It e :
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriraaje znaten popust.
Še en predlog v zadnjem trenotku,
(Iz Podgrada.)
Vaš uvodnik iz ptujskega okraja govoril nam je vsem iz srca. Krivice se nam godijo, nasilstva, katera nam je trpeti od vseh strani, tudi od tam. od koder bi smeli pričakovati pravičnost in pravo, od državnih in deželnih oblasti, vpijejo že do neba; samomor-stvo bi bilo, ako bi vse to še nadalje mirno prenašali. Kam to vede, kaže ravnanje občinskih zastopov, posebno v Celju in Maribora, katerih besn? sovražnost proti vsemu slovenskemu je že naravnost barbarska in postavlja čisto odkrito na mesto pravice in prava, moč pesti in denarja! O tem dovolj jasno govore ne samo zadnji sklepi o izvesnih tablah in napisih, ampak tudi postopanje celjske občine proti Celjski posojilnici, kateri dela zapreke že cela leta in ovira izdanje koncesije za zidanje novih hiš! Tako daleč" šega mržnja te gospode, da rajše gU-dnjo' «vieiiàòtt ìd y nummi» gn	sredi
mesta, kakoj- bi dali Slovencu dovoljenje, da si tu sezida hišo, ki bi bila mestu samemu v okras! Prehodite lahko ves svet in ne böte našli nikjer take divjaške zagrizenosti. To je pristen plod nemške kulture na Spodnjem Štajerskem. Pa to ni dovolj, kaj delajo z okoliško šolo v Celju, katero ovirajo že sedem let in jo bodo še tako dolgo ovirali, da sezidajo svoje velikanske šole v Gaberjih, ki naj nam potujčijo celjsko okolico. Sedem dolgih let se to vprašanje, ki je za-naš narodni obstanek vitalnega pomena, ne gane z mesta! Ne namestništvo, ne ministrstvo nam noče dati pravice, ki nam gre. Vsi tisti izgovori, katere navajajo proti zidanju okoliške šole v
mestu so puhli in prazni ter stoje na starih, preperelih uradniških naredbah, ki nimajo ne smisla ne temelja v živi potrebi; naša zahteva, da se nam da šola, pa je zahteva našega življenja, naše narodne eksistence, karero mora vlada one države, katere smo podaniki bolj upoštevati, nego stare preperele burokratske naredbe in pravna zavijanja naših i arodnih sovražnikov. Smo li še v pravni državi ali nismo? Smo li morda obsojeni, da nas ubije brutalna nemškutarska pest in da nam, da bi preveč ne kričali, birokracija maši usta s takimi predpisi, mesto da ram pomaga do našega prava? Na ta in enaka vprašanja bo treba sedaj odgovoriti. Naši poslanci bi morali na ta vprašanja zahtevati odločnega odgovora in garancij za to, da se nam dajo naše pravice, predno se tako navdušeno potegujejo za vlado in njene volilne reforme. Dr. Šusteršiču mi obmejni Slovenci ne moremo zaupati, ker je do zdaj "pokazal,"da jé "gledal v prvi vrsti na to, da zagotovi vse kranjske mandate :<vrvff sFfanki, in so ta račun po odsekovem načrtu morali plačati Korošci in Štajerci. Govorniki ..Slovanske zveze"' obljubljajo, da bodo zastavili vse svoje moči, da se načrt v zbornici popravi in da se Korošcem in Štajercem storjene krivice odstranijo. Mi poslance prosimo in jim svetujemo, naj to tolikrat dano obljubo tudi spolnijo, ker mi volilci je ne bomo pozabili. — No, ne prepuščajmo vsega poslancem, ne zanašajmo se samo na nje, storimo tudi sami, kar je še mogoče storiti, da se bo čulo in izvedelo na najvišjih mestih, da si ne damo več kršiti pravic, ki so zajamčene vsakemu državljanu in da zahtevamo, da se upoštevajo naše dejanske potrebe, utemeljene v živem življenju, v resničnih narodnih
in gospodarskih razmerah, da se nas ne zavrača in ne odbija več s puhlo sotistiko naših sovražnikov in. starimi, že davno mrtvimi paragrafi preperelih uradnih predpisov in postav. Pošljimo veliko deputacijo na Dunaj, v kateri bodo zastopane naše kmetske in mestne obgine, naši župani, naša politična društva m vsi stanovi. Pošljimo to deputacijo na Dunaj, naj ona govori, če poslanci ne morejo, naj se njo posluša, če poslancem ne verjamejo.
Požurimo se, čas hiti. če ga tj zamudimo, bode za večno zgub'jan. Predno pa izvolimo in sestavimo deputacijo, skličimo shod v Žalec, povabimo nanj tudi brate Korošce, da z njimi vred storimo složne korake v dosego svojih pravic. To bode najkrajša pot, da se začuje naš glas, kjer ga še niso slišali, ali niso marali slišati. Nas pa sili že samo življenjski nagon, da storimo to v svojo samoobrambo. Dovolj je bilo besed — sedaj je pa čas za de j inja !
Še enkrat štajerska kme-družba in mi.
tijska
Pred kratkim se je čitalo po časnikih, da je poslanec dr. Korošec interpeliral poljedelskega ministra radi naše „Slovencem toli naklonjene'1 kmetijske družbe. Človek bi mislil, da bo že vest o interpelaciji zadoščala ter prisilila družbo upoštevati odslej nekoliko več pravičnosti napram vedno preziranim Slovencem. Toda nemški Mi-helni se nikakor niso dali upogniti. Baš v 21. štev. „Landwirtschaftliche Mitteilungen'1 je v poročilu o odborovi seji dne 3. oktobra čitati nova. nam Slovencem založena zaušnica.
V tej seji je prišla na dnevni red tudi prošnja kmetijskega potovalnega
učitelja Goričana, da se naj dovol-' ustanovitev podružnice za Sv. Mihel pri Mozirju.
Dobrorejeni, od slovenskih žuljev obogateli zaeno tudi „deževni'1 poslanec Lenko iz Št. Petra v Savinjski dolini je odprl pri tej priliki kot referent svoja usta in izrazil, da po izvedbah pri kompetentnih osebah, (menda nemškem Mesiju^Wastianu) ni za kraj potrebe kmetijske podružnice. Kvasil , j nekaj v bikorejski zadrugi, o nabavi umetnih gnojil, in drugih kmetijskih potrebščin, kakor da bi tiste ne spadale v delokrog podružnic.
Da bi se pred javnostjo še malo bolj pokazala Lenkova imenitnost je tudi omenil, da goji v obče pomisleke proti nadaljnemu ustanavljanju podružnic na Spodnjem Štajerskem. Torej po njegovem, Slovencem ničesar več! Ker pa je Lenkova nemškutarska uma-zanost že dobro znana in si je bil t«di tokrat' s vest, da pač Slovenci te njegove ljubke brce ne bodo kar mir-nodušno sprejeli, jgjavil je navid^/no. dà odlaga svoje odborniško mesto. A take može poštenjake mi že dobro poznamo; to je bil samo pesek v oči; dal se je seveda preprositi od ostalih odbornikov in je zopet ostal.
Gospod Lenko, mi pa vam izjavljamo, da bi nam vi storili veliko uslugo, ako bi enkrat svoje besede v dejanje spremenili. — Vsem je še v spominu boj Slovencev za meščanske šole v Žalcu in v Trbovljah. Da ni bilo treba tistih privoliti, sklenil je deželni odbor, da pred reorganizacijo sploh odklanja vsako ustanavljanje meščanskih šol. Tista reorganizacija pa je morebiti še najmanj deset let pred nami.
Na to stališče se je postavila tudi štajerska kmetijska družba z dičnim
LISTEK.
Räkoczy li.
Karakterističen je dogodek Ra-koczyja za ogrske razmere, karakterističen zato, ker jasno vidimo na njem, kako prehaja na Ogrskem vsako demokratično, socijalno gibanje od prvotnih voditeljev v roke aristokracije, katera spi emeni njega socijalni značaj v narodno gibanje, zavaruje s tem sama sebi ovladnjoč položaj — ter nadaljni boj opusti.
Rakoczyjevsko gibanje je pravzaprav ljudsko gibanje, gibanje potlačenih sužnjev, kateri so iskali rešitve od iz-sesovanja od strani plemstva in vlade, kateri so čakali odrešenika, da bi jim olajšal breme, čakali voditelja, kateri bi prišel, „da prežene porcije (davke) iz dežele in osvobodi sol", kakor so si lapidarno stilizovali svoj program.
V narodu so živele še stare tradicije nezadovoljnosti z leta 1514. iz dobe nesrečnega kmetskega kralja Jurja Doža.
Rakoczyjevsko gibanje, katero se imenuje tudi kuruško gibanje, je pravzaprav revolucijonarski boj potlačenih, vbogih slojev naroda proti bogatemu plemstvu in krvave davke izžemajoči avstrijski vladi. To so bili časi, ko je, po besedah samesra Rakoczyja zamogel kmet imenovati samo dušo svojo, ko je, kakor poje kuruštia pesem: „s krvjo oral zemljo, s krvjo jo branal". Vlada je obkladala vbogo ljudstvo s strašnimi davčnimi bremeni, upeljala je takrat užitninske davke, in grajščaki, katere je brezobzirnost avstrijske in turške vlade podpirala, so robote še poostrili. Povsod je gorelo sovraštvo proti tiranski avstrijski vladi, proti tuji armadi in proti plemstvu, ki je izterje-valo davke in roboto. „Ogrski tlačani goje tako sovrištvo proti svojim go-
spodom in proti plemstvu, da. kakor je videti, tudi zdaj nočejo nič drugega nego maščevati se za svojo zgubljeno svobodo" — piše še mnogo let kasneje Rakoczy v svojih spominih.
Kmetsko gibanje bilo je pa brez organizacije, razcepljeno. Iskali s.o voditelja, kateri bi se jim postavil na čelo in ki bi je s svojo očarujočo močjo zjedinil vse proti sovražnim graščakom.
Pogledi vseh obrnili so se na Rakoczyja. Narod ni to prav nič motilo, da je bil tudi Rakoczy sam eden teh sovraženih gospodov, da so tudi na njegovih graščinah stokali tlačani — Ra-koczyjevo posestvo je merilo nad en milijon juter zemlje — narod je videl v njem le tovariša v bolesti, človeka, katerega je preganjala ista sovražna vlada, proti kateri je bila v prvi vrsti namerjena njegova jeza. Spomladi leta 1703. sta poslala k njemu na Poljsko, kamor je bil pobegnil iz cesarske ječe,
voditelja vstašev, Vojtek Kiš in Tomaž Esze, dva sla s prošnjo, naj pomaga zatiranemu narodu. Rakoczy se je že prej bavil z mislijo, dvigniti se proti dunnjski vladi in se je že pogajal z Ludovikom XIV. (kraljem francoskim), kateri mu je zagotovil denarno pomoč, a njegov namen je bil na izdajski način zaprečen in Rakoczyja so vrgli v ječo. S pomočjo jezuitov se mu je posrečilo pobegniti. Zato je drage volje sprejel kmetske sle in poslal je takoj vstašem zastave z nadpisom: pro Deo et liber-tate (za Boa:a in svobodo) in priporočilom, naj nič ne začno, dokler sam ne pride.
