Maribor. 23. februar!»
Poram ecn* Številka «taae D;h l.SO.
Izhaja vsak Četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16 -, četrtletno Din 8*—, inozemstvo
Din 44- -
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teletan inlerurban 113
Cena lni«r«lom: cel« »iran Din tiOO —, pol strani Din 700" , četrt strani Din 359--. Mali oglcsi Beseda Din t V stalnim poaust
Kdo onemogočuje
delo v parlamentu?
Kriza beogradske vlade traja že nekako 14 dni. Državljani z nevoljo povprašujejo: »Kdaj bo tega konec? Kdaj dobimo novo vlado?« Da je tako nezadovoljstvo upravičeno, o tem se ne more dvomiti. Našo državo čakajo še velike naloge, ki jih more rešiti dobra vlada v sporazumu in v zvezi z narodno skupščino. Ako pa vlade ni, ni delovanja narodne skupščine. Naš parlament že 14 dni nima več nobene seje. Pred njim stojijo vele-važne naloge: državni proračun, inozemsko posojilo, zaposlenje ljudi, ki so brez dela in zaslužka ter po nekaterih pokrajinah trpijo glad, pri gradbenih podjetjih države. Mesto da bi se narodna skupščina energično lotila rešitve teh važnih vprašanj, pa praznuje ter počiva.
Svetozar Pribičevič je kriv.
Glavno krivdo na tem ima Svetozar Pribičevič, vrhovni poglavar samostalne demokratske stranke. On je na stališču: Ako jaz nisem v vladi, tudi vlade ne sme biti. če pri tem država škodo trpi, kaj to nam mar, pravijo samostalni demokrati, saj država smo mi. Pod tem vidikom se je politika samostalne demokratske stran ke razvijala že od njenega početka. Dokler je Pribičevič bil na vladi s Pašičem, je pobijal avtonomne in samoupravne težnje Hrvatov in Slovencev ter ni miroval, dokler ni bil zadnji ostanek političnega samoudejstvovanja iz hrvatskih in slovenskih krajev prenešen v Beograd. Dokler je on bil na vladi, kajpada ni bilo beogradske hegemonije (nadvlade) nad prečanskimi kraji. To je bilo v dobi, ko oblastnih samouprav še ni bilo, marveč so one bile samo na papirju, ker Pribičevič kot minister ni imel ne smisla in ne volje in menda tudi ne moči, da bi oblastne samouprave spravil v življenje. Ko pa so oblastne samouprave po največji zaslugi SLS začele živeti, delovati ter se razvijati, s čimer je prečanskim krajem dana možnost lastnega gospodarskega in političnega udejstvovanja, se opo-zicionalec Pribičevič na vsa usta toži o beogradski nadvladi, kateri je on kot vla-dinovec z vidovdansko ustavo položil podlago.
Kriv je tudi Stjepan Radič.
Radičeva politika je ponesrečena od prvega početka naše države. Ko je šlo za to, da se z ustavo določi razdelitev in ureditev državne vlasti ter se položijo temelji notranjemu državnemu urejenju, je Radič o«ts! v Zagrebu, kjer je popeval sla-
vospeve kmetski republiki in samostojni Hrvatski. Mesto da bi šel v Beograd, da bi se boril za pravično ureditev države in za pravice prečanskih krajev, je potoval na Dunaj, v Pariz, v London in celo v Moskvo. Ko se je v zagrebškem zaporu naposled odločil, da gre v Beograd, je na slovesen način priznal ustavo ter se je v celoti odpovedal svojemu dotakratnemu programu, če so se smele njegove dekla-macije smatrati kot program. Pri vstopu v Pašičevo vlado leta 1925 je postavil kot glavni pogoj, da Pribičevič ne.sme v vlado, kakor je to želel Pašič. Ko se mu je v resnici posrečilo Pribičeviča vreči iz vlade ter ga zadržati izven vlade, je Radič izjavil, da je že samo to dejstvo takšen uspeh, ki je bil vreden Radičevega sporazuma z radikali in njegovega vstopa v vlado. Dve leti kasneje pa je Radič s Pri-bičevičem napravil takšno tesno zvezo, da brez n jega noče v vlado ter sploh hoče preprečiti vsako drugo vlado. Tej zvezi je Radič, da bi hrvatskemu kmetu nasul peska v oči, dal vabljivo ime kmetske demokracije.
Radič in Pribičevič zapletla Davi-doviča.
Voditelja kmetske demokracije sta nastavila Davidoviču, predsedniku demokratske stranke, mrežo, da bi ga vlovila za svoje politične namene. To se jima je izpočetka posrečilo. Odtod izvira klic po koncentraciji vseh demokratskih strank v narodni skupščini. Kot žrtev tega klica je padla prejšnja vlada, čeprav je državi storila to uslugo, ki je ni mogla storiti nobena druga vlada, da je prinesla zakon o zenačenju davkov v celi državi. Vsi poskusi koncentracije, ki so ostavki vlade od 8. februarja sledili do danes, so se razbili na pretiranih zahtevah zastopnikov takozvane kmetske koalicije. Ko je uvidel Davidovič, da trdovratno počenja-nje Radiča in Pribičeviča vodi do novih volitev, kojih pa ljudstvo noče v nobenih pokrajinah, je Vukičeviču podal roko v sestavo koalicijske vlade, v koji bi poleg radikalov in demokratov bili zastopniki SLS in muslimanov. Tudi zastopnikom kmetske koalicije je v tej vladi mesto ponujeno.
Odgovornost pred ljudstvom.
Potek vladine krize dokazuje lažnji-vost trditve kmetske koalicije, da so Hrvati od vlade izključeni. Take izključitve ni. Ako so radičevski poslanci v opoziciji, je razlog v tem, ker je Radič svojo usodo
in usodo hrvatskega naroda navezal na usodo Svetozarja Pribičeviča, ki je doživel popoln polom svoje politike. Hrvatski narod je doslej moral drago plačati razbrzdanost Radičeve politike. Hrvatsko ljudstvo bo tudi moralo plačati stroške za zavetišče, ki ga sedaj nudi Radič skra-hirani samostalno demokratski politiki. Prišel pa bo obračun od strani ljudstva, in tokrat bosta Radič in Pribičevič pozvana na odgovor za vse to, kar sta zagrešila nad ljudstvom in nad državo. Ljudstvo zahteva od svojega zastopništva smotre-no in pošteno delo za splošni blagor, ne pa demagoško hujskanje in strastveno kričanje. S tem se da za nekaj časa pokriti in zakriti lastna nesposobnost za raz borito in hasnovito ljudsko politiko, nikakor pa to ne more biti trajen nadomestek za politično udejstvovanje, ki s svojimi deli služi narodu in državi. Kdor o-vira ali celo onemogočuje takšno delovanje parlamenta, ta si sam plete šibo, s katero bo ljudstvo v svoji nezadovoljnosti udarilo po njem.
Družba sv. Mohorja leta 1927.
Pravijo, da je število knjig merilo za izobrazbo in napredek v kakem okraju. Slovenci imamo »družbo, ki je naš narod brati naučila«, kakor se je že večkrat pisalo; in ta družba je Mohorjeva, že sedem desetletij stara. In je res kot nekak kazalec, ki dokaj točno pokaže na posamezne fare, koliko bije ura prosvete v njej. Čudno: ne odloča tu bogastvo. Mnogo revnih krajev si nabavi letno obilo dobrega čtiva, mnogo bogatih pa zelo malo. Zakaj stroški za dobro knjigo (v Mohorjevi dru žbi dobiš za 20 Din celo 5 knjig!!) so v primeri s stroški za reči, ki za življenje niso nujno potrebne (pijača, tobak, veselice, lišp itd.) prav gotovo najmanjši; a prav tako gotovo, so brez primere bolj plodonosno naloženi kot katerikoli drugi. Lavantinska škofija se je dvignila pri naročnikih od leta 1926 za 1052 udov. Ni še dovolj! Najmočnejša slovenska škofi ja po številu prebivalstva mora imeti tudi največ članov Mohorjeve družbe, da bo delala čast ustanovitelju Slomšku, sinu naše zelene Štajerske. Vse naše naročnike opozarjamo: na delo za Mohorjevo knjigo, ki bo letos silno zanimiva (zopet petero knjig!)! Geslo bodi: Nobena družina brez teh kn jig! Prosvetna društva na delo in na agitacijo zanje!
Tu prinašamo pregled, kako se gibljejo naročniki po posameznih farah. Prva številka za imenom fare pove. na katerem mestu je bila župnija lani (192G) in se takoj vidi, ali je napredovala ali nazadovala. Druga številka pa pove, koliko je
izmed 100 oseb v kaki fari naročnikov na Mohorjeve knjige.
I. Izkaz po župnijah.
1.	Gorenja Ponikva 12 . .	„
2.	Sv. Križ pri Mariboru 1 .	.
3.	šmihel nad Mozirjem 5 ,	,
4.	Marija Nazaret 7 ....	.
5.	Sv. Peter v Savinjski dolini	6
6.	Gomilsko 3 ......	,
7.	Bočna 4.......
8.	Golovlje 9......
9.	Marija Reka 8 .... .
10.	Ruše 11 ...... .
11.	Šmartno ob Paki 14 . . .
12.	Mežica 17......
13.	Žalec 22 ...... .
14.	Selnica ob Dravi 20 . .
15.	MDS v Solčavi 15 . . .
16.	Sele 16.......
17.	Sv. Anton na Pohorju 38 .
18.	Negova 29......
19.	Sv. Benedikt v Slov. gor. 32
20.	Sv. Frančišek 26 ... ,
21.	Sv. Pavel pri Preboldu 45
22.	St. Ilj pri Velenju 37 . .
23.	Šmartno ob Dreti 23 . .
24.	Razbor pri Slovenjgradcu 33
25.	Sv. Križ pri Ljutomeru 25
26.	Kebel 42.......
27.	Sv. Vid nad Valdekom 24
28.	Brežice 21......
29.	Buče 31.......
30.	Pameče 76......
31.	Sv. Jakob v Slov. gor. 43
32.	Sv. Mihael pri Šoštanju 96
33.	Mozirje 92......
34.	Slovenjgradec 40 ... .
35.	M. B. na Črnigori 50 . .
36.	Šmartno pri Saleku 41
37.	Sv. Jedert nad Laškim 35
38.	Polzela 55......
39.	Sv. Andraž v Slov. gor. 48
40.	Sv. Andraž pri Velenju 39
41.	Prihova 44......
42.	Vuhred 66......
43.	Planina (v trgu) 18 . , .
44.	Kotlje '¡o.......
45.	Črešnjice 223 .....
46.	Rečica 52 . . . . . , .
47.	Črešnjevec 27.....
48.	Ponikva ob južni žel. 88 .
49.	Spodnja Sv. Kungota 68 .
60. Cadram 53......
51. Slov. Ristrica 19 ... .
62. Griže 137 . ......
53. St. Jamž na Dravskem polju
64.	Zavrče 71......
65.	Sv. Lovrenc na Dravskem
66.	Sr. Miklavž nad Laškim 46
67.	Dol 51 ....... .
68.	Stari trg 101.....
59.	St. Danijel pri Prevaljah 36
60.	Braslovče 56.....
61.	Studrnice 134.....
62.	Vransko 67......
63.	Cirkovce 49......
61. Jarenina 85......
65.	Teharje 80......
66.	Podgorje 133.....
67.	Sv. Jurij ob Taboru 64 .
68.	Smiklavž pri Slovenjgradcu
69.	Nova Štifta 73.....
70.	Videm 102......
71.	Sv. Tomaž pri Ormožu 115
72.	Poljčane 78......
73.	Sv. Marjeta niže Ptuja 81 74^ Ribnica na Pohorju 77 .
75.	Guštanj 82......
76.	Sv. Jurij ob južni žel. 93 .
77.	Gornjigrad 63 . . t . .
78.	Laško 34.......
79.	Sv. Bolfenk v Slov. gor. 86
80.	Brezno ob Dravi 107 . . 81., Sv. Marjeta ob Pesnici 100 82. Sv. Primož na Pohorju 70 83 Mala Nodolja TO ...
54
84
30
13.112 12.941 12.903 12.464 12.463 11.847 11.785 11.538 11.052 9.028 9.010 8.703 8.585 8.528 8.375 8.278 7.993 7.962 . 7.769 7.494 7.368 7.270 7.093 6.796 6.714 6.666 6.515 6.487 6.482 6.405 6.398 6.395 6 388 6.382 6.363 6.356 6.250 6.215
6.107 6.105 6.093 6.000 5 931 5.925
5.882 5.843 5.822 6.791 5781 5.688 5.611 6.600 5546 5.533 5-512 5.500 5.498 5.481 5.471 5.461 5.454 5.426 5.407 6.328 6295 6.287 5.260 5.200 5.115
5.108 5.077 5.076 5.045 5.043 6.009 5.004 5.000 4.981 4.972 4.965 4.943
4.883 4.878
84.	Strojna 47	4.854
85.		4.850
86.	Vuzenica 91.........	4 821
87.	St. Ožbalt ob Dravi —.....	4 761
88.	Gornja Sv. Kungota 180 ... .	4.749
89.	Podčetrtek 112 ....... .	4.736
90.	Sromlje 62 . . ......	4.682
91.	Središče 90 .........	4 658
92.	Sv. Trojica v Slov. gor. 97 . . .	4.656
93.	Makole 110.........	4.627
94.	Sv. Peter pri Mariboru 74 . . .	4.592
95.	Ljubno 147.........	4.565
96.	Šmartno v Rožni dolini 114 . . .	4.533
97.	Sv. Jurij v Slov. gor 95 ... .	4.476
98.	Zdole 28 . . ........	4.474
99.	Tinje 79..........	4.446
	(Konec prih.)	
ZGDvcm
»Kaj pa se godi v Beogradu?« Tako s» možje spraševali drug drugega, nato pa sedli za mizo, da se pomenijo, kdo bode bolje zadel, za kaj res da gre, ko že tako dolgo vlečejo mačka za rep.
»Za oblast se tepejo«, je opomnil prvi, a mu je drugi takoj odgovoril: »Meni se pa zdi, da je to dobro znamenje! Zdaj bo stvar razčiščena do kraja! Vse tiste stranke, ki jim je za delo, ki nočejo volitev, ki hočejo, da se država reši teh strašnih političnih spletk, ki so jo dosedaj premetavale iz krize v krizo, bodo napravile trajen dogovor in lo za stvarno ter pravično delo! Meni se to prav zdi, če tudi se malo dalje časa vleče, bo pa potem mir!«
»Jaz pa sem pazil na posamezne politične voditel je, kaj so delali v tem času. Zdi se mi, da je bilo to zelo zanimivo in sicer zato, ker se v takem položaju najbolje pokaže, kakšni da so!«
»Povej no, kako si to misliš;« so silili vanj in on jim je povedal:
»Poglejte našega voditelja dr. Korošca! On je bil ves čas dosleden, ves čas odločen proti volitvam in za delo. On je zato tudi odkritosrčno podpiral Vukičeviča pri lem stremljenju. Zato sta bila vedno skupaj. Vse sta se skupaj razgovorila. Radikalna stranka je večkrat v tej krizi nazdravljala dr. Korošcu in vsemu slovenskemu narodu. To je dobro za nas in našo politiko!
Davidovič je bil zdaj tu in zdaj tam. Konečno se je odločil za Vukičeviča zoper, katerega je pred kratkim tako ostro nastopal. Ali mu je šlo za osebne stvari, ali za strankine, človek res ne ve gotovo. Pa prav, če se je konečno udal.
Radič se je kar domov odpeljal, ko se mu je njegova namera, da bi vlado sestavil, ponesrečila. On mi ne ugaja, pa je konec, če tudi z nami v vlado stopi. Kako je mogel ta človek usodo svoje stranke navezati na svojega najhujšega nasprotnika in sovražnika Hrvatov Pribičeviča, menda tudi sam ne razume! Hotel se je iz trmoglavosti maščevati nad radikali, ali kaj? Mož se je pokazal kot zelo neodločen in nezanesljiv! Saj ga Pribičevič ni pustil po Beogradu samemu hoditi, da ne bi katere povedal, ki bi ne bila na mestu. Če bi se ta človek enkrat spametoval in začel resno politiko, bi bilo za državo in posebno za Hrvate še dobro!
Vlogo pravega zvijačneža pa je igral Pribičevič. On jt sploh nesreča za našo državo. Zafelkom je vpeljal tak strašen
centralizem, zdaj je padel na trebuh pred Radičem, katerega je nekoč v ječo vrgel, pa vse to v ta namen, da bi zopet prišel do oblasti! Za kaj potrebuje on oblast, pa itak vemo! Spomnimo se njegove Orjune in njenega divjanja svoj čas, pa njegovih preganjanj in krivic, pa bomo vedeli, da je hotel zopet za vsako ceno moč, ki bi jo izrabljal za svoje ljudi in za svojo stranko. To se mu za zdaj ni posrečilo, če tudi je prosil vse, še na dvoru, za odpuščanje!«
»Pa smo mi Slovenci res lahko ponosni na svojega dr. Korošca«, so možje enoglasno zaključili in začeli ugibati, kako bo ta dolga kriza konečno izpadla in kaka bo nova vlada.
KL
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nemčija ima tudi krizo. V Nemčiji se je večina, ki je dosedaj vladala, razbila. Vzrok je bil šolski zakon. Stranke s krščanskim programom niso mogle pristati na to, da bi se šole popolnoma vzele vpli vu vere, ker je to nesmiselno. Samo na tem vprašanju, ki je v resnici važno, se je razbila večina. Predsednik Hindenburg je s težavo dosegel, da bodo še spravili pod streho proračun in najnujnejše zakone, v maju pa imajo že volitve. Pri teh volitvah bo torej pred vsem boj za šolo! Pa še nekateri pravijo, da vera nima s politiko nič opraviti!
Italijanske krivice, ki jih morajo prc našati naši ljudje v Italiji, so že tako kričeče, da so jih začeli celo nam neprijazni časopisi označevati kot neznosne. Italijani pa še vedno upajo, da jim bo vse gladko steklo, če tudi ne popusti jo ničesar od svoje nasilnosti! Sčasoma jih bo ves pošten svet obsojal!
Volitve v Franciji se vršijo dne 23. a-prila. Volilni boj je izredno hud že sedaj in se bo gotovo še povečal. Kakih velikih izprememb pa ni pričakovati. Francija bo tudi po volitvah ostala naša dobra prijateljica.	%
Gospodarske vojske so štrajki, ki jih vprizarja nezadovoljno delavstvo. Tako j je stopilo v štrajk na Češkem do 30.000 ■ rudarjev, ki so res bolj slabo plačani, da si na ta način izbojujejo pravično plačilo. V Nemčiji pa grozi še hujša borba in sicer 800.000 delavcev kovinske stroke je zagrozilo s štrajkom, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Ti delavci, ki so sveto-vnoznani kot najbolj pridni in vestni, so razmeroma z našimi zelo slabo plačani. Nikakor pa ni dobro, da se v te boje uti-ka tudi boljševiška organizacija, ki nima namena pomagati delavstvu, ampak povzročiti svetovno revolucijo.
Za trgovsko pogodbo z Avstrijo. Trajno je bilo nemogoče zdržati Avstriji in smo tudi mi škodo trpeli, ker ni prišlo do trgovske pogodbe z Avstrijo. Zdaj pa se bodo pogajan ja nadal jevala in upati je, da se bode Avstrija udala. da bo odprla meje za naše kmetske pridelke.
Trocky še ni tiho! Iz prognanstva, ki pa seveda ni tako hudo, saj so delavci čudom občudovali, ko se je pripeljal s posebnim vlakom in polno raznih oprav kakor kak kralj, je imel s seboj, se je sedaj oglasil. V svojem pisonu očita voditeljem.
da so sami krivi, ker je boljševizem po vsem svetu že takorekoč premagan, da bo tudi Rusija ga morala opustiti, če se hoče rešiti! Ta je pač grobokop lastnega dela!
/¿SOzaMDEDO
Ne vpelji nas
v skiršniavo!
Gledam pred seboj sliko, ki kaže prizor iz evangelija prve postne nedelje. V sredi med pečinami v puščavi stoji Kristus, ki je 40 dni premolil in se postil. Na njegovem obrazu je sicer videti sledove dolgega posta, a je razlit čez njega tudi nadzemeljski sijaj, ki potrjuje besede, izgovorjene nad Kristusom tam ob Jordanu: »Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam dopadenje.« Svetli Kristusovi postavi pa se približuje s hinavsko-plazečimi se koraki druga, čisto temna, z neizmerno zlobo v obrazu, s sovraštvom v očeh. Prihaja skušnjavec, da bi tudi iz tega, o katerem je slišal, da je Sin božji, strgal svetli, nadzemeljski sijaj, da bi tudi njega vpregel v svojo temno oblast. Saj je zadnje, kar mu govori: ». . . . če pred me padeš in me moIiš.< Kar strah prevzame človeka, ko gleda to grozno, temno postavo pri njenem delu . . .
Še bolj pa nas mora prevzeti strah, če se zavemo, da je to tudi naša lastna slika, da se ta grozna temna sila tolikokrat približuje tudi nam in nas hoče slepiti, kakor Kristusa v puščavi. Hotel je slepiti skušnjavec Kristbsa z gladom. Tudi nam govori in slepi, ko se oglaša v nas včasih ¡ako nenasitna lakota po nizkem, razuzdanem uživanju. Hotel je skušnjavec Kri stusa slepiti s prazno slavo, ki bi jo imel, če bi se vrgel iz tempeljske strehe in bi •;e mu nič ne zgodilo. Slepi tudi nas, ko hlepi naša duša po prazni časti, ko hočemo na vsak način kaj veljati, ko stopimo ,:elo na slabo stran, če si drugače ne moremo pridobiti priznanja. Slepil je skušnjavec Kristusa z bogastvom, ki mu ga je kazal iz visoke gore in mu ga ponujal. Kolikokrat slepi tako še danes človeške duše! Kaka lakota po denarju, po premoženju je v človeških dušah, kolikokrat je ta lakota tako huda, da je človek pripravljen radi denarja za brezvestnost, nepoštenost, krivico.
Da, to so trenutki, ko stoji ta temna postava tudi pri nas. To so trenutki, ko hoče temni skušnjavec tudi iz naše duše iztrgati sijaj otroka božjega, mir otroka božjega, veselje otroka božjega. Ko bi se v teh trenutkih tega jasno zavedli, kako bi pač iskreno prosili: »Ne vpelji nas v skuš njavo!«
To so tisti trenutki, ko skuša ta temna sila vkloniti sebi tudi nas, da bi postali njeni sužnji, da bi tudi mi služili njenim temnim namenom, da bi pomagali tudi mi graditi tukaj na zemlji kraljestvo teme. »Resnično, resnično vam povem: vsak, ki dela greh, je suženj greha«, pravi Kristus. Ali ne bodemo pri pogledu na to temno sužnost prosili: »Ne vpelji nas v skušnjavo«?
To so listi usodni trenutki, ko nas hoče skušnjavec spraviti ob našo življensko srečo, a kako je potem čisto drugače, velikokrat že, ko je storjen prvi korak v te-
mo. Veliko je danes tako nesrečnih življenj, a nesrečne so, ker so poslušale temo. Ko bi imeli vso to nesrečo pred očmi, bi pač ne poslušali zapeljivih glasov, ki se glasijo iz teme, bi se pač ne igrali s to grozno temo tako lahkomišljeno, bi pač v teh trenutkih klicati: »Ne vpelji nas v skušnjavo!«
In če bi skušn javec tudi držal svojo besedo o sreči! Kako dolgo bo pa tra jaj ta sreča? Saj vidiš, da je življenje kot dim, ki se prikaže, pa ga ni več. Ko bo prešel ta dim, kaj bo človek imel od svojega uživanja, kje bo njegova slava, kje denar, ki si ga je morda pridobil za ceno svoje vesti? Takrat bo človeku od življenja v temi ostal samo še delež neskončne večnosti v temi. Ko bi človek v teh trenutkih, ko mu govori tema, videl pred seboj svojo zadnjo postajo na poti teme, kako bi pač molil: »Ne vpelji nas v skušnjavo!«
Zveza kršč. delodajalcev. Pretečeni mc-sec je bila osnovana v Valenciji na Španskem prva zveza krščanskih delodajalcev. Za svoj namen si je postavila izvrševanje načel in navodil, ki jih je dal za delodajalce v svojih okrožnicah papež Leon XIII. Ta zveza se je ustanovila na željo pokojnega kardinala Reig i Casa-nova. Tako pomaga katoliška Cerkev v dejanju izboljševati žalostne razmere na svetu.
Velik dobrotnik duhovniškega naraščaja. Dne 16. decembra je smrtno ponesrečil pri vožnji z avtomobilom v Clidu v Ameriki p. Luka Ellin, ki se mora imenovati največji dobrotnik bogoslovcev v Avstriji in na Nemškem. Ko so nemškim in avstrijskim škofom začela primanjkovati sredstva, da bi vzdrževali bogoslovja in deška semenišča, je ta redovnik prišel na posebno misel. V bogati Ameriki je pridobival krščanske družine, ki so kakega nemškega bogoslovca vzele za svojega in ga vzdrževale pri njegovem študiju. Posrečilo se mu je, da je pridobil okoli 700 takih družin, ki so s svojimi prispevki vzdrževale okoli 700 takih družin, ki so s svojimi prispevki vzdrževale okoli 1000 bogoslovcev na Nemškem. Življensko geslo tega izrednega dobrotnika mladine je bilo: »Veliko moliti, veliko delati, veliko trpeti, pred vsem pa veliko ljubiti.«
Posledice svetovne vojne. Na severnem Francoskem je bilo v zadnji vojni porušenih tudi 1200 cerkev. 500 jih je že zopet postavljenih, 200 se jih zida, za zidavo ostalih 500 je najeto posojilo 200 milijonov frankov.
Razmere v Mehiki. Zadnji čas kruto preganjanje katoličanov v Mehiki nekoliko pojenju je. Pravijo, da se je mehikan-ski tiran udal pritisku Združenih držav Severne Amerike. Vlada Združenih držav pa je vplivala na Mehiko, ker je pri njej vložilo energičen protest proti mehi-kanskim grozodejstvom udruženje kršč. mož in udruženje kršč. žen. Možata odločnost je vedno na mestu in vedno pomaga.
Poravnajte naročnino za ,S1°V Gospodarja"!
Kako dolgo še?
(Klic iz kmelskih krogov.)
Že deseto leto v svobodni Jugoslaviji, in še zmerom pod grajskim jarmom! Le oglejmo si graščine okrog Ptuja in drugod. Graščine so zaokrožene z gozdovi za divjačino. V teh goji graščak fazane in zajce. Kaj tukaj trpijo posestniki škode od divjačine, ve samo tisti, ki to izkusi. Fižol, katerega sadimo med krompir in koruzo, nam skoraj zajci ves pridelek u-ničijo, da včasi niti semena ne pridelamo. Koruzo nam fazani izkopljejo na nekaterih njivah skoraj nad eno četrtino, ker pride po 20 fazanov na eno njivo. In koliko nam napravijo škode fazani na ajdi in pšenici!
Ker se letos oddajajo občinski lovi v zakup na dobo šest let, prosimo veliko županstvo, da se poprej ogledajo ta lovišča po gospodarskem izvedencu. Grašča-ki si na vso moč prizadevajo zopet dobiti občinska lovišča v zakup. Ali še moramo kmetje res trpeti pod zakonom raznih avstrijskih grofov. Saj imamo veliko županstvo, imamo oblastno skupščino! Saj so nam obljubljali razni govorniki po pre obratu, da bode vsak svoboden na svoji zemlji! Ali je to svoboda?! Graščak je na svojem obširnem lovišču prost. Nima nič z njim ne občina, ne nobena druga oblast. Občina ne sme po svoje napraviti tako, da bi bilo zanjo dobro. Na njo izvajajo razni oblastniki pritiske, škodo na polju sme delati z divjačino samo graščak, ki nič ne plača; pri tem, ko drugo škodo sme ceniti občinski cenitelj. Mačke, katere nam na polju miši lovijo, sme samo grajski lovec streljati. Ali je vsakdanja hrana delavca in kmeta divjačina? Kmet je zadovoljen s fižolom in z žganci in ravno to mu divjačina uniči. Občina dobi zakupnino, bo marsikdo rekel. Po členu § 21 lovskega zakona pripada zakupnina posestnikom lovskega okoliša, da se razdeli. V naši občini je 180 posestnikov. Na vsakega posestnika pride pri-bljižno 6 Din, ker znaša zakupnina 1000 Din. To je korist od lova! Vzamimo 180 posestnikov. Vsakemu so zajci napravili škode najmanj za 25 kg na fižolu po 4 D. To znaša 100 Din. Kje pa je škoda na ajdi in koruzi! Lovsko društvo ne trpi, da bi se divjačina zatrla, se povsod izražajo. Kdo je v lovskem društvu? To so navadno meščani in veleposestniki. Meščan ne sadi ne fižola, ne koruze in ne seje ajde. Veleposestniki vse drugo sadijo razen fižola, koruze in ajde, ker imajo dovolj zemlje na razpolago. Razen tega si graščak najme še posebnega čuvaja, da mu pazi na koruzo, da mu je fazani ne izkopljejo.
Kako si naj kmetje pomagamo? Za to prosimo pojasnila!
Kmet s Ptujskega polja.
NOVICE
Zračni promet Zagreb—Beograd. Dne 15. t. m. je bil otvorjen med Zagrebom in Beogradom zračni promet z velikim letalom. Za novouvedeni promet je določena ta-le tarifa: Vozna cena iz Zagreba
do Bclgrada za eno osebo 600 Din in rav-vno toliko iz Belgrada do Zagreba. Povratna voznica velja 1100 Din. Vsak potnik ima pravico do brezplačnega prevoza 15 kg prtljage. Maksimalna teža posameznih zavojev znaša 50 kg. Za pisma znaša poleg redne poštne takse pristojbi-bina še 1 Din za vsakih 20 gramov. Taksa se plačuje z navadnimi poštnimi znam kami, ki se uničujejo s posebnimi žigi, ki imajo sliko aviona. Za vrednostne in navadne zavoje se poleg redne takse plačuje še naknadna taksa za vsakih 100 gr ali del te teže 1.40 Din ter po vrednosti za vsakih 300 Din po 1 Din.
Cesta Turniščc—Radmožanci. Nova cesta Renkovci—Turnišče—Radmožanci, ki je že več let v načrtu, se naposled po prizadevanju oblastne skupščine vendar začne graditi. Kamen je večji del že navo-žen in je vse pripravljeno, da se takoj v spomladi začno gradbena dela. Cesta bo v ravni črti vodila od Turnišča do Rad-možanec, dasi so si nekateri prizadevali, da bi vodila skozi Nedelico. Dograditev ceste vsa okolica težko pričakuje, ker bo promet z njo zelo olajšan.
Nov znamenit tunel. Koliko časa je trpelo, predno so napravili Angleži Sueški prekop, ki loči Azijo od Afrike in lad jam ni treba več voziti v Indijo in Avstralijo ter na Kitajsko ter Japonsko krog in krog Afrike, ampak preko Sueškega prekopa. Kolike važnosti za promet je Panamski prekop, ki loči Severno Ameriko od Južne Amerikel V najnovejšem času se ba-vijo z načrtom, da bi zgradili pri Gibral-taru (najožja morska razdalja med Španijo in Afriko) podzemeljski tunel za železnico. So že bile razne tozadevne komisije in načrti kažejo, da bo ta podzemeljski predor dolg 40 km in 400 m pod površino r>orja. Morska ožina pri Gibraltarju znaša samo 14 km.
Požar. V četrtek, dne 9. t. m., opoldan je nenadoma izbruhnil ogenj v kozolcu g. Hasenbuchla v Konjicah. V trenutku je bil ves kozolec v ognju, to tem bolj, ker je bilo polno krme v njem. Domača požarna bramba je takoj prihitela, a rešiti se ni dalo nič več. Ko je ogenj lokali-zirala, se je odstranila, a ogenj in dim sta še celo noč daleč na okrog naznanjala kraj pogorišča. Škoda je zavarovana.
Ne v Argentinol Kmet Anton Vaupotič iz Huma pri Ormožu se je vrnil v petek iz Argentine v Maribor in se je oglasil v uredništvu »Slovenskega Gospodarja«. 7. maja 1927 se je odpeljal iz Slovenije v Argentino v upu, da si bo tamkaj nekaj prihranil. Po dolgem moledovanju so ga zaposlili na železnici, kjer je služil v našem denarju 12 Din dnevno. Gorje onim delavcem, katere pošiljajo V hribe podirat gozdove in pripravl jat kraje za grad-bo železnic. Te uboge pare so izpostavljene grozni vročini in drugim neprilikam. Vsak dan se pripelje v Argentino do 800 tujcev, ki iščejo boljšega zaslužka, čakajo po večini zaman na delo in če ga dobijo, je zaslužek komaj za suh kruh. Vav potič se je vkrcal nazaj v domovino dne 10. januarja 1928 in se je pripeljal v Maribor dne 17. t. m. Porabil je za vožnjo tja in nazaj 5400 Din, je moral še beračiti in ni prinesel niti ene pare prihranka. Vavpotič se je vrnil vesel v domovino te je izjavil, da nikdar več ne gre v Južno Ameriko.
Krvav pretep na svatbi. Od Sv. Jerneja pri Ločah poročajo: O priliki gostije Ivot-nik-Kamšek dne 13. t. m. so se fantje-prežarji nekaj skregali ter je pri tem F. Burkelc zadal 241etnemu Jakobu Soviču s kuhinjskim nožem globoko rano na levi strani vrata, kateri je Sovič drugo noč tudi podlegel. Burkelc je pod ključem. Vinjena sta bila obal
^Smrtna nesreča. Zadnji petek je celo ž&pnijo pretresla žalostna smrt posestnika Jožefa Roškarja v Zagajskem vrhu. Podiral je drevesa v gozdu posestnika J. Ernesta na Ščavnici. šliri drevesa so bila skupaj zraščena. Hoteli so jih na drug kra j podreti, pa so se obrnila in padla na Roškarja in ga v trenutku stlačila, da je bil ves poloml jen. Mrtvega so naložili na voz in ga zapeljali na dom. Rajni je bil zaveden naš pristaš in priden član naše moške Mari jine družbe. Bil je pri vseh zelo priljubljen.
Samomor. Trgovec Anton Deleja z Rad mirja pri Sv. Frančišku v Savinjski dol. se je ustrelil dne 14. t. m. dopoldne z revolverjem v čelo. Vzrok: slabe kupčije in živčna bolezen. Pokopan je bil v trgu Mozirje.
Železnica Rogatec-Krapina. Dne 13. t.
m. je bil dovrtan predor skozi Lupin je in je bila s tem obvladana največja ovira pri gradbi nove železniške proge Roga -tec—Krapina. Če bodo denarna sredstva vedno na razpolago, bo proga predana že 1. decembra prometu.
Požar v Radoslavcih. V noči od 14. na 15. t. m. je požar, kakor se sumi podtaknjen od zlobne roke, upepelil gospodarsko poslopje ter orodje posestnika Antona Kovačiča. Le požrtvovalnim sosedom in drugim, ki «o nrihiteli na kraj nesre-
\ se je zahvaliti, da se je rešila živina in svinjski hlevi.
Železniška nesreča. V nedeljo zjutraj je odpeljal iz mariborskega glavnega kolodvora zagrebški brzovlak. Med vozovi je bil tudi reparacijski vagon III. razreda, ki je bil na srečo prazen. Ko je pri-brzel vlak do signala postaje Slov. Bistrica, se je zlomila os na omenjenem vagonu. Voz se je preobrnil in odletel s proge v jarek. V Slov. Bistrici ne stojijo brzo-vlaki, a je strojevodja zapazil nesrečo in ustavil vlak. Ponesrečeni voz je razdrl progo in sicer toliko, da je morala prihi-teti pomoč iz Maribora. Popravila na poškodovani progi so trpela 24 ur in se je vršil v tem času promet samo po eni progi. Pregled na mestu nesreče je ugotovil, da je imel iztirjeni voz štiri osi in je bil dne 18. t. m. odklopljen od dunajskega brzovlaka radi pokvarjenosti. Voz je prišel v Maribor šele dne 7. t. m. iz delavnic v Zagrebu in je bila os, ko se je zgodila nesreča, že dve tretjini nalomljena. Slučaju in prisotnosti duha strojevodje se je zahvaliti, da se ni zgodila prav težka železniška nesreča.
Smrt znanega mariborskega trgovca. V soboto proti večeru je umrl trgovec v Ve-trinjski ulici g. Franc Penič, star komaj 55 let. Pred in med vojno je bil blagopo-kojni v Koprivnici in se je preselil od tam v Maribor. Dolgo časa je bolehal na srčni hibi, ki mu je tudi upihnila veliko prezgodaj luč življenja. Bil je vedno zaveden Slovenec in steber naše stranke. Osla ni mu ohranjen blago spomin, žalujoči rodbini naše sožaljel
Mariborski oblastni odbor bo sam odobril občinske proračune, ki imajo doklad do 500%; pa tudi vse one proračune — brez ozira na doklade —, ki dosegajo 50 tisoč Din. Tako bo večina občinskih proračunov v mariborski oblasti potrjena v Mariboru in le malo število jih bo šlo še naprej na finančno ministrstvo.
Zašito žensko srce. Pred dnevi je zabodel pijan moški 25letno žensko na Dunaju skozi srce. 30 minut po zločinu je bila žrtev posurovelosti že v bolnici na operacijski mizi. Izrezali so ji nekoliko reber in prodrli do ranjenega srca, ki je močno krvavelo. Prebodeno srce se je posrečilo zašiti in na smrt ranjena ženska je zapustila bolnico po par dneh čisto zdrava.
Izredna starost. Celih 113 let stari kmet Andrej Jukov je prišel peš iz Sibirije v Moskvo, kjer je zahteval, da mu izplačajo pokojnino. Starec je oče 54 otrok, od katerih ima najstarejši 80 let.
Grozna najdba. V vinogradih pri Dardi v osiješki okolici so našli truplo neznanega človeka, katerega identitete niso še mogli ugotoviti. Konštatirali so, da je ležalo truplo že več kot dva meseca in da ga sploh niti sedaj ne bi našli, ako ne bi psi odtrgali od trupla glavo in jo privlekli na cesto. Najbrže gre tu za zločin. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi identiteto mrliča in da odkrije eventualnega zločinca.
Pes pregriznil roparju vrat. V občini Varadia v južnem Banatu se je te dni pripetil roparski napad, ki se je za roparja končal na grozen način. O starcu Pavlu Bonici, enemu najbogatejših ljudi v občini, so pripovedovali, da ne nosi svojega denarja v banko, temveč da ga hrani doma. Pred dnevi se je zvečer pojavil na njegovem stanovanju neki možakar, ki je zahteval od starčeve žene z revolverjem v roki denar. Žena mu je odgovorila, da nima denarja. Ropar pa je dejal, da ve, da se nahaja v hiši ter ga je vztrajno zahteval in grozil ženi s smrtjo. Žena je stopila k vratom, kot da hoče izpolniti roparjevo željo. Komaj pa je odprla vrata v sosednjo sobo, je planil iz sobe velik pes in se vrgel na osuplega roparja. Pes je zgrabil tujca za vrat in s tako silo zasadil vanje zobe, da je ropar omahnil na tla in kmalu nato umrl. Takoj je bila uvedena oblastvena preiskava. Identitete roparja do sedaj še niso mogli ugotoviti.
Žalostna smrt družine. V Ljubljani na Rimski cesti se je v četrtek zvečer zastrupil s plinom trgovec Vatovac s svo jo ženo Elizabeto in sedemletnim sinčkom Fran-cekom. Vatovac je bil rojen leta 1881 na Bledu. Med vojno si je nakopal težko živčno bolezen, ki ga je precej ovirala pri njegovem poklicu. Pred leti pa je otvoril na Kongresnem trgu špecerijsko trgovino v družbi z neko trgovko, a od le zveze je kmalu odstopil. Nato je prosil neki trgovski konzorcij, da mu je financiral trgovino na Rimski cesli. Ali Vatovac ni zmagal hudih težkoč. Konkurenca ga je uničila. Vatovac že ni mogel dobro preskrbovati svoje družine, ko je dobil pred nekaj dnevi, da mora plačati večjo svolo za kritje nke obveznosti. Baje bi moral plačati celih 100.000 Din. To ga je tako potrlo, da je šel skupno z ženo v prostovoljno smrt. Ker je bil Vatovac dobro znan po Ljubl jani, je ta vest osupnila in vznemirila mnoge.
Največja nesreča za današnje žalostne razmere je na deželi takoimenovana mu-zika. Nedeljo za nedeljo se sliši »humta-ta« in predpisi, ki jih daje oblast, se ne izpolnjujejo. Mladina brez nadzorstva, ne dosti čez 14 let stara, tava ponoči okoli gostilne in, s strahom rečem, sklepa grešna znanja. Dovoljenje se vedno da od glavarstva do dveh popolnoči, a kdo se zmeni za to. Dva dni skupaj, če ne več, se popiva in kaj še vse zraven, si lahko mislite! Oblast, ki daš predpise, skrbi, da se tudi izvršijo v korist naroda in ne da-jaj toliko dovoljenj za ples in prekoračenje policijske ure! Znani so nam slučaji, da dobivaio gostilničarji v okolici Maribora nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom od glavarstva dovoljenja za ples. To bi se v interesu ponočnega miru naj vendar ustavilo, da ne bo narod popolnoma posurovel.
Poročil se je dne 13. t. m. v župnijski cerkvi pri Sv. Križu na Murskem polju g. Ludovik Slavič, kmetski sin iz ugledne, narodne in gostoljubne Slavičeve hiše na Grabah, z gdč. Frančiko Šalamon iz narodne in gostol jubne Šalamonove družine v Lukavcih. Bilo srečno! — K poroki so se gostje vozili na 18 lepih vozičkih, vpre-ženih z divnimi murskopol jskimi dirkači. Na gostiji, katera se je spremenila takoj v divno narodno veselico, kaiti udeleženci so bili samo naši somišljeniki, se je nabrala lepa svota dinarčkov za revne dijake.
Nevaren goljuf pod ključem. Časopisje je poročalo pred tedni obširno o goljufiji, katero je zagrešil sodni kanclist v Gornji Radgoni Logar. Po goljufiji je pobegnil v Avstrijo in se je potegoval za avstrijsko državljanstvo. Če bi se mu bilo posrečilo postati državljan v Avstriji, bi bil tamkaj sojen in prejel najbrž milejšo kazen. Naše oblasti so izdale za Logarjem tiralico in ravno njegovo pehanje za čim hitrejšo rešitvijo avstrijskega državljanstva ga je izdalo. Avstrijska policija se je začela zanimati za vsiljivca in spoznala v njem Logarja iz Gornje Radgone, katerega so zasledovale naše oblasti. Aretirali so ga, ga prepeljali v Maribor, kjer čaka v zaporu okrožnega sodišča na — poroto.
Vesele novice iz Pisec. Dne 20. t. m. so bili poročeni: Zevnik Ivan, posestniški sin v Pavlivasi 75, z Kostanjšek Marijo, posestnico v Pišecah 40; Grmovšek Fran, posestniški sin v Pišecah 51, z vzorno Marijino družbenko Podgoršek Marijo, posestniško hčerjo v Podgorju 19; Agrež Karol, županov sin v Pavlivasi 17, z Škof Anioni io, posestniško hčer jo v Pavlivasi 69. — Zlato poroko sta obhajala od božje previdnosti tako izredno odlikovana Škof Franc in Marija, posestnika v Pavlivasi 69, v krogu svojih štirih sinov, katerih 1 je zdravnik v Rajhenburgu, drugi pa ban čni uradnik, in štirih hčera. Novoporo-čencem in zlatoporočencema obilo sreče!
Izžrebane »Slovcnčeve nagrade. Izžrebani so bili: I. nagrada: Herman Kalb, Brežice ob Savi, št. 1476. II. nagrada: Leopold Arko, Žalec, št. 7350. III. nagrada: Janez Lepoša, Mala vas, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. Na-daljnih 20 nagrad: 5991 Dular Emilija, učiteljica, Slovenjgradec. 3844 Klinar Franc, Dovje, po£1a Mojstrana. 6645 Pavlovič Fran, Loke pri Trbovljah. 1293 Burja Ana, trgovka, Rled. 5446 Habič Janez, Bizovik, p. Spod. Hruiica 4893 Debeljak Franc, Ilolavlje. po
i šta Poljane nad Skofjoloko. 981 Toplikar Iv., Ljubljana, Rimska cesta 9. 3911 Rižner Ivan, Zagojici pri Moškanjcih. 1917 Bric Dominik, nadučitelj, Dobrova pri Ljubljani. 5505 Pe-čaric Martin, trgovec, Suhor pri Metliki. 4820 Nemgar Jože, Laze, pošta Planina pri Rakeku. 3538 Dr. Franc Cukala, Maribor. 2875 Kokalj Aleš, Letence, pošta Kranj. 5747 Josip Klopčič, Javorje, pošta Poljane nad Skofjoloko. 7302 Janez Urbane, Zalog, pošta Kranj. 2290 Roškar Martin, Lastomerci, pošta Gornja Radgona. 1798 Helena Mlinar, Črna pri Prevaljah. 5969 Lizika Pivk, Sv. Duh, pošta Skofjaloka. 4C88 Jernej Fabijan, Novo-mesto, Dilančeva 49. 7405 Anton Skubic, 2iri.
sanannHMBHHBMi
KonterLMaribora"
Sreda dne 7. marca 1928 ob 8. uri zvečer
v dvorani »Union« v Mariboru.
HAYDN O V ORATORIJ
■«STVARJENJE«'
Oratorij, ki je umetniško še globokejše zajet kot žc znani oratorij »Letni časi«, je veličastna visoka pesem Stvarniku. Sodelujejo: kot solisti gospa Lovšctova, kon-rertna pevka iz Ljubljane (sopran, člana mariborske opere g. Burja (tenor) in g. Ne-lalič (basj ter pomnožen orkester mariborske vojaške godbe. Vstopnice se dobijo od 20. februarja 1928 ralje v pretlprodaji v knjigarni Cirilove tiskarne, Aleksandrova ccsta 6 in v prodajalni Hôfer, Ulica 10. oktobra.
Koncert se izvaja samo enkrat.
Ne izpustite tega koncerta! TU I ................HIB HMI11 ■—MIHI
Klic po generalu.
Generala hočejo za ministrskega predsednika. Niso srbijanske stranke, ki kličejo po generalski sablji, katera bi naj vodila parlament ter vladala v "državi, marveč to sta — čudom bi se morali čuditi — Radič in Pribičevič. Čuditi bi se morali, ako bi kaj bilo verjeti Radičevim in Pribičevičevim besedam. Radič se je • prej venomer pritoževal zoper žandarsko kopito, s katerim se vlada v Jugoslaviji, in zoper nasilje, ki je glavna vladina metoda. Pribičevič se je razširokoustil, ko je pred letom dni upokojeni general Milo-savljevič postal železniški minister. In ko je bil nedavno polkovnik Naumovič, ki je bil v Celju splošno priljubljen, imenovan za velikega župana v Skopi ju, sta se Radič in Pribičevič izjavila proti temu, da bi kak oficir bil veliki župan. In zdaj zahtevata ta dva velika in dosledna državnika — Radič in Pribičevič —, da se naj kak general imenuje za ministrskega predsednika. To svojo željo sta početkom tega tedna sporočila in izjavila kralju. Pred mesecem dni ne bi oficir smel biti veliki župan, sedaj pa bi naj visoki oficir bil minister — predsednik. Kralj se pa na njih predlog ni oziral, ker noče, da bi bilo vojaštvo vpleteno v politiko, marveč je nalogo za sestavo koncentracijsko vlade poveril dr. Vojislavu Marinkoviču. S tem i je naš kralj dokazal, kako spoštuje načelo parlamentarizma, kateremu je on gla-I vni branitelj. Radič in Pribičevič pa sta s svojim klicem po generalski sablji dokazala. da o demokraciji nimata niti pojma. Zahteva po generalu razsvetljuje vso hinavščino njune politike, ki se imenuje
demokratsko ter se celo kiti z imenom seljačke demokracije. Ideal te demokracije je general s sabljo. Radič in Pribičevič želita diktaturo, ki je nasprotje vsaki demokraciji in vsakemu parlamentarizmu. Njihovi želji bi se naj ustreglo tako, da se jima podelita potna lista za Španijo in Italijo, kjer vlada diktatura. V teh dveh državah bi mogla takšna dva demokrata, kakor sta Radič in Pribičevič, uveljaviti svoje pojme o demokraciji in parlamentarizmu.
Na i nove j še.
Kriza se vleče naprej. V pondeljek je Velja Vukičevič vrnil od kralja sprejeto nalogo o sestavi koalicijske vlade. Radič in Pribičevič sta pričakovala, da se bode sedaj izpolnila njuna srčna želja, da bo namreč kak general določen za ministrskega predsednika. To se ni zgodilo, marveč je dobil dr. Voja Marinkovič nalogo, da sestavi koncentracijsko vlado. Radič in Pribičevič sta mu stavila nesprejemljive pogoje ter odklonila svoje sodelovanje.
Poročila SLS
Občni zbori krajevnih organizacij SLS.
Vse one krajevne organizacije SLS, ki še niso imele občnega zbora za L 1928, nujno prosimo, da i$te brž ko mogoče skličejo in nam pošljejo vse potrebne podatke in sezname. Natančneje v okrožnicah, poslanih poročevalcem krajevnih organizacij. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Krajevna organizacija SLS na Polzeli ima v nedeljo, dne 26. t. m., popoldne po večernicah v dvorani g. Cizeja svoj redni občni zbor, združen z predavanjem. Predava g. Peršuh, tajnik iz Celja. Uljudno vabimo k udeležbi! Bog živi!
Občni zbor krajevne organizacije SLS Sv. Andraž pri Velenju dne 12. t. m. je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. V obilnem številu zbrani možje in fantje so sledili z velikim zanimanjem izvajanjem oblastnih poslancev gg. Ovčarja in Blatnika. Prvi je poročal o splošnem političnem položaju v državi in o organiza-toričnem delu, drugi pa o delovanju obl. skupščine in o njenem proračunu. Navzoči so izrekli vodstvu stranke in Jugosl. klubu soglasho zaupnico
Krajevna organizacija SLS v Ma jšpergu je imela v nedeljo, dne 19. t. m. svoj občni zbor. Navzočih je bilo lepo število naših somišljenikov. Obiskal nas je tudi g. Ovčar, oblastni poslanec iz Maribora, ki smo ga povabili na občni zbor. V lepih besedah nam je razložil, kaj pomeni krajevna organizacija in kakšne naloge ima. Novoizvol jeni odbor nam da je upanje, da bo naša stvar tudi pri nas dobro napredovala. Bog živi!
Shod SLS v Vižingi pri Marenbergu. V torek, dne 14. t. m. se je vršil pri nas shod SLS, ki je bil prav razveseljivo obiskan. Govorila sla oblastna poslanca gg. Ovčar in Kugovnik o splošnem političnem položaju, o delu naših poslancev v narodni in v oblastni skupščini ter o politično-orga-nizatoričnem gibanju v krajevnih organizacijah SLS. Zaupnica poslancem SLS, ki so jo navzoči izrekli soglasno, je dokaz, da se tudi pri nas ljudje obračajo k Slovenski ljudski stranki.
Shod SLS v Stranicah. V nedeljo, dne
12. t. m., je imel oblastni poslanec Jakob Uranjek shod v Stranicah, kjer je poročal o pokojninskem zavarovanju rudarjev, o obratnih zaupnikih in o delovanju mariborske oblastne skupščine. Shod je bil dobro obiskan.
Shod krajevne organizacije SLS v Vr-bju pri Žalcu. Na povabilo krajevne organizacije SLS je oblastni poslanec Jak. Uranjek priredil pri nas v četrtek, dne 16. t. m., zvečer shod, ki je bil jako številno obiskan. G. oblastni poslanec je podal poročilo o davkih, o proračunu oblastne skupščine ter o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih.
NAROČNIKI, POZOR!
Nekateri naročniki, ki so list že plačali naprej, še imajo vedno stare ovi:ke, na katerih še imajo napisane stare roke, do katerih so imeli list plačan. Vsi taki naročniki naj potrpijo še približno 14 dni, potem bodo prišli novi ovitki in novi roki.
^C^NASA DRUŠTVA
Prosvetni okraj Sv. Lenart v Slov. gor.
sklicuje za dan 4. marca t. 1. ob treh popoldne redni občni zbor v Društvenem domu v Št. Lenartu. Opozarjamo na ta občni zbor vsa prosvetna društva v okraju!
Ljutomer. prosvetno^ društvo v Ljutomeru uprizori v dneh 4., 11., 18. in 25. marca »Kristusovo trpljenje in smrt« v 11 slikah. Nastopi 70 oseb. Letos je oder spopolnjen in razsvetljava prvovrstna. Prosimo za naj-obilnejši obisk. Začetek ob 3. uri popoldan.
Srcmlje. Letošnji predpust je pri nas precej tih. Iz te tišine pa so nas zbudila naša dekleta, ki so 29. januarja prvič uprizorile samo dekliško igro »Dekla božja«, ki so jo izvrstno igrale ter nas poučevale, kako nesrečna je družina, v kateri je doma pijančevanje. — Za dekleti pa tudi fantje niso hoteli zaostati ter so 14 dni poznje igrali igro »Snubači« in pa »Kmet in automat«. Kako-r so se ljudje pri dekliški igri solzili, tako pa pri fantovski igri smeha ni bilo konca. Bomo videli, kaj bo novega na občnem zboru izobraževalnega društva, ki bo prihodnjo nedeljo.
„Naš dom".
»Naš dom« izhaja prvega v mesecu, drugega je na pošti, tretjega ga dobijo bližnji naročniki, četrtega pa oddaljenejši.
Prvih številk ni več, lahko pa si ga naročite od marca naprej. Za »Gospodarjeve« naročnike velja od marca naprej 10 Din, za druge 17 Din. V marčevi številki bo natisnjen na kratko začetek povesti, kar je je doslej izšlo.
Ali ste res pozabili plačnti naročnino?! Velika večina je storila svojo dolžnost. Nekaj pa jih je pozabljivih in si mislijo: na j mi le pošil jajo list, dokler se ne bodo naveličali; Taki nam delajo veliko škodo. Zato prosimo, da plačajo naročnino vnaprej, ker zastonj ali pa za 3 Din jim res ne moremo vse leto pošiljati lista. Prosimo jih, naj nam kratko sporočijo, da lista nočejo, ali pa naj nam list vrnejo!
Ne odgovarjamo na pisma, v katerih ni priloženih znamk za odgovor. — Uprava »Slov. Gospodarja«.
Ne pišite po položnice, ker imate s tem le stroške. Kupite si jo za 25 par na pošti, vpišite številko »Našega doma« in sicer 13.577 in pošljite denar!
Mesto da list naročate po dopisnici, si kupite položnico in pošljite naročnino in mi Vam bomo od marca list pošiljali.
Tisti, ki lista niste več dobili, ga boste dobivali od marca naprej, če ste poslali 12 Din, Vam lahko štejemo 2 Din za leto 1929, ali pa nam pišite, kaj naj storimo z njimi: lahko jih damo na Vaš račun Ci-rilovi tiskarni ali »Gospodarju«, le vračati Vam jih ne moremo, ker bi imeli prevelike stroške.
Če lista niste dobili, pa ste ga naročili, nam to takoj pišite kratko in z natančnim naslovom. Taka sporočila lahko napišete na navaden list papirja v velikosti dopisnice in ni treba znamke. Napišite le, da je »reklamacija«. Toda nič drugega ne smete pisati kot le to: »1. in 2. številko »Našega doma« nisem sprejel«. Spodaj svoj naslov. Pošta nam je namreč več izvodov vrnila, ker so nam dotični sporočili pomanjkljive naslove.
Novi dobrotniki. Hranilnica in posojilnica v Vurbergu 20 Din, Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 120 Din. Vsega doslej 1330 Din. Bog živi naslednike!
No^e kniige.
Dr. Ahčinove Šmarnice bodo letos izšle za maj. Te šmarnice so prirejene na ta način, da bodo prav dobro služile tudi za posamezne Marijine praznike. Izdelava bo prvovrstna, knjiga bo stala do 30 Din. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru bo dobila kn jigo že koncem marca v razprodajo, na kar preč. duhovščino že danes opozarjamo.
»Mladini« je napisal pisatelj Meško nad vse lepo knjigo, ki jo dobite v Tiskarni sv Cirila v Mariboru za 16 ali 25 Din.
Šiviljam priporočamo knjigo »Prikro-evanje perila«. V knjigi je s slikami pojasnjeno, kako se meri in zrezuje za šivanje perila. Šiviljam, ki imajo svoj šivalni stroj, knjigo toplo priporočamo! Se dobi za 40 Din v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Rokovnjači izpod Tatre.« Pod tem naslovom je izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru •>revod znnmenitih povesti »Na skalnem Pod-halu« poljskega pisatelja Przerwa-Tetmnjer v prevodu Al. Bemkoviča. 200 strani obsega-oča knjiga ima v drugi polovici še tri bolgarske, tri ruske in dve čpšH povesti v prevodu isteffa pisatelja. Večina povesti je ¿¡talijem »Slovenskega Gosnodarji« že znnna. \njipo priporočamo posebno našim knjižnicam kot tudi onim, ki želijo brati lene in zanimive povesli. Knjiga stane nevezana 16 1), •P7ana 28 Din in se naroča v TIskarni sv. Cirila v Mariboru.
aarnici v žepu.--Vsakemu človeku je
¿opern — pnsad.--Most sloji celo zimo v vodi in ga nič ne zebe.--Smrt
ima po vsem svetu svoje njive.
Da ne bi pozabila! Žena urednika nekega lista je peljala s seboj na koncert 131etno hčerko. Naenkrat je opazila, da dekletce, ki je nepremično poslušalo, dr-
ii v roki žepni robec in zveže na oglu vozel. Ko je godba utihnila, jo je mati povprašala: »Zakaj si pa zvezala vozel na robcu?« — »Da ne bi pozabila te čudovite melodije«, je resno odvrnilo dekle.
Neposlušna, a pametna: Šestletna Mimika je bila zelo svojeglava in materini opomini niso izdali pri njej ničesar. »Če tudi od sedaj naprej ne boš bolj pridna, te zamenjamo z drugo, poslušno deklico.« — Dekletce pa se ni ustrašilo: »Toda, mamika, kako misliš, da bi bil kdo tako neumen, da bi dal pridnega otroka za neposlušno deklico!«
Od peresa živi ... V kavarni sta sedela dva pisatelja. Enemu gre zadnji čas zelo slabo. »No, kako ti gre? S čim se preživljaš?« ga vpraša prijatelj. — »Še vedno s peresom«, mu odvrne. — »Tako? A pravzaprav kaj pišeš?« — »V Ameriko pisarim sorodnikom, da mi gre zelo slabo in me naj podpirajo.«
Jaz ravno tako. Nekemu kmetu je postalo ponoči slabo. O polnoči je telefonič-no poklical zdravnika. Ko je ta nekako čez poldrugo uro prišel, je bolnik vzdih-nil: »V tako pozni noči prihajate k meni, gospod doktor! Verujte mi, da bodem to dobro vedel ceniti.« — »Jaz ravnotako!«, je odvrnil zdravnik.
Dobri krapi. Na pustni torek je stavil eden, da bo kar po vrsti pojedel 10 krap-čev. Devet jih je res pojedel, deseti se mu je pa ustavil. In zdaj se je spravil na njega: »Ko bi vedel, da se mi boš ustavil, bi te prvega pojedel!«
V Rusi ji je raj! Nekateri pravijo, da je v Rusiii raj. Pa jim je eden odgovoril: Pa je res! Brez obleke hodijo okrog in jabolka jedo!
Franček-piianček v maškerah. Seveda je tudi on moral iti v maškare. Sosed ga je prigovarjal, naj se kaj preobleče. Žena ! pa mu je odgovorila: »Saj ga itak ne bo j nihče spoznal, ko bo pa trezen prišel!«
Listnica uredništva.
Sv. Jurij ob Ščavnici: Napad je preveč oseben in bi nas spravil pred sodnijo, kamor pa ne gremo radi. — Radoslavci pri Mali Nedelji: Poročilo o požaru prejeli od drugod. Prejeli smo v sredo zjutraj zelo mnogo dopisov, katere bomo priobčili prihodnjič!
Družinska pratika za leto 1928 s podobo
Svete Družine se še dobi v vseh večjih trgovinah papirja itd. Segajte le po naši!
Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, težkem prebavanju, zacepljenosli črevesa, motenju v prebavanju, kožnih bolezni naravna Franz Jožefova grenčiea uspešno deluje. Že stari zdravniki so znali, da je Franz Jožefova grenčiea posebno zanesljivo sredstvo za čiščenje. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Izvoz naše perutnine v inozemstvo, žal, zelo nazaduje, ker se goji v našem okolišu večinoma samo perutnina z rumenkastim mesom. Vsaka gospodinja in vsak rejec perutnine naj uvažuje za plemenje-nje le kokoši z belkasto kožo na nogah, ker po teh — ki imajo obenem tudi belka sto meso — je v inozemstvu veliko pov-j praševanje in se jih tudi plačuje po viš-1 jih cenah.
Junaška deklica.
Zatiranje mehikanskih katoličanov je prispelo do vrhunca. Predsednik ljudo-vlade je dal zapirati cerkve, prepovedal je bogoslužje, mnogo duhovnikov je bilo usmrčenih, ker so se ljudi manj bali kot Boga — skratka: Neronova doba se je ponovila z vsemi grozovilostmi.
Nedaleč od mehikanske meje je vas Santa Marija. Tudi do tja so že segali valovi razburkanega protiverskega morja. Vaščani so bili s prav neznatnimi izjemami verni katoličani in so obožavali svojega dobrega župnika Padre Antonija. Skrbi je imel Padre Antonijo, velike skrbi. On je o strašnih dogodkih dokaj več vedel, nego njegove ovčice. Od dne do dne je pričakoval najhujšega. Zla slutnja ga ni varala. Ko je sedel nekega popoldne v svoji sobi v župnišču, mu je prinesel državni orožnik ukaz, da ne sme več ma-ševati. Obenem je vzel cerkvene ključe ter je zaklenil vsa cerkvena vrata. Padre Antonijo ni mogel nič proti premoči; o brezuspešnosti prošenj pa je bil več ko prepričan.
Ves žalosten se je napotil h kmetu To-ninu, svojemu najzvestejšemu prijatelju v vasi. Potožil mu je svoje gorje. Tonino-va žena in 12 letna hčerka Anita sta vzdi-hovaje popraševali, kaj bo.
Padre Antonijo je sklenil, da bo še ma-ševal, saj je bila cerkev zvezana z župni-ščem po podzemskem hodniku. To je bilo še izza dobe, ko se je bilo vedno bati napadov krvoločnih Indijancev, če bi bilo padlo eno poslopje, bi se mogel odpor nastaviti v drugem. Maševal bo seveda sam, da ne spravi vaščanov v nesrečo, in sicer ob navadni uri. Vaščani bodo mogli biti vsaj v duhu pri sveti maši.
»Ali nihče razen nas ne ve za Vašo namero, Padre Antonijo?« je vprašal previdno Tonino.
»Doslej ne, ali svojega hlapca bom obvestil. Nanj se povsem zanesem. Treba bo pa povedati to še tudi nekaterim zanesljivim vaščanom, da bodo vedeli, kdaj služim sveto mašo. Ne vem kako bi se dalo to storiti!«
»To prevzamem jaz«, se je ponudila Anita.
Starši so se nekaj upirali, tudi duhovni gospod je imel pomisleke, ali Anitina odločnost je premagala vse ovire. Dobro je vedela, komur sme skrivnost zaupati in komur ne.
Nekaj časa je šlo vse v redu. V vas je prispel oddelek vojakov pod poveljem podčastnika, da bi zatrli vsak odpor proti vladnim odredbam. Čudili so se, da se je župnik popolnoma pokoril ukazu. To zadnje se jim je zdelo sumljivo. Skrbno so stikali vojaki okrog, da bi kaj izvedeli, kar bi obremenilo župnika, a ves trud je bil zaman. Srečali so ga sicer večkrat tu in tam na vasi, kjer se je po njih mislih izprehajal. Niti sanjalo se jim ni, da ga je bila Anita, ta verna posredovalka med duševnim pastirjem in vaščani, poklicala h kaki bolniški ali celo smrtni postelji.
Nekega večera je šla Anita v vas po sol, Trgovec je bil obenem gostilničar, pijačo
je točil v sobici poleg prodajalne. Anita je morala čakali na sol, ker je šel trgovčev fant ponjo v skladišče. Vrata v pivsko sobo so bila malo odprta in deklica je videla, kako se je pogovarjal župnikov hlapec skrivnostno s podčastnikom in dvema vojakoma. Ujela je tudi besede: »Vsak dan ob 5. uri . . .«, več ni mogla dojeti, ker je vstopil fant s soljo. Anita je brž hitela domov, čez nekaj časa pa je bil že Tonino pri župniku. Padre Antonijo ni hotel verjeti svojim ušesom. Na hlapca, kateremu je bil izkazal samo dobrote, bi bil prisegel. Ugibal je, če ni morda Anita čula kaj povsem navadnega. Tonino mu je svetoval, naj jutri mašuje prej, potem pa čaka, kaj bo.
Župnik je slušal. Drugo jutro je sedel po maši v sobi in je molil. Kar po 5. uri je cul mnogo korakov v smeri proti podzemeljskim vratom. Previdno je stopil iz sobe. V mračnem hodniku je videl svojega hlapca, ki je vodil vojaško patruljo proti skritim vratom. Padre Antonijo je zdaj uvidel s strahom, da mu ne bo več dolgo obstanka v župnišču, kajti lahko je bilo dognati, da je maševal vsak dan. ži izjava hlapčeva sama bi ga bila lahko ugonobila. Župnik je bil pripravljen ns vse, na ječo in celo na smrt. Posloviti se je še hotel od Tonina. Zato je pohitel k njemu. Zvesti prijatelj je bil v dno duše prestrašen. Rotil je duhovnika, naj se umakne, naj odide po noči čez bližnjo mejo, naj si ohrani življenje, ker bo še lahko koristil svojim ovčicam, ko se bodo strasti polegle. Padre Antonijo ni hotel c kakem begu nič slišati, a Tonino ni od-jenjal s prošnjami in tudi žena ter Anits sta mu bili v pomoč. Naposled je skočila deklica po nekaj najvernejših vaščanov in skupnemu moledovanju se duhovnik ni mogel ustaviti. Sklenili so, da bo Tonino skrival župnika do večera, poteir pa mu bo Anita pokazala pot čez skalnate hribovje preko meje. Deklica je to pot dobro poznala, ker je pasla dan za dnevom tam očetove črede.
Po vasi je nastalo veliko popraševanje po župniku. Vojaki so pregledali pod hlapčevim vodstvom vsak kotiček v župnišču in v cerkvi, izpraševali so po vasir vohali po vsej okolici. Podčastnik se je zaklel, da mora župnika dobiti, da čakajo nan j vislice, ker je maševal kljub prepovedi.	j
Ko je legla noč na vasico, sta se plazili dve senci čez Toninov vrt proti hribovju. Bila sla to župnik in Anita. Vse je bilo lepo tiho in navidezno docela varno. Že sta stopala po strmem pobočju proti vrhu, na katerega drugi strani je bila meja in — varnost. Naenkrat se zglase nagli koraki za njima, v temi zagrmi klic: »Stoj, če ne streljamo!« Župnik se je hotel vrniti, Anita pa ga je prosila in pre-prosila, naj se vendar poskusi rešiti. Obrne naj se proti desni, kjer vede pot čez vrh, ona pa bo krenila na levo. Zasledovalci ne bodo vedeli kam; dokler se domene, je lahko župnik na varnem.
Ločila sta se. Anita je nalašč trdo stopala, da bi pritegnila vojake nase. Tekla je, kolikor so jo nesle noge. Večji del vo-! jakov je vdrl res za njo. Klicali so, pretili in — streljali. Anita je nakrat začutila močan udarec v hrbet, noge so ji odpovedale, padla je na tla, zadeta od smrtne kroglje. Čez nekaj časa so bili vojaki
okoli nje. Presenečeni so obstali, ker so našli na smrt ranjeno malo deklico mesto župnika. Začeli so jo obvezovati, dali so ji piti vode, hoteli so jo izpraševati, a ni bila pri zavesti. Drugi del je med tem časom iskal župnika. Ker pa niso vedeli prave poti, je dospel duhovnik precej pred njimi čez mejo, k jer se je podal v varstvo tuje obmejne straže. Zasledovalci so morali brez vsakega uspeha nazaj.
Ko so dospeli do prve skupine, ki je še vedno stala pri deklici, se je ta pravkar zavedla. Čutila je, da ji ne bo več dolgo živeli, in mučila jo je skrb radi župnika. Ko med prihajajočimi vojaki ni videla duhovnika, je s težavo vprašala:
»Kje je gospod župnik Padre Antonijo?«
»Nismo ga dohiteli. V varnosti je onstran meje.«
»Hvala Bogu!« je še vzkliknila deklica, lato je nagnila glavo in izdihnila svojo plemenito dušo.
Rešitev prejšnje naloge: Najbolje je, da dotičnika zbudiš, ker je vse le sanjal.
Dve tako težki uganki, da jih nihče ne ugane. Štiri pod štiri, štiri čaka, štiri ne pride, štiri bdide, šliri ostane. (Poslal Ju-rič Joško.) — Kako najlažje razločiš rjavo krtačo od veverice? (Povedal M. P. v Mariboru.)
Nova naloga. Iz veronauka veste, da je dal judovski kralj Herod pomoriti vse novorojenčke. ker je hotel ugonobili tako Ludi majhnega Jezuščka. Nesrečne žrtve so pokopali v skupnem grobu. Čez dolgo vrsto let so ljudje ta grob zopet odkrili, ko so stavili neko hišo. Pobrali so kosti iz njega in so jih prenesli na drug kraj. In tam so pripravili dva nova groba in sicer oosebej enega za dečke, enega pa za deklice. Zdaj je torej bilo treba kosti razbrati. Pri pregledovanju so videli, da so bile nekatere kosti bolj belkaste ba^e, a druge pa rumenkasti. Takoj so mislili, da so ene od dečkov, druge pa od deklic. Katere so bile od dečkov in katere od deklic? Kako so si pomagali? — Odgovor bo prišel prihodnjič.
Cene
in sejmsUa poročila.
CENE TUJEMU DENARJU. Na zagrebški borzi se je zadnje dni dobilo v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50.
Dne 21. t. m. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800.25 do 803.25. 100 nemških mark za 1356.75 do 1359.75. 100 madžarskih pengov za 995.07. 100 italijanskih lir za 300.60 do 302.60.
1 ameriški dolar za 56.81 do 57.01. 100 francoskih frankov za 223.88. 100 čehoslovaških kron za 168.33 do 169.13.
SEJMI:
1.	marca: Planina, Cirkovce, Konjice.
2.	marca: Pišece.
3.	marca: Vransko, Gornja Ponikva, Oplotni-ca, Slovenjgradec.
Označenje hmelia.
V sredo, 15 februarja, se je vršila v ministrstvu poljedelstva v Beogradu konferenca zastopnikov producentov hmelja
in trgovcev s hmel jem. Konference so se udeležili tudi delegatje trgovskih zbornic. Ljubljansko zbornico TOI je zastopal tajnik gosp. Mohorič. Hmeljarsko dru-Slvo za Slovenijo gg. E. Kukec in V. Se-nica, trgovino gg. Piršek in Vok. Savez hmeljarskih producentov v Vojvodini pa dr. Kovačevič. Konferenco je otvoril minister dr. Stankovič, ki je uvodoma na-glasil, da je namen te konference predvsem ta, da se prouči načrt uredbe o uvedbi obveznega signiranja kvalitetnega hmelja ter je izrazil nado, da bo konferenca spravila v sklad interese producentov in trgovcev. Predsedoval je konferenci načelnik kmetijskega ministrstva g. Gjurič. Referent za hmeljarstvo v ministrstvu za kmetijstvo g inž. Teršan je pedal obširno poročilo o dosedanjem delu ministrstva na tem polju ter o regulaciji tega vprašan ja v drugih državah, zlasti v Čehoslovaški. V čehoslovaški se je leta 1919 vpeljalo signiranje hmelja, da se ne bi domači hmelj pomešal z manjvrednim tujem hmeljem ter se potem prodal kot čehoslovaški hmelj. To bi bila velika škoda za dober sloves čehoslovaš-kega hmelja. Kar se doslaje jugoslovanskega hmelja, se ga 90% izvaža v inozemstvo, domače pivovarne pa uporabljajo češki hmelj, češ, da je boljši. Ker se naivečji del našega hmelja izvaža v inozemstvo, je treba našemu hmelju v inozemstvu ustvariti dobro ime. Zato je ministrstvo poljedelstva izdelalo načrt o obveznem signiranju hmelja, in sicer ne vsega hmelja, kakor v čehoslovaški, mar več samo kvalitetnega hmelja (hmelja boljše vrste).
Na to poročilo se je razvnela živahna razprava o tej stvari. Zastopniki producentov (pridelovalcev) hmelja so se izjavili za signiranje, zastopniki trgovcev in prekuocev pa proti njemu. Naposled se je sklenilo, Ja se načrt o obveznem signiranju nekoliko spremeni ter da se uveljavi ne potom ministrske naredbe, marveč potom zakona, ki se bo predložil narodni skupščini. Ugotoviti je treba, da so se zastopniki Hmeljarskega društva v Žalcu in sekciie trgovcev pri celjskem gremiju izrekli proti obveznemu signiraniu hmelja. Razloge, ki so jih oni navajali proti obveznemu signiranju, so pobijali zaston-niki pridelovalcev, zlasti pa zastopniki ministrstva poljedelstva. Poslednji so po-vdarjali, da ima signiranie namen braniti naš hmeli ter preprečiti, da ne bode inozemstvo izkoriščevalo naše izdelke v svoj dobiček. Konferenca v Beogradu je dokazala, da med pridelovalci hmelja in med prekupovalci ni one soglasnosti, ko-je potrebo je na konferenci povdarjal sam poljedelski minister Stankovič.
Oblastni poslanec živinozdravnik Pirnat
Ali so nam okraini
ekonomi res p trebni.
iii.
V prejšnjem poglavju omenjeni zakon z dne 3. julija 1898 — veljaven le za tedanjo kraljevino Srbijo — določa v 4. členu, da se lahko nastavijo za okrajne ekonome oni, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z izvrstnim uspehom in ki so se udejst-vovali najmanj 1 leto na kakem državnem ali zasebnem dobro urejenem posest
vu, kakor tudi oni, ki so bili zaposleni najmanj pet let kot pomočniki državnih ekonomov, ali v kakem drugem kmetijskem zavodu.
Dolžnosti okrajnih ekonomov so bile po členu 2 navedenega zakona določene lako-le:
1.	Da poučujejo ljudstvo o boljšem in koristnejšem načinu obdelovanja polja, oskrbovanja travnikov, pospeševanja vinarstva in sadjarstva, reje živine, rib, pe rutnine, čebel in sviloprejk.
2.	Da skrbe za pravočasni začetek, izvrševanje in svoječasno dovršitev vseh kmetijskih opravkov.
3.	Da gredo z nasvetom in delovanjem na roko posameznim kmetovalcem pri naročanju orodja in strojev, plemenske živine, semenja in sadja ter vseh ostalih potrebščin.
4.	Da proučujejo kmetijske razmere v svojem okolišu in da o tem poročajo ministrstvu za narodno gospodarstvo.
5.	Da nadzirajo vse občinske, okrajne in okrožne zavode, ustanove in zadruge ter da skrbe za n jihov napredek.
6.	Da se brigajo za točno izvrševanje vseh kmetijskih zakonov in takih naredb in
7.	da oskrbujejo kmetijske postaje, oziroma sadonosnike, in da v splošnem izvršujejo vsa ona opravila, ki se jim nalo-že s posebnimi zakoni ali naredbami ministrstva za narodno gospodarstvo.
Ali in v koliko so bili tedanji okrajni ekonomi kos stavljenim jim izredno obširnim nalogam, o tem zgodovina molči.
Po členu 3 začetkom navedenega zakona so bili omenjeni činitelji nastavljeni s kraljevim dekretom na predlog ministra za narodno gospodarstvo. Njihova plača pa je znašala po členu 5 označenega zr kona: I. razred 4000 Din, II. razred 350C Din in III. razred 3000 Din na leto, to je 333 Din, 291 Din in 250 Din mesečno, je to za tedanje razmere res sijajna plača za uradnika, ki živi in službuje le v kraju, kjer je nameščen.
Kako pa naj okrajni ekonom s to plače izvršuje vse zgoraj pod točkami L do 7. navedene dolžnosti v obsegu celega svojega področja, odnosno okraja, o tem iz predmetnega zakona pač ni prav ničesar povzeti.
DOPISI
Rnše. Dne 6. februarja se je poročil gospod Alojz Harič, posestnik na Smodniku z gdč. Marijo Pajtler od Sv. Lovrenca na Pohorju. Ker je v obeh hišah Slovenski Gospodar reden gost in zvest prijatelj, jima kliče za poroko: Bog živi! Dne 12. februarja je bila poročena gdč. Justiika Laikoše iz vrle hiše posestnika Franca Lakoše v Rušah s tovarniškim uslužbencem Karlom Kape. Tudi njima kliče Slovenski Gospodar: Bilo srečno!
- Občinske volitve so bile razveljavljene radi nedostatka pri reklamacijah in razpisane so nove volitve za nedeljo, 11. marca. Vse tri stranke SLS, SDS in NSS se skrbno pripravljajo za volilni boj. Bitka bo vroča in dolžnost vsakega našega somišljenika bo, da gre volit in spravi na volišče vse do zadnjega pristaša SLS; gre namreč za to: čegave bodo Ruše. — Pri nas je umrlo zadnji leden kar šest oseb, dve v bolnišnici, štiri doma, med njimi gdč. Albina Lasbaher. več-
letna in vzorna učiteljica v Rušah in Selnici
ob Dravi.
Ruše. Izredno svečan je bil pogreb zgodaj umrle, od vseh spoštovane in pri vseh priljubljene bivše učiteljice Albine Lasbacher. Rojena je bila dne 11. decembra 1889 v Slov. Bistrici, bila je torej šele v 39 letu. Težka srčna bolezen, katere kal je iskati v preganjanju slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj i. 1914., jo je prisilila, da je četudi nerada, stopila v pokoj. Po smrti priljubljene sestre Gizele jo je žalost potrla še bolj in jo priklenila štiri dolga leta na bolniško posteljo. Toda njena močna vera in njena velika bo-goljubnost sta ji pomagali bolezen vdano prenašati. Morda je njen tih vzgled svete bogovdanosti na druge vplival močnejše kakor živa beseda v šoli in tako je ostala še v svoji bolezni drugim učiteljica in voditeljica. Na praznik Marije Lurške je dobro pripravljena in previdena s svetimi zakramenji naglo vzdihnila, mirno, nepričakovano, brez smrtnega boja. In zaplnkala je množica hvaležnih učenk in ljubečih prijateljic, trume Rušanov in tujcev so jo hodile kropit, ne samo s kropilom svete Cerkve, ampak tudi s svojimi vročimi solzami. Na njeni zadnji ■joti jo je spremljala velika množica od blizu in daleč, učenci ruške šole, tovariši in tova-rišice, pet duhovnikov in nepregledna vrsta vdanih prijateljic. Pri odprtem grobu so se noslovili od nje domači g. župnik v imenu župljanov in učenk, g. oblastni šolski referent gosp. Danjkovič v imenu učiteljstva in ravnateljica Slupca v imenu Marijanske kon-Tregacije za učiteljice, ki jej je bila pokoj-nica zvesta članica. Moški pevski zbor ji je v slovo zapel dve žnlostinki. Dolgo se množice niso mogle ločiti od groba. Počivaj sladko v Bogu, čista duša! Po njem si hrepenela, v njem se zdaj odpočij!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 13. februarja sla bila tukaj poročena Jurij Zemljič, kmet-ski sin iz Ročke in Marja Vakaj, kmetska aoi pri Sv. Benidktu. Ženin je bil od leta i919 orel in sedem let odsekov načelnik, ¿adjnji leti tudi srenjski načelnik, razven te-¿a vzgleden član Marijine družbe in dolgoleten cerkveni pevec. Nevesta je bila zvesta aružbenita Marijina, od leta 1920 orlica ter zadnje leto tudi srenjska predsednica. Zato so poincštevilno spremljali Orli in Orlice — prihitele so še sestre Orlice od Sv. Lenarta — ženina in nevesto v cerkev. Pred cerkvijo sta ju pozdravila Orel in Orlica ter predsednica Dekliške Marijine družbe s pomenljivimi nagovori, pevski zbor pa jima je zapel krasno pesem v pozdrav. Njune zasluge je z navdušenimi besedami proslavil č. g. kaplan Brvar ob poroki ter ju zahvalil za njuno vzornost in stanovitnost v življenju, za njuno izredno požrtvovalnost za naše mladinske organizacije, pevski zbor pa jima ie krasno popeval med sveto mašo. Nntn drugim pa so ob teh ganljivih prizorih solze stopile v oči in se nam je izvila iz src iskrena prošnja do Boga, naj bogato blagoslovi novoipioročenca ob nastopu družinskega življenja in naj nam da še mnogo tako delavnih, za vse dobro vnetih, v življenju vzornih, svojim staršem pokornih, Jezusu in Mariji zvestih mladeničev in deklet, kakor sta no-voporcčenca. Na mnoga, srečna in vesela leta! Bog vaju živi!
Polcnšak pri Ptuju. čas veselih gostij je minil. Da tudi mi na Polenšaku nismo popolnoma zaspani, je znak osem gostij oziroma »klicanih. Sicer ni to veliko število, a tudi po sosednjih župnijah ni bolje. Med zakona srečne je stopil naš domači mlinar in kmet Fr. Janžekoveč iz Braslavec, mahnil si je po družico k Sv. Tomažu. Poročil se je tudi daleč na okoli znani godec Zorkov Franc iz Polenec, ki je svojo glasno harmoniko že na mnogih gostijah napravil mnogo veselih in kratkočasnih uric. Naj še omenimo. da se nismo samo doma ženili, ampak
eno so nam odvedli doli k Sv. Lenartu, da
smo vsaj nekoliko zadostili lanskemuu zadolženemu dolgu. Kaj več o tem pa ne smemo pisati, bili bi od naših zakona željnih deklet gotovo tepeni. Naj vsaj tako za letos zadostuje, vsem pa, ki so se letos novo vpre-gli v zakonski jarem, želimo obilo zakonskega veselja, blagoslova in nebes!
Sv. Boirenk pri Src.iišču. Dne 19. t. m. se je vršila pri nas volitev občinskega starešinstva občine Kog. Za župana je izvoljen naš stari župan, ki nam županuje že 32 let, to je g. Anton Borko, za prvega občinskega svetovalca Jože Breznik, za drugega Peter Habjanič, ostali odborniki pa so: Rob. Košar, Matija Zadravec, Jožef Novak, Franc Bukovec, Ivan Levanič in Ivan Rubin. Vsi so pristaši naše SLS. Demokratarji s svojim šolskim upraviteljem Mirko Klanjščakom, ki je med tem že odfrčal, so "pogoreli.
Vučjavas na Murskem polju. Na poroki J. Znidarič in Zefike Domajnkove smo se tudi v dobri volji spomnili na naše trpeče slovenske zavedne brate v Primorju in se je nabralo za Jadransko Stražo 52.20 Din. Hvala lepa vsem darovalcem, našima novoporočen-oema pa želimo obilno božjega blagoslova.
Sv. Andraž v Slov. gor. To je bilo minuli teden radosti in veselja — in upravičeno — sžij so tri vrle hiše obhajale ženitovanje in sicer Hrgova, Crcova in Rižnarjeva. Našega zavednega Jožeta Hrga je poročal nevestin sorodnik č. g. župnik Lovrec iz Ljutomera. Dobro znamenje za naša dekleta, da sta v našo župnijo prišla dva tuja ženina po gospodinje. Eden od Sv. Tomaža pri Ormožu je odpeljal vrlo družbenico Nežo Braček iz Hvaletinec na svoj dom. Od Sv. Aniona v Slov. gor. pa je prišel po Liziko Ilešič v Smolince — tudi vrla družbenica — mladi Matija Paluc. Ta pa bode ostal v Smolincih na ugledni kmetiji kot gospodar. Pozdravljamo ga iz srca, saj je bil kot fant med najboljšimi — bode gotovo tudi kot mož. Bog živi novoporočence! — Ni še potihnila vesela svatovska godba v naši župniji, pa se je oglasil mrtvaški zvon z žalostno novico, da je umrl naš somišljenik Ivan Pravdič iz Dr-betinec. Star komaj 40 let je podlegel kratki, pa mučni bolezni. V njegovo hišo so prihajali naši krščanski listi. Bil je član tukajšnjega Apostolstva mož in lepo vršil svoje verske dolžnosti. Pred njegovo hišo stoji prostorna kapela Srca Jezusovega v spomin v svetovni vojni padlim vojakom. Vse to jc lepi dokaz vernega srca. Počivaj v miru!
Nova vas pri Konjicah. Dne 24. februarja obhajata jubilanta gg. Blaž in Jožefa Padež-nik 50 letnico svojega srečnega zakona. Sv. opravilo bode daroval mllostljivi gospod arhidijakon Tovornik. V celem svojem življenju sta bila skrbna gospodarja in zgledna vzgojitelja svojih otrok. Bila sta tako kažipot, kako morajo stariši krščansko vzgojiti 6Voje otroke. Pošteno sla preskrbela devet otrok, da je vsak pri svojem kruhu, zraven
teh skrbnosti sta pa zvesta pvistaša Slovenske ljudske stranke ter člana raznih krščanskih društev in tudi dolgo, dolgoletna naročnika Slovenskega Gospodarja. Želimo še učakali biserno poroko! Castitamo!
Špitalie. Tukaj se je poročil v sredo dne 15. t. m. vrl naš somišljenik g. Valentin Ku-kovič z gdč. Rozo Šelikovo. Novoporočence-ma želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Siadkagora. Tukajšnje izobraževalno društvo ponovi v nedeljo, dne 26. t. m. ob Ireh popoldne v župnišču žaloigro v treh dejanjih »Užifckarjic.
Makolc. Tukaj je po kratki bolezni umrl dne 9. t. m. posestnik v Pečkah Kovačič Andrej. Njegova žena Marija je še zdrava oskrbela možu lep pogreb. Toda teden pozneje, dne 16. t. m., je nenadoma izdihnila. Zapuščata pet otrok, katerim izrekamo naše prisrčno sožalje! Rajnima pa bodi žemljica lahka!
Šmartno ob Paki. Dne 18. t. m. je ob pol 9.
uri zjutraj začelo goreti gospodarsko poslopje Leopolda Napotnika v Gavcah. Zgorela so gospodarska poslopja in kozole, hiša je ostala nepoškodovana; v zadnjem trenutku se je posrečilo rešili tudi vso živino. Kdo je zažgal, se seveda ne ve. Ljudje domnevajo, da otroci ali pa mačka, ki bi začela goreti pri ognju in bi goreča zbežala v svoja skrivališča in tem potom zažgala. — Na gostiji Florijan Glojek in Marija Kolenc dne 13. 1. m. v Gorenjem je nabral Ivan Dvornik med veselimi gosti 73 Din za dijake v semenišču v Mariboru. Bog plačaj! Tako se naj stori na vsaki gostiji!
Braslovee. Letos se pozna, da so začeli ljudje bolj varčevati, ne pijejo več toliko po gostilnah kot druga leta, ludi po noči ni več toliko likanja in vpitja, se pač pozna lanska slaba hmeljska kunčija. Obrtniki oblačilne stroke i>a jo še najbolj občutijo, imajo veliko manj dela kot druga leta v tem času. — Dne 18. t. m. je umrl Matevž Perger, posestnik v Preserju, Bil je obče priljubljen, kar je pričal lep pogreb. Bil je 30 let občinski odbornik, tri leta župan, cerkveni pevec ter odbornik pevskega društva.
Vojnik. V tukajšnji župni cerkvi sta bila v sredo, dne 15. t. m., poročena g. Josip Auž-ner, posestnik na Zepini ler bivši predsednik orlovskega odseka v Vojniku, in gdč. N. Kompolšekova iz Trnovelj pri Celju. Novemu paru želimo obilo sreče!
Vo.inik. Pretekli četrtek, dne 16. t. m., je obhajal 701etnico rojstva v ožjem krogu svojih tovarišev vpokojeni župnik kaloiiški pre-častiti gospod Jožef Kostanjevec. G. jubilantu kličemo: Bog Vas ohrani še mnogo let!
Slivnica pri Celju. Umrl je dne 16. t. m. pri Sv. Urbanu št. 8 posestniški sin Janez Podgoršek v 27. letu svoje starosti. Pokojni je bil vzorno lepega obnašanja ter vsled tega priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bil je dober živinorejec ter sploh sposoben, da bi prevzel posestvo po očetu. Toda Bog ga je
po kratkem trpljenju poklical k sebi, prerl-
denega z vsemi zakramenti. Sv. mašo je o-pravil zanj njegov brat, ministriral je njegov najmlajši brat-dijak, pokopan je v grobu svojega brata Franca, ki je umrl tudi v 27. letu svoje starosti pred 12 leti. Potrti« starišem, ki so z njim zgubili najmočnejšo o-poro, naše sožalje, tovariši pa se ga naj spominjajo v svojih molitvah!
Kalobje. V nedeljo, dne 12. t. m., smo ustanovili pri nas Kat. prosvetno društvo, katerega smo proslavili s posebno prireditvijo, petjem in gledališko igro. Zanimanje je bilo velikansko po celi fari in še čez. — Dne 13. t. m. sla se poročila Franc Brečko, sin cerkvenega ključarja pri Sv. Jakobu, z mladenko Terezijo Hereog iz Vodruža. V nedeljo, dne 19. t. m., pa Franc Knez, gostilničar iz St. Lenarta pri Laškem, z Roziko Podgoršek, hčerko gostilničarja Franca Podgoršek pri Sv. Jakobu. Bilo srečno!
Sv. Vid — Grobeljno. Letošnji predpust so se pri nas precej ženili. Muhasta dekleta so se poročila iz občine ven. Fantje pa za vračilo v druge občine. Na naše mlado prostor, gasilno društvo tudi ne pozabijo. Tako se je nabrala na gostiji Žagan — Fajs 230 Din in na gostiji Esih — Fendre 100 Din v prid drušlvu. Novoporočencem pa na mnoga leta in obilo sreče!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na gostiji Pulko-Pišek so svatje za dijaško kuhinjo ▼ Mariboru zbrali 100 Din. Bog jim plati! — Letošnji predpust je zvezal dokaj parov: dve nevesti sla odšli iz fare, dva ženina sta si pa privedla neveste iz sosednih župnij. Bilo povsod srečno! — Naše prosvetno društvo je zadnje mesece začelo živahneje delovati: o-življata se Mladeniška in Dekliška zveza z rednimi poučnimi shodi. Igralci so pa vpri-zorili po dvakrat spevoigro »Ribičeva hči« in »Verigo«, na pustno nedeljo pa »Dva gluha« in »Zamorec«. Le neustrašeno naprej!
Tczno pri Mariboru. Dne 13. t. m. je na svoji običajni jutranji vožnji v mesto nenadoma izdihnil tovarniški kočijaž Aleksander Boži. Pero mi je ravnokar pisalo zahvalo za vrlo pomoč in sodelovanje pri nedeljski prireditvi v šoli, ko je prišla nepričakovano žalostna vest o njegovi smrti. Šolska mladina je izgubila z njim vnetega dobrotnika, uči-teljslvo pa vrlega pomočnika, ki se je izkazal ob vsaki šolski prireditvi. Še. za nedeljsko predstavo je prodajal po mestu vstopnice in ngitiral. Delo za šolsko mladino mu je bilo vedno v največje veselje. Plačaj mu ljubi Bog lam v raju! Bodi blagemu možu žemljica lahka! Družini, težko prizadeti, naše globoko sočustvovanje!
PREKLIC.
Spodaj podpisana preklicem, da nisem več plačnica za mojim možem Metodom Ulipi t slučaju, da bi napravil kake dolgove, ker sva sodnijsko ločena. — Bernarda Ulipi, Ilovea, Višnjavas pri Vojniku.	253
...............................................................
illliillillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllll'
MA'LA OZNANIL/.
Učenca za trgovino z me šanim blagom sprejmem 1. marcom. Isti mora bil poštenih staršev ter imel po možnosti dve meščar ski. Cenjene ponudbe po* priden učenec na uprav Slov. Gospodarja. 21 (
Vajenca iz poštene hiše sprejme Miha Kokošinek vrtnar, Celje. Gabrje 154.
185
Šestletni zdrav fant se da za svojega. Ana Zajšek, Ljubslava 40, p. Sv. Vid pri Ptuju, 219
"'rojaški pomočnik išči alno službo, najraje v me lu. Cenjene ponudbe po< aslovom »Marljivi pomo" ik« p. Sv. Bolfenk v Slov goricah.	24!"
lekle iz dežele, pridno ir nošteno, se sprejme. I. Pi-sanec, Maribor, Korošk i cesta 11.	184
Krojaški šivalni stroj (Ringschif) skoraj novi po ceni na prodaj pri Jožku Zorbek, Sv. Lenart v Slov.
gor.	217 j
TSoe se i/učena kuharica zr 'obro hišo na deželi blizi ~>elja. Opravljati mora v •rostem času skupno z dni To služkinjo vsa hišna ir rtna dela. Starost 25 dr '0 let, popolnoma zdrava "•onudbe z zahtevo plače ir navedbo dosedanjega služ 'vovanja je poslati na upra vo tega lista pod »Savini-i« 240	viničarja brez otrok, dve 'elnvpe moči, iščem. Vila 'iabič-Purgaj, Lajteršper' M. 256. 20C
	Prodam hrastove doge za lolovnjake, tudi kostanjeve okoli 15 polfk. Cen i po dogovoru. Simon Habit, Bre-sternica pri Mariboru. 223
	Služba mežnarja in orga-nistn se odda s 1. majem Pojasnila daje župni urad Belevode, p. Šoštanj. 198
Volar, pošten in marljiv, se sprejme 1. marca v župnišču v Mariboru. 230	
I
Cepljene trte z» prihodnje sajenje, različnih vrst, na podlagi Rip. portalis. Rup. Golhe 9 in Ber -I- Rip. Teleki 8 B. nudi interesentom cenik brezplačno na razpolago: I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošla Jur-šinei pri Ptuju.	21
I
Breja kobila, težka, brez
pogreška se zamenja za močnega konja ali kobilo. Eleklrična žaga M. Obran, Loška ulica 15/1, telefon 94, Maribor.	20
Stiskalnica za grozdje in sadje na kamen se proda v Slovenski Bistrici h. št. 94 in 195. Ponudbe je nasloviti na upravo lisla. 241
Majorja za srednje veliko posestvo pri Brežicah potrebujem. poštenega, ože-njenega. Dohodki po dnge voru. Ponudbe na lastnika Viljema Horvat, lesni lr-govec, Sv. Križ, Kostanjevica.	155
Oznanilo!
«3 O SB
■
8 a
u
Podpisana uljudno naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem, da bo svojo že 26 let obstoječo trgovino s
špecerijskim blagom, semeni in dež. pridelki
Ivan Sirk, Maibor, Glavni ti14
nespremenjeno v polnem obsegu dalje vodila. Skušala bom prej ko slej s prvovrstnim blagom svoje odjemalce vedno zadovoljiti.
Zahvaljujem se za zaupanje, ki ste ga v tako veliki meri izkazali mojemu umrlemu možu in prosim, da isto ohranite tudi meni.	252
Marija Sirk.

!U
u ■
■
11
a
13 H
12
ra
13 11 IS
a ¡a a
!3
a ■
■a
Drva
cepana in okrog, se prodajajo v ša-lovskih gozdovih Dornavske graščine blizu Sv. Miklavža pri Ormožu in sicer: I. vrsta Din 350, II. vrsta Din 300 meterski kiafter. — Oglasiti se je pri gozdnem pazniku Andreju Pajeku v Kajžarju pri Sv. Miklavžu. 239
Lisičje,
kunine, dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah: I. Ratej, Slov. Bistrica.	1542
Pozor! Jabolčna drevesa različnih vrst so za dobili. Josip Toplak, Strihovec 38, St. llj v Slov. gor. 222
Semena vse vrste kupite najugodnje v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	243
IZJAVA. Podpisana posestnika v Kovačji vasi izjavljata & tem, da so obdolžit ve, katere sta izrekla o Štefanu in Mariji Kodrič, posestnikoma v Kovačji vasi, neresnične, jih obžalujeta in se zahvaljujeta, da sta odstopila od tožbe. Slov. Bistrica, 12. U. 1928. Franc in Antonija Mlaker.
228
Dne 4. marca ob 3. uri popoldne ima pri g. Anionu Furstu redni občni zbor Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji in so vljudno vabljeni vsi člani, da se istega udeležijo. 229
Zahvala.
Vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih dneh izgube našega preblagega očeta, starega očeta, tasta in strica gospoda
Franca Osterc
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebna zahvala bodi izrečena domači čč. duhovščini za duhovno pomoč in vsem onim, ki so prihiteli našega dobrega očeta obiskat in tolažit v njegovi bolezni. Enako se iskreno zahvaljujemo za častno udeležbo pri pogrebu vsem ljubim prijateljem in znancem kakor tudi domačim gasilcem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njegovi poslednji poti.
V Bučečovcih na Murskem polju, dne 20. februarja 1928.
235	Žalujoči ostali.
Zahvala.
Brez vsakega posebnega naznanila izrekam v imenu sorodnikov tem polom vsem, iki so nas ob prerani smrti naše nad vse ljubljene matere
Terezije Lovrec
tolažili in izražali svoja sožalja, prisrčno zahvalo. Najiskrenejša zahvala čč. duhovščini in pevskemu zboru.
Jarenina, dne 15. februarja 1928.
248
Dr. Lovrec.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob nepričakovani in pretresljivi smrli našega ljubljenega očeta
Kovačič Andrei-a
ki je umrl dne 9. februarja 1928 in drage matere
Kovečič Marije
ki je sledila svojemu možu po enem tednu dne 16. februarja 1928 v večnost, se vsem in vsakemu, ki so jih spremili na zadnji poti prisrčno zahvaljujemo.
Vsem, ki so rajne poznali, jih priporočamo v molitev in blag spomin.
Makole, v februarju 1923.	237
Žalujoči ostali: Anton Jakob, Franc, Amalija, Helena.
od jablan; renski bobovec, Baumanova, Damasonova. Coxova oranžna, kanadska, šampanjska Bleinkeimska, Landberška in Ananasova rcneta, Ontario, Mošanckar, srčika in rebrača.
Od hrušek: Williamovka, Avranška, amaliSka, Gelertovka, boskovka, pastorjevka in blumcnbaehov-ka. Koroška vinska moštnica, tepka, ozimka.
Od črešenj, majranja majska, derderska in Hedel-^ fingerjeva.
Od sliv, kirke, bistrica in bosanska češplja. Od breskev, Amsden, Alexander in druge razne, marelice, orehi in vinska trta.
Cene Ia drevo Din 15.—, za Ha Din 10.—, piramide po Din 12.50.
VINOGRADSKA IN SADJAR. ŠOLA F. MLINARIC, Hrastovsko p. Ludberg pri Varaždinu, poštni predal št. 13, Hrvatska.	246
Umetno gnojilo
vseh vrst, poljedelske stroje, galico, semena ter druge kmetijske in vinogradne potrebščine ima v zanesljivi kakovosti in najnižji ceni stalno na zalogi KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU. *	Nakupuje deželne pridelke!
Nc. II. 90/27
Dražbeni oklic.
Dne 12. marca 1928 ob 9. uri v Imenem št. 58 pri Podčetrtku, na licu mesta, sodni okraj Kozje, po potrebi tudi naslednje dni se vrši javna dražba nepremičnin vi. št. 123, 232, 273, d. o. Imeno, t. j. hiša št. 58 s trgovino, mlekarno, skladišči, vsemi zemljiškimi parcelami, kojih je več vinogradov s pritiklinanr. Cenilna vredn. Din 303.704.20. Pritikline Din 29.039.57. Najmanjši ponudek Din 300.C00,—. Prodaja se najprvo po gospodarskih enotah in sicer: 6 skupin ter 11 posameznih zemljiških parcel s pritiklinami. Nato se vrši prodaja celega zemljišča skupno in velja način najboljše prodaje" Natančnejši pogoji v pogled pri okrajnem sodišču v Kozjem ob uradnih urah.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpoznje pri dražbe.nem naroku pred začetkom dražbe, siccr bi se jih ne moplo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča na Kozjem.
OKRAJNO SODIŠČE V KOZJEM, dne 5. februarja 1928.
Motike kupite najcenje v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja.	244
Predivo kupuje samo v večji množini pri takojšnem plačilu po navišjih dnevnih cenah Hinko Humer, Sveti Križ pri Litiji.	214
Posojilo 75.000 Din išče trgovec na deželi na svoje poslopje na prvo mesto zaradi razširjenja svoje trgovine. Ponudbe pod »Sigurnost«.	214 a
Prodam 12.000 cepljenega trsja na Rip. l'ortalii Gölhe st. 9. Ber. + Rip. Teleki. V. risling, Muškat Sijlvaner. Pošip, Ruländer, Burgunder b in c. Kapčina, Sijlvaner, Sladka minka, Muškat, Zlahtnina b in c, dišeči Traminer, Portogi-ser, Izabela, vse po nizki ceni, Jakob Verbnjak, tritt ičar, p. Sv. Vid v Pobre-žju 156 niže Ptuja. 249
Cepljene trle na rip. porta-lis: vel. Rizling, beli Ran-fol, Tronta, beli Burgunder, Izabela. Cena komadu Din 1.50. Prodaja: Franc Brunčič, pos. Kukova, pošt. Jeršinci pri Ptuju. 213
lepljene irie, vkoreninje-ne divjake in sadna drevesca prodaja po najnižji ceni. Za odgovor treba pri ložiti znami.o. Alojz Gra-bar, posestnik in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci p. IMuju.	173
RAZGLAS! Vzamem v najem posestvo z inventarjem tudi z živino za polovični pridelek ali v denarju, da se redi od 8 do 16 glav živine. Predpogoj sladka krma. Najraje v okolici Maribora. Naslov v upravi lista pod »marljiv«.	226
V najem dam posestvo 9 oralov. Kramberger, Gra-diška 18, pri Spodnji Kun-goti.	211
Vsi, kateri bodete to leto zidali, pozor! Za Zidanje podstrešnih sob za majhne stavbe za vse medzide lahko rabite najcenejšo opeko »Oka«, z katerim zidanjem prihranite velike stroške pri zidarskem delu. Opek« »Oka« se dobi vedno pri meni v zalogi ter pišite po brezplačna tozadevna pojasnila in cenike na naslov: Korošec Dragotin, Šmartno ©b Paki. 204
Dobroidoča velika pekarna
lepi trg, lokali na prometni točki se zaradi družinskih razmer poceni proda. Naslov v upravništvu. 225
Na prodaj je lepo posestvo ob okrajni cesti in ob kolodvoru Sv. Jurij ob juž. žel. Natančnejše se poizve v gostilni Mastnak, Sv. Jurij ob juž. žel.	224
Hiša, zidana z opeko krita št. 59, 2 orala njive v Ter-ničah na prodaj. Cena Din 16.000. Kupci naj se oglasijo pri Ani Simak, Orehova vas pri Slivnici.	218
Lepo posestvo na prodaj v Sp. Hočah 12.	221
Lepo posestvo v bližini Maribora. 8 minut od aele; niške postaje, 3 minute od Aržavne ceste, približno oralov, stanovanje s tremi sobami in kuhinjo takoj na razpolago, 2 kleti, veliki obokani hlev, uta, vse pripravno za vsako obrt se proda. Naslov v upravništvu.	233
Kupi se posestvo do 3 orale z nekaj vinogradom v bližini Sv. IIj v Slov. gor. Lahko ostane stara oseba Tia posestvu. Fluher Alojzija, Svečima, Zg. Sv. Kungo-ta.	232
Proda se posestvo v Sp. Hočah. Novo zidana hiš» blizu cerkve in kolodvora. Več se izve v upravništvu 236
Proda se posestvo. Hiša, orale zemlje, velik sado-gospodarsko poslopje, 4 Hosnik, 10 minut od Slover ske Bistrice. Naslov gostilna Zorzini, Slovenska Bistrica.	247
Posestvo v Ljutomerskih goricah, 8 oralov, od tega 1H orala vinograd v zelo dobri legi, ostalo njive, travniki, sadonosnik, 1 Vi orala gozd, poslopje v dobrem stanu, ob glavni cesti, 10 minut od postaje. Naslov v upravi lista.	251
L nilsla \m\m in posojilnica v Bečict v Sav. flolin
egstrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima
redni občni zbor
ine 4. marca 1928 ob 4. uri pcpoldn« ) prostorih g. Antona Fürst-t v Rečici
aaooaaaanaaaaaa
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora iz leta 1927.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobren je računskega zaključka za leto 1927.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
cinnnnncicinaisanac
K obilni udeležbi vabi
<34	ODBOR.
KMETOVALCI. POZORi Kv {• kila oekda). ta *«lj« rudi dud Uporabljajte it&ro «•estraasko preukuicno vedsrvo r • d i I a i p r * i • k i a ii via*, poarbn« za pribit:
Zakonito zavarovana znamk« ,.MASTELIN'
Sama poskusita is prepričali m bodetrl Dobi H v vteb trgo na ah aa deželi ta * gldVi» ¿aiogi
'630	A KOSEC. MARIBOR.
Veletrgovina
galanterije in igrač
F. König, Celje
prodaja po reklamnih cenah:
Otroške vozičke od Din 420*— naprej Oamske ročne	181
torbice...... „ 2750
Potne košare . „ „ 62 50 Gramofone . . „ „ 360-— Gramofonske plošče v veliki izbiri.
»

Siedni občni zbor
Spodnještajerske ¡¡adske posojilnice v Sfianboru
registruoana zadruga z neomejeno zaoezo
*o vrši o četrtek, dne 8. marca 1928 ob 16. uri o upadmli prostorih o cAlariborv, Stolna ul. št. 6 s sledečim dneonim redom:
1.	(S¡ tan jo in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	porodilo nučelstoa.
3.	poročilo nadzorstoa.
4.	potrjen jo roč. zaključka za leto 192?.'
5.	I oliteo nadzorstoa.
6.	Voliteo treh élauoo načelstoa.
7.	Slučajnosti.
V smislu § 33 dfušioenih praoil se orŠi o slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, t. j. ob t F. url istutam drugi občni zbor, ki *me sklepati ob osa-kem éleoilu navzočih zadruzuikoo.
3t	Síacelsfüo.
Med. univ.
Dr. Josip Marcius
sprejema od 10. do 12. in od 2. do 5. ure
G sposka ul. 40. I. Maribor
220
Artur Sills:
Smrtna past.
Ameriški roman.
Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	Cola! — je zaklical nekdo.
Kost je padla s ploščnato stranjo. Za dobitek pa je treba, da se postavi na tla tako. da stoji z S navzgor.
Nasprotnik tudi ni imel sreče. Po pravilih sla morala svoto podvojiti. Oba sta vrgla in Dubell je dobil.
Konkurent se je nevoljno postavil med gledalce. Dubell je obstal in pustil denar na mizi.
—	16 dolarjev je na mizi! — je ponovil sodnik. Ko se tudi sedaj ni nikdo javil, je namignil Dubellu, da odnese denar.
Dubell je ravno hotel pospraviti denar, ko je prišel iz gostilne Miguel. Bil je mnogo lepše oblečen, kakor drugi.
Pastirji so s pričakovanjem zrli na njega. Dobro so ga poznali. Gotovo se bo meril s tujcem.
Dubell ga je pozorno ogledoval. Že ob prvem srečanju je spoznal, da ga Miguel ne more videti, ali pa snuje proti njemu kaj. Ker je vedel, da med igro često pride do prepira, je predlagal, da se svota zmanjša
Miguel se je smejal.
—	Ne, za celo igrajva! — je rekel.
—	Dobro! — je odgovoril Dubell. — Igrajva torej!
Miguel je prvi vrgel. Poznalo se je, da je mojster
v tej igri. Visoko je zagnal kost. Kljub temu ni imel sreče. Na mizo je položil polno pest srebrnega denarja.
Dubell je tudi nesrečno vrgel in je dal na mizo denar.
Sedaj je bil Eubell na vrsti, da prvi vrže. Bil je bolj previden kot prej. Dlani je obdrgnil s peskom. In potem je zagnal.
Igranje z visokimi svotami je bilo nekaj nenavadnega, zato so vsi gostje zapustili gostilno, da bi prisostvovali igri. Nekaleri so bili že pijani. Vsi povprek so kričali.
—	Suerte! Suerte! — so klicali Dubellovi pristaši.
—	Cola! Cola! — so odgovarjali Miguelovi prijatelji.
Kost je obstala v obliki S.
Diibellovi pristaši so ploskali. Tujec je vrgel »suerte«. Isto mora storiti tudi Miguel, drugače izgubi ves denar.
Miguel je stopil naprej, pograbil kost in io zagnal. Krasno jo je vrgel, a zopet je imel smolo. Dubell je dobil.
«0
<0
O
O
C
CO
s
v
N
¿I
»S 2
ST	s s _, =
C.	tr. C ■->
«	O — H
C	B. .	<
» « I»
S	>
C » C
Si. > -S 3
•j « c s £■ t * S
■** > c « c «
° -O ® ®
.S. S «S '3 = > £ h t * TI
X S - .3
M'	í P
E.-È § -
C — N
t. O «J
f- £ ^
_ . .i^Jtfc
itimiuiiiniiiii!ii!.!:,i!niiiwi
IRttiSUS
'"t
vtdim, ko sem j enkrat kupit, da ! le veletrgovina R. STFFMECKI v CELJU, najboljši vir za nakup snkna 11 kara-garna za moš^eoblefte,volne svite, cefir ja in del na za ženske ohl»ke, platna, oksforda, modr tiska , cvilha ter sploh vse mai.nfaktnre, ker je vse prvevrs ne kakevosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo n žje cene, kakor povsoa drugod. Pišite takoj po vzorce na \elelrg.
R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24
Narofila čez 500 Din poštnine prosto.

Prostovoljna javna dražba nepremičnin.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bode v zapuščinski zadevi po dne 16. julija 1927 umrlem Petru Mesarecu, veleposestniku v Jurjov-skem dolu, na javni dražbi prodajalo k tej zapuščini spadajoče nepremičnine in sicer:
I.	Dne 2. marca 1928 ob pol 9. uri na licu mesta ▼ Zgornjih Zerjavcih gozd pare. št. 47 k. o. Zgornji Žerjavci v izmeri 2 h 61 a 87 m2 v cenilni vrednosti Din 5.257.—. Istega dne ob 11. uri posestvo vi. št. 31 k. o. Jurjovski dol na licu mesta v izmeri 24 ha 88 a 95 m* (hiš. št. 13) v cenilni vrednosti Din 64.210.75 in pritiklin: 1 breja krava, 2 kravi, 1 brana, 1 pljug, 2 voza, konjska oprema, okoli 40 m te sena, 2 kobili, vejal-nik, mlatilnica v cenilni vrednosti Din 8.845.—. Oddaljenejši gozd v izmeri 2 ha 3 a 79 m2 se bo prodal za sebe kot parcela.
II.	Dne 3. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vi. št. 50 k. o. Jurjovski dol v izmeri 16 ha 76 a 9 m2 v cenilni vrednosti Din 68.640.30 (Rantaša). To posestvo «e bo prodalo na licu mesla po skupinah, ki se bodo določile, ocenile in pokazale na licu mesta. K temu posestvu pritiče gozd v izmeri 8 ha 79 a 31 m2; b) istega dne na posestvu vi. št. 50 k. o. Jurjovski dol (Rantaša) se bo prodala parcela št. 417 k. o. Ploder-šnica vrt v izmeri 4 a 35 m2 v vrednosti Din 21.75.
III.	Dne 5. marca 1928 ob 9. uri: a) zemljišče vi. št. 126 k. o. Jurjovski dol (Senveler) v izmeri 16 a 30 m* v cenilni vrednosti Din 336.50 na licu mesta v Jurjovskem dolu; b) nato islega dne posestvo vi. št. 6 k. o. Partinje v izmeri 5 ha 63 a v cenilni vrednosti Din 18.038.—, s pritiklinami: 1 voz. 1 vejalnik, 1 lojtre, 1 omara, 12 mtc sena v cenilni vrednosti Din 425,— na licu mesta v Partinju (Sumandl); c) nato istega dne posestvo vi. št. 275 k. o. Partinje (pristavnik Žvajkar) v izmeri 7 ha 20 a 66 m2 v cenilni vrednosti Din 20.860.70.
IV.	Dne 6. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vi. St 328 k. o. Partinje (Snofl) v izmeri 1 ha 3 a 54 m2 v
cenilni vrednosti Din 5. 187.40; b) nato posestvo vi. št. 125 k. o. Partinje (Plaveč) v izmeri 13 ha 55 a 80 ms v cenilni vrednosti Din 32.185.—. To posestvo se bode prodajalo po skupinah oziroma parcelah in se bodo parcele oziroma skupine določile na licu mesta kakor tudi njih cenilna vrednost.
V.	Dne 9. marca 1928 ob 10. ur se bode prodajalo posetvo vi. št. 38 k. o. Zgornje IUapje v izmeri 4 ha 42 a 13 m2 v cenilni vrednosti Din 11. 070. 90, s pri-liklino enega dreva od stiskalnice v vrednosti Din 400.—. Na licu mesta se bodo določile skupine ozir. parcele, ker se bode posestvo prodalo po skupinah oziroma parcelah, če ne bo kupca za celokupno posestvo. Cenilne vrednost parcel oziroma skupin se bodo določile na licu mesta.
VI.	Dne 10. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vi. št. 46 k. o. Grušova v izmeri 7 ha 70 a 54 m2 v cenilni vrednosti Din 21.748.44; b) zemljišče vi. št. 17 k. o. Trčova v izmeri 44 a 24 m2 v cenilni vrednosti Din 1.327.20 ob približno 12. uri na licu mesla.
Po želji kupcev in po volji zapustnika se lahko napravijo nove skupine, oziroma se bodo posestva prodala po parcelah, kajti vse dražbe vseh zemljišč se bodo vršle na licu mesta in se bodo skupine takoj zamejičile. Tako se bode prodajalo, če bo taka prodaja v korist zapuščine.
Vsak kupec bo moral takoj položiti 20 % izklicne cene kot varščino, brez katere se ne more nikdo udeležit dražbe. Nadponudek je mogoč v roku 14 dni po podeletvi domika pri podpisanem sodišču in mora znašati najmanje 10% kupnine oziroma domika.
Ostali in natančnjši dražbeni pogoji so kupcem na vpogled pri okrajnem sodišču Sv. Lenart, na oddelku I.
OKRAJNO SODIŠČE SV. LENART V SLOV. GOR.,
dne 26. januarja 1928.
208	DR. TA V ZEL J.
Naj!) Ijše garantirane
cepljene trte
130
zgedne sadne
breskve divjake
razpošilja najugodneje: J. GRADIŠNIK, trto- in drevesnicarsko podjetje DOBRNA PRI CELJU. Cenik na zahtevo zastonj!
Tomažev, žhndra Apneni dušik Superfosfat Kalijeva sol
vedno po najnižji ceni v zalogi pri tvrdki
Lovro Petovar 10s I v a n j k o v c i.
Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pošlen in hoče delati. Priložite 2 Din. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10 M.	197
V viakrui petem paketu po pol kg zdravstvene sladne k-ave Viklor Jure, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
Čevljarna
D.Uršič
Celje, Breg št. 1
Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in športnih čevljev vseh vrst. »•s	Ceniki na zahteve
Cene konkurenčne! brezplačno.
lužno-štajerslia hranilnica Celje
v laatnl hUi Cankarjeva olir« St 11. nasproti poŠte. — Ustanovljena leta 1880
»prejem» hranilne vloge vsak delavnik od 8. do IZ ure in jib obrestuj« po kolikor mogoč« najviSji obrestni meri. Rentn) davek plačuje hranilnica umi. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad. Sevnica, Šmarje, SoAtanj, Vransko in rezervni taklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi kredi U pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
Izguba je Miguela razdražila. Odpel je s srebrom okovani jahalni bič in ga vrgel poleg zaboja na tla. Izzivalno je gledal na nasprotnika.
Ta je sprejel igro. Na mizo je položil svoj bič, ki je bil dragocenejši od Miguclovega.
Na vrsti je bil Miguel in je vrgel »suerle«.
Ako Diibell ne vrže »suerte«, izgubi. Zagnal je.
—	Cola! Gola! — se je zaslišal krik.
Diibell je izgubil. Poslal je nervozen in ni maral prenehati. Mirno je šel h konju, vzel s tal srebrno opravo brez sedla in ko se je vrnil, je vrgel vse poleg mize v pesek.
Zopet je zagnal in zopet se je slišal lirik:
—	Cola! Cola!
Sledil mu je Miguel. Vrgel je in kost je padla z S navzgor.
Diibell je pokazal na sedlo. Zopet je izgubil. Ni vedel, kaj bi še zastavil. Miguel se je skloiiil, da bi odnesel plen.
—	Čakajte! — je rekel nasprotniku. — še enkrat bi rad vrgel.
—	In kaj stavite? — je vprašal brezobrazno Miguel.
Dubell je pokazal na konja.
—	Konja — je izjavil mirno; — ako dobim, mi da£ svojega. Moj je dvakrat toliko vreden.
Miguel se je zadovoljno režal. Vse je šlo, kakor je HllimiiillllllliiiilHlliillllHiii želel. Šel je h konju in ga je pregledal.
—	Dobro — je dejal. — Prvi met je tvoj.
Med gledalci je vladala smrtna tišina. Miguelu so
se tresle roke, ko si je prižgal cigareto. Na obrazih gledalcev se je brala nervoznost. Samo Dubell je bil navidezno popolnoma miren. Še smehljal se je, ko je drgnil kost s peskom.
Naprej se je nagnil in dolgo gledal tje, kamor je imel zagnati kost. Vrgel je . . .
Trenutna tihota, potem pa je neki glas rekel:
—	Cola!
Diibellu se met zopet ni posrečil. Šel je na drugo stran, dvignil je kost in jo uslužno podal nasprotniku.
Po metu se je prej vedno nekoliko oddaljil in se je včasih celo s hrbtom obrnil proti igri. Sedaj pa je obstal poševno nasproti Miguelu.
Ta se je postavil na črto, upognil desno koleno in je ravno gledal naprej.
Desno roko je počasi iztegnil nazaj. Vse naokrog globoka tišina. Prihodnji trenutek bo odločilen. Krog Lubellovih ust je poigraval smehljaj.
Miguelova roka se je močno zganila.
—	Stoj! — je naglo zaklical strog glas. Dubell je zagrabil revolver in ga naperil na Miguela. — Roko na kvišku! — je ukazal.	amm.rrmriMiBr
	£	• ■
e	c B ■C	<3 e d <- h
RffiT	Ti a b "C	a O C JS ,- i" £
IRI	C ►	C1 > .5 s
(B	0 e e.	« i i «
*	je T v	g U X > _
	»K "C —£	- S = s « 5
(S	C ei g	-t zfi S - H 00
a»£t	U i i B U	o — =S N

Tezno. Pri nas je uprizorila naša šolska mladina igrico >V predpustni noči«, zapela in zarajala v veliko radost staršem, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Prireditev je sijajno uspela v vsakem oziru ter se nam je na tem mestu prav iskreno zahvaliti cenj. učileljstvu za trud in požrtvovalnost, tamburaškemu društvu »Zvon« pa za prijazno sodelovanje.
Ljutomer. V našem mladem mestu je neko mogočno društvo, ki ima nalogo centralizirati vsa stara narodna društva, kakor, čitalnico, Pevsko društvo itd. Kar je staro med staro šaro. Čitalnici se je posrečilo še v tem letu životariti, a Slovensko pevsko društvo je postalo žrtev šovinizma in lakomnosti. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1894. v najhujši dobi nemškularstva ter je storilo za narodno probudo v mestu in v okolici prav mnogo. Pevsko društvo je vselej rado sodelovalo pri cerkvenih slovesnostih, pri vseh narodnih prireditvah ter nas je razveselilo vsako leto tudi s samostojnimi koncerti, ki so bili vselej prav dobro obiskani. Društvo je gojilo mladinsko petje, solo petje, moški, čenski in mešani ter salonski orkester. Imelo je tudi svojčas tamburaški odsek. Do iaz-pada ni menda prišlo radi pomanjkanja pevskih moči, pač pa radi tega, da si prisvoji nasprotno društvo na najložji način klavir in drugo. Dobro so nam še v spominu lepi koncerti, pri katerih so sodelovali Ladi dobri goslači, kakor gg. Serajnik, NT»rat ter zlasti slavnoznani barilonist č. g. Kamilo Kolb iz Zagreba. Zal, da je zbolel dosedanji pevo-vodja, ki je društvo vodil nesebično 3'2 let. Za dobrobit drušva je žrtvoval ves svoj prosti čas, za vse to pa kot častni član društva niti ni bil povabljen na zadnji občni zbor, r.a katerem se je pripetil tak kulturni škandal. Tako se plačuje narodno delo ob COletnici njegovega rojstva. — Častni ud sedaj uničenega kulturnega društva.
Rožički vrh. Na Svečnico nam je smrt utrgala iz naše sredine Janeza Mir, posestnika v Rožičkem vrhu občine Stanetinci. V 71. letu je po 7dnevni kratki bolezni umrl previden s svetimi zakramenti, mož kreme-nitegi značaja, s katerim je občina izgubila mnogoletnega svetovalca, čez 40 letnega odbornika, ki je vselej in ob vsakem času nastopil za dobrobit vseh, kot pristaš Slovenske ljudske stranke, a Slovenski Gospodar je z njim izgubil 281etnega naročnika. Z njim so izgubili otroci skrbnega, vzglednega in dobrega očeta, reveži dobrotnika, potrebni pomočnika, ker vsak je našel pri njem pomoč
in postrežbo. To je pokazal njegov pogreb v soboto, katerega so se udeležili vsi vzlic slabega vremena po mogočnosti vsi občinski odborniki in častno število občinstva. Izražamo naše globoko sožalje celi družini radi izgube. Rajni pa naj počiva v miru!
Raijvanje. Prostovoljna požarna bramba v Radvanju ima v nedeljo dne 19. svečana v gostilni Skof (Rolh) — pri vodovodu Tržaška cesta — dobrodelno zabavno prireditev z začetkom ob 15. uri. Vstopnina samo 4 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orodja, pričakuje odbor obilne udeležbe!
Leskovcc. Dne 12. t. m. sta bila poročena mesar Friderik Vreg in trgovka Marija Kozel. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova!
Sv. Ana v Slov. gor. V 3. številki »Domovine« je izšel članek, ki se onemoglo zaganja v mladeniče iz vrst SLS. Proti koncu članka ga imenuje že moža in najsposobnejšega borca SLS. Dopisnik v hudi jezi slika uspešno delo krajevne organizacije SLS pri zadnjih občinskih volitvah. Radi svoje nevednosti napada druge, ki so po njegovem mnenju krivi poraza demokratov, »les pa je, da demokrati niso znali vezati kandidatnih list. Tako pa je klerikalnni zmaj požrl poslednjega demokratskega župana s tajnikom vred. Pravijo, da sedaj prelaka radi lega bridke solze. O občini Zgornji Ročici namigava dopisnik, da so zmagali demokrati, r.e» pa je, da sami demokrati v tej občini niti kandidirati niso upali; zato so dali na 'ielo člana SLS, ki je po volitvi ponovil svoj pristop v SLS, tako da šteje SLS 6 odbornikov in demokrati enega. O okrajni cesti pravi dopisnik, da smo jo mi preprečili. Vsakemu otro-ku je danes jasno, da lansko leto zadeva o okrajni cesti jasnega gospodarskega značaja niti ni imela, ampak se je vkljub veliki volji ljudstva hotel celi načrt porabiti v politične namene. Ko pa se je našel neugoden političen načrt, se tudi z gospodarskega >tališča ta cestna zveza ni upoštevala. Misel o tej cestni zvezi se je rodila prej, nego je dopisnik »Domovine« vedel o svojem poklicu in strankini pripadnosti. Njeni nositelji so bili drugi ljudje, kakor današnji puhloglavi na-prednjaki. Ta misel se zopet pojavlja danes kot prvo vprašanje našega kraja in spravlja v razpravo pol župnije. Dopisnik, ki veliko govori o napredku, naj gre sedaj med ljudi in pokaže v dejanju in besedi, da mu je napredek kraja prva stvar. O tem pa mislim, da bo treba prepričati najprej predsednika krajevne organizacije SDS Sv. Ana,
ki izjavlja, da so za take novotarije le listi, ki davkov ne plačujejo. Samo beseda napred-njak še ni zodosti, treba je to v dejanju dokazati. Tudi v tem se je dopisnik varal, da je mislil z besedo »mladenič« prizadetega žaliti. Ako bi mladeniči bila žalitev, bi vsak doraslel človek bil žaljen, ker je vsak pre živel dneve mladosti.
Stopcrce pri Iiogatcu. če tudi smo v zakotnem kraju in ni zlepa slišati imena naše vasi, vendar tudi tukaj z vnemo deluje mladina na prosvetnem polju. Preteklo nedeljo je priredilo tukajšnje učileljstvo s šoloodra-slo mladino dve lepi igri, namreč: »Ne kliči vraga!« in »¡Mulast muzikant«. Igri sta uspeli za naše razmere prav dobro, kar je na gledalce napravilo zelo ugoden in razveseljiv utis. Čisti dobiček je namenjen v korist stoperški šolski mladini.
Libcličc. Pri nas se je poročil Josip Vidr-man, p. d. Mališnik, posestnik v Libeliški gori, s Katarino Sekalo, kmečko hčerjo v Slanijelu. Bog jima daj obilo blagoslova!
Ribnica na Pohorju. Kat. prosvetno društvo v Ribnici je priredilo dobro uspelo ljudsko igro »Miklova Zala«, ki jo je moralo ponovili dne 5. t. m. Igralci so brez izjeme res častno rešili svoje vloge. Nekateri so s svojim uglajenim nastopom celo presenetili občinstvo. Domači umetnik-risar je pokazal svoj izredni risarski talent v risanju kulis. Tudi pevci pod vodstvom č. g. kaplana Bar-biča so podali lepe in tehnično težke pesmi, ki jih slišiš le pri najboljših podeželskih pev skih drušlvih. Prireditev je poselilo veliko število ljudi in gostilniška dvorana pri Ptač-niku je za lake prireditve veliko premala. Ko je bila dvorana že do zadnjega kotička zasedena, ljudje še niso odnehali, kajti vedno in vedno so še prihajali ljudje, ki so za vsako ceno hoteli videti igro. Nekaj uprav neverjetnega je bil pogled v prenabito polno gostilniško dvorano. Glava pri glavi, kakor sardine v škatjici, so napolnili strpljivi ljudje že imenovani prostor. Dovoljujem si pa pripomnili k temu poročilu samo nekaj pripomb. Naj bi se dogodilo, da postane komu v taki prenabilopolni sobani slabo! Kaj početi, če bi izbruhnil požar? Kdo bi prevzel odgovornost za morebitno nesrečo? Iz vsega tega je razvidno, da ne preostaja Prosvetnemu društvu v Ribnici nič drugega, kot da začne resno misliti na društveni dom. Tak društveni dom je za Ribnico krvava potreba. Sele takrat bo začelo društvo prav živeti in uspehi bodo še vse bolj vidni. Sicer pa če gradijo veliko revnejše občine svoje lastne društvene domove, potem menda tudi naša
Miguel je takoj ubogal; ker v Argentini nikoli ne ponovijo ukaza, ko se prikaže revolver.
—	Odpri roko!
Na Miguelovem obrazu se je prikazal komičen izraz protesta, ubogal pa je vseeno. Prsti so se iztegnili in nekaj je padlo na tla.
Dubell je še vedno meril proti Miguelu in je poklical druge.
—	Glejte tam na tleh! Dve »tabi« ležita tam. Ena, ki mu je sedaj padla iz desne roke, je na enem koncu težja. Le poizkusite; pri vsakem metu pade na »su-erle«!
Ko se je Dubell zvečer vlegel in položil glavo na sedlo, da bi spal, je razmišljal o tem, kako neumnost je naredil. Nasprotnika je sicer ponižal in mnogo pridobil na ugledu, nakopal pa si je smrtnega sovražnika. In z ozirom na naloge, pred katerimi sloji, je več kot neumno, da si nakopa sovražnika, ki ne bo miroval, dokler se ne maščuje.
VII.
Drugo jutro je Dubell dobil naročilo, da zapusti sedanjo postajo in prevzame nadzorstvo nad pokrajino, ki je od središča oddaljena nekoliko kilometrov. V
gotovem oziru je bil tega vesel, ker ga Miguel ni gledal bogve kako prijazno, ko sta prišla skupaj in je gotovo najbolje, da sta čim bolj oddaljena drug od drugega.
Stari Donato se je zelo razburil, ko so mu povedali, kaj se je pri igri zgodilo in je takoj dal naročilo, da se Dubell odstrani.
Novi Dubellov dom je bila bajta, pletena iz šibja s streho iz trstja. Okna in vrata so bila zamrežena radi moskilo-muh.
Dubell se ni dolgočasil in edino to ga je mučilo, da je bil zelo oddal jen od Las Casasa in njegovih goslov.
Od ranega jutra pozno v noč je imel Dubell na pašnikih opravila in ko se je zvečer vrnil, je zadovoljno zavžil večerjo, ki si jo je sam pripravil. Zadnji trenutki pred solnčnim zahodom so mu bili najdražji. Sedel je pred bajto in občudoval nebeškolepi žar zahajajočega solnca.
Komaj je solnce zašlo, so prileteli milijoni žejnih muh in ni bilo obstanka zunaj.
Nekega večera je Dubell mirno sedel in kadil. Pes v kotu je naenkrat naglo dvignil glavo, vohal in tiho renčal, kar v pasjem jeziku pomeni: Takoj bom lajal!
Ker se pes nikdar ni zganil brez povoda, je postal Dubell pozoren. Pes ni miroval. Gobec je pritisnil na odprtino vrat in je pozorno napenjal ušesa
I1UU
M 2 p
S - C Si S
«< s N a
S?!-S
c T\ o « S o g
V J,
«>N 2 -O 08 c c ¡^
« Q w 2 3
p r; *• « C
a W .-S g- j
C £ J£ g
GJ Q
..............................

Ribnica ne bo zaostala! Začet bo treba in nič več odlagati, kajti le v delu bo zagotovljen uspeh!
llarenberg. V listnici uredništva »Slovenskega Gospodarja< se je bralo, da se v prihodnje ne sprejemajo poročila o raznih prerekanjih glede občinskih volitev v posameznih krajih. Ker pa je Marenberg obmejna občina, naj se objavi nekaj vrstic o zadnjem volilnem boju, ki je bil jako hud. Kraj obsega dve občini, trško, ki ji je sedaj župan \emec po krivdi slovenske nesloge, in okoliško, takozvano Vižingo, ki obsega soseske: Gornja in Spodnja Vižinga, Sv. Janez in Sv. Trije kralji. V nedeljo, dne 5. februarja, je bila volitev občinskega odbora za Vižingo. Bila je nepričakovano številna udeležba, in agitacija zadnjih dni strastna. Marenberški Iržani so nameravali za vsako ceno dobiti okoliško občino v svojo oblast, računajoč z nepoučenostjo okoliških kmetov in delavcev, kar je bilo jako nevarno. Vendar so dobili združeni Slovenci, SLS ter delavska lista, lepo večino: 11 odbornikov, Nemci le 6. "Vaj bo izrečena javna zahvala vsem zavednim volilcem, ki so s svojo značajnostjo in ¡joirtvovalnostjo rešili čast obmejne občine! Novemu odboru pa želimo mnogo uspeha ▼ ■tobrobit stiskanega kmetskega in delavske-ljudstva!
Sv. Jurij ob Sčavnici. Poročila se je r Seliščih na svojem domu dobro in pridno dekle Terezija Jaušovec s splošno priljubljenim in spoštovanim Vincencom Zemljičem »d Male Nedelje. Oba sta iz dobre, krščanske in narodno hiie. Novoporočencema mnogo -reče!
Sv. Jurij ob Sčavnici. V letošnjem pred-pnstu v naši župniji gostije zelo napredujejo. Precejšnje število novozaročeneev je že skodlo v zakonsko gnezdo. — Tudi gorki jug se je že začel spodtikati ob naš prijazni Iložički hribček, ki je krog in krog obdan z vinsko trto, njivami in sadnim drevjem. Kaj prijetno nam je živeti v sredi tega vinorodnega kraja. Krasen razgled imamo na vse strani našui Slovenskih goric in v Prek-murje.
Zagorel. Z glasom sreskega poglavarstva v Ptuju, ki je bil razglašen na Svečnico, je bilo oznanjeno, da se ne sme staviti nobena hiša, tudi nikakšna prezidava poslopja brez zidarskega in brez tesarskega mojstra, kakor tudi brez načrta in brez dovoljenja ob-i ine itd. To je občutno zadelo kmetski in posebno še delavski sloj. Kje si naj sedaj ubogi zasluži denar, ko je vsepovsod hudo
za denar? Brezposelnost bo zavladala tudi na kmetih in po deželi, v mestih je je že tako dosti, da stanujejo ljudje skoro na prostem. Kako pa si hoče siromak, ki poseduje kakega pol orala zemlje ali več, omisliti imenitno hišo, oskrbeti si zidarskega mojstra, prošnjo za dovoljenje itd. To je vse zUruženo z ogromnimi stroški. Vsak siromak gleda, da si napravi vse kolikor mogoče sam, drugače je prej drugih ko njegovo. 1'aiače in imenitni načrti so za meslo, na deželi pa pustite ljudem živeti tako, da bo domača obrt prosta in prosto delo.
Smiklavž pri Slovenjgradcu. V naši mali
župniji, v kaleri navaano celo leto umrje le kakih sedem oseb, smo letos tekom 6 tednov imeli že pet pogrebov. Dne S. t. m. smo imeli posebno žalostni pogreb, pokopati smo p. d. Prijoičevo gospodinjo Ivano Potočnik, ki je umria nagle smrti v starosti šele 34 let, za-ipustivša svojemu možu štiri celo majhne o-tioke. Dala je zdravemu otroku življenje, a par ur po porodu je njej postalo slabo in naglo prihiteli vlč. g. župnik je mogel umirajoči ženi podeliti še samo sv. poslednje o-lje. Pokojna je bila zelo verna in pridna žena. Dne 11. t. m. pa smo položili k zadnjemu počitku častitljivega starčka Jurija Čas, p. d. Kodravega očeta, ki je dosegel visoko starost 78 let. Pokojni je bil mož stare korenine, globokoveren, zvest tretjerednik in je tudi svojo družino vzgojil v strogo verskem duhu. Prišel je k nam iz šentiljskih planin, pa po svoji pridnosti kot spreten trgovec z živino in po svoji treznosti je povzdignil svo jo kmetijo do lepega blagostanja. Bil je tudi zvest prislaš naše stranke, že bolan se je pa vendarle udeležil zadnje volitve v narodno skupščino. Bog daj našim rajnim večni mir in pokoj, zaostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Slovenjgradec. Mislinjska podružnica slovenskega planinskega društva ima svoj redni letni občni zbor dne 3. marca t. 1. v gostilniški sobi Narodnega doma. Vsi člani se vabijo, da se istega udeleže. — Odbor.
Skofja vas. Cesta, katera pelje proti Sv. Tomažu, je bila v Tonekovem hribu za vsak promet nemogoča. Vsled lega so interesenti sklenili jo popraviti, in g. Jurčak je dovolil, da se cesta prestavi, kar zelo omogoča prevoz čez hrib. G. Jurčak je nato predložil občini Skofja vas razmeroma majhno vsoto, za delno povrnitev stroškov, katere je imel pri napravi ceste. Dasi je od tega že več mesecev, še do danes ni naše županstvo naredilo druzega,- kakor, da se je na seji sklenilo.
da bodo gotovi ljudje cesto pregledali Kdor pozna to zadevo ve, da se pravi takšno zavlačevanje že itak dobrega človeka zlorabljati. Vprašamo: Mar niso bile 292 procentne doklade dovolj visoke? Ako se trošijo vsote za reči, ki niso potrebne, ne ozirajoč se na veliko revščino davkoplačevalcev, potem mora za resnične potrebe biti denar.
Sv. Rupert nad Laškim. V nižavah so nekako oglaša pomlad, v naših bregih je pa š» prava Sibirija; snega je numello še za eno zimo, mrzel veter razsaja tukaj vsaki dan, o ljubi spomladi mi še ne vemo ne duha no sluha. Tako pa nas stiskajo nadloge na drugi strani: povsod pomanjkanje, denarja ni, in ne zaslužka. Precej hmelja smo pripravili preteklo leto, nekateri so ga prodali po znanih nizkih cenah, večinoma pa še leži v shrambah in posluša, kako židje in njim podobni kristjani brijejo norce s tem pridelkom. — Pred nekaj časa se je tukaj ustanovila mlekarna, danes je to podjetje na robu propada, sir ne gre! — Dne 25. februarja j« umrla v Mrlibrezi vdova - kmetica Marij« Rejc po kratki bolezni. Bila je vrla krščanska žena, katere mož, blagi Anton, je bil vzoren zavedni slovenski kmet. Počivaj skrbna, dobra mati v miru! — V trobendol-skem premogokopu imamo šele kratko časa novega obratovodja g. Moškotevca, o katerem gre samo en glas: hvala Bogu za tako vestnega uradnika! Cisto novi duh je zavel med delavci; nemarneži, rogovileži in pretepači kar frčijo iz jame! Prav tako!
Šmarje pri Jelšah. Nenavadno veliko okli-cev je bilo v naši župniji. To kaže, da prebiva pri nas zdrav in krepek rod. Dne 6. februarja je bil v naši župnijski cerkvi poročen vrli mladenič Baltazar Pečnik iz zavedna krščanske hiše z Marijo Pecko z istolako dobre naše hiše. — Smarski Orel je v popolnem razmahu novega življenja. Najboljši fantje naše fare si štejejo v čast, da morejo biti člani naše organizacije. Pa' imamo tudi v naše sredini moža, ki z ognjenim navdušenjem dela za procvit našega Orla. In to je naš gosp. kaplan Strmšek. Mnogi nam zavidajo takšnega voditelja, mi pa smo ponosni, da smemo imenovati g. kaplana enega najboljših mož v našem Orlu. Hvala Vam v imenu vseh bratov Orlov Smarski Orel Vam ostane hvaležen in bo Vaše nauke ohranil v neizbrisnem spominu.
Zibik*. Veseli svatje vrlega ženina Antona Založnik in Anice Cokl poklonijo za nove zvonove M. B. na Tinski gori 115 Din. Posnemajte!
—	Dobro, stari, greva ven in pogledava, kdo da je tam!
Dubell je odrinil zapah.	,
V tem trenutku se je prikazala iz teme postava, zavita v dolgo suknjo, z gosto moskito-mrežo okrog glave.
—	Jaz sem . . . Juanita!
—	Juanita?	* ~ ** " ' Odprl je vrata in jo pustil noter.
Dekle je odložilo suknjo in mrežo. Dubell je videl roko, katere ni branila mreža, polna je bila moskilo-pikov.	;	. i1
—	Kako strašno so te spikale! — je rahlo božal roko. — Ali si morala daleč iti?
—	V ravni črti je od tukaj 12 km do očetove hiše.
—	12 km si jahala skozi to gosto meglo muh!
—	Da. Povedala sem ti, da pridem. Samo na to sem čakala, da bi bil sam — je govorila mehko.
—	Kako pa si izvedela, da sem sam?
—	Neka sova mi je pripovedovala, tako mislim, majhna, rujava sova, ki vsak dan sedi na ograji in tako obrača glavo, da vse vidi. Marsikaj ti imam povedati, kar te bo zanimalo. Lepa holandska žena, sestra tvojega prijatelja . . .
—	Kaj je z njo?
—	Ona in don Raoul Las Casaa —
Juanita se je obotavljala, ko da ne ve, ali bi naj nadaljevala.
—	Ali se je zgodila nesreča? — je vprašal malo nemirno.
Juanitino vedenje se je izpremenilo.
—	Zakaj vprašaš to?
—	Ker hočem vedeli!
Juanita se je naslonila na mizo in s prsti je zagrabila prt.
—	Ljubiš jo!
Dubell jo je začudeno gledal? V dekletovih očeh je gorel srd.
—	Juanita, kaj ti je? — jo je skušal prijeti za roko, a ona ni pustila in je z nogo udarila ob lia.
—	Ljubiš jo! V Entre Rios si prišel le zato, da bi jo videl!
Juanitin pogled je bil tako divji, da se ga je Dubell zbal.
—	Ne razumeš tega — je rekel mirno. — Ona ženska je sestra mojega prijatelja, torej mi je sestra.
Umolknil je. Ker ji iz oči jeza še ni izginila, je mehko nadaljeval:
—	Draga Juanita, ne ljubim je. Palabra d'Ingles!
—	Palabra dingles ... na angleško častno besedo. Dekle je polagoma dvignilo glavo.
(Dalje prih.)
Bo
Ali so to členki?
roke? noge ? oči?
ušesa?
nos?
zobje?
glava?
ali Je to celo telo, katero Va» muči in po-vzročuje boli T Ako Vas draži v grlu, ako fcutite mrzloto ▼ no-ah, tedaj je dana tudi 'am prilika, da se o-svedočite, v kako kratkem času lahko odstra nite te Vaše muke » starim, obljubljenim, narodnim sredstvom in kozmetikom, že od na-Sih dedov rabljenim le-liodiše^im »Fellerjevim Elsafluidonnf. Čutite
V lekarnah In tozadevnih trgovinah tahtevaj'e po v »o d pravi Feller je v Ela>. Quid v poizkusnin atoklenif-icnh p-6 Din, * dvoinil» po 9 Din ali «peci jalnih po rt Dtn Ako aročite d nktno po poiU tedaj Vaa atan« » po
V
se li češče duševno in
telesno trudni, pretila-jeni, hripavi, nn hodni, pojavljajo se Vam li češče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj bodete tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja z Elsaflui-dom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo* To preprečuje želodčna nera z položen ja in pri-ja izvanredno.
¡cknsnih steklenice ali < dvojnih aH i čpeciialni Din z omotom in pokorno vred Nasprotno pa 27 poiz kiianih ali 18 dvojnih ali S čpectjalnil lamo li» Din Naslov oanao.ti jaano lekarnarju
L
EITOEN V. FELLER 8tnt>ira Donja, EUatrg 841 Hrvatska.
I
Kilni pasovi SS
tudi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergel, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzorije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar
Celje. SlomSkov trg 4 (ra f»r"o cerkvijo)
Originalen francoski
Eclair l/ermorel
je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo Barzel d. d., Subotica
Zahtevajte cenik! Dobi se lahko povsod
BLAGO
Za ienine »n neveste, v il. ni rob;i, platno, hlačevina 1.1, d. i. t. d
se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri
I. TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Prodam lepo posestvo, 4 orale zemlje, pol ure od Ptuja pri glavni cesti. — Vpraša se v Skorbi žrtev. 4&	167
Kupim staro zlato, srebro, ■»rebrne krone in goldina rje po najviijib cenah: C. Ukermann, urar v Ptuju, Glavni trg	19
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještnjershi ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica 6 r. z. z n. z. stolna ulico 6
limn
mi iui 11111 ijn
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/0
na trimesečno odpoved po
8°/o
V primeri z znanstvenim In praktičnim poskusom v celem svetu ni niti eden nadomestni preparat v delovanja dosegel kakovost
„DISTOL-a"
ako je kateri nadomestni preparat za polovico cenejši od originalnega
„DISTOL-a"
je on v praksi radi perceutualnega manjšega delovanja itak dražji.
Ne nasedajte cenejšim ponudbam. Male kapslne za ovce z napisom v cirilici
„HHCTO./I*
Velike kapslne za govedo z napisom v latinici
„DISTOL"
Izdelovanje „DISTOLA" se vrši pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fakulteti vseučilišča v Zagrebu (Prof. Rajčevie). Varujte se pred j onar«i enimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuie
KASTEL, tvornica kemičnih izdelkov, Karlovac. Un
Tiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
«'•'■'■■'a ■■■■•'ilKiltllilkiaa a
Denar
naložite naiboliše in najvarnejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
registr. zadrugi z neome eno zavezo
^ ..................................................................11. u, u i, L i. m 11 -, H..............
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6%
natrlmesečno odpoved
po 7-8%
AHlIOltliV
najboljše sredstvo za pokončsvanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listnih uši i. t. d.) 133 se dobi pri sledečih prodajalcih:
Ljubljana: CHEMOTECHNA, Mestni trg 10 (proizvajale«). Ljubljana: Kmetijska družba, Turjaški trg 3. Maribor: Kmetijska družba, Meljska cesta 12. Maribor: M. Kane, drogerija, Slovenska ulica 10, Novo mesto: Podružnica Kmetijske družb«. Brežice: Zveza podružnic Kmetijske družb« za br«i, okr. Celje: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta. Kamnik: Anton Lap. Kočevje: Podružnica Kmetijska družb«. Kranj: Franc Berjak. Krško: Edvard Ivanug. Laško: Podružnica Sadjarskega društva. Ljutomer: Martin Slivar, Ormoška cesta. Mokronog: Srečko Š i r c e I j. Oplotnica pri Konjicah: Bogomir Habit. Ormož: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek. Ptuj: Franc Brezovnik, nasproti samostana. Sevnica: Josip Skerlj. Slov. Bistrica: Podružnica Sadjarskega druitva. Šoštanj: Ivan Senica.
Zahtevajte navodila za uporabo y>rf v® H» prodajalci!».
■ L
- •«i •*•
Fran Strupi, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in
točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo.
* Najvarnejše in najboljše naložite denar pri £
Ljudski posojilnici v Celju i
tš «
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv ▼si člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52.000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
? %
S >
Ž? »

Zadružna gospodarska banka d.d
Podružnica Maribor
milllllllllllHIIIIIIIIIIII!lllll!IIIHIIi|!lf
UIIIIIIIHIIIIIIII'llllllllilillllillllilllllli
V lastili novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice lo v tekočem računu.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.

			
1 hfln.s	v	,,.Vo»!<-//.\Av//i (fiisito'ifir/ii" iiiin ntrfifPji	H.sprh !
KLOBUKE, ZIMSKO PERILO, ČEVLJI, OBLEKE (moške in otroške) gamaše, plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637
Jakob Lah-Ma ibor sarro Glsvnitrg 2
Velika izbira, najnižje cene!
ANTON LECNISC
stanov.
URAR- ZLATAB- OPTIK CELJE. GLAVI*] TRG 4 Ha)večja «a-■ Sro,.log« ar, «lat-S ^¿T? alna In «re-brnlne, očal, pore nlh pr-Kapaje srebrne krone po fiajviftjl dnevni ceat. 1501

trgovino, kjer bil se boljše in ce-1569 nejše kupilo kakor pri
Frani Kolrič v Apačah
Dnevno prihajajo velike množine poletnega ,blaga v najnovejši in najlepši ma	izpeljavi.	•
I
M.
i
ü m
S i
Čl
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
fin
n
U.J
y
milu
V Celju, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru)
ScnC......ro/X, 7 ZrriK	Za hrann- vloge jamči poleg premoženja hranilnice
denarju nedoletnih. k' ga vlagajo	v	A	1 •	Hranilnica daje posojila na zem-
sodišča, tei naložbam cerkvenega	C A TT1	O CjGiIS	Ijišča po najnižji obrestni meri. —
in občinskega denarja posveča po-	I11VOIV XJW,JV	*
«efcno pažnjo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	z vsem premoženjem In vso davčno močjo,.
V se prošnje rešuje brezplačno.


Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin. poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodar ja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar. Maribor.