutek sine. In nenazadnje je raziskava pokazala, da večina ljudi meni. da bodo v prihodnosti srečnejši, celo če so v sedanjosti nesrečni. \ vseh drža vali je tako število optimistov ob vprašanju o SVOJi sreči v naslednjih petih letih preseglo število pesimistov. Sklenimo torej z. mislijo, da ima vsak človek, če že ne do sreče same, pravico vsaj do iskanja le-te. Pa srečno'. Holding Slovenske elektrarne dosegel zastavljene cilje Zagotovitev enotnega nastopa proizvajalcev električne energije, izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi ter izboljšanje konkurenčnosti, so bili osnovni cilji holdinga. Ljubljana - Holding Slovenskih elektrarn, največji slovenski dobavitelj električne energije, je po oceni vodstva dosegel cilje, ki jih je ob ustanovitvi zastavila vlada. Večina vključenih družb je v preteklem letu poslovala pozitivno, pri čemer so proizvedli in prodali doma in v tujini več kot polovico vse slovenske električne energije. Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) je bila ustanovljena pred letom in pol - natančneje 26. julija 2001 in jo je sestavljalo sedem družb: Slovenske elektrarne. Dravske elektrarne. Savske elektrarne, Soške elektrarne. Termoelektrarna Brestanica, Termoelektrarna .Šoštanj in Premogovnik Velenje. V letu 2002 so se jim pridružile Se družbe HSE [uvest, HSE IIP in TDR Metalurgija Ruše, tik pred ustanovitvijo pa je enajsta družba HSE ltaly, s katero bo skupini omogočeno aktivno trgovanje znotraj elektroenergetskih trgov Evropske unije. Skupaj je bilo v skupini HSE v letu 2002 - v HSE, d.d., in devetih odvisnih družbah zaposlenih 3882 delavcev. Republika Slovenija pa jim je kot ustanovitelj zagotovila približno tričetrlinske deleže v naštetih odvisnih družbah. V preteklem letu so si prizadevali za ure ditev odnosov, podpisali pogodbe o ureditvi medsebojnih donosov na področju nastopanja na trgu z. električno energijo, aneks o ureditvi vseh pogodbenih odnosov za leti 2002 in 2003, pogodbe o nakupu električne energije, toplotne energije in premoga za 2003. ni pa še potrjena pogodba o obvladovanju, kar pomeni, da šc ni izvedena kapitalska konsolidacija znotraj skupine. Poslovanje skupine HSE je bilo v letu 2002 uspešno. Družbe so v lani, po oceni proizvedle dobrih 6.6 gigavvatnih ur električne energije, kar je dobrih 51 odstotkov od skoraj 13 GVVh električne energije proizvedene v Sloveniji. To je sicer za odstotek manj. kot so predvidevali z letnim načrtom, vzrok pa je v letošnjih slabih hidroloških pogojih, saj so hidroelektrarne proizvedle za 12 odstotkov manj, kot so načrtovali, termoelektrarne pa za II odstotkov več. Samo Termoelektrarna Šoštanj je proizvedla 3,7 GWh električne energije, kar je druga največja letna proizvodnja v zgodovini le elektrarne. Sistem HSE je uprav ljavcu prenosnega omrežja El IS u zagotavljal tudi sistemske storitve ter izravnaval proizvodnjo ter porabo, pri čemer kaže omeniti. Radio TrialaY® Prvi glo/ Gorenj/ke * Prvi glo/ek Gorcnj/ke Radio Tnglav Jesenice, d.o.o., trg Tonela Čularia A. 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 -Bohinj da je dnevna konica slovenskega elektroenergetskega sistema že presegla 1.800 MW. medtem ko se nočni minimumi gibljejo med 1.000 in 1.100 MW. Sistem Holding Slovenske elektrarne je v letu 2002 74 odstotkov vse električne energije kupil pri svojih odvisnih družbah, 3 odstotke na organiziranem trgu, 4 odstotke iz uvoza in I1) odstotkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Tako nabavljeno električno energijo je HSE prodal: 55 odstotkov domači distribuciji, 21 odstotkov nepo srednim odjemalcem, i odstotek organiziranemu trgu. kar 23 odstotkov pa je bilo energije izvoze ne, predvsem v Italijo, v manjšem ,obsegu tudi na Hrvaško in v Avstrijo. Za prodano so lani iztržili blizu 90 milijard tolarjev prihodka, od tega 20 odstotkov od prodaje v tujino. Večina družb v okviru sistema Holding Slovenske elektrarne je leto 2002 zaključil z dobičkom, ki bo znašal skupaj 1,7 milijarde tolarjev, sama HSE, d.d.. pa priča kuje 8,5 milijarde dobička. Največji dobiček pričakujejo v Diav skih elektrarnah (2,5 milijarde tolarjev), z minimalno izgubo pa bosta zaradi tako imenovanih nasedlih investicij zabeležili družbi Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. Leto 2003 prinaša sistemu Holding Slovenske elektrarne nove izzive. Na prvem mestu je odpiranje trga z električno energijo, pri čemer bodo slovenski upravičeni odjemalci dobili možnost nakupa električne energije v tujini. V HSE pričakujejo, da bodo tudi le tos morali upravljavcu prenosnega omrežja zagotavljati sistemske storitve, kar pomeni predvsem napetostno podporo elektroenergetskemu sistemu za njegovo nemoteno delovanje. Zaradi povečane ga uvoza iz tujine pričakujejo, da bodo slovenska distribucijska podjetja kupila manj pasovne energije, v večji men pa bo 11S1. pokrival njihove dnevne potrebe Poleg nekaterih neposrednih od lemaleev in distribucijskih podjetij naj bi HSE v letu 2003 sklenil tudi pogodbe o dobavi električne energije z nekaterimi upravičenimi od|cmalci. Kar zadeva načrtovane investicije ima na tem področju osrednje mesto veriga hidroelektrarn na spodnji Savi. kar je investicijski zalogaj za 15 let. Izgradnja prve -HE Boštanj se je začela novembra lani. \ polnem teku pa so tudi priprave naslednjega projekta m blanca. V letu 2003 poleg tega načrtujejo še osem večjih naložb v obnovo, posodabljanje elektroenergetskih objektov, pri čemer na seznamu načrtovanih naložb najdemo tudi Hidroelektrarno Medvode. Ta elektrarna, ki obra tuje že od leta 1951, bo dočakala Zamenjavo turbin, regulacijske in ostale procesne Opreme, s povečanjem premera gonilnika pa se bo povečala tudi pioizvodnja. poda ljšala življenjska doba m zmanjšale izgub zaradi prelivanja. Investí cijo, ki bo v redna med J in 4 mi lijardami tolarjev, so uradno zače li lam. zaključena pa naj bi bila v letu 2004. Štefan Žargi Slaba erekcija grize moško samozavest Težave z erekcijo, oziroma erektilno disfunkcijo, ima v svetu več kot 100 milijonov moških, od tega jih je polovica starih od 40 do 70 let. Erektilna motnja je ozdravljiva, novo upanje pa je moškim prinesla tudi viagra. Kranj - Impotenca je med moškimi zagotovo ena najbolj osovraženih besed, ki jih spravlja v zadrego in najeda njihovo samozavest. Moškim normalna erekcija pomeni več, kot si lahko predstavlja večina žensk. 0 tovrstnih težavah ne govorijo in ker bi jim priznanje, da imajo težave z erekcijo ter pogovor o njej povzročila nelagodje, ne poiščejo strokovne pomoči. Namesto tega živijo z bremenom, ki lahko načne tudi partnerski odnos. In niso redki primeri, ko se je slednji zaradi težav z erekcijo celo končal. Moških je strah, da bodo težave ostale in mnogi sploh ne vedo, da je erektilna disfunkcija, kot strokovno pravimo impotenci in težavam z erekcijo, ozdravljiva. Seveda pa je treba preseči visok zid nelagodja in storiti prvi korak. Za začetek zadošča že obisk osebnega zdravnika. Spolno življenje ni potrebno samo za nadaljevanje človeške vrste, ampak tudi za ohranjanje sa-mozaupanja moških in žensk. Specialist urolog primarij Ciril Oblak, dr. med., je v knjižici z naslovom O motnjah erekcije med drugim zapisal, da se slednje moškim ni treba sramovati, za ženske pa je pomembno, da nimajo občutka krivde, če partner trpi zaradi omenjene zdravstvene težave. V preteklosti so menili, da je impotenca (erektilna disfunkcija) le posledica duševnega stanja moškega in nujni pojav staranja. Današnja znanost meni drugače. Res je, da je s staranjem pogostost erektilne motnje večja, ni pa njegov nujni spremljevalec. Pomembno je, da moški poskušajo čim bolj zdravo živeti in da morebitne bolezni ustrezno zdravijo, saj tako preprečijo ali vsaj v zgodnji fazi začnejo ustavljati spremembe, ki lahko povzročajo motnjo erekcije, če pa do njih pride, jih lahko z obiskom zdravnika začnejo pravočasno zdraviti. Impotenca je širši pojem od erektilne disfunkcije, saj poleg spolne funkcije vključuje tudi libido - spolno poželenje in vsa dogajanja, ki vodijo do orgazma in izliva semenske tekočine. Erektilna funkcija pa se nanaša samo na sposobnost erekcije, otrdelosti moškega spolnega uda. In kakšna je zdrava, normalna erekcija? O njej govorimo takrat, ko otrdelost spolnega uda traja toliko časa, da omogoči začetek in dokončanje spolnega odnosa. Težave z. erekcijo ima vsaj enkrat v življenju vsak moški, tako meni primarij Oblak, in noben moški ne deluje pri vsakem spolnem odnosu sto odstotno. Spolna funkcija moškega je zelo občutljivo področje in že majhne spremembe ter težave vsakdanjega življenja ga lahko spravijo iz ravnovesja, da moški potem v spolnem odnosu ne deluje tako, kot bi moral, oziroma bi si želel. Če motnja traja nekaj časa, naj moški obišče zdravnika. Do nedavna je veljalo pravilo, da zdravniki ne začnejo diagnostičnega postopka in zdravljenja pred iztekom šestih mesecev od tedaj, ko je moški opazil, da ima težave z erekcijo. Z modro tabletko via-gro se je ta čas zelo skrajšal, primarij Oblak pravi, da moški poiščejo pomoč že po nekaj tednih težav. Razlog, da zdravniki ne ukrepajo takoj, tiči v tem, da večina težav tako nenadoma, kot so prišle, tudi izginejo, težave, ki nastajajo počasi, predvsem pri starejših moških, pa imajo praviloma organski vi/vciF*.A. mm 100rw.j ■ vzrok, gre za telesne okvare, v tem primeru z. obiskom zdravnika ne gre odlašati. Erektilno disfunkcijo ima več kot 50 odstotkov moških starih od 40 do 70 let. Večina motenj, ki nastanejo pred 55 letom so blage in ne preveč moteče, do težav pa prihaja tudi pri moških mlajših od 40 let. Na erektilne te- žave pliva tudi strah moškega, da v spolnem odnosu ne bo zadovoljil partnerke, zato je pri tem še posebej pomembna njena pomoč in njuna pripravljenost za odkrit pogovor. Do erekcij lahko prihaja tudi med spanjem, ko naj bi moški imel 6 do 8 spontanih, nezavednih erekcij. Vlaknine in gibanje za dobro prebavo Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. AVTOPREVOZ, GRADBENA MEHANIZACIJA IN POSREDNIŠTVO ZORMAN MIHAEL, s p Dvorje 95, 4207 CERKLJE tel.: 04/25 26 570, fax: 04/25 26 571 GSM: 041/759 175 Kranj - Slaba prebava in zaprtje vplivata na slabo počutje, slabost in občutek 'napihnjenosti'. Pojavljata se v vseh starostnih obdobjih ter pri obeh spolih. Zaprtje je nekoliko pogostejše pri ženskah in pri ljudeh starejših od 65 let, vzrok zanj je lahko organski, pogosto pa tudi duševni. Ljudska modrost pravi, da se dobra prebava začne že zjutraj. Z odvajanjem naj bi začeli dan, potem naj bi odrasel človek v istem dnevu izločil blato vsaj še enkrat, oziroma od trikrat dnevno do trikrat tedensko. Če je odvajanje pogostejše, govorimo o driski, če je redkejše, o zaprtju. Pri zaprtju, ki ni organskega izvora, si lahko pomagamo sami. Pogosto moramo spremeniti svoje prehranjevalne navade in poskrbeti za telesno dejavnost. Najpogostejši duševni vzroki za zaprtje so stres, depresivnost, anoreksija, vedenjske motnje, pomanjkanje gibanja in tekočine ter prehrana z malo vlakninami. Črevesje se 'poleni' in hrana se dalj časa zadržuje v telesu. Ostanki hrane se s pomočjo bakterij spremenijo v blato in če se odstrani preveč tekočine postane blato trdo, odvajanje pa težje. Za dobro in urejeno prebavo je treba dnevno spiti od 1,5 do 2 litra tekočine, v vsakdanjo prehrano pa vnesti čim več hrane bogate z vlakninami. Strokovnjaki svetujejo vsaj 20 do 30 gramov dnevno. Vlaknine namreč v črevesju nabreknejo, poveča se količina blata in pospešita se peristaltika ter iztrebljanje. Veliko vlaknin je v žitu, stročnicah, zelenjavi in sadju, šc posebej v slivah, smokvah, rabarbari, kiviju in datljih. Bel kruh nadomestimo s polnozrnatim, kajti vsebuje veliko balastnih snovi, ki pospešujejo prebavo. Poleg tega je treba poskrbeti tudi za redno gibanje, saj je znano, da gresta sedeče delo in zaprtje z roko v roki. In ne zadržujte blata ter ne odlagajte opravljanja potrebe, saj blato tako ostane v črevesju dalj časa, voda se absorbira in blato postaja trdo, odlašanja pa poleg tega zmanjša tudi tonus mišic v danki, zaradi cesarje odvajanje težje in včasih tudi boleče. Na zaprtje lahko vplivajo tudi potovanje, sprememba okolja, hud stres ali daljše ležanje, zato hudi bolniki pogosto tožijo zaradi slabega izločanja. Če našteto ne zaleže, si lahko pomagamo z zeliščnimi odvajali, ki povečajo peristaltično krčenje in gibljivost črevesja ter pospešujejo izločanje vode in elektrolitov v črevo, eterična olja, ki jih običajno vsebujejo taka odvajala, pa ublažijo krče prebavil. Pri izbiri pravega odvajaía je pomembno, da slednje veže vodo, zelo učinkovita sta laneno seme in seme indijskega trpotca. Renata Škrjanc Erektilna disfunkcija je lahko posledica kroničnih bolezni (povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni), duševnih bolezni, kirurških posegov (operacija prostate), poškodb, na erekcijo pa slabo vplivajo tudi kajenje, pitje alkoholnih pijač in uživanje drog. Moški, ki imajo sladkorno bolezen, lahko za erektilno disfunkcijo zbolijo tudi 10 do 20 let prej kot v primeru, če te bolezni ne bi imeli, in verjetnost, da se bo omenjena težava pri njih pojavila je kar 50-odstotna. Težave z erekcijo so ozdravljive, obstaja pa več načinov, kako priti do normalne erekcije. Pravo revolucijo je med moškimi povzročila modra tabletka viagra in z njo tudi zdravniki začnejo zdravljenje. Viagra je uspešna pri približno 70 odstotkih moških, ki se zaradi težav z erekcijo oglasijo pri zdravniku, pri moških, kjer pa zaradi drugih zdravstvenih težav in jemanja drugih zdravil tako zdravljenje ni mogoče ali ni uspešno, zdravniki uporabijo injekcijo, s pomočjo katere moški vbrizgavajo zdravilo v penis, kar je podobno kot pri sladkornih bolnikih, zdravilo pa naj bi si vbrizgali največ enkrat dnevno. Kljub temu da velja viagra med moškimi za nekakšno čudežno tabletko, z. njo ne kaže pretiravati, tako kot ostala zdravila pa ima tudi stranske učinke. Moški naj bi jo vzeli največ enkrat dnevno in največ 100 miligramov, po zaužitju pa se lahko pojavi rdečina obraza, občutek vročine in zamašenega nosu ter občasno bolečine v želodcu (žlički). Večja količina viagre ne zagotavlja večjega učinka, so pa v tem primeru lahko pogostejši in hujši stranski učinki. V slovenskih lekarnah je viagra na voljo le na recept. Viagre pa ne smejo jemati moški, ki imajo okvaro jeter in nizek krvni tlak ter srčni bolniki, še posebej tisti, ki jemljejo zdravila, ki vsebujejo nitrate. Poleg naštetega so na voljo tudi hormonsko zdravljenje, vakuumski aparati, ki spodbudijo in zadržijo erekcijo ter proteze, kijih vstavijo s kirurškim posegom in niso vidne. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA ODDAJANJE V NAJEM; ROK ZA ODDAJO NAPOVEDI JE 15. JANUAR 2003 Zakon o dohodnini med davki, ki se plačujejo od dohodkov iz premoženja, ureja tudi davek, ki se plačuje od dohodkov, doseženih z oddajanjem v najem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja. Zavezanec za plačilo davka je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), ki ima v državi ali pa tudi v tujini dohodke iz premoženja. Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident RS, če na območju RS dosega dohodke iz prerrloženja. Zavezanec za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem je tudi skrbnik za posebne primere, kateremu je v skladu z odločbo o denacionalizaciji, denacionalizirano premoženje dano v začasno upravljanje. Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja in za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam. Zavezanec se lahko odloči, da se mu priznajo normirani stroški v višini 40% od najemnine ali pa uveljavlja dejanske stroške. Za opremljene stanovanjske prostore lastnik lahko uveljavlja stroške v višini 60%, seveda če se ne odloči za uveljavljanje dejanskih stroškov. Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki jih zaveza- nec dokaže z računi ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov. Lastniku, ki oddaja v najem opremo, prevozna sredstva in drugo premoženje, se za znižanje davčne osnove priznajo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja in stroški, ki jih dokaže z računi. Odbitna postavka pa so tudi davki, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih. Davek od dohodkov od oddajanja v najem, v višini 25%, se zavezancu odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi. Napoved se mora vložiti v 15 dneh po prejemu najemnine oziroma plačila v naravi ali z nasprotno storitvijo, pri davčnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register Zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po preteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem. Običajno se najemne pogodbe sklepajo za eno leto, zato je skrajni rok za oddajo napovedi 15 januar tekočega leta za preteklo leto. Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta Kadar je najemnik, torej tisti, ki plačuje najemnino (izplačevalec dohodkov) pravna oseba ali zasebnik, mora za najemodajalca obračunati in plačati davek pravna oseba oz. zasebnik in to od vsakega posameznega dohodka, ki ga nakaže najemodajalcu. Podatke o plačanem davku in najemnini mora do 31. januarja poslati najemodajalcu in izpostavi davčnega urada, kjer je najemodajalec vpisan v davčni register. Direktorica Cilka Habjan Akcija Moj zdravnik 2003 Kranj - Danes se začenja akcija Moj zdravnik 2003, ki jo že sedmo leto pripravlja revija Viva. Prva leta so bralci in poslušalci (v akciji poleg časopisnih hiš sodelujejo tudi radijske postaje) izbirali le najbolj priljubljenega splošnega zdravnika, zadnja leta so izbor razširili tudi na ginekologa in pediatra. V letošnji akciji boste lahko sodelovali tudi bralke in bralci Gorenjskega glasa ter glasovali za najbolj priljubljenega splošnega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pedi-atrinjo. Zdravnik je zagotovo človek, ki ima v življenju slehernega od vas pomembno vlogo, saj k njemu prihajate po zdravje, vča- sih le po nasvet, in naj bi ga poleg strokovnega znanja odlikovala tudi srčna kulturo. Prijaznost, razumevanje ter pripravljenost prisluhniti pacientovim težavam včasih brez zdravil delajo čudeže. Namen akcije Moj zdravnik 2003 je osvetliti vlogo splošne medicine v javnem in zasebnem sektorju ter spodbuditi naštetih lastnosti KUPON ——.———— 0«^„j*,„*»^, Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika L. Mojo ginekologinjo ali ginekologa_ Mojo pediatrinjo ali pediatra_ PRIIMEK: NASLOV: KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA: TELEFON Sodelujte od 3,1. do 21.3. 2003; Glasujete lahko tudi na tel. št.: 04/201*42-00 Spodai podpisani, dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o. mo|e zgorai navedene osebne podatke hrani in uporablja za statreticne obdelave, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, obveščale o morebtnih napakah na lideltoh. seznanjanjem s posebnimi ponudbami m ugodnostmi ter za telefonsko, pisno m elektronsko ankebranje. Mora osebne podatke lahko Studio Modema obdeluje do pisnega preklica mote privolitve Podpis: _. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: ') so (GLAS Zoisova 1, 4000 Kranj zdravnikov. Dosedanji izbor je ovrgel tudi pomisleke nekaterih, češ, da bodo tako ali tako vedno zmagovali znani zdravniki iz velikih zdravstvenih ustanov, zato je v akciji vredno sodelovati. Tudi Gorenjke in Gorenjci boste letos lahko oddali svoj glas za najbolj priljubljenega zdravnika, saj bo vsak petek v Gorenjskem glasu na strani Zdravje objavljen kupon za glasovanje. Izpolnjenega pošljite na naslov: Gorenjski glas Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj, glasujete pa lahko tudi po telefonu, na telefonski številki (04) 201-42-00 in ne pozabite povedati svojega naslova, kajti vsak teden bomo med bralci, ki boste izpolnili kupon in sodelovali v akciji Moj zdravnik 2003, izžrebali enega bralca/bralko, ki bo prejel/a polletno brezplačno naročnino na revijo za zdravo življenje Viva, vsi bralci pa boste sodelovali tudi v velikem žrebanju za 23 lepih in praktičnih nagrad. Glasovanje se bo končalo na prvi pomladni dan 21. marca 2003, slovesna razglasitev rezultatov pa bo 3. aprila letos. Akcijo bo spremljala tudi strokovna komisija, ki jo sestavljajo: primarij doktor Marko Demšar, doktor Dean Klančič, doktor Ivan Cibic, docent doktor Marjan Premik, in profesor doktor Pavle Poredoš. Drage bralke in dragi bralci Gorenjskega glasa sodelujte v akciji, z glasovanjem povejte, kdo od splošnih zdravnikov, ginekologov in pediatrov si zasluži ime 'naj zdravnika leta 2003', ter pri nagradnem žrebanju. Akcija Moj zdravnik 2003 seje začela! Renata Škrjanc Od pripomočkov do rekreacije Podjetje Vita center, d.o.o., se je v zadnjem letu razvilo v uspešno družinsko podjetje. Prodajajo pripomočke za terapijo, rehabilitacijo, šport in rekreacijo. Pred dobrim letom so odprli velik in sodoben rekreacijski center, izziv prihodnosti pa je preventiva. Naklo - Družinska podjetja veljajo v svetu za najuspešnejša podjetja. Pri nas so tovrstna podjetja zacvetela v zadnjem desetletju. In družina Zupan brez dvoma spada mednje. Uspeh se ni zgodil čez noč, ampak je zorel počasi in menda še ni povsem dozorel. Tako vsaj pravi lastnik in direktor podjetja Vita center, d.o.o., Janez Zupan. Spodbuda so bili otroci I motnjami v razvoju. Od tega sta letos minili že dve desetletji, ki sta prinesli nov center in raznovrstne dejavnosti. Zupanovi so začeli s popoldan sko obrtjo za razvoj, proizvodnjo m trženjem pripomočkov za otroke z. motnjami v razvoju. Županje oblikoval stol za motorično prizadete otroke, ga začel izdelovati m zanj na sejmu Vse za otroke dobil priznanje zlata zibka. Z njim je ustregel janez Zupan željam lo potre ha m staršev otrok s cerebralno pa ralizo, Poleg stolov je izdeloval tudi terapevtske valje in stopnice ter gibalne deske. "'Mislil sem, da bom ostal le pri načrtovanju, vendar nismo dobili proizvajalca, ki bi omenjene izdelke tudi izdeloval, zato smo lih začeli izdelovati kar v delavnici, ki smo jo uredili v domači hiši. Najprej je šlo za maloserijsko proizvodnjo, vendar so nas potre bc gnale v nenehne širitve dejavnosti Doma je ostala tudi žena Vida. ki je sicer delala v enem od razvojnih oddelkov in je dobro poznala potrebe otrok s težava mi v gibanju in njihovih staršev Za potrebe terapije smo uvažali tudi žoge in blazine. Vsa deja\ nost je potekala v naši družinski hiši, kar pomeni, da prostorske možnosti niso mogle slediti razvoju in širitvi dejavnosti, je povedal Zupan. Zdaj so svoj program razširili na pripomočke za terapijo, rehabili tacijo, šport in rekreacijo. Pred dobrim letom so družinsko pod jetje preselili v nov center, ki so ga uredili v gospodarskem poslopju Zupanove domačije. Cen ter je že med gradnjo vzbujal ra dovednost in še danes velja za naj bolj barvilo in razgibano stavbo \ Naklem. V njem je kar 1000 kvadratnih metrov uporabnih površin, novogradnja pa je bila tudi precejšen finančni zalogaj, saj je stala več kot 200 milijonov loku jev, pred centrom pa so uredili tudi veliko parkirišče. V podjetju je in zaposlenih in le vsaj toliko honorarnih sodelavcev. V rckiea cijsko spioslitvcncm delu so med drugim finski savni, prostor za masažo in sodobno urejen BOUUij ter tri dvorane za skupinsko vadbo. "Namenoma se nismo odloči li za litnes center, ampak za mož nost aerobne vadbe s programom prostih uteži, nudimo pa več kot 25 različnih programov vadb. Imamo že okoli 12(K) rednih članov, slednjim pa naši strokovnjaki ob prvem obisku svetujejo zanje najugodnejio vadbo. Od lanskega oktobra imamo tudi tečaj joge, ki ga bomo letos nadaljevali." je delal Zupan. V podjetju Vita center delajo vsi diu/inski člani. Sin Mitja skrbi za podjetji V i j a terapija in Vita šport, hči Katja vodi rekreacijsko sprostitveni del. žena Vida ima največ zaslug ta lep In prijazen ter nenehno spreminjajoč se izgled eenlia. hči Polona pa trenut- banja v votli holandskega proizva jalca Waterfly. Prodaja hitro raste. Zupan ocenjuje, daje letna rasi v njihovem podjetju od 20- do M) odstotna. Rdeča nit poklicnega ustvarjanja družine Zupan je gibanje, ki odseva tudi v njihovem sloganu 'Življenje je gibanje, gibanje je življenje*. Zato ne preseneča dejstvo, da je ena od dejavnosti podjetja Vita center zdra\ stveni del s fizioterapijo in terapevtskim ultrazvokom, v center enkrat tedensko prihajajo tudi člani gorenjskih klubov bolnikov po možganski kapi. Kljub številnim in raznolikim dejavnostim želja in načrtov ni konec. Že spomladi bodo Zupanovi odprli frizerski studio, največji i/zi\ pa je preven tiva. V Zupanovi glavi namreč že nekaj časa zori zamisel o progra- mih vadbe za različne bolnike, o gibanju kot načinu živ l|cn|a m o dodatkih za zdravo življenje. Pravi, da jo ho pustil se nekaj časa zoreti m medití Zagotovo pa jo bo. tako koi vse zamisli dote daj, ob pravem času ikupaj s ivo jo družino uresničil. Renata Škrjanc, foto: R.Š., Ta rej De De Namesto pogodb o delu pogodbe o zaposlitvi Ljubljana - V srednje začel veljati zakon o delovnih razmerjih, ki s pogodbo o zaposlitvi ureja individualna razmerja med delavcem in delodajalcem, Saj z novim letom ni več pogodb o delu. Nadomestila jih je podjemna pogodba med naročnikom in podjem-nikom. Razmerja, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, so po novem urejena z. zakonom o kolektivnih pogodbah. cev ob morebitni zamenjavi delo dajalca in določbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer obsta jata dve možnosti: redna m izred na. Odpovedni rok in odpravnina sta po novem povezana z delovno dobo, urejeno pa je tudi preneha nje delovnega razmerja v prime rih stečaja in prisilne poravnave, ki je bilo dosedaj zelo neurejeno in nedorečeno. Po novem zakonu delavcu pripa dajo dodatki za delo v posebnih v posebnih delovnih pogojih, npr. nočno in praznično delo ter delo ob nedeljah, dodatek na delovno dobo. regres ter odpravnina oh upokojitvi. Sprememb je bil deležen tudi delovni čas, ki je po no vem krajši /a dve uri. kar pomeni, da mora delavec tedensko opraviti 40 ur. podaljšal pa se je čas namenjen letnemu dopustu in licei na najmanj štiri ledne. Nov i zakon pa ne ureja porodniškega dopusta in odsotnosti zaradi varstva in nege otroka. Pomembna določba, ki se nanaša na ženske, je tudi postopno zviševanje starosti pri UpO kojiivi. novi /akon pa je posegel tudi na področje delovanja siudi katov ter inšpekcij, ki imajo DO novem večje pristojnosti, saj med drugim lahko izrečajo tudi man datne kazni. R.S. Pomembna novost je pogodba o zaposlitvi, ki med drugim vključuje tudi pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodbe in obveznosti v času trajanja pogodbe. Zakon na novo ureja pogodbeno delo, začasna in občasna dela, določila zakona pa naj bi bolj zaščitila delavce, ki opravljajo pogodbeno delo. Pogodba o zapo slitvi med drugim vsebuje pogodbo o zaposlitvi za določen čas m zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pogodbo o opravljanju dela na domu ter pogodbo o opravljanju javnih del. Zakon je na novo uredil tudi pravice delav- no s podjetjem sodeluje le na daljavo, in sicer s stiokovnimi nasveti. sa| že nekaj časa živi v Švici. Vija terapija se ukvarja z vele prodajo pripomočkov za liziotera pi|o in delovno terapijo, kamor spadajo tudi pripomočki iz lesa in blazinjerii izdelki. Z. blazinami in žogami pokrivajo večji del slovenskega tržišča, njihovi dobavitelji so priznana švicarska, nemška, italijanska in ameriška pod-iel|a V Vila športu pa prodajajo tudi športne pripomočke največ-jega nemškega proizvajalca Er-hanl SpOTl ter pripomočke za gi- Poročila o poslovanju tudi za podjetnike Kranj - Spremembe zakona o gospodarskih družbah zavezujejo podjetnike, da morajo letos oddati poročilo o poslovanju, letni poiočila za leto 2002 pa bodo morali oddati do konca marca, kar je cn mesec pozneje kot dosedaj. Poročila bodo morali oddati območnim izpOSU vam Agencije za javnopravne evidence in Storitve, se/nam izpostav in občin, ki spadajo v posamezno izpostavo pa je objavljen tudi na splet ni strani www.sdk.si. Agencija naj bi za minulo leto prejela okoli 120.000 letnih poročil, od tega približno 60.000 od samostojnih podjetnikov. Podjetniki hodit morali oddali bilance, kar pomeni, da so po novem samostojni podjetniki /ave/ani icvizi|i. Zanjo bodo morale poskrbeti tudi majhne, srednje velike m velike družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na trgu vrednostnih papirjev. Spremembe prinaša tudi zakon o spremembah in dopolnitvah /akona 0 gOSDOdsj skih družbah, kije uvedel nova merila za razvrSčanje podjetnikov in družb po velikosti. Pri razvrščanju upoštevajo število zaposlenih in letni prihodek, po tej razvrstitvi pa utegne biti manj velikih družb in več majhnih podjetnikov. Za majhno družbo po novem velja družba, v kateri je do 50 zaposlenih, čisti prihodki v zadnjem poslovnem letu pa so bili fflanjSi od I milijarde tolarjev. Pri srednje veliki družbi število zaposlenih ne sme biti večje od 250. čisti prihodki od prodaje M morajo biti manjši od 4 milijard tolarjev. R.Š. Slavnostna Nacetova hiša Nacetova hiša v Puštalu v Škofji Loki je v teh dneh privabljala zaradi več sto belih lučk, ki jih je lastnik Tone Polenec tokrat prvič obesil. V kleti od ponedeljka tudi vinska klet. Naj bodo blagoslovljeni. Prihajajoči dnevi Z vami smo ... (že 8 let) i-., in bomo ... RADIO OGNJIŠČE Školja Loka - Nacetovo hišo, ki leži le slabih 50 metrov od Poljanske Sore, sestavlja stanovanjska hiša I gospodarskim poslopjem, lesena šupa in vrtna uta. Podoba domačije se bistveno ni spremenila vse od srede 18. stoletja. Slabo leto je namenjena tudi obiskovalcem, za večjo prepoznavnost pa je, tako kot tudi v preteklosti, poskrbel lastnik in vodnik po hiši Tone Polenec. pni MM POALUlAHO totemu IfyMtt Vstopili so v hišo in ugotovili, da sta obe peči Zapeti. Seveda se je vse srečno končalo. lastnik Polenec v hišo ne prinaša ničesar novega. Nobenega orodja, nobenih podob ali slik. Vse kar je v hiši. je pristno in av tohtono. Zanimivost hiše je, daje v pritličju hlev, seno za živino pa je bilo spravljeno pod streho, v tretjem nadstropju. Tako je bil potreben velik napor pri spravilu sena Muzc|ska hiša je slabo leto odprta tudi za obiskovalce, ki si lahko ogledajo predvsem zanimive omare iz tistega časa. opremo za žganjekuho, popolnoma lesena kolesa voz. ločno Orodje Ifl seveda samo arhitekturno zamisel hiše. TS je ikoraj v popolnosti lesena Pred kratkim je Polenec k tej ponudbi dodal tudi vinsko klet. Ob tej priložnosti naj omenimo tudi, da je NacetOVS hiša pred dvema letoma prejela Haziv najlepše lesene hiše v akciji podjetja Riko hiše. Takrat so /apisali, da je bika ohranila usklajeni videz s sosednjimi, novejšimi stavbami. Na loškem območju M težko našli likovno bolj dodelan in slikovit primer stanovanjsko gospodai skega objekta. B.B., loto Tina Doki romeja - še več snega! Hiša je dvostanovanjaka, v zgor- njem delu za starše, spodaj pa za mladino. Do leta 1906 je bila v spodnjem delu gostilna, kjer so se ustavijali predvsem delavci na malici V zgornjem delu je zelo zanimivo kurišče za krušno peč, ki nima dimnika Tako se dim vali kar po hiši ()h priložnosti nam je Tone Polenec zaupal anekdoto, ko je tako zakuril v obeh pečeh dim pa se je valil po vsej hiši. Nato je odšel po opravkih, čez kako uro pa so ga klicali sosedje "hiša vam gori!". Vedel je, da je zakuril sam. vendar so v tem času k hiši že prišli gasilci Ognja sicer niso opazili, a kadilo se je iz vseh strani Z veljavno smučarsko karto dobite 50% popusta v toplicah »Erlebnistherme VVarmbad« Beljak. Informacije: www.3laendereck.at Smučarska karta ■ popustom dobita pri: Skipass Travel Kranjska Gora, na novi lokacij v "* apartmajih Garnf. tal.: 04 - 582 10 00 In na avtocesti pred karavanikim predorom v stavbi L__— ".M H M.--.Mp««™«!... "ROMEJA Od kod je prepovedani kloramfenikol zašel v slovensko mleko? Predolgo že iščejo vzrok Od prvih težav s kloramfenikolom je v Sloveniji minilo že pol leta, od izbruha afere s tem antibiotikom pa dva meseca. Govedorejci se pritožujejo, da Veterinarska uprava Republike Slovenije že predolgo išče vzrok, zakaj se je kloramfenikol pojavil. Prepričani pa so, da krivda ni kmetova. Kranj - Minila sta slaba dva meseca, odkar so med pobranimi vzorci na šestnajstih mlečnih progah v Sloveniji v mleku odkrili vsebnost prepovedanega antibiotika kloramfenikol. Sedemnajstim kmetijam, ki jim je bilo zaradi tega zapovedana trajna prepoved oddaje mleka, še danes ni omogočeno vzorčenje mleka, kaj šele da bi ga oddajale. In trajna prepoved bo veljala, dokler veterinarska inšpekcija ne bo odkrila vzroka za prisotnost prepovedanega antibiotika v mleku. Govedorejci so zato čedalje bolj nezadovoljni, ker Veterinarska uprava Republike Slovenije tako dolgo ne najde pravega vzroka. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Združenja govedorejcev Slovenije Janezom Slevcem, članom sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jankom Golorejem in predsednikom nadzornega odbora Združenja govedorejcev Slovenije Markom Doli narjem. Prve težave s kloramfenikolom so se pojavile že konec maja leta 2002, ko je nemški kupec zaradi ugotovljene vsebnosti kloramfcni-kola Ljubljanskim mlekarnam zavrnil pošiljko 100 ton mleka v prahu namenjenega krmi živali kloramfenikola, istočasno pa z istim razlogom še pošiljko Pomurskih mlekarn - 22 ton instant mleka v prahu. Nerazumljivo je, da veterinarska uprava že tedaj ni ukrepala, še bolj nerazumljivo pa je, daje od tega minilo že pol leta in še vedno nihče ne ve, kako je prepovedani antibiotik sploh zašel v slovensko mleko. Afera kloramfenikol ni slovenska posebnost, s povsem enakimi problemi so se soočali tudi v Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Avstriji in Estoniji. Toda v Estoniji, kjer so prisotnost kloramfenikola na primer odkrili avgusta lani, so za nas (še) prezahtevno uganko razrešili v treh tednih. Ugotovili so, da se je kloramfenikol skrival v legalno kupljenih zdravilih za živino. Naši sogovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji vzrok isti. "V mleku je bil ta antibiotik v večini primerov prisoten v količini med 0,2 in 0,4 mikrograma na Cvetu Zaplotniku priznanje zbornice Kranj - Med prejemniki letošnjih priznanj za uspehe v kmetijskem svetovanju in za sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, ki jih je konec preteklega leta podelil Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, je tudi naš novinar, urednik rubrike za kmetijstvo in gozdarstvo ter pomočnik odgovorne urednice Gorenjskega glasa Cveto Zaplotnik. V obrazložitev priznanja za sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo so zapisali, da Cveto Zaplotnik že vrsto let ureja kmetijsko stran časopisa Gorenjski glas. Pri svojem delu zelo dobro sodeluje tudi s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije oziroma oddelkom za kmetijsko svetovanje Kranj. Omogoča objavo krajših strokovnih informacij in prispevkov, predvsem pa so za svetovalno službo in kmetovalce nepogrešljive njegove objave informacij o izvajanju našega strokovnega izobraževanja za kmetovalce in člane strokovnih društev. "Poleg tega na kmetijski strani dvakrat tedensko informira bralce o dogajanju v slovenskem in gorenjskem kmetijstvu in gozdarstvu. Veliko piše tudi o dogajanju in problemih na podeželju. Redno spremlja objave v Uradnem listu RS s področja kmetijstva in gozdarstva in o njih obvešča bralce. Prav tako pogosto piše tudi o ukrepih kmetijske politike, o delu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegovi članki so objektivni, objavljeni podatki so preverljivi in zanesljivi. V njegovih prispevkih ni sledu senzacionalizma in afer. Tudi zato si je Gorenjski glas pridobil številne bralce na podeželju. Iz njegovega pisanja se vidi, da to svojo delo opravlja z veliko ljubeznijo in odgovornostjo. Čeprav pokriva tudi druge stroke, njegova ljubezen ostaja kmetijstvo. S takim delom si je pridobil zaupanje bralcev, največje priznanje pa je to, da njegovo kmetijsko stran berejo tudi bralci, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo." Čestitamo, Cveto! J.K TRGOVINA IN SERVIS Cesta na Klanec 9, 4000 Kranj tel.: 04/2357 710, tel., faks: 04/2331 375, gsm: 041/628 065 - prodaja rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo - popravilo vseh tipov traktorjev - servis kardanov in akumulatorjev Vesna Pri nas kupljen akumulator Vam vgradimo brezplačno. Popusti za plačilo z gotovino. REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Fiat, Creina AKUMULATORJI, REZERVNI DELI SIP, BCS, GUME, KARDANI IN REZERVNI DELI KARDANOV K ] 3 TRGOVINA IN SERVIS Cesta na Klanec 9, 4000 Kranj tel.: 04/2357 710, tel., faks: 04/2331 375, gsm: 041/628 065 Zaposlimo: Prodajalca rezervnih delov Pisne ponudbe pošljite na zgornji naslov. Janez Slevec Janko Golorej kilogram mleka. To izključuje možnost, da bi ga kdorkoli namerno dodajal mleku, saj bi morale v tem primeru koncentracije bistveno bolj odstopati. Gre za tako majhne količine, da bi to uspelo le nekomu, ki ima kemično znanje in razpolaga s farmacevtsko opremo. Pa še njegova topnost v mleku je zelo slaba," razmišlja Janez Slevec. "Sam sem sprva še pomislil, daje mogoče kateri od sedaj očr-njenih kmetov v resnici namerno dodajal kloramfenikol mleku, potem ko so mi razložili, kakšna farmacevtska natančnost je potrebna za tako opravilo, sem povsem prepričan, da se vzrok za prisotnost antibiotika v mleku skriva drugje - v zdravilih ali pa krmilih za živali. Poleg tega pa pri nobenem od sedemnajstih kmetov, pri katerih so v mleku odkrili kloramfenikol, v preiskavi niso našli ničesar obremenilnega. In zato so vse obtožbe na račun kmetov povsem neutemeljene in skrajno žaljive," dodaja Janko Golorej. Uporaba kloramfenikola je prepovedana z odredbo iz leta 1999, tako v živilih kot tudi krmilih in zdravilih. Po zakonu o veterinarstvu mora VURS zagotoviti sistematični nadzor živali, surovin, živil in krme nad vsebnostjo ostankov škodljivih snovi in nadzor nad uporabo prepovedanih snovi, zato po mnenju sogovornikov nihče ne more zahtevati od kmetov, da osebno preverjajo, ali krma oziroma zdravilo vsebuje kloramfenikol. Saj jim vendarle zakonodaja zagotavlja, da bodo za to poskrbele pristojne inšpekcijske službe. "V tej luči je nerazumljivo govorjenje pristojnih, da morajo kmetje sami odkriti vzroke za prisotnost kloramfenikola v mleku. Kmetija sama ne more odkriti vzroka, ker sploh ne ve, od kod je Višja zbornična članarina Ljubljana - Vlada je soglašala s spremembami statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki jih je sprejel svet zbornice. Spremembe statuta se nanašajo na določbe o zborničnem prispevku. Zbornični prispevek pobira oziroma izterja KGZS, ki pa lahko to nalogo prenese tudi na drugega. Spremenjena je določena višina zborničnega prispevka za zavezance A, ki se v predlogu sprememb poviša iz sedanjih 3% na 4% od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč. Povišanje znaša 33,3 %, kar je približna višina inflacije za obdobje od leta 1999 do vključno leta 2003 (ocena inflacije za leto 2002 - 7,5%, 2003 - 5,10%). Spremenjen je tudi najnižji znesek, ki je bil do sedaj 2000 SIT in sicer na 3000 SIT. Urejeno je plačevanje zborničnega prispevka za nove člane in za primere prenehanja članstva med letom. Sprememba se nanaša na sklenjene sporazume med Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije za zavezance, ki so sočasno obvezni člani katere izmed zbornic. Spremembo predstavlja tudi racionalizacija načina pošiljanja odmerne odločbe za zbornični prispevek C, kar bo s spremembo možno enkrat letno in do sedaj ni bilo mogoče. J.K. v mleko ali na kmetijo zašel kloramfenikol. Drugič - ker ne more pregledovati neoporečnost izdelkov, kupljenih na trgu, za katere že deklaracija jamči, da so ustrezni, nadzor pa morajo opravljati za to določene institucije. In tretjič vzroka ne morejo odkriti na kmetijah, kjer živali zdravi veterinar, ki ga tako kot vse nas zavezuje odredba in ne sme predpisovati oporečnih zdravil," ugotavlja Marko Dolinar. "Afera s kloramfenikolom bo razrešena šele, ko bodo odkrili pravi vzrok, kako je zašel v mleko. Toda noben hitri ali katerikoli Marko Dolinar test vzroka ne bo odpravil, ampak bo stanje, v katerem se nahajamo, samo podaljševal. Pri sami aferi z. antibiotikom je bilo storjenih že veliko napak, da se je zaradi neuspešnosti odkritja vzroka povzročila velika gospodarska škoda. Nazadnje pa se je še vsa krivda zvalila na rejce, ki v večini primerov za ta antibiotik prej niso niti slišali, kaj šele da bi ga uporabljali. Jaz ga na primer do izbruha afere nisem poznal, že da sem njegovo ime znal izgovoriti, sem se dolgo mučil," razmišlja Slevec. Združenje govedorejcev in sindikat kmetov sta ogorčena tudi zaradi dejstva, da je hitri test po metodi ELISA zelo nezanesljiv. Od skupno 1250 pobranih vzorcev na zaprtih mlečnih progah je hitri test nakazal sum pri 117 vzorcih, od tega pa se je v referenčnih laboratorijih prisotnost kloramfenikola odkrila le v 17 vzorcih, kar pomeni, daje bilo sto kmetov osumljenih po nepotrebnem. "Ti hitri testi so zanesljivi le v toliko, da jim prisotnost klora-menfikola v mleku ne uide, toda pozitivni so tudi v veliko drugih primerih, ko v mleku o kloramfenikola ni ne duha ne sluha. V tem je težava in zato trdimo da niso 100-odstotno zanesljivi, kakor trdijo na veterinarskem inštitutu," je še dejal predsednik Združenja govedorejcev Slovenije Janez Slevec. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Nove davčne osnove Ljubljana - Vlada je sprejela predlog uredbe o valorizaciji katastrskega dohodka za leto 2003. Predlog uredbe je pripravljen na podlagi 7.b člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. V skladu z uredbo se katastrski dohodek za vse katastrske okraje in vse katastrske kulture valorizira z. valorizacijskim količnikom v višini 1,06. Po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni list RS, št.l 10/99) lahko vlada v primeru, ko se obseg kmetijske proizvodnje bistveno ne spremeni, spremenijo pa se cene kmetijskih in gozdnih proizvodov ter materialni stroški, opravi valorizacijo katastrskega dohodka. Ob valorizaciji se količina kmetijskih in gozdnih pridelkov ter materialni kazalci o stroških proizvodnje, ugotovljeni ob zadnjem ugotavljanju katastrskega dohodka, obračunajo po novih cenah. Zadnja valorizacija katastrskega dohodka je bila na podlagi teh pravil opravljena v letu Skrb za zdravje Škofja Loka - Škofjeloška enota Kmetijskega in gozdarskega zavoda Kranj vabi na predavanje Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje v okviru ciklusa predavanj o varnosti in zdravju pri delu v zasebnem kmetijstvu in gozdarstvu. Prvo predavanje bo v torek, 7. januarja, ob 15. uri v galeriji Svobode v Žireh, drugo pa v sredo, 8. januarja, ob 15. uri v avli osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Predavala bo dr. Metka Teržan iz Urada za varnost in zdravje pri delu. Pri organizaciji predavanj sodelujeta tudi občini Žiri in Gorenja vas - Poljane. J.K. 1998 za leto 1999. Valorizacijski količnik, potrjen z uredbo, torej pomeni povečanje katastrskega dohodka glede na leto 1999. Valorizirana vrednost katastrskega dohodka se bo v letu 2003 uporabljala za odmero davka od dohodka iz kmetijstva oziroma dohodnine iz tega vira ter za druge obveznosti, za katere so zavezane fizične osebe, ki uporabljajo kmetijska in gozdna zemljišča oziroma opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ne bo pa vplivala na višino prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, prispevka za zdravstveno zavarovanje za nadomestila, pogrebnino in posmrtnino ter za zavarovanje za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni ter na višino prispevka za porodniško varstvo, ki se obračunavajo in plačujejo od izbrane osnove za pokojninsko zavarovanje. Hkrati s predlogom uredbe je vlada na predlog ministrstva za finance sprejela še poseben sklep, v skladu s katerim je zadolžila ministrstvo za finance in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da najpozneje do junija 2003 razvijeta novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka. Nova metoda mora biti operativna najpozneje ob uveljavitvi novega zakona o dohodnini. J.K. Služba za regionalni razvoj področje regionalnega razvoja iz Ministrstva za gospodarstvo in celotni Sektor za tujo pomoč iz Službe Vlade za evropske zadeve. Vlada s posebnim sklepom nalaga Ministrstvu za gospodarstvo in Službi Vlade za evropske zadeve, da v okviru materialnih in finančnih sredstev, s katerimi razpolagata, omogočita vzpostavitev in takojšnji začetek delovanja novoustanovljene Službe Vlade za regionalni razvoj. Kratkoročna rešitev vključuje tudi prenos pristojnosti nad Agencijo RS za regionalni razvoj z ministrstva za gospodarstvo na ministrico za regionalni razvoj. Srednjeročno bo s spremembami zakona Agencija za regionalni razvoj vzpostavljena kot samostojna izvajalska institucija za koordinacijo priprave regionalnih razvojnih programov in izvajanje spodbud, namenjenih spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ljubljana - Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Službe Vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Imenovanju ministrice brez resorja, pristojne za regionalni razvoj, naj bi sledila reorganizacija vladnih služb in ministrstev. Za izvedbo le-te so potrebne zakonske spremembe, ki bodo zahtevale določen čas. Glede na to, da nujne tekoče naloge zahtevajo hitro ukrepanje, se predlagajo začasne rešitve. Vlada je tako sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Službe Vlade RS za regionalni razvoj in strukturno politiko. Osnovni področji delovanja službe bosta: koordinacija aktivnosti ministrstev, javnih agencij in služb za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, koordinacija aktivnosti za izvajanje evropske strukturne in kohezijske politike. V njen okvir se prenaša celotno GLOSA Kaj k maši - v Mercator me pelji! Ali ste vzdržali in vsaj prva praznična dneva novega leta niste obiskali prve trgovine, najraje Mercatorjeve? Ste? Potem pa čestitke! Ce Pa niste, je bil pa že tehten vzrok, a ne? Ali je bila gospodinjska zaloga jestvin in pijače nezadostna in je zmanjkalo olja, jajc in kisle smetane in je bilo treba trkom v trgovino? Če nič drugega so vas pa morda z obiskom presenetili daljni sorodniki, tako da je bilo zaradi nekaj hudo žejnih primerkov med njimi treba iskati dežurne trgovine. Kaj bi mi brez trgovin! In kaj bi te velike in številne trgovine brez nas! Človek res ne more prav doumeti in razumeti, kako je bilo tedaj, recimo, nekaj let ali desetletij po vojni, ko je bila na trgovskih policah sol, sladkor, moka in še kakšen bonbon, potem pa počasi - zdravo! Trgovine so bile zakotni zadružni pajzli, brez slehernega blišča in komodite - ne za kupca in ne za prodajalca. Kakšen nesluten razvoj štacune, ki jo v zadnjem času podžiga še huda konkurenca. Ni ga junaka, ki bi zaustavil trend, da so trgovine odprte noč in dan, za petek in svetek. Kaj k maši - v Mercator me pelji! Kreatorji sodobnih marketinških prijemov so zunaj že zdavnaj, pri nas pa v minulih desetih letih preta-njeno in preizkušeno povlekli narod za nos, ko so v njem vzbudili potrošniška čustva in potrošniški duh. Le v katerih globinah človeških misli in človeške duše se skriva to človekovo hlastanje po instantnem ugodju? Mar je mogoče, da mu samo daš, da povoha in poskusi, pa bo že imel za nepogrešljivo? Če čokolade ne poznaš in je nikoli nisi jedel, je tudi pogrešati ne moreš! Groza, da sodobni, racionalni, funkcionalni in intelektualno zreli človek dan za dnem kupuje stvari, ki jih absolutno sploh ne rabi in se tako podreja prevladujoči ideologiji potrošništva. Samo, da se kakšna reč pojavi, da se kaj posveti, pa je že tak kot sraka - hoče imeti. Kupujem - torej sem ? Ni čudno, da se po svetu potrošništvu, ki ga seveda vztrajno neguje in spodbuja odlično organiziran in filozofsko naštudiran marketing že upirajo: obstaja posebno združenje, ki na pogubno potrošništvo za človeško dušo in njegov žep opozarja tako, da člani združenja po velikih trgovskih centrih potiskajo pred seboj prazne vozičke ... Napravijo vlakec in prazne vozičke molče potiskajo gor in dol po velecentru ... Najbrž ni več daleč dan, ko bo zadeva - če se že ni izrodila - prispela tudi k nam, kajti potrošniška lakota po dobrinah je tudi pri nas postala nezmerna in neizmerna. Pa vstopimo v te templje potrošniške svetosti, posebej v Mercatorjeve centre, ki so jih zasnovali tako, da se v njih počutiš kot kralj, pa četudi kupuješ le toaletni papir, ki so mu znižali ceno. Tu se ti vse klanja, tu pri šankih najdeš znance, ki jih nisi videl že sto let, tu so daleč najboljši plači, kjer se na veliko opravlja. Iti v Mercator pomeni iti na nekakšen korzo, na druženje z znanci, za povrh pa imajo v trgovini vedno kaj znižanega, kaj novega, kar je treba videti in kupiti. Kupuj, kupuj in kupuj! Še tak zadrtež, ki bo kupoval le najnujnejše, bo enkrat premagan. Brez skrbi - vse je preračunano! Ali bodo res le heroji vzdržali, da ne bodo že prvi dan po praznikih v trgovini. Če bo zmanjkal jajček, bo pa zmanjkal - prava reč, bomo pa spremenili prehrambni plan. Ali ga bomo res? Kje pa! Že prvi dan ne bo nobenega heroja - po jajček je treba, v štacuno se mora. Ni pomoči: klonili smo pred prevladujočo potrošniško ideologijo... Darinka Sedej HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min r M ti ^3 Oven (21.3. - 21.4.) Teden vam bo minil, kot bi mignili. Obiske boste sprejemali pa tudi sami odhajali nanje. Obujali boste novoletne obljube in le medlo se boste spomnili tistih, ki ste jih izrekli sami do sebe. No ja, saj je še celo leto pred vami, kajne? Bik (22.4. - 20.5.) Nekateri vas bodo razočarali, drugi pa presenetili. Vsakega po malo, tako da vam v teh dneh ne bo niti malo dolgčas. Na nered okoli sebe boste jezni, a pospravljalna mrzlica ne bo prišla še tako kmalu. Predali se boste lenarjenju. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Pogovor, ki ste ga imeli nedavno, vam kar dolgo časa ne bo šel iz glave. Razpeti boste med preteklostjo in prihodnostjo. V sedanjosti pa se sploh ne boste orientirali. Tako kot vedno bo čas prinesel svoje, a kaj ko vam je tako težko čakati. Rak (22.6. -22.7.) Naredili si boste krasen načrt, a kaj ko vam bo padel v vodo. Nameravali boste vikend preživeti na svoje, a vam bodo obiski preprečili. Na koncu se bo zasukalo tako, da boste kljub vsemu več kot zadovoljni. Povabljeni boste v večjo družbo. Lev (23.7. - 23.8.) Poslovna darila naj ne bi bila ne vem kako presenetljiva, a nad enim boste še kako presenečeni. Ostali boste brez besed, kar se vam ne naredi prav vsak dan. Nekaj se vam bo dogajalo tudi mimo plana in ne boste imeli nadzora nad situacijo. Devica (24.8. - 23.9.) Nonstop boste v središču dogajanja. Čeprav ste bolj mirnega značaja, ne boste prav nič utrujeni od tekanja od ene zabave k drugi. Spoznali boste nove prijatelje in obnovili stare vezi. Na obzorju imate darilo presenečenja. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Svoje misli boste skušali spraviti v red, vprašanje pa je, kako vam bo to tudi uspelo. Vaši najbližnji vam ne bodo dali miru in klub upiranju vas bodo potegnili v svoj veseli, brezskrbni ritem. Misel na službo vas bo spravila v slabo voljo. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Novoletni nakupi so vas stali več, kot ste pričakovali. Jeza vas bo samo še bolj spravila v malodušje, zato se morate v naslednjih dneh obvezno izogniti samoti. Vabljeni boste v družbo in le glejte, da povabilo tudi sprejmete. Strelec (23.11. - 21.12.) Čeprav vam bo ostalo še nekaj dni dopusta, ki bi ga lahko prav prijetno izkoristili, se boste začeli poslovno dogovarjati. Na samem začetku bo malce blokad, a na koncu imate uspeh zagotovljen. Obiska boste zelo veseli. Kozorog (22.12. - 20.1.) Družina in vaši bližnji bodo od vas pričakovali stoodstotno pozornost. Pripravili jim boste presenečenje in uživali ob reakcijah in se še sami čudili nad lastno domiselnostjo. Telefonski klic vas bo najprej razjezil, a kasneje to spremenite v dober posel. Vodnar (21.1. - 19.2.) Ob nepravem času in kraju boste izrekli svoje misli, ki pa jih boste lahko kasneje zagovarjali. Na vas bo še nekoliko delovalo novoletno vzdušje, tako da sama zamera ne bo prevelika. Imeli boste večji nepričakovani nakup, ki ga ne boste obžalovali. Ribi (20.2. - 20.3.) Za vse boste imeli dovolj časa, a samo za vas ga bo skoraj zmanjkalo. Po čudnem naključju boste kljub vsemu prišli do želenega in uživali boste trenutke ljubezni, po kateri tako hrepenite. Ni dovolj sprejemati, treba je tudi dati. JODLGATOR Z obale Sto pod sto, v to da so Faraoni z obale, nobeden ne dvomi, mar ne. Tudi jaz ne. Težko bi rekel i/ katerega mesta, Kopra, Portoroža ali od kod vmes, dejstvo pa je, da je vse skupaj obala. In ker smo v novo leto zakoračili z obalo, kjer je rado sonce, to najbrž pomeni, da bomo celo leto imeli v znamenju sonca, torej sončno. K ne. Še malo bolj posončkali bomo prve letošnje dni še srečni izžrebanki, ki se kliče (po obalsko): Ines Trskam Jaka Platiše 3, 4000 Kranj. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico... Novosti Tuje: BiH Evans - Big Fun, Joe Zawinul - Faces & Places; SLO: Adi Smolar - Koncert (v živo), D -Fact - Čas, Izbrane melodijç Lojzeta Slaka z. godalnim orkestrom; EX YU: Jinx - Best Of "Retro", Darkvvood Dub - Život počinje u 30-toj; KOMPILACIJE: Poka 2 -različni izvajalci, Power Mix 19; Atraktivni koledarji za leto 2003. Koncerti inu vstopnice 22. 2. - Kosheen v Hali tivoli v Ljubljani (4500 sitov) in vstopnice za vse prireditve v Cankarjevem domu. In še nagradno vprašanje 518: Če se ne motim, je Jonas zadnjič spraševal, koliko let je imel Lojze Slak? Ponavljam vajo. Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 8. januarja, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova I. 4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator@siol.net. Vesolja dlan na temo The Beatles Vesolja dlan je naslov prve cd plošče, s katero se predstavlja kitarist Matej Košir, sicer doma iz grosupeljskega konca. Mladenič je na slovenski glasbeni sceni znan kot interpretator glasbe skupine The Beatles, še posebej Johna Lennona. Kot je povedal Matej je po številnih nastopih sirom Slovenije manjkala le še pika na i - plošča. Kljub temu, da v začetku niti malo ni zaupal v projekt The Beatles v slovenščini, seje projekt z leti začel uresničevati. K sodelovanju je povabil prijatelje iz skupin Sausages, Matevža Šaleharja iz nekdanje skupine Babewatch, pa Lucky Cupids. ter njegovih trendov iz srednješolskih bandov... Tako so med drugim nastale priredbe za skladbe Across The Universe (Vesolja dlan), Love Me Do (Daj, Ljubi me), And I Love Her (Ker jo ljubim), From Me To You (Z ljubeznijo), Don't Let Me Down (Ne pust' me zdej), konča pa se z Lennonovo Imagine... Za komad Vso ljubezen je bil posnet tudi videospot na znamenitem prehodu za pešce na Abbey Roadu v Londonu (tudi na naslovki plošče Beatlesov). I.K. Z baklami na Rovnik Zg. Besnica - Jutri v soboto Rekreativno društvo Rokovnači organizira pohod z baklami na Rovnik. Start bo ob 17. uri iz običajnega mesta v Novi vasi. Trem najbolj zagrizenim obiskovalcem Rovnika v preteklem letu bodo podelili plakete, vsi ostali pa boste na vrhu (in med potjo) dobili kaj vzpodbudnega za hojo. I.K. Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 29. decembra 1902 do 3. januarja 1903. GLASBA, TO ŠE NI VSE Majda Lovrenčič No, pa smo že v novem letu. Je kaj drugače, boljše, sveže? Praznovanja so mimo, voščila pa še kar dežujejo. Prav je tako. Denarnice so žal prazne, zato pa so naša srca napolnjena z vsem dobrim. Od tega se da Živeti, žal le kak dan ali dva. Več ne. Imate morda mačka, migreno, čutite nelagodje? Kmalu bo bolje, saj je jutri že dan počitka. Tukaj pa je še nekaj zakasnelih odgovorov naših priljubljenih glasbenikov oz. skupin. Vsega pač ne moremo objaviti naenkrat, ni prostora. Pa vzemimo to kot dobro. Skupina z dolgim imenom Društvo mrtvih pesnikov je sporočila, da so silvestrovali v naši bližini, v Davči. Dvajset prijateljic in prijateljev se je za dober teden dni odpravilo na smučarijo v Cerkno in žurirat v Davčo. Leto 2002 si bodo prav gotovo najbolj zapomnili po poroki njihovega kitarista in pevca Boruta z dolgoletno simpatijo, mezzosopranistko Ireno Yebuah. V letu, ki se je poslovilo, so imeli veliko načrtov na glasbenem področju, ven- dar se jim organizacija decembrske turneje po Sloveniji ni zdela najbolj pomembna, zato so raje igrali košarko in nogomet, kot pa vrteli telefone. Zdaj pa jih čaka ogromno dela. Snujejo nov glasbeni material in nov izraz. Njihova nova plošča bo 100-odstotno pristen odraz trenutnega razpoloženja, življenja in raz.miš-Ijanja. Zdaj, ko bodo vsi zakorakali v tridese ta leta, bodo pritegnili tudi nove, sveže moči in do sedaj značilnemu kitarskemu zvoku dodali klaviature, tolkala itd... Njihovo sporočilo za vas bralke in bralce pa se glasi: "Vkar-seda srečnem in zdravem novem letu ne nasedajte vsej glasbi, ki vas prepričuje in bombardira preko medije, ampak zaupajte svojim ušesom in predvsem svojemu srcu." Skupina Avia band je z.a spremembo od preteklih let, ko so silvestrovali v hotelih ob slovenski obali, nastopila na velikem gala silvestrovanju v Trbovljah. Leto 2002 za njih ni bilo posebej plodno v smislu avtorskega glasbenega ustvarjanja ali raznih medijskih nastopov. Zato pa so odigrali več kot 100 "živih" nastopov po raznih koncih Slovenije, na različnih prireditvah. Že četrto leto zapored pa to uspešno nastopili tudi kot Kompasovi glasbe- Uspelo silvestrovanje v Kranju Kranj, L januar 1903 - Kranjska čitalnica je priredila uspelo Silves-trsko veselico in tako lepo zaključila staro in s krepkim korakom na iz bran način stopila v novo leto. Program je bil tako obširen in zaba\en kot še nikoli, vseboval je igranje godbe, pevske nastope, gledališko predstavo, šaljivo loterijo in ples do jutra. Vse to bi bilo kar preveč za eno noč, če to ne bi bila silvestrska noč. Obiskovalci, ki jih je bila polna dvorana, so hili šc kako zadovoljni. Vrhunec večera, oziroma noči pa je bil ples, ki seje razvil po vstopu v novo leto. Kljub pomanjkanju električne luči, vročini in prenapolnjeni plesni dvorani, sc je plesalo tako živahno, da je moral vsak plesalec pohiteti, daje sploh utegnil priti do plesa z. damami. Zdaj pa naj še kdo reče, da ples izumira, izkazalo se je. da so vsi ljudje dobre volje lahko mladostni ne glede na število let. Škofjeločani v novo leto ob zvokih harmonike Škofja Loka, L januar 1903 - Če so bili Kranjčani lahko zelo zadovoljni s svojo novoletno zabavo, pa v Školji Loki ni bilo tako. Na osrednji zabavi v prostorih loške čitalnice so obiskovalci poleg ostale ga programa pričakovali tudi moderno glasbo za ples. Vendar čitalni-ški odbor nikakor ni mogel najeti godbe za ples. saj so bili vsi godbe niki v okolici že zasedeni. Tako so lahko najeli le preprostega krneč kega harmonikarja. Zvoki harmonike pa danes spadajo v kmečke gostilne, ne pa na elitno prireditev v mestu kakršno je Loka in zato so bili obiskovalci zabave upravičeno razočarani. Takrat ko je bilo prepozno, pa se je marsikateri Ločan spomnil na raz.pai.llo domaČo godbo, ki so jo včasih vsi zaničevali, da ni dovolj dobra za Škofjo Loko Vsaki) malo večje mesto danes premore svojo godbo, le v Loki zanjo nikoli ni bilo dovolj denarja in pozornosti. To naj si vzamejo l.očani k srcu in poskrbijo za ustanovitev nove godbe, da ne bo potrebno na veselicah poslušati le žalostnih glasov harmonike. Fotografski ogledni samogib Kranj, 29. december 1902 - V kranjski mestni hiši v PungrttU je razstavljen fotografski ogledni samogib. To je nekakšen aparat, na ka tereni si lahko obiskovalci ogledajo fotografije iz celega sveta, razna svetovno znana mesta, pokrajine, znane stavbe, cerkve, gradove, morja... Vsak dan bodo na voljo obiskovalcem fotografije, ki bodo z.ado voljile vsakogar, zlasti pa je razstava poučna za mladino. Vse slike so posnele na licu mesta tako poleti kot pozimi, ter so tako natančne da ko jih obiskovalec gleda, si lahko živo predstavlja da je 00 sam tam navzoč. Aparat deluje na žetone ki stanejo 30 vin., dobi pa se jih pri blagajni v mestni hiši vsak dan od petih popoldan do desetih zvcčei. SVET PRED STO LETI Čudne silvestrske vraže Parižank Pariz - Stara vraža Parižank je, da če želijo ostati celo leto srečne, jih mora na Silvestrovo poljubiti gasilec. Do sedaj se je ta v raza negovala le med štirimi stenami, v zadnjih letih pa so postale ženske v Parizu pogumne in so to navado prenesle kar na mestne ulice Dame iz najboljših krogov so se letos na Silvestrovo pripeljale preti gasilske domove v mestu. Tam so ustavljale gasilce ter si jih poželjivo ogledovale Gasilci pa so izkoristili priložnost in tako uresničili želje praznovernih dam. s tem da so jih pridno objemali in poljubljali. Nekateri gasilci so za to svoje delo dobili celo plačilo v obliki zlatnikov, katere sojini jih bogate dame pustile v žepih njihovih suknjičev. Nenavadno okrašena novoletna jelka Zillerthal - V tem mestu na Tirolskem je tako veliko divjih lovcev, da ga nekateri že imenujejo šola za lovske tate. Zlasti pred božičnimi prazniki so bili zelo delavni in so na črno ustrelili marsikatero divjo kozo. V noči po Sv. Štefanu pa so lovski tatovi napravili najemnikom lova in gozdarjem v posmeh, okrašeno božično drevesce. To je bilo namreč postavljeno na sredini mestnega mostu, razsvetljeno z svečami in okrašeno z. darili z.a domače gozdarje, darila pa so bila rogovi 12 na črno ustreljenih gamsov. Srebrno dete Briesen - Poštni kontrolor iz. Briesna v Nemči|i je pred kiatkim ob hajal prav poseben jubilej. Rodil se mu je namreč že kar petindvajseti otrok VIR: Gorenjec in Slovenski narod (januar 1903) ni gostje v prvomajskem klubu V francoskem Val Ilioiensii. Zdaj pa so sc odločili, da bodo posneli nov mote mil za CD oz, zgoščenko in to z nekaj lastnimi avtorskimi skladbami, pa tudi s kakšno tujo priredbo, izvedeno v n/iho vi kompletni zasedbi, torej s pihali m trobili. Kingston sporoča, da je bil december natr pan z nastopi na vseh kom ih Slovenije. Kar />ska TV poročila 1933 Ste >p ! rP.P,r0grama SCT 100 GTV jutri, a,e ze prelistali naš TTX? dan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidilarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 16.10 Napoved - Skriti predmet 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.05 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00 Poročila 7.05 Amerika - življenje narave 7.35 Fant zre v svet 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.30 Moč volje, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.10 Zvezdne steze 15.00 Dok film 15.30 Sosedje 16.05 Mladinski program 17.00 Hugo 17.30 Hrvaška danes 17.45 Obe strani 18.15 Hrvati in krščanstvo 18.50 Trenutek spoznanja 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepo je biti milijonar 21.10 Prostor pod strelnim ognjem 22.05 Povabilo 22.30 16. Meridian 23.00 Videodrom 23.45 Na kraju zločina 0.30 Nočni program AVSTRIJA 1 5.00 Simpatije 6.00 Otroški program 8.00 Sam svoj mojster 8.25 Herkules 9.05 Obalna straža 9.50 Policaj iz Tolza 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 14.45 Simpsonovi 15.10 Superman 16.00 Simpatije 16.50 Urgenca 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Vsi županovi možje 19.30 Čas v sliki in kultura 19.54 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex 21.10 Alarm za Kobro 11 22.00 Kaiser-muhlen blues 22.40 Wicki, slime in apiper XL 23.45 Kuhinja do nazga 0.15 Kakršen oče, takšna hči 0.40 Elvis živi 1.25 Magzin 25 2.35 Kaisermuhlen blues 3.20 Napoleon, ponovitev filma 4.50 Simpatije AVSTRIJA 2 3.55 Dobrodošla, Avstrija 5.25 Grad ob Vrbskem jezeru 6.05 Videostrani 6.30 Luč v temo 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Zlata dekleta 9.55 Policijska inšpekcija 10.15 Nemški film 11.50 Vreme 12.00 Podoba Avstnje 12.25 Dežela in ljudje 12.55 Pogledi od strani 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Trapper John 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Oeidaja O.OOČas v sliki 0.30 Kakorkoli L.A. 0.50 Univerzum 1.35 Oddaja Barbare Karlich 2.30 Pogledi od strani 2.40 Oddaja 3.05 Dežela in ljudje SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go- KINO Petek, 3. januarja R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Vreme 6:20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6:30 Novice 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno: Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, 7.20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Zdrav način prehranjevanja -Vasiljka Kokalj 8:15 Obvestila 8:30 Novice -Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Aktualno - Jutranja uganka - kontaktna oddaja 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike -Železar 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11:00 Aktualno 11.40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14:15 Voščila, obvestila 14:30 Novice, Pogled v današnji dan 15.00 Gibljive slike 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15:30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Obrtna zbornica Jesenice 17.25 Jutn na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutn 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21:00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.15 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Tnglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jugranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Moj zdavnik 2003 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpvoed dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Šport in rekreacija 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva - volitve 2002 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.10 Vremenska napoved 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo pn-jateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar pnredi-tev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutn na RO? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan CENTER druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 16. in 18. uri, amer. akcij. trii. ROP ob 20. in 22. uri STORŽIČ amer. grozlj. NOČ ČAROVNIC: VSTAJENJE ob 16. uri, angl. amer. akcij. pust. film JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ ob 18. uri, franc. kom. JAJCA NA VERIGI ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trii. INTACTO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA fant. pust. HAR-RY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 19. uri ŽIRI amer. akcij, drama K-19 ČRNA VDOVA ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE srbska kom. MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 18. uri, znan. fant. trii. ZNAMENJA ob 20. uri Sobota. 4. ianuaria_ CENTER druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 17. uri, amer. akcij. trii. ROP ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. druž. dom. kom. FRAJERSKE SU-PERGE ob 16 uri, angl. amer. akcij. pust. film JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ ob 18. uri, fanc. kom. JAJCA NA VERIGI ob 20.15 uri, amer. rom. kom. VSE O FANTU bo 22.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 18. uri, amer. trii. INTACTO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. VRNITEV PETRA PANA ob 18. uri, fant. pust. HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 19.30 uri ŽIRI amer. tri. NEVARNA SMER ob 20. uri DOVJE amer. trii. ZNAMENJA ob 19. uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. trii. ZNAMENJA ob 18. uri, srbska kom. MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 20. uri Nedelja, 5. ianuaria_ CENTER druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 15. in 17. uri, amer. akcij. trii. ROP ob 19. in 21. uri STORŽIČ angl. amer. akcij. pust. film JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ ob 15.30 uri, amer. anim. druž. kom. LEDENA DOBA ob 18. uri, franc, kom. JAJCA NA VERIGI ob 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA anim. film VRNITEV PETRA PANA ob 16. uri, akcij, film XXX - TROJNI X ob 18. uri, amer. trii. INTACTO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA fant. pust. HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 17. ri, rom. kom. NAKLJUČNI MILIJONAR ob 20. uri ŽIRI amer. trii. NEVARNA SMER ob 17. ri, amer. akcij, drama K-19 ČRNA VDOVA ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE srbska kom MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 18. uri, znan. fant. trii. ZNAMENJA ob 20. uri Ponedeljek. 6. ianuaria_. CENTER druž. anim. film PALNET ZAKLADOV ob 16. uri, amer. akcij. trii. ROP ob STORŽIČ franc. kom. in 21. uri, angl. BOND: 18. in 20. uri JAJCA NA VERIGI ob 16.30 amer. akcij. pust. film JAMES UMRI KDAJ DRUGI ob 18.30 uri Torek. 7. ianuaria_ CENTER druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 16. uri, amer. akcij. trii. ROP ob 18. in 20. uri STORŽIČ franc. kom. JAJC ANA VERIGI ob 17., 19. in 21. uri ' Sreda, 8. ianuaria CENTER druž. 16. anim. film PLANET ZAKLADOV ob uri, amer. akcij. trii. ROP ob 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! Četrtek, 9. ianuaria RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA otroški pust. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 20. uri KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Prazniki so /;i nami, verjetno nam jc ostalo več ostankov raznih (pesnih jedi, ki jih je treba porabiti: In preobložen želodec čez praznike kar kliči- po dobri /oljnati juhi. ki bo naredila red v želod cu in naprej dol. Zato predlagam za kosilo prve nedelje \ novem letu redko zelenjavno juho. \ katero damo raznovrstno zelenjavo, kar pač imamo pri roki. govedino V hrenovi omaki, prazen krompir, radičevo solato, sadni puding, z.a sladico nedeljskega popoldneva pa naj bo kar domači prijatelj, ki je zares hitro narejen in če ga Jo bro spravimo, tudi dolgo drži. Zelenjavna juha Potrebujemo: 10 dag sladkega zelja, 5 dag ohrovta, 1 korenček, malo peteršiljeve korenine, rezino zelene, malo evetače, pol bučke, 1 debel krompir, 1 manjšo čebulo, strok česna, malo kuni in*.-, nekaj zrne popra, malo kisle smetane, zelen peteršilj, 1 lovorov list, sol. Vso zelenjavo očistimo, operetno m zrežemo: zelje In ohrovt na malo širše rezance, korenček, por in peteršilj na kolesca, krompir in bučko na kocke, cvetočo razdelimo na CVetke. Vso tako pripravljeno zelenjavo streaemo v posodo, /alijemo / dobrim litrom in pol vode, solimo, začinimo šc s sesekljanim česnom, strto'kummo in poprom ter lovorovim listom in kuhamo pol ure. Posebej na malo maščobe /arumenimo sesekljam) čebulo in / njo zabelimo juho. Preden |o postrežemo, jo iahko Stolčemo s tolkačem. lahko pa pustimo kar tako. Tik pred servirà njem jo izboljšamo še s tremi žli eami kisle smetane. Govedina v hrenovi omaki Za 4 osebe na tanke rezine narežemo pol kilograma govedine i/ juhe, dodamo Se pra\ tako na rezine narezano drugo meso. ki je OStolo od praznikov: purana, tele tino, meso piščanca, svinjsko pečenko, lahko tudi suho meso. vse. kar pač ostaja m se suši po poso dah in ponvah (razen rib). Vse skupaj zložimo na manjši pekač Posebej \ koziei razmešamo 1 žlico moke. 2 žliei kisle smetane. 1 ZÜC0 nastrganega hrena, malo popra, I žlico kisa, četrt litra juhe in malo soli. Piv\remo in po dveh minutah odstavimo in ohladimo. Zdaj omaki primešamo sc I jajčni rumenjak in jo polijemo po pri-pravljenem mesu. Povrhu meso potresemo le z i žlico krušnih drobtin in nastrganega sira, po-kapljamo s staljenim maslom in za 10 minut postavimo v vročo pečico. Zraven ponudimo prazen krompir ali pire iz krompirja in bučk. Kavni puding lin vanilijev puding skuhamo po receptu na Vtečki, med kuhanjem pa mu primešamo 1 rumenjak, zvrhano žličko surovega masla, nekaj kapelj ruma. na koncu pa mu dodamo Se sneg iz beljaka, Pred tem razkomimo oz. zdrobi mo bab) ali kakšne druge krhke piškote, jih navlažimo / močno pravo kavo (cca i del), da se pre- poje. Tako namočene kekse razdelimo po skodelieah. lahko jih potrosimo še s sesekljanimi lešniki ali mandlji, po njih polijemo vroč puding in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega prelijemo / dobrim ka\nim likerjem za odra sle. za otioke pa s poljubnim gostim sadnim sirupom in obložimo s stepeno smetano. Ce pričakujemo obiske, količino podvojimo. Pa še lo: ( 'o SO naši gostje OtTO-ei. kekse namesto s ka\o namočimo s poljubnim sadnim sirupom. Sladica za nedeljsko popoldne Domači prijatelj To pecivo je res zelo hitro narejeno radio gifct ljub MHr /lOOIMHr / !iW H MHj riajtp iM §Im www.rgl.si Domačega prijatelja moramo rezati še vročega, če nočemo, da se nam bi preveč drobil. Potrebujemo: 2 jajci, 14 dag sladkorja, 10 dag /rezanih orehov, 5 dag zrezanih lešnikov, žlico kandiranega sadja, 5 dag rozin, namočenih v rumu, malo limonine lupiniee, 20 do 25 dag ostre moke, pol pecilnega praška. Cela jajca penasto umešamo s sladkorjem, dodamo \se naštele sadne dodatke, na koncu pa počasi, postopoma primešamo moko. ki smo jo presejali skupaj s pecilnim praškom. l/ testa naredimo male nizke štručke, široke 2 do 3 prste, jih oblikujemo z mokro žlico in nadevamo na dobro pomaščen in pomokan pekač. S cm narazen. Pečemo jih pri 200 stopinjah C le toliko časa. da se rumeno zapCČC jo. Se vroče ležemo z zelo ostrim nožem na pol em debele re/ine (lahko tudi tanjfie!) Ohlajene spiavimo V kovinsko škatlo in držali bodo na mesece. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN wWWwwww REPORTAŽA/ g orazd .si n i k@g-g las .si Petek, 3. januarja 2003 Gorenjski Vlominator23 I Gorazd Šini k No, pa ga imamo. Novo, sončevo leto. Pravijo, da bo sila uspešno, veselo in zanimivo leto. Posebej naj bi služilo ljudem rojenim v znamenju leva. Se cel kup spodbudnih lahko slišimo te dni. Pa dajmo, izkoristimo to leto, ki se nam že ponuja. Vsak po svoje bodimo uspešni in zadovoljni. Se v prav kar minulem dneh je bilo veselih in srečnih veliko ljudi. Zabave, praznovanja in fešte so doživele vrhunec, ko smo se skupaj poslavljali od koledarskega leta. slovnim letom. Poslovni plan, čeprav visoko postavljen, so presegli in še vedno so med prvimi na trgu Ruske federacije. Andrej Po-lenc je v na čelu Iskratela že dobrih trinajst let. V 80 letih je dobrih šest let vodil predstavništvo Iskraeommerc v Franciji, v Parizu in po uspešnem delu je seveda delo nadaljeval v Iskri. Andreja Polenca pa ne zaznamuje samo poslovno življenje. Že od mladega je navdušen tenisač, nekaj časa pa je izzival razburkane vode s svojim kajakom. Andrej Polenc in Uroš Pivk Od zelo uspešnega poslovnega leta so se tradicionalno skupaj poslovili tudi zaposleni v Iskratelu. Tovarniška restavracija je še zadnjič v taki obliki ponudila prostor za veliko zabavo. Podjetje se že preoblikuje in tudi restavracija naj bi bila v prihodnje predruga-čena. Kranjska Vuhubanda je tako navduševala, da so šefi pritegnili k uri podaljška. Po zabavi pa je velik del zaposlenih tradicionalno podaljšal veseljačenje. Tudi tokrat v majhnem lokalu na Mohorjevem klancu v baru Terasa. Tokrat prvič v spremstvu prvega direktorja družbe Iskratel. Andreja Polenca. Vidno zadovoljen nad končanim, a burnim po- VRTIMO GLOBUS skega" podjetja. Prav ob koncu minulega leta sta Tomaž in Jan prevzela v upravljanja znan kranjski gostinski lokal, po domače kar "brioni". Tudi Tel je v zabeležil velik uspeh. Pravijo, da največje slovensko poslovno in tehnološko potrditev. Siemens bo v svoji prodajni mreži tržil v Iskri razvito telefonsko centralo. Ni kaj. Andrej Polenc pa je kot predsednik Teniške zveze Slovenije prvič uspel prepričati k skupnemu igranju štirim zvezdicam. Pisnikova, Kri-žanova, Matevžičeva in Srebot-nikova bodo ekipa /a elitno skupino za Federation Cup. Na Terasi so si uspešno leto voščili družini Vizovišek in Kolet-nik. Vizoviškove, Ano, Jureta in Vana sem že gostil v tej rubriki. Jure je uspešen podjetnik, grafični oblikovale, Ana pa službuje na Gospodarski zbornici v uradu predsednika .loška Čuka. Kolet-niki pa so gorenjsko-štajerska družina. Vesna, včasih Peternel, je iz Kranja in vodi optiki Monokel in B 18. Njen mož Filip prihaja iz Maribora in je izvršni direktor nemške firme - fundacije Carl Zeiss v Sloveniji, kjer zastopajo oftamološko opremo, kontaktne leče in stekla. Preko posla, do z.nanstva in ljubezni. Prav pred letom dni, 29-tega, se jima je rodila krasna hčerka Evita Mercedes. Evita je s svojim letom dni že v svojem tretjem letu. Zanimiva igra številk. Zanimiva deklica, Evita Mercedes, ne samo zaradi imena. Zanimiva je bila letošnja tradicionalna božična zabava, ki si jo je zamislil Sandi Murovec - Muri, pred sedmimi leti. Vzrok je bil dokaj preprost. Nekaj rojstnodnevnih žurov okoli božiča. Vsi doma in nič kaj se ne dogaja. Sandi je tako pred leti "zavzel" diskoteko v hotelu Crei-na, ki je zdaj ni več, in povabil svoje prijatelje in prijatelji prijatelje. Nastal je Božični ples, kasneje tradicionalni, zdaj v navedni-cah tudi "klasična stala". Dober žur s hišnim bendom Kraljeve mesnine. Tako je bilo tudi letos, prvič v prenovljenem lokalu cafe Manana. Sandi Murovec - Muri, ki običajno kaj všpiči drugim, je letos svojim prijateljem moral pokazati, lJ-|Sfe^Q® 041944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net Prodajamo KVALITETNO DOMAČE ŽGANJE: sadjevec, hruškovo, češnjevo, viljemo-vo in medeno. AKTUALNO - žganje s sadeži: borovničevo, jagodno, marelično, ribezovo, malinovo, limonino. Vsa žganja so tudi v obliki darilnega programa Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju) Tržič, tT 595-60-80, 041/747-623 meso MBPHiltMlCNlMB tMB, 4220 Sluti Loka Tal.: 04 613 TB 90 OMi 041 860 638 www.trktenepremicnine-ij.si jMtï Tominčeva 2. 4000 Kranj - Straiisce el i 04/2315-600. lax 04/2315-601 gsm 040/200-662 NEPREMIČNINE PIANOVA POSA€DOVANJ€. ZASTOPANJE, PRODAJA STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJA LOKA - Partizanska, enosobno, 36 m2, 11. nad., delno opremljeno, takoj vseljivo, ODDAMO. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 040 686 048, 0049 160 548 24 18_ JESENICE oddam opremljeno enosobno STANOVANJE, vsi priključki, takoj vseljivo tT 040/559-710_w Oddam 1 sobno STANOVANJE. IT 031/891-105 t«»65 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem SOBO s koplamco na Bledu ali bližnji okolici tT 031 /607-406 35 STAN. OPREMA Ugodno prodam OGLATO MIZO IT 2028-373 is PODARIM ŠPORT Potrebujem topli pod - linolej ali kaj podobnega ter ŠTEDILNIK na drva s kotličkom Če mi lahko dostopite-podarite. IT 041 /220-856 Trije črni MUCKI, stari 4-6 mesecev, vajeni stanovanja in čistoče, iščejo topel dom TT 040/774-725 H PSIČKA mesanka, stara 7 mesecev, živahna, potrebna ljubezni, zelo rada ima otroke, išče novega lastnika, ki bi zanjo želel skrbeti in v zameno za skrb dobi zvestega prijatelja Vse in<. na tT 031/771-903 i8964 POZNANSTVA POMLADNI VETER vabljeni vsi. ki si želite spoznati novega partnerja za resno vezo ali za občasna srečanja. Pokličite nas na tel. 090 54-24 (185 sit/min), ali nam pišite na: Pomladni veter pp 4210 1001 Ljubljana. Pokličite, veseli vas bomo. 21 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! Prodam SMUČI Elan, okovje Marker, smučarske čevlje Alpina tT 031/876-113 12 Nov, nerabljen SNOWBOARD z vezmi, prodam tT 041 /298-798 18902 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p . Senično 7, Križe, tT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis Dobava v najkrajšem času, 5% popust! . > ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU. PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO. POLAGANJE LAMINATA. TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knaut, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ. tT 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj 18299 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ••••••• KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 3. januarja 2003 Miran Grohar s.p. KRANJ ŠKOFJA LOKA - RADOVTJICA FOTO GM ima že nekajletno tradieijo. O v njihovi kvaliteti in hitrosti ponudbe smo se že prepričali. Poleg pestre ponudbe fotoaparatov (tudi digitalnih) vam nudijo kvalitetno, hitro razvijanje filmov. Fotografije za osebne dokumente dobite v najkrajšem času. Dogodke, kot so poroke ali drugi srečni dogodki v vašem življenju, lahko ohranite v spominu in sicer na fotografijah, posnete v njegovem foto ateljeju na Ljubljanski cesti. V svojih poslovalnicah v Kranju, Radovljici in Škofji Loki vam nudijo tudi fotokopiranje. Skratka, ko rabimo hitro uslugo glede fotografij, nam je GM vedno na voljo. Najnovejše pri GM-u je pridobitev še ene poslovalnice in sicer v prostorih Globusa. Poslovalnica bo moderno opremljena in vam nudila hitro in kvalitetno storitev. Za izžrebance današnje križanke so v foto GM pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: nahrbtnik 3. nagrada: 10 filmov Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, IS. januarja 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v maiooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova I. Izžrebanci nagradne križanke PEKS Izžrebali smo naslednje nagrajence nagradne križanke MLINOTEST PEKS, d.o.o. 1. nagrado: Peksovi izdelki v vrednosti 10.000 sit prejme MILNA PERKO, Topolje 18, Selca 2. nagrado: Peksovi izdelki v vrednosti 6.000 sit prejme AMALIJA KOŠIR, Triglavska 153, Bled 3. nagrado: Peksovi izdelki v vrednosti 4.000 sit prejme MIHA ŠVAN, Smoletova 33b, Ljubljana Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo KATARINA JENKO, Jama 8, Mavčiče; MARIJA PIPAN, Voklo 60, Šenčur in ANA BREZAR, Nova vas 20, Zg. Besnica Petek, 3. januarja 2003 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g glas si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij danaSnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANI vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven In nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vasi obilni, v Vati K S ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: OAO NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 04 / 233 11 59 04 i 233 11 55 04 l 233 11 56 04 / 232 45 50 04 / 233 12 31 e-mail: gtv@tele-tv.si INTERNET hKp://www.tele-tv.Sl Zato nas pokličite in naročite ! TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIOEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V 2lVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Nat DIGITALNI STUDIO z/nore vta 11} Naili nas bosta v srcu Gorenjska -GTV gor»n|ska televisa Nlkole Tesle 2, p.p 181. 4001 KRANJ STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA - Groharjevo, enosobno 32 "12, 3. nad., vzdrževano, prodamo ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 040 686 048, 0049 160 548 24 18_ KRANJ - Planina III., enosobno s kabinetom, 52 m.2, 3. nad., nadstandartno z ložo, vseljivo takoj, dobra lokacija, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 031 894 406_ RADOVLJICA, prodamo 1ssv 1. nadstr. na Cankarjevi Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. r ^GANTAR C| 3,,,,°* P'·iP'otmk 10, NAKLO PaTsW^I T, '(.k. '/1/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV^QNROE¥ nepremičnine Kranj. Stritarjeva A 04 202 33 OO 04 1 333 222 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Kletnem, Pokopališka tO, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 KAMNA GORICA, stanovanje 120 m2, v stan hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246 BEGUNJE prodam STANOVANJE, na lepi legi, z lastnim vrtom. V 533-35-84 33 POSESTI RADOVLJICA in BLED, okolica, prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031- 322 246. LESCE, stan. hišo 12x8 m, enonadstrop-no, gosp poslopje 22x10 m primerno za stanov, ali posl dejavnost na zemljišču 3180 m2, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. HLEBCE, zazidljivo parcelo na lepi lokaciji s priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. RADOVLJICA, center, prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, KORITNO, zazidljivo parcelo 1000 m2, ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246 -1- SP. GORJE, zazidljivo parcelo 750 m2 prodamo J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. POSLOVNE PROS-TORE PRODAMO JESENICE, gostinska lokala velikosti 150 m2 in 50 m2 prodamo. Ugodni plačilni pogoji J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. LESCE, poslovna cona, prodamo poslovne prostore različnih velikosti za pisarne, trgovsko dejavnost in skladišča. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. BEGUNJE, prodamo pizerio, ugodno J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, Jermanka, gostinsko-turistični objekt (8 apartmajev), cena ugodna. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. loivAn nepremičninska družba loman d.o.o.. mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volia.net GS5 CS 5 STANIČ,d.o.o. Nepremičnine Kamna Gorica 65 4246 Kamna Gorica Tel.: 031/597-488 MAKLER BLED d.o.4 PRODAJA NEPREMIČNIN 1-260 IMcd, Ljubljansko < (Sto '>, tel.: 5767-600, 041/647-974 Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je z.apel. Ne jokajte na grobu mojem, le pristopite in tam « •_• ... veeni mir nu zaželite. ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi ata. stari ata. praded, brat in stric FRANC JAZBEC iz Križev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Viliju Kresetu za dolgoletno zdravljenje in g. župniku Alfonzu Groj-zdku za lepo opravljen pogrebni obred, duhovno tolažbo in obiske v času bolezni. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru /a lepo petje in pogreb ni službi Tržič. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. šc enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Križe, 29. decembra 2002 ZAHVALA Ob izgubi dragega brata, strica in bratranca FRANCA URBANČKA roj. 1940 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem, znancem in sodelavcem Servisnega podjetja Kranj za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Hvala obema župnikoma za lepo opravljen obred, zvonarju, pogrebni službi Navček, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, gasilcem, praporščakom, upokojencem društva Predoslje in govorniku za besede slovesa. Posebna zahvala družinam Skodlar, Petrov in Kopač. Zahvala družini Prelog in sorodnikom Ojstršek s Štajerskega. Hvala prijateljici Albini za nesebično pomoč in družini Just. Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala za številno spremstvo na zadnjo pot. Z bolečino v srcu vsi njegovi! Britof, H rastje, Čirče, Šenčur, 26. decembra 2002 Ni več trpljenja in bolečin, ostal je le boleč spomin. Kako je prazen dom, ZAHVALA odkar ste vi odšli. Vsaka misel na vas se nam oko solzi. ^° aoVjfr bolezni smo 24. 12. 2002 pospremili k večnemu počitku našo drago mamo. babico, prababico, sestro in teto FRANCISKO STARMAN roj. Vilfan, iz Pungerta Zahvaljujemo se dr. Jožetu Debeljaku za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin, podjetju Hypnos za nesebično pomoč, pevcem za zapete ža-lostinke, gospodu župniku Jožetu Čuku za lep pogrebni obred, gospe Ani Golar za zvonjenje v gosteški cerkvi in gospe Francki Benedik za tople poslovilne besede. Iskrena hvala vsem sosedom in sorodnikom, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Za njo žalujejo: hčerke l družinami, vnuki, prav miki in sestre Pungert, december 2002 POSLOVEN PROSTORE ODDAMO LESCE, oddamo v najem gost. lokal, ugodna lokacija J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. TRŽIČ, ugodno oddamo 1000 m2 poslovnih prostorov za skladišče ali poslovno dejavnost.J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. Zaposlim DELAVCA v predelavi mesa - mesarja. W 041/646-494, Mesarstvo Likozar iztok s. p, Trg. D. Jenka 6, Cerklje is Bistro Žafranika zaposli mlaljšega gostinca ali gostinko Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj, 031/322-499 « Dzr®GS^ nepremičnine 11 ' /"'v Mii'v .UMNI. Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300,041/647-547 8^ olpdem rt K) ■ c* w * C* • MMLfl 9 * 3 O /537- -»/531 NEPREMIČNINSKO ' ? *! O?. POSLOVANJE Si Tel.: Fax. i — s* a Lažjo mlado, visoko brejo KRAVO simental-ko, kupim. V 031/309-731 9 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. tT 2591-269 20 Kupim BIKCA simentalca, težkega okoli 200 kg tt 041 /806-053 H Kupim BIKCA simentalca, starost teden dni. IT 031/281-875 19972 KERN NEPREMIČNINE el 2021-353 Maistrov trg 12 B2Q22Sfifi_"m K'""J VOZILO KUPIM Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvoz. B 031/770-833 4 VOZILA R 4 GTL, I. 89, z novimi zimskimi gumami, ugodno prodam. tT 031/694-225 19 NEPREMIČNINE AGENT - Kranj tel: 2365-360,2365361 tel.: 58.U5-00, 041/703-806 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I 1992 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). V 5134-148. 041/632-577 2e ERMA 5 Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0) 40 686 048 e-mail: erma5@volja. net Honorarno zaposlimo PEKA in za določen čas PICOPEKA. Inf. na tT 041/799-249 oz 041/861-435, Bernik Robert s.p., Bukov-ščica 25, Selca leeeo ZAPOSLITEV IŠČE Kot KV NATAKAR lahko s 1.5.2003 nastopim delo pri vas Cenjene ponudbe na 040/798-709, zvečer 38 Delo išče - duo ali tri - iga na ohceti, obletnicah, ugodno. tT 533-10-15 16955 ŽIVALI Prodam 2 čb TELIČKA, stara 10 dni. V 031/304-138 . Meniam TEUCO B.plavo, staro 8 mesecev za BIKA simentalca enako starega ali manj IT 25-222-98 I Prodam 7 dni stare čb BIKCE in JAGENJČKA za pleme ali zakol V 041 /347-475 5 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. »041/855-753 u, Prodam PRAŠIČKE-ODOJKE Bohinc, Zg Brnik 57/a, tT 25 21-238 30 „ /tf/V licenco JD^NEPREMIČNINE sedaj tudi na internetu tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 ITD + nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj teL/fac2366-670,2366-677 GSM:041 /755-296 E-MMJtinepremicnine@ sioiM PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. jJAJ NEPREMIČNINE »574.v44íiii.ki>i'iii:ni:ii\ii\\;,o EPREMICNINE d.o.dV 2026-172 FORD MONDEO 1.8 karavan, I. 2001, 7000 km, metalno moder, z vso opremo, servisna knjiga, kot nov, prodam. IT 031/395-545 34 Prodam JUGO 45,1. 89, v voznem stanju, reg. do marca 2003, 1. lastnik, garažiran in nikoli karamboliran, prva barva, cena zelo ugodna. tT 031/308-540 39 Prodam HYUNDAI H 100 2 5 DLX, I. 93, 6 sedežev + tovor, vsa stekla, bela barva. IT 041/680-068 16971 ZAPOSLIM Iščemo KUHARICO ali KUHARJA, NATAKARI-CO in ŠOFERJA za razvoz pizz. Pizzeria Capri, Gorenjesavska c. 52, Krani, tT 231-28-03 Honorarno zaposlimo dve ŠTUDENTKI za pomoč v strežbi v Kava Baru Roma, Deteljica, Tržič, 041/674-205 i/ AC.I.NCIIA2A PPOMHT Z NEPBI \1K NINAMI Trg Svobode G tel. :564-550, 04 l /646-902 FR&ST ±o.o. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 e-mai/.neprernicn/ne@frasl.si Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. tT 513-68-59 31 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. « 031/828-955 43 Prodam BIKCE čb in belgijsko plavo govedo, stare 7-14 dni Drinovec, Podbrezje·ft- - ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA tT 041/944-287 ® >I[ 90.9. 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS NI Ckl MIČNINi RIAl rSTATr SVI I NI l»KI MU NINI .1 ,. i |eMjM« I iw»ia K mani Na/onjiva uIka q| Khanj lil., m rti IIKIH iMAM MM mati i·Ioohhi·i ,i ÍMip://wWW ,VM'Nt.%! TEHNOSERVIS, d.o.o., Škofja Loka išče ADMINISTRATORKO za pomoč v računovodstvu s 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu in znanjem angleškega jezika Informacije po telefonu: 04/50 22 100, kontaktna oseba Damjana Starman Bešui Kranj 98.3 MH* Glasbene želje 04 231 60 t SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Bado Belvt doc. SnuiKtna 6 4000 Kran ■v Goma mm najbolj športna frekvenca ZAHVALA Ob prezgodaj tragično končani življenjski poti žene, mame. hčerke sestre, tete in svakinje v 42. letu starosti IVANKE KARU i/. Zg. Dupelj se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, /naučeni, sodelavkam in sodelavcem Iskre PRO, sodelavkam Sodnika /a prekrške Kranj, bivšim sodelavkam in sodelavcem podjetja VGP in podjetja K/.K za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč, pogrebni službi Komunala Kranj za opravljene pogrebne storitve, /upniku l·iancu Grahku za opravljen obred in mašo, kvartetu Zupan ml. za zapete žalostinke, sosedom za darovano cvetje, sveče in kakršno koli drugo pomoč in vsem. ki ste jo spremili na njeni /adnji poti Mož Viktor s sinom Robertom in hčerko Barbaro Zj>. Duplje, 29. decembra 2002 Za življenjem so sledi ostale, prav vse poianje 5 srpom čas. ZAHVALA Pridne roke SO nam mnogo dale, boš v srcih na.ših vedno naš. V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dobri, skrbni oče, mož, stari oče TONE PINTAR iz Veštra 16 pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Demšarjevi za zdravniško pomoč v najtežjih trenutkih njegove bolezni. Iskrena hvala g. župniku Alojziju Snoju za iskrene besede ob smrti in lepo opravljen obred. Hvala članom Zveze borcev Školja Loka, posebej g. Petru Valentinčiču za lep govor in obiske na domu. Se enkrat hvala \sem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in / nami žalovali. Ohranimo našega dragega v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Škofja Loka, 20. decembra 2002 ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK 4h£ od 3 °C do 7 °C SOBOTA od -3 °C do 4 °C NEDELJA od -4 °C do O °C V petek in soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Več oblačnosti bo v soboto. V nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo spustila do dolin. Še danes se rada pogovori z vnuki Železnikarski župan Mihael Prevc je konec leta obiskal starostnike nad 90 let. Kar 19 jih je v občini, med njimi tudi Frančiška Frelih. Davča - Pstinarjeva mama iz Davče, kot po domače pravijoFreli-hovi, je v začetku septembra praznovala 97. rojstni dan. Zupan Mihael Prevc ji je ob obisku zaželel obilo zdravja v novem letu in "zahteval" obljubo, da se vidimo ponovno naslednje leto. Danes za mamo skrbita sin Stane z ženo Malko. Rodila seje na Štulcevi domačiji v Davči, v družini trinajstih otrok - kar 11 punc je bilo. Vse so se prej ko slej poročile, Frelihova pa se spominja, da je bil oče strog, saj jih ni nikamor pustil. Ker je bilo pri hiši le malo fantov, je kar ona opravljala furmanska dela. Leta 1935 seje poročila s Pstinar-jevim Petrom v Davči. Imela sta pet otrok - 4 fante in punčko. Med vojno je iz Škofje Loke vozila hrano, ki sojo dekleta nato vozila v bolnišnico Franja. Peter je leta 1945 padel na Poreznu, šest let po vojni pa se je Frančiška še enkrat poročila s Frelihovim Antonom. Tudi z njim je imela eno hčerko. Po vojni se spominja težkega življenja. Na tem območju je bilo veliko ofenziv, tako da soji veliko pobrali partizani, kar pa ne oni pa še okupatorji. Na kmetiji soji pomagali tudi bajtarji, ki so v zameno dobili košček zemlje ali pa furmanski prevoz. Vsaj dva konja so Na Jesenicah bodo pestovali Juša Jesenice - V Porodnišnici Jesenice so imeli 1. januarja 2003 kar pestro dogajanje. Ne toliko zaradi novoletnega vzdušja, ampak kar zaradi štirih novih rojstev. Prvi je na svet pohitel deček Juš. Malo pred drugo uro zjutraj se je mali korenjak, s 3270 grami, rodil srečni mamici Urši Karlin. B.B. foto: Tina Doki imeli pri hiši vse do leta 1968, ko so kupili traktor. Domači se spominjajo tudi hudih časov. Kar dvakrat je na domačijo udarila strela in zanetila požar. Leta 1965 je hlev pogorel in so rešili le 10 ovac, nekaj kur in prašičev, 15 let kasneje pa je gorelo v kozolcu. Danes Pstinarjevi mami zdravje ne služi dobro. Pred šestimi leti je negibna obležala, močno je shujšala in jemala ogromno zdravil. Seveda se šc rada poheca z domačimi, saj je sicer nič ne boli a tudi delati ne more. Pred tem je vedno še opravila vse v kuhinji, tudi na vrt je rada šla. Tudi v tako visoki starosti ima dober apetit, še posebej ji paše svinjina. Zelo rada vidi vnuke in se z njimi pogovori, kar ni težko, saj danes na domačiji živijo kar štiri generacije: že omenjen sin Stane z ženo Malko, njun sin Tomaž z Barbaro in njuna Maša in Uroš. Boštjan Bogataj Gala koncert na Bledu Bled - Tudi letos je prvi dan novega leta Gorenjska banka i/. Kranja s pomočjo pokroviteljev, med katerimi je treba posebej omeniti Savo iz Kranja in Lokalno turistično organizacijo Bled, priredila v Festivalni dvorani gala novoletni koncert. Letošnji je bil že 12., občinstvo pa so navdušili glasbeniki godalnega orkestra Amadeus i/. Maribora in ukrajinska solista, sopranistka Natalija Biorro in basist Valentin Pivovarov. Oba sta začela svojo uspešno glasbeno pot v Kijevu. Glasbenikom in pevcema pa je dirigiral mladi bolgarski dirigent Štefan Garkov. Rojen je bil v Sofiji, po glasbenem izpopolnjevanju doma je bil leta 1997 sprejet na dirigentski oddelek Akademije za glasbo v Ljubljani. Godalni orkester Amadeus pa je prvič nastopil leta 1999 in napredoval. Sestavljajo ga glasbeniki opere in filharmonije iz Maribora. Glasbeniki in pevci so izvajali dela Georga Friderica Haendla, Gioacchina Rossinija, Wolfganga Amadcusa Mozarta, Giuseppeja Verdija, Giacoma Puccinija, Ge-orgesa Bizeta in Johanna Straus-sa. Zaigrali in zapeli so tudi nekaj ukrajinskih narodnih pesmi. Slavnostno izbran program je povezovala Branka Smole in ga končala z zagotovilom, da se čez eno leto obeta Bledu znova vrhunski kulturni dogodek. J.K., slika A.Ž. Veseli december v vrtcu Kekec Kranj - December je čas pričakovanj, praznovanj. V tem času se prižgejo vse iskrice v otroški očeh. V veselem pričakovanju so se porodile misli in ideje. Okrasili smo vrtec, novoletno jelko, z igro črk pa smo sestavili pismo dedku Mrazu. Skupaj s straši smo izdelali novoletne čestitke. Gnetli, oblikovali smo slano testo, vendar brez babičinega recepta sladkih dobrot ni šlo. Dišalo je po vsej hiši, saj so se piškoti že spekli. Silvestrovo znova brez snega Gorenjska - Zelen Silvester, zelena zima, še dež, ki ima ta mlade, si je oddahnil za praznovanje najdaljše noči v Bohinju ob izteku starega, ko smo zakorakali v novo leto. Odjuga je "pobrala" kar precej gostov, ne le v Bohinju, tudi drugod po Gorenjskem. Prazno- vanja pa so bila vseeno vesela, tudi na prostem. Tisti, ki so kljub odjugi praznovali v najdaljši noči na Gorenjskem, so si (na sliki v restavraciji Tripič v Bohinjski Bistrici) na Bledu, v Kranjski Gori, na Krvavcu, Veliki planini, v Kranju, Škofji Loki, v Mengšu, Dom- PP| NAé DOALUéAHO RADIO KRANJ, d.o.o Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran, http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Žalah, Kamniku ... ob željah za srečo, zdravje, uspešno leto in mir, dali duška tudi z mehurčki in domala že kar povsod /. ognjeme- tom. Če je včasih veljalo: Trije Slovenci - pevski zbor, zdaj volji1 Trije na silvestrovanju - ognjemet' A. %