Narod pa že ni mogel več čakati in se je spustil takoj v boj. Szatmarski župan Karolyi je pa vstaše premagal. Rakoczy je bil že na potu s pomožno četo Poljakov, zbral je okoli sebe razpršene kmete in se bojeval naprej. Sreča mu je bila spočetka neizmerno mila, mali plemiči (zemani), ki so bili
Lenkom vred in sklenila odslej odklanjati vsako novo ustanovitev kmetijskih podružnic.
Torej Slovenci bi bili še za to borno ' drobtino ogoljufani. Nemci imajo za se že polno število dobro subvencioniranih podružnic in ne rabijo nobene več; Slovenci pa, ki so se v zadnjih letih vendar enkrat domislili, da tudi oni plačujejo mnogo davka ter jim torej izvestno pristoja tudi nekaj podružnic, so tudi za to nado ogoljufani. Torej Nemci ne privolijo nam nobene podružnice več!
Menim, da te ,.ljubeznjivosti" ne bomo kar meni nič tebi nič pogoltnili. Vstati je treba, postaviti se nemški oholosti po robu!
Mirovati ne smemo preje, dokler se ne ustanovi za Spodnji Štajer posebna kmetijska družba; to moramo doseči, kajti Nemci nas hočejo gospodarski popolnoma uničiti! Saj vidite, kako se odlaša z obljubljeno nam kmetijsko šolo!
Poslanci, narodni voditelji, občine slovenske na noge. povzdignite glas za bedni' naš narod!
K že obstoječim podružnicam po naših krajih pa marno pristopajte, posebno k tistim, ki so dosedaj še v nemških rokah! Izpuliti jih morate našim nemškutarjem iz rok. Ne poginiti. ampak živeti hočemo, to bodi naše geslo!
Svetovno-politicni pregled.
Domače dežele.
Posi. dr. Tavčar, kot glavni govornik proti Gessmannovemu predlogu je v svojem govoru povdarjal, da je liberalna slovenska stranka stavila predlog, naj se upelje splošna in enaka volilna pravica, ko sedanjim zagovornikom vladnega predloga iz Ljudske stranke še na misel ni prišlo, da bi kaj tacega zahtevali. Njegova stranka ni nasprotna splošni in enaki volilni pravici, pač pa se" stavi odločno nasproti vladnemu predlogu, ki je nepo-polen in za nas Slovence posebno škodljiv. Bolje bi bilo, da se ta reforma oktroira, nego da jo zbornica sprejme, kajti tako bi bila vsaj krona odgovorna za vse posledice te postave in ne poslanci. Ta nepopolna postava bode s pomenik sramotilnega dejstva, da so Slovani v Avstriji imeli v tre-notku. ko se je šlo za najvažnejše interese narodov v odseku le manjvredne zastopnike. Govornik tudi pov-darja, da se je krona vmešala v to vprašanje s tem, da je na parlamen-tarične ministre uplivala in jim priporočila, naj zastavijo ves svoj vpliv v to, da bodo stranke, katere stoje
za njimi, reformo sprejele. Tudi Mlado-čehom očita, da so oni pomagali dr. Šu-steršiču slovensko napredno stranko na Kranjskem položiti v gròb in jej odvzeti vse mandate. Konečno izjavlja, da bode on in njegova stranka glasovala proti Gesšmannovemu predlogu.
Na to je govoril glavni'govornik Schöpfer za ta predlog. Povdarjal je potrebo temeljite premene sedanjih razmer in odstranitev vseh privilegijev, na katerih mesto treba postaviti voljo narodov. Ko bode pri nas to izvedeno, se tudi Ogri ne bodo več mogli upirati demokratizaciji njih parlamenta in podeljenja pravic nemadžarskim narodnostim.
Uspeh glasovanja je bil presenetljiv: za nujnost je glasovalo 221 proti 46 poslancev, glasovanja se ~ je vzdržalo 130 poslancev. Proti so glasovali Schö-nererjanci, veleposestniki, češki radi-kalci, slovenski liberalci in Sternberg. Rezultat je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem na eni strani in z neču-venimi psovkami od strani Vsenemcev. Teh pa ni nikdo smatral resnim, pač so vsi brez razlike na stranko norce brili z njih.
Na to se je koj začela generalna debata. Prvi je dobil besedo poročevalec Locker, ki je povdarjal velik pomen reforme, ki je v tem, da bodo odstranjene kurije in vpeljana splošna volilna pravica. Postava je pač nepopolna ter nosi vidna znamenja kompromisa; no v danih razmerah ni bilo mogoče vstvariti kaj boljšega. Velika množica zahteva vstop v javno življenje in mi se hočemo posluževati splošne volilne pravice kot sredstva za kulturni razvoj ljudstvajn se tako izogniti pouličnim bojem ter tako dokazati, da imamo [razum in smisel za zdravo socjalno politiko.
Zastopnik veleposestva grof Sylva-Taronca se je izjavil v imenu svoje stranke zoper novo postavo.
Poslanec Ofner pozdravlja v imenu soc. demokràtov novo postavo, kot začetnico novo srečnejše dobe za države.
Ministrski predsednik Beck je tudi govoril za postavo in kadil veleposestnikom ter izrazil željo, da bode tudi po uveljavljenju nove postave mogoče, da bodo njih talenti in njih državniške zmožnosti še nadalje služili državi. Svoj govor je končal z besedami: „Prekoračili smo Rubikom, nazaj ni več mogoče!"'
Zastopnik ustavovernega veleposestva grof Stürgk je izjavil, da bode njegova stranka iz narodnih in socjal-nih obzirov glasovala proti postavi.
Generalna debata bo že danes končana. Obstrukcija je že čisto potihnila.
Pododsek ustavnega odseka je sprejel postavo o imuniteti poslancev.
Predsednik ogrskega parlamenta g. Justh se ui hotel vdeležiti pogreba pok. nadvojvode Otona, dokler mu niso uradno priznali, kako mesto mu gre kot predsedniku, v vrsti državnih dostojanstvenikov. Justh ni hotel, da bi se njega kot predsednika ogrskega parlamenta postavilo za kake tajne svetnike in generale. Njegovi želji se je takoj ugodilo in mu določilo mesto med zastopniki ogrske vlade. Ta samozavest je pač vse hvalevredna.
Manj hvalevredno je pa to, da minister Košut zahteva od pristašev svoje stranke, da bi ne smeli ni .z besedico kritikovati postopanje sedanje vlade. Da nadalje on, ki je nekdaj tako rogovilil in ščuval narod proti ministrstvu Fejervaryjevemu, ter huj-skal. naj se ne plačuje davkov tej „neustavni"' vladi in naj se ne dovoli ni novčiča za njene izdaje, sedaj pa, ko so gospodje sami ministri pa sami predlagajo, naj se prizna kot zakonite vse izdaje tega ..neustavnega" ministrstva in naj se spolnijo vse pogodbe, katere je Fejervaryjeva vlada sklenila s komur koli si bodi. Tako se menjajo časi.
Vnanje države.
—	Rusija. Stranka „mirnega ob-novlenja" je izdala proglas na volilce, v katerem pravi, da bo pobijala razjedajoče ekstreme na obeh straneh: ostanke starega upravnega sistema in revolucjjonarno anarhijo. Po svojem programu se ta stranka loči od drugih vstavnih strank s tem, da ne stopa v nikake zveze z ekstremi ter da je neizprosna nasprotnica vsake neustavne vlade. Na mesto samovoljnosti mora stopiti pravo. Sedanje ministrstvo pobija revolucijonarno gibanje z revolu-rijonarnimi sredstvi, zato obstoji tako nasprotje med stranko mirnega obnovljen ja in sedanjo vlado.
—	Srbija. Skupština ima deset dni počitnic. V ministrstvu se vrše velike premene. Govorice o odstopu Pašiča se vzdržujejo. Pogajanja glede posojila še niso dovršena. Te dni pojde finančni minister v Pariz, da se končno dogovori z Otomansko banko o pogojih, pod katerimi bi ta dovolila posojilo.
—	Črna gora. Naroana skupština je bila 8. t. m. s prestolnim govorom odprta. Knez Nikola poudarja, da ga navdajajo želje, vstreči želji svojega naroda in mu podati vstavne pravice. Prestolni govor konstatira dobre od-nošaje med Črno goro in vsemi drugimi državami.
—	Nemčija. Govorica o kance-larski krizi je čedalje glasnejša. Govori se, da bode vstvarjeno novo dostojan-
stvo vicekanclarja za notranje stvari. To bi bil baje že dokaz, da je Biilow v nemilosti.
— Italija. Zakladni minister Majorana je v svojem govoru v Catanii izjavil, da bode vlada izdala za dobo 10 let po 20 miljonov na leto za spo-polnitev armade, vzlasti topničarstva. Izdala bode pol miljarde za ureditev vželezniškega prometa, kateri pride de-finitivno v državno last. Nadalje bode vlada izdala več postav o socjalnih reformah, kakor tudi postavo o varstvu umetnin v Italiji. Minister je nadalje konštatiral zboljšanje državnih financ. Italijanski državni proračun je končal za leto 1888/89 z deficitom od 456 miljonov. Upravno leto 1905/06 je pa končalo s prebitkom od 63 miljonov. V tej kratki dobi so se torej zboljšale italjanske državne finance »a pol miljarde na leto. Italija ni v tem času napravila ni novčiča dolga v inozemstvu in je vrhu tega znižala obrestno mero za vse svoje državne dolge, ne da bi bil zato padel kurs državnih papirjev. V resnici sijajen uspeh!
Dopisi.
Iz Škofjevasi pri Vojniku.
Dan na dan slišimo pri nas o pretepih naših fantov. Kdor se jim ne pridruži. kdor v svojih mladih „norih letih" ohrani še nekaj treznosti in nekaj tistih lastnosti, katerih zahtevamo pri vsakem, tudi mladem človeku, da mu 1 pravimo še človek — ta je v očth naših vročekrvnih fantov manjvreden bojazljive, ki zasluži, da se ga ob pi vi priložnosti pošteno naklesti, da se mu da čutiti trde, v večnih pretepih iz- | kušene pesti. Taka je mladina pri nas. . Večkrat so nas že zasluženo zato 1 ozmerjali razni časopisi, seveda ni pomagalo nič, ostali smo kakor smo bli. Nam pa ni tukaj na misli s tem dopisom koga dražiti, pač pa vas vprašamo, vas resne in pametne može v Škofjivasi odkod vse to pride, kaj je krivo, da je naša mladina tako sirova in podivjana, da je že na tako slabem glasu ? Ali ni tega krivo pomanjkanje vsake izobrazbe, kaj pomaga, ce se večkrat hvalimo in ponašamo, da smo tu doma in se norčujemo iz „neumnih hribovcev"' kakor radi pravimo — sami smo pa slabši, daleč za onimi. Če zna ta ali oni par nemških besed, zato je še lahko vedno velik „butel". Vprašam vas. jeli vzel kateri naših fantov kedaj kako knjigo ali časopis v roke, odkar jfl je zapustil šolsko klop. Človek pa, 1 ki hoče ostati in pravzaprav šele po--* stati res pravi človek pa potrebuje zraven telesne tudi duševne hrane. Te pa ne dobi pri popivanju in pretepih — pač pa v dobrih knjigah in dobrih
tudi nezadovoljni, ker jim je Leopold L naložil velike davke, ogibali so se selskega upora, ker so čutili, da je pravzaprav obrnjen proti njim.
