Posamezna številka 12 vinarjev.
Siev. 175.
v LMani, t Met, 2. jvonsta imi.
LBIO M.
== Velja po pošti: st
za oelo leto naprej.. K 30— za tn meoec „ .. n 2*50 za Nemčijo oeloletno. ,, 34*— za ostalo inozemstvo. „ 40'-—
V	Ljubljani na domi
Za oelo leto naproj.. K 28'— za en meseo „ .. K 2*30
V	opravi prejeman mesofino,, 2'—
== Sobotna Izdaja: se
Za oelo leto.....K ?"—
za Nemčijo oeloletno. „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mro široka m 3 mm vlroka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 t za dva- ln večkrat . „ 25 pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
===== Posl:.no:-------5
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvaemšl nedelje inprassnlUe, obli!nrlpop.
Redna letna priloga vozni red,
__Uredništvo le v Kopitarjevi nlioi Itov. 8/m.
Rokopisi se ne vračalo; neiranklrana pisma se no 1 sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. ca
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 8. — Račnn poštne hranilnioe avstrijsko 3t. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Proč z deželnimi mejami!
LJubljana, 2. avg. 1917.
V	dunajski kovačnici že kujejo nove ministre. Listi so že proglasili v svet, da je nov parlamentaren kabinet že gotova stvar, čeravno obstoje še gotove težkoče. In nerazumljivo nam je, da proglašajo današnji nemški listi že kot gotovo dejstvo, da so Jugoslovani pripravljeni vstopiti v kabinet. Nemška žurnalistika je že opetovano pokazala, da je ne moremo smatrati za resno. Tako tudi pravljice o novem kabinetu in o Jugoslovanih.
Ali se je na Slovenskem kurz spremenil? Kako je pri političnih oblastih in drugih uradih? Namestnika Fries-Skene, Clary in podrejeni tovariši še vedno trdno na svojih mestih. Ali so Nemci akceptirali jugoslovansko dr-žavnopravno deklaracijo? Zdi se, da ne, posebno je za to jasen dokaz huj-skajoči s]bod »Štajercijancev« v Ptuju, kjer so hoteli Nemci s par podkupljenimi nemčurji mistificirati javnost o zavednem slovenskem ljudstvu. To je vse prej kot novi kurz, ki nam ne nudi niti sence upanja za enakopravnost v naših deželah pod dosedanjim režimom
Pod temi predpogoji je popolnoma izključeno, da bi kak slovenski- jugoslovanski parlamentarec stopil v novo vlado.
Velikansko protislovje proti vsemu toku današnjega časa je, da figuri-ra Avstrija pred svetom še vedno kot nemška država. In to na podlagi pijo-nirjev nemštva — nemškega birokra-tizma, na podlagi centralističnega sistema, umetno skupucanih deželnih mej, umetne krivične volilne geometrije in priveligiranja posameznih kast. Po zadnjem ljudskem štetju, ki se gotovo ni vršilo v škodo Nemcem, šteje tostranska avstrijska polovica okrog 10 miljonov Nemcev, 6.5 miljonov Čehov, 5 miljonov Poljakov, 3.5 miljona Ukrajincev, 1.25 miljona Slovencev, 0.87 milj. Hrvatov in Srbov, 0.77 milj. Italijanov, 0.27 milj. Rumunov in 0.6 milj. tujcev, torej skupno krog 29 miljonov prebivalcev, izmed katerih tvorijo Nemci komaj dobro tretjino, Slovani pa — 17 miljonov — ogromno večino. In vlcljub temu vladajo Avstrijo Nemci.
V	celokupni monarhiji štejejo Nemci med 51 miljoni prebivalcev še ne 12 miljonov, torej komaj 23 odstotkov vsega prebivalstva, nasproli 24 mi-ljonom Slovanov — 47 odstotkov vse-
ga prebivalstva — torej dvakrat toliko kakor Nemcev.
Nemški radikalci in drugi avstrijski nemški centralisti se v bistvu tega dobro zavedajo. Zato njihov kurijozen načrt izločitve Galicije, Bukovine in Dalmacije, tako da bi ostale samo alpske in sudetske dežele, kjer bi lahko majorizirali Čehe in Slovence. Toda številke nam kažejo jasno, da bi si obdržali Nemci tudi tu premoč le na podlagi deželnih mej in krivične volilne geometrije. Ta alpsko-sudetski kompleks šteje krog 19 milijonov prebivalcev, med temi 9.6 milijonov Nemcev, torej komaj polovico.
Govorimo o premembi ustave, o novem parlamentarnem kabinetu, o enakopravnosti in različnih avtonomijah — toda prvo, kar moramo zahtevati, je: odpravite deželne meje, ne delite umetno tega, kar je Bog z jezikom in krvjo združil.
Niso še daleč tisti časi, komaj dva, tri mesece — za nami, in človeku se že zdi neverjetno, da nismo takrat smeli zapisati besede Slovenija, Slovenci in Hrvati, kaj šele Jugoslovani. Vladni sistem je hotel, da smo samo junaški Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci in je bil tako naiven, da je mislil na ta način zbrisati zavest naše slovenske skupnosti.
Slovence v Cislajtaniji so razdelili v 4 dežele: Kranjsko, Koi'oško, Štajersko, Primorsko in še pod ogrsko polovico so deli naše prekmurske Slovence, da nas lažje obvladajo. Danes nam razlagajo še vedno razni poklicani in nepoklicani nemški državniki o svetosti in nedotakljivosti deželnih mej — nol-lite tangere historiam — ne dotikajte se zgodovine. Potreba jih je prisilila, da so si izmislili nekako kombinacijo deželne in narodne avtonomije pod geslom narodna avtonomija po deželah. Namigujejo nam, da so pripravljeni izsiliti si nekaj koncesij v obliki narodnih drobtin, toda o kaki narodni avtonomiji vsega naroda, o kršitvi svetih deželnih mej in zgodovine — Bog nas varuj — o tem ne sme biti govora. Kaj jih to briga, da so bile vse te zadnje kronovine tekom stoletij potom najrazličnejših ženitev v obliki dote, ali pa na podlagi medsebojnih dednih pogodb skupaj zverižene. Toda če mislijo, da bodo zabrisali pravice širokih mas in narodov, priborjene s krvjo na bojiščih z raznimi namišljenimi pravicami, zaznamovanimi v zaprašenih aktih in popisanih oslovskih kožah, se motijo. Danes nam no bo diktirala več naše bodočnosti mrtva črka na zapraše-
nem pergamentu historijografom, am- 1 palc živa življenjska potreba narodov, dejanski položaj sedanjega velikega toka časa. Danes morajo narodi sami odločevati o svoji bodočnosti.
Vsaka kombinirana podeželska na- I rodna avtonomija bi pomenila za smrt smrt, ali vsaj, da bi'ne mogli ne živeti ne umreti. Mi Slovenci priznavamo danes samo en pojem Slovenije kot integralen del združene avstrijske jugoslovanske celote. Za ta naš veliki narodni ideal smo šli v boj za veliko in močno Avstrijo, za ta ideal smo prelivali kri, in samo na ti podlagi more biti Avstrija močna.
Hočemo napraviti konec trpljenju koroških, štajerskih, primorskih, kranjskih, prekmurskih Slovencev, — hočemo lepšo bodočnost Slovenije, združene v jugoslovanski celoti.
Nismo se bojevali za deželno kranjsko zastavo, ne za pravice Kranjcev, Korošcev, Štajercev, Primorcev, ampak bojevali smo se za skupno slovensko zastavo, simbol našega trpljenja.
Misel o umetnem razdruženju Slovencev, Slovanov potom sedanjih deželnih oblik mora pasti. Avstrijska monarhija se mora preosnoVati v zvezno državo svobodnih narodov.
To je naš »ceterum censeo«! In sedaj, ko se snuje nova vlada, ko se nam obeta reforma ustave, kličemo na ves glas: Preč z deželnimi mejami, preč z našim trpljenjem in našo nesrečo!«
Ha zniefie.
Stockholm, oni znani, zloglasni Stockholm ima zopet svoje zlate dni: z obema rokama grebejo na kup zlato, katero jim donaša poplava senzačnih in fantastičnih poročil in vesti iz Petrograda, ki druga drugo križajo, druga drugo pobijajo, druga drugi nasprotujejo, a vkljub temu begajo in motijo ves svet, tako da je res težko ohraniti v takem vrvežu mirno kri in s kritičnim očesom motriti razvoj revolucije in s hladno pametjo presojati, kaj je na vseh teh poročilih res in kaj ne, oziroma kaj more biti res, če se nočemo zapletati v protislovja.
Mi smo že opetovano poudarjali — začeli smo s člankom meseca februarja (!) — da marčne ruske revolucije ni rodila ljudska želja po splošnem ali po posebnem miru, ampak bojazen takrat merodajnih ruskih krogov, da car in njegovi privrženci ne sklenejo separatnega miru na korist sebi in avtokraciji. To je prvo dejstvo. Drugo sledi iz prvega: Marčna ruska revolucija ni bila socialna splošna revo-
lucija ruskega naroda, ampak politična revolucija, ki se je razlezla iz lokalne petrograjske polagoma po celi Rusiji. Da je to naše naziranje pravo, nam dokazuje sodelovanje znanih imperialistov Miljukova in Gučkova pri marčni revoluciji; če bi se bilo takrat šlo za splošno ljudsko željo po miru za vsako ceno, ne vemo, če bi bili Miljukov in njegovi ožji somišljeniki stali v prvih vrstah. Ta dejstva razume ves svet, samo dunajski žur-nalistični branjevci z gospodom Benediktom na čelu ne.
Prireditelji in duševni očetje prve ruske revolucije so se posluževali v dosego svojih političnih ciljev organiziranega delavstva in na njihovo stran cikajopega vojaštva. Ko se jim je nakana posrečila in ko je bil carizem strt, so mogoče mislili, da se bo dalo delavstvo odriniti v stran. To pa ni šlo. Nagla zmaga nad carjem je vzdignila delavsko in vojaško samozavest in zahtevali so od svojih delodajalcev primernega plačila in zastop v vladi. Nastop je moral biti zelo energičen, zato se je pro-vizorna vlada hočeš nočeš odločila, da prepusti nekaj ministrskih mest delavskim in vojaškim zastopnikom, ki so itak že v. svojem svetu imeli nad vlado nadzorova-len organ. S svojo spretno taktiko so dobili socialistični zastopniki v vladi vedno večjo premoč nad meščanskimi demokrati, tako da sta se morala tekom časa umakniti s pozoriššč dva tako odlična moža kot Miljukov in Gučkov.
Takrat je zasijala Kerenskijeva zve-zda. Kerenski je bil sprva v kabinetu ne. kak posredovalec med meščansko demo* kracijo in med ekstremnimi strankami, ker je sam vodil zmernejše elemente. Ko so pa meščanski demokratje izginili s pozorišča, je prešlo vladno breme dejansko na njegove rame. Pod njegovim vodstvom in avtorstvom so sprejeli takrat ono znano resolucijo, ki govori o miru brez odškodnin in brez aneksij na podlagi samoodločbe narodov, katera je dala pozneje povod tolikim poizkusom, da bi Rusija sklenila poseben mir. Uspeh, oziroma neuspeh tistih poizkusov je znan in iz ust neodvisnega socialista Haaseja je slišala nemška vlada pri zadnjem zasedanju marsikatero bridko resnico. (Primerjaj »Arbeiter-Zeitung« od 25. julija.)
Takrat pa, ko je vladalo med našo in rusko fronto ravno vsled zgoraj omenjenih mirovnih poizkusov neke vrste premirje, se je vzdignil proti Kerenslccmu mogočen nasprotnik, Lenin, kateremu je marčna revolucija odprla pot v domovino. Lenin je po svojem povratku prevzel vodstvo »bolj-ševikov« (maksimalistov, ki zahtevajo v socialnem oziru »največ«) in začel je kot
Pismo z MomvsKeos.
Piše Fr. Ž—č.
III.
Drage gosi. — Beveži židje. — Tužna Nijoba iz tužne Istre. — Grad Vevjer-ka. — Grdo pohištvo — dobro kurivo. — Poceni fužine. — M a c o c h a. — Učitelj Giacomo in njegova koza. — V s e t i 11.
Poleg vseli žrtev, ki jih zahteva krvava vojska od vsakega državljana, bodisi lia krvavem bojišču na braniku domovine, bodisi v zaledju za svetlim plugom in široko brano, da obrodi ta naša sveta gruda, je nas begunce zadela še bridka usoda, da smo morali zapustiti svoje kraje in bežati iz do-movja, na katerega nas veže toliko sladkih spominov in — osamljenih grobov. — Je pač res, da se za begunce brigajo mladi cesar na prestolu, visoka vlada z vsemi svojimi organi, pomožni odbori in posamezniki; res je tudi to, "o begunci na Moravskem vo-bče 1:	-uijeni in preskrbljeni
kakoi	igoci, a doma le nis-
mo. Č	'i SO begunce takoj po
urihoi	bno sprejeli: vsem so
se smilili reveži, ki so prišli s toplega juga tako daleč sem gori na sever; darovali so jim obleke, rezali kruha, dajali jim stanovanja in dela, tolažili so jih s skorajšnjo vrnitvijo. Pa so se posušile grenke solze, potihnilo je bolno hrepenenje, pomirilo se je to ubogo srce. — A prihajalo jih je vedno več, mod njimi mnogo Židov iz Galicije in Bukovine", in cene živil so neverjetno poskočile, ker žid ima in plača, kar zahtevaš. Še ni štirinajst dni. tega, ko jo plačal žid v otreani, umazani halji in s klobukom na glavi, ki ga berač ne bi pobral, na trgu v Brnu za gos 136 kron, katero si pred štirimi loti mogel kupiti za pet kron. — Žid hodi po vaseh in kupuje, kar dobi. Česar ne porabi sam, pošlje z bogatim dobičkom svojim izraelskim bratom, ki so ostali doma. Podpira jih država, podpira jih baron I-Iirsch s svojimi milijonskimi ustanovami, podpirajo jih bogate židovske občine, a poleg tega imajo sami denarja dovolj. Pred osmimi dnevi je prišel tak begunec na okrajno glavarstvo v T. prosit povišanja podpore, češ, da ne more izhajati z obilno družino. Zdravnik je bil ravno polog, pa je prosilca preiskal, ker se mu je zdel nekam bo-
* Po zadnjem uradnem izkazu jc na Moravskem 65.342 beguncev, med njimi 342Z Slovencev in Hrvatov, 10.262 Itnliinnnv .11.615 flHov tn dru-
tfili 11.042.
lan. Druge bolezni zdravnik ni našel kakor tucat debelih uši, ki so se grele na kosmatih prsih židovili pod torbico, v kateri jc imel zavezanih malenkostnih stošestdeset tisoč kron v dobrih avstrijskih obligacijah in v gotovini . . Za nekoliko dni. je mogel žid oditi, sove brez podpore in brez onih živalic, zato pa jo dobil uradno zdravniško spričevalo, da jo čist, kakor ni bil že pol stoletja. Pri naših beguncih iz Istre in Primorskega pa še — uši ne najdeš.
V	svojem poslednjem pismu sem omenil, da Hanak rad da, še rajše proda; in to velja tudi za druge okraje. Tako se je zgodilo, da kmetje ponekod še sami nimajo dovolj živil, ker so jih prodali Židom. A navzlic temu ponavljam, da na Moravskem vobčo še ni ravno sile, tudi za begunce ne, obilja pa ne najdeš nikjer več, kar je pač umevno v teh časih. Z našimi begunci z juga ravnajo povsod prijazno. Lc v redkih slučajih sem slišal pritožbe in našel kaj v neredu. S posredovanjem pri županstvu ali pa pri okrajnem glavarstvu — višjo inštance že ni potrebno — se da takoj pomoči. Pa čujte in sodite sami!
V	okolici Iglave je nastanjenih nekoliko sto Hrvatov iz Istre. Poleg dr- , žavne podpore zaslužijo šo kaj pri delu j na kmetih in v tovarnah; na listke do- I hivaio uo tri kilo^rpine kromnirin na 1
teden in po en kilogram moke; mleka jim no manjka, pa tudi kos mesa in par jajec kupiš lahko za priboljšek. Stanovanja pa so silno revna, in ravno tam sem videl prizor, ki mi ne pojde več iz spomina. Bilo je zopet v nedeljo popoldne. Ob nedeljah in praznikih najdem odrastle doma, pa tudi sosedje iz bližnjih vasi prihajajo ob takih dnevih k svojim znancem in bra-tom-trpinom. Stopim v dolgo, ozko sobo, kjer stanuje trinajst ljudi. V tem edinem prostoru kuhajo svoje skromno kosilce, tu spijo, perejo, prebivajo! V. kotu vidiš kupček premoga, pol vreče krompirja, par skled in loncev, polomljeno mizo in edini stolček z raztrganim sedežem. Po ukajenih stenah na železnih klinih ponošena obleka, perilo, klobuki, čevlji . . . Otroci so valjajo po kupu umazanih vreč, napolnjenih z gnilo slamo; to razgrebejo zvečer po tleli in iztegnejo izmučeno lelo k počitku in težkim sanjam. Pri otrocih sedi starikava žena, ki šteje manj let, kakor jih kaže njeno razora-no lice in poje, bolj zase kakor za dru ge:
;)Oj ti more, sinjo more, o j 1i more duboko, oj ti suncc, jarko sunee, zašto si tak žalostno?«...
Na malem kovčegu, kakor ga vidiš nri naših voiakih. ko trredo v krvavi
Demokratiziranje Nemčije.
Balfour se je pečal nafo z demokratizacijo Nemčije, Rekel je končno: Dokler ne bo Nemčija glede na trgovske in politične koristi dosegla obzorja Združenih držav in Velike Britanije, dokler ne bo Nemčija oproščena ali svobodna, toliko časa ni mogoče, da bi bil evropski mir zavarovan.
Boj naj se nadaljuje z vsemi močmi.
Nič mi ni tako jasno, kakor to, če hočemo to politiko izvesti; dolžni smo, da ne razpravljamo o tem kakšne mirovne pogoje si bomo v podrobnostih želeli, kadar se bo vojska končala, marveč moramo nadaljevati boj z vso razpoložljivo močjo. Če nočemo, da ne bo sedanja vojska predigra nove vojske, da se ne bo končala vojska z nemškim mirom, marveč z mirom, ki se priporoča vesti Amerike in Velike Britanije, bi bil to tak mir, ki bi bil za nas ravno tako malo blagodejen, kakor ostalemu svetu.
Razprava.
Z Balfourjevim govorom, ki je bil sicer zelo bojevit, a brez vseh frivolnosti in dostojen, poslanci niso bili popolnoma zadovoljni, dasi se more reči, da je Balfour pri-lil precej vode v dosedanje imperialistične angleške izjave. V angleškem parlamentu so se oglasili močni glasovi, ki si žele miru.
Ali Nemčija izprazni zasedena ozemlja?
Liberalec Holb je vprašal, če je vlada sporazumno z zavezniki pripravljena potom diplomacije vprašati v pravilni obliki, ali je pripravljena, da izprazni Belgijo, Francijo in druge zasedene dežele.
Prevelika važnost na vprašanje Alzacije in Lorene.
Ponsoby je rekel: Balfour, mesto da bi se bil omejil na splošnost, je polagal preveliko važnost na vprašanje Alzacije in Lorene.
Balfour ni podal pregleda o celem položaju.
Balfour je odgovoril: Nisem podal premišljene izjave o tem, kakšni ukrepi se bodo glede na Evropo storili. Naj se v tem smislu ne tolmači njegov govor. V razpravi sem odgovarjal le na prejšnje govore. — Ponsonby ne sme reči, da sem na kako stvar polagal posebno važnost. Podal nisem pregleda o celem položaju.
Nepokorščina v francoski armadi. — Francija pred revolucijo. — Anglija nasprotnica miru. — Vojaški položaj Anglije se ne bo izboljšal.
Snowden je izvajal: Po govoru Bonar Lawa se je zdelo, da angleška vlada bolj kakor vsaka druga nasprotuje, da bi se kmalu sklenil mir. Vlada trdi, da živi s svojimi pacifističnimi prijatelji v svetu, ki ne obstoji. A to velja tudi za vlado. Ne ve ničesar o nazorih tisočeric Angležev. Ne ve, da se je izpremenil nazor vojakov. Če bi vlada le kaj znala o razmerah francoske armade, bi vedela, da so se vojaki praktično polastili vojnega vodstva in da nočejo slediti, kar se jim zapove. Vsak moder Francoz mora reči, da če bo vojska še dolgo trajala, doživi Francija to, kar je doživela Rusija: revolucijo. Ne upajmo, da se bo vojaški položaj v dvanajstih mesecih
izboljšal. Žrtvovali bodo le še nadaljnje milijone človeških življenj, državni dolg se bo pa zvišal še za dva ali tri tisoč milijonov funtov šterlingov.
V imenu človeštva zahtevam, naj se vojska sdaj konča!
Proti trgovskemu bojkotu.
Liberalec Lees Smith je obžaloval, ker ni Asquith odgovoril na nobeno vprašanje, ki se je v državnem zboru storilo. Ali je voditelj liberalne stranke pripravljen, da uporabi načelo »brez an.eksij« tudi na nemške naselbine? Sramotno bi bilo, če bi dežela, ki pravi, da je šla na vojsko zaradi pravice, razširila svoje ozemlje za milijon štirijaških milj. Nobena reč ni nemškega ljudstva tako zedinila in tako okrepila nemški militarizem, kakor napoved trgovinskega bojkota in gospodarske vojske. Če bo vlada nadaljevala to politiko, plove naravnost v novo vojsko. Noben narod ne bi prenašal trgovinskega bojkota. Če se želi, da se Nemčija demokratizira, se more doseči to le s takim mirom, ki bi nemškemu narodu pokazal, da ae potrebuje v svojo varnost militarizma.
Nase prodiranje na ruskem
M.
Naši prodirajo v Bukovini koncentrik no, dasi se sovražnik zelo vjtrajno brani. Napredujemo ne samo proti Černovicam, marveč tudi proti mestu Seretu in proti Radavški kotlini. Odpor Rusov podpira v Karpatih neugodno gorato ozemlje. Napada se težko; Rusi tam čete ojačujejo, a kljub temu smo med Seretom in Dnjestrom sovražnika skoraj povsod odbili. Med Dnjestra min Prutom smo tudi napredovali tako, da je naše krilo že napredovalo čez višino Černovic. Ta pokret sicer Rusov ne bo prisilil, da bi zapustili mesto, a za bodoče operacije je ta pokret važen. Ako se nam posreči, da pridemo na griče pri Ho-lodiših, Rusi Černovic ne bodo mogli več držati.
V	dolini Casinu se je naša bojna črta zoper ustalila. Napade Rumunov smo po^ polnoma odbili.
Z ozirom na strašno bitko na Flander-skem naše smotreno prodiranje ne glede na njo zelo učinkuje in nevtralno in tudi sovražno inozemstvo, ki se prestrašeno in presenečeno čudi sili, ki jo razvijati osrednji evropski velesili.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dnnaj, 1. avgusta. Uradno:
Severno doline Casinu so se zopet zrušili besni sovražni napadi. Szeklskl pešpolk št. 82 se bori tu s preizkušeno hrabrostjo.
V	kotu treh dežela so naše čete presenetljivo napadle višine, ki so jih bili zasedli Rusi; sovražnika so vrgle.
V	južni Bukovini prodiramo proti Kimpolungu.
Z ljutiml boji smo zrušili severno-zahodno in južnozahodno od Črnovic ponovni sovražni odpor, ki ga je bil podpiral s protinapadi. Zavezniki so napredovali tudi v kotu izliva Zbruča.
Načelnik generalnega štaba.
pristen fantast, kakršnega nam slikajo francoski in angleški poročevalci, silno agitacijo za vsak kakršenkoli mir, da uresniči svoje socialne reforme v smislu skrajnega marksizma. Da je število njegovih radikalnih somišljenikov bilo precej veliko, temu se ne smemo čuditi, ker je že od Bakuninovih časov sem anarhistična struja vsled carskega pritiska zelo naraščala. Radikalizem na eni strani je rodil še hujši radikalen odpor na drugi. Na to število svojih privržencev se zanašajoč je Lenin upal, da uresniči svoje namere in da pretvori polagoma p o 1 i t ič n o revolucijo v socialno.
Pri tem prizadevanju mu je stopil na pot Kerenski, ki je stal na čisto drugačnem stališču. Kerenski je videl pred seboj veliko, a onemoglo meščansko stranko in pa nekaj socialno-revolucijonarnih strank, katere so vse zastopale demokratičen princip v Rusiji. Ta je vse stranke edinil in združeval. Videl je pa tudi, v čem se ločijo: v metodi in v potih, kako se naj izvede demokratizacija Rusije. Lenin je bil mnenja, da je ruska socialna demokracija sama ob sebi dovolj močna, da živi in se ohrani ter brez ozira na druge dežele ustvarja svojo socialno republiko. Kerenski je pa zastopal načelo, da ruska demokracija sama zase ne more obstati, da je le del svetovne demokracije, ki se bojuje proti avtokraciji ne le na Ruskem, ampak po celem svetu; dokler sploh kje obstoja kakšna avtokracija na svetu, je ogrožena tudi svetovna demokracija v svojem obstoju. To je bila Kerenskijeva logika; če je samonikla ali pa je vzrastla iz angleške in francoske ideologije, to je vse eno. Ta logika je dovedla Kerenskega do — ofenzive, Lenina pa do — protirevolu-cije. Zmagal je Kerenski.
Kdor si razvoj ruske revolucije pred-očuje tako, kakor smo ga poizkusili v kratkih potezah očrtati, ?a tega Kerenskij ne bo »zagoneten značaj«, kakor ga imenuje »Pester Lloyd«. Res je poslal rusko armado v boj, čeprav je prej rekel, da ne mara odškodnin in aneksij. Poslal je pa ni v boj proti svojim demokratičnim načelom, ampak ravno zato, ker je demokrat, čeprav demokrat po francoskem in angleškem receptu, ki vidi v vsaki, torej tudi v nemški avtokraciji nevarnost za rusko demokracijo.
Meški zunanji minister o vojski in o miru. - Francozi prt revolucijo.
V angleški spodnji zbornici je 30. m. m. odgovarjal angleški zunanji minister Balfour na razna vprašanja. Izvajal je:
Glede na akcije se mi ne zdi umestno, da podam obširno izjavo. Splošni pravec angleške politike so bivši in sedanji zunanji minister večkrat označili.
O Avstriji
je rekel: Želimo, naj bi narodi, ki sestavljajo Avstrijo, na lastnih nogah razvijali svojo lastno civilizacijo in določevali pota, po katerih naj bi se razvijali. Zdaj ni tisti čas, da bi se zunanji minister pečal z razpravami o miru. Kakor vsak, smo tudi mi mislili, ko se je pričela vojska, predvsem
boj, sedi sključena, izsušena starka, vdova Mara Križanič iz Marčane. Ta koščeni obraz, to velo lice in te suhe roke, a predvsem ta pogled — »kao more duboko, a puno žalosti«!
»Bog z vami, ljudje božji!« jih pozdravim.
»I s vama, gospodine'« »Na tesnem ste!« »Na tesnem, na tesnem!« »V grobu je še bolj tesno, pa je prostora — za vse!« pravi Mara z bolnim vzdihom in žalostno resignacijo.
»Rad bi vam pomagal, mati; zato sem prišel.«
»Kaj boste pomagali! Domov nas pustite! To je edino, kar vas prosim. Če nam je umreti, naj zatisnemo oči na svoji zemlji. Lažja nam bo smrt!« ,
Zapišem si imena družin in obljubim, da poskrbim takoj jutri za boljši stan in boljše ležišče. Nato pobožam Marinega vnuka po bledem licu in po kuštravi glavi in mu dam slaščico.
»Najbolj revna med nami je Mara,« de »barba« Miho. »Pomozite, gospod, ako Boga znate!«
Pripoveduje »barba« Miho, pripovedujejo drugi, a koščeno telo stare Križaničke se stresa v bridkem joku . . Izvem tragedijo, kakor jih je ta vojska rodila že neštetokrat:
Štirje sinovi Marini, sivi sokoli, so šli na vojsko, eden za drugipa, pustili so prijazni dom tam na solnčnem bregu, pustili doma staro mater, mlade žene in enajstero otrok. Po izbruhu vojske z Italijo sta dve snehi ostali doma na zemljišču, a dve s taščo in otroki so poslali v G. v — barake. Niso barake za kmeta, ker tu ni dela na oranem polju, ni toplega solnca, ni gibanja za žilave roke . . . Snehi sta našli dela pri Iglavi. a za otroke in staro mater se ie
i na to, da moramo braniti Belgijo in da moramo zabraniti, da ne bi pred našimi očmi razbili Francije. Za to smo se pričeli vojskovati. Niti mislili nismo na velika vprašanja, ki so se med vojsko razvila pred našimi očmi. Le to je bilo jasno, da se nismo iz sebičnih razlogov pričeli vojskovati. Stoji, da se nismo pričeli vojskovati v imperialistične svrhe aH pa za to, da bi dosegli vojno odškodnino; o naši nesebičnosti ne more nihče dvomiti, ki pozna javno angleško mnenje.
Položaj Anglije
je drugačen, kakor mnogih naših zaveznikov. Med angleškimi državniki ni niti enega, ki bi bil kdaj mislil, da bi iel na to vojsko za to, da bi se angleška posest pomnožila z evropsko celino. Nasproti Ameriki se nahajamo zato v takem položaju, v kakršnem se ne nahaja noben drug narod, ki se vojskuje.
Znižanje spornih vprašanj.
Vsi želimo, naj Evropa pride iz teh bojev z manj spornimi vprašanji, ki ločijo človeštvo in ki trajno vzpodbujajo narodni ponos, častilakomnost in narodno neči-mernost Znižati nameravamo možnosti bodoči vojski tako, da znižamo razloge, ki gonijo narode v vojsko. Vsi sodimo, da se uresničenju te misli znatno približamo, če zadovoljimo upravičena narodna stremljenja.
Izprememba evropskega zemljevida.
Če hočemo po sedanji vojski, da se izboljša evropski zemljevid, si želimo tak zemljevid, ki bo več časa držal, kakršnega je kdajkoli ustvaril kak kongres. More li kdo dvomiti, da ni potrebna izprememba ozemlja, če se vrne Franciji to, kar so ji pred 40 leti s silo uropali? Kakšno ravnotežje se bo ustvarilo, kadar se pričnemo resno pečati z mirom, bo zavisno od po^ sebnih želja tega ali drugega naroda. Nemogoče je, da bi se naprej napovedovalo, kako in v kakšni obliki bo ustvaril smoter teh sil končno usodo človeštva. Od nobene vlade se ne more zahtevati, naj določno pove, kaj da bomo in kaj bomo morali zahtevati in kaj da bi želeli.
Tudi Anglija želi miru.
Želimo si miru ravno tako resno, kakor katerakoli država, ki trpi zdaj izgube, bremen in žaloigre vojske. Želimo si takega miru, ki naj bi se naslanjal deloma na napredek narodne morale, deloma na važnost mednarodnih zvez, ki bi nepotrebnemu prelomu svetovnega miru pritisnile pečat zločina in bi se zločinec kaznoval, in poleg tega miru, ki bi iznova uredil Evropo tako, da bi ravnotežje moči v natančnem starem pomenu besede več ne obstojalo, marveč da bi se uredile splošne razmere Evrope tako, da bi motitelji miru veliko težje našli zemljo, v katero bi mogli sejati grenko, usodno seme.
Balfour se zanima za notranje razmere Avstrije in Nemčije.
Kako naj postopamo z velikimi, starimi monarhijami, kakor n. pr. z Avstrijo? Kako bosta Avstrija in Nemčija rešili svoja notranja vprašanja, ki jih morata rešiti sami in nihče drugi?
morala delati šele prošnja za selitev iz barake. A piši prošnjo, ko okorna roka ne ume sukati peresa, ko gospoda ne ume tvojega jezika, pa čakaj, čakaj, da dobiš odgovor! Prišla je letošnja Velika noč žalostnega spomina. Na bojišču zanje smrt dolge vrste mladih junakov, v barakah davi bolezen male otroke. Dva mlada Križaniča sta padla isti dan
na.....fronti, a davica v barakah je
v osmih dneh pobrala deset malih Kri-žaničev . . . Mara, ta tužna Nijoba iz tu-žne Istre, je bežala z edinim ostalim vnukom iz nesrečnega G. k snehama v Iglavo, da reši zadnjega vnuka, da iz-joče zadnjo solzo iz motnih oči. Dovoljenja za selitev pa ni imela, zato ji po postavi in paragrafu niso dali begunske podpore, ne listkov za moko in kruh ... S tremi kronami na dan je živelo(!) četvero ljudi v tujini! — Umevno je, da sem za staro Križaničko in njenega vnuka poskrbel, da je dobila naknadno izplačano podporo, ljudje so dobili sveže slame in boljše stanovanje. A kaj je vse to za duševno bol teh sirot!
Ponekod so begunci sami krivi, da pridejo v konflikt s postavo, in da morajo celo orožniki poseči vmes. Naj vam povem dva taka — vobče redka — slučaja.
V krasnem gradu Vevjerki v brn-ski okolici je nastanjenih sedemdeset beguncev s Tirolskega. Grad je bil pred vojsko last angleškega barona de Fo-rest, ki ga je kupil radi znamenitega lovišča na jelene in srne. Malokje sem še videl tako lepega rogovja in drugih lovskih trofej kakor ravno tu. Grad ima svojo zanimivo zgodovino. Leta 1059 ga je sezidal vojvoda Konrad brn-ski, leta 1428. so ga brezuspešno oblegali Husitjc, leta 1643. in 1045. so ga nanadli Švedi na so morali oditi s kr-
vavimi glavami. Sto let pozneje so vdrle v grad pruske čete in odnesle mnogo dragocenosti. Grad sam je popolnoma dobro ohranjen in se vzdiguje na dveh gričih, ki sta zvezana z mostom. Okoli in okoli ga obdajajo krasni gozdovi, v katerih se še danes pase »gozdni kralj« rogati jelen. V dozidanem delu grajskem, ki je bil namenjen mnogim lovskim gostom bogatega barona de Fore-sta, je v jako čednih sobah nastanjenih onih sedemdeset tirolskih beguncev; imajo celo posebno krasno kapelico, kjer ob nedeljah in praznikih mašuje in pridiga italijanski duhovnik. Kapelica je še danes čedna, kar pa — žal — ne velja za stanovanja. Oski-bnik jim je dovolil pobiranje suhljadi po gozdu, in kdor je.hotel, si je mogel pripraviti kuriva za celo dolgo zimo. Pa tudi drugače se jim ni godilo slabo. Pa kdo je mogel računati s tako hudim mrazom in globokim snegom? Čemu tudi gaziti v lesenih cokljah po gozdu, ko je v zadnji sobi na dolgem hodniku mogočna starinska postelja krasnega dela, iz dobre hrastovine in ravno taka omara, katere Forest ne bi bil prodal za petdeset rogatih jelenov? Vsak otrok ve, da suho hrastovo poleno, tudi če je par sto let staro in malo črvivo, prav rado gori in nekaj zaleže v peči. In v upoštevanju tega dejstva so begunci polagoma razcepili posteljo z omaro vred in se greli pozimi.
»Kaj vas je vendar motilo, da ste to naredili?« vprašam »mile« goste.
»Era tanto brutta quella mobilia li!« (Tako grdo je bilo ono pohištvo!)
Dobili so nekaj dni zapora, pa Bog in mirna Bosna.
Nekaj dni pozneje dobim pismo s političnega okraja Boskovice. Učitelj l Giacomo M—i se pritožuje, da era »sta-
rosta« (župan) preganja, da ga je spodil iz stanovanja, da se godi slabo njemu in drugim beguncem i. t. d. Pot pod noge, pa hajd z železnico do Klepačova (Blansko), kjer so znamenite fužine, nekdaj last kneza S., sedaj velike delniške družbe. Zanimivo je izvedeti, kako lahko in prijetno se je eden izmed silno bogatih knezov S. iznebil teh fužin: Kvartali so v veseli družbi, pa menda ne naš goriški »pimperl-tarok«, kakor smo ga včasih mlatili s prof. B., dr. P. in drugimi rodoljubi. Knez je baje v 24 urah izgubil poldrugi milijon-ček in zastavil fužine. Srečni kupec, oziroma igralec, je prodal samo železo za dva milijona, a vse drugo je dobil povrhu . . . Omenim še, da potrebuješ dobre pol ure, da prideš od enega kraja tega velikanskega podjetja do drugega. Skozi romantično dolino, katero pretaka rečica Punkva, prideš v treh urah do Macoche (mačeha, po narodni pripovedki), ki je nastala po plazovih in potresih, in ki po svojem znamenitem prepadu slovi po celem svetu. Prepad je dolg 178, širok pa 77 metrov; največja globina meri 1.37 metrov, in kamen, ki ga vržeš v brezdno, porabi 6 sekund, da pade v potok, ki teče po tej čudoviti votlini. Po dobri uri prile-zem odtod po lepi hriboviti cesti do J—ce (600 metrov visoko), kamor me je vabil šior Giacomo. Grem v šolo, a njega ni. Ogledam si šolsko sobo v starem občinskem domu in pokličem postrež-nico, naj gre po učitelja. Pa ga ni bilo treba klicati. Iz okna svojega stanovanja me je videl in menda uganil, kdo sem, pa je prišel sam in me prav uljud-no pozdravil:
»Buon giorno. ilustriss.mo!«
'Dalje,1
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega. Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Ermoilija,
Berlin, 1. avgusta. Veliki glavni stan:
Naše čete, ki prodirajo severno od Dnjestra proti jugovzhodu, so potisnile sovražnika, ki se je postavil v boj za potokom Bilki, v kot reke pri Hotinu.
Naskakovalne čete so prebile med Dnjestrom in Pruiom ruske postojanke ob železnici Korodenka-Črnovice; njih južno krilo je pa med tem odbilo pri Ivankoveu močne razbremenilne napade.
Bojna črta generalnega p o 1 -polkovnikanadvojvodeJožela.
V severovzhodnih predgorak in v srednjem delu gozdnih Karpatov so pridobile nemške in avstrijske divizije z napadalnim bojem vztrajno hranjeno zaporo doline. Na Mgr. Oasimila so odbile gorske čete več sovražnih napadov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Prodiranje v Bukovim.
Dunaj, 1. Vojni tiskovni stan; Črte zaveznikov se raztezajo od Mielnice čez Za-stavco, Ošehlibi, med višinami jugozahodno od Mihove, nato poskočijo čez nad 1300 metrov visoko poševno pobočje v Sučav-ski dolini, kjer se avstrijske čete bore jugozahodno od Frasina in za vhod v Rav-davško dolino. Bojna črta gre potem čez 1400 metrov visoko gorovje v Moldavski dolini zahodno od Kimpolunga, kjer se potem približno 20 kilometrov južno od Dor-ne Vatre strne s staro rusko bojno črto. Voji zaveznikov prodirajo koncentrično proti Črnovicam, Radavški kotlini in mestu Seretu. V visokem gorovju med Dnjestrom in Pruiom poizkuša novi sovražnik ustaliti svoj odpor z nastopom novih oja-čenj. Hrabri'voji zaveznikov, ki z neumornimi napadi prebijajo postojanke za postojankami sovražnika, ki se trdovratno brani. V gorah pa izrablja Rus, kjer le more, ugodnosti ozemlja za obrambo. S spretnimi obkolitvami in z junaškim navalom mu tudi tam naše čete, ki jim ni enakih, iztrga-vajo višino za višino.
Berlin, 1. \Volff javlja: V kotu med rekama Zbruč in Dnjestr smo dosegli črto Zalesje—Mielnica. Močan odpor Rusov med Dnejstrom in Prutom ni mogel ustaviti napredovanja zaveznikov. Z naskokom smo vzeli nadvladajoče višine jugovzhodno od Bastavne. Pod pritiskom zaveznikov je odnehal tudi na obeh straneh Pruta dosedanji žilavi odpor Rusov. V gozdnih Karpatih so Nemci in Avstrijci napredovali do krajev Mega cb zgornjem teku malega Sereta in do Patina v Sučavski dolini. Severno zgornje doline Putna smo odbili močne napade in osvojili z naskokom višine severno od Lepše. Plen zaveznikov je trajno večji. Zaplenili smo med drugim veliko vozečega se blaga: lokomotiv in z vojnim in s tehničnim blagom naloženih železniških voz ob cesti, ki vodi v Črnovice.
3. ruska armada v nevarnosti, da jo ujamejo. — Iz Petrograda pošiljajo ojačenja na bojišče, — Zvezda Korenskega bledi. — V Skali Rusi obesili 24 judov. — Odpuščeni divizijski poveljnik, ker n? ukazal streljati na dezerterje. — Rumunska bojna črta ogrožena, — Angleška neugodna sodba o umikanju ruske armade. — Kerenskij upa, da ustavi v osmih dneh prodiranje. — Proti pobunu v armadi.
Iz Rocterdama: Petrograjski dopisniki poročajo, da nameravajo Nemci ujeti celo 8. rusko armado, ki ji poveljuje Čeremisov. — »Denj« javlja: Iz Petrograda so kolikor mogoče hitro odposlali po najkrajši poti vse razpoložljive čete na bojišče. Tudi iz posadk na deželi pošiljajo ojačenja na bojišče. Polkovnik Mihaelovski je izjavil, da potrebuje vsaj 300.000 mož, ker sicer ne more ustaviti avstrijsko-nemškega prodiranja, — Iz Berlina: V zadnji ruski ofenzivi so imeli Ruse strašne izgube. Dne 1, julija je bila skoraj popolnoma uničena 23, divizija. Od kombinirane sibirske divizije je ostalo živili le 40 mož, popolnoma razbit je bil tudi finski strelski polk. Čisto popolnoma je bil uničen pešpolk 293 74. divizije. Ker napad ni napredoval, sta pomagali 108. in 153. divizija, a čez tri dni so ju morali umakniti, tako sta bili razbiti. Veliko ruskih polkov se je upiralo, da bi napadli. Vojaki ne zaupajo več Kerenskemu. Obljubil jim je namreč, da bo topništvo tako pripravilo napad, da bo pehota napredovala brez velikih izgub. Razočaranja so bila za to tembolj. — »Rcčj« javlja, da so kozaki obesili v Skali 24 judov. — Odpustili so divizijskega poveljnika grena-dirske divizije, ker ni pustil streljati na dezerterje. — Iz Stockholma: V Jašu so zelo preplašeni, ker se zvezne čete bližajo besarabski meji. Rumunci, ki so prišli sem, so popolnoma obupani. Vlada je poslala v Pariz Konstantina Mille in Lahovaryja z naročilom, naj prosita za pomoč, ki je nujna. J&š že izpraznujejo. Razglasili so v
mestu vojno stanje. Ravnatelj narodne banke jc prišel že v Pariz, Take Jonescu se že z Rusijo pogaja, kako da naj se ru-munski begunci sprejmejo. Preosnovana rumunska armada šteje 400.000 mož. Kljub temu se nahaja rumunska bojna črta v veliki nevarnosti. Boje se namreč, da se ne združijo armada Bohm-Ermollija, nadvojvoda Jožefa in Mackensena. V Moldavi je bila letina sijajna. Nakopičenega je veliko vojnega blaga, katerega ne morejo odpeljati. — »Mfcrningpost« javlja iz Petrograda: Rusija mora zdaj rešiti vprašanje, ki mu v zgodovini ni enakega. Ne gre več za vojaško vprašanje. Milijoni, ki se umikajo, niso taki vojaki, o katerih bi upali častniki, da jih bodo prej ali slej zopet nadvladovali, Nad dva milijona svobodnih državljanov gre domov, nimajo nič vojaškega na sebi, kakor uniformo, — Kerenskij je izjavil so-trudniku »Denja«, da zanesljivo upa v osmih dneh ustaviti sovražno prodiranje, ker bodo položaj zavezniki s svojim nastopom na vseh bojiščih izlajšali. Na pariškem posvetu so sklenili pravkar angleško-ivan-cosko-ita!ijansko-rum?msko ofenzivo.
»Timesov« dopisnik javlja, da postaja položaj pri 7. ruski armadi zopet ugodnejši. Proti paniki med vojaki, ki beže, neusmiljeno nastopajo. Za bojno črto so razvrstili tri kavalerijske divizije, ki brez usmiljenja vsakega dezerterja ustrele in prilepijo na mrliče listek, na katerem je zapisano: Izdajica! Značilno je, ker so popolnoma izginile rdeče zastave in rdeči znaki revolucijskih vojakov.
Pogromi v Nižnem Novgorodu,
V Nižnem Novgorodu so izvedli 62. polk, drugi oddelki in dezerterji pogromc. Vojaki so plenili stanovanja in trgovine in prirejali shode, na kateri so nastopali re-akcijonarci črne roke. V mestu ni nobene oblasti. Zaprli so predsednika sveta delegatov in delavskega sveta in poveljnika posadke. Iz Moskve došli vojaški oddelek so razorožili in večinoma ujeli. Zaprli so veliko oseb in oplenili skladišče konjaka. Plenitve so ustavile šele nove iz Moskve idošie ojačbe.
Kadeti zopet na površju. — Bark zopet aretiran, — Busšja zaprta inozemstvu. — Kozaki na Finskem. — V zadnjih jse-tragrajskih nemirih bilo 1889 vojakov uMiih. — Ljenin pobegnil' (?) — Zasedanja korastituante orlgodeno,
»Agenzia Štefani« javlja, da so kadeti za vstop v vlado zahtevali: 1. Voj-, ska naj se nadaljuje do konca sporazumno z zavezniki. 2. Potrde naj se vsi dogovori in pogodbe z velesilami, ki se vojskujejo z osrednjima velesilama. 3. Jasno in natančno naj se označi notranja politika. 4. Vsa socialna vprašanja naj reši uslavodajalni zbor. 5. Najskrajnejši boj proti anarhiji. »Corriere della Sera« je poročala 29. julija iz Petrograda, da so na seji ministrskega sveta sklenili, naj se posebno kadeti pozovejo v vlado. Kadeti so zdaj zopet gospodarji položaju, ker socialistični voditelji priznavajo, da brez kadetov ni mogoče vladati. Kadeti se bodo Oficielno udeležili vlade in dobo glavna ministrska mesta. Zunanji minister bo postal najbrže Te-reščenko. V Petrogradu, Moskvi, Kijevu in v Odesi bedo zopet obnovili meščansko stražo, ki bo vojaškega značaja. — Londonski listi poročajo, da so v Petrogradu bivšega finančnega ministra Barka zopet zaprli. — »Berner Tag-\vacht« poroča, da šo Rusijo že zaprli inozemstvu. — Popotni in poštni promet zaclrže; tudi časopise in veČino zasebnih brzojavk so zadržali. Kerenskij bo v tem času s silo zadušil anarhijo. — V Haparandi govore, da bodo nadomestili kozaki ruske čete na Finskem, ki so preveč prijazne s Finci. Začasna vlada namerava na Finskem strogo nastopiti. Baje nameravajo zapreti celo več senatorjev in poslancev. — Ob zadnjih petrogr&jskih nemirih je bilo ubitih 1000 vojakov. — Petrograjski listi poročajo: Ljeninu se je posrečilo, da je čez Stockholm pobegnil v Nemčijo. — Iz Stockholma: Dne 30. septembra določeno sklicanje ustavodajalne zbornice so odgodili; razlogi niso znani.
Kadeti zahtevajo ustavno monarhijo, — Želja, da se vrne car. — Proti Ljeninistcm.
—	Ljenin le ušel? — General Pau potuje zopet v Rusijo, — Narodni zbor v Moskvi. Rusija dobi 8000 milijonov predujema. — Ruski poveljnik petrograjske posadke. —
Novi krvavi izgredi v Petrogradu.
:>Morningpost« javlja iz Petrograda: Kerenskij se sicer s kadeti še pogaja, a ne upajo več, da bi se sporazumeli. Kadeti zahtevajo ustavno monarhijo, da vstopijo v koalicijsko vlado. — Kodanjski listi javljajo: Član knežje rodbine Ljvov je rekel, da zvezda Kerenskega bledi. Kmetje mu nič več ne zaupajo in si žele carja nazaj,
—	Preko Stockholma iz Haparande: Zaprli so tudi mejo med Finsko in Rusijo. Strogo jo nadzorujejo. Na Finskem se skriva veliko bolševikov. Ruski vojaki jih love, — Berlinski listi poročajo, da je Ljenin res ušel v Stockholm, — lz Stocjiholma: Ge-
neral Pau, ki se je lani mudil dolgo časa v Petrogradu, se bo z važnim vojaškim na-ročiloni zopet podal v Petrograd. — Preko Lugana iz Petrograda: Kakor hitro se bo sestavila nova vlada, bodo sklicali v Moskvo narodni zbor. Udeležili se ga bodo, izvzemši bolševikov, ki so izrecno izključeni, zastopniki delavskih svetov, sindikatov bank, znanstvenih akademij, industrijskega vojnega odbora in vseh važnih društev in korporacij. Narodni zbor bo štel približno 850 udeležencev. — »Daily M.« javlja iz Pariza: V finančni komisiji francoske zbornice se je naznanilo, da bo dobila Rusija od svojih zaveznikov 8000 milijonov novega predujema. — Iz Genfa: General Ruski bo imenovan za naslednika Palovceva za poveljnika petrograjske posadke, — Iz Stockholma: Politični agenti so uničili v Petrogradu tiskarno novega socialističnega lista; pretepli so delavce, enega so umorili. Strašno postopajo pri hišnih preiskavah; bolševike in Ljeniniste pretepajo in mučijo, stanovanja plenijo, zažigaj ohiše in more prebivalce.
Neomejene pooblastilo za generala Eornilova.
Basel, 31. julija. Ruska vlada je dala vrhovnemu poveljniku jugozapad-ne fronte generalu Kornilovu za vodstvo operacij v njegovem območju neomejeno pooblastilo.
Pariz, 31. julija. (K. u.) Agence Ha-vas: Ministrski predsednik Ribot je v ler si je dovolil javno pozvati francosko vlado, naj izjavi, če ni v tajni seji dne 1. julija poročala zbornici o tajni pogodbi, ki se je sklenila na predvečer ruske revolucije in s katero se je car zavezal, da bo podpisal naše zahteve po nemškem ozemlju levo od Rena. Zbornica ve, kako je bilo. Na podlagi svojega razgovora s carjem je bil Doumer-gue od Rrianda pooblaščen, da vzame na znanje zagotovilo carja, da bo podpiral našo zahtevo po Alzaciji-Loreni in nam dal prosto roko, da si poiščemo garancij proti vsakemu novemu napa-dune 7. aneksijami levo od Rena ležečih ozemelj, marveč s tem, da v slučaju. potrebe napravimo iz teh ozemelj samostojno državo, ki nas bi kakor Belgija varovala pred napadi od druge strani Rena. Nikdar nismo mislili storiti tega, kar je storil Bismarck 1. 1871. Vzeti hočemo te province, ki niso nehale biti francoske. Morajo se vrniti le Francoski.
Ribot je na to spominjal sklepa, ki ga jc zbornica sprejela kot iiosledico tajne seje od 1. do 5. julija in dejal: Drznejo si svetu reči, da hočemo aneksij. To je neroden manever. Kancler skuša prikriti težave, ki jih občuti, da bi določil vojne cilje Nemčije in pogoje, pod katerimi bi sklenil mir. Posebno skuša odvrniti pozornost od strašne, odgovornosti, ki teži vest nemškega cesarja in njegovih svetovalcev.
MM irlivoi iiider m Domin.
Dunaj, 1. avgusta. (K. u.) Nemški državni kancler je prispel danes v spremstvu državnega pod tajnika pl. Stumma in nemškega poslaniškega tajnika pl. Prittwitza semkaj.
Dunaj, 1. avgusta. (K. u.) Nemški državni kancler dr. pl. Michaelis se je danes predpoldne razgovarjal z zunanjim ministrom grofom Czerninom. Posvetovanja so se nadaljevala popoldne in so trajala pod večer. Teh konferenc se je udeležil tudi nemški dunajski poslanik grof Wedel, podtajnik zunanjega urada pl. Stumm in avstrijski poslanik v Berolinu princ Ilohen-lohe. Da sta grof Czernin in dr. Michaelis v splošnih temeljnih političnih vprašanjih ene misli, izhaja iz bistveno enakih govorov, ki sla jih govorila neodvisno eden od drugega zastopnikom časopisja. Z ozirom na to je uporabil dr. Michaelis svojo navzočnost na Dunaju v ta namen, da je preučil v vseh podrobnostih vsa ostala politična in gospodarska vprašanja, ki so nastala tekom sedanje vojske med Avstrijo in Nemčijo. V teh razgovorih med obema voditeljema zunanje politike zveznih osrednjih držav se je konstatiralo tudi na tem polju popolno soglasje.
Dunaj, 1. avgusta. (K. u.) Korespondenca »Wilhclm« poroča: Včeraj se je vršil pri nemškem poslaniku in grofici pl. \Vedel zajutrek, katerega so sc udeležili poleg nemških gostov ministrska predsednika dr. pl. Scidler in grof Esterhazy, dalje ogrski minister kraljevega dvora grof Teodor Batthy-any. Popoldne so se posvetovanja nadaljevala.
Milil!.
Program nove vlade — negacija deklaracij.
Dunaj, 2. avgusta. Današnji »Frem-denblatt« priobčujo zelo važen članek, ki se peča s programom sestavljajoče se nove avstrijske vlade. V smislu teh izvajanj je glavna točka programa nove avstrijske vlade ureditev ustavnega vprašanja na podlagi narodno avtonomije in razdelitve okrožij v monarhiji v okvirju sedaj obstoječih krono-vin. V vladi naj bodo zastopani vsi narodi in dolžnost vlade naj bo, da varuje pravice posameznih narodov in jih združi k skupnemu delu.
Nova vlada h^Ss z3omiti s sedanjim sistemom izrabljanje e^ega naroda proti drugemu,
Z ozirom na gospodarska vprašanja postavlja novo ministrstvo v svoj program tri glavno točke: .
1.	Skrb za vojno ljudsko gospodarstvo, ki bo, kakor upajo, le kratek čas trajalo.
2.	Skrb za prehodno gospodarstvo.
3.	Skrb za poznejše mirovno gospodarstvo.
Glavno pozornost bo posvetila nova vlada nalogi, da dvigne produkcijo. V tej nalogi vidi najuspešnejše var-> stvo ltonsumentov.
Sestava novega kabineta.
»Reichspost« poroča glede pogajanj ministrskega predsednika s strankami v zadevi sestave novega kabineta:
Pogajanja sc bodo v prihodnjih dneh nadaljevala in ne bodo še dovcdla pred koncem tedna do uspešnega rezultata. Čehi izjavljajo, da nc vstopijo v vlado pod nobenimi pogoji. Toda tudi socialni demokrati, tako nemški kakor češki, stoje na tem stališču. Oni odklanjajo vsako odgovornost in otežujejo stališče tudi drugim demokratičnim strankam,
Dunsj, 1. avgusta. Radi navzočnosti nemškega državnega kanclerja dr. pl, Mi-chaelisa na Dunr.ju, so se predpriprave za sestavo novega kabineta prekinile. Ministrski predsednik dr. pl. Scidlcr jc sprejel včeraj samo Ukrajince. Jutri se vrši odločilno plenarno zborovanje nemške krščan-sko-socijalne zveze, da zavzame, stališče nasproti programu novega ministrslva,f(Tu-di druge stranke bodo zborovale. Nebfoški krščanski socialci bodo vstopili v jftovo vlado. Natančno stališče Poljakov se ni znano, razen njihov sklep, da stopijo v^po-zicijo, fC-' * Nova vlada naj stremi za tem, da pref preči konflikte med posameznimi strankami, ker je prepričana, da nc obstoicifjned interesi konsumentov in producentovniglo-bokejša nasprotja. V splošnem in glavnem obstoji naloga bodoče vlade v tem, da združi vse avstrijske sile za tvorbo trdno spojene skupne fronte v notranjost', l-ri t -----------------a._i
Sli Si Fi



■ ■
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Velika, bitka na Flanderskem se jt pričela. Bitka spada med najgilcvitejŠe v upapclnem vojnem letu, katero se nagiba Ii koncu. Z množicami, s kakršnimi se ni doslej na nobenem mestu te vojske nastopalo, tudi Brusilov ni na vzhodu s takimi silami nastopal; jo napadel včeraj Anglež in Francoz ž njimi na 25 km široki bojni črt imed Nortischote In Warne5:onom. Zasledovali so velik smoter: šlo jim je za to, da uničevalno udarijo po podmorskih čolnih, ki s ilander-ske obali izpodkopujejo pomorsko gospostvo Anglije. Tesno zgoščeni napadalni valovi strnenih divizij so sledili eden za drugim. V boj je poseglo veliko oklopnih voz in kavalerijskih čet. S strašno silo je vdrl sovražnik po štirinajstdnevnem topniškem boju, ki se je zgodaj zjutraj 31. julija zvišal v bobneči ogenj, v naš obrambni odsek. V nekaterih odsekih je z navalom prišel čez naše udrtinske postojanke, ki se nahajajo v črtah in je pridobil na nekaterih mestih začasno precej tal. S krepkimi protinapadi so planile naše rezerve na sovražnika in ga iztisnile z Ijutimi pobliž-nimi boji, ki so trajali cel dan, iz našega bojnega odseka ali pa v najprednej-še polje udrtin. Severno in severovzhodno od Yperna leži polje udrtin, ki ga drži sovražnik, nižje. Bixschote tam niso megli trajno držati.
Zvečer je pričel sovražnik zopet na široki bojni črti napadati, a boji niso monli nagniti sovražniku v korist: napadi so se izjalovili pred našo iznova urejeno bojno črto.
Naše čete poročajo o visokih, krvavih izgubah sovražnika, ki se »i na nobene žrtve oziral.
Sijajna hrabrost in napadalna moč naše pehote in pionirjev, strojnih pušk
(n metalcev min, drznost letalcev ln naj* zvestejše izpolnjevanje dolžnosti poizvedovalnih čet in pomožnega orožja, posebno tudi smotreno, mirno vodstvo nam z gotovostjo jamčijo, da se bo zaključil dan bitke nam v korist. Z velikim ponosