60100200
355A AA
OSREDK KNJ«H1CA
Poštnina plačana v gotovini .,	r.w.
Abb- postale l gruppo (,eiia 500 llF
ržSKI DNEVNIK
Leto XXXIX. Št. 43 (11.459)
TRST, torek, 22. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB KONCU DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH KONGRESOV PO SKLEPIH ANGLIJE,, NORVEŠKE IN NIGERUE
V KPI so se izluščile glavne teme prihodnjega vsedržavnega kongresa
Armando Cossutta ima manj pristašev kot so se bali - Podpora predlogu Pietra Ingraa o večji vlogi CK - Zahteva po dialogu s PSI
WM — Prvi, periferni del kongresa Komunistične partije Italije se k končal. V nedeljo so bili še zadnji pokrajinski kongresi partije v Rimu •končal se je šele včeraj), v Neaplju, v Palermu, v Anconi in Pescari. 9eset dni pred 'vsedržavnim kongresom v Milanu so praktično že dolo-čeni glavni obrisi 17. kongresa KPI.
. Medtem pa je treba navesti, da K praktično propadel s strahom napovedani napad .Armanda Cossutte Proti tako imenovanemu »razkolu*, odstopanju italijanske partije od nio-
postanejo le krščanski demokraciji podrejena politična sila.
Med vestmi, ki so vzdignile nekaj prahu, pa je treba omeniti presenetljivi konec neapeljskega kongre-
zultat ocenil kot «maščevanje» vedno polemičnih kampanjskih komunistov.	R- G.
MILAN — Po aretaciji predsednika Angela Rizzolija in pooblaščenega upravitelja Tassan Dina je včeraj
Pristaši prosovjetskega italijanskega kongres v Milanu izvolili šele na Partijskega voditelja je bilo le ka- enaindvajsetem mestu predsednika kih 3 do 2 odstotka delegatov. Celo komunističnih posalncev m enega Cossutta je spoznal svoj poraz, saj I najvidnejših voditeljev pai tije Gior-to je na rimskem kongresu predsta- §ia Napolitana. Marsikdo je tak re vil z zelo «omiljenim» posegom, ki je marsikdo ocenil kot ponujeno roko tajniku Enricu Berlinguerju za nov enoten odnos.
. V drugi vrsti je treba omeniti, da J® bilo deležno v vseh pomembnejših in v številnih manjših kongresih precejšnje podpore staro dopolnilo Pietra Ingiaa, ki ga je pred-*a?al že CK med predkongresnimi Pripravami. Ingrao je zahteval jav n°st politične razprave v vsedržav-Pem vodstvu, v praksi pa je predlagal- da bi centralni komite lahko v eelo'i izvajal polit:čno nadzorstvo nad življenjem partije. V bistvu je ™ precejšnja sprememba v dosedanji praksi demokratičnega centra-'zm.a. Po vsem sodeč, bodo ob razumljivi previdnosti vsedržavni voditelji podprlj to Ingraovo dopol tolo na milanskem kongresu.
Poleg teh dveh tem so v predkongresnih razpravah z novo metodologijo načeli vprašanje odnosov nied KPI in PSI. Giorgio Napolita-P° je ob koncu kongresa v Benetkah navedel, da bi lahko obe levičarski stranki v naprej premostili razhajanja in ovire svojih različnih v*°g v parlamentu. Kljub temu da to socialisti v vladi in komunisti v
upravni svet delniške družbe «Riz-zoli» imenoval za podpredsednika prof. Gualtiera Bruggerja, ki bo zastopal podjetje.
NA DUNAJSKI UNIVERZI
Tečaj o zgodovini gradiščanskih Hrvatov
DUNAJ — že lansko leto so na dunajski slavistiki uvedli tečaj o gradiščanskem jeziku. Z akademskim letom pa so v zimskem semestru uvedli tudi predavanja o književnosti in kulturni zgodovini gradiščanskih Hrvatov, kar je brez dvoma velika pridobitev. Glasilo Hrvatov iz Gradišča v Avstriji cllrvat-ske novinec pozitivno ocenjuje novo pridobitev, vendar pripominja, da bi moralo do tega priti že veliko prej.
Pravo vojna s cenami na petrolejskem trgu
DŽIDA — Na mednarodnem petrolejskem tržišču se je že vnela pravcata vojna s cenami. Po petkovi pocenitvi za 3 do 3,5 dolarja za sod, ki sta jo proglasili angleška in norveška državna družba za nafto, ki jo črpata iz Severnega morja, je v nedeljo Nigerija sklenila poceniti svoj petrolej kar za 5,5 dolarja, kar je sprožilo verižno reakcijo. Sa udova Arabija in manjše proizvajalke okrog Perzijskega zaliva se po vesteh iz verodostojni!) virov pripravljajo na znižanje cen, ki naj bi nihalo med 5,5 do 7 dolarjev za sod.
Tako enostransko ukrepanje, ki odkrito in brezobzirno krši uradne dogovore OPEČ o osnovni ceni 34 dolarjev za sod, postavlja naravno v dvom sam obstoj organizacije 13 proizvajalk nafte. Zato je včeraj Alžirija uradno zahtevala od nigerijskega ministra Dikka, ki začasno predseduje OPEČ, nujno sklicanje sestanka na vrhu, kjer naj bi ponovno poskusili doseči sporazum o zmanjšanju proizvodnje in o določitvi enotnih cen. Včeraj je k predsedniku pritekel tudi gabonski generalni tajnik OPEČ Nan Nguema, bržkone z istim namenom.
Spričo nevarnosti razpada (po 20 letih) OPEČ in popolne zmešnjave na mednarodnih tržiščih je pa tudi Venezuela sprožila včeraj pravo diplomatsko ofenzivo. Petrolejski minister Calderon Berti je odposlal kar 6 uradnih delegacij na visoki ravni v 16 različnih naftnih držav, tudi nečlanic OPEČ, da jih opozorijo na odgovornost za ohranitev ravni cen in na nujnost tesnejšega sodelovanja med vsemi petrolejskimi državami. Berti je poudaril, da prinašajo odposlanci »konkretne predloge* glede ustroja cen, odprave popustov in zmanjšanja skupne proizvodnje na 17 milijonov sodov dnevno.
Reakcije v krogih porabnikov so razdvojene: po eni strani je opaziti zmerno zadovoljstvo ob pocenitvi glavnega energetskega vira, po drugi pa zaskrbljenost nad zmanjšanjem izvoza v petrolejske države, ki bo naravna posledica njihovih zmanjšanih prihodkov. Izvedenci komisije EGS pa poudarjajo, da je treba vsekakor nadaljevati programe za varčevanje in pridobivanje alternativnih virov energije.
V TRENUTKU DOKAJ OHLAJENIH GRŠKO-AMERIŠKIH ODNOSOV
Nikolaj Tihonov prispel včeraj na štiridnevni obisk v Grčijo
To je sploh prvi obisk kakega sovjetskega (in tudi carističnega) premiera v tej deželi
Sovjetski predsednik vlade Tihonov (v sredini) je po prihodu na atensko letališče pregledni častno četo

PRED ZAKLJUČKOM ZASEDANJA PLO V ALŽIRU
Potrjena je bila odločna zahteva po ustanovitvi palestinske države
V zaključnem dokumentu, ki ga bodo odobrili danes, tudi možnost federacije z Jordanijo - Arafat bo ponovno izvoljen
ALŽ1R — Po večdnevnih razpravah, za katere sta bila značilna odpri ost in demokratični pristop, se zasedanje palestinskega nacionalnega sveta v Alžiru nadaljuje od nedelje za zaprtimi vrati. V prvi vrsti gre sedaj za delo v osmih komisijah (politični, vojaški, gospodarski, za informiranje in kttlluro, ljudsko organiziranost, za zasedena ozemlja, druž-°Poziciji. je dejal Napolitano. «je bena vprašanja in za palestinsko prisotnost v Libanonu), ki bodo mo-
nPiDftrt/vA, • .1.1	--1	• J Z.l! ____M:...'-!	MaL.i	« Irlli.nnik
hetnogoče izključiti in zanikati vre-dnote. ki nas družijo v skupnih po-toidah.* Tudi Pietro Ingrao je v parIamnetu pozval svoje tovariše. naj se ne zapirajo v sektaštvo. Če Pride do soočanja na konkretnih Predlogih, na programih, ki jih je toeba uresničevati v želji resnične Preobrazbe družbe, je poudaril In-Prao. je možno obnoviti enotnost v batnenih. ki je danes tako daleč.
In tudi Emanuele Macaluso je v mtnu izjavil, da je odnos s sociali-ri' bistvene važnosti, če mislimo na demokratično alternativo kot na konkretni predlog, ki naj državi zagotovi novo vlado. Med drugim je mrektor partijskega glasila «L’Uni-to* vztrajal pri novem dialogu z le-'Jteo. saj koristi tudi socialistom, ki doživljajo krizo v svojem pojmova Pju »vladanja*, koristi jim, da ne
rale izdelati zaključni dokument zasedanja. Nekaj podih kov o ključnih točkah doknmentn je že včeraj za-gledalo dan, vendar bo resolucija v celoti znana danes zjutraj, ko bo predložena v odobritev celotnemu parlamentu.
Razprava na zasedanja palestinskega parlamenta, ki se je zaključila v nedeljo pozno ponoči, je jasno pokazala, da imajo vse struje v o-kviru PLO iste cilje. Te bi lahko povzeli v sledeče točke: osvoboditev zasedenih ozemelj, ustanovitev neodvisne "države in krepitev oborožene borbe, predvsem na zasedenih teritorijih. Resnici na ljubo je treba za pisati, da je bila radikalna struja PLO v debati izredno glasna in je odbila predlog o konfederaciji z Jordan) m t®r zahtevala naslonitev na Sirijo. Izrelria je tudi pomisleke nad načrtom iz Fesa in bila odločno pro-
•*>..........urnim...............
PO VSEH 1.300 ITALIJANSKIH BOLNIŠNICAH
ZDRAVNIKI ŠE NAPREJ
S PREKRIŽANIMI ROKAMI
Negotovo jutrišnje srečanje zdravniških združenj z vlado
RIM — Včeraj se je začel nov tc-rei\ stavkovnih gibanj po vseh 1300 'tolijanskih javnih bolnišnicah; “toiavniška pomoč je zagotovljena San'o zahvaljujoč številnih odlokom Ptofektov o vpoklicu zdravnikov na Ninova delovna mesta. Na splošno Kliko rečemo, da je za najnujnejše to neodložljive primere poskrbljeno, Vtodtem ko so »zamrznjeni* vsi spre-ftoi v bolnišnice, ki ne nosijo pegata posebne nuje. V takem velikem zaHoju pa je seveda po italijanskih bolnišnicah moč ugotavljati številne Primere nepravilnosti, pomanjkanja travniške nege
( ^e je v zadnjih dneh preteklega emia položaj navdajal s kančkom Plimizma, so se razmere včeraj in a'ies znova zaostrile: velika nego-0v°st ostaja za srečanje med jav-o° stranjo in zdravniki, napovedano f? jutri ob 17.30, katerega predmet j moralo bili nadaljevanje global-'1 Pogajanj za prvo enotno zdrav ,en0 pogodbo. V njej bi morale ftojti ustrezno rešitev posebne za to®ve zdravnikov v bolnišnicah, med-tom ko naj bi druga vprašanja re p11 z zakonskimi pobudami vlade.
ri'a taka pobuda, oziroma zakon-_ka norma, naj bi se nanašala prav .a Institucijo zdravnikove vloge, ka Pije definicijo na primer združenje j. miških primarijev ANPO, postav-•Ja Ju>t pogoj za nadaljevanje poga-z javno stranjo.
1 a poglejmo, kdo vse je ali bo v 'm tednu prekrižal roke po bolniš icali; svoje protestne akcije nada tok'jo samostojna zdravniška zdru j.enja ANAAO. ANPO in CIMO. ker Ai. ■ kot znano, zagotovila ministra 'tissima niso zadovoljila: z vče ajsnjim dnem so začeli šestdnevno slavko bolniški uslužbenci, združeni1 * samostojno konfederacijo CISAS1
ter dvodnevno zdravstveni delavci, ki pripadajo CISNAL in ki zavračajo sporazum o materialnih vprašanjih, ki so ga z javno stranjo podpisali konfederalni sindikati. Enoten sindi kat italijanskih zdravnikov SUMI je svoje člane pozval, naj se pridružijo protestnim akcijam drugih sindikalnih organizacij zdravnikov v bolnišnicah.
V takem vzdušju je torej pričakovati jutrišnje srečanje javne strani — vlade, dežel in občin — z zastopniki zdravnikov, tistimi pač, ki sega bodo udeležili. Potek srečanja pa bo v veliki meri odvisen od vsebine dogovora, ki ga bodo o skupnem zadržanju na dopoldanskem sestanku sprejela tri »najbojevitejša* zdravniška združenja.
ti vsakršnim stikom z Egiptom in izraelskimi pacifisti. Kljub temu pa so se predstavniki radikalne struje zavzemali za enotnost PLO.
Opazovalci ocenjujejo, da si je Ja-ser Arafat brez dvoma zagotovil večino v parlamentu. Kljub temu pa palestinskemu voditelju ni uspelo doseči vsega tistega, kar je nameraval. Tako ho najbrž parlament odbil njegovo zahtevo, da bi glasovanje o njegovi potrditvi potekalo kar v nacionalnem svetu. Tudi v bodoče bo vodjo izbral izvršni odbor PLO. »Palestinska organizacija se našla nja na parlamentarno demokracijo in ne bomo dovolili, da bi prišlo do sprememb.* je včeraj dejal glasnik »demokratične fronte* Hilal. Dobro obveščeni viri pripominjajo, da je Arafat v svojem nedeljskem pose gu celo zagrozil, da bo odstopil, če mu ne zagotovijo takega mandata, ki bi mu omogočil prosto gibanje.
Že uvodoma smo zapisali, da so komisije izdelale zaključni dokument. O tem je spregovoril uradni glasnik PLO Rahman. Kar zadeva Reaganov načrt za rešitev palestinske krize, je rečeno, da «vsebina načrta ne zadosti pravici palestinskega nanxla, da se vrne v Palestino, kot tudi ne priznava pravice po ustnovitvi neodvisne in suverene dr-žve. Poleg tega ne priznava PLO kot edine zakonite predstavnike Palestincev in je v nasprotju z mednarodno zakonodajo, zato ga palestinski parlament ne more sprejeti.* Kar zadeva ostale točke zaključnega dokumena. je glasnik podčrtal, da so izhodišča arabskega vrha v Fesu temelj za začetek razprave o palestinskem vprašanju. Palestinski parlament načelno tudi sprejema idejo o ustanovitvi federacije med Jordanijo in neodvisno palestinsko državo, vendar do te povezave lahko pride samo po ustanovitvi neodvisne palestinske države. V zvezi z odnosi z Egiptom pa je v zaključnem dokumentu rečeno, da bodo Palestinci okrepili stike z opozicijskimi e-gipčanskimi političnimi silami in je podčrtano, da bo dialog z vlado v
Kairu možen samo takrat, ko bo «Egipt zanikal sporazum iz Čamp Davida*.
Carinski uslužbenci oklicali slavko
RIM — Včerajšnja stavka uslužbencev carinskih služb je povzročila hude nevšečnosti na področju mednarodnega blagovnega prometa na italijanskih mejnih prehodih. Zlasti je prišlo do neprijetnih zapletov na italijansko - francoski meji, kjer so se ustvarile dolge vrste tovornjakov z oznako TIR. Prav tako je bil zelo okrnjen blagovni promet na rimskem letališču Fiumicino.
Italijanski finančni minister Forte je izrazil svoje začudenje zaradi o-klica stavke glede na to. da je vlada že v soboto sklenila po hitrem postopku predložiti zakonski osnutek, ki sovpada z zahtevami sindikatov carinskih uslužbencev.
POROČILO PREDSEDSTVA SFRJ DELEGATOM SKUPŠČINE
Zunanja politika Jugoslavije zvesta načelom neuvrščenosti
Poseben poudarek na odnosih s sosedami, ki jih pa kvarita Bolgarija, zlasti pa Albanija
BEOGRAD — Sedanji težak mednarodni položaj, v katerem se politika neuvrščenesli vse bolj dokazuje kot glavni nosilec boja za mir in sodelovanje, jasneje kot kdajkoli prej potrjuje pravilnost jugoslovanske zunanjepolitične usmeritve. je rečeno v poročilu predsedstva SFRJ o zunanji politiki in mednarodnem položaju Jugoslavije, ki so ga te dni poslšli delegatom skupščine SFRJ.
«Načela neuvrščenosti niso samo opora našemu delovanju v gibanju neuvrščenosti, ampak so in ostajajo temeljna značilnost opredeljevanja Jugoslavije na vseh bistvenih področjih mednarodne dejavnosti. Celotna zunanja politika Jugoslavije,* je rečeno v poročilu, «.je Titova politika neodvisnosti, neuvrščenosti, odprtosti in miroliubnega enakopravnega sodelovanja s svetom. To je politika aktivnega boja za neodvisnost in politično ter gospodarsko uveljavitev vseh držav in narodov.
za pravičnejše mednarodne odnose. | zunanjo politiko Jugoslavije in njen za svet, ki ga ne bi bremenile! notranji razvoj ter poudarja, da grožnje vojn, lakote in vseh oblik je bil po smrti predsednika Tita v
gmotne in duhovne revščine. Tako kot samoupravljanje, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. je tudi neuvrščena politika Jugoslavije eden od glavnih dejavnikov enotnosti in odpornosti naše družbe do vseli poskusov destabi lizacije, tako od znotraj kot od zunaj.
Na konferenci v Ne\v Delhiju se bo Jugoslavija zavzela za pravične in miroljubne rešitve kriz. ki bremenijo mednarodne odnose. Pri i tem bo izhajala od pravic vsakega naroda do svobodnega in neodvisnega razvoja in od lega, da ni mogoče sprejeti rešitev, ki jih vsiljujejo tuje intervencije ali vojaška sila.*
Sporočilo opozarja, da je Jugoslavija na zelo občutljivem zemljepisnem območju in zaradi tega mnogi z veliko pozornostjo spremljajo
JORDANSKI KRALJ V VELIKI BRITANIJI
svetu izražen interes, da bi SFRJ nadaljevala svojo usmeritev,
■ Odločnost naše družbe, da gospodarske težave države rešuje predvsem z opiranjem na lastne sile, so v svetu sprejeli z razumevanjem. Na teh temeljih izražajo pripravljenost, da našemu programu stabilizacije dajo širšo rinanč-no podporo.*
V zvezi s sosedami predsedstvo SFRJ poudarja že debro znana načela zunanje politike glede razvijanja vsestranskega in enakopravnega sodelovanja na načelih spoš-stovanja ozemeljske celovitosti, ne-vmešavc nja v notranje zadeve in medsebojnega spoštovanja. »Moramo pa ugotoviti, da takšna naša politika v minulem obdobjju ni naletela na primeren odziv pri vseh sosednjih državah,* piše v poročilu. »Tako so na primer naši stiki z Bolgarijo, ki se na številnih pa dročjih uspešno razvijajo, obremenjeni z znanimi problemi, ker Bol garija noče priznati makedonskega naroda in makedonske narodnostne manjšine. Odnosi z Albanijo pa so se v minulem obdobju resno poslabšali — zaradi sovražne politike albanskega vodstva proti naši dr žavi, najbolj grobega vmešavanja Albanije v naše notranje zadeve in poskusov, da bi izničili enotnost in ozemeljsko celovitost SFRJ,* med drugim piše v poročilu predsedstva SFRJ. (dd)
ATENE — Včeraj opoldne je prispel v Grčijo na štiridnevni uradni obisk sovjetski premier Nikolaj Tihonov. Na atenskem letališču ga je pričakala grška vlada s skoraj vsemi ministri, dobrodošlico pa mu je izrekel ministrski predsednik Andreas Papandreu. Sicer pa je bil Tihonov s strani atenskega prebivalstva deležen manj prisrčnega sprejema. kot so pričakovali.
Obisku Tihonova v Atenah sledijo politični opazovalci z veliko pozornostjo, to pa tem bolj, ker ni le prvi v kaki deželi NATO. odkar je oktobra 1980 zamenjal pri krmilu vlade Kosigina, ampak ni doslej Grčije uradno obiskal še noben drugi sovjetski, niti ruski caristični šef vlade.
Prihod Tihonova v Grčijo pa je zanimiv tudi zato, ker prihaja do njega v politično zelo občutljivem trenutku: med Grčijo in Združenimi državami Amerike je prišlo namreč v zadnjem času do precej napetih odnosov. Porodilo jih je vprašanje a-meriških vojaških baz na grškem o-zemlju, ki so jih Grki prepustili A-merieaoom že za časa prejšnjih vlad. sedanje grško vodstvo pa se jih želi znebiti.
To je izhajalo tudi iz besed, ki jih je med uradnim kosilom izrekel Panandreu, Id je tudi obširneje spregovoril o grško - turških odnosih in Cipru ter je poudaril, da Grčija podpira zarrtirel o neatomskem področju na Balkanu.
Tihonov se je v svojem odgovoru dotaknil zlasti vprašanja evroraket in uradnih sovjetskih tez o namestitvi tega orožia v Evropi. Poudaril je, da bodo Sovjeti pristali le na ravnovesje raketnega orožji}, saj bi vsaka drugačna rešitev sprožila no-
Iradni razgovori Hujsov- Andrej
Jo.danskega kralja Huseina je med njegovim obiskom v lx>ndmiu sprejela tudi Marga.et Thatcher |AP)
.<■«„.»■»»,...............III...UI.1..H........M.........»...Ml..rimi.......>»»»».....«.•».....ii.uu.i........»»..n.....
Preusmeritev libijskega linijskega letala na Malto
LA VALLETTA (Malta) — Nežna-1 ra ni uspela saj so vzletno stezo za-nec ali neznanci, točno število zrač- sedla vojaška vozila. V to pat pozi-nih gusarjev ni še znano, so pred- cijo je posegel sam malteški pre-sinočnjim ugrabili in preusmerili na | mier Dom Mintoff. ki je zračnim
Malto libijsko linijsko letalo tipa «Boeing 727*. ki je letelo na notranji progi proti Tripoliju. V La Val-letti so malteške oblasti prepovedale letalu pristanek, a jim ni uspelo predhodno zatrpati z vozili pristajalne steze.
Takoj po pristanku so se pričela mrzlična pogajanja. Ugrabitelji so zahtevali gorivo, da bi nadaljevali svojo pot proti Maroku, niso pa ga dobili, saj so oblasti zahtevale, naj gusarji izpustijo vse potnike. Ob taki zahtevi so skušali ugrabitelji vzleteti iz La Vallette, a jim name-
gusarjem predlagal v zameno za gorivo, da osvobodijo vse ženske in otroke, ki so na krovu ugrabljenega letala.
Trenutno ni znano koliko potnikov je na krovu ugrabljenega letala. Domnevajo, da bi ji moralo biti 150 ali 160. Glede narodnosti bi morali biti skoraj vsi Libijci ali pa državljani kake druge arabske ali afriške države.
Na sliki (telefoto AP): ugrabljeno libijsko letalo na malteškem letališču v La Valletti.
VRŠAC — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov ih zunanji minister Romunije Stefan Andrej sta včeraj s sodelavci v prisrčnem vzdušju in ob-,po nebi razumevanju razpravljala o dvostranskih stikih in sodelovanju. Pozornost so namenili tudi mednarodnim vprašanjem, ki zadevajo ole sosednji prijateljski, drža vi. Ugotovili so, da so se v minulem obdobju cd sestanka na najvišji ravni med predsednikoma Petrom Stamboličem in Nicolaem Ceausescom dvostranski stiki zelo dobro razvijali. V včerajšnji izmenjavi mnenj so tudi u-gotovili, da je tudi gospodarsko so delovanje, kljub težkim ekonomskim razmeram v svetu, doseglo v minulem obdobju dobre rezultate.
Po večurnem bivanju v Vršacu je zunanji minister Romunije Stefan Andrej včeraj popoldne odpotoval v Romunijo, (dd)
BEOGRAD — Dinarski čeki, ki jih bodo tuji turisti lahko zamenjali za devize in uporabljali za izplačevanje storitev, ko bodo v Jugoslaviji letovali, so že natiskani, vendar še neuporabni, ker še ni dolo čeno, kdo bo prodajalcem povrnil tistih 15 odstotkov cene, kolikor bo popusta za kupovanje z dinarskimi čeki. O tem naj bi se dokončno dogovorili konec meseca na sestanku izvršnega odbora splošnega združenja jugoslovanskega turističnega gospodarstva. Po nekaterih ocenah bi potrebovali približno 3 milijarde dinarjev.
Turistično gospodarstvo je samo pripravljeno prevzeti 5 odstotkov
Craxi v Beogradu
BEOGRAD - Na vabilo predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je prispela sinoči v Beograd u rad 'a delegacija PSI, ki jo vodi tajnik Bettino C axi. Na letališču sta jo pričakala član predsedstva SZDLJ Muhamed Ber-bevovič in italijanski veleposla nik Pietro Ca'amia. Prvi pogovori se bodo začeli danes zjutraj na sedežu SZDLJ jn.sicer s predsednikom. CetMičem, od govornim za'mednarodne odnose Grličkovom, tajnikom Žagarjem ter Berberovičem. Jutri so predvidena srečanja s predsed nico Z:S Milko Planinc, predsednikom predsedstva ZKJ Mitjo Ribičičem in . s predsednikom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličem. Zadnji dan obiska bc imel tajnik PSI Bettino Craxi tiskovno konferenco.
yo oboroževalno tekmo. Tihonov se v svojem odgovoru ni dotaknil grško - turških-odnosov (kar je bi'o tudi pričakovati), v zvezi s ciprskim vprašanjem pa je podpri zamisel grškega ministrskega predsednika o mednarodni konferenci, na kateri bi razpravljali o Cipru pod okriljem Združenji narodov.
Sovjetska delegacija (v kateri so še Viktor Maleev, Nikolaj Korca-i ©v, Vitali Morozov in Vladimir Ko-boškin) bo imela v prihodnjih dneh še več uradnih pogovorov s svojimi gostitelji, obiskala pa bo tudi razne industrijske objekte in zgodovinske ter turistične kraje te dežele. Pred odhodom v četrtek iz Grčije, bedo v Atenah podpisali nekaj pogodb o gospodarskem in znanstvenem sodelovanju med obema deželama.
Obisk Tihonova v Atenah potrjuje stalni sovjetski interes za področje Sredozemlja, v Kremlju samem pa nič ne skrivajo svojih simpatij do socialistične vlade Papandreua. To je bilo jasno čutiti tudi iz doslej izrečenih besed voditelja sovjetske delegacije v Atenah.
RIM — Sindikati in vlada so včeraj dosegli sporazum o omiljenju podražitve električne energije za manj premožne sloje.
Z ODLOKOM PREDSEDNIKA DEŽELNEGA ODBORA
Dežela potrdila varianto štev. 30 o uresničitvi raziskovalnega centra
Potrdila je sklep tržaškega občinskega sveta, ki je skoraj v celoti zavrnil vse ugovore Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi, Kmečke zveze, Gozdne zadruge s Padrič in nekaterih posameznikov - Priziv je sedaj možen le na deželno upravno sodišče
V Uradnem listu dežele Furlanije - Julijske krajine štev. 15, ki je izšel 10. februarja, je objavljen odlok, ki ga je 17. januarja podpisal predsednik deželnega odbora Comelli: z njim se potrjuje varian ta štev. 30 regulacijskega načrta tržaške občine, ki določa normative o uresničitvi in namestitvi Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki naj bi zrastel južno od državne ceste štev. 202, od Banov mimo Trebč in Padrič.
S tem odlokom je deželna uprava dejansko potrdila sklep občinskega sveta tržaške občine, s katerim je le ta oktobra lani sprejel svoja stališča in praktično skoraj v celoti zavrnil ugovore, ki so jih k varianti štev. 30 aprila lani vložili Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi, Kmečka zveza. Gozdna zadru ga s Padrič ter še nekateri posamezniki. Naj še dodamo, da je o-menjeno varianto štev. 30 podpisal izredni občinski komisar Siclari, ki je takrat vodil tržaško občinsko u-pravo ter da je bil omenjeni sklep občinskega sveta, s katerim so bili zavrnjeni ugovori krajanov in njihovih organizacij, sprejet z večino glasov: proti je glasoval le svetovalec Gibanja za Trst Parovel, komunistična skupina pa se je vzdržala
Še enkrat velja ponoviti, da so se ugovori opirali na stališča naših krovnih organizacij in krajevnega prizadetega prebivalstva glede uresničitve Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje. Ta stališča so potrjena v skupni resoluciji. ki so jo podpisale Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Koordinacijski odbor prebivalcev Bazovice, Gropa-de, Padrič, Trebč in Banov ter krajevne kulturne in družbene organizacije: omenjene organizacije so jo podpisale 18. februarja lani.
Deželna uprava je s tem odlokom predsednika deželnega odbora v bistvu skoraj v celoti sprejela (kakor sicer tržaški občinski odbor oktobra lani) samo ugovor prebivalstva Banov: leto je zahtevalo, da bi področje namenjeno Centru za znanstveno in tehnološko raziskovanje ne zadušilo urbanističnega razvoja tega predela. To zahtevo je sicer pod pritiskom prizadetega prebivalstva že prej sprejel sam konzorcij za upravljanje Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje, kakor tudi izredni občinski komisar. Negativno pa se je občinski odbor izrekel o vseh ostalih ugovorih. ki so jih predložili predstavniki
prizadetih prebivalcev vzhodnega Krasa ter med drugim v celoti odbil ugovor padriške Gozdne zadruge, ki je zahtevala večjo skrb za varstvo narave in za ovrednotenje tradicionalnih gospodarskih dejavnosti na tem predelu.
Varianta štev. 30 občinskega re gulacijskega načrta, kj je bila pred dnevi odobrena z odlokom predsednika deželnega odbora, je sedaj na ogled zainteresiranim v uradih tržaške občine. Ugovore k njej pa je tokrat mogoče vložiti le na deželno upravno sodišče (TAR).
Dopolnilna blagajna v predilnici Allessano
Vodstvo predilnice Altessano iz skupine SNIA je sindikalnim organi-
zacijam sporočilo nujnost, da je treba občutno zaustaviti proizvodnjo v tržaškem obratu zaradi velikih zalog v skladiščih.
Z včerajšnjim dnem se je tako 130 delavcem v dopolnilni blagajni pridružilo še drugih 210; zadnje bo dopolnilna blagajna trajala za dobo štirih tednov, obrat pa je doslej s predčasno upokojitvijo zapustilo o-krog sedemdeset delavcev. Vse to pa se dogaja, opozarja enotna sindikalna zveza, ne da bi vodstvo o-brata predstavilo načrt o preosnovi in utrditvi, za katerega se je obvezalo septembra lani.
V odgovor na tako zadržanje vodstva je delavsvo že sprožilo nekatere akcije. Vodstvo obrata pa se je pri združenju industrijcev obvezalo, da bo načrt o preosnovi predložilo najkasneje do 25. marca.
OB VSE BOU ZASKRBLJUJOČEM DRUŽBENEM PROBLEMU
Pobuda tržaških srednješolcev v okviru boja proti pojavu mamil
Ob «pojavu mamil» se je treba globlje zamisliti. S to ugotovitvijo in vabilom se Demokratični koordinacijski odbor tržaških srednješolcev obrača na vso tržaško javnost in na mlade sile še posebej. Potrebno je učinkovitejše preventivno ukrepanje, menijo tržaški srednješolci, ki so se v petek sestali in ob tej priložnosti izglasovali resolucijo z jasnim in od ločnim pozivom vsem družbenopolitičnim silam in zdravstvenim službam, da se za problem enotno zavze-mejo. Problem uživanja mamil je danes vse manj obrobni pojav, pravijo dijaki v svoji resoluciji, in prerašča iz dneva v dan v dramatično in pretresljivo stvarnost, ki nevarno rahlja temelje celotne družbe in s svojim zapletenim mehanizmom, za katerim se skrivajo najrazličnejši dvoumni interesi, ogroža nadaljnje možnosti mirnega in omikanega sožitja.
Spodbudno je dejstvo, da so dijaki sami začutili potrebo, da konkretneje opozorijo javnost na ta problem, ki se ga družba še vedno ni lotila z
iittiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiMMiitiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimniiiitiiiiiiiimiiin
NA SINOČNJEM ZASEDANJU
Skupščina ACT je odobrila povišek tarif javnih avtobusnih prevozov
Ti poviški pa morajo istočasno pomeniti izboljšanje uslug prevoznega podjetja
Glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) je sinoči soglasno izrekla povoljno mnenje o povišku avtobusnih tarif za krajevne javne prevoze, ki bi morale stopiti v veljavo v torek, 1. marca. Poviške tarif določa vsekakor deželna uprava, posamezna komercial na podjetja pa imajo pri vsem tem samo posvetovalne pristojnosti, kar pomeni, da bi dežela tudi v primeru negativnega mnenja KPZ - ACT enostransko izenačila tarife določilom dekreta Fanfanijeve vlade. Vsa dodatna bremena, ki bi iz tega izhajala pa bi padla na ramena posameznih občinskih uprav, ki tvorijo konzorcij za prevoze. Kot vidimo gre za zelo zapleteno vprašanje, konec koncev pa je KPZ - ACT samo zadnji člen dolge verige javnih prevozov na, vsedržavnem merilu. Z druge strani *a Je Jreba tudi jasj vedati, dg moravvšak povišek avta tarif-isti
busnih
istočasno potžreniti iz-
se do sedaj na žalost ni vedno dogajalo. O tem se vsekakor že vijejo
polemike, ki so v določeni meri odjeknile tudi na sinočnji skupščini podjetja za prevoze.
Avtobusna vozovnica bo torej baje od 1. marca dalje stala 400 lir (danes 300 lir), mesečna karta za eno progo 10.000 lir (danes 8.000 lir), za dve progi 11.000 lir (danes 9.000). za vse proge pa 13.000 lir (danes 11.000 lir). V tržaški pokrajini bi morali na predlog KPZ - ACT uvesti tudi dnevno avtobusno vozovnico za vse proge, ki bo baje stala 1.500 lir, ukiniti pa bi morali tretji odsek, ki je doslej bremenil zlasti okoliške občine.
Govornice o poviških so, kot znano, sprožile precej polemik in negodovanj, zlasti med sindikati. Slednji se namreč bojijo, da bodo poviški prizadeli, v .prvi vrsti'upokojence ip vse tiste ljudi, ki so bili sedaj de -,tI”pri mesečnih abflhmajih. Tudi o tem ■ pa .beseda deželni u-
MlMliiiiftfiitiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiilimilliiiiiiimiiiinimiiiinirnii
PBED PETKOVO SEJO OBČINSKEM SVETA
Politična kriza ostaja še naprej na mrtvi točki
Kakšno stališče bo o tržaški krizi zavzelo deželno vodstvo KD?
Tržaški občinski svet se bo spet sestal v petek, 25. marca. Vest ni sicer še povsem uradna, tako pa so se domenili načelniki svetovalskih skupin na zadnjem srečanju z županom Cecovinijem, ki pa bo baje za to priložnost spet odsoten zaradi obvez na zasedanju evropskega parlamenta. Skupščina bo imela na dnevnem redu obravnavo pomembnega sklepa o vprašanju ljudskih gradenj, ne gre pa izključiti, da bo na, seji spet odmevala politična kriza, ki že skoraj en mesec pesti obe tržaški upravi. O krizi je bil, kot znano, govor že na zadnjem zasedanju občinskega sveta, kljub temu, da ta argument ni bil vključen na dnevni red skupščine.
Pol >žaj se od takrat v bistvu ni spremenil in tako občinska kot pokrajinska uprava redno nadaljujeta z delom. Priča smo torej nekaki »za-
kulisni* krizi, ki je ostala še brez formalnih posledic v sestavi samih odborov. Vsekakor smo izvedeli, da so v polnem teku posvetovanja med strankami in da so sedaj bolj kot na Rim uprte oči na stališča novega deželnega vodstva KD gle de tržaškega vprašanja. Novoizvoljeni odbor KD se je sestal prav sinoči v Vidmu, »tržaški vozli* pa so bili gotovo ena osrednjih točk tega zasedanja.
Rajonski sveti
Rajonski svet za Skedenj in Čar bolo se bo sestal v petek, 25. februarja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Roncheto 77. Razpravljal bo med drugim o potenciranju službe konzorcialnega podjetja za prevoze ACT pri Sv. Soboti.
Srečanje generalnega konzula SFRJ z deželnim vodstvom PSI
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je obiskal deželno vodstvo socialistične stranke. Z deželnim sekretarjem Giannijem Bra-vom in nekaterimi drugimi vodilnimi funkcionarji stranke se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja vsestranskega vzajemno koristnega obmejnega sodelovanja in pri tem še posebej o razširitv igospodarskih stikov ob meji. Razpravljali so tudi o položaju in uresničevanju pravic slovenske nardnostne skupnosti v Italiji ter o bližnjem obisku predstavnikov deželnega vodstva socialistične stranke v SR Sloveniji na povabilo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
KZ $n NZ na razpolago razlaščencem
Prvi razlaščenci iz devinsko - na-brežinske občine, ki jim je gradbeno podjetje lani ugotovilo stanje zemljišč, po katerih bo tekla nova avtocesta, so bili povabljeni, da se včeraj zglasijo v prostorih devinsko . nabrežinske občine. Tam so
„„„„„„„„„„„„„..mn...iiiiiimiiiiillltimnnlllillilillli.onm.ill.iliniH..........■llillllllnli....
Zakaj ni tudi deželnega razvojnega nažrta za leta 1983-85 v prevodu?
Deželni BOLLETT1NO UFF1C1A-E je 31. jan. t.l. objavil kar dva tlo vazna deželna zakona, in sicer: — «Večletni proračun za leta 1983-85 in proračun za finančno leto 83 avtonomne dežele Furlanije -ilijske Benečije» in Deželni «Razvojni načrt za leta 83 - 1985», ki ga je deželni svet lobril 23. decembra lam.
Seveda je hvalevredno, da je ti-:ovni urad dežele F JK v svojem i vedno samo šapirografiranem lUPPLEMENTO AL NUMERO 11 EL NOTIZIARIO INFORMAZIONE DOCUMENT AZIONE», ki ga iz-ija pod naslovom «DEŽELA Furla-■ja Julijska Benečija — KRON1-E» (leto XX., št. 11) objavil slo-znski prevod besedila vseh 12 čle-)u obeh proračunov. Nikakor pa i prav, da je iz nič manj važne i RAZVOJNEGA NAČRTA objavil imo »POVZETIM/ PREGLED». Že tega pregleda je namreč razvid-), kako važno je njegovo celotno isedilo, ki je brez dvoma izjemno izsežno in ga deželni tiskovni urad irjetno prav zaradi tega ni preždel v slovenščino. Lepo in kostno bi torej bilo, da bi to sto-
ril z zamudo kot se je ze zgodilo s prešnjim Razvojnim načrtom, o katerem smo takrat v našem dnevniku že pisali.
Med pričakovanjem pa naj orne nimo le, kako nujno je, da bi imeli uradne slovenske prevode tako važ nih besedil, katerih naslove povze mamo iz omenjenega tPovzetnega pregleda». ki so:
V	11. DELU: splošni okvir dohodkov s petimi poglavji (celotni dohodki; lastni dohodki; nakazila in prispevki države; prispevek Evropske gospodarske skupnosti; izredna sredstva deželnega izvora in na jetje posojil), splošni okvir izdatkov z devetimi poglavji (celotni izdatki; gospodarska razčlenitev izdatkov; upravni izdatki deželne u prave; tehnične rezerve; izdatki, ki se ponavljajo; naložbeni načrti; izredni posegi večletnega proračuna za leta 1983 - 1985 in celotni okvir posegov).
V	111. DELU: planski kriteriji in posegi po sektorjih, kjer vsebuje poglavje o «izpolnitvi splošnih smotrov» tudi določila o «mednarodni integraciji in povezovanju z obmejnimi deželami». V ostalih poglavjih
tega dela so še izredno pomembna poglavja za Slovence v naši deželi: sinteza prednostnih izbir, posegi na področju stanovanj, infrastrukture in urejanje prostora, posegi v socialni sektor, šolstvo, raziskovanja, kultura in poklicno usposabljanje, posegi v proizvajalni sek tor, medpodročni in razni posegi, dodatek o uporabi izrednih skladov.
Ta poglavja vsebujejo namreč tudi določbe o: razvoju gorskega sveta, delu in izseljenstvu, kmetijstvu in zadružništvu.
IV. DEL razvojnega načrta pa vsebuje sintezo načrtov, ki so jih predložile vse štiri deželne pokrajinske uprave, od katerih so za nas izredno važni načrti pokrajin Trst, Gorica in Videm.
V štev. 11 cSupplemento» pa po grešamo prevod okrožnice deželnega ^ravnateljstva za javna dela št. 30 z dne 29. nov. 1982 predsedstva deželnega odbora — deželni posegi ob naravnih nesrečah in iz rednih vremenskih neprilikah. Pojasnila.»
(P 8 )
namreč z družbo ANAS podpisali prijateljski sporazum o višini odškodnine, ki jo bodo prejeli za raz laščeno zemljo. Prisotni so bili tudi predstavniki Kmečke zveze in konzorcija razlaščencev Naša zemlja, ki so bili ljudem na razpolago za vse morebitne probleme, ki bi lahko nastali v zvezi s podpisom storazuma. Kdaj bodo za podpis prijateljskega sporazuma z družbo ANAS na vrsti ostali razlaščenci (vendar zaenkrat le tisti, katerim je podjetje ugotovilo stanje zemljišč v teku lanskega leta), bo družba še sporočila.
• Švedski ambasador v Rimu Axel Levvenhaut, ki ga je spremljal častni konzul v Trstu Callisto Gero-limich, je bil včeraj na. vljudnost) nem obisku pri županu Cecoviniju.
vso potrebno resnostjo. Prvi je po mnenju dijakov za to poklican šolski sistem, ki se mora usposobiti za učinkovitejšo preventivno akcijo na tem področju. Pri tem pa mora s šolo tesneje sodelovati usposobljeno osebje, kot so zdravniki, zdravstveni in socialni operaterji, sodni izvedenci itd. Po eni strani je torej po mnenju Demokratičnega koordinacijskega odbora tržaških srednješolcev potrebna zdravstvena informacija znanstvenega značaja, ki naj sloni na profesionalnosti, ne pa na improvizaciji, po drugi strani pa odločnejše ukrepanje proti tržišču z mamili in organiziranemu kriminalu, kar naj se odraža tudi na pravnem področju pri različnem sodnem o-bravnavanju primerov drobnega razpečevanja in uživanja mamil in primerov širokega razpečevanja.
Dijaki nadalje predlagajo vrsto konkretnih pobud po šolah, kot so srečanja in razprave, študijsko delo po skupinah, skupščine z izvedenci, študijski seminarji in podobno.
Omembe vredno je v resoluciji tudi stališče, da je treba na mladega človeka, ki se predaja mamilom, gledati drugače, kot je družba gledala doslej. Mamilaša navadno kri-minaliziramo, medtem ko bi morali videti v njem predvsem žrtev. Poskrbeti bi bilo treba za njegovo vključevanje v družbo, ne pa za njegovo emarginacijo. Takšen odnos bi moral prodreti v zavest javnosti in zato so tržaški srednješolci v svoji resoluciji izoblikovali predlog, da bi v marcu mesecu priredili v Trstu dan mobilizacije in solidarnosti z mamilaši, ki bi se moral o-dražati v širši razpravi po šolah o problemih mamil. S tem predlogom se Demokratični koordinacijski odbor tržaških srednješolcev obrača na vse dejavnike tržaške javnosti.
Seja občinskega sveta v Miljah
Trgovinska zbornica je objavila podatke o zunanjetrgovinski izmenjavi na Tržaškem v prvi polovici leta 1982. Ti kažejo, da se je uvoz zmanjšal za 10,5 od sto v primeri z ustreznim obdobjem leta 1981 in dosegel vrednost 211.4 milijarde lir, medtem ko se je izvoz iz naše pokrajine povečal za 25 od sto in znašal po vrednosti 233 milijard lir. Tako se je prvič po dveh letih konec lanskega junija v zunanjetrgovinski bilanci izoblikoval prebitek.
V uvozu je levji delež cdpadel na kavo, čaj in začimbe (43.9 milijarde lir), mehanske stroje (21,1 milijarde lir) in meso ter drobovino (18,9 milijarde lir). V izvozu pa so glavne postavke bile: mehanski stroji in aparati (39,7 milijarde lir), papir in lepenka (31,2 milijarde lir) ter električni stroji in aparati (26,7 milijarde lir).
Za nadrobnejše informacije se operaterji lahko zglasijo pri Uradu za zunanjo trgovino, ki deluje na trgovinski zbornici.
Preustroj tehničnih služb miljd^nhčine
Te dni so predstavniki miljske občinske uprave in Sindikalnih organi-
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1
OB SREČANJU NA POBUDO TRŽAŠKE KPI
Zdravo nezadovoljstvo nad zaprašenimi gredami tržaške kulturne stvarnosti
je Včeraj, sprejel; naj vljudnostnem oM*Sit-jwvega-kflmandfmtfi-fiTOrrnih' stražnikov v Trstu polkovnika Vincema Lombarda. >
Jutri, 23. t.m., ob 18.30 bo izredna seja občinskega sveta v Miljah. Med drugim bo govor o občinskem predlogu glede izvajanja državnega zakona 828, o osnutku občinskega programa za triletje 1983/85, o gradnji otroškega vrtca v predelu Fon-deria in o resoluciji Liste Frausin (KPI) v zvezi z imenovanjem u-pravnega sveta Avtonomne letovi-ščarske in turistične ustanove za Trst in njegovo obalo. Skupščina bo nadalje proučila sklep občinskega odbora, po katerem naj bi odvetnika Giampaolo De Ferra in Paolo Picasso skupaj z glavnim občinskim tajnikom Carnielom in drugimi občinskimi funkcionarji sprožila priziv pri deželnem upravnem razso-
dišču (TAR) zoper odlok pokrajinskega nadzornega odbora, s katerim je bil razveljavljen sklep miljske-ga občinskega odbora o občinskem obračunu za leto 1981.
«Klavir je igrah
danes na Radiu Trst A
Danes ob 18. uri bomo v sklopu dramskega niza «Radijske igre deželnih avtorjeva ponovili radijsko dramo Rodolfa de Chmieleuiskega «KLAV1R JE IGRAL*. Avtor živi in dela v Vidmu. Snov za današnjo dramo je dobil ob potresu, ki je leta 1976 zajel našo deželo, predvsem pa videmsko in pordenonsko pokrajino. Igro Rodolfa de Chmieleuiskega izvajajo člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu pod režijskim vodstvom Borisa Kobala.
• V okviru glasbenih srečanj bo v četrtek, 24. t.m., ob 18.30 nastopil v baziliki sv. Silvestra v Trstu pianist Fabio Morosin. Izvajal bo skladbe Beethovna, Chopina in Schuberta.
SINOČI V GLEDALIŠČU R0SSETTI
Vrhunsko muziciranje ansambla «Camerata mušica» iz Bedna
Ansambel iz Vzhodnega Berlina je ustanovil in ga še vedno vod jugoslovanski dirigent Željko Straka
Sinočnji gost Tržaškega koncertnega društva v nabito polnem gledališču Rossetti — «Camerata mušica» iz Vzhodnega Berlina, obsta ja in deluje šele osem let, vendar slovi v svetu kot eden najboljših tovrstnih komornih ansamblov. U-stanovil ga je jugoslovanski dirigent Željko Straka, ki živi od leta 1955 v Vzhodnem Berlinu in ki je kot dirigent vodil številne nemške orkestre, z ansamblom tCamerata musica» pa je razen v Evropi gostoval tudi v obeh Amerikah. Ansambel je osnovan na godalih, po potrebi pa se mu priključujejo čembalo, pihala ali trobila.
Na sporedu je imel skladbe iz 17. in 18. stoletja. Tako smo slišali najprej Scarlattijev Koncert št. 3 v F-duru za godalni orkester in čembalo, potem Manfredinijev Koncert za dve trobenti, godalni orkester in basso continuo ter Vivaldijev Concerto grosso v d-molu op. i št. 11 za dve violini, violončelo, basso continuo in godalni orkester.
lllUllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlIlHIf 111111111111111111111111111111111
V PRVI POLOVICI LETA 1982
Tržaška podjetja povečala izvoz in skrčila uvoz
Kulturni odsek tržaške federacije KPI je priredil včeraj v Časnikarskem krožku srečanje na temo »Deželni posegi za razvoj in širjenje kulturnih dejavnosti*. Uvodno besedo je podal odgovorni za kulturo pri tržaški federaciji KPI Stelio Spa daro.
Spadaro je bil v svojem posegu kritičen do deželnega zakona o kulturi, saj se dežela z njim ni približala dejanski kulturni stvarnosti, to je tistim, ki proizvajajo kulturo. V posvetovalni komisiji je tako bore malo predstavnikov kulturnih društev. Pokrajine in specifično tržaška, ki jim zakon odreja čisto specifično vlogo, ne znajo, ali bolje ne »zna*, vršiti prave vloge. Ne usklajuje, ne programira, ne prisluhne stvarnosti, skratka, do kulture se vede še vedno birokratsko. Še bi lahko našteli kritike iz Spadarove a nalize, vendar so bile le predstraža, vsega kar smo slišali po uvodu. Dvorana Časnikarskega krožka je bila namreč lepo polna; na srečanje so prišli razni kulturni delavci, predstavniki in člani gledaliških skupin, društev in krožkov, ki se ukvarjajo s kulturo. In ti predstavniki, ki so, ponovno v lepem številu, stopili pred mikrofon, so izrazili obilico zdravega nezadovoljstva, nad položajem kulture v deželi, predvsem pa v Trstu. Jeza je bila zdrava, ker se ni rodila na zelniku dobrega starega Franca, niti se ni o-vijala cerkvenega zvonika pri Sv. Justu, ampak je klila iz mladostne zagnanosti, ki je Trstu potrebna. No, ta zagnanost pozna odčarani svet, saj so kulturni delavci, skoraj v večini mladi, že izkusili mačehovski odnos upraviteljev in probleme, kot so pomanjkanje prostorov za prireditve, pomanjkanje neke koordinacije, pomanjkanje sredstev, skratka okusili so pelinove vejice, ki jih mora glodati kultura, ki nima »uradnega* blagoslova. In tudi, ko je pe čat uradnosti dan, problemov ne zmanjka (primer gledališč). Vse to so kulturni delavci povedali in hkrati izrazili željo, da bi Trst končno zadihal nov zrak. Obstaja stvarnost, ki jo statistike opredeljujejo s podatkom «400 kulturnih organizacij na Tržaškem*, še bolj pomembno pa je, da obstajajo ljudje, ki želijo ustvarjati in gledati gledališke predstave brez lakiranih čevljev, ki želijo dati in sprejemati filmsko kulturo, ki hočejo dialoga in živih predavanj, skratka, ki menijo, da mora biti kultura ustvarjalna in pronicljiva, ne pa retorično impozanten spomenik.
Ob zaključku pogovora se je seveda porodil dvom, ali bolje gotovost, da kdor ima danes v Trstu škarje in platno, še vedno brani staro podobo mestne kulture; mozaik retorike, nostalgije in agresivnega kampanilizma (nacionalistične barve lahko služijo kot nekakšen podton).
Upajmo, da bodo vsi tisti, ki so včeraj protestirali in dajali predloge, odprli čimširše okno v naši terezijanski hiši in prezračili sobe.
(ara)
Večer posvečen Krleži v kavarni «Tommaseo»
Srbohrvaška šola in Italijanska ustanova za prijateljsko in kul turno izmenjavo z Jugoslavijo priredita v petek, 25. februarja ob
18.30	v kavarni »Tommaseo* kulturni večer, ki bo posvečen Miroslavu Krleži. Sodelovala bo tudi založba »Studio Teši* iz Pordenona.
Gost večera bo prof Silvio Ferrari, ki je objavil pri zgoraj omenjeni založbi nekatere prevode Krleževih del.
• Na miljskem županstvu (Trg Marconi 1) bo v petek, 25. t.m., ob 17. uri razprava o predlogu pokrajinske uprave, naj upravljanje služb za pomoč handikapiranim prevzamejo občine. K debati so zlasti vabljene zainteresirane družine.
• Na sedežu tržaške sekcije vsedržavne zveze za zaščito ptic LIPU v Ul. F. Venezian bosta jutri ob 20.30 predavala Adriana in Corrado Alzet-ta o pticah iz narodnega parka Ca-margue v Franciji.
zacij podpisali osnutek sporazuma o reorganizaciji občinskih služb, za katere je pristojen tehnični urad županstva. Sporazum, ki ga mora sedaj ratificirati skupščina uslužbencev na občini, predvideva združitev služb za javna dela in vzdrževanja v enotno strukturo, poleg tega še popoldanske delovne izmene v nekaterih oddelkih ter prožnost delovnih urnikov v drugih. Sindikat uslužbencev javnih ustanov, ki deluje v sklopu CGIL, je sporazum povoljno ocenil in ga tolmači kot nujen ukrep spričo krize v krajevnih ustanovah ter omejitve krajevnih financ v smislu državnega finančnega zakona.
Sožalja ob smrti Marcella Mascherinija
Predsednik deželne skupščine Furlanije - Julijske krajine Mario Colli je včeraj naslovil družini umrlega tržaškega kiparja Marcella Mascherinija sožalao brzojavko, v kateri med drugim omenja veliko ustvarjalno dedlščfofc umetnika.. čigar i-me bo^štaToTrajnd zapisano'v zgfF dovini našega mesta. Izraze sožalja ob Mascherirujevi smrti je izrekel tudi predsednik deželnega odbora Comelli. Mascherinija bodo pokopali danes, ob 12.30 na pokopališču pri Sv. Ani.
Silovit požar blizu smodnišnice
Malo pred polnočjo je med Kati-naro in Montebellom (nad državno cesto v bližini smodnišnice) vzplamtel močan požar. Na kraj so nemudoma prihiteli gasilci (v nekaj minutah so prejeli okrog sto telefonskih pozivov) s štirimi ekipami s skupno dvajsetimi možmi in dvema cisternama; pri gašenju je pomagala tudi ustanova vsedržavnega sklada za zaščito narave (WWF). V trenutku ko zaključujemo redakcijo, se gasilci še trudijo, da bi požar pogasili, kar pa jim hudo ovira močna burja.
Vandali ne poznajo
nočnega počitka
Neznani vandali so prejšnjo noč skušali sežgati posode za smeti v Ul. Pindemonte. Na kraj so na poziv bližnjih stanovalcev prihiteli pa licisti in gasilci, ki so pogasili o-genj. Vandali (morda gre za ene in iste ljudi) so se kmalu nato znesli nad telefonskimi govorilnicami ob pomolu Audace in dve od teh skoraj popolnoma uničili.
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIt
Protest obmejnega carinskega osebja
Na tovornem avtopostajališču pri Fernetičih (na sliki) je bilo včeraj ustavljenih nič koliko prikoličnih tovornjakov TIR, ki niso mogli čez mejo zaradi stavke carinikov. Podobno je bilo v pristanišču. Na že lezniški postaji pri Proseku je ob stalo kakih sto vagonov z živino iz vzhodne Evrope, ki so jo zasil no spravili v hleve. Carinjenje se bo spet začelo danes, ob 8. uri po takem vrstnem redu, s kakršnim so dotekale spremne listine. Težav
pa s tem ne bo konec. Cariniki bodo namreč vse do petka nadaljevali protest tako, da ne bodo o-pravljali nadur in niti izmen. Službo bodo nastopili zjutraj ob osmih, končali pa, kot državni nameščenci, ob dveh popoldne. Carinsko osebje zahteva obnovitev delovne pogodbe, v njenem sklopu pa pomnoži tev organika; meni namreč, da so zdajšnje delovne razmere nemogoče, saj opravljajo posamezniki dnevno tudi 10 do 12 ur dela. Pravijo tudi,
da za nadure dobivajo vbogajme. Do petka zvečer bodo cariniki predvidoma lahko ocarinili največ 30 od sto privoženega blaga, kar bo pomenilo dokajšnji udarec spediter-skim podjetjem.
• V nedeljo, 6. marca, zapade rok za predstavitev prošenj za priznanje statusa turističnih vodičev. Prošnje je treba nasloviti na deželno ravnateljstvo za turizem (Ul. sv. Frančiška 37), kjer nudijo vse informacije o tej zadevi.
Tržaška zakonca
ranjena v Istri
V nedeljo ponoči se je na cesti Portorož - Koper pripetila prometna nesreča v kateri sta bila ranjena zakonca iz Trsta. 33-letni Bruno Blascovich (Ul. Moreri 7) se je skupno z ženo 33-letno Stefanio Flerre peljal v mercedesu proti državni meji, ko je avto v bližni Kopra iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v zastavo koprske registracije. Zakon, ca Blascovich so pripeljali v tržaško bolnišnico. Moški, ki je utrpel udarec v glavo se bo moral zdraviti približno 10 dni na nevrokirurškem oddelku, ženska, ki so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, se bo morala zdraviti približno dvajset dni.
Že prvi zvoki so pokazali, da gre za ansambel izjemno lepega in stilno naravnanega zvoka, za zbor vrhunskih mojstrov, ki muzicirajo natančno, ubrano, s plemenitim muzikaličnim zanosom in interpretativno poglobljenostjo. Podajanje glasbeni misli je pri njem vseskozi sproščeno in naravno. Pri Manfredinijevem koncertu smo lahko še zlasti občudovali čist, izklesan in tehnično brezhibno moduliran zvok obeh trobentačev, pri Vivaldijevem Concerto grosso pa odlične violiniste m violončelist v solističnih partih. .
V drugem delu je ansambel izvedel Haendlov Concerto grosso oPj 6 št. 6 v g-molu, Berilov Koncert št. 2 v Es-duru za trobento, godalni orkester in basso continuo ter Mozartov Divertimento IH. v F-du-ru KV 138. Ob bolj znanih in tudi pogosteje izvajanih skladbah Haend-la in Mozarta, je prijetno redkost predstavljal Berilov Koncert, ki 0® je ansambel — kot seveda ostali skladbi v tem delu, izvedel z vrhunskim mojstrstvom, z briljantnim muziciranjem in melodičnim bleskom. Navdušenemu odobravanju se je oddolžil še z Respighijevo Bas-sacaglio in Ragdnovo Serenato, ju je pod sproščenim vodstvom Že.j-ka Strake podal s prav takšno dovršenostjo in lahkotnostjo, s PraV tako zvočno plemenitostjo kot vsa ostala dela na sporedu, (jk)
Koncerti
Glasbena matica - Trst, sezona 19® - 83: 7. abonmajski koncert v poj1®-deljek, 28. februarja, ob 20.30 v Kul-, turnem domu v Trstu «Zagrebšk> madrigalisti*. Dirigent Vladimir Kranjčevič. Na sporedu: Orlando di Lasso, Ivan Zajc, Stjepan Šulek-Prodaja- vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kultur-nega doma.
Razstave
V	galeriji «Torbanriena» — U]-Tor Bandena 1 — bo v četrtek, 2y t.m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Tadeusza Kantorja.
V	galeriji »Rettori - Tribbio 2» s® odprli retrospektivno razstavo Pred tremi leti umrlega tržaškega slik*' rja Renata Danea. Razstava bo tr*' jala do 4. marca.
Izleti
Sekcija KPI J. Verginella iz Križ*'
prireja od 4. septembra 1983 15-dnev-ni krožni izlet po Sovjetski zveffl (Moskva, Samarkanda, Bukara, Ta-škent, Alma-Ata, Moskva). Vpisov*-nje in informacije vsako soboto 17. do 19. ure v Ljudskem domu 7 Križu.
Združenje Union priredi enodnev" ni izlet ob priliki praznika »Dnev* žena* dne 13. marca v Polcenigo * Casarsa. Vpisovanje v Ul. Valdiriv® 30/11, vsak dan razen sobote od Vj-do 20. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Igo Gruden - Nabrežina Poredi v nedeljo, 27. februarja, ob 1"* uri «Kulturni praznik* — obrtništvo kot kulturna dediščina. Vabljeni.
Mladmski dom Boljunec vabi n* predvajanje diapozitivov prof. Toneta Bedenčiča »Spoznavajmo ožjo domovino* v petek, 25. februarja, ob 20. uri v Mladinski dom v Bo-1 juncu.
KD Lipa vabi na predvajanje di*) pozitivov Maria Magajne o BraZihJj in predstavitev njegove knjige «Trst v črnobelem* jutri, 23. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
KD Slovan - Padriče sklicuje redni občni zbor jutri, 23. ai ja, ob 20. uri v prvem in ob 2(1™ v drugem sklicanju v prostorih G°j zdne zadruge na Padričah. Vabljen' vsi člani in prijatelji društva Dnevni red: poročilo predsednika. port>" čilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve in razno.
Razna obvestila
SPDT prireja v četrtek, 24. t.m-. prikaz diapozitivov na temo: »Pohod na Durmitor*. Predaval bo Brank0 Bratož, ki bo prisotne spomnil na pohod, ki so ga lani avgusta član1 SPDT opiavili skupno s planinci balnega PD Koper. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (L*-sv. FiančiSka 20/2) s pričetkom °b 20. uii. Vabljeni!
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainieiesirane profesorje, da je na sedežu Sindikata, v Ulici Filzi št. 8, na ogled razpis natečaja za dosego habilitacij® in za vstop v stalež na nižji srednji šoli. Zainteresirani profesorji bodo dobili na sedežu tudi obrazec pid-šenj v slovenščini in osebne liste, ki jih morajo priložiti prošnji.
Sedrž bo odprt danes in v petek, od 16. do 18. ure Rok za vložitev prošenj zapade 26. februarja-
Sindikat slovenske Sole obvešča, da nudi univerza Edvarda Kardelj* v Ljubljani dve štipendiji za udeležbo na 19. seminarju slovenskega J®" zika in kulture, ki bo potekal od 4. do 16. julija letos, Interesenti naj se čimprej, vsekakor pa do konca februarja javijo pri odbornikih SSS.
Občinska uprava Devin - Nabrežina obžaluje izgubo Marcella Mascherinija znanega tržaškega kip»r' ja In kulturnika.
GORIŠKI DNEVNI
Gledališča
VERDI
Jutri ob 20. uri sedma predstava Rorodiuove opere «Knez Igor*, red "■V. Dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič. V petek ob 20. uri osma predstava, red B/F.
Rossetti
Danes, 22. t.m., ob 20.30 red to-J™, gostuje Stalno gledališče iz Denove z delom Oliverja Goldsmitha lei per conquistar si sottomette». Režiser Marco Sciaecalunga. V abon-®aju odrezek št. 6.
avditorij
Danes počitek. Jutri ob 17. uri in 20.30 PODREKOVE LUTKE predstavi0 -■'Lunin svet» Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Do-oati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni.
CANKARJEV DOM LJUBIJANA
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kuitur-ne dragotine Slovenije.
Velika dvorana
Jutri, 23. t.m., ob 19.30: «5. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana*.
V	petek, 25. t.m., ob 19.30: «Sim-"riični orkester Slovenske filharmonije*.
Okrogla dvorana
, ' soboto, 26. t.m., ob 10. uri: Otročka matineja.
Srednja dvorana
Danes, 22. t.m., ob 20. uri: Kmalu un konec sveta, film.
* četrtek, 24. t.m., ob 19.30: Roli00 in Julija — premiera.
V	petek. 25. t.m., ob 20.00: «Eva» Premiera novega slovenskega filma.
Mala dvorana
Jutri, 23. t.m., ob 19. uri: Les totologiques — video gledališče.
Sejna dvorana
Danes, 22. t.m.. ob 17.00: Pogo-vor o razstavi Kulturne dragotine Slovenije iz mariborskih zakladnic.
Jutri, 23. t.m., ob 11. uri: pred stavitev novih slovenskih knjig.
•vstopnice so v prodaji pri blagaj ® Cankar jevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od s do 11, jn od 16 do 20. ure. ob Sehntah od 9. do 11 ure in pred pri CP knm iredstave
Kino
Cuppella Unaergrouud Zaprto.
Ariston 16.00 «Spara alla luna*. Alan Parker.
Zapato. Jutri ob 18 00 «La stori® di Piera*. Prepovedan mladi-ui pod 18. letom.
Nazionale lo.OO «Spetais». Prepove dan mladini pod 14. letom.
"fattacielo 16.00—22.15 «ln viaggio con papa». A. Sordi. C. Verdoni.
»eni,-,. 18.00—22.15 «11 conte Tac-chia*. E. Montesano. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «11 bersaglio*. A. De-l°n.
rOodrammatico 15.00—22.00 «Flas ex-caation blue*. Prepovedan mladi hi pod 18. letom.
A«rora 16.30 «La super bestia*. Pre-Povedan mladini pod 18. letom.
Vanitol 16.30 «Sogni mostruosamen-
-i® proibiti* Paolo Villaggio.
Cristallo 16.30 «H tempo delle mele
Moderno 15.30 «Amici miei II*. Zad u.ii dan.
Radio 15.30 «Le ninfomani della Hi hica porno*. Prepovedan mladini
,P°d 18. letom.
ihorio Venete 16.30 «Nudo di don-na*. Nino Manfredi.
Mimierc 16.00 «Fog». Prepovedan mladini pod 14 letom.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 22. februarja
MARJETA
,?nce vzide ob 6.57 in zatone ob M - Dolžina dneva 10.44 - Lu-a vzide ob 11.58 in zatone ob 2.53
Jutri, SREDA, 23. februarja
MARTA
J'reme včeraj: najvišja temperatu-? 8 stopinj, najnižja 3,7 stopinje, *8- uri 6,9 stopinje, zračni tlak (•;“** mb ustaljen, brezvetrje, vlaga ';°dstotna, nebo oblačno, morje JJVrno, temperatura morja 7,5 stopi-
UOJSTVA IN SMRTI
.Rodili SO SE: Stefano Ciocchi, ‘aru Santangelo, Manuela Del Ne-?.r°-Giorgio Capuzzo, Simone Elora. .arina Muggia, Marco Kusilb. Ta Ja Zet-jai Dalila Piccoli, Ornella a|mi. Fiorella Zerbo.
C MRLI SO: 57-letni Giovanni Kla-pSzar, 84 letna Alleluja Coslovich vd. vfni-s. 72 letna Delia Canciani vd. 1 *°iti. 79 letni Giuglielmo Blank. 47-ni Giordano Coceani, 89-letna Gio-i ahna Marangoni vd. Corazza, 71-Jj hi Antonio Agostini. 821etna Gu-fuclma Bittesnek vd. Bachiddu. 61-phi Carlo Bandel. 89 letni Vincenzo Vefini. 90-letna Maria Ulcigrai vd. Budine, 57 letni Egidio Colombin. 77 Rh)a Ernesta Colla vd. Fonda, 82-riha Maria Giraldi vd. Bessich. 86 »Yna Maddalena Chimisso, 68-letna l ,ar>a Zacchigna vd. Sodomaco. 67-, m1 Bruno Duda. 75-letna Adalber-k f^go. 69 letna Lucia Scopazzi por.
°n- 89letni Giacomo Larchesi, Metni Alberto Urdini Marcusi.
JUTRI DOPOLDNE PRED SEDEŽEM DEŽELNEGA SVETA
Protestno zborovanje delavcev z Goriškega
V zadnjih sedmih letih število zaposlenih padlo za 7.000
Na Oberdanovem trgu bo jutri dopoldne protestna manifestacija delavstva iz goriške pokrajine. Gre za uslužbence industrijskih podjetij, ki so vpisani v dopolnilni blagajni, in brezposelne. Navzoči bodo predvidoma tudi predstavniki študentov kot verjetnih kandidatov za pomnožitev že itak gostih vrst nezaposlene delovne sile. Kot je pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci član pokrajinskega vodstva CGEL iz Gorice Luciano Pini, se bodo delavci zbrali ob 10. uri na Trgu Unita, od koder bodo v sprevodu obšli mestno središče in se usidrali pred poslopjem deželnega sveta; tu jim bo spregovoril sindikalist Giuliano Bon.
V zadnjih sedmih letih je število zaposlenih na Goriškem padlo za 7.000 ali 1.000 na leto, kar ni malo, če upoštevamo, da prebiva v pokrajini samo 146.000 ljudi. V dopolnilni blagajni je danes 2.130 delavcev: število ur. ki so jih ti prebili v blagajni lansko leto, je znašalo približno štiri milijone nasproti dvema milijonoma v letu 1978, ki je veljalo v pogledu nazadovanja gospodar stva kot eno najbolj zaskrbljivih. V seznamih urada za delo je 3.562 takih, ki iščejo zaposlitev, toda šte vilo nezaposlenih je verjetno dvoj-
no. kajti marsikdo se v tak seznam sploh ne vpiše, ker ve, da nima upanja v službo. Najbolj prizadeta je med industrijskimi vejami kovinsko - mehanska stroka, v kateri je število zaposlenih v zadnjih petih aii šestili letih padlo za 3.500. Kriza je zajela tudi podjetja z državno soudeležbo, v katerih so se vrste zaposlenih zredčile s 7.600 v letu 1978 na današnjih 5.000.
Med industrijskimi podjetji v krizi so naslednja: Detroit (400 u-službencev), Cotonificio Triestino (800), Tee Friuli (300), Passero (50), AAA (120) in Italcantieri (3.832). Enotna sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL zahteva, naj se v prvi vrsti ozdravijo Detroit, bombažna predlinica in Tee, ki bodo s ponovnim zagonom potegnile za sabo še druga manjša podjetja, tudi obrtniška, pa še trgovske obrate. Dežela pa mora to storiti izven načrtov, k’ jih ima z zakonom 828, katerega člena 1 in 10 je itak treba tako izvajati, da se sredstva ne bodo porazgubila mimo goriške pokrajine. V tem smislu se je dežela svojega dne že obvezala, zato naj se obveze tudi drži in v ta namen uporabi redna pa tudi izredna finančna sredstva.
V PRIPRAVAH NA DEŽELNE, POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE
Ob koncu lanskega leta je bilo v goriški pokrajini 117.138 volilcev
v
Število se do junijskih volitev najbrž ne bo bistveno spremenilo ■ V Tržiču, Gradežu, Ronkah, Vilešn in Romansu bodo obnovili tudi občinske svete Dovolj pozornosti posvečati izbiri kandidatov
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
VABI NA PREDAVANJE
KLASICIZEM IN ROMANTIKA V SLOVENSKEM SLIKARSTVU
ki lxi jutri. 23. februarja 1983, ob 19.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
PREDAVALA BO DR. KSENIJA ROZMAN
KD PROSEK . KONTOVEL vabi na
OBČNI ZBOR
društva jutri, 23. februarja, ob 20. uri v Soščevi dvorani na Proseku.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas vabi danes, 22. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje
Bolezen krvnega ožilja — nadloga naših dni
Govoril bo prof. Primož Rode iz Ljubljane ob spremljavi diapozitivov.
4
iiiiiiiiuiir •miii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii lun iiiinmiii m iiiiiHiiiiiiiiiiii it n iiiiiiiiiiniimiii inin
Mali oglasi
PRODAM fiat 126 letnik 1972 rumene barve v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/911092.
PRODAM stanovanje veliko 100 kv. metrov v Ul. Coroneo. Zamenjam tudi s hišo na Krasu ali večjim stanovanjem — doplačilo. Telefon 040/764263.
POROČNE PONUDBE! Ste sami. le>-čeni, vdovci? Na razpolago vam je pomembna organizacija — Iščimo se — Trst — Cerchiamoci! Telefon 64894.
PRODAM fiat 128 spori 1300 rumene barve letnik 1973 v dobrem stanju. Telefonirati po 19. uri na št. (040) 827-792.
PRODAM frezo simplex L 10. motor lombardini L 530 diesel. doba eno leto v odličnem stanju. Telefon 040/200-982.
PRODAM traktor Zetor 4911 s kabino — star 3 leta — delovnih ur 1140 — dobro ohranjen. Stenovec - Verje 47 - 61215 Medvode.
Junija bodo volitve za obnovo deželnega sveta. Na Goriškem pa bomo, po vsej verjetnosti istočasno, glasovali tudi za pokrajinski svet, v petih občinah na Goriškem, v Tržiču, Gradežu, Ronkah, Vilešu in Romansu pa bodo obnovili tudi tamkajšnje občinske svete.
Po podatkih, ki so trenutno na razpolago in so zato nedokončni, je v goriški pokrajini 117.138 volivcev, od tega je moških 54.745, žensk pa 62.393.
Dokončni podatki bodo na razpolago predvidoma proti koncu prihodnjega meseca, saj bo takrat znano tudi število novih, mladih volivcev, to je tistih, Id bodo pridobili polnoletnost do volitev, ki naj bi bile predvidoma zadnjo nedeljo junija.
Vsekakor bistvenih razlik v številu volivcev ni pričakovati. Najbrž jih bo celo manj kakor ob zadnjih glasovanjih, saj je stagnacija števila prebivalstva, ali celo upadanje, pojav s katerim se ukvarjajo malodane v vseh občinah.
Od petih občin v naši pokrajini, kjer bodo letos imeli tudi občinske volitve, bodo v Tržiču in Gradežu ter v Ronkah le-te po proporčnem sistemu, v Romansu in Vilešu pa po j večinskem sistemu. V Tržiču je bi-! lo ob koncu decembra lani 24.726 j volivcev, v Gradežu 7789, v Ron-j kali 8078. v Vilešu 1255, Romansu pa 2577. V vseh omenjenih občinah po številu prevladujejo ženske. V goriški občini je bilo konec decembra 34.690 volivcev, konec januarja pa se je število znižalo na 34.582.
Padec v številu volivcev so zabeležili tudi v Krminu in Gradežu.
Ob upoštevanju gornjih, čeprav začasnih podatkov, občutnih sprememb v razmerju med posameznimi strankami najbrž ni pričakovati. To lahko tudi pomeni, da se bo nadaljevala «težavna» uprava na tržiški občini, da bo treba spet dogovarjanja za dovolj močno koalicijo na goriški pokrajini itd.
Vendar bi kazalo že zdaj, bolj kakor na številčne podatke o volivcih in ugibanjih o tem koliko svetovalcev bo ta ali druga stranka poslala v deželni, pokrajinski ali občinske svete, veliko pozornosti nameniti izbiri kandidatov, njihovi pripravljenosti in sposobnosti zagovarjati skupne in specifične interese. Posebej velja to za kandidate, ki raj bi v izvoljenih telesih predstavljali slovensko narodnostno skupnost in naše interese.
Francija, obe Nemčiji. Velika Britanija, Irska, Jugoslavija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Španija, Švedska, Švica, Tunizija, Turčija in Madžarska. Za upravljanje motornih vozil v drugih državah je potrebno mednarodno vozniško dovoljenje.
V SKUPŠČINI KZE
Pričetek razprave o pravilniku družinske posvetovalnice
V skupščini goriške krajevne zdravstvene enote se je končno le pričela razprava o pravilniku poslovanja družinskih posvetovalnic. Pravzaprav pri vprašanju ne gre toliko za formulacijo besedila - pravilnika, kakor za opredelitev osnovnih izbir o vlogi te inštitucije v družbeni stvarnosti. Z razpravo so
pričeli na zadnjem zasedanju, nadaljevali pa bodo v četrtek, 24. t.m., vendar predvidoma tudi takrat še ne bo mogoče potegniti ustreznih zaključkov, saj so stališča predstavnikov političnih strank dokaj različna. Na območju goriške KZE naj bi delovali, pravzaprav deloma že delujeta, čeprav v precej okrnjeni obliki. dve družinski posvetovalnici. Za ti dve ustanovi naj bi zdaj pripravili enoten pravilnik.
Frank Golino na obisku pri trgovinski zbornici
Na obisku pri predsedniku goriške trgovinske zbornice se je včeraj dopoldne mudil konzul ZDA v Trstu Frank Golino. Predsednik Lupieri je uglednega gesta seznanil z glavnimi gospodarskimi vprašanji goriške pokrajine.
Elena Talleri razstavlja v galeriji «La Bottega>
V galeriji «La Bottega* je v go steh moda tržaška slikarka Elena Talleri, hči priznanega slikarja Giovannija Tallerija in, kot vse kaže, tudi njegova učenka. Danes je to svojevrsten in redek primer, da se otrok zadrži v očetovi «delavni-ch, zato utegne biti v ustvarjalnem pogledu pogosto neprepričljiv. Razstava pa prepričljivo dokazuje o-bratno: da je namreč Elena prejela od očeta ve le očetove in očetovske napotke, pač pa poglobljen vpogled v sodobno likovnost.
Avtorica je predstavila vrsto olj, ki jih po «barvnem kriku* oko na mah prebere. Razstavo je pospremila z zbirko poezij, ki nosi naslov «In oči so zacvilile* (E gli oc-chi guairono, Trst 1981). Verzi in oVa se tokrat neverjetno dopolnjujejo. ^Enobesedni* verzi se v formalnem. pogledu od slik razlikujejo le v tem. da so prvi pač ritm:čno počasni in zadobi zato beseda prodornejši učinek, medtem ko kaže, da se slike takšnemu ritmu ne morejo podrediti, temveč, da prekipevajo v nezadržavem vrtincu barv, ki se med seboj izključujejo in vase vpletajo figuralne privide. Tako skregana mavrica se pač različno razporeja in daje na prvi po gled videz barvne igrivnosti, toda žgoča rdeča barva se preglasno o-giaša: in dejansko je ta, ki gospoduje kot nosilka figuralnih namigov in ekpresionističnih pridihov. Slikarka je pač prišla tako do rezultatov, ki jih danes «razkazuje»
telefon (040) 7946 72
IOTS ••
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A Š K A KR E DlT N A BAN K A
■T-. .,■:■ <	■ j s.p.a. ■ /	" -■*•>
TROT - ULIC7A' FILZI 10 • ' '<2? 01-ddB
atiiiiiiniiiiiaiiiiiiiMiiiiiitiiiiiaiiitiiiiimiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiimiiiiiinmfiiiutiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiir iitmtiniiiitiiimmiiiniiniiiiiimni*
v
Prešernova proslava v Steverjanu v znamenju dveh pomembnih obletnic

dnevna služba lekarn
. (od 8.30 do 20.30) i:argo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-^Rrski drevored 117, Ul. Combi 9, ,r?Sek, žavlje.
8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) ir8 Ospedale 8, Ul. dcllTstria 35.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
tč® Ospedale 8, Ul. deUTstria 35, ^osek, žavlje.
D lekarne v okolici
1 junec: tel. 228 124: Bazovica: 226-165; Opčine: tel. 2114X11: /Osek: tel. 225-141; Božje polje. ,®°nik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. ^DO-121; Sesljan: tel. 209 197.
Nravstvena dežurna služba
»J^očna služba od 21. do 8. ure j'*- 732 627, predpraznična od 14. do **• ure in praznična od 8. do 20.
21. 2. 1983	
Ameriški dolar	1375,-
Kanadski dolar	1120.—
Švicarski frank	691,50
Danska krona	160.—
Norveška krona	193.—
Švedska krona	183.—
Holandski florint	520.-
Francoski frank	201,50
Belgijski frank	28.-
Funt šterling	2.120,-
Irski šterling	1870.—
Nemška marka	575.25
Avstrijski šiling	81.70
Portugalski escudo	12,50
Peze ta	10.-
Jen	5,-
Avstralski dolar	1270.—
Drahma	12,50
Debeli dinar	18.25
Srednii dinar	18,40
	
vseh tujih valut
PRODAMO najboljšemu ponudniku kmečko hišo v zgoniški občini potrebno popravil. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. (040) 751 684.
IGNAC Strain Mačkolje - Križpot je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Felice Krašovec v Ricmanjih. Toči belo in črno vino.
PRODAM prikolico za čoln v odličnem stanju znamke ellebi 300 z opravljenim tehničnim pregledom za dobo 5 let. Telefon 040/225654.
PRODAM fiat 127 prevoženih 77.000 km v dobrem stanju. Telefon 040 -227284.
NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in parkirni prostor. Telefonirati na št. 040/212982 v opoldanskih in večernih urah.
PRODAM avto polo volksvvagen 900. letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890.
PODJETJE Malalan Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradn.il različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije te). 211043.
NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*, Tržič, Corso del Popolo 45. nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk.
OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307.
OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj.
OSMICO je odprl Anton Gombač, Lo-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
OSMICO je v Praprotu odpri Lupine. Toči črno in belo vino.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico nod šifro «Zazidl.jivo».
PRODAM prikolico elnagh doba dve leti, dolgo 3,80 v odličnem stanju. Telefon 040/200-982.
PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577.
Vozniško dovoljenje velja tudi v inozemstvu
Goriška prefektura nam je v teh dneh poslala pojasnilo v zvezi z veljavnostjo italijanskega vozniškega dovoljenja v inozemstvu. Številne države namreč ne zahtevajo mednarodnega vozniškega dovoljenja, ampak je dovolj navadno dovoljenje. S tem se je mogoče izogniti sitnostim in stroškom za izdajo mednarodnega dokumenta.
Države v katerih je veljavno italijansko vozniško dovoljenje so: Alžirija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Finska,
tako imenovana transavantgarda, in to po povsem «naravnh poti. -Dejstvo je, aa je razstava celovita in homogena. Olja, svojevrstno «razredčenaz, učinkujejo ponekod tzot akvareli: tehnično dovršena vsebinsko nabita in kompozicijslzo izredno pretehtana so izraz umetniško zrele in zanimive osebnosti (pa je to prva njena samostojna razstava!)	m.r.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
organizira
TEČAJ
ZA SPECIALIZACIJO
pri organizacij’ in vodenju obrt niških in trgovskih ibratov.
Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SDGZ — Travnik 11, telefon 32844 do 28. februarja.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča, da sta na razpolago dve štipendiji za sodelovanje na tečaju slovenskega jezika in kulture, ki ga tudi lotos v poletnem času prireja filozofska fakulteta univerze «Eldvarda Kardelja*. Podrobna pojasnila dobijo interesenti pri odbornikih sindikata. Kandidati naj se prijavijo najkasneje do 28. februarja.
Ženski odsek KD Jezero vabi vse ženske na pripravljata sestanek za proslavo 8. marca. Sestanek bo jutri. 23. t.m., ob 20. uri v prostorih KD Jezero.
V ljudski knjižnici Damier Feigel
v Kriški ulici je odprta razstava beneškega tiska vsak dan od 17. do 19. ure in po dogovoru od 10. do 13. ure.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. t.m., avtobusni smučarski izlet v Cima Sappada. Vpisovanje na sedežu društva samo do jutri.
V š.everjanu	/.i^-čer,	| zaue. Konec januarja leta 1943 in
na pobudo KD Briški grič, pripra- prve dni februarja je v partizansko vili Prešernovo proslavo z bogatim j vojsko odšlo veliko števerjanskih in pestrim sporedom. Prireditev je I fantov in mož, še preden so jih ita-letos potekala, kakor smo že v na- j lijanske oblasti uspele odgnati v po-ši nedeljski številki poročali, v zna- sebne bataljone, nienju počastitve dveh za štever- Prešernova proslava torej letos jansko skupnost pomembnih jubile- v znamenju dveh pomembnih jubi-jev. Leta 1883 je bilo namreč usta- j	lejev.	Vendar	je bila sobotna pri-
novljeno prvo prosvetno	društvo v j	reditev tudi	v	znamenju proslavlja-
vasi «Katoliško slovensko bralno nja slovenskega kulturnega dne in društvo št. Ferjan* in torej poteka slovenske kulture. Po Števerjanski letos sto let organiziranega prosvet- himni, ki so jo zapeli pevci doma-nega delovanja v vasi. Druga po-' čega zbora pod vodstvom Ivana membna obletnica pa se nanaša na Klanjščka, je o pomenu kulture in obdobje druge svetovne	vojne. Te	njene	vloge	v	našem vsakdanjiku,
dni je namreč poteklo 40	let, odkar	nekaj	misli	povedal Marij Čuk, ki
so števerjanci množično šli v parti-1 je nato prebral nekaj svojih pesmi.
nekaj Prešernovih pesmi pa so povedali mladi recitatorji. Pravzaprav so mladi poskrbeli za dobršen del kulturnega sporeda. Tako mladi godci, gojenci šole Glasbene matice, še bolj pa otroški pevski zbor, ki ga vodi Ivan Klanjšček in ki je v soboto pravzaprav prvič nastopil ta, kakor se ob takih priložnostih rado dogaja, navdušil tokrat zares številno občinstvo.
V sklepnem delu kulturnega sporeda je nastopil nato še moški pevski zbor KD Jezero, ki so se mu ob koncu pridružili še domači pevci zbora KD Briški grič.
(Na sliki; otroški pevski zbor je v soboto prvič javno nastopil)

PREJŠNJO N0C V UL. MAZZINI
NOČNI POŽAR POŠKODOVAL URADE GORIŠKE OBČINE
Neuporabna je predvsem oprema, medtem ko so rešili večji del arhivskega materiala • Škoda znaša ok. 30 milijonov lir
ZAČETEK DEJAVNOSTI MOTORNE LADJE DIONEA
Obveščamo cenjene stranke, da bo motorna ladja «DIONEA» 24.2.1983 obnovila svoje običajne zveze med Trstom in istrskimi pristanišči in bo v mrtvi sezoni opravljala sledečo tedensko linijo z odhodom iz našega pristanišča ob 8. uri:
ČETRTEK:
T,.st _ Koper — Izola — Piran — Umag — Novigrad — Poreč
—	Novigrad — Umag — Piran — Izola — Koper — Trst.
NEDELJA:
Trst — Koper — Piran — Rovinj — Pulj — Rovinj — Piran
—	Koper — Trst.
V nedeljo zvečer je nenaden požar precej poškodoval urade za decentralizacijo pri goriški občini, malo pa je manjkalo, da bi bile njegove posledice dosti hujše. Ogenj se je vnel v nedeljo zvečer, ko v stavbi na začetku Ul. Mazzini, tik zraven občinske palače, ni bilo nikogar. Dim, ki se je vil skozi okna prvega nadstropja, so prvi opazili agenti policijske izvidnice malo po 23. uri. Takoj so obvestili gasilce, ki so prihiteli na kraj in pričeli z gašenjem plamenov, ki so zajeli ves spodnji del dvonadstropnega poslopja.
Kot so ugotovili, se je ogenj vnel v brivskem salonu v pritličju. Vzrokov niso še pojasnili. Vneli so se najprej svežnji časopisov, ki so bili spravljeni v skladišču za salonom. Plameni so nato zajeli drugo lahko vnetljivo opremo, se razširili na strop in tramovje ter začeli pustošiti občinske urade v prvem nadstropju. Tu je bilo med drugih precej arhivskega materiala, zapisniki rajonskih svetov, podatki o popisu kmetijstva in drugi dokumenti. Poseg gasilcev je omogočil, da večina teh pomembnih dokumentov ni zgorela, niso pa mogli preprečiti nepopravljive škode na aparatu za fotokopiranje, na nekaterih elektronskih pisalnih strojih in na precejšnjem delu ostale opreme, škoda naj bi po prvih ocenah znašala okrog 30 milijonov lir. Vsega skupaj so imeli gasilci tri ure dela, da so pogasili vse plamene, kar precej časa pa bo verjetno trajalo odpravljanje škode, Id jo je povzročil o-genj.
ških frizerskih salonov. V zimskem času bodo saloni s sledečim urnikom: od torka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 14. ure. Poletni urnik predvideva odprtje od torka do petka od 8.30 do 12.30 ta od 15. do 19.30, ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
Nadaljuje sc protest zdravnikov
Kakor smo že poročali, so zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah v Gorici, Krminu in Gradežu od danes dalje sklenili zaostriti protestno akcijo in do nadaljnjega ne bodo opravljali nadurnega dela in drugih nalog izven določil dosedanje pogodbe. Zaostritev sindikalnega boja zaenkrat še ne bo povzročila posebnih težav v bolnišnicah in izrednih administrativnih posegov s strani prefekture, pač pa utegne do tega priti proti koncu tedna, v četrtek ali petek, ko bodo zdravniki že izčrpali tistih 40, oziroma 30 ur, kolikor so jih po pogodbi dolžni opraviti tedensko.
Na združenju obrtnikov so v teh dneh sklenili uvesti nekatere spre-. m/ntci w(«, yusuKucm m membe v urniku brivskih in mo-1 rojstva Josepha Hagdna.
OB OTVORITVI RAZSTAVE
Koncert ansambla Collegium Musicum v Kromberku
V Goriškem muzeju v gradu Kromberk bo v petek, 25. t.m., odprtje razstave tJedermann v Evropi* (Slehernik). Na prireditvi, ki bo ob 18. uri, bo nastopil ansambel Collegium Musicum iz Zagreba s koncertom, posvečenim 250-letmci
IDRA VIJO SC V VIDEMSKI BOLNIŠNICI
TRI OSEBE TEŽJE RANJENE V DVEH NESREČAH NA KRMINSKEM
Srečen zaključek spektakularnega trčenja na Kornu kjer se je avtomobil zaletel v pročelje A ttemsove palače
Dve osebi sta se precej resno ponesrečili včeraj popoldne na občinski cesti, ki pelje iz Koprivnega proti Krminu. Nesreča se je pripetila, ko je 23-letni Loris Zoratto iz Vidma izgubil nadzorstvo nad svojim renaultom 5 in se najprej zaletel v zidek na desni strani ceste, odkoder ga je nato odbilo v kamnito ograjo mostička na drugi strani. Zoratto si je pri trčenju zlomil stegnenico na desni nogi, se poškodoval po obrazu in levi rami. Prvo pomoč so mu nudili v krminski bolnišnici, nato pa ga odpeljali v videmsko, kjer se bo zdravil dva meseca. Z enako prognozo so v videmski bolnišnici sprejeli tudi njegovo sopotnico, 26-letno Gianno Tofful iz Koprivnega. Ul. Zorutti 43, ki si je prav tako zlomila stegnenico ta dobila nekaj lažjih poškodb. Zelo spektakularna, a na srečo brez posledic za osebe, je bila nesreča, ki se je pripetila pred Attemsovo palačo v Gorici. 34-letni Vojko Klanjšček iz Pevme je med
zavijanjem izgubil nadzorstvo nad alfa romeom 1750, se zaletel v u-stavljen avto in ga odbil v drugo parkirano vozilo, nato pa nadaljeval divjo vožnjo čez pločnik in travnato gredico naravnost v pročelje Attemsove palače. Škoda na vozilih je precejšnja, medtem ko so tako pešci na pločniku kot šofer «podi-vjanega* avtomobila imeli precejšnjo mero sreče in se je vse izteklo brez ranjencev.
Hude posledice je imela nesreča, ki se je v noči med nedeljo in ponedeljkom pripetila nedaleč od Krmi-na na križišču med državnima cestama Gorica - Videm ta Videm - Trst. 74-letni upokojenec Severino Bregant je zaradi prevelike hitrosti zapeljal s fordom fiesto naravnost proti guard - railu, po trčenju pa se je vozilo prevrnilo. Breganta so najprej peljali v krminsko, nato pa v videmsko bolnišnico, kjer so ga spričo številnih težkih poškodb sprejeli s pridržano prognozo.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
V KULTURNEM DOMU V GORICI
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
Režija: GEORGU PARO
Danes, 22. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED C
Avtobusi bodo vozili po običajnem voznem redu.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. Danes ob 19. uri Peter Turrini: Lov na podgane. Predstava za srednje šole in izven v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Kino
Gorivu
VERDI 18.00—22.00 «La ragazza di Trieste*. O. Muti in B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00 — 22.00 «Bombeur». B.
Spencer in G. Cala. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Paris night, belle e insaziabili*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trii d
ENCELSIOR 17.30-22.00 sBingo bon-
go».
PRINCIPE 18.00-22.00 «La notte di San Lorenzo*.
Aorti (,urivu in okolivu
SOČA 18.30—20.30 «Otroci s postaj* Zoo*. Nemška drama.
SVOBODA 18.00-20.00 -Oblečena da ubija*. Ameriški triler.
DESKLE 19.30 «Nemoratae nune*. I* taiijanski erotični film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italija 10, telefon 84-576.
Namesto cvetja na grob Eme Mar-vin daruje družina Culot 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice.
POGREBI
Ob 8. uri Peter Škerl iz bolnišnice usmiljenih bratov v Ul. Diaz na glavno pokopališče; ob 9. uri Gio-vanna Sussan iz kapele glavnega pokopališča v Rudo; ob 11. uri Maria Destri iz rplošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče.
RTV LJUBLJANA in MLADINSKI ODBOR SKGZ
V	SODELOVANJU Z DEŽELNIM SEDEŽEM RAI
priredita v soboto, 26. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici javno radijsko kviz oddajo
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
V	tekmovalnem delu bodo sodelovale mladinske ekipe MK iz Gorice, MO iz Sovodenj in Doberdoba, OK ZSMS iz Nove Gorice ta MK Prosek - Kontovel in Križ. Napovedovali bodo Menči Klančar, Ivana Placer, Janez Dolinar in Livio Valenčič. Programski režiser Marjuča Oficija. Radijsko kviz oddajo bosta prenašali ljubljanska in tržaška radijska postaja.
Po tekmovalnem delu bo pevsko - glasbena prireditev z nastopom TATJANE DREMELJ, OTA PESTNERJA, BRANKE KRANER, EDVINA FLISERJA, LADA LESKOVARJA in ansambla PARTY. Sodelovala bosta tudi igralca Jerica Merzel in Marko Simšič.
PO OBISKU JUGOSLOVANSKEGA ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA ZUNANJE ZADEVE LAZARJA MOJSOVA V ITALIJI
Napredek v razvoju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo Globalna zaščita naše manjšine eno redkih odprtih vprašanj
S podpisom sporazumov o priznanju diplom, o premoženju Italijanov v Jugoslaviji in o ribolovu v Tržaškem zalivu ostajajo odprta, v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma, poleg manjšinske zaščite le še vprašanja industrijskega sodelovanja in pa restitucija kulturnih dobrin - Tokrat omejevalno stališče italijanske strani v zvezi z globalno zaščito Slovencev • Na italijanski strani velika zaskrbljenost zaradi ukrepov o depozitu v zvezi z maloobmejnim prometom
Obisk jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve La zarja Mojsova v Italiji označuje novo etapo v razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. S podpisom nadaljnjih štirih sporazumov je bil narejen viden korak naprej pri uresničevanju osimskega sporazuma, osnovnega dokumenta, ki urejuje odnose med obema državama. Po dokaj dolgih pogajanjih in po obdobju dokajšnjega mrtvila — ta j je bila rešitev nekaterih sporazumov napovedana že za konec leta 1981. so bila tako rešena ne katera vprašanja, ki so povzroča la vrsto težav in predvsem burila duhove.
Pri obravnavanju teh vprašanj je treba seveda začeti z dogovorom o priznanju diplom. Besedilo tega dogovora objavljamo v celoti. Vsekakor gre za priznanje v akademske namene, kar pomeni, da bo treba v Italiji polagati še državne izpite, razne habilitacije itd. Pomembno pa je, da je bilo to vprašanje končno rešeno, saj je bilo stanje, glede na veliko število zamejskih Slovencev, ki se vsako leto odloča za študij v Ljubljani, že nevzdržno. Sporazum seveda še ne velja, saj bo stopil v veljavo šele ko ga bosta ratificirala parlamenta obeh dr žav. Upati je, da bo ratifikacij ski postopek stekel s precejšnjo hitrostjo, saj je bilo pri tem vpra žanju čakanja in odlašanja že dovolj.
Dva sporazuma zadevata premoženje Italijanov na sedanjem ju goslovanskem ozemlju. Pri prvem gre za izvajanje italijansko - ju goslovanskega dogovora z dne 3. julija 1965 in zadeva premoženja na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji po mirovni pogodbi. Ta sporazum vsebuje seznam 500 pre 1noženj. katerih lastniki, italijan ski državljani, bodo ohranili last ništvo zgradb in uporabo zemljišč Pogajanja so bila tako dolga, ker je bilo treba izdelati točen sez nam premoženj in seveda tudi seznam upravičencev, kar ni bilo vedno lahko.
Drugi sporazum pa zadeva premoženja v bivši coni B Svobod nega tržaškega ozemlja^ in je po vezan z izvajanjem osimskega spo razuma. Ta dokument vsebuje sez nam 179 premoženj v treh sloven skih primorskih občinah m v ob čini Buje; tudi s temi premoženji bodo nekdanji lastniki, italijanski državljani po opciji, prosto raz polagali: zgradbe bodo prejeli v last, zemljišče pa v uporabo. Za vsa ostala premoženja — kajti številnih prosilcev ni bilo mogoče vključiti v sezname upravičencev — bodo nekdanji lastniki prejeli odškodnino na osnovi italijanske ureditve. Oba sporazuma sta pomembna, ker prekinjata dolgo ob dob je negotovosti, ki je povzročilo veliko nejevolje na Tržaškem in je dajalo alibi nacionalističnim krogom za njihove politične špe kulacije.
Ob tem je treba poudariti še nekaj: dolžina teh pogajanj je bila tudi posledica dejstva, da se italijanska in jugoslovanska stran nista mogli dogovoriti o višini od škodnine, ki jo mora Jugoslavija plačati Italiji in jo bo Italija iz plačala upravičencem Sedaj so tudi o tej številki dosegli dogovor, pomembno pa je dejstvo, da je ta dogovor tesno povezan z ob ve zo Jugoslavije, da zgradi avlo cestna odseka Razdrto -r mejni prehod Štandrež in Razdrto — mejni prehod Fernetiči. Italijan ski in jugoslovanski predstavniki so se namreč dogovorih, da se Jugoslavija lahko poslužj kredit nih olajšav za izplačilo odškodnine Italiji in ta sredstva uporabi za gradnjo omenjenih avtocestnih odsekov.
Zadnji sporazum zadeva ribo lov v Tržaškem zalivu. Gre prav zaprav le za izmenjavo pisem med ministroma, kajti v prime ru, da bi prišlo do novega spo razuma, bi bil ta verjetno v na sprotju z določili Evropske go spodarske skupnosti in ni izklju čeno, da bi ga v Bruslju prepovedali. Ribolov v Tržaškem zalivu postaja tako sestavni del tržaškega sporazuma o maloobmejni ir govini in omogoča ribičem obal nih občin obeh držav, da ribarijo v četverokotniku v Tržaškem zali vu, na mejni črti med italijanski mi in jugoslovanskimi teritorial nimi vodami Tako je končno re šeno vprašanje, ki je v Trstu povzročalo mnogo slabe krvi in nejevolje že dolga leta Dejstvo, da sta italijanska in jugoslovanska stran pozitivno re šili toliko spornih vprašanj, je vsekakor pomembno in potrjuje, da so odnosi med obema drža vama zelo dobri ter da se razvijajo v duhu vsestranskega prija teljstva in sodelovanja. To je bi lo, med drugim, poudarjeno tudi pri oceni splošnega gospodarske ga sodelovanja in pa sodelovanja na tehnično znanstvenem področ ju. Dejstvo, da imata Italija in Jugoslavija različno družbeno ureditev in da pripada prva zahodnemu bloku, druga pa je neuvrščena, ne ovira razvoja tega sodelovanja.
Seveda pa vsa vprašanja še niso rešena, pa tudi v odnosih med obema državama ne gre vse
gladko. Na teh razgovorih je prišlo do izraza dokaj ostro stališče Italije v zvezi z jugoslovanskimi ukrepi o depozitu za prehod meje. Poudarek, ki ga je dal temu vpra šanju italijanski tisk, je celo zasenčil pomen podpisanih dogovorov. Italija se tu sklicuje na določila videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, ki pred videva neomejeno število prehodov in zato postavila na razgovorih zahtevo, naj se ta postavka v ce-loti spoštuje. Ta zahteva je bila postavljena z veliko ostrino, in pa povezana z zagotovilom, da bo Italija po svojih močeh sodelovala pri naporih za premostitev gospodarskih težav v Jugoslaviji. Jugoslovanska stran je poudarila, da so ukrepi začasni in da ne bodo trajali dlje kot do konca leta. Vsekakor je bila razprava o tem vprašanju zelo živahna in dejstvo, da je Colombo imel za potrebno, da ta stališča ponovi v zdravici, je vsekakor simptomatično ter označuje veliko zaskrbljenost, ki so jo na italijanski strani povzročili jugoslovanski restriktivni ukrepi. Seveda pa je treba ponovno poudariti, da gre tu le za vprašanje maloobmejnega prometa, o katerem je govor v mednarodnem sporazumu, kajti vprašanje mednarodnega prometa pač rešuje vsaka država v okviru svoje suverenosti.
Med postavkami, ki jih določa osimski sporazum, pa ostajajo kljub novim štirim dogovorom, še nekatera vprašanja. Med temi naj omenimo predvsem dve, vprašanje industrijskega sodelovanja in zaščita manjšin.
Vprašanje industrijskega sodelovanja je tesno povezano z določilom o gradnji mešane proste industrijske cone na Krasu. Osimski sporazum natančno določa ubi-kacijo te cone. O tem vprašanju je bil na mednarodni ravni zadnjikrat govor poleti leta 1980, ko je tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec obiskal Italijo. V skupnem poročilu, ki so ga izdali ob koncu obiska, je bilo rečeno, da je italijanska stran zagotovila jugoslovanski, da bo v zvezi z industrijsko cono predložila dokument z novimi predlogi. Ni informacij, da bi od takrat predstavniki Italije in Jugoslavije še govorili o tem vprašanju.
Za kaj gre, je znano. Korenita politična sprememba v Trstu, povezana s tem vprašanjem je tudi znana. V zadnjem času se je pojavila vrsta predlogov, ncjkon-kretnejši pa je predlog, da bi namesto ene some industrijske cone določili vzdolž italiiansko - jugoslovanske meje več manjših industrijskih področij. Ta predlog je podtajnik v zunanjem ministrstvu ob razpravi o dodatnem finansiranju ^osimskega zakona» (o investicijah za avtocestne povezave na Tržaškem in drugih infrastrukturah) spredi kot priporočilo. Poslanec Andreotti je v svoj-stvu predsednika parlamentarne komisije za zunanjo politiko o tem govoril v nekem intervjuju. Vse pa kaže, da na razgovorih med Colombom in Mojsnvom o tem ni bilo govora; ponovno prihaja torej do izraza politika odlašanja, ki verjetno ni najboljša, saj bi bilo treba nekatere odločitve ven darle formalizirati in ne samo o njih govoriti. Tu namreč ne gre samo za dopolnilni dogovor, gre za predloge, ki bi predstavljali precejšnjo novost v vseh ozirih in b- jih bilo treba torej temeljito preučiti. O tem bi se morala iz reči tudi Evropska gospodarska skupnost. Skratka, od sklenitve dogovora do realizacije bi nujno preteklo mnogo časa, zato bi bilo treba ustrezne predloge čimprej formalizirati, da se prekine dolgo obdobje negotovosti in nihanj ter se začne s konkretnim delom načrtovati bodoči razvoj gospodarskega sodelovanja med državama.
In na koncu še vprašanje manj šin Morda je dal obisk Lazarja Mojsova c Italiji prav na tem področju najskromnejše rezultate. Tu mislimo seveda na zadržanje italijanske strani v zvezi z vprašanjem globalne zaščite v Italiji. Tokrat ni bilo mogoče zabeležiti konkretnih obvez, ampak le «iz-menjavo stališč*, kar je nedvomno korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi italijansko jugoslovanskimi srečanji, ko se je Italija večkrat obvezala, da bo v skladu z določili osimskega sporazuma m seveda v okviru svoje notranje ureditve zaščitila slovensko manjšino.
Poudariti je treba, da je manjšinsko vprašanje na razgovorih sprožila jugoslovanska stran. Na predvečer pogovorov je Lazar Mojsov slovenski delegaciji, ki ga je obiskala na ambasadi, zagotovil, da je skrb za slovensko manjšino v Italiji konstanta pri odnosih z, italijanskimi oblastmi. To sicer že jasno izhaja iz doseda nje jugoslovanske zunanje politi ke, kjer je bila problematika slo venske manjšine vedno prisotna, ne samo v tem, da so se jugo slovanski predstavniki redno sre čevali s predstavniki slovenske manjšine in bili tako stalno sez nanjeni z našo problematiko, am pak tudi, ker so zahteve in po-
trebe manjšine, o katerih so se razgovarjali s slovenskimi delegacijami, nato prenesli na uradna srečanja z italijanskimi predstavniki. V vseh skupnih poročilih o številnih obiskih je bil govor o vprašanju zaščite slovenske manjšine, nekajkrat tudi z izrecnim sklicevanjem na preambulo in 8. člen osimskih sporazumov.
Seveda smo Slovenci pričakovali, da bo italijanska stran tudi tokrat spregovorila o teh obvezah, ne nazadnje tudi zato, ker je prav minister Colombo med svojim zad njim obiskom v Beogradu novembra 1981 sam načel to vprašanje in je o tem, pred svojim takratnim obiskom, govoril tudi na vladni seji. Naše pričakovanje je bilo toliko bolj utemeljeno, ker je na predvečer srečanja med Colombom in Mojsovom sprejel delegacijo slovenske manjšine tudi predstavnik italijanske vlade, to je minister Fabbri, in zagotovil zanimanje za našo problematiko.
V razgovorih z Mojsovom pa je Colombo dejal, da gre za politično vprašanje, da je bilo več pobud za rešitev tega vprašanja in da ga bo Italija še vedno v pozitivnem smislu preučevala. Jasno ie razvidno, da gre za izjavo, ki bi jo lahko razumeli kot omejevalno glede na jasno vsebino osimskega sporazuma, ki obvezuje obe državi, da — seveda v okviru notranje ureditve — zagotovita manjšinam največjo možno zaščito.
Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in italijanski zunanji minister E. Colombo
Vprašanja manjšin — in v tem okviru vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji — torej ni mogoče ločiti od celovitosti izvajanja osimskih sporazumov. In ko tu z velikim zadovoljstvom
ugotavljamo napredek v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo ter podpise novih dokumentov, ki potrjujejo pomen in aktualnost osimskih sporazumov ter pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je pri iz-
vajanju teh določil odprtih čedalje manj vprašanj, moramo tudi z obžalovanjem ugotoviti, da je med temi odprtimi vprašanje prav zaščita naše manjšine.
BOJAN BREZIGAR
■iiiiitiimiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiuimiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Besedilo sporazuma o priznanju diplom
Objavljamo vsebino pisma zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Lazarja Mojsova italijanskemu zunanjemu ministru Emiliu Co-lombu o sporazumu glede priznanja diplom. Pismo se v začetku sklicuje na člen 10 Kulturnega sporazuma med vladama SFRJ in Republike Italije z dne 10. decembra 1960 in na izmenjavo pisem, izvršeno v Osimu 10. novembra 1975, s katerima obe strani soglašata, da skleneta sporazum o priznanju diplom in strokovnih naslovov, pridobljenih na univerzah in visokošolskih ustanovah. Besedilo sporazuma se glasi:
Vsaka stran se obvezuje, priznati diplome in strokovne nazive visoke izobrazbe, ki so jih državljani ene ali druge pogodbene strani dosegli na univerzah ali visokošolskih ustanovah druge strani.
Pod izrazom »priznanje* se razume, da vsaka stran izenačuje diplome, ki so jih državljani ene ali druge pogodbene strani dosegli na univerzah ali visokošolskih ustanovah druge strani z ustreznimi diplomami, doseženimi v skladu z lastno zakonodajo. Priznanje more biti podrejeno polaganju dopolnilnih izpitov. Priznanje ne oprošča ncsitelja diplome od izpolnjevanja drugih pogojev, katerim je podvrženo opravljanje poklicne dejavnosti v vsaki izmed dveh pogodbenih strani.
Diplome in strokovni nazivi, ki so jih državljani ene in druge pogodbene strani dosegli v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in v Republiki Italiji, navedeni v pregledu, ki je priložen temu pismu in ki je bil soglasno sprejet na sestanku delegacij dveh strani v dneh od 12. do 14. februarja 1978. leta v Rimu, se vzajemno priznajo brez obveznosti polaganja dopolnilnih izpitov. Pregled je sestavni del tega spora zuma.
Da bi se predlagale potrebne spremembe in dopolnitve v prej navedenem pregledu, se osnuje mešana komisija, sestavljena na paritetni osnovi iz predstavnikov dveh strank z nalogo, da primerja učne načrte in da sestavlja tabele izenačenosti z ali brez dopolnilnih izpitov. Tabele se bodo predlagale v odobritev dvema pogodbenima stranema po diplomatski poti.
PRILOGA
SEZNAM JUGOSLOVANSKIH IN ITALIJANSKIH DIPLOM IN NAZIVOV, GLEDE KATERIH JE BILO UGOTOVLJENO SOGLASJE
ITALIJANSKE DIPLOME V Italiji vsaka od diplom, navedenih v seznamu, ki sledi, daje naziv »Doktor*
JUGOSLOVANSKE DIPLOME
Laurea in medicina e chirurgia Laurea in farmacia Laurea in chimica farmaoeutiche Laurea in medicina veterinarja
diploma zdravnika diploma diplomiranega farmacevta e tecnologia diploma diplomiranega farmacevta farmacevtsko - tehnološke smeri diploma diplomiranega živinozdrav-nika
laurea in ingegneria nei rispetti- diploma diplomiranega inženirja z
označbo smeri
diploma diplomiranega inženirja arhitekture
diploma diplomiranega inženirja urbanistike ali gradbeništva z označbo smeri
vi indirizzi Laurea in architettura
Laurea in urbanistica
Laurea in chimica industriale
Laurea in scienze agrarie
Laurea in scienze delle preparizioni alimentari Laurea in scienze della prcduzione animale Laurea in scienze foreslali
Laurea in chimica-
Laurea in fisica
Laurea in matematica
Laurea in astronomia Laurea in scienze bio'ogiche Laurea in scienze geologiche
Laurea in geografia Laurea in giurisprudenza Laurea in econorria e commercio I aurea in economia politic a e in economia aziendale Laurea in scienze economiche e bancarie
Laurea in scienze politiche Laurea in scienze statistiche e demografiche Laurea in stoiia Laurea in filosofia Laurea in pedagogia Laurea in sociologia Laurea in psicologia
Laurea in discipline delle arti, della mušica e dello spettaoolo (indirizzi di arti, mušica e spettacolo)
Laurea in lingue e letterature straniere
Laurea in lingue e letterature orientali
Laurea in lingue e letterature straniere moderne Laurea in lingue e civiltš orientali
Laurea in lettere (indirizzo moderno e indirizzo classico) Laurea in materie letterarie Laurea in filologia e storia delLEuropa orientale
diploma inženirja kemijske tehnologije
diploma	diplomiranega inženirja
agronomije
diploma	diplomiranega inženirja
prehrambene tehnologije diploma diplomiranega inženirja živinorejske smeri
diploma diplomiranega inženirja go zdarstva
diploma diplormranega kemika ali inženirja kemije
diploma diplomiranega fizika ali inženirja fizike
diploma diplomiranega matematika a'i inženirja matematike diploma diplomiranega astronoma diploma d;plomiranega bio'oga dip'oma diplomiranega geologa ali diplomiranega inženirja geo’naije diploma diplomiranega geografa diploma diplomii anega pravnika diploma diplomiranega ekonomista diploma diplomiranega ekonomista organizacijske smeri diploma diplomiranega ekonomista bančne in finančne smeri diploma diplomiranega politikologa diploma diplomiranega matematika s smerjo statistike in demografije diploma profesorja zgodovine diploma profesorja filozofije diploma profesorja pedagogije diploma profesorja sociologije diploma profesorja psihologije
diploma muzikologa diploma zgodovinarja umetnosti diploma teatrologa
diplome profesorja tujih jezikov in književnosti
Diplome profesorja književnosti in jezikov
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Zemeljska znanost
13.00	Kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Tam tam — aktualnosti
14.55	Iz olimpijskega gledališča — koncert za prijatelja
15.30	šola in vzgoja —
Benedikt petnajsti
16.00	Shirab — risanke
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV DNEVNIK - flash
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Nils Holgersson — risanke
17.30	Nežni in divji
18.00	Prijatelj Gipsy — TV film — Lov na tata
18.50	Koga spet vidimo? — Varietejski program
19.45	Almanah in vremenske razmere
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Večerna kriminalka povezana z kvizom
21.55	Ko kronika postane zgodovina
22.45	TV DNEVNIK
22.55	Prosti kotiček — programi v prihodnje
23.10	Mister fantasy — glasbena oddaja
24.00	Šola in vzgoja — univerza v Evropi
00.30 DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja — razvoj inteligence
14.00	- 16.00 Tandem
14.05	Playtime — stava med otroci
14.40	Risanke
14.45	V studiu
15.10	Preveč nenavadno
15.45	Risanke
15.50	V studiu
16.00	Laigueglia — Kolesarstvo
16.30	Planet — programi z vsega sveta
17.30	TV DNEVNIK - kratke vesti
17.35 Iz parlamenta
17.40	Tednik o gledališču in glasbi
18.40	Športni dnevnik
18.50	TV film iz serije Cuore e batticuore
19.45	TV DNEVNIK
20.30	«L’uomo dai sette capestri* film. Igrajo: Paul Newman, Ava Gardner, Jacqueline Bisset
22.10	TV DNEVNIK 22.20 Srečanje s kinom — filmi, ki
jih bomo videli na velikem zaslonu
22.30	Priče našega časa
23.30	TV DNEVNIK
Tretji kanal
17.30	Ključ branja — način branja
18.30	L’orecchiocchio glasbena oddaja
19.00	TV DNEVNIK
19.30	Deželni dnevnik — kultura in dogodki
20.05	Šola in vzgoja — program, ki ga vodi Antonio Amoroso
20.30	Koncert glasbe Richarda Wagnerja
21.40	TV DNEVNIK
22.15	Delta
23.00	čarobno gledališče plesov
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05, 10.35 TV v šoli
17.30	Poročila
17.35 Zverinice iz Rezije: Mravlje in muren
17.55	Naši zbori: Prevalje
18.25	Posovsko - Dolenjski obzornik
18.40	Od zibelke do groba najlep-ša je dijaška doba — jugoslovanski kratki film
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vremenske razmere
20.00	Mladost Karla Marsa — vzhodnonemška nadalj,
21.10	Dokumentarec meseca: Gostilna
21.55	V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
17.00	Z nami pred kamero — oddaja v živo
17.05	TVD novice
17.10	TV šola
18.00	Mladi policaji
19.00	Obzorja
19.30	TVD - stičišče
20.15	Ho! — celovečerni film — Jean Paul Belmondo
21.50	Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
22.05	TVD danes 22.20 Cinenotes
Zagreb
17.45	Kdor hoče — ta zmore
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Rock glasba
20.00	Teme in dileme — notranjepolitična oddaja
20.50	Festove premiere
TRST A
7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 14.00. 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8 10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.25 - 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka. Od Milj do Devina, Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Bons Pahor: »Zatemnitev*; 14 30 šolska glasbena ura za mladino; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Almanah: Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno; 16 45 Prosti govor; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Deželni avtorji: Rodolfo de Chmielewski: »Klavir je igral...*; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
iSlovenski program)
6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 •Jutranja kronika: 7.15 Val 202;
13.00	Glasbena zavesa; 14.10 Objave in glasbene želje; 14,30 Iz zborovskega arhiva: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.55 Zaključek s pregledom novic; 17.00 Slovenski radijski program: Sotočje.
KOPER
(Italijunski program)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Ra dijski dnevnik: 8.30. 9.30. 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15 30, 17.30 Po ročila; 6 00 • 9.30 Glasba za dobro iutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Popevka tedna; 9 32 Lucianovi dopisniki; 10.20 Intermezzo: 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Popevka edna: 12 00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 15 00 Tris asov; 15 32 Crash - glasbena oddaja; 16 00 Glas našega časa; 16.45 Poje zbor Castel iz Conegliana: 16.55 Iz kulturnega sveta; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Dianne Warwick; 18.15 Rock party; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.0 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mil
10.30	Pesem skozi čas; 11.10 Top and roli - Hit Parade; 11.33 Življenje genija - Leonardo da Vinci! 11.58 Zeleni val; 12.03 Ulica Asi«; go Tenda — vodita Memo Remigi in Rosanna Ruffini; 13.25 Karavana; 15.03 Radio servis; 16.00 D Paginone; 17.30 Master under 18:
18.00	Chek - up per un VIP; 18-38 Odprti prostor; 19.25 Jazz na radiu; 20.00 Gledališče med dvema stoletjema; 20.46 Pozabljene strani glasbe; 21.03 Wonderland — vožnja v svet Stevia Wonderja;
21.30	Poje Riccardo Cocciante: 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30. 8.00, 9.00. 10-00.
11	00. 12.00, 14.00 Poročila; 6.45, 7.35 Prometne informacije; 6-80 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Jutra nja kronika; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Naši narodi in narodnosti v pesmi; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena ma tine’a; 10.05 Rezervirano za.-! 11.05 W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester; 11.35 Naše pe srni in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti:
12	40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do me lodije; 14.05 V korak z mladimi: 14 35 Čez tri gore. čez tri dole:
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Ob vestila in zabavna glasba; 15-50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor): 18.45 Glasbena medigra:
19.00	Radijski dnevnik: 19 35 Lah ko noč. otroci!; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20 00 Slovenska zemlja v pesmi: 20 35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22 00 Na Šim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slo venske pevce: 23.05 John Cheever: Ponovno snidenje.
'HiiifiiifHiiuflHiiitiHilHimviltiiMiiiimiMiiltmiiiiiiimiimiiiiiitiimiiiiiiiii  mniuiiiiii   iiimmmiuimMin m	......................„11111111«"*
Pred 40 leti je podlegel ranam legendarni junak Vojko
Janko Premrl Vojko je bil prvi primorski partizanski borec, ki je bil proglašen za narodnega heroja
Pred 40. leti, točno v noči od 22. na 23. februar, je v taborišču Trnovske čete bataljona »Simona Gregorčiča*, katere poveljnik je bil, podlegel rani legendarni primorski narodni heroj Janko Premrl - Vojko, doma iz Št. Vida nad Vipavo.
Taborišče Trnovske čete je bilo na Brinovem griču med naseljema Koševnik in Predgriže ter »Francosko cesto*, oddaljeno od vasi Idrijski log z glavne ceste le dvajset minut hoje ali pol ure od vasi Predgriže pri Črnem vrhu.
Vojko je s svojo četo prišel iz Vipavske na črnovrško planoto septembra 1942. Na ukaz štaba ba taljona «Simona Gregorčiča*, se je Vipavska četa preimenovala v Trnovsko in imela svoje taborišče najprej v gozdu pri Grižah, od konca leta 1942 do 7. marca 1943 pa na Brinovem griču.
Taborišče na Brinovem griču je
bilo vzor partizanskih taborišč. Z velikim občudovanjem ga je opisal v svojih spominih narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir, ki ga je obiskal januarja 1943.
Razmeroma dolg obstoj taborišča je zgovoren dokaz, kako močno je bilo tedaj že zakoreninjeno narodnoosvobodilno gibanje med prebivalci črnovrške planote in sploh na Idrijskem, posebno še ob upoštevanju dejstva, da so bile italijanske posadke razmeščene zelo na gosto.
Bojne akcije Trnovske čete so bile že velikokrat popisane, zato se tokrat ne bomo zadrževali pri njih. Pomembno pa je naglasiti, da je delovanje Vojkove čete o-mogočilo ne le nastajanje in utrjevanje organizacij OF na tem področju in na Idrijskem sploh, temveč je omogočilo tudi veliko partizansko mobilizacijo pozimi 1942-1943. Množični odhodi primor-
skih fantov in deklet v partizane je bil svojski plebiscit.
Vendar so bile vse bojne akcije Trnovske čete glede na gostoto italijanskih postojank in budnost fašistične policije izredno drzne in so močno učinkovale tako na domače ljudi, kot na italijanske vojake in italijanske priseljence.
Glas o zmagah primorskih partizanov se je naglo širil po vsej Primorski, narodnoosvobodilno gi banje je hitro postajalo vseljudsko, glas o junaku Vojku se je hitro širil in Vojko je že tedaj po stal primorska legenda. Da so Pri morci spoznali, kakšen je partizanski poveljnik Vojko, so poskr bele italijanske fašistične oblasti same. Avgusta 1942 so po vseh o-glasnih deskah Primorske nalepili in nabili tiralico goriške prefekture z Vojkovo fotografijo in po nujali nagrado 50 tisoč lir tiste mu, ki ubije, ujame ali omogoči
ujetje »bandita Premolija Giovan-nija*. ki ga je posebno sodišče v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt 25. julija 1932 po bitki na Nanosu 18. aprila 1942.
Prve dni avgusta 1942 so nad Ozeljanom v Vipavski dolini usta novili prvi primorski partizanski bataljon »Simona Gregorčiča*. Ob ustanovitvi bataljona so sprejeli Vojkov predlog, da se bo bataljon imenoval po pesniku Simonu Gre gorčiču, «goriškemu slavčku*, ka terega pesmi je Vojko večkrat prebiral tovarišem ob tabornem ognju.
Vojko je z Brinovega griča vzpostavil kurirsko zvezo tudi z Dolomiti, kjer je bilo takrat vod stvo slovenskega narodnoosvobo dilnega gibanja. Taborišče na Brinovem griču pa je postalo tudi zbirna baza prostovoljcev, ki so prihajali v partizane, od koder so jih odpremljali na Notranjsko in
Dolenjsko ter Dolomite.
Zaradi izkazanih vrlin so Vojka sprejeli v Komunistično partijo. O njem pripoveduje njegov soborec Franc Benčina - Lado iz Idrijskega loga, ki še sedaj oskrbuje obnovljeno taborišče na Brinovem griču: »Vojko je bil tudi zelo dober propagandist in so ga ljudje radi poslušali. . . Zelo hitro se je odločal, bil je zelo agilen, znal je govoriti, imel je vpliv na ljudi. Bil je tudi izvrsten vojak in je u-žival zaupanje soborcev. Če so šli na tvegano akcijo, so se ljudje na terenu In njegovi borci vedno tolažili z besedami: »Bo že v redu. saj je Vojko zraven!*. Bil je zelo pošten do tovarišev. Vem za primer, ko je nekje dobil večji kos kruha. Ker ga je bilo premalo, da bi ga lahko razdelil med borce, ga je zdrobil v kotel, kjer se je kuhala hrana za vse.*
Vojko je vodil borce Trnovske
čete v zadnjo akcijo 15. februarja 1943, potem ko je bil obveščen, da se bo tega dne posadka f*" šistične gozdne milice pri Fuži-narju v Idrijski Beli umaknila v Idrijo pod zaščito preskrbovalnega odseka 256. pehotnega polka. Par' tizani so pripravili umikajočim se Italijanom zasedo v Strugu ob Idrijci, približno dva kilometra od Fužinarja proti Idriji. Napad Je le delno uspel, ker je bil Vojko že na začetku boja hudo ranjen v trebuh. Ko je videl, da njegovi soborci pripravljajo zanj nosila, je ukazal, naj ga puste in naprej jurišajo. To je bilo njegovo zadnje povelje in hkrati edino, ki ga njegovi borci niso izpolnili! Borci so ga odnesli v taborišče na Brinovem griču. Po poti, koder so no-Zbral In pripravil Jože Oblak
(Nadaljevanje na zadnji strani)
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
Štafeta bratstva in enotnosti pred spomenikom padlim v Gropadi
Kulturna prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah ob prihodu štafete Bratstva In enotnosti
S Prešernove proslave KD Briški grič
Z občnega zbora TPPZ Pinko Tomažič, ki |e bil v petek v Bazovici
Člani Mladinskega odra Šentjakobskega društvja so v sredo nastopili na osnovni In srednji šoli pri Sv. Jakobu
Člani Amaterskega odra Jaka Štoka so v nedelo z uspehom ponovili Igro »Čuk v nebesih*
Režiserju igre «Va|e v slogu« Marku Sosiču poklanjajo cvetje
Prizor Iz igre «Va|e v slogu«, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina KD Vesna iz Križa
V petek je bila Prešernova proslava v KD I. Cankar. Govoril je predsednik Pavel Slamič
Predavanje Anice Cevc o baročnem slikarstvu na Slovenskem v okviru ciklusa predavani Narodne In
študijske knjižnice v Trstu
Kitarist Igor Starc je v petek nastopil v Ljudskem domu v Trebčah
Otroški pevski zbor šole Mara Samsa na petkovi Prešernovi proslavi pri Domju
Moški pevski zbor Fran Venturini na Prešernovi proslavi pri Domju
r................."I
V SDGZ je v četrtek predaval Boris Zidarič
Koncert Slovenske filharmonije v Kulturnem domu v Trstu
Nogomet
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Roma brez konkurence
Zlahka je premagala Napoti ■ Poraza Interja in Verone Preporod Juventusa ■ Prva domača zmaga Videmčanov
Medsebojna srečanja med vodilnimi ekipami, med katerimi velja zlasti omeniti tekmo med Jadranom in Cavejo, so še bolj «strnila» prvenstveno lestvico. Blesteča zmaga Jadrana je Caveji preprečila, da bi se odločno oddaljila od ostalih tekmecev za «play-off». k negotovosti in izenačenosti na vrhu razpredelnice pa sta pripomogli še zmagi videmskega Eurocara nad Canello in Castelfranca nad porde-nonskim Cisom.
V obeh primerih je šlo za ogorčene in privlačne boje, pri čemer niso se ekipe potegovale samo za zmago, temveč so skušale nasprotniku iztrgati čimvečjo razliko v koših, kj bo, vsaj tako kaže, odločala o uvrstitvi na prvih štirih mestih lestvice. Eurocaru je kar se tega tiče že zadostovala zmaga z dvema točkama prednosti. V San Donaju so Videmčani proti Canelli
■iiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiillimililiilliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiitiMiiMitiiiiniiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiMttMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii.itiiu
Kot sneg pod soncem so se vsi nasprotniki Rome dobesedno razblinili pod pripeko 20. kola prvenstva A lige. Medtem ko so Rimljani z zvenečim izidom 5:2 odpravili Na-poli, sta tako Verona kot Inter doživela nenadejani in pekoči poraz. Vse kaže torej, da je trener Rome Liedholm imel prav, ko je napovedoval, da je njegov najnevarnejši konkurent pravzaprav Juventus, ki je z zmago nad Fiorentino, do živel pravcati preporod. Ni kaj: Liedholmu se letos posreči prav vse . .. tudi napovedi.
IZIDI 20. KOLA
Avellino - Verona 3:0; Catanzaro - Sampdoria 1:1; Genoa - Cesena 2:1; Inter . Torino 1:3; Juventi.s -Fiorentina 3:0; Piša Cagliari 0:0; Roma - Napoli 5:2; Udinese - Asco-li 2:1.
LESTVICA
Roma 30; Verona 25; Inter in Juventus 24; Torino in Udinese 22; Fiorentina 21; Sampdoria 20; Genoa in Avellino 19; Cagliari 18; Piša in Cesena 17; Ascoli 16; Napoli 15; Catanzaro 11.
PRIHODNJE KOLO (27. 2.) Ascoli - Catanzaro; Cagliari -Genoa; Cesena - Roma; Fiorentina - Avellino; Juventus Udinese; Napoli - Inter; Sampdoria - Torino; Verona - Piša.
Laporte ubranil naslov
SAN JUAN (Portoriko) — Portoroški boksar Juan Laporte je v srečanju za naslov svetovnega prvaka WBC v peresni kategoriji po točkah premagal izzivalca Rubena Castil-la (ZDA).
KOŠARKA
PO SOBOTNEM SLAVJU V TRSTU
Zmaga jadranovcev «strnila» lestvico
Med prvo in sedmouvrščeno spet le štiri točite razlike - V soboto proti pepelki
KOŠARKA
V PRVENSTVU A l LIGE
Tržačanom in Goričanom dragoceni točki
Bic je doma premagal moštvo Carrere, San Benedetto uspešen v gosteh
Bic - Carrera 81: 79 (44:37)
CARRERA: Gianolla, Gracis 4, Morandin, Ceron, Palumbo 6, Douglas 25 (1:4), Seebold, Silvestrin 4, Jackson 30 (6:6), Grattoni 10.
BIC: Robinson 16 (6:8), Harper 22 (6:7), Bertolotti 20 (4:4), Tonut 15 (3:5), Valenti 6, Fabbricatore 2, čuk, Agostinis, Zarotti, Floridan.
PON: Douglas (40).
Bic si je z zmago nad Carrero dejansko zagotovil obstanek v A-l ligi, Nikoličevo ekipo pa skoraj neizbežno obsodil na izpad. Tekma je bila, kot sam izid kaže, zelo ize načena, čeprav je bila tržaška e-kipa skoraj vso tekmo v vodstvu. Zaostanek Carrere pa ni nikdar presegal devetih točk in tudi ko .je ob polovici drugega polčasa kazalo. da bodo Tržačani brez težav zmagali, so Benečani ponovno na doknadili in v 37. min celo povedli s 71-70. V zadnjih, razburljivih mi nutah pa je Biču le uspelo ponovno prevzeti vodstvo. Šestnajst se-
DREVI V LJUBLJANI
Olimpija proti Scavolini ju
V	povratni polfinalni tekmi evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov bo drevi ob 20. uri v Ljubljani srečanje med domačo Olimpijo in Scavolinijem.
Za to srečanje je v Ljubljani zanimanje izredno, saj so že nekaj dni vse vstopnice razprodane.
Naj omenimo, da so v prvi tekmi zmagali košarkarji iz Pe-sara s 97:78 in da so zato favoriti za uvrstitev v finale.
V	predtekmi drevišnjega srečanja pa bodo ob 17.30 Borovi kadeti igrali proti ljubljanskemu Slovanu.
kund pred iztekom je Robinson ob izenačenem izidu 79:79 dvakrat hladnokrvno zadel iz prostih metov, v naslednji akciji pa je Grattoni zgrešil met, ki bi njegovo ekipo privedel do podaljška.
Bic je zmagaj predvsem zato. ker so njegovi centrj pobrali ogromno odbitih žog v napadu ter jih pola galj na koš in s tem popravljan tokrat dokaj netočne mete zunanjih igralcev. Pri tem se je odlikoval v prvi vrsti Harper, ki je igral e no boljših tekem, odkar je v Trstu. Na nasprotij strani sta Douglas in Jackson prikazala 'Vse -svoje o dlike. nista pa imela veliko pomoči s strani soigralcev. (Marko)
Honky - S. Benedetto 57:59 (29:34)
HONKY FABRIANO: Savio 10, Lasi 4, Dal Seno 6. Crow 16, Beal
kega dela z Latte Solejem, pa čeprav je igral sredi Bologne. Odlični Riva je nasul nasprotniku iz Mester kar 40 točk in zmaga Forda ni bila v drugem polčasu več v dvomu.
IZIDI 27. KOLA
Latte Sole Billy 75:83; Cagiva -Scavolini 98:93; Binova Berloni 75:78; Cidneo - Sinudyne 99:85; Le-bole - Ford 93:106; Hcnky - San Benedetto 57:59; Peroni Banco-roma 85:90; Bic - Carrera 81:79.
LESTVICA
Billy Milan 42. Bancoroma 40, Ford Cantu, Scavolini Pesaro in Berloni Turin 38, Sinudyne Bologna 36. Cagiva Varese 30, San Benedetto Gorica in Peroni Livorno 24, Honk.v Fabriano in Bic Trst 22. Carrera Benetke 20. Latte Sole Bologna 16. Lebole Mestre 12, Binova Rietj 4.
PRIHODNJE KOLO (27.2.)
Scavolini - Berloni, Billy - Cid neo, Bancoroma - Honky, S. Benedetto - Binova, Peroni - Cagiva, Si nudyne Latte Sole. Ford Carrera. Čebele - Bic Trst
TENIS
Navratilova uspešna
CHICAGO — V finalu teniškega turnirja v Chicagu je Martina Na vratilova premagala Andreo Jaeger s 6:3. 6:2.
izgubili s točko razlike in so se jim sedaj oddolžili z bolj izdatno zmago, pa čeprav samo za točko več. To ne velja za Castelfranco, kj je Cis premagal s štirimi koši, a je v prvem delu utrpel težji poraz.
Če se povrnemo k sobotnem «tri-umfu» jadranovcev, je treba povedati, da jim zmaga ni prinesla sko rajda nobene praktične koristi za lestvico (v smislu, da se njihov po ložaj ni izboljšal), a je bila za moralo še kako potrebna. Poleg tega.
IZIDI 20. KOLA Vicenza - Svsdata	118:101
JADRAN - Caveja	110:89
Portorecanati - S. Bonifacio 93:92 Eurocar - Canella	79:77
Maltinti - Budrio	87:67
Castelfranco - Cis	74:70
Stefane! - Teramo	87:75
Castiglione - Pino	77:92
Caveja	LESTVICA 20 15	5			1677:1551	30
Cis	20	14	6	1636:1493	28
Eurocar	20	14	6	1724:1642	28
Vicenza	20	14	6	1649:1578	28
Castclfr.	20	14	6	1502:1438	28
JADRAN	20	13	7	1708:1583	26
Canella	20	13	7	1605:1533	26
Teramo	20	10	10	1659:1635	20
Stefanel	20	10	10	1573:1572	20
Maltinti	20	9	11	1572:1523	18
S. Bonifacio 20		7	13	1623:1700	14
Pino	20	7	13	1461:1676	14
Budrio	20	6	14	1527:1627	12
Castigione	20	5	15	1492:1684	10
Portorecan. 20		5	15	1466:1750	10;
Sysdata	20	4	16	1600:1672	8
del Carrozziere, ki so ga v prvem delu že zanesljivo premagali.
OBVESTILO
Ljubljanska Olimpija za las ob zmago
Kolo pred kuncem regularnega dela prve jugoslovanske košarkar ske lige je Šibenka ohranila pr vo mesto m skupni lestvici in to mesto bo, razen izrednega pre senečenja v zadnjem kolu (Ši beničani bodo igrali proti zadnje uvrščenemu Kvarnem), tudi ob držam.
Šibeničani pa so se morali v Ljubljani pošteno potruditi, pre den so strli odpor trdoživih Ljub Ijančanov, ki so igrali brez Subotica, medtem ko je Viljan stopil na igrišče le za nekaj minut. Ljubljančani pa bi lahko celo zmagali, ko bi ne nerodno izgubili žogo prav v poslednjih sekundah. Poleg tega se pri Olompiji tudi hudujejo na sodnilca.
Derbi kola pa je bil v Zagrebu med domačo Cibono in beograjsko Crveno zvezdo. Beograjčani so odlično igrali v prvem polčasu in vse je kazalo, da bodo tudi odnesli dragoceni točki. V nadaljevanju pa so Zagrebčani predvsem izboljšali igro v obrambi (čosič je povsem onemogočil Ži-žiča) in Cibona je tako osvojila točki, s katerima bo lahko nadaljevala boje v <cpUiy-oj]s» z dokaj dobrega startnega mesta.
Dokaj razburljivo pa je bilo v Sarajevu, kjer
ŠZ Jadran
vabi svoje navijače na prvenstveno tekmo v Cento, ki bo v soboto,
26. t.m., ob 21. uri.
Avtobus bo odpeljal iz Trsta (Trg Oberdan) ob 15.15, z Opčin ob 15.30 in s Proseka ob 15.45.
Cena vožnje je 12.000 lir, cena za skupno večerjo po končani tekmi tudi 12.000 lir.
Ker je čas za potrditev avtobusa do četrtka, 24. t.m., prosimo vse interesente, da se dotlej prijavijo pri potovalnem uradu «.Au-rora» . Trst, Ul. Cicerone 4, v trgovini čevljev Malalan - Opčine ali v cvetličarni Nadja na Proseku.	_____
....................................................................................................
je domača Bosna le po enem podaljšku strla odpor Jugoplastike. Sarajevčani so trenutno na tret jem mestu razpredelnice, v prihodnjem kolu po jih čaka izjemno težko gostovanje v Zadru.
V	ostalih srečanjih tokrat ni prišlo do presenečenj. Tudi visoka zmaga Kvarnem nad Bu-dučnostjo ne predstavlja presenečenja, saj so Titograjčani igrali dokaj sproščeno, glede na to da so si obstanek v ligi zagotovili že pred nekaj koli.
IZIDI 21. KOLA
V	LJUBLJANI: Olimpija - šibenka 89:90
V	ZAGREBU: Cibona - Crvena zvezda 91:88
V	ČAČKU: Borac - Partizan Beograd 107:115
V	OBRENOVCU: Radnički - Zadar 83:95
NA REKI: Kvarner - Budučnost	102:99
V	SARAJEVU: Bosna . Jugoplastika 102:94
LESTVICA
Šibenka Šibenik 30: Partizan Beograd in Bosna Sarajevo 28: Crvena zvezda Beograd, Cibona Zagreb in Zadar 25; Olimpija Ljubljana 22; Jugoplastika Split 20; Budučnost Titograd in Borac čačak 16; Radnički Beograd 10; Kvarner Reka 6.
PRIHODNJE KOLO (26. 2.)
Partizan - Radnički; Zadar - Bosna; Jugopla stika - Olimpija; Šibenka - Kvarner; Budučnost - Cibona; Crvena zvezda . Borac.
KOŠARKA
V NEDELJO V PROMOCIJSKI LICI
Boru Radenski slovenski derbi
Borovci so zasluženo premagali Kontovelce - Tudi Polet uspešen
PRIHODNJE KOLO (27. 2.) Sysdata - Jadran (21.00 v Centu); San Bonifacio - Maltinti; Caveja -Portorecanati; Canella Stefane); Pino - Eurocar; Budrio - Castelfranco; Cis - Vicenza; Teramo - Castiglione.
da si Splichalovi varovanci v bodoče ne smejo privoščiti nerodnih spodrsljajev proti objektivno slabšim nasprotnikom, pa morajo računati tudi na «smolo» ostalih neposrednih konkurentov, ki imajo na lestvici 28 točk. Že v prihodnjem kolu se jim ponuja možnost, da dohitijo vsaj enega izmed teh. saj bo v Pordenonu na sporedu tekma med Cisom in Vicenzo. Prvi pogoj pa je seveda, da «plavi» premagajo pe-pelko letošnjega prvenstva, moštvo Sysdate.
11, Vaienti 6, Serafini 4, Servadio, Romano in Sagrati.
SAN BENEDETTO GORICA: Va lentinsing 10, La Garde 10, Ardessi 14, Mayfield 13, Biaggi 4, Sfiligoi 2, Vazzoler, Ceechettj in Bianeo.
Goričanom je uspel sredi Pesara veliki met. Že pred samim začetkom je bilo pričakovati, da bo srečanje med tema dvema peterkama, ki se borita za obstanek med najboljšimi, izredno izenečeno. Tako je v resnici tudi bilo. Taktika obeh trenerjev je bila enaka m to z največjim poudarkom na obrambo. Prav temu pa gre pripisati tudi tako nizek končni izid. Gostje so imeli majhno prednost v tem. da je moral domači trener Bucci slediti temu izrednemu važnemu nastopu na tribuni, ker je bil izključen. Tudi igralci na samem igrišču so preveč «čutili» ta dvobojj, da so se napake vrstile kot na tekočem traku. To pa predvsem na samem začetku. Srečanje je bilo precej-izenačeno, a gostje so imeli 5 točk prednosti tudi po prvem polčasu. V drugem delu je bila razlika med tekmecema spet minimalna in zmago je priboril Goričanom Ardessi. ki je bil v zadnjih sekundah uspe šen z metom od daleč.
V 27. kolu sta ostala praznih rok Scavolini in Sinudyne. ki sta v gosteh igrala s Cagivo in Cidneom. Obe gostujoči peterki sta naleteli na slab dan in poraza sta bila neizbežna. Vodeči Billy ni imel tež
Mladinsko državno prvenstvo
Mladi jadranovri danes v Gorici
V 16. kolu mladinskega državnega prvenstva bodo jadranovei igrali danes v Gorici, v telovadnici v Ul. Nizza ob 18.30 proti moštvu Časa
KONTOVEL — BOR RADENSKA 66:92 (30:47)
KONTOVEL: Caharija, Ban 11 (5:6), Volpi, Štoka 10 (4:7), Renato Kneipp 2 (0:2), Čuk 12, Lisjak 22 (4:6), Starc 5 (1:3), Danev, Prašelj 4 (2:3).
BOR RADENSKA: Trevisan, Maver 30 (4:8), Leo Koren 6, Furlan, Franko Koren (0:3), Race 16 (2:2), Bruno Kneipp 17 (3:7), Zobec 11 (1:3), čok 12.
SODNIKA: Gilleri in Hedivo iz Trsta.
OSEBNE NAPAKE: Kontovel 21: Bor Radenska 21. PROSTI METI: Kontovel 16:27; Bor Radenska 10:20. PET OSEBNIH NAPAK: Prašelj (30), Leo Koren (37), Zobec (39).
Borovci so po pričakovanju osvo-! jasno, da je bil za Kontovel poraz jili slovenski dei bi proti Kontovelu neizbežen.
in se z novim parom točk pomaknili Od posameznikov bi pri Boru Ra-proti varnejšim mestom na lestvici, denski predvsem omenili Henrika Srečanje samo se je praktično : MavfrJa' ,Pri Kontovelu pa izredno končalo že v prvem polčasu, ko je požrtvovalnega Henrika Lisjaka, ki borovcem uspelo z agresivno obrani ' Je „bl1 « f2 h***™ tudi najuspes-bo prestreči nekaj nasprotnikovih; neisi strdec svojega moštva, podaj in si tako pribo, iti zanesljivo j «M)shm da smo povsem zasluze-prednost 17 točk, ki so jo tudi u. | no zmagal. Za nas pa veliko pome-spešno obdržali do konca tekme. j “• da P° faljsi odsotnosti zaradi Tekma torej ni bila posebno zani- j bolezni zopet redno igra Henrik Mamiva, saj o zmagovalcu ni bilo dvo-' Njegov doprinos je v zadnjih ma	| tekmah odločilen.* je dejal po sre-
Kontovelci so se sicer v drugem! W Bor°l trener Rajko Ožbolt.
polčasu skušali enakovredno boriti z nasprotniki, kaj več od častnega poraza niso zmogli, saj so jih borovci večkrat presenetili s hitrimi protinapadi, pri čimer sta se še posebno izkazala Henrik Maver in David Čok. Poleg tega pa so bili Tržačani tudi pri skoku pod košema v prednosti, saj so razpolagali z višjimi igralci.
Če dodamo še, da je Walter Ban tokrat slabše igral, potem je tudi
j Stojan Kofol je srečanju sledil kot gledalec. Zaradi delovnih obvezno-
ODBOJKA
NA MEDNARODNEM ŽENSKEM TURNIRJU V DOLINI
Novogoriški Merkur brez enakovrednih tekmecev
V znamenju premoči novogoriškega Merkurja se je v nedeljo v dolin ski občinski telovadnici v priredbi športnega društva Breg odvijal zanimiv ženski odbojkarski «delovni turnir». ki sta se ga. poleg zmagovalca in domeče šesterke, udeležili še ekipi Bora Intereurope in ljubljanskega Partizana Viča.
Novogoričanke so pokazale daleč najbolj sodobno in hitro odbojko, kakršno na naših igriščih žal nimamo priložnosti opazovati. Tudi zato niso naletele na enakovrednega nasprotnika, čeprav se jim je predvsem Bor Intereuropa več kot solidno upiral vse do poslednje točke.
Naši ekipi — Bor in Breg — nista pokazali ravno najbolj blesteče igre. kar velja še zlasti za medsebojni obračun v izločilnem delu turnirja. Še posebej so razočarale bo rovke, ki nastopajo v višji ligi in bi zato lahko od njih pričakovali izdatnejšo zmago. Breg, ki povrhu nj pokazal vsega kar zmore, pa se je Tržačankam, kot kažejo izidi posameznih setov, upiral povsem
NOGOMET
V PRVENSTVU Cl LICE
Triestina sama na vrhu
V nedeljo je osvojila dragoceno točko v Piacenzi
Piacenza - Triestina 1:1 (1:0)
Čeprav nekoliko s težavo, je Triestina tudi v Piacenzi osvojila točko in tako nadaljevala svojo vrsto pozitivnih rezultatov. Treba je reči, da so Tržačani tokrat igrali nekoliko ped svojimi sposobnostmi, čeprav so stopili na igrišče brez Nie-rija in De Falca, ki sta za tržaško moštvo zelo pomembna igralca. Posebno odsotnost De Falca je bila dokaj občutena. K sreči je Ascagni šest minut pred koncem srečanja izenačil zadetek Mulinaccija iz e-nastmertovke.
Nedeljsko kolo ni prineslo na lestvici večjih sprememb, če izvzamemo zmago Riminija nad Brescio. S to zmago je Rimini zmanjšal svoj zaostanek za Tržačani na tri točke. Carrareseju pa je v Trevisu uspelo izenačiti in je še vedno na drugem mestu lestvice z nespremenjenim zaostankom. V velikem derbiju kola sta Vicenza in Padova igrala brez zadetkov. Ta rezultat je seve-
da bolj ugoden za Padovo, ki je obdržala svoj položaj na lestvici. Vicenza bo morala v nedeljo v Trstu nujno doseči pozitiven rezultat, saj bi v nasprotnem primeru lahko bila že izločena iz borbe za napre dovanje. Poleg tekme Triestina -Vicenza, pa bosta v nedeljskem kolu na sporedu še dva velika der-zija: Padova Rimini in Carrarese - Parma. (I. P.)
IZIDI 21. KOLA
Forli - Mestre 1:0; Vicenza - Padova 0:0; Parma • Spal 0:0; Piacenza - Triestina 1:1; Pro Patria -Fano 0:1; Rimini - Brescia 2:1; Rondinella - Sanremese 2:0; Trento - Modena 2:1; Treviso - Carrarese 2:2.
LESTVICA
Triestina 30; Carrarese, Rimini 27; Padova 26; Vicenza 25; Parma 23; Mestre, Treviso, Spal 20; Brescia, Sanremese, Pro Patria, Trento 19; Rondinella, Modena, Piacenza 18; Fano, Forli 15.
enakovredno, dasiravno smo v vsakem trenutku imeli vtis, da borov-kam zmaga vendarle ne more uiti.
Mnogo boljše sta naši ekipi igrali v finalnih srečanjih. Breg je bil v vseh treh setih z Vičem na pragu zmage. Ljubljančanke so gotovo boljše, a prav zlahka bi bile lahko tekmo izgubile. V končnicah je prišla do izraza njihova večja samozavest in odločnost.
Merkurja borvke v bloku prav gotovo niso mogle zaustaviti, zato pa so izbrale drugo orožje: obrambo. ki je bila nadvse zanesljiva, tako da je bilo srečanje celo bolj izenačeno, kot bi se dalo sklepati iz izidov posameznih setov
Omeniti je treba, da sta tako Breg kot Intereuropa nastopila z okrnjenima postvama. Pri domačin kah je bilo občutiti odsotnost (x>
NOGOMET
IZIDI
Izločilni tekmi
Bor Intereuropa - Breg 2:1 » (15:12, 11:15, 15:11)
Merkur - Partizan Vič	3:0
(15:3, 15:7, 15:6)
Finale za 3. mesto
Partizan Vič - Breg	3:0
(16:14, 16:14, 15:11)
Finale za 1. mesto
Merkur . Bor Intereuropa 3:0 (15:7, 15:9, 15:11)
POSTAVE
MERKUR: Vidič, Soban, Vodopi-vee, Merljak, Kogoj, Klaut in Ši-bav.
BOR INTEREUROPA:	Rauber,
Maver, Fičur, Zergol, V. in M. Klem-še, Debenjak.
PARTIZAN VIČ: Hrvatin, Oderlap, Šiško, Škoflek, Rožman, Velkavrh, Hudoklin, Novak, Čosič, Žitnik.
BREG: Olenik. Žerjal, S. in K. Slavec, Sancin, Stepančič, Kocjančič, Canziani.
dajačice Marine Trenta, pomembnost Anamarije Glavine za borovo šesterko pa je že tako vsem do bro znana.
Kaj je torej pokazal turnir? Predvsem je potrdil, da kakovost slovenskih ekip onstran meje čedalje bolj prerašča zamejsko raven. Kar zadeva naših dve šesterk pa velja ugotovitev, da kljub bolj ali manj vidnim pomanjkljivostim lahko obe uresničita to, kar je v njenih močeh: napredovanje v C-l ligo za Breg in obstanek v drugi ligi za Bor Intereuropa.
V PRVENSTVU B LIGE
Poraz Lazia
Vodilni Lazio je v Monzi doživel nadvse nepričakovan poraz, a ostali kandidati za napredovanje v A ligo se prav tako niso izkazali. Izjema je le Catania, ki je prepričljivo odpravila Lecce. Na vrhu ostaja tako samo Milan, a videz lestvice se ni bistveno spremenil.
IZIDI 22. KOLA
Arezzo - Milan 2:2; Bari . Atalan-ta 0:0; Bologna - Foggia 0:0; Cam-pobasso Reggiana 1:1; Catania -Lecce 2:0; Ca vese - Palermo 1:1; Como - Perugia 2:2; Monza - Lazio 2:0; Pistoiese - Varese 2:2; Sambe-nedettese - Cremonese 1:0.
LESTVICA
Milan 30; Lazio 29; Ca vese in Como 27; Cremonese 26; Arezzo 24; Lecce 22; Varese in Palermo 21: Pe-
! rugia. Sambenedettese, Atalanta, Campobasso in Bologna 20; Bari in Foggia 18: Pistoiese in Monza 17; Reggiana 16.
PRIHODNJE KOLO (27. 2.)
Atalanta - Arezzo; Cremonese -Como; Foggia - Monza; Lazio - Sambenedettese; Lecce . Bari; Milan -Campobasso; Palermo - Bologna: Perugia - Pistoiese: Reggiana - Catania; Varese - Ca vese.
Cividin - Forst 24:21
V zelo razburljivi in izenačeni tek mi, ki je najboljšega tržaškega strelca Piscianza stala izključitev, !e Cividin premagal ekipo Forsta, ki bo v «plaf off» prav gotovo najnevarnejši nasprotnik za državni naslov.
IZIDI 16. KOLA
Jomsa • Gaeta 25:21; Wampum -Cassano 39:32; Cividin - Forst 24:21; Rovereto - Rimini 25:21; Copref -Scafati 23:24; Follonica - Napoli 25:16.
Izidi 1. povratnega kola Časa del Frigo - Radiograf 74:69 Ferroviario - Don Bosco 73:94 Grandi Motori - SGT 57:65 Kontovel - Bor Radenska 66:92 Polet - OUS	80:75
Saba - Libertas	73:85
Scoglietto - Stella Azzurra 93:76
LESTVICA
Don Bosco 24; SGT 22: Scoglietto 20; GM, Ferroviario in Časa del Frigo 18: Stella Azzurra in Bor Radenska 16: Radiograf 14: Libertas in Polet 12; Kontovel 4: CUS 2; Saba 0.
PRIHODNJE KOLO (27. 2.)
SGT - Radiograf; Časa del Frigo - Scoglietto; CUS . Kontovel; Libertas - Ferroviario; Bor Radenska - Saba: Don Bosco - GM; Polet -Stella Azzurra.
sti je moštvo prepustil mlademu in požrtvovalnemu Davidu Periniju. Kafol pa je o nedeljski tekmi takole dejal: «Borovci so po pričakovanju seveda zmagali. Odločilno prednost so si priigrali že v prvem polčasu. Glede našega položaja na lestvici pa nam ne preostane drugega. kot to. da nam nadaljnje tekme služijo kot lepa preizkušnja za vnlade košarkarje.* (B. Lakovič)
Polet — Cus
80:75 (45:38)
POLET: Sedmak 11 (1:4), Martini Pisani 16 (2:12), Edi Sosič 11 (3:5). Adrijan Sosič 22 (10:16), Jugovič 4, Vitez 16 (2:2).
PM: Polet 18:39
SODNIKA: Forza in Spadaro iz Trsta.
Poletovci so po pričakovanju premagali skromno peterko Cus, pa čeprav s prikazano igro niso zadovoljili. Poprečni so bili pri metu na
koš. pa tudi v obrambi niso zado voljili, za nameček pa so izgubili vrsto žog. Kljub vsem tem napakam pa so Openci vseeno premagali ne deljskega nasprotnika, in to povsem zasluženo, saj so bili stalno v vodstvu.
Med posamezniki bi tokrat pohvalili Pisanija. ki je dosegel kar 16 točk. (Loris Tavčar)
PRIJATELJSKO SREČANJE
Bor Radenska - Elan Begunje 66:80 (32:43)
BOR RADENSKA: Čok 6, L. Ke ren 12, Klobas 16, Kneipp 7, Zobec 10. Maver 3, Race 12, Krečič.
ELAN: Franko 6, Urbanc 13, Kolman, Vauhnik 30. Pirih 3, Jesenšek 9, Urbas 15, Noč 4.
V petek zvečer so v Borovem športnem centru odigrali prijateljsko košarkarsko srečanje med članskimi postavami Bora Radenske in Elana iz Begunj. Košarkarske tekme med Borom Radensko in Elanom so že postale tradicionalne in to je bilo že četrto srečanje po vrsti. Gostje so prepričljivo premagali košarkarje Bora Radenske, katerim tokrat nikakor ni šlo od rok, saj niso_bili na .. noben. način kos hitri in zagrizem lgrTTTn so lo "predvajali Begunjčani, med katerimi je izstopal center Vauhnik. V kratkem bodo košarkarji Bera Radenske vrnili obisk Elanu. (D.O.)
UUfiiiiiiiiiuminiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiiinuiiiiiiiiiiniinMniiiinuiuHiiiiiiiiTMi
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
Tanje vicev Indesit sam na drugem mestu
Že po 27. kolu je Sav iz Bergama v A-l ligi, kar pomeni, da ima to mesto iz Lombardije prvič ekipo v najvišji italijanski košarkarski ligi. Za največje presenečenje kola pa je poskrbel Mangiaebevi iz Ferrare, ki je sicer novinec v tej ligi, z zmago sredi Neaplja in tako zaustavil zmagovito pot Seleča. Ta spodrsljaj Neapeljčanov pa je izkoristil Tanjevieev Indesit. ki je po pričakovanjih premagal skromni Farrow's iz Firenc in je sedaj sam na več kot odličnem drugem mestu. Tako Udinese kot tudi Benetton iz Trevisa, ki sta igrala v gosteh, sta izgubila.
IZIDI 27. KOLA
Brillante - Rapident 104:90; Ital-cable - Sacramora 81:72; American Eagle - Rapident 7f:82: Sapori - U-dinese 73:65: Coverjeans Benetton 79:71; Selečo . Mangiaebevi 95:97; Sav - Riunite 87:73; Indesit - Far-row’s 91:84.
LESTVICA
Sav Bergamo 42: Indesit Caserta 38; Selečo Neapelj in Brillante Forli 36: Bartolini Brindisi in Rapident Livorno 34: Sapori Siena 32; American Eagle Vigevano 28; Udinese 26: Benetton Treviso in Riunite Reggio Emilia 24; Italcable Perugia in Sa-cramo-a Rimini 20: Mangiaebevi Ferrara 18; Coverjeans Roseto 16: Farrow’s Firence 4.
PRIHODNJE KOLO (27. 2.)
Mangiaebevi - Brillante. Riunite -Indesit. Benetton . Rapident, Bartolini - Sapori, Sacramora - American Eagle. Farro\v’s - Sav. Udinese - I-talcable, Selečo - Coverjeans.
ODBOJKA
BOROV TURNIR
Sarajevčani zopet premagali borovce
Izolčani zamudili - «Plavi» pokazali napredek
Mednarodni moški odbojkarski turnir ki ga je pripravila odbojkarska sekcija ŠZ Boi-, je odlično uspel in povsem dosegel namen organizatorja. V nedeljskem sporedu, bi sicer morali odbojkarji Izole najprej i-grati z Železničarjem iz Sarajeva in potem pa z Borom JIK Banka. V Trst pa so prispeli z zamudo, ker so v soboto nastopili na turnirju v Bovcu in tako je tekma med njimi in Sarajevčani odpadla. Za nameček pa so Tržačani v nedeljo dopoldan zopet igrali z odbojkarji iz Bosne in Hercegovine ter potem še z Izolčani. Tako so odbojkarji Bora JIK Banke odigrali še eno neplanirano tekmo z Železničarjem, ki je bila pred pričetkom drugega dela prvenstva, ki se prične v soboto, izredno i
Bor JIK Banka — Železničar 1:2 (15:12, 8:15, 10:15)
Prav gotovo je bila ta druga tekma z gosti iz Sarajeva še lepša kot dan prej. Obe šesterki sta pokazali boljšo igro kot v soboto zvečer. S® posebej pa moramo pohvaliti domačine, ki so gostom nudili močmi odpor. Pozabiti ne smemo, da so morali na igrišče okrnjeni, saj je preko noči Batič zbolel, manjkal pa j® še Plesničar, ki bi mladi Borovi šesterki še kako dobrodošel. Vse to so domačini na samem igrišču znali nadoknaditi z zvriiano mero zagrizenosti, ki je morda še najboljše jamstvo za dober prvenstveni uspeh v drugem delu prvenstva, ko bo šlo
__ SC
koristna in najboljša priprava pred j za obstanek v C-2 ligi. odločilnimi boji za obstanek.
11111111111111111111111111111111111111111111 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllIllillililiiillIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMuilMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItllMlIlllllllHIMMf 11111111111111
• SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH •

, '.V	.	. .1,
V drugem odločilnem odbojkarskem prvenstvu ženske B in C-l lige so odigrali 3. kolo. Od naših treh zastopnikov sta v soboto nastopila samo Sokol Meblo in Sloga, odbojkarice Bora Intereurope pa so počivale. Končni izkupiček naših dveh ekip, ki sta igrali, pa je bil polovičen. Odbojkarice Sokola Meblo so v neizprosnem boju za obstanek med drugoligaši izbojevale dve zla ta vredni točki. Po tem uspehu so Nabrežinke skupaj z vse boljšim Itas iz Fiume Veneta na vrhu lestvice in obenem na najboljši poti, da si tudi v prihodnje zagotovijo nastop v tej konkurenci. Že sam končni izkupiček osvojenih točk e-kipe Volley iz Conegliana potrjuje, da je ta ekipa dokaj skromna, pa čeprav je v prvem kolu spravila na kolena nič manj kot Itas. Slednje so premagale Sokol Meblo in to morda najbolje potrjuje, da je skupina za obstanek izredno izenačena in presenečenja se bodo vrstila v vsakem kolu. Položaj Bora Intereurope ostaja še naprej zaskrbljujoč, a ne brezupen. Tržačanke so prvo srečanje izgubile s Sokolom Meblo gosteh, potem pa še prvo domačo tekmo z Viaggi Leonardi. Prav ta tekma pa
še bridko maščevati. Upati je le, da bo Kusova okrevala in s tem čim prej priskočila na pomoč soigralkam, ki so njene pomoči zelo potrebne in morda več psihološko kot praktično na samem igrišču, ker po tako dolgi odsotnosti ne bo zmogla igrati kot prej.
Kot smo že večkrat napisali, je šesterka Sloge, ki je novinec v C 1 ligi, dosegla zadani cilj ob pričetku prvenstva 1982-1983 že v prvem delu prvenstva, to je obstanek v tej konkurenci. V prvih treh nastopih skupine za napredovanje pa se slo-gašice niso proslavile. To pa še po sebej, ko res nimajo kaj izgubiti in gredo na igrišče popolnoma sproščene. saj osvojitev izkupička kot v prvem delu prvenstva ni več primaren in potreben. Izgubile so vse tri tekme in povrhu še s 3:0. Najbolje so zaigrale v prvem srečanju v Raveni z domačo Olimpio Teodoro. Domača nastopa z Orna 01ym-pie in Se posebej zadnji z Virtus pa sta bila taka. na katera je potrebno čim prej pozabiti. Praznih rok je še Cus prav tako iz našega mesta. Na samem vrhu lestvice pa nre-vladuie mri vi tek med Olimpio Teodoro, ki imata po 6 točk in za na-
se zna Tržačankam v nadaljevanju meček še isti količnik v setih. Presenetljiv tretji pa je Virtus iz Taglio di Po, ki je najprej premagal Cus in potom pa še Slogo v gosteh.
ŽENSKA B LIGA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE IZIDI 3. KOLA
Pallavolo Spinea Mogliano Vene to 3:1; Pallavolo Nervesa . II Pel-licano Fretta 1:3: Cus Padova Albatros Treviso 3:0.
LESTVICA
Pallavolo Spinea 6; Cus Padova in 11 Pellicano Fratte 4; Pallavolo Nervesa in Albatros Treviso 2; Mo gliano Vento 0.
PRIHODNJE KOLO (26.2.): n Pellicano Fratte - Spinea; Pallavolo Nervesa - Albatros Treviso; Mogliano Veneto . Cus Padova.
SKUPINA ZA OBSTANEK
IZIDA 3. KOLA
Viaggi Leonardi - Itas Fiume Veneto 0:3; Sokol Meblo - Volley Co-negliano 3:0.
LESTVICA
Sokol Meblo in Itas Fiume Vene to 4; Viaggi Leonardi Padova in Vol-ley Conegliano 2; Bor Intereuropa 0.
Bor JIK Banka — Izola 3:0 (15:11. 15:9, 15:9)
Tržačani so premagali šesterko Izole nekoliko nepričakovano, a gl®" de na razplete na samem igrišču pa PHiHnnM iv	/n£ » v, «; i I povsem zasluženo. Pri obeh so bili
ley Conegliano . viaggi l^>nardi I 2“™“ utrujenost, saj so doma-
Itas Fiume Veneto . Bor Intereuro- “,u, .,gra,) prakt,čno b'ez P™«*;
gostje pa so dan prej nastopih na
turnirju v Bovcu in odigrali kar deset setov. Le škoda, da Izolčani niso igrali tekme z Železničarjem, ker tako ni uradnega zmagovalca na tem turnirju. Omeniti pa moramo to, da so Sarajevčani pred prihodom v Trst, gostovali v Izoli in premagali domačine s 3:1, kar pomeni, da so moralni zmagovalci prav oni.
ŽENSKA C-1 LIGA
IZIDI 3. KOLA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
Orna 01ympic - International Mon-selice 3:1; Olimpia Teodora Cus Trst 3:0; Sloga - Virtus 0:3.
LESTVICA
Orna 01ympic Trst in Olimpia Teodora Ravena 6; Virtus Taglio di Po 4: International Monselice 2; Cus Trst in Sloga 0.
PRIHODNJE 4. KOLO: Cus Trst . Oma 01ympic; Olimpia Teodora -Virtus: International . Sloga.
SKUPINA ZA OBSTANEK
Fiat Comolli Gorica - Volpe 2:3; Rinascita - Libertas Krmin 3:2: Nuo-ve Ceramiche - Porttiali Ravena 3:2.
LESTVICA
Libertas Krmin, Volpe Fiesso Um-ber tiano, Nuove Ceramiche Videm in Rinascita Ravena 4: Portuali Ravena 2; Libertas Fiat Comoli Gorica 0.
PRIHODNJE 4. KOLO; Libertas Krmin . Fiat Comolli; Rinascita Portuali; Volpe • Nuove Ceramiche
Videm.
POSTVE EKIP:
ŽELJEZNTOAR SARAJEVO; Ra-gtiž, Perič, Begič, Pupovae, Bukva. Sekulič, Suletič. Kahvedžie, Voloder. Duspara in Heleč.
IZOLA: Kapel, Meško, Jovič, Jankovič, PesiC, Mitruševski in Marsič.
BOR JIK BANKA: Marušič. Bitežnik, Budin, Pečenko, Škabar, Lte VValderstein, Stančič in Korbo.
Sodnika Caputto in Kamerič sta res odlično opravila svojo nalogo. Odbojkarji Bora JIK Banke bodo prijaznim gostom iz Sarajeva vrnili o-bisk konec maja. to je samo teden dni kaznejc. ko se bo končalo prvenstvo v C-2 ligi, (G. F.)
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
smučanje
NA VELESLALOMU ZA 5. POKAL SKDANC V FORNI Dl SOPRA
Devinčani prepričljivo zmagali pred Mladino in Bregom
Zadovoljiva udeležba - Skupno je nastopilo sedem društev - Na daljši progi težave zaradi pomanjkanja snega
2 nedeljskim veleslalomom za 5. Pokal Skdanc, ki ga je v Forni di Sopra priredilo ŠD Mladina iz Kri-‘a' se je začelo tudi letošnje zimsko smučarsko prvenstvo, ki bo siji61' obsegalo nekaj manj tekmovanj kot lani, saj so na sporedu še pre-izkušnji za Trofejo ZSŠDI in pa Zimske športne igre v priredbi SPDT. Tekmovanj bo sicer manj iz organizacijskih in finančnih razlogov, ne Pa zato, ker bi se zanimanje zanje Poleglo, o čemer priča tudi zadovoljiva udeležba v Forni di Sopra, kljub temu, da je bilo zastopstvo SPDG na žalost bolj skromno, ker so se istega dne udeležili izleta v Sexten.
Kljub temu je tekmovanje v glavnem uspelo, čeprav so imeli kriški organizatorji nekaj težav, ki pa jih °b vsej dobri volji in požrtvovalno-
društvena lestvica
L SK DEVIN	1570
?• ŠD MLADINA	1229
3- ŠD BREG	1204
4. SPDT	778
5- ŠD POLET	390
S- tpk SIRENA	243
7. SPDG	94
sb niso mogli premagati. V mislih unamo pomanjkanje snega, ki je že Marsikomu v letošnji sezoni prekrižalo račune in delalo sive lase. Res akoda, saj so naredili vse, da bi teklo brez zastojev. Dan prej so prosi posuli s soljo in steptali: krajša ln položnejša je odličro vzdržala. na daljši in bolj strmi progi pa so se pokazale globoke rebri z zemljo in kamenjem, tako da je bilo nekaterim žal smuči in so se raje °drekli nastopu. Proti koncu se je Proga tako skvarila, da so pred nastopom članov morali prestaviti Vrata.
Veleslalom so le srečno izpelja-do kraja, ob nagrajevanju pa so bile vse težave in nevšečnosti ver letno pozabljene, saj vsega druge kar zagotavlja usneh takim ma nifestacijam, ni manjkalo, od čudo vito sončnega vremena do prijetne Sa vzdušja med tekmovalci in vse bal ostalimi spremljevalci, ki so v Prijetni družbi preživeli nedeljo.
Tudi tokrat se je med društvi, ka žora so nagradili s pokali, uveljavil SK Devin pred Mladino in Bregom. Poleg tega so prvim trem u-vrščenim iz vsake kategorije pode-bli lična kolajne. Še nekaj podatkov
0	Progah. Prva, krajša, kjer so za Morjenje časa poskrbeli sami Kri-,ani, je merila 600 m z višinsko raz-bko okrog 150 m in 25 vrati, daljša Pa je merila 980 m in je bila pre-bei bolj strma, zlasti v zgornjem oelu (višinska razlika 195 m in 45 Vrat), časomerilci pa so bili iz For-bi di Sopra. Na koncu bi imeli sa b>o še eno pripombo. Ob vratih bi korali stati sodniki, ki so se pred bakaj meseci udeležili tečaja, ki ga
organizirala smučarska komisija ZSšDl, na žalost, pa se niso odzva b v pričakovanem številu.
IZID1
DALJŠA PROGA
MEDVEDKI
-,1- R. Paulina (D) 47”93; 2. S. “bark (D) 50”92; 3. D. Sossi (M)
1	o® '29; 4. A. Škabar (D) 1'00''65; ,■ U. Accerb: (SPDT) r04''79; 6.
Devetak (SPDT) 1'16"70;
CICIBANI
S. Kokorovec (P) 49”40; 2. M. Franza (D) 49”90; 3. D. Paulina ID) 50”79; 4. M. Kokorovec (P) 1U '«9; 5. o. Zidarič (D) o2”l(); 6. m Dolhar (D) 53”41; 7. P. Kialj 54”22; 8. C. Zidarič (D) 54”69; “ A. Terčon (D) 55”58; 10. C. Co-(M) 56’'52: 11. S. Peric (M) l7 M; 12. I. Križman (B) 58”13; f; Mihelič (D) 59"30; 14. A. Skerk M) l'oo-47; 15. P. Rebula (D) J, 8"18;	16 R. Hrovatin (M)
5'51; 1‘- E. Ciani (P) 1’11 ”48: *?• A. Žerjal (B) 1'15”85; 19. D. Bombač (SPDT) 1’36”13.
CICIBANKE
1. V. Pangos (M) 52”26; 2. V. Purič (D) 52”93; 3. O. Bresciani (M)	1’06”03; 4. M. Štoka (D)
108 "72; 5. K. Volpi (SPDT) 1’13"45; 6. E. Prelec (P) 1’14”62; 7. Martelanc (P) 1’22”42.
PIONIRJI
1. A. Škabar (D) 49”76; 2. I. Vodopivec (B) 53”34; 3. B. Žerjal (SPDT) 54”07; 4. D. Cesar (SPDT) 54’'21; 5. B. Tavčar (SPDT) 56 ”78; 6. A. Grilanc (M) 1’09”87.
PIONIRKE
1. A. Škrinjar (D) 56”10; 2. T. Pieri (Di 58”39; 3. B. Corbatto (D) 58”49; 4. T. Kokorovec (P) 1’02"02; 5. T. Kocjančič (B) 1'02"49; 6. A. Pangerc (B) 1’14"29; 7. Žerjal (B) 1'23”85; 8. H. Sosič (P) 1’33”25.
MLADINCI
1. A. Stefančič (B) 47”29; 2. D. Vodopivec (B) 47"79; 3. D. Poljšak (SPDT) 49’'77; 4. M. Bavcon (SP DG) 49”95; 5. S. Grendene (SPDG) 50”22; 6. D. Zidarič (D) 50”33; 7. P. Starc (B) 51”37; 8. F. B. Žerjal (B) 54”68; 9. B. Paob (SPDT) 55”06;
10. F. D, Žerjal (B) 56”24; 11. E. Žerjal (B) 56'”59; 12. A. Tavčer (SP DT) 56”77; 13. M. Tomasin (D) 1’02”’70;	14. R. Trampuš (M)
1’04"16; 15. P. Paoli (SPDT) 1”09’”39; 16. P. Žerjal (B) 1’29”33.
MLADINKE
1. K. Rebula (M) 53"97; 2. E. Paulina (D) 54”06; 3. K. Škerk (D) 54"51; 4. E. Praselj (B) 1'10”28.
ČLANI
1. S. Kuret (S) 45”82; 2. R. Starc (B) 47”07; 3. A. Corbatto (B) 47"20; 4. I. Pertot (B) 49”07; 5. C. Dilli (B) 49”31; 6. R. Škabar (D) 49”43; 7. A. Žetko (S) 50”35; 8. P. Guštin (B) 50”72; 9. P. Sossi (M) 51”37; 10. R. Devetak (SPDT) 51”42; 11. M. Malalan (M) 51”72; 12. W. Ota (B) 52’'34; 13. S. Sosič (P) 52"77; 14. D. Zahar (B' 53”07; 15. M. Co-retti (B) 54 ”21; 16. B. Zobec (B) 54”35; 17. T. Baldassi (S) 54”71; 18. R. Slavec (B) 54”87; 19. E. Bogateč (M) 58”41; 20. Ž. Fučka (S) 59”17; 21. D. Šuman (SPDT) 1’02”39; 22. A. Sovič (B) 1’06”72; 23. E. Her-vat (B) 1’26”60; 24. L. Derganc (B) 1’29”15; 25. R. Škabar (D) 1'29”43.
Predstavnik SK Devin (desno) z zadovoljstvom dviga pokal Skdanc, ki ga je društvo prejelo z osvojitvijo 1. mesta na nedeljskem veleslalomu
ČLANICE
1. B. Mahne (SPDT) 54"96; 2. E. Sedmak (M) 1’03"90; 3. F. Pangerc (B) 1’04”57; 4. M. Zobec (B) 1’16”71.
AMATERJI
1. M. Rapotec (B) 49”15: 2. M. Dolhar (S) 49”33; 3. S. Sosič (M) 50" 16; 4. A. Bezin (M) 52''43; 5.
R.	Šuber (M) 55”26: 6. B. Kosmač (B) 57’”37; 7. K. Rolič (D) 1’01 ”87;
8.	B. Grilanc (M) 1’02”61; 9. B. Bogateč (M) 1’02”76: 10. S. Paulina (D) 1'03”12; 11. M. Boneta (B) 103”41; 12. B. Žerjal (B) 1’07”92.
OPOMBA
Črke v oklepaju označujejo dru štvo, za katero je posamezni tekmovalec nastopal, in sicer: B — Breg; D — Devin; P, — Polet, S — Sirena; M — Mladina: SPDT — Slovensko planinsko društvo Trst; SPDG — Slovensko planinsko društvo Gorica.
KRAJŠA PROGA «BABY SPRINT« - ŽENSKE 1. E. Grilanc (M) 42"62; 2. V. Šuber (M) 45”35: 33. F. Rapotec (B) 46'11; 4. M. Kosmina (D) 46’'75; 5. T. Dolhar (S) 47’'96; 6. N. Martelanc (P) 48”04; 7. E. Bezin (M) 49” 12; 8. S. Sosič (M) 1’01”04. «BABY SPRINT* - MOŠKI 1. M. Šuber (M) 39”83; 2. R. Renčelj (D) 43 ”26: 3. M. Rolich (D) 48'’ 11; 4. A. Purič (D) 1’03”53; 5. I. Rolič (D) 1’08”12; 6. I. Žerjal (B) 1'12”28.
MIŠKI
1. V. Legiša (M) 37”30; E. Vodopivec (B) 37”51; 3. A. Volpi (SP DT) 37 ”73; 4. M. Kokorovec (P) 37”75: 5. A. Prelec (P) 38”18; 6. M. Prešel (SPDT) 39”37; 7. A. Kosmač (B) 42”59; 8. D. Kralj (B) 42”80; 9. C. Malalan (M) 42”85; 10.
S.	Adam (D) 43”62; 11. M. Guštin (SPDT) 43"93; 12. B. Stopar (D) 45”69; 13. P. Rudež (SPDT) 1’11”21.
MIŠKE
1. J. Rudež (SPDT) 38”51; 2. E. Paulina (D) 40”07; 3. Žerjal (SPDT) 40”83; 4. R. Sulini (M) 41’’85; 5. A. Škabar (D) 43 ”30; 6. J. Zapušek (SPDT) 44”16: 7. T. Kocman (P) 44”78; 8. N. Kociančič (B) 45”71;
9.	E. Pečar (B) 52”42; V. Fabi (P) 57”12; 11. V. Fakin (SPDT) 1’02”85.
MEDVEDKE
1. M. Gerlani (SUDT) 39”04; 2. I. Sedmak (M) 58'”67.
AMATERKE
1. S. Rolich (D) 36”66; 2. S. Peric (M) 38”88; 3. D. Paulina (D) 38”95; 4. M. Volpi (SPDT) 40’’19; 5. . Sulini (M) 41”23; 6. E. Paulina CD) 45"'64; 7. A. Kocman (P) 50”83; 8. B. Grilanc (M) 1’00”14.
DAME
1. A. Tretjak (M) 36”93; 2. A. Sugan (SPDT) 41’’69; 3. Z. Rebula (M) 48”19.
VETERANI
1. I. Legiša (M) 31’’44; 2. D. Bensi (D) 33”12; 3. E. Guštin (SPDT) 34”32; 4. S. Cesar (SPDT) 34"56; 5. S. Paulina (D) 35”20; 6. J. Pangos (M) 35”47; 7. V. Peric (M) 35’’58; 8. R. Pieri (D) 35”76; 9. M. Škabar (M) 36"54; 10. M. Devetak (SPDT) 40”95; 12. J. Purič (D) 42’ '96.
Švicarji najboljši v dvosedih
LAKE PLACID — Druga švicarska posadka (Pichler - Leuthold) je osvojila naslov svetovnega prvaka v dvosedežnem bobu. Na drugo mesto se je uvrstil bob slavnega Scha-rerja in Ruegga (Švica 1), bron pa je pripadel posadki ZRN. Italijani so bili četrti in so le za 48 stotink sekunce »zgrešili* bronasto odličje.
NOGOMET
V21. KOLU 1. AMATERSKE LIGE
Prva domača zmaga Vesne
Križani so s 3:2 zasluženo odpravili S. Canzian
Vesna — S. Canzian 3:2 (2:1)
VESNA: Bubnich (d.p. Košuta), Zucca, Acquavita, Somma. Pribaz, Ierman (32. min. d.p. Basiacco), Bruno, Sedmak, Ludvvig, Pipan, Pi-chieri.
S. CANZIAN: Basso, Vrech, Pie-monte, Giacuzzo, Trevisan, Moroso, De Bernardi, Bramuzzo, Melloni, Bonazza, Fabris.
STRELCI: v 1. min. Ludvvig, v 18. min. Vrech, v 32. min. Pipan (11-metrovka), v 53. min. Ludvvig, v 83. min. Fabris.
Vesni je le uspelo priti do prve zmage na domačem igrišču. Proti solidnemu S. Canzianu so zaigrali Križani odločno. Morali so nujno zmagati, saj bi postal v nasprotnem primeru njihov položaj na lestvici res zaskrbljujoč. Začetek je zelo dobro obetal za Križane, saj je že v prvi minuti Ludvvig povedel po napaki nasprotnikovega vratarja. Kazalo je, da bo za Vesno vse lahko. saj so se gostje tudi po prejetem golu v glavnem le branili in niso speljali niti ene akcije proti Bubnichevim vratom. Toda s prvim
resnim prodorom so izenačili z lepim strelom Vrecha, ki je presene-
IZIDI 20. KOLA Vesna - S. Canzian	3:2
Pieris - Palmanova	1:0
Costalunga - Percoto	2:1
Torviscosa - Cima Adviser 5:1 Portuale - Como	3:1
Ronchi - Sangiorgina	0:0
S. Giovanni - Stock	1:1
Fortitudo - Pro Fiumicello 1:0 LESTVICA
Portuale 30 točk; Percoto in Pro Fiumicello 27; Costalunga 23; Pieris 22; Torviscosa, S. Giovanni in Sangiorgina 21; Ronchi 20; S. Canzian 18; Fortitudo in Palmanova 17: Como in Vesna 15; Cima Adviser 14; Stock 10.
PRIHODNJE KOLO (27.2.)
Pro Fiumicello - Vesna, Palmanova - Portuale, Percoto -Fortitudo, Sangiorgina - S. Giovanni, Cima Adviser - Cnstalun-ga, S. Canzian - Torviscosa, Stock - Pieris, Como - Ronchi.
til vso križko obramo. Remi očitno plavim na prijal, zato so se ponovno pedali v napad in večkrat resno ogrožali vratarja Bassa.
V	32. minuti je Ludvvig sam prodrl proti nasprotnikovim vratom in branilcu ni preostalo drugega kot, da ga zruši v samem kazenskem prostoru. Pravično dosojeno enajstmetrovko je Pipan realiziral.
V	drugem polčasu je prišlo kaj kmalu do tretjega zadetka Vesne. Strelec je bil ponovno Ludvvig, ki je lepo izkoristil podajo Bruna. Pri stanju 3:1 v korist Vesne je bilo tekme praktično konec. Gostje pa so le nadaljevali s svojo igro in niso nikoli vrgli puške v koruzo. Njihov trud je bil na koncu tudi poplačan. saj je Fabris nekaj minut pred koncem le omilil poraz. Kaj več gostje niso zmogli.
S to zmago si je Vesna nekoliko izboljšala položaj na lestvici. Toda precej razveseljuje dejstvo, da so fantje le zaigrali s srcem in se borili za vsako žogo. Prav taka igra jjm je že lani omogočila ob-bstanek v 1, ligi. Upajmo, da se bo letos to ponovilo.	Fabio
llllllllllllHlllllllllHlllmlIllllllllllUlllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllll■»lllllllllllllllll^^ll^llll^lllllllllllllllll^l^ll■ll•l^lUl■■ll'lll•^llll|ln''l,,!,,,,',l,,l,l,,,,,,",m,,1,,,"u*",,.iiuiiiuiiuiiiuiiimiliiiillllllllil
NOGOMET
V NEDEUSKEM 21. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Razburljiv razplet derbija med Gajo in Primorjem
Prosečani so že vodili z 2:0, požrtvovalni gajevci pa so jih dohiteli Kras tretjič klonil v letošnjem prvenstvu - Povsem nepričakovan uspeh Zarje
Gaja — Primorje 2:2 (0:0)
STRELCI: v 54. min. Antoni, v 61. min. Walter Pertot, v 82. min. Marko Rismondo, v 89. min. Mauro Kralj.
GAJA: Kante, Maks Grgič, Kalc, Gabrielli, Boris Rismondo, Marko Rismondo, Vrše, Milič, Branko Grgič, Pečar (v 46. min. Mauro Kralj), Salvi.
PRIMORJE: Adamič, Bezin, Sergij Husu, Štoka, Angileri, Samese, Valter Pertot, Rustja (od 75. min. Peter Milič), Antoni, Walter Husu.
SODNIK: Sicuro iz Vidma.
Pred nedeljskim derbijem v Trebčah bi se verjetno Prosečani zadovoljili s točko, gajevci pa so bržkone računali na kaj več, saj so gostje nastopili z dokaj okrnjeno postavo.
Po samem srečanju pa so bili
v Forni di Sopra, katerega je priredilo ŠD Mladina
..............nmin.in.....iiiiih.m.iioiumimin................i..n.milni........................
V NEDEUSKEM KOLU 3. AMATERSKE LIGE NA GORIŠKEM
NOGOMET
Vse manj upanja za napredovanje Juventine
Doživela je že tretji zaporedni poraz - Kljub ostri igri in slabemu sojenju je Mladost premagala Caprivo - Remi Sovodenj proti prvouvrščeni Medei
Juventina — Piedimonte 0:1
(0:1)
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Travagin, Costa, Furlan, Ligovich, Russo I (Acconcia), Lauri, Russo II. ingerii. Niti.
Juventina je v nedeljo zabeležila svoj 3. zaporedni poraz in s tem postavila v velik dvom možnost, da bi se lahko še potegovala za napredovanje. Štandrežci so tokrat izgubili zares nerodno in nezasluženo, saj so imeli pred sabo ekipo, ki je bila kakovostna slabša od njih.
Vzroki za ta neuspeh so verjetno številni. V prvi vrsti je treba pove dati, da Juventina ni imela veliko sreče, saj je zapravila preveč ugod n.h priložnosti za gol. K temu je treba dodati, da tokrat sredina igrišča ni igrala kot zmore, napadalci pa so pogostoma zgrešili strel.
Odločilna je bila 20. minuta, ko je napadalec gostov dosegel zadetek. Odtlej so Štandrežci igrali iz-
redno napadalno, ves njihov trud pa ni rodil zaželenih sadov.
Po tem porazu bo potrebno, da v vodstvu ekipe pregledajo, kje so vrzeli, kajti zdi se nam škoda, da Juventina z nekaj nerodnimi tekmami zruši vse, kar je doslej dobrega zgradila, (pr)
Capriva — Mladost 0:1 (0:1)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič. Pahor, Semolič, Ulian, D. Frando-lič, Ferfolja, E. Gergolet, Balami-iut (Vižintin), E. Kobal (Marizza) H. Kobal.
STRELEC: v 15. min. Ferfolja.
Doberdobska Mladost je v gosteh premagala solidno enajsterico iz Koprivnega in s tem opravila pra-
...................................................Illllllllilil.Hlinil.Hlinili
ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU
Jugoslovansko državno prvenstvo
Križaju slalom Leskovškovi veleslalom
.Ravne na koroškem - Naj-
jugoslovanski smučar vseh ča-!°y.' Bojan Križaj, je osvojil v ne-,,el 1° naslov državnega prvaka v slalomu. To je že njegova sedma D^aga v tej disciplini. Jugoslovan j*1 as se je moral v drugem teku r*aj potruditi, da je nadoknadil ^ kot pol sekunde zaostanka iz Pyve vožnje. Na drugo mesto sta 56 z istim časom uvrstila Cerkovnik
in Benedik, četrti pa je bil vodilni po prvem teku Jure Franko.
Vrstni red slaloma 1. Bojan Križaj 1’42 ”13, 2. Cerkovnik in Benedik 1’42”55, 4, Franko 1’42"61, 5. Oblak 1’47”07.
MEŽICA — Andreja Leskovšek je letošnja jugoslovanska državna prvakinja v veleslalomu. S tem je ponovila uspeh iz lanskega leta. Na drugo mesto se je uvrstila Alenka Mavec pred Polono Peharc.
Vrstni red veleslaloma 1. Andreja Leskovšek 2’09"75. 2. Mavec 2’10”08. 3. Peharc 2’10”49. 4. Dežman 2'11"70, 5. Tome 2’11”79.
IZIDI 18. KOLA	
Sagrado - Azzurra	5:1
Poggio - Vcrmegliano	1:3
Fogliano - Begliano	1:0
Sovodnje - Medea	1:1
San Lorenzo - Italcantieri	1:1
Juventina - Piedimonte	0:1
Capriva - Mladost	0:1
Torriana - Romana	5:0
LESTVICA	
Torriana in Medea 27:	Ver-
megliano 25; Mladost in Capriva 24; Fogliano 23; Juventina	
22; Poggio 20: Begliano 18; San Lorenzo 16; Sagrado 15; Sovodnje 13: Italcantieri 12: Piedimonte 11; Azzurra 7; Romana 4.	
PRIHODNJE KOLO	
Vermegliano - Juventina, Medea - San Lorenzo, Romana - Capri-	
va, Italcantieri - 'Sagrado,	Az*
zurra - Torriana, Begliano	So-
vodnje, Piedimonte - Fogliano,	
Mladost - Poggio,	

Avellino - Verona	1
Catanzaro - Sampdoria	X
«enoa - Cesena
Inter - Torino	2
“hventus - Fiorentina »isa - Cagliari	X
Roma . Napoli	1
Udinese - Ascoli
2re*zo - Milan	X
“ari . Atalanta	X
Lavese - Pale' mo	X
£ncona - Casertana	X
'oligno - Torres	1
„ kvote
(435 dobitnikov) . 18.246.800 lir ** (17.350 dobitnikov) . 407.000 Ur
Na teku «Treh dežeb kar 1500 udeležencev
KRANJSKA GORA - Nad 1500 smučarjev tekačev iz Sloveniji, I-talije, in Avstrije se je udeležilo nedeljskega smučarskega teka »Treh dežel*. Proga je bila speljana v treh obmelnih deželah. Zmago je osvojil Italijan Rupil (1.27 09). I-talijanom pa je šel tudi poka' Ju lija Kugyja za najštevilnejšo udeležbo.
CERRETO LAGHI — Italijanka Paola Marciandi je zmagala na mednarodnem veleslalomu v tem kraju blizu Reggio Emilie. Druga je bila Linda Ronchetti, tretja Paola To nioli.
vi podvig. O tekmi gre povedati, da je bila zelo ostra, predvsem po »zaslugi* domačinov, ki so po skusili na vsak način (tudi s pre povedanimi potezami) izsiliti neod točen rezultat, in po zaslugi sodni ka (starega znanca Doberdobcev), ki je vse preveč puščal grobo igro domačinov ter .je ob koncu še podaljšal srečanje za skoraj deset mi nut.
Kronika nedeljskega srečanja je dokaj skopa. V 15. min. je Mladost povedla s Ferfoljo, ki je spretno iz koristil nesporauzm domačih bra nileev.
V drugem delu je postala igra zelo ostra. Balaminuta je zadela žoga v glavo, tako da se je moral zateči v bolnišnico; Ferfoljo ja zadel »le teči predmet*, sodnik pa se za vse to sploh ni zmenil, še več; ob akci ji Kobala pred nasprotnimi vrati bi moral dosoditi enajstmetrovko v korist gostov, sodnik pa je kratko-
malo prijel Kobala za noge in ga povlekel z igrišča.
Mladost je bila kos tem provoka cijam vse do konca. Igralci in navijači sedaj upajo le, da bodo pri; stojni športni organi nastopili proti tako grobi igri in nesramnemu sojenju.
Sovodnje - Medea 1:1 (0:0)
SOVODNJE: Cabas, Petejan R-, Florenin, Čaudek, Marson, Petejan E,, Šuligoj, Radikon, Butkovič, Mil loch. Kodrič (Sambo).
STRELEC: Butkovič
SODNIK: Gergolet iz Doberdoba
Sovodenjci so v nedeljo igrali na domačem igrišču proti prvouvrščeni ekipi iz Medeje in dosegli dragoce no točko. Tekma se je namreč zaključila pri rezultatu 1:1, potem ko so gostje prvi povedli, takoj po začetku drugega dela igre. Domačini so izenačili z Butkovičem nekaj minut kasneje.
Skratka lahko rečemo, da se je tekma odločila v začetnih fazah drugega polčasa. Povedati pa je treba, da so tokrat belo modri zaigrali kot že dolgo časa ne. tako da so bili vseskozi enakovreden nasprotnik prvouvrščeni ekipi. 1 melj so tudi nekaj izrednih priložnosti za gol, ki bi utegnile odločati tekmo v njihovo korist a jih niso napadalci izkoristili.
Prav ob koncu tekme se je ponudila domačinom še zadnja priložnost, da povedejo; branilec Medeje se je namreč z roko dotaknil žoge v kazenskem prostoru, sodnik pa ni dosodil enajstmetrovke, češ da je branilec to storil nehote.
BENGTSSON ZMAGAL
PRAGA — Šved Bengtsson je zmagovalec mednarodnega namiznoteniškega prvenstva ČSSR. potem ko je v finalu s 3’2 premagal rojaka Lin-rlha
Omenili Vero Stoper, ki je na centru zelo uspešno • nadomeščala odsotno kapetanko Košutovo. in pa vselej
požrtvovalno Tanjo Gombač.
* * *
Sovodnje — Corridon! 1:3 (9:15, 15:7, 15:17, 6:15)
«UNDER 15»
Dom Gorica — Sovodnje 1:2 (10:15, 15:6, 12:15)
OBVESTILO
ŠD Olympia
priredi v nedeljo, 27. t.m., v Rablju društveno tekmovanje za člane in prijatelje v veleslalomu in teku. Prijave do 24. t.m. zvečer pri odbornikih (Vrtovec, Vižintin, Kranner) ali v trgovini Košič v Raštelu, ter v bani Roman v Ul. Roma. Na razpolago bo tudi avtobus.
nogometaši Primorja dokaj potrti zaradi edinstvene izgubljene priložnosti za zmago, v Gajevem taboru pa je bilo razpoloženje povsem drugačno, saj so osvojili točko prav v zadnjih potezah igre.
Razpleti na nedeljskem srečanju v Trebčah so bili pač taki, kot sodijo v vsak »pošten derbi*, to je razburljivi.
V	prvem polčasu sicer ni bilo večjih priložnosti za zadetek, če izvzamemo lep prosti strel Gabriel lija. Žogo pa je prisebni Adamič prestregel. Le ta se je odbila od droga v kot,
V	drugem delu srečanja pa hladna prha za sicer maloštevilne navijače. («Kje so časi, ko se je na naših derbijih zbirala prava množica navijačev,* nam je dejal eden od gledalcev.. .).
Nič ni namreč dalo slutiti, da bi lahko Prosečani povedli, ko je mladi. Antoni poslal ■žogorprot^ante.je-vim vratom; Gajih tratar. siter odličen v nekaterih posegih; je tokrat slabo posredoval in Primorje je povedlo z 1:0.
Le nekaj minut pozneje pa so gostje že vodili z 2:0. Zopet nezbra nost domače obrambe, Rustja je le po podal v kazenski prostor ii. Walter Pertot je z glavo poslal žogo v Gajina vrata.
Gledalci in verjetno tudi proseški nogometaši so menili, da je tekme praktično konec. Niso pa računali na požrtvovalno reakcijo Gajinih no. gometašev, ki so v zadnjih minutah dali vse od sebe in najprej razliko v golih zmanjšali z Markom Ri-smandom, da bi nato Mauro Kralj malo pred končnim žvižgom dosegel še drugi zadetek za Gajo in s tem tudi izenačenje.
»Kaj bi lahko rekli? Le to, da smo zelo zelo naivni,* je po koncu srečanja dejal požrtvovalni nogometaš Primorja Walter Husu.
»Zadovoljen sem seveda, da smo v zadnjih minutah dosegli dva zadetka in s tem tudi neodločen izid. Kaj pa, ko smo prej zopet podarili nasprotniku dva gola,* je po tekmi izjavil Gajdn trener Aldo Kralj.
(B. Lakovič)
Kras — Isonzo 0:2 (0:2)
KRAS: Coronica, Sugan, Milič, Puntar, Škabar, Villalla. Olivo, Klun, Ferfolja, škerk in Košuta.
ISONZO: L. Bonaldo, Braulin. M. Fedel. Frausin. F. Fedel, Kaus, Giuldvo, E. Bonaldo, Lubiana, Bra-
gagnolo, Sanmartino.
STRELCA: v 40. min. Sanmartino, v 42. min. Giulivo.
Kras je doživel v nedeljo tretji poraz v letošnjem prvenstvu. Obenem je bil to drugi zaporedni spodrsljaj pred domačim občinstvom, kar je seveda še kar zaskrbljujoče. Tekma med rdeče belimi se je odločila konec prvega polčasa Dotlej sta obe ekipi prikazali dokaj enakovredno igro, tako da je vse kazalo, da se bosta enajsterici raz šli vsaka s po eno točko v žepu.
V 40. minuti je prišlo do preobrata : po lepem prodoru Bragagno la je Sanmartino neovirano potisnil usnje v mrežo domačinov. Samo dve
IZIDI 21. KOLA Zarja - Muggesana	1:0
Gaja - Primorje	2:2
Kras - Isonzo	0:2
Opicina - Libertas	2:1
S. Marco - Supereaffe	2:2
Campanelle - Giarizzole	0:1
Zaule - CGS	1:0
Domio - Čampi Elisi	1:0
LESTVICA
CGS 29 točk; Muggesana 27; Primorje 23; Supereaffe, Opicina, Čampi Elisi, Kras in Isonzo 22; Zaule 21; Libertas 20; Zarja 19; Gianzzole 18; Domio 16; S. Marco 13; Campanelle 12; Gaja 8.
PRIHODNJE KOLO (27.2.)
Libertas - Kras, Primorje - S. Marco. Isonzo - Gaja, Čampi E-lisi - Zarja, Muggesana - Campanelle, CGS - Domio, Supercaf-fe - Opicina, Giarizzole - Zaule.
minuti zatem je Giulivo izkoristil predložek iz prostega strela, domači branilec bi sicer lahko žogo odbil, a je pri tem povsem zgrešil uda rec, tako da je žoga spet obtičala v mreži.
V nadaljevanju so imeli igralci Krasa vsaj tri ugodne priložnosti za gol: strel Kluna ie gostujoči vratar odbil, Ferfolja je po podaji Oliva iz ugodnega položaja streljal nad prečko, isti igralec pa je malo zatem poslal z glavo žogo le za las mimo leve vratnice. Po teh neuspehih so se morali krasovci spoprija zniti s porazom. (Z.S.)
Zarja — Muggesana 1:0 (1:0)
ZARJA: Racman. Grgič, Tognet-ti, Franco, Bencich, Križmančič,
Gatta, Udovicich, D. Fonda, Sossi, E. Fonda.
MUGGESANA: D’Orlando. Olioso, Lo Schiavo, Gerin, Pobega, De Rossi (v 5. min. Pecorella, v 46. min. Pribaz), Verbič, Garofalo, Privileg-gi, Potasso, Perlangeli.
STRELEC: v 39. min. Egon Fonda
Verjetno najbolj zagrizeni bazov-ski navijač ni računal, da bodo njegovi ljubljenci v tem kolu zmagali, saj s<; je Zarja tokrat pomerila z Muggesano, ki je nesporno največji favorit za prestop v višjo ligo. Če so bili navijači zadovoljni z zmago, pa se je marsikdo vprašal, kje bi bili sedaj Bazovci na lestvici, če bi vedno igrali tako kot v zadnjih dveh kolih.
Zarjani so stopili na igrišče koncentrirani in trdno zaverovani v lastne moči. V prvih minutah so sicer prepustili vajeti igre gostom, ki pa so igrali predvsem na sredini, kaj kmalu pa so zagospodarili na igrišču ter s hitrimi in na -trenutke duhovitimi akcijami popolnoma zmedli prepočasne goste. Kot se je že večkrat pripetilo, pa je tudi tokrat manjkal izrazit strelec, ki bi številne priložnosti izkoristil. Najlepšo je imel Gatta. ki je s prostega strela že premagal D Orlanda. vendar pa je le temu tokrat pomagala prečka. V 39. minuti pa je branilec gostov oviral lastnega vratarja, tako da se mu je žoga izmuznila iz rok in se zakotalila do Egona Fonde, ki jo je poslal v mrežo.
V drugem polčasu so Miljčani silovito pritisnili, toda domača obramba je tokrat dobro pokrivala vsak prostor, medtem ko so napadalci v protinapadih nekajkrat zelo nevarno zaposlili D’OIanda.
Le proti koncu tekme je moral Racman z izrednim posegom rešiti lastno mrežo.
BIG
Športnik leta pri Meridianu

NOGOMET
V 3. AMATERSKI LICI NA TRŽAŠKEM
Breg nasul Barbariansu kar 11 golov
Primorec spretno izkoristil redke priložnosti in premagal S. Vito
ODBOJKA
1. ZENSKA DIVIZIJA Nuova Pallavolo TS - Bor 1:3 (12:15, 16:14, 6:15, 8:15)
V zelo pomembni tekmi za vrh prvenstvene lestvice so borovke izbojevale dragoceno zmago na račun Nuove Pallavolo. čeprav so nastopile v precej okrnjeni postavi so »plave* igrale zelo uspešno tako v napadu kot v obrambi. Zelo dober je bil sprejem servisa, povsem za dovoljiva pa je bila tudi igra v polju. Nekatere šibkosti, ki so se po javile zaradi spremenjene postave, so »plave* izbrisale z zelo požrtvo valno igro in veliko voljo do zmage. Ko so po drugem setu uredile še obrambo, je bilo tekme praktično konec. Za zmago je treba pohva liti prav vse igralke, še zlasti pa bi
Breg — Barbarians 11:0 (7:0)
BREG: Paniconi (d.p. Zettin), Ro-della, Grisonich, Paoletti, Pinzin (v d.p. Zobin), Dazzara, Kraljič, Mon-do. Albertini, Azzolin, Strnad.
STRELCI: Kraljič (2), D’Azzara (2), Azzolin, Strnad (3), Pinzin, Albertini, Mondo.
V nedeljo so Brežani visoko premagali zadnjeuvrščeno ekipo Barba rians, saj o kar enajstkrat zatresli njeno mrežo. To je rekord prvenstva.
Tekma se je vseskozi odvijala pred nasprotnikovimi vrati in je bila pravi monolog «plavih». Po tej zmagovitem srečanju čaka v nedeljo Bre Žane težko gostovanje pri 01ympii.
(I.T.)
S. Vito — Primorec 1:2 (0:1)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Valter Milkovič, Križmančič, Franko Kralj, Bruni. Edvin Kralj, Fi-nessi, Ritossa, Dettori, I. Milkovič.
STRELCA:	V 37. min. Edvin
Kralj, v 80. min. Igor Milkovič.
Primorcu se ni nič dobrega obeta lo pred tekmo s S. Vitom, saj so nekateri igralci morali nastopiti kljub prehladu in bi zato rade volje «pod pisali* remi. Kljub temu se je sre-
IZIDI 18. KOLA S. Vito - Primorec	1:2
Breg - Barbarians	11:0
S. Anna - Rabuiese	0:0
Aurisina - Union	4:0
Roianese - Chiarboia 4:3 GMT - Olimpia	3:1
S. Andrea - S. L. For You n.o. Počitek: S. Sergio
LESTVICA
Auris>na 28 točk; Primorec 25; S. Sergio 23; Roianese 21; Breg 20; S. L. For Ynu 19; O-limpia in S. Vito 17; S. Andrea 16; Rabuiese 15; GMT 12: Union 10; Chiarboia 9; S. Anna 7; Barbarians —1.
PRIHODNJE KOLO (27.2.)
Olimpia - Breg, S. Sergio S. Andrea. S. L. For You GMT, Barbarians - Roianese Chiarboia - Aurisina, Union S. Anna. Rabuiese - S. Vito Počitek: Primorec.
Čanje srečno izteklo, saj so izbrali najprimernejšo taktiko, ki so jo okoliščine dopuščale, in sicer protina pad.
S. Vito je namreč Trebence takoj potisnil v obrambo, vendar ni uspel premagati Leoneja. Nasprotno, prav Primorec je z enim izmed protinapadov povedel z Edvinom Kraljem. Pritisk domačinov se je na daljeval tudi v drugem polčasu, tre-bensaa oDramba pa se je dobro držala in uspešno odbijala vse napade. V 80. min. je Primorec celo podvojil. Samo minuto kasneje je S. Vito znižal zaostanek, kar mu je dalo še več poguma in je v zadnjih deve tih minutah silovito pritiskal in bil zelo blizu remija, vendar je bil Leone vedno na mestu, tik pred iztekom pa sta ga rešila drog in sama netočnost domačinov.
Že jutri čaka Trebence nova preizkušnja, saj se bodo doma ob 15. uri v zaostali tekmi pomerili z Roia nesejem (Bruno)
KOLESARSTVO
Števen Rooks v vodstvu
MARSEILLE — V tretji etapi kolesarske dirke po Sredozemlju je zmagal Belgijec Jean Luc Van Den Broucke, na skupni lestvici pa še vedno vodi Nizozemec Števen Rooks.
Pred številnimi športnimi in družbenopolitičnim delavci je bilo sinoči v hotelu Jolly nagrajevanje športnika leta tednika «11 Meridiano*. Za najboljšega tržaškega športnika je bil proglašen nogometaš Triestine Franco De Falco.
ATLETIKA
REKORD NA 5000 m SENFTEN BERG (NDR) — V okviru vzhodnonemškega dvoranskega prvenstva je domačin Hans Kunze pretekel razdaljo 5000 m v 13’13”03, kar je najboljši svetovni rezultat vseh časov.
Novi odbor ŠD Kontovel
Predsednik: Henrik Lisjak; podpredsednik: Katerina Ban; tajnik: Marjan Pertot; tajnikov pomočnik: Vasilij Danev: blagajnik: Milko Štoka: gospodar: Livio Gulič; referent za košarko: Igor Luxa; referent za odbojko: Jana Ban; odborniki: Luciano Caha'-i ja, Danilo Danieli, Ivo Regent. Majda Cer-njava. Ivo Volpi in David Pe-rini. Nadzorni odbor: Ado Ban, Josip Starc in Ivan Ban.
1. -
1.	Achigio
2.	Irochese
1.	Emblema
2.	Comoda 1. Abbei Or
3.	Ar!dano
1.	Abdalla
2.	Cavrato
1.	Springer
2.	Halcade
1.	Swing Bridge
2.	Lauro Ceraso KVOTE
12 (	6 dobitnikov) 32.901.000 lir
11 ( 254 dobitnikov)	770.000 lir
10 (3131 dobitnikov) 60.000 lir
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6. -
1
X
1 X X 1 X X X 1
2 2
Uredništvo. upravo, oglasni oddelek
TKSl Ul Montecchi 6 PP 559	I el (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorico, Orevored 24 maggio 1	Tel (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9 000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100.00. letno 1000,00 din, za organizacije in podietja mesečno 140,00 letno 1400.00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun za Itolijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101 603 45261 ADII - DZS 31000 Ljubljano Giadišce 10/ II nad telelun 223023
Oglasi	Ob delavnikih, trgovski 1 modul (sit 1 st., vlš 43 nlinl
39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500. osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini i stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IV* 18% Oglasi iz dežele Furlanue - Juli|Ske kraiirie se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi i? vseh druq'h deze v Italiji pri SPI.
. . . I	J	Član italijanske
Izdaj a L J ZTT zveze Časopisnih r||2R f	Vrs*	založnikov FIEGVl^
22. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska J
NA SREČANJU SKUPINE AFRIŠKIH DRŽAV V HARAREJU
V v
SPREJETO AFRIŠKO STALISCE DO NAMIBIJE TER OBSODBA JUŽNOAFRIŠKE NAPADALNOSTI
Afriške države podprle tudi priporočilo za ponovno sklicanje vrha OAE ter izrazile pripravljenost za novo srečanje z Južno Afriko na Kapverdih
(Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Afrika bo od drugih neuvrščenih držav na bližnji vrhunski konferenci v New Delhiju terjala, naj nastopijo proti slehernemu povezovanju namibijske neodvisnosti ■/. umikom kubanskih sii iz Angole in naj najostreje obsodijo južnoafriško agresivnost do sosednji!) neodvisnih držav. Toda voditelji šestih prifrontnih držav z afriškega juga. ki so sprejeli to skupno stališče na svojem včeraj šnjem sestanku v Harareju. niso objavili svoje ocene o neposrednih srečanjih med Južno Afriko in ne katerimi sosednjimi državami.
Srečanje v Harareju, na katerem naj bi oblikovali skupno afriško stališče za neuvrščeni vrh v New Delhiju, so sklicali na predlog zimbabvejskega premiera Roberta Mu-gabeja, ko je pred mesecem dni obiskal Dar Es Salaam. Poleg Mu-
gabeja in tanzanijskega predsed nika N.verereja. ki predseduje skupini prifrontnih držav z afriškega juga. so se vrhunskega sestanka udeležili še predsedniki Masira iz Boicvane, Machel in Mozambika, Dos Santos iz Angole in Kaunda iz Zambije, kot tudi predsednik namibijskega gibanja SWAPO, Sam Nu joma.
Voditelji prifrontnih držav, ki so se nedavno o namibijskem vprašanju pogovarjali z generalnim sekretarjem OZN Perezom De Cuellar-jem. med njegovo afriško turnejo, so obsodili povezovanje namibijske neodvisnosti z umikom kakih 18.000 kubanskih vojakov iz Angole, za kar se zavzema Južna Afrika ob odkriti podpori ZDA in kar je pogajanja pripeljalo v slepo ulico. Obsodili so tudi južnoafriške napade na sosednje države, od katerih je zadnji, decembra v Lesotu, terjal 42 žrtev.
Na sestanku v Harareju so tudi
•M tlllllllltlllllllllllllll'tli lllllflll tllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIiniNIIIIIHUlllUllllllltllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMI
Tragedija v Assamu
Predsednica indijske vlade Gandhijeva je včeraj prispela v Assam, kjer je bilo med spopadi ob volitvah več kot 2 tisoč mrtvih (AP)
podprli priporočilo i2-članskega odbora za slike Organizacije afriške enotnosti (OAE), v katerem so tudi štiri prifrontne države, naj bi 19. afriški vrli ponovno, to je tretjič. sklicali «brez vnaprejšnjih pogojev* maja ali junija v Adis A-bebi. Prifrontne države podpirajo navzočnost Saharske arabske demo kratične republike na afriškem vrhu, neenotne pa so zastran vprašanja. kdo naj zastopa Gad. ali sedanji ali odstavljeni predsednik.
Skupno sporočilo iz Harareja pa molči o kočljivem vprašanju neposrednih srečanj med Južno Afriko in sosednjimi neodvisnimi državami, čeprav so tri prifrontne države lani že imele takšne stike, najprej Zambija na začetku leta. na boi-cvansko - južnoafriški meji, v decembru pa še Angola, na Kapverdskem otočju, ter Mozambik, v obmejnem kraju Komatipoort. Po vsej verjetnosti sta mozambiški in angolski predsednik obvestila druge voditelje o teh srečanjih.
V Luandi so že uradno potrdili svojo pripravljenost na ponovno srečanje z Južno Afriko na Kapverdih, do katerega naj bi prišlo, po poročilih iz Pretorie, vsak hip ta teden. Južnoafriško delegaero bo vodil zunanji minister Pick Botha, angolsko pa notranji minister Rodrigues. Pick Botha je rekel, da so pičli izgledi za vzpostavitev premirja, po katerem naj bi Angola umaknila sva je in kubanske sile. 200 kilometrov severno od meje. Južna Afrika pa naj bi zapustila jug Angole in nehala podpirati gibanje UNITA.
Kot se zdi. se prifrontni voditelii niso mogli zediniti zastran takšnih srečanj zato. ker je nevarno, da bi s tem prizadeli dejavnost gibanja S\VAPO. Južna Afrika je namreč ravno minule dni okrepila akcije proti borcem SWAPO in jih po lastnih trditvah ubila na severu Namibije skutino 96. Morebitno premirje med Južno Afriko in Angolo na bi borcem SAV A PO otežilo oskrbovanje iz oporišč na angolskem jugu. to pa bi oslabilo njihovo vlogo v pogajanjih.
TIT DOBERŠEK
voj arhitekture v Sloveniji in je eden redkih začetnikov funkcionalizma v Jugoslaviji». špinčič je v svojem življenju izdelal preko 40 velikih projektov, njegovo ustvarjalno delo pa obsega tudi veliko načrtov za knjižne opreme, izdelavo filmskih in gledaliških scen itd.
Plečnikovo kolajno za vrhunski dosežek v lanskem letu je prejela skupina arhitektov (Miha Kerin, Majda Kregar, Edo Ravnikar in Ervin Prelog) za projekt obnove stolpa ljubljanskega grada. Tretje priznanje pa je prejel umetnostni zgodovinar Nace šumi za raziskave o arhitekturi na Slovenskem iz 16. in 17. stoletja.
NAIROBI — Pridelek kave je v Keniji v zadnjem letu upadel za približno 20 tisoč ton, in sicer od 90 tisoč ton v sezoni 1980 - 81. na kakih 70 tisoč ton v sezoni 1981 - 82.
Posvet o izmenjavi po «malem sporazumu» med Italijo in Avstrijo
BOČEN — Kot priprava na majsko zasedanje posebne mešane italijansko avstrijske komisije, med katerim bodo določili nove blagovne liste in kontingente za 35. pogodbeno leto tako imenovanega «malega sporazuma*, se bodo v prihodnjih dneh začela posvetovanja med štirimi pristojnimi gospodarskimi zbornicami iz Trenta. Bočna, Innsbrucka in Feldkircha. Na teh posvetih bodo določili katere kontingente bo treba vključiti na novo in katere povečati, upoštevajoč potrebe blagovne izmenjave. *
Kot je znano, predvideva preferenčni sporazum o olajšani blagovni izmenjavi med deželo Tridentinsko - Južno Tirolsko ter avstrijskima deželama Tirol in Vorarlsberg možnost brezcarinskega uvoza in izvoza tudi kmetijskih pridelkov in njihovih predelav, za katere dogovor o svobodni izmenjavi med Evropsko gospodarsko skupnastjo in Avstrijo ni predvidel odprave carin.
V zadnjih časih se je obseg izmenjav v okviru omenjenega preferenčnega sporazuma med obmejnimi deželami Itabje in Avstrije povzpel na okrog 10 mibjard lir, tako za izvoz, kot za uvoz.
Zunanji minister Cheysson končal svoj obisk v Moskvi
*ll*lll^l*^lll^lllll*l*lllllll*lll**ll*l*lllllttll>IKI98lllllfl>ll*ll>AI8Bt||||||||all888l8|||||||||ail||||ci||(||lig|||||||f||(|af||||||||||||||ig|g||||a|g||||||||||||||||ga||||in||||||dllllltlliaiflll|illltll>llllllllllllifllllll(lflll E1MSII1 lili III tli Hlfl ■■ I Itfl ■ IIIVI
PRIMORSKE VESTI
Splošna plovba bo sama IZREDEN RIBJI ULOV krila svoj primanjkljaj OSREČIL PIRANČANE
Izgubo bodo pokrili predvsem iz lastnih rezervnih skladov Ribič ujel v enem dnevu več kot 500 kg šparov v svoje mreže
V Ljubljani podelili Plečnikove nagrade
LJUBLJANA — Včeraj so v Ljubljani podelili tradicionalne Plečnikove nagrade za izjemne dosežke na področju arhitekture. Za življenjsko delo je nagrado prejel arh. Ivo Špinčič, ki je codločilno vplival na raz-
•llli|UIIIHUIIIIIIIIIIllllllllllllHIIII»ll|IIIIIIIIIIIIIIUIIIIHII!llt*»ll»llllll«Hllllllfll»tlHllllltllllllllllllll»HIIII»IHilUllllll*lllllllllllllllllllllll»lllHIIIIIIIIIIIMI«IIMIIllllllll
V STREMLJENJU PO SPREMEMBI «ZAKONA MERLIN»
Srečanje o prostituciji v Pordenonu
Odsotni predstavniki sindikatov, intelektualci in javni upravitelji, a veliko zanimanje tiska
PORDENON — »Nastopile smo piovokatorsko, toda naš glavni namen je, da bi nas sprejemali kot nor mahie ženske, kot ženske, ki pač o pravljamo poseben poklic.* Tako bi laiiko strnili zaključne misli in že Ije Pije, tajnice Odbora za civilne pravice prostitutk, na dvodnevnem srečanju o prostituciji v letih osemdeset. ki je bilo v soboto in nedeljo v Pordenonu.
Težnja prostitutk po normalnem življenju, kar v interpretaciji prosti tutk pomeni, da bi laiiko prosto da življale vse ženske vloge od hčere preko žena ali ljubice do matere, bo mogoče marsikoga presenetila. Zlasti tistega, ki je v definiciji pro stifutk in prostitucije obtičal v kla sični literaturi in si prostitutke slika kot nemoralne zvodnice, skratka kot ženske, za katere v normalnem vsa kodnevnem življenju ni prostora.
Med zasluge pordenonskega sreča nja, ki je bila prva tovrstna pobuda v Italiji, pa lahko prištevamo tudi dejstvo, da je dokončno porušilo takšno predstavo. Prostitutke, ki so z velikim pogumom javno nastopile v Poidenonu. bi prej zamenjali za poklicno uspešne ženske, kar med drugim same tudi trdijo, da so.
Prostitucija jc poklic kot toliko drugih, poklic, ki si ga ženska na čiino ne izliere. kot tudi toliko dru gih ne. vendar se zanj svolxxlna od loči, predvsem iz ekonomskih razlogov. To je bila osnovna teza Odbora, ki je nastal prvenstveno /ato. da bi prostitutkam zagotovil enakopravnost z drugimi ženskami. Italijanski zakonski predpisi namreč ne prepa vedujejo prostitucije, pač pa strogo nastopajo proti tistim, ki bi radi živeli na račun prostitucije, točneje prostitutk. Veutlar pa je znameniti zakon Merlin. ki je leta 1938 izbojeval zaprtje javnih hiš, istbčasno po tlsnil prostitutke ob rob družbe, kajti kakršenkoli stik z drugimi državljani je že moč- označiti za podporo ali celo pospeševanje prostitucije.
Pravzaprav bi v skladu z besednim tolmačenjem obstoječih predpisov lahko vse predstavnike tiska, ki se jih je v soboto in nedeljo v pordebonskem gledališču Verdi zbra lo res veliko, tožili, da podpihujejo »najstarejšo obrt na svetu*, kakor jo radi nazlvajo nostalgiki, ki se nočejo soočiti z današnjo stvarnostjo. Podatki pa nesporno in neizprosno
zagotavljajo, da je trenutno v Italiji okoli šeststo tisoč «pravih» prostitutk če pa prištejemo še občasne prostitutke, je vseh okoli milijon. Če zaupamo oceni strokovnjakov, ki žaga tavljajo, da vsaka prostitutka sprejme na noč približno pet klientov, pomeni, da se «uslug najučinkovitejšega socialnega servisa v Italiji*, kot nekateri cinično ocenjujejo pojav, poslužuje redno pet milijonov i-talijanskih moških.
Ko torej razpravljamo o prostituciji, bi sc moral izjasniti tudi izredno številni «klub uporabnikov*, so naravnost povedale predstavnice raznih levičarskih strank. Največ je bilo predstavnic socialistične stranke, ki so se predvsem zavze male za sprememlio zakona Merlin. Kot socialist in ne kot minister, je na pordenonskem srečanju govoril tudi Loris Fortuna, ki je napovedal, da-PSI s tem v zvezi pripravlja pa seben osnutek. Predloge za spremembo zakona je pripravila tudi radikalna stranka, ki s socialistično najbolj zavzeto podpira zavzemanja prostitutk. Komunistična poslanka Rosanna Branciforti je predvsem poudarila, da je težko opredeliti pra stitucijo v družbi, ki jo podrejata nasilje in denar kot najvišja vred nota.
Strokovnjaki, zdravniki in seksuo-logi, ki so nastopili v Pordenonu, zato niso govorili o pojmu prostitucije na splošno (kako bi lahko opredelili ženo. ki se brez ljubezni noč na noč vdaja možu?), temveč raje o '/nudenju spolnih uslug proti plačilu*. Zgrešeno je namreč mišljenje, so a pominjali, da prostitutke »posojajo* kaj drugega kot spolne organe, še najmanj pa človeško toplino.
Sicer pa prostitutke, zlasti bojevi te in osveščene pordenonske. doživljajo spolne usluge, ki jih nudijo, kot nekakšno oblast nad moškim, ne kot poraz, je med drugim ugotovila predstavnica PDIUP Lidia Mena pace. To je nova spodbuda za razmišljanje o prostituciji .ki je bila do sedaj, zlasti v ženskem gibanju, preveč obrobna in ekonomsko obarvana.
Zanimivih in posrečenih misli je bilo veliko, velikokrat so soglašale, kajti upoštevati je treba, da so raz pravljali izključno predstavniki le vice do vključno socialistov. Niso pa se oglasili predstavniki sindikata,
niti niso v Pordenon prišli znani italijanski intelektualci.
Kakorkoli jo tolmačimo, prostitucija obstaja in javnost se mora tudi s tem vprašanjem soočiti, s tem je pordenonski odbor opravil svojo prvo pomembno nalogo. Že pri drugi, pri posodobitvi zakona Merlin, mu morajo pomagati politične stranke. Pri najpomembnejši, ki jo je por-denonsko srečanje šele načelo, pa morajo sodelovati vsi: spolna osvoboditev. to je drugačno pojmovanje in uživanje spolnosti, se ne sprehaja ponoči po pločnikih, temveč bedi, zaenkrat neuslišana, v spalnici vsakega posameznika.
(bip)
PORTOROŽ — Piranska «Splošna, dobju. Gospodarska recesija v svetu plovba* je minulo poslovno leto za- j zmanjšuje količino tovora, države a ključila s 134 milijoni dinarjev pri-1 mejujejo uvoz blaga, prevoze si vse manjkljaja. Izgubo bo letos uspela j bolj lastijo posamezne države s pa pokriti iz različnih virov. Največji | sebnimi dogovori o medsebojni iz-delež za pokrivanje izgube bo name- j menjavi blaga. itd. Tako se nič ne nila iz svojega rezervnega sklada ! kaže. da bi naši ladjarji letos lah-in z računa pospešene amortizacije j ko poslovali v boljših razmerah. Pri prejšnjih let. Tako bodo rezervni ! »Splošni plovbi* na tihem upajo, da sklad osušili za 75,6 milijona dinar-1 bodo za obdobje med prvim avgu-jev, pospešno amortizacijo pa za ’ stom in koncem lanskega leta zdaj 20,2 milijona dinarjev, za ostali de- le dobili 126 milijonov izvoznih spod-
CIUDAD DE MEXICO - V strahoviti železniški nesreči, ki se, je pripetila v soboto v bližini mesta Empalme. ko sta trčila potniški in | Brez izvoznih spodbud jim še kako
lež naj bi dobili denar iz republiškega in občinskega rezervnega sklada. Večji del pospešene amortizacije bodo lahko prenesli v to poslovno leto in jo. glede na razmere na svetovnem trgu, verjetno tudi to le to namenili bolj mašenju lukenj, kot razširjeni reprodukciji.
Celoten prihodek te pomorske delovne organizacije je znašal lani 6.7 milijarde dinarjev, dohodek 964 milijonov. čisti dohodek 409 milijonov, za osebne dohodke pa so porabili 571 milijonov dinarjev. Bolj jih skrbi, kako bodo pokrili devizni primanjkljaj. ki je nastal pri njihovem lanskoletnem delu. Vsi jugoslovanski ladjarji so lansko leto državi »prislužili* 134 milijonov dolarjev deviznega primanjkljaja, «Splošna plovba* je pri tem imela nekoliko večji delež, kot znaša njen delež v vsej nosilnosti jugoslovanskega ladjevja — ustvarili so 17 milijonov dolarjev deviznega primanjkljaja, deset milijonov dolarjev na račun plačila deviznih stroškov, sedem milijonov da larjev pa samo za odplačilo anuitet za nove ladje (gre samo za vračanje obresti, krediti še mirujejo).
Devizni primanjkljaj pri stroških je nastal predvsem na račun preva zov za domače izvoznike in uvoznike. Ti so plačevali stroske prevozov v dinarjih, stroški «Splošne plovbe* pa so 85-odstotno devizne narave. Po dopolnjenem zakonu o deviznem po slovanju bodo morale letos vse domače organizacije združenega dela ta 85-odslotni devizni delež za stra ške prevoza tudi plačati prevoznikom v devizah. Vendar s tem ladjarji ne bodo mnogo na boljšem, saj bodo morali predvidoma 44 odstotkov teh deviz združevati na zveznih in republiških skupnih računih, če tega deleža ne bi združevali, pa naj ne bi imeli pravice do izvoznih spodbud. Tako je začaran krog sklenjen.
bud. ki so jih zaman čakali ob koncu leta. Če bi se to res zgodilo, bi povsem (nerealno) spremenilo sliko poslovanja in prikazalo ugoden rezultat v prvem polletju. Toda, kaj potem? Ladjarji trdijo, da je po kriznem obdobju še zmeraj prišlo tudi obdobje konjunkture, ki je prinesla mirnejše čase.
BORIS ŠULIGOJ
BONN — V četrtek se bodo začeli združeni manevri sil NATO v ZRN, ki bodo trajali približno 15 dni.
PIRAN — V Piranu se je minuli. zadnje tedne izredno bomo založe-petek v trenutku razvedelo med | ne — predajajo le sardele, sardone, ljudmi: ribič Vasmenko Segarič iz J	m-	--1'
Pirana je imel izredno srečo — v
njegovo mrežo se je tega dne ujelo več kot 500 kilogramov šparov, skupaj s sodelavci je svoje mreže prazni) in čistil še pozno v noč. Garaško delo je bilo povleči težko mrežo iz morja in potem iz nje na mrazu jemati ribico za ribico.
Drugo jutro so imele dcavke piranske ribarnice polne roke dela. V ribarnici se je naredila dolga vrsta. Špare sc prodajali po 69 (ta drobne) in 120 (normalne velikosti) dinarjev. V enem dnevu so prodali skoraj 200 kilogramov teh rib. Ostalo količino so prodajali tudi po drugih slovenskih ribarnicah. Dober ulov je dvema ribičema v enem dnevu prinesel najmanj po 20 tisočakov zaslužka.
V ribarnici je bila vrsta predvsem zato. ker je mesa v mesni-1 cah tako malo, pa tudi ribarnice so
morda še girice ... To pa je tudi vse. Tukajšnji prebivalci se zato sprašujejo, kam pravzaprav gredo vse ribe, ki jih nalove ribiči (mislijo predvsem na zasebnike). Težko namreč verjamejo, da bi se jih že več kot mesec držala taka smola.
Dober ulov šparov v Piranu pa je marsikoga spomnil na vagone cipljev, ki so jih ponavadi v februarju zajeli izolski in piranski ribiči. Se bo mar hetos, po toliko letih res zgodilo, da cipljev ne bo v Portoroški zaliv? Kakorkoli že. V soboto je v piranski občini marsikje dišalo po ribjem cvrtju, mački so se zaclo-vcl ni oblizovali, zadovoljni so bili tudi v ribarnici, najbolj pa srečni ribiči. Sevnda bi si prebivalci z obale želeli, da bi imeli ribiči večkrat fako srečno roko pri metanju sva jih mrež, predvsem pa. da bi bile vsaj ribarnice Fr-lje založene, če že mesnice niso. (bšl
MOSKVA — Petdnevni uradni «-bisk francoskega zunanjega ministra Cheyssona v Sovjetski zvezi se J* končal brez bistvenih premikov (?'?" de spornega in perečega vpračanj* evroizstrelkov, a z obojestransko oh-I vezo, da bodo obnovili dialog ro®“ Moskvo in Parizom, ki se je oh!*" dil po sovjetski invaziji v Afgaa*" j stanu in zmagi levice v Franciji-Poldrugo uro dolgo srečanje z g®" neralnim tajnikom KP SZ AndroPf vom je le potdilo, kar je bilo z® vsem jasno, da so razhajanja težko premostljiva. Andropov je tudi P°j skrbel, da ga je Cheysson kar ti dni čakal v «predsobi», ker je sovjetski voditelj zbolel za gripo, sel včeraj je lahko vodja francoske d*" plomacije izročil Andropovu pislll° francoskega predsednika Mitterran-da. O vsebini tega pisma vlada najstrožja tajnost. Tudi o samih po£°' vorih je bila sovjetska agencij® «TASS» izredno skopa, kar dokazuje, da sta Cheysson in Andropov ®" stala pri svojih stališčih.
Andropov je svojega sogovornik* opozoril na najnovejši predlog Sovjetske zveze, da bi Moskva znižal* število svojih raket srednjega donita na število raket, ki jih im*1*
Neznanci pomorili 15 ljudi
tovorni vlak. je po zadnjih podatkih trda prede.
izgubilo življenje 46 oseb. 69 pa jih je bilo ranjenih. Vendar je to samo delni obračun tragedije kajti mehiško reševalne ekipe so še vedno na delu.
Razmere na svetovnem trgu in v pomorstvu pa nič ne kažejo, da bi ladjarji lahko kaj dvignili prevoznine. Te so glede na stroške dosegle najnižjo raven v povojnem ob-
KD «Ivan Trinko* - Čedad in Zveza kulturnih organizacij Tolmin
prirejata, danes, 22. t.m.. n* sedežu društva «lvan Trinko*
DAN SLOVENSKE KULTURE
posvečen stikom s Tolminsko
Program: ob 15.00 «P1ka Nogavička*. Igrajo otroci osnovne šole Most na Soči — Skupina o trok ped vodstvom prof. Nina Soecogna.
Razstava Društva slikarjev a-materjev Tolminske — Ob 17.30 otvoritev razstave — Govori — Nastop okteta »Simon Gregorčič* iz Kobarida.
Vljudno vabljeni!
HIIHHIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIHIIIIHHIIIIHIIUHininillllllllillHItllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIHIIimiimilllllllllllUHIIinlllllinHHIIIIIIIIIIIIHllIllilllllllllIIIIIIIIIIM
• Pred 40 leti podlegel ranam
(Nadaljevanje s 4. strani)
sili ranjenega jundka, sedaj vsako leto teče več tisoč smučarjev Trnovskega maratona.
Vojko se je sedem dni boril s smrtjo. Medtem ga jc obiskal tudi bivši glavni poveljnik slovenskih- partizanov, tedaj vojaški re ferent izvršnega odbora OF Franc Leskovšek Luka, ki se je z inšpekcijskega obhoda po Primorski vračal v Dolomite. Povedal mu je, da je imenovan za poveljnika pr ve primorske udarne brigade, ki jo ustanavljajo in ki bo nosila ime (X) Andreju Laharnarju, jima škemu voditelju tolminskega punta 1712	1713. Navedene brigade pa
niso ustanovili zaradi organizacijskih težav.
Vojko je umrl v noči na 23. februar 1943, star komaj 23 let. So borci so ga pokopali na skritem kraju in molčali o njegovi smrti,
da ne bi zanjo zvedele italijanske oblasti.
Dne 18. marca 1943 je štab Primorske operativnezone izdal svoje »dnevno povelje*, v katerem je med drugim zapisal:
»Dne 22. februarja t.l. je žara di posledic težkih ran, ki jih je dobil v borbi s sovražnikom, umrl komandant bataljona «Simona Gregorčiča*. tovariš Janko Premrl Vojko, kandidat Komunistične partije Slovenije.
Tovariš Vojko je bil eden najsta rejših partizanov na Primorskem. V času vse svoje bojevniške poti kot partizan, vodnik, komandir čete in končno kot komandant bataljona Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, je tovariš Vojko pokazal izredno drznost in brezprimeren pogum. Kot partizanski poveljnik je navduševal svoje tovariše z junaškim vzorom in jih vodil od zrna-.
ge do zmage. Akcije, ki jih je pripravljal in vodil, so bile vse uspešne in so njegovi četi prinesle mnogo sovražnikovega vojaškega materiala.
y dveh mesecih in pol je s svojo Trnovsko četo zaplenil dva težka mitraljeza, tri brzostrelke, okrog 40 pušk
V vseh teh bojih njegova četa ni imela niti ene žrtve.*
Tovariš Vojko se je s svojim junaštvom tako izkazal, da šta njegova brezmejna ljubezen do naroda in vedno živo hrepenenje po njegovi svobodi postala legendarna po vsej Primorski.
Za množice je bil vzgled inieia tivnega narodnega borca. Zato ga štab Primorske operativne cone na osnovi odredbe glavnega poveljstva narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije z dne 3. marca 1943 razglaša za narodnega heroja*.
SEATTLE — Še vedno niso razjasnjene okoliščine, ki so privedle do krvavega dogodka v neki zasebni igralnici v kitajski četrti Seattla, kjer je bilo ubitih, po zadnjih podatkih, kar 15 ljudi. Ameriška policija je v preiskavi odkrila samo to. da so neznanci zvezali 13 ljudi (vsi so bili azijskega porekla) in jih nato pokončali s streli iz revolverjev. Tri osebe so bile huje ranjene in dve naj bi umrli prav včeraj. Najbrž gre to nepojmljivo dejanje pripisati poskusu ropa, ki pa naj bi se izja lovil.
Na sliki (telefnto AP): Pročelje kitajske igralnice, v kateri je prišlo do množičnega uboju.
BEJRUT — Val slabega vremena, ki je zajel Bližnji vzhod, jc včeraj terjal samo v Libanonu 39 mrtvih, medtem ko par sto oseb pogrešajo. Niti v drugih državah ni bolje, čeprav ni podatkov o smrtnih žrtvah. Obilno sneženje zadnjih dni je povsem onemogočilo vsakršno zvezo v raznih krajih Izraela, Sirije in Jor danije, medtem ko je v nekaterih predelih Turčije zapadlo tudi do 3 m snega.;	,
Francija in Velika Britanija, v za| meno pa naj bi se NATO odpoved* namestitvi novih ameriških jedrski*! raket v Evropi.
Kot je že v petek Cheysson P*" udaril na neki tiskovni konferenci, je tak predlog za Francijo nesprejemljiv, saj bi pomenilo, da bi n*0" rali Francija in Velika Britanija saj mi braniti vso Zahodno Evropo HjJ grožnjo sovjetskih raket Francija žilavo brani svojo neodvisnost v odločanju in ne’ pristaja. bi jo vpletli v blokovsko dogovav.*" njc o omejevanju jediskega oro/J*4
Povsem razumljivo so izmenja'* mnenja o perečih mednarodnih Pj® blemih in o dvostranskih odnosu*. To vsaj trdi agencija «TASS», ki V seme spušča v podrobnosti. Mitt®y randova F. ancija obsoja namreč tako sovjetsko invazijo v Alfanista-nu kot tudi sovjetske pritiske h* Poljsko. Vsekakor pa so skleo'1*’ da se bodo v bodoče pogosteje dogovarjali.
......................
Letalski promet v Rimu v zagati
RIM — Vse kaže, da bodo na rimskem letališču Fiumicino 28. t.m. zaprli pristajalni progi št. 2 in 3. SOGENE, družba, ki vzdržuje pristajalne proge na tem letališču, namreč dolži italijansko ministrstvo za prevoze, da mu že od marca 1980 dolguje malo manj kot deset milijard lir.
Do zapleta pa je prišlo, ker ministrstvo ne le ni priznalo svojih finančnih obveznasti do družbe SO GENE. ampak je celo izjavilo, da mora ta dolg izplačati SAR, Združenje rimskih letališč, ki pobere od vsakega letala, ki pristane v Rimu, posebno pristajalno takso in tako u-stvarja dobiček. Toda to združenje je po svoji strani izjavilo, da še vedno legalno ni prevzelo uprave lega letališča (kar bi se moralo zgo-
diti že leta 1980) zaradi spora. ® katerega je prišlo ob predaji 'efa 1 šča, ker dela niso bila opravlj®*1 po predpisanih normah. Zato naj ** bi bilo dolžno izplačevati dolgov. K jih terja SOGENE.
Vsa stvar se je zdaj močno za pletla, ker je SOGENE izjavila, bo 28. februarja zaprla na letalih pristajalne luči in črpalne naprav®, da so pristojne proge suhe. S<UT' pasivne obresti vsote, ki jo dolg* je ministrstvo, znašajo že dve n*1**' jar i lir in SOGENE je izjavila. <** nastalega položaja ne more več Pr®. našati. Ker so ob tem napoved* svoj odstop še člani komisije za s®' lavdiranje letaliških naprav in r*v' natelj del, grozi letalskemu pro*’*®' tu v Rimu v prihodnjih dneh hud* ohromitev.