No, vse se je obrnilo, kakor hitro se je vrgel szatmarski župan Karolyi na Rakoczyjevo stran, ker ga je bil cesar razžalil s tem, da je odklonil njegove predloge. Tudi ostalo plemstvo se je pridružilo Rakoczyju, kateri je je potolažil s tem, da se ne bo zgodilo nič na škodo njegovih privilegij.
Tako je prešb celo gibanje v roke plemstva, katero mu je zgodaj odlomilo socijalno ost ter je spremenilo v boj za neodvisnost Ogrskega. Naglo so pridobili celo tedanje avstrijsko Ogrsko, to je današnje Slovaško in spuščali so se že onkraj Donave; opiti te sreče, odstavili so Habsburžane in imenovali so Rakoczyja svojim knezom, kateremu so dali poseben, svet 24 gospodov na stran.
Narod je kmalu sprevidel, da je osleparjen in se je začel vmikati s
pozorišča, gospoda sama pa se ni mogla vzdržati. „Boj, kateri je začel kakor boj kmetskega ljudstva proti svojim ogrskim in neogrskim izsesevalcem. zvrgel se je s tem, da se mu je pridružilo plemstvo, v takozvani narodni boj, katerega konečni uspeh je bil ta. da so bila privilegija tlačiteljev oja-čena in nadloge in muke tlačenih pomnoži.. Szatmarski mir je 1711. 1. zapečatil poraz Rakoczyjev, kateri je bil, ne hoteč se podvreči cesarju, prisiljen, iti v pregnanstvo na Poljsko, na Francosko in naposled na Turško, kjer je tudi 1735. 1. v Rodostovi umrl.
Potomci onih, kateri so Rakoczyja izdali, gospodarijo danes na njegovih posestvih in spuščajo se z dolgega časa na pot njegove politike. Politika neodvisnosti, samostalnosfi. Tradicije te politike niso zginile še na Ogrskem, Kdo so pa nje oznanjevalci! Košutovci so prav dobro računali, da ima misel neodvisnosti trdno podlago samo v širokih vrstah naroda. Zato je bila
njih politika tako demokratična in na-prednjaška. Nekdaj! Pa kakor hitro so zapazili plemenitaši, madžarski feudalci, da Košutovsko gibanje nenavadno raste in da postaja mogočen činitelj v parlamentu, ,da so njih privilegije v nevarnosti pred to demokratično stranko — so prelicitirali, da se izrazimo tri-vijalno, demokratične zahteve, prelicitirali narodne zahteve, vrgli so se kar v množicah v needvisno stranko in jo tako popolnoma okupirali. Tisza mlajši jim je bil zato nevaren, ker ni držal z visoko aristokracijo, ampak rajše podpiral zemanstvo (malo aristokracijo.) Zato ta neizprosni boj, katerega so začeli proti njemu in katerega je Ko-šutova stranka začetkoma radostno pozdravila, kateri je pa končal tako, kakor je pač končal, kakor hitro je prišla zopet ona aristokracija na vlado. Še pred letom smo slišali samo: Brez madžarske komande, brez madžarske armade, brez carinske ločitve ni govora. Apponyi se je hotel preseliti v
Ameriko, če ne bo madžarske komande. Danes sedi tudi brez tega prav ko-modno na ministrskem stolu. Njih interesi so zavarovani. Ne grozi jim tuje preplavljenje na škodo njih agrarnega sistema. Zato ne govore več o carinski ločitvi — saj jim je tako neprijetna! Zato bodo tudi glasovali za teh 20 milijonov za armado in gotovo tudi za povišani kontingent rekrutov. Saj je vendar danes vlada v njih rokah ter jim je na Wekerlova usta obljubila, j da s progresivnim davkom ne bo nič! *
To je tajnost madžarske politike: ohraniti in obdržati privilegije vladajočega sloja, ko to gre v zvezi s kroip, ko ne gre, z narodom. In ko bi postale zahteve ljudstva nevarne, dovolj je, da se tako gibanje okupira s plemenita-škimi demokrati a la Apponyi, in ljudsko gibanje je razbito in razcepljeno. Tako se je zgodilo za Rakoczyjeve dobe, tako se godi še dandanes in se bode godilo, dokler ne bo na Ogrskem prave demokracije.
časopisih. In tega pri nas ne poznamo, mi, ki se le radi norčujemo iz takih društev, kjer najde človek vsega tega' kar potrebuje za svojo izobrazbo, za svoj napredek, da ne ostane taka, kakor je bila pred tisoč leti, da ne postane kakor neumna živina. In kaj si moremo potem, če piše o nas Slovencih nemški časopis ,.Kärntner Wochenblatt", da smo lopovi in obcestni roparji, ki smo zreli za vislice.
Pred kratkim je bil izvoljen pri nas nov občinski odbor. Vam možem polagamo na srce, prosimo vas, bodite napredni in ustanovite v Škofjivasi kako ljudsko knjižnico, dajmo mladini knjig in časopisov in začeli se bodo fantje sramovati svojih neumnostij — in zavladalo bo pri nas lepše življenje. To bo več izdalo, ko vsi zapori. Sveta dolžnost občine je, da to stori, to bo vaše veliko delo občinski možje, če se vam to posreči.
Vaš dober prijatelj.
Iz Velenja. Dopis iz našega okraja, ki ste ga nekoč na prvem mestu v svojem listu objavili, je nekatere ljudi silno neprijetno zadel. Vskipeli so in začeli so hujskati proti diplomiranim babicam in proti vsem, ki si prizadevajo iztrebiti vraže in babjo vero iz ljudstva ter ljudi poučiti s pametnim in razumnim postopanjem v bolezni in ob porodih. To svoje sovraštvo do napredka opravičujejo s tem, da so zdravniki in diplomirane babice predrage in da se zato ljudje ne marajo obračati na nje. No gospoda bolje bi bilo. da bi naravnost povedali, da vam je v prvi vrsti do tega, da ljudstvo ostane v svoji stari nevednosti če mu je to še tako škodljivo in nevarno, kakor smo že v omenjenem članku opisali. Radi bi se tudi ljudem prikupili s tem, da ste vi edini, ki biga radi varovali nepotrebnih stroškov za zdravniško in strokovnjaško pomoč, Kam vede ta vaša prijaznost, se je pokazalo, ko se je nek nesrečnež obrnil na „zagovarjalca" namesto na zdravnika. Če je v tem slučaju kmet priredil par krajcarjev je zato izgubil otroka! Tako se bode žalibog še večkrat zgodilo. Konec tega pa bo ta, da da bo ljudstvo naposled vender spregledalo in spoznalo svoje prijatelje in svoje sovražnike. Nam se tega trenotka ni bati, vam pač, ker ta ča^ bo tudi konec vaše moči. Človeku, kateremu ni do resnice, ne bode nikdo verjel in zato se bode tudi vam tako godilo, da vam ne bodo nič več verjeli in se bodo z nejevoljo obračali od vas. — Kar se pa tiče vaše trditve, da se tudi z gmotnih obzirov ljudstv o ne more obračati na zdravnike in diplomirane babice bodi vam povedano, da bodo revni bolniki in revne porodnice tudi pri zdravnikih dobili ne samo strokovnjaško pomoč ampak tudi toliko krščanske ljubezni in usmiljenja, kakor pri vaših starih ženicah in zagovarjalcih. Nikdar še nismo slišali, da bi bil kak zdravnik ali kaka diplomirana babica zahtevala od revežev take nagrade, da bi je ti ne mogli, plačati. Prepričani smo tudi, da bode vsak, ako vidi, da mu ljudje za njegovo strokovnjaško pomoč ne morejo nič plačati, ljudem tudi zastonj pomagal — iz čiste ljubezni do bližnika, ka kor nas to vera uči.
Grobelno. Rogaška lokalna železnica pelje tukaj tik Vongovih poslopij preko okrajne ceste. Ker pa med Grobelnem in Rogatcem le dva mešana vlaka na dan sem in tja vozita, je osoben prihod na štacijo Grobelno peš in z vozovi po okr. cesti jako živahen. In vendar ga, kar ga pride od vzhoda, južna železnica na nečuvan način ovira. Ona' namreč nima v postaji Grobelno za več svojih vlakov naenkrat dovolj prostora, t. j.
primanjkuje ji tu na lastni progi nekaj tirov. Zato mora včasih kak svoj tovoren vlak na rogaško progo postaviti, da se promet na glavni progi ne le brez ovir, marveč sploh vršiti more. Tovorni vlaki so pa navadno jako dolgi. Zgodi se toraj, da tak na rogaško progo porinjeni vlak, ki pravzaprav na njej nima stati, preko okr. ceste zapelje, ter tam tako dolgo stoji, da se glavna proga zanj sprazne. Vsled tega, da je okr. cesta tako za-ježena, vstaviti se mora na njej pred tovornim vlakom vsak pešec, vsak voz in čakati, da se istemu spoljubi se s ceste spraviti. Do tje pa ne mine ena, dve minuti, marveč dosti minut: Marsikomu se pa mudi h kakemu osobnemn vlaku nčj, postajo, a tovorni vlak ga zadržuje! Tako nastopanje juž. železnice mora nehati! Če je postajna naprava na Grobelnem za vlake južne železnice premajhna, se mora pač povečati. Nikakor pa ni rogaško progo na tak način v prid južne železnice, a cestnemu prometu na škodo vporab-Ijati. Enkrat za vselej se s tem javno in odločno to tirja!
Iz Trbovelj. Vendar se je enkrat ustanovilo velevažno in prepo-trebno „Okrajno učiteljsko društvo za laški okraj s sedežem v Trbovljah"'. Dolgo časa so se za društvo vneti možje posvetovali in prigovarjali to ustanovitvi društva, toda manjkalo je splošnega zanimanja, sosebno največ radi tega, ker je bil laški okraj spojen v enako društvo s celjskim okrajem. Končno je prišel odločilni, težko zaže-ljeni dan. dne 4, novembra 1906 na Zidanem mostu, kjer se je zbralo kljub najslabejšemu vremenu, kar si jih moremo misliti, lepo število, 32 učiteljev in učiteljic. Ves okraj šteje sicer nad 60 učnih moči; neudeleženci, ki so večinoma po več ur oddaljeni od želez-ničnih postaj, je gotovo zadrževalo, kakor smo omenili — silno grdo vreme, a ne more biti brezbrižnost in nezavednost. Z veseljem smo pozdravili kot kuma na shodu c. kr. okr. šol. nadzornika in ravnatelja gosp. G. Vodnšeka. tovariša-predsednika in odbornika celjskega društva Gradišnika in Kranjca in kumici gospo Četinovo iz Laškega in gdč. Gnusovo iz Dola. Predsednikom shoda je bil enoglasno izvoljen g. nadučitelj Kropej iz Zidanega mosta, kateri je otvoril shod z lepimi besedami. Primerjal je shod, namignivši na slabo vreme, novoporočencema, katera imata veliko sreče in zaroda, ako se poročita ob takem vremenu. Kakor se je med njegovim govorom hipoma nebo zjasnilo, tako naj posije solnce tudi v organizacijo učiteljstva laškega okraja. Sklicatelj gosp. A. Gnus, nadučitelj na Dolu je poročal o delovanju ustanovnega odbora. Čital je pravila točko za točko, na kar so se pravila sprejela brez izpremembe. Gospodu sklicatelju Gnusu so sledili na njegovo poročilo živahni „Živio"-klici, v znak zahvale za njegov trud, pridnost in vstrajnost. Nato je govoril g. nadzornik G. Vo-dušek o potrebi in koristi organizacije. Povdarjal je posebno o učiteljevi avtoriteti med ljudstvom, katera se doseže le s posebno organizacijo in složno združitvijo vsega učiteljstva laškega okraja. Však učitelj pa, ki ne pristopi k društvu kot redni član, se smatra kot nezavedni .mračnjak, ki nima ne ponosa, še manj pa eneržije biti ljudski učitelj in izobraževalec naroda, Po teh vznesenih in vzpodbudljivih besedah, katerim je sledilo burno in dolgotrajno ploskanje, se oglasi k besedi predsednik celjskega okr. društva tovariš Gradišnik, kateri je za svojo osebo kot predsednik — obžaloval, da se odklopi laški okraj od celjskega, vendar pa ga navdaja s ponosom, da so si njegovi sosedni tovariši postavili svoje ognjišče, okrog
katerega se bodo zbirali v veselih in žalostnih dneh. Iz njegovega govora so zvenele ljubeznjive in mile bratske besede, za katere je žel občno priznanje.
Novi odbor se je sestavil sledeče: Predsednik: Anton Gnus, nadučitelj v Dolu. Podpredsednik: BI. Kropej. nadučitelj na Zidanem mostu. I. tajnik: Miloš Roš, učitelj v Hrastniku, II. tajnik : gdč. A. Fux, učiteljica na Zid. mostu. Blagajnik: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Knjižničarj Ivan Kern, nad-učitel, na Vodah-Troovlje. Pevovodja: Rob. Plavšak. učitelj v Trbovljah. Odbornika: Iv. Četina na Laškem in Jos. Zorn v Loki pri Zidanem mostu.
Po zborovanju je bil skupni obed v gostilni Juvančič na Zidanem mostu. Brzojavno so shod pozdravili: „Trifolij"' celjskih učiteljev pri izpitu v Mariboru in „Breško in sevniško okr. učiteljsko društvo"'. S svojim pohodom so nas počastili razni prijatelji učiteljev; zahvaliti se moramo pa „Posavskemu slavčku"' g. Vargasonu, kateri nam je zapel več krasnih narodnih in mu kličemo „Vedno dobro došel in radostno sprejet v učiteljski družbi"!
Novo. društvo za laški okraj bodi srčno pozdravljeno, dal Bog veliko uspeha in napredka. — „Živelo na mnogaja leta"!
Slovenske novice.
w
Štajersko.
—	Načelstvo „Zadružne zveze" v Celju je imelo dne 7. t. m. svojo redno mesečno sejo. Vzelo se je z zadovoljstvom ua znanje dopisovanje ravnatelja s „Splošno zvezo" kmetskih zadrug na'Dunaju. Pribit je bil faktum in z vsemi potrebnimi dokazi podprt, da daje štajerska dežela velike denarne podpore samo štajerski deželni zadružni zvezi v Gradcu, dočim ne odpade na slovenski Š t a j e r — niti v i n a r j a ! Vzame se na znanje poročilo o izvršenih revizijah pri učlanjenih zadrugah in v „Zvezi" sami. Pristopilo je precej novih zadrug k „Zvezi", ki šteje sedaj 166 članic.
—	Občni zbor „Narodne čitalnice'" v Celju. Ker 3. novembra t, 1. sklicani občni zbor „Narodu- čitalnice" v Celju ni bil sklepčen, se skliče v soboto, dne 10. novembra t. 1, nov občni zbor. ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih udov. Ker zna biti ta občni zbor precej zanimiv, se ga naj članovi polnoštevilno udeleže. Dajmo tudi čitalnici več življenja.
—	Vesela vest. „Cigani" od vseh naših slov. listov naravnost laskavo ocenjena veseloigra, se bodo uprizorili na celjskem odru. „Domovina" je pisala v poslednjem času parkrat zaporedoma o tej za naše večje odre pripravni. izvanredno posrečeni trodejanki. Izražala je srčno željo, da bi se predstavljala na našem slov. odru. Beseda bode meso postala. Dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer se bodo zopet otvorile duri naše. slovenske muze in naši ustrajni diletantje nam bodo pripravili z uprizoritvijo „Ciganov" lep večer. Na Vas, spodnještajerskih njc drugih Slovencih pa je ležeče, da z ogromno udeležbo pripomorete do dovoljnega moralnega in gmotnega uspeha.
—	Učna tečaja, katera priredi „Slovensko trgovsko društvo v Celju" za svoje redne člane brezplačno, pričneta se prihodnji teden. Prva ura bo v torek, dne 13. t. m. v čitalniški knjižnici „Narodnega doma" v Celju ob osmih zvečer. Poučevalo se bode dvakrat na teden in sicer ob torkih enostavno knjigovodstvo, ob petkih pa slovenska korespondenca vsakokrat po po l1/2 ure t. j. od 8. do V2IO. ure zvečer. Odboru se je posrečilo pridobiti
za pouk jako spretne moči v osebi g. Balcer-ja, knjigovodja iz Laškega trga in g. Jos. Smertnika, knjigovodja posojilnice v Celju, prvega za pouk v knjigovodstvu, drugega za slovensko korespondenco in je uspeh tečajev vsled vsestranskih zmožnosti učiteljev zagotovljen.
Odbor je sklenil, da se tečajev lahko udeleže podporni člani proti enkratnemu plačilu 10 kron. katera svota se plača ob začetku.
Prijave sprejema g. Albin Ander wald pri tvrdki Anton Kolenc v ..Narodnem domu" v Celju.
Ugodnost, katero nudi odbor svojim članom z brezplačnim poukom v navedenih predmetih, posebno trgovskim nastavljencem, za katere sta se v prvi vrsti tečaja otvorila, je tako velika, da pričakujemo najštevilnejše udeležbe.
—	„Slovenskemu trgovskemu društvu v Celju" v prevdarek. Dogodki poslednjega časa v zadevi prepovedi slovenskih napisov na izvesnih tablah prisilili bodo naše trgovstvo, da si potom krepke organizacije skuša pridobiti nekako protitežje nasproti našim sovražnikom. „Slovenskemu trg. društvu v Celju", katero je v prvi vrsti poklicano, da ustvari- podobno organizacijo svetovali bi, da si v vsakem večjem kraju pridobi delavno osebo, katera bi bila nekako poverje-ništvo društva in bi mu pomagala izvesti ta namen s tem, da pridobiva ne le redne temuč tudi podporne člane. V večjih krajih, kakor n. pr. v Celju, bi bilo umestno, da se večkrat prirede skupni sestanki, da se člani med seboj spoznavajo in da se jih na ta način pridobi za društveno življenje. Že sedaj bi bilo potrebno, da društvo začne zbirati nekak fond za bolniško in podporno blagajno, katera je gotovo zelo potrebna in bi se v ta namen priredila veselica. Ne mislimo posegati v notranje posle tega društva, ker smo prepričani, da zasleduje tudi ta vprašanja, želeti je pa. da društvo večkrat seznani javnost s koraki, katere je isto v ta namen storilo.
—	Osebne vesti. Gg. profesorja Josip Kožuh in Engelbert Potočnik sta pomaknjena v VII. čin. razred.
—	Posi. dr. Voušeka interpelacijo o napisih v Mariboru in v Celju prinesemo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič.
—	Iz sodne službe. Pri c. kr, okrožnem sodišču, odnosno pri kakem drugem sodišču sta razpisani dve kan-celijski službi v X. in XI. čin. razredu. Zahteva še znanje obeh deželnih je-jikov. Prošnje naj se pošilja do 29. t. m. predsedništvu c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru.
—	Poroka. Dne 12. t. m. bode v cerkvi Matere božj« v Petrovčah poroka gosp. dr. Ernesta Kalana. odvetniškega koncipijenta na Dunaju z gospodično Elo Bergmann-ovo. hčerko g. dr. Mih. Bergmanna in gospe Franje Bergmannove v Žalcu. Bilo srečno!
—	Živinski semnji na Spodnjem Štajerskem. Dne 10. t. m. živinski semenj pri Sv. Martinu pri Vurpergu v mariborskem okraju; svinjski semenj v Brežicah; živinski semenj v Ponikvi pri Šmarjah. Dne 11. t. m. živinski semnji v Ormožu, Sromljah v brežiškem okraju, v Sv. Martinu pri Slov. Gradcu, pri Sv. Martinu na Paki v Šoštanjskem okraju. Dne 12. t. m." živinski semenj v Oplotnici v konjiškem okraju, v Spodnjih Hočah v mariborskem okraju, v Stadlu in Ormožu, v Malih Rodnah v rogaškem okraju in v Marenbergu. Dne 13. t. m. živinski semenj v Ljutomeru , svinjski semenj v Ormožu. Dne 14. t. m. svinjski semenj v Ptuju in v Imenu v kozjanskem okraju in v Mariboru.
—	Surovost. Poročajo nam. da nekateri starejši vojaki, katerim je poverjeno vežbanje rekrutov s temi silovito surovo postopajo; vlečejo je za ušesa, ruvajo za lase, sujejo in psujejo da je škandal. Ljudje, ki hodijo mimo vidijo ne hote vse te surovosti, ki se gode na dvorišču vojašnice v Her-manovi ulici. Ali ni tega še noben častnik opazil? Če ne opozarjamo gospode na to, — naj dotičnim „inštruktorjem" povedo, kako jim je ravnati z rekruti.
—	Iz celjske okolice. Kolikokrat se je že pri nas izrekla želja, da bi se ustanovila po vaseh celjske okolice bralna društva. Če se čuti kje živa potreba, potem jo čutimo mi okoličani, ki smo v tem oziru mnogo na slašem. ko zadnja gorska, vas. — Celjska slovenska čitalnica, v kateri plesni toliko knjig, za katere se ne zmeni nihče — je za nas mrtva in brez pomena. — Med ljudstvom, ki navadno malo kaj bere. se širi nemčurski duh ' — in kedar pridejo volitve tedaj se pa čudimo. kako to, da se ljudstvo tako malo zanima za občino, da je med nami tako malo onih, ki se za kaj zanimajo in da je že toliko naših ljudi, ki so zapustili naše vrste in šli v nasproten tabor. Né pripustimo, da bi nasprotnik še več ljulike zasejal med nas, kot se mu je že posrečilo. Celjski Slovenci, pridite med nas in pomagajte nam pri delu!
Op^ uredništva: Mi smo mnenja, da bi bile za vasi celjske okolice najbolj priporočljive za sedaj ljudske potovalne knjižnice po načinu „Pro-svete".
—	Iz Vojnika. Na podlagi § 19 tisk. zakona prosim, da popravite napačne podatke, ki ste jih spravili v moj zadnji dopis. Torej 1. ni res, da so očka župan težko kovali, res pa je, da so tožbo kovali! 2. ko bi tudi naš oče župan bili kovač, ne kovali bi težko ker znajo nemško, res bi bilo le. da bi lahko kovali, 3. res je, da naš oče kujejo, pa ne železa ampak vsake vrste orožje na „bindišarje", 4. ni res, da sem vam poslal k svoji pesmi tudi melodijo, res pa je, da jo bodo uglasbili gospod organist prote-stantovske nemške cerkve, da jo bodo peli otroci naše ljube nemške šole pri slovesnih priložnostih:
So tožbo kovali
naš očka župan ....
Vojniški nemčur.
—	Požar v Šoštanju. Že ob pol
sedmih zjutraj hitela ju celjska požarna jbramba z navadnimji štrcalj-kami in z vozovi proti Šoštanju,, ob tri četrt na osem so z vlakom odpeljali tudi štrcaljko na par na pogorišče. Gori Hans Vošnjakova strojarna. Natančnejša poročila še manjkajo.
—	IX. izkaz darov za pogorelce v Radmirju v Savinjski dolini. 185 Darovanje v Št. Petru v Sav. dol. 18'— K 186 Anton Perne, posestnik v Gornjem gradu 4— K. 187 Župnijski urad Marija Reka 10'37 K. 188 Dr. Janko Sernec v Celju 10'— K. Vsega nabranega denarja skupaj 2791'39 K Srčna hvala vsem darovalcem!
Odbor za pogorelce v Radmirju.
Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik,
Ignacij Strmecki,
učitelj.
—	Planinske vesti. Obisk koč Savinjske podružnice t. j. Kocbekova koča 109, Lučka koča 19, Gornjegraj-ska koča 112, Mozirska koča 120. — Gornjegrajsko kočo na Menini je popravila Savinjska podružnica pred vhodom ter postavila tam nove mize, klopi, ograjo in za kočo novo drvarnico. — Logarsko dolino je obiskalo
412 tujcev (pri Piskerniku); v Solčavi je bilo pri Šturmu 239, pri VLežiču 139. v Lučah pri „Raduhu" 418 gostov. Na Ojstrici je bilo letos 90 turistov.
—	Povodenj v Savinjski dolini. Vsled neprestanega deževja je v noči od 3. do 4. novembra silno narasla reka Poljska, ki teče mimo Sv. Jurija ob Taboru, okrog Gomilskega in se pod Grajsko vasjo obrne v Savinjo. Vse polje pod Gomilskem je bilo eno samo jezero, in na eni strani je deroča voda preplavljala celo državno cesto, da so pešci precejšen kos morali broditi po vodi. Gostilna Dolinar-jeva, ki stoji ravno na omenjenem mestu, bila je nalik otoku v sredi div-jajočega vodovja. Sploli se nam čudno zdi. da državna uprava ne nasiplje ceste pri km 45 2, ker je tamkaj glo-belj, črez katero je že čestokrat udarila voda. Vrhutega je od dotičnega kamena na spodnjo kakor zgornjo smer klanec, edini od Celja do Vranskega, ki bi se z malim nasipom dotične globeli znatno znižal. Upamo, da ta opomin ne bo našel gluhih ušes.
—	Steklega psa so ustrelili v Go-tovljah. Pes je obgrizel dva človeka in 7 psov, V želodcu so mu našli les, lasi in koruzo. — V okolici Konjic so stekli psi ogrizli pet ljudi.
—	Samomor. V Gornjem gradu si je prerezal z nožem žile na levi roki prevžitkar Matija Glojek. Mož je bil star 76 let. Bil je svoj čas posestnik hiše. katero je pred leti prodal in živel od skupička. Pa tega je zmanjkalo in mož je moral stradati. Bil je prepo-nosen, da bi prosjačil, zato je šel raje v smrt. Našli so ga v postelji mrtvega. Po storjenem delu se je vlegel v postelj in se dobro pokril.
—	V Gornjem gradu je na dan Vseh svetnikov zvečer zapelo „Pevsko društvo" na pokopališču dve žalostinki vedno lepi Jenkov „Blagor mu" in Mendelsohnovo himno „Beati mortui".
—	Gomjegrajska čitalnica je lansko zimo uvedla zabavne večere svojim Članom in upeljanim gostom. Vsako soboto zvečer so bili sestanki pri tomboli, predavanjih itd. Tudi letos se bodo vršili taki zabavni večeri. Prvi je v soboto, dne 10. t. m. v društveni sobi. Knjižnica gornjegrajske čitalnice, ki se je letos ustanovila šteje približno 200 knjig.
—	V Gornjem gradu bodo zidali novo šolo. Dosedaj je šola v najemu v graščini ljubljanskega škofa. Vse predpriprave šo dovršene, tako da se v kratkem razpiše dražba zidanja, Šola bode stala na izborno primernem prostoru in bo pravi kras gornjegrajskega trga.
—	Št. Jurij ob juž. žel. Dne 3 novembra zgorelo je gospodarsko poslopje Ant. Zgonc-a v Kraujači. Zgorelo tudi mnogo krme, slame in gospodarskega orodja. Škode jo okoli 3000 kron. Posestnik ni bil zavarovan. Zažgali so otroci. Nevarnost je bila velika za bližnja poslopja; zato smo se čudili, da ni bilo nobene požarne brainbe na pomoč, akoravno so dve v tej župniji.
—	Ponikva. Naš gosp. nadučitelj rabi samonemško štambilijo za šolsko vodstvo. Ker je pa baje v Lembergu to že od nekdaj tako, je za nas še manj častno, če se ga pri nas posnema, namesto da bi mu mi vzgled narodne probujenosti in zavednosti dajali.
—	Sv. Erna. V vasi prvih „jaj-čarjef in piiranof", (tako se konečni v tu izgovarja: pa tudi bif, pif, jef se mesto bil, pil, jel reče) to je tam, kjer se je najprej na debelo začelo tržiti s> kurjimi jajci in perutnino je zbor občinskih mož sklenil prositi, da se njih šola naj ponemči, ker je za uspešno pridelovanje debelih jajc in debele perutnine zuanje tega jezika neobhodno
potrebnoi Če jes, da pridela največji nevednež najdebelejši krompir, potem morajo tudi v teli krajih nekdaj kokoši jajca liki. tak krompir nesti, — Če to tudi za kokoši velja in se tej prošnji vstreže. — V bližnji Zibiki pa v šoli prav pridno nemško pojejo, namreč —---šolarji. Heil!
—	Družbo sv. Cirila in Metoda najresneje opozarjamo na Hrastnik, ki je vse večjega pemena. nego si kdo misli! Nemci to vedo. Sedaj delajo na vse kriplje, da dobe otroški vrtec. Mi zahtevamo, da jih naša šolska družba prehiti. Zgoditi se mora to v kratkih dneh. Mislimo, da bi se dobili za prvi čas (najmanj za eno leto) prostori v dekliški šoli! Na pomoč, Hrastnik še ni izgubljen, če storimo vsi svojo dolžnost!
—	Hrastniški nemčurji, na čelu jim kemična tovarna, so pričeli bojkotirati Slovenca g. Roša. Brez vzroka so odpovedali nadaljno kupčijo s kamenjem za apno in nemčurja Riickla so pregovorili, da zgradi svojo peka-rijo, da jim ne bo treba jesti kruha iz Rošove pekarije. Heil!
Iz Hrastnika. O kemični tovarni, nje gospodarjih in o uplivu obeh na zdravstveno stanje v Hrastniku in na moralo prebivalstva bi se dale napisati knjige. Zabeležimo tu vsaj nekoliko vnebovpijočih grehov, ki jih ima ta zavód in nje lastniki na vesti. Kemična tovarna je s svojimi odpadki okužila potok in je bržkone le vsled tega okuženja vode nastal legar v Hrastniku, kateri je tlačil in moril naše prebivalstvo neprestano dve leti in pol. Koliko ljudi je pomrlo, koliko gorja in nesreče je prestalo vsled tega naše prebivalstvo, se ne da popisati. Pa tudi občina kot taka je pod to šibo neizmerno trpela. Nikdo se ne .gane, ne občina, ne zdravstvena ali politična oblast, da bi podjetje prisilila, naj v interesu javne varnosti in javnega zdravja za svoje kužne odpadke in odcedke napravi potrebne priprave, katere bi vse, kar je v teh odpadkih zdravju škodljivega uničile, odcedke filtrirale in sčistile in bi še le tako zopet očiščeno vodo zopet pustili v potok. Tako postopajo oblastva po vsem kultiviranem svetu. A gospodom Gozletom in Burgerjem je dovoljeno, da kužijo na tak nečuven način ves naš okraj. Bodo li naši možje v občinskem odboru še dolgo mirno gledali, da se na ta način umetno goje kali vseh možnih kužnih bolezni, da se postavlja v nevarnost zdravje prebivalstva in občini provzročuje vsled tako nastalih bolezni neznosni troški? Pa ne samo to; kako upliva življenje te gospode na moralo našega prebivalstva ? O tem piše uprav nečuvene stvari „Slov. Narod" od 6. t. m. Ni jim dovolj, da stavijo v nevarnost naše in svojih delavcev zdravje, tudi naša dekleta naj bi jim bila na voljo. Vsem je znano, kako se v tem obziru godi pri nas, in da ta gospoda misli, da jim je res že vse dovoljeno, ker ni od nikoder upora, od nikoder človeka, ki bi tem mogotcem stopil na prste. Kako dolgo bo še trpelo, da bodo naši ljudje spregledali in spoznali krivice, ki se jim gode ter odločno zahtevali, da se temu napravi konec. Dovolj naj bode tem tujcem, da sami vživajo vse mastne dobičke od našega dela, da sami vtaknejo v žep, kar jim našega delavca žulji donašajo, dovolj, da oni žive v preobilici, dočim oni, kateri se za nje potijo, stradajo ob pičlih mezdah. Da bi se pa vrhu vsega tega stavilo njih zdravje v neprestano nevarnost samo za to, da bi oni imeli večje dobičke, temu treba napraviti konec, konec pa tudi oni razuzdanosti, o kateri bi marsikatera ubogih deklet vedela prav mnogo povedati.
—	Za nemško šolo v Hrastniku.
Nedavno je bil shod v gostilni g. Der-novšeka v Hrastniku, na katerem je, kakor poroča D. W. 250 očetov zahtevalo, da se jim osnuje nemška šola. Na shodu teh „Nemcev" sta govorila nek Koschir in urednik „Štajerca" Linhart. Da so ga zborujoči lažje razumeli je Linhart govoril slovenski in povdarjal, da plačujejo Nemci 90% vseh občinskih doklad in da imajo zato pravico do nemške šole. Pa ne samo to, nemščina je po Linhartovih trditvah vsakemu delavcu tako potrebna, kakor vsakdanji kruh ! Da sta oba govornika zabavljala na župana Roša. se pač samo po sebi umeje. Konečno so sklenli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se jim osnuje nemška šola za nemško manjšino tamošnjega prebivalstva. — K temu dodajemo samo to, da se že lahko po tem sodi. kakošni Nemci so to, katerim treba v slovenskem jeziku razlagati potrebo nemške šole. Nadalje naj si ljudje, kakoršen je Linhart ne usojajo napadati naše župane. Vsak delavec ve, kako sodi o Linhartu soci-jalna demokracija. Kdor ne ve, naj bere. kar piše o njem „Arbeiter Wille" proti kateremu se ne upa naperiti tožbe, čeprav mu je očital take stvari, da bi tega nikdo mirno ne smel vtakniti. Mož pa, ki se izdaja za prijatelja delavcev, naj bi se nikdar ne dal fabrikantom in narodnim šovinistom v suženstvo, kakor dela urednik „Štajerca" in naj ne bi govoril takih neslanosti, da imajo delavci kakoršnih si koli bodi koristi od tovarnarjev. Res je, da ima tovarnar vedno več koristi od delavca kakor delavec od tovarnarja. Naš soci-jalni red je žalibog tako pomanjkljiv, da ga morda ni podjetja na celem svetu, gotovo pa ne nikjer na južne u Štajerskem, katero bi delavcu vsaj približno toliko plačalo, kolikor zasluži. In če bi toraj tako industrijalno podjetje tudi v resnici plačalo 90% vseh občinskih doklad, bi to ne plačalo iz svojega ampak od neizplačanega zaslužka svojih delavcev. Tako je povsod fn tako je tudi v Hrastniku in nič drugače. Ako bodo pa prihajali še taki gospodiči med vas, slovenski delavci in ,vam kvasili take neslanosti, pokažite jim vrata, ker to so ali nevedneži, ali pa slepi sužnji fabrikanton ali pa svojega, narodnega šovinizma. Noben podjetnik ne potrebuje vašega jezikovnega znanja, ampak le vašega strokovnega znanja, vaše izurjenosti v delu, katero opravljate. Čim inteligentnejši, čim bolj izobraženi ste, tembolj se tudi strokovno lahko izobrazite. To vam bode pa mogoče samo v onem jeziku, katerega že od doma znate in doma govorite in to je slovenski jezik. Če je torej tem gospodom vaš blagor na srcu, ne bodo vam vsiljevali nemških šol, katere ostanejo za vaše otroke brez koristi, ker se cela leta ne nauóe toliko nemščine, da bi mogli razumeti učitelja in njegov pouk. Taki otroci samo zgubljajo svoj čas in zapuste po dolgih letih šolskega obiska šolo tako nevedni, kakor so bili spočetka. Če so ti gospodje vaši prijatelji vam bodo dali šole. v katerih bodo poučevali vaše otroke v maternem jeziku in je bodo vrhu tega na podlagi materinščine učili tudi nemški. Če pa hočejo v resnici kaj storiti za vas in vam pomagati, da si zboljšate materjalno stanje, vam bodo dali strokovne šole v katerih se bode vaša deca učila boljše in uspešnejše delati, kakor bi se mogla naučiti brez takih šol. To povejte tem gospodom in je sprejmite do vrat, ko pridejo zopet k vam in vas bodo nadlegovali s svojo nevednostjo — ali pa s svojimi lažmi.
Zaveden delavec.
—	Služba sodnega pristava je razpisana pri c. kr. okrajnem sodišču
v Slov. Bistrici, oziroma pri kakem drugem sodišču. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje naj se pošiljajo do 10. t. m. predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
—	V Gradcu so nemški burši vrgli iz univerze dijake klerikalnega nemškega društva ,.Karolina'', katere je morala močna policijska straža spre-
! miti na dom. da jih je obvarovala b.esnosti in podivjanosti „naprednega" nemškega dijaštva. — Dokler se bo njihova „naprednost" kazala samo v tem. se nam ni treba bati teh divjakov in tudi ne one hvalisane „kulture", (barabstva!) katere nositelji hočejo biti.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju vabi k 19. občnemu zboru ki bode dne 14. novembra t. 1. v dvorani „Slovanske Besede" na Dunaju. I., Drachèngasse 3 I. nadstropje. Začetek ob šestih zvečer. Dnevni red: 1. Nagovor g. predsednika; 2 poročilo g. tajnika; 3. poročilo g. blagajnika: 1. poročilo gg. preglednikov; 5. volitve; 6. slučajnosti. — Podpisani odbor usoja se Vaše blagorodje z ozirom na to. da je naše društvo p r e p o t r e b n o z ara d zèlo slabih gmotnih razmer na Dunaju se učečih naših akademikov, katerih število.leto za letom narašča, k temu občnemu zboru posebej ubiti s prošnjo, da se ga blagovolite gotovo udeležiti in društvu kot član pristopiti s primernim zneskom. Na Dunaju, dne 1. novembra 1906.	Odbor.
—	Ponarejevalec vina Johann , Schwarz, trgovec z vinom v Grubtalu
pri Ljubnem je bil od okrajnega sodišča obsojen zaradi ponarejevanja.vina na en mesec zapora, 100 kron globe •in na objavo obsodbe v dnevnih listih ; vrhu tega so mu zaplenili sumnivo zalogo „vina". Prizivno sodišče je to obsodbo potrdilo.
Kranjsko.
—	Vseučiliški tečaji v Ljubljani.
t Profesor Ilešič je bil je dni v Zagrebu ter si je prizadeval pridobiti tamošnje vseučiliške profesorje za to, da bi razzili svoje delovanje tudi na Kranjsko zlasti na Ljubljano. Zagrebški profesorji so pripravljeni sprejeti dr. Ile-šičev nasvet in mnogo jih je že obljubilo, da pridejo še to zimo predavat v Ljubljano. To bi bilo veselo znamenje, da naša kulturna vzajemnost ni gola fraza, Naša dolžnost je, da za to kulturno zbliža nje storimo vse, kar koli je v naši moči in da se začenjajo prirejati poljudna znanstvena predavanja široru slovenske zemlje. Ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Celju, Mariboru. Trbovljah, Hrastniku, v Jesenicah , v Idriji, v Trstu, v Gorici povsod, kjerkoli mogoče naj povzdignejo slovenski in hrvatski znanstye-niki in razumniki svoj glas, naj zastavijo svoje moči, da se tudi manj-srečnira bratom, ki niso imeli prilike študirati. pomaga, da pogledajo na znanstveno polje, da razširijo svoje obzorje in si postavijo višje življenske cilje. Na tem polju delajo z velikanskim uspehom že vsi prosvetljeni narodi pri nas v Avstriji pa posebno Nemci in ■Cehi. — Graški vseučiliški profesorji predavajo vsako nedeljo in praznik po vseli štajerskih mestih, v Trstu, v Puli in po Primorskem ter si prizadevajo zanesti svoje kulturne, a tudi svoje narodno - politične ideje med de-" lavce med meščane in kmete. Dela se proti nam z denarnimi a tudi s kulturnimi sredstvi, ta so nam bolj nevarna kot denarna. Zato je naša dolžnost, da se z enakim orožjem branimo. Skrbimo za to, da narod kulturno povzdignemo, da vzbudimo v njem narodno in človeško samozavest, ko bode
ta vtrjena, smel bode brez skrbi zajemati iz vseh kulturnih virov brez strahu in nevarnosti. Da to svrho dosežemo, pomagala nam bode dobro organizo-vana in razvita jugoslovanska univer-sitetna ekstensija!
—	Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme:
3	poslovodji, 3 kontoristi in stenografi. 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki že-lezninarske stroke, 6 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant, stroke, 10 kontoristinj, 4 blagajničarke,
4	prodajalke.
—	Ureditev plač mestnih uradnikov in uslužbencev. V seji mestnega zbora 6. t. m. so bile urejene plače mestnih uradnikov po priliki na višino plač državnih uradnikov. Nagrada županu je bila povišana od 6000 K in 1200 K na 8000 K funkcijske pristojbine in 2000 K stanarine. Troški za te regulacije bodo znašali približno 48 tisoč kron na leto.
—	Razmere v deželni blaznici in zdravniki. Postopanje deželnega odbora z dr. Robido in sploh o vprašanju o deželni blaznici je vzbudilo v širokih krogih veliko nezadovoljstvo. V nedeljo 11. t. m. bo javen shod v hotel „Union" na katerem bode pre-tresano to vprašanje. Posebno ogorčenje je vzbudilo pa to postopanje v zdravniškem stanu. Deželni odbor je razpisal službo ordinarija in provizo-ričnega voditelja kranjske deželne blaz-nice na Studencu, a kompetentov ni, kakor poroča „Naš List". Kranjski zdravniki nameravajo s primerno agitacijo, • oziroma s svojo organizacijo doseči, da dežela toliko časa ne dobi .nobenega kompetenta ne od drugod ne od doma, dokler ne dobi dr. Robida — ki naj za razpisano službo koin-petira — popolne satisfakcije. To pot se bode torej pokazalo, ali je tudi med učenimi stanovi možna ona solidarnost, ki je med delavci že nekaj navadnega.
—	Slovanska avstrijska učiteljska zveza je kakor poroča „Učit. Tovariš" zagotovljena. Češko učiteljstvo ima dve zvezi, češko in moravsko. ter snujejo sedaj še centralo za vse češko učiteljstvo! Ta bode potem storila potrebne korake, da si vse slovansko avstrijsko učiteljstvo osnuje svojo posebno centralo. O tej stvari je bil že sprejet predlog učitelja Hajnega na učiteljskem shodu v Olomucu dne 20. julija t. 1. in ki se glasi: 1. Zbrano učiteljstvo naroča odboru kakor tudi predsedništvu „Osrednjega učiteljskega-društva", da ukrene v najkrajšem času vse potrebno, da se vstanovi „Zveza avstrijskega slovanskega, učiteljstva v avstro-ogrski monarhiji". 2. Odbor naj sporoči vsem avstrijskim slovanskim učiteljskim zvezam, da bo mogla „Centralna zveza avstrijskega slovanskega učiteljstva" z medsebojnim moraličnim in gmotnim podpiranjem bojevati boj zoper internacionalno reakcijo, ponesti med narod pomen učiteljstva in postaviti meje narodnemu šovinizmu. — Stvar se, kakor piše „U. T." povoljno razvija in upati je, da se v doglednem času izpremeni vse javno narodno življenje širom Avstrije tako, kakor ga mogoče še ne pričakuje marsikak psev-donarodeu politik. Zakaj ideje, ki jih bo zastopalo združeno ljudskošolsko, srednješolsko in višješolsko učiteljstvo, bode prodiralo sicer polagoma, a tem sigurneje tudi med najširše sloje naroda. In čigar je narod, tega je pri-hodnjost!
—	C. kr. deželni predsednik kranjski Teodor Schwarz je v spremstvu svojega tajnika vladnega svetnika Fr. Haasa v sredo, 7. in v četrtek, 8. t. m. obiskal Krško, nadzoroval ondotne urade in obiskal šole, bolnišnico itd.
—	Kirurg g. dr. Joško Stoje se je vrnil pred kratkim iz Berolina. kjer je nadaljeval svojo specjalistično izobrazbo v ortopediji. V Ljubljani smo pogrešali že davno specjalista za to stroko, tako da je ta panoga kirurgije često bila izročena naravnost laikom v roke. Dr. Stoje, tudi sicer na glasu izbornega dijagnostika, je učenec svetoslavnih ortopedov Lorenza in Goffe. Dr. Stoje se naseli v Ljubljani in prične izvrševati zdravniško prakso, vzlasti pa vršiti kot operater in ortoped kirurgične operacije.
Primorsko.
—	Avtomobili v Gorici. Ker bo
prihodnji električni tramvaj v Gorici, ako vlada da koncesijo, le predrzna provokacija Slovencev, zato se ne bo vozil ž njim noben Slovenec. O tem so sklepali veljavni možje po vseh občinah in poskrbé za to. da bo sklep sprejet v vsaki slovenski hiši. Ker pod takimi pogoji tramvaj ne bode mogel prestopiti meje solkanske občine, od koder bi bil velik del dohodkov, in ker je za Slovence tudi treba nekaj storiti, zato se sestavlja družba, ki oskrbi najprej šest in potem po potrebi več avtomobilov, kakršni vozijo že na Dunaju. Tako podjetje stane manj, režija je mnogo manjša, udobnost za občinstvo pa večja, ker vozijo in se ustavljajo po potrebi. To bode najlepši odgovor na nesramnost goriške sinjorije.
Druge slovanske dežele.
—	Mestne volitve v Budjejevicah, katere so bile do sedaj v nemških rokah, če prav so Nemci v tem mestu v manjšini, razburja posebno nemško-nacijonalne kroge po vsej državi. Ti listi opisujejo češka „nasilstva" in „terorizem", s katerim hočejo vstra-hovati nemške volilce; kakor „Arbeiter Wille" piše o vsem tem ni niti govora in se vrše volitve mirno brez vseh izgredov, o katerih bobnajo vsenemci po svojih glasilih.
—	Zatvorjenje II. jugoslovanske umetniške razstave se je izvršilo pred kratkem. Razstava je krasno uspela v moralnem in materijalnem pogledu. Prodanih je bilo za 50 tisoč frankov umetnin. III. jugoslovanska umetniška razstava bode v Zagrebi ali v Ljubljani.
—	Razmere v Macedoniji. Poročali smo že. da so razmere v tej nesrečni deželi take, da z žalostjo navdajajo vsakega prijatelja kulture in napredka. Vimenu „svobode" in „svete" stvari počenjajo bolgarske, srbske in še posebno grške bande nečuvena grozodejstva. Poj m prava in pravičnosti se v ljudstvu že izgublja. Naloga za blagor in kulturo vnetih ljudi na slovanskem jugu bi bila, vplivati na to, da se temu divjaštvu napravi konec, da se pribori avtonomijo za Macedonio in vspostavi zopet mir in red v tej okrvavljeni deželi. „Slov. Jug" priporoča vsem jugoslovanskim književnikom in novinarjem, naj v tem smislu delujejo in na bodočem svojem kongresu, ki bode prihodnje leto, posvetijo vso svojo pažnjo temu vprašanju.
Svetovne vesti.
— Slavili norveški slikar Thau-lovv je včeraj umrl v Kristaniji. Pokojnik je bil tudi v Avstriji dobro znan in je mnogokrat razstavljal v dunajski secesiji.
—	Prva žena - profesarica na Sorbonni. Te dni je imela gospa Curie svojo prvo predavanje na Sarbonni (Parižki univerzi); čitala je o elektri-citeti. Gospa Curie je rojena Poljakinja Sklodkowska in je vdova po pokojnem profesorju Cutie, kateri je' z njeno pomočjo odkril radium. Lansko leto je prof. Curie padel pod omnibus in ponesrečil, njegova žena. ki mu je bila vedno znanstvena sotrudnica v vseh njegovih preiskavanjih, je sedaj imenovana na mesto svojega moža profesorjem na Sarboni. V svoji skromnosti je gospa Curie prosila parižko ženstvo kakor tudi dijaštvo, naj jej ne prirejajo nikakih ovacij in je tiho in mirno začela svoja znanstvena predavanja. Na to ženo smemo Slovani biti ponosni. —
—	Požar v uredniški hiši italijanskega lista „Secolo" v Milanu je napravil veliko škodo, Samo vničeue knjige, brez obzira na škodo, ki je je poslopje vtrpelo, so vredne 250 tisoč lir. Ogenj so kmalu pogasili, predno se je mogel še razširiti na celo pritličje.
"— Ribiški učili tečaji. To zimo bodo od 10. do 15. decembra na ribniku Franca Pölzl-a v Wagramu pri Troiskirhenu ribiški učni tečaji. Pouk bo brezplačen. Priglasiti se je treba pri g. Francu Pölzl-u ali pri tajništvu avstrijskega ribiškega društva na Dunaju I. Schauflergasse 6.
—	Nesreča na železnici. Pri Miškolcu na Ogrskem sta trčila' dva tovorna vlaka. Lokomotive in šest vagonov je bilo razbitih, dva uslužbenca sto mrtva, eden hudo ranjen.
—	Na shodu nemško-avstrijske učiteljske zveze na Dunaju je bilo sklenjeno, naj se zaprosi naučno in trgovinsko ministrstvo, da prekličeti naredbo, po kateri je bila upeljana stroga vsprejemna skušnja za vse one kateri so po dovršeni meščanski šoli hoteli prestopiti na kako višjo trgovsko šolo. Ta naredba jemlje meščanskim šolam ugled in pomen, zato prosi nemško učiteljstvo, da se prekliče in da se absolventom meščanskih šol prizna ona vrednost in one pravice, kakor absolventom nižjih razredov srednjih šol.
—	Najmanjša knjiga na svetu je gotovo tista, ki je izšla svoječasno v založništvu bratov Salmin v Padovi. Knjiga ni večja kot nohet na lepi ženski roki; dolga je 10, a široka 6 milimetrov. Vsebiüa je pismo, ki ga je pisal leta 1615 Galileo Galilei Kristini Lotarinški. Knjiga obsega 29,5 strani, vsaka stran ima 9 vrst in 95 do 190 črk. Tisk je tako lep in jasen, da se more čitati s prostim očesom brez povekšalnega stekla.
—	Emancipacija žen v Kini in na Japonskem napreduje tako naglo, da se celo japonska vlada čuti obvezano, to malo zadrževati. V Kini se gode sploh premene, katere prekašajo po svojem pomenu za svetovno gospodarstvo vse dosedanje revolucije, kar jih pozna zgodovina človeštva. Ogromni ta narod, ki šteje več duš nego cela Evropa skupaj, sprejema zapadno civilizacijo in se snuje popolnoma po evropejsko. Kineškim ženam se ne jemlje več prostost in se jim ne stiskajo noge v premajhne čeveljčke, ampak se jim pušča prirodno rast kakor v Evropi. Japonke so že tako poevropejčene. da zahtevajo že svoje politične pravice. Vlada je pa izdala naredbo, s katero ženam prepoveduje vmešavanje v politična vprašanja.
—	Plesenj na prekajenem svinjskem mesu. Osnaži pred vsem s ščetjo do dobrega plesnjivo meso, otari potem dotična mesta s solno kašo. To dobiš, ako deneš v nekoliko vode toliko soli, da postane tekočina kot gosta kaša.
Gospodarstvo.
Tržne cene v Celju.
Pšenica (za 100 kg) po K 14'80 do 15'42
rž po	K 1310 do 14'28
koruza nova po	K 10'26 do 10'32
ječmen po	K 13'80 do 18'40
oves po	K 14'34 do 14'36
fižol, zelen, dolgi	K 28—
kratki	„ 21'50
„ rudeč	„ 20'40
„ koks	„ 2450
laneno seme	K 26'— do 28'—
konoplje (seme gal.)	K 25'— do 26'—
krompir	K 3'— do 5'—
suhe gobe	kg po K 2 do 4
želod	K 5 do 6
jabolka	K 14 do 18
maslo	K 1'80 do 2 —
seno	K 5'—
slama	K 4 — do 4'20
„ otepi do	K 4'50.
Prvi glayni shod slovenskih perotninarjev in rejcev vseh inalih domačih živali.
Z odlokom visoke c. kr. deželne vlade z dne 4,'oktobra 1903. št. 3955/pr. bila so potrjena pravila za I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Vsled tega sklenil je vstanovni odbor imenovanega društva sklicati vstanovni in obenem prvi glavni zbor v nedeljo, dne 11. novembra t. 1. ob 1/22. uri popoldne v Tržiču v gostilni „Sluga"' (zraven nove pošte) s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika ustanovnega odbora. 2. Branje in razlaganje društvenih pravil. 3. Poročilo tajnika ustanovnegä odbora. 4. Poročilo blagajnika ustanovnega odbora. 5. Vpisovanje in sprejem novih članov; vplačevanje pristopnine in letne, oziroma polletne udnine; razdelitev društvenih izkaznic med sedanje člane. 6. Določitev najmanjšega doneska podpornih članov. 7. Določitev društvenega glasila za društveno leto 1907. 8. Volitev: a) predsednika; b) podpredsednika; c) tajnika; d) njega namestnika; e) blagajnika; f)knjižničarja; g) svetnika; h) dveh preglednikov. 9. Prosti predlogi. 10. Predavanje. 11. Iz-ž-iebanje raznih čistokrvnih plemen pe-rotnine in malih domačih živali med navzoče člane in vabljene goste. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni, 12. Raznoterosti in zaključek.
Ker je ta shod velikega pomena za razvoj in delovanje novega, tako potrebnega in važnega društva, vabijo se vsi perotninarji in rejci malih domačih živali, ,sploh vsi prijatelji teli slojev kmetijstva, da se shoda vdeleže v največjem številu ter pristopijo mnogobrojno novemu društvu, da se bode zamoglo to najbolje razvijati in delovati v splošno korist slovenskih gospodinj in gospodarjev. Slovenski gospodar dobil je v tem društvu svoje prvo društvo, kakoršnih imajo drugi narodi že v večjem številu in obsegu, ter je toraj želeti in upati mnogobrojne udeležbe shoda in pristopa k društvu, da se zamore tudi slovenski gospodar pokazati naprednega in ne postane v zasmeh svojim nasprotnikom, kateri preže na vseh krajih ter pazijo na vsako najmanjšo priložnost, da ugonobe vsak napredek slovenskega gospodarja.
Na noge toraj! Ne vstrašite se malega pota in malenkostnih stroškov ter se priglasite v največjem številu za ta I. shod in članom društva. V tem smislu Vam kliče začasno ustanovno vodstvo svoj srčni „na svidenje!"' pri prvem shodu in krepki perotninarski „na zdar!'1
P. p. Priglasitve k shodu vposlati je pismeno najzadnji čas do 10. novembra t. 1. Samostojni predlogi pa najkasneje do 7. novembra t. 1. S pri-
glasitvijo obenem prijaviti je tudi čas prihoda na postaji Podnart in število udeležencev shoda. Za prihod so najbolj pripravni sledeči vlaki: za spodnjo stran: Odhod iz Ljubljane od 7. uri zjutraj; prihod na postajo Pod nart ob; 8'23 uri zjutraj. Prihod v Tržič ob 10. uri dopoldan. Za zgornjo stran: Odhod iz Trbiža ob 8'26 uri zjutraj; prihod V Podnart ob 10'15 uri dopoldne; prihod v Tržič opoldan. Na željo udeležencev shoda poslalo se bo k omenjenima vlakoma skupnih vozov, kakor tudi se bode pripravilo kosilo udeležencem, kateri si to obenem s pri-glasom k shodu naroče. Vse prijave in želje vposlati je g. Antonu Lehrmanu, predsedniku ustanovnega odbora v Tržiču, Gorenjsko, kateri daje tudi vsa zaželjena pojasnila glede shoda in društva.
Književnost in umetnost.
— Ksaver Meško: Mir božji. V
Ljubljani, založil Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. Cena broš. 2 K, vez. 3 K. — Prehod iz naše klasične dobe v literaturi na mlajšo, moderno tvorijo trije pisatelji, duhovniki Gregorčič, Aškerc in Meško. Vtisnili so tej dobi svoj pečat in so, ponekodi 9ami epigoni, že našli svoje epigone. Izvršili so veliko delo, dali do neke meje desetletjem naše literature svoj značaj, a trpeli so tudi mnogo za svoje vzore in za svoje delo. Mehkemu Gregorčiču so zagrenili pesniško delovanje, korenjaškemu, neupogljivemu Aškercu pa so nehote vsilili novo pot, po kateri sedaj hodi. Gregorčič je, žal prepozno, utihnil, Aškerc je sedaj na tem, da se v slovenskem pesništvu popolnoma onemogoči in diskreditira. Zadnji, najmlajši te trojice je Meško, ki je povsem druga narav, kakor Gregorčič in Aškerc. Mehak in senzitiven je, kakor ga še ni bilo v naši^ literaturi ; manjka mu Aškerčeva možatost. Ce piše Aškerc satire, se on z ljubezni polno dušo uklone in počaka, da se duša umiri in znotranja razburjenost poleže. Kot duhovnik je glasnik ljubezni, a ne one. ki je naslada literarnih lenuhov, ampak one, ki z gladko roko boža, ki tolaži, krepi in odpušča. Notranjo disharmonijo prežene z onim čudovitim, nežnootroškim zaupanjem v pravičnost in modrost Očeta, ki nevidno vlada nad njim in ga vodi z očetovsko, ljubezni polno roko. Res, da se mu večkrat vzbude spomini na mlada leta in da se „vrača"', a ono mogočno zaupanje, ki ga drži pokonci in ljubezen, ki je v najširšem pomenu bistvo in vsebina njegovega življenja in njegovega dela, premaga najhujši vihar in zopet lije vanj tolažilno in krepilno „mir božji"'.
Meško je iz slovenske moderne posnel svoj blesteč slog in ono impresivno mistično opisovanje, ki ga dela tako čarobnega in zanimivega. „Mir božji"' stoji med najboljšimi deli. kar nam jih je doslej poklonil. Z zadovoljstvom opažamo, da se vedno bolj varuje one pretirane koketerije z lastno boljo in da postaja njegovfr pisava vedno bolj prozorna, kar je pri Cankarju ravno narobe. Črtica „Ljudje" nam je porok, da bi Meško lahko napisal tudi stvari, ki stoje izven njegovega znanega žanra. Zadnja črtica „Mir božji" je pravzaprav le tretji del predzadnje „O človeku, ki se je vračal". Obedve pa tvorita monumentalno a obenem intimno „Očitno izpoved", v kateri je podal pesnik ključ do svoje knjige, ključ do svojega dela sploh. Zato se čudimo, zakaj ga je hotel kritik „Slovenca" in „Dom in Sveta" tako napačno umeti. Kdor knjigo pazno prečita in se vsaj nekaj poglobi v njo, tem« se čudno zdi, da je omenjeni
kritik uašei v tej knjigi samo svinjarije, ki jih je v splošno porabo svojih brumnih bravcev in bravk izpisal in ponatisnil v obeh listih. Če ima veselje in si obeta sadu od takšnega dela, ki bi se lahko zvala duševna prostitucija, mu svetujemo, da si vzame sveto pismo v roke, tam v Visoki pesmi Salomonovi bo našel dovolj takìnih mest.
Knjigo pa priporočamo vsem onim. ki iščejo v slovenskem slovstvu razvedrila. veselja in prave umetnosti. Vsakemu bralcu, ki jo vzame brez predsodkov v roke. bo nudila izreden užitek, kar je v našem slovstvu posebno sedaj redka prikazen.
TRST-NEW-^ORK
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijovsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrei Odiasele, Ljubljana
SlomSekove ulice 5t. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega'
ÌÌ ß
SmjwöTöTtmmmmiTramrjro^
tk ittb Jk rtflh iJT>> tf»	<fiii iiif> mtb mm dik i1ii «l
DVETNIK ZA PATENTE
[DIPLOMIRAN KEMIK (zaprisežen) EX3GÜ3 TEHNIŠKA PISARNA R3K1
INŽENIR A. HAMBURGER
8 PUHAJ VII. SIEBENSTERNGASSE I. 8
znamka „Pro- fj «1 I O S II © wodnik" iz Rige, priporoča po originalnih cenali, P. Kostič, Celje.
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 1-2-12
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante.
Kupujte narodni kolek!
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode, želod itd., kupi
Anton Kolenc
v Celju J vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 4«-40
Nikdar v živSjenju
več take priložnosti.
600 komadov samo za fl. i'95.
I krasna pozlačena ura z verižico, ura gre dobro triletna garancija, I moderna svilena kravata za gospode, 3 fine žepne rutice za gospode I prstan za pospode s ponarejenim kamenom, I garnitura ženskega okrasa in sicer I ovratnica z orjeatatskih peri, modni okras za dame s patentno zaponko, 2 elegantni ženski zapestnici I par uhan s patentno kljukico, I lepo toaletno zrcalo, I denarnica z usnja, I par gumbov za manšete 3° ziato doublé, patentna zaponka, I zelo eleganten album za razglednice z najlepšimi razglednicami. 3 juksni predmeti, veliko veselje za mlade in stare, I praktični navod za ljubovna pisma za gospode in dame, 20 kores-pondenčnih predmetov in še .na l 500 v hiši potrebnih stvari. V?e skupaj z uro vred, ki je sama toliko vredna stane samo fl. 195 proti povzetju ali za naprej poslan denar pošilja dunajska centralna razpošiljalnica
P. L na s t, uC^aksva štev. 215.
(5~9) N8. Za kar ne uga;a. vrnemo denar. -2-2
JchicMeVo
(572) 3-1
Brez muke nem oprala In delo dokončala Zdaj suho nosim in čisto Domov svoj koš jaz radostno, Ker v njem blesti perilo. Glej, to Schichtovo st'ri milo.
Deklica
stara 16 let, izurjena v trgovini z mešanim blagom želi vstopiti kot blagajničarka v kako trgovino. —
Ä LUKA SENICA
Li a- i ŠMARJE pri Sevnici.
Išče se
poslovodja
za trgovino z mešanim blagom na deželi kateri je vešč tudi knjigovodstva, zmožen slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, dober prodajalec, ter f (574)	vojaščine prost.	2—2
Ponudbe na Upravništvo Domovine.
Kuharica
v starosti 30-40 let. katera zna dobro kuhati in je že služila v veliki hiši se (576) ^	sprejme	3-2
v paromlinu, Celje.

ki je popolnoma, izurjen v mešani trgovini, sprejme takoj tvrdka
And. Elsbacher, Laški trg.
(575) 3—2

\ sled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Šmarji z do e 1. novembra 1906 op. št. Ne I 445/6 vrši se javna prostovoljna dražba v konkurzno maso Rajmimda Šavskv spadajoče zaloge špecerijskega in mann fakturnega blaga ter železnine na Ponkvi v sodnijsko določeni cenilni vrednosti po 3.518 kron 24 vin. dne
12. novembra 1906 in popotrebi tudi naslednje dni vsakokrat od pol 9. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. na licu mesta na Ponkvi.
Zaloga prodajala se bode ali v kosili ali pa po partijah proti takojšneniii plačilu in takojšni odstranitvi blaga. K tej dražbi se vabijo kupaželjni.	(573) 2-2
V ŠMARJL dne 5. novembra 1906.
oskpbnik konkupzne mase.
ffl LASTNI PRIDELEK M STAREGA IN NOVEGA
L3UT01BERC8H8
o
C-
o o
C
o
C
o
C o o
8 C C
o o o o o ۥ o
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah-; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
■v do ' Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—45

se priporoča častiti duhovščini. slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-Ker
Zvezna tiskarno
modernejše oblike. —
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenikè. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim
tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojr.a naročila se priporoča
Zvezna knjigoveznica.
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
SingerjeVi šiValni
Man beachte die Fabrikmarke.
za domačo
porabo in obrtne sVrhe Vsatje Vrste.
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singepjevi šivalni stroji so na največjih II svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. k
Singer Co. delnica dražba kalnih strojev '
CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (2o) 52 43
eHäjpasd/iDfl)
Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. |
1 JO^LIIMPRETjŠoštanj
L	OKEN, —^ dp°o VRATA j-tako	-Oj-O^O^ J
Zagot^v^oiidi^intočno postrežbo. JSTačTte za okna in vrata pošilja na, ogled!'
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne 9. do 12. ure, izvzemši
od
nedelje
n
praznike
JtižtioštajersKa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na--—
(43) 50—43
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odst
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.
v


ŠTEDILHfl NUIttl
Izdeljujem nove ter popravljam tndi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor ■ ... ■ j-.	.... .	,	" tudi "darska dela z jamstvom dobrega
izrsila. - Stedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.	poljubno napelje bodisi v
IP/) najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, litju bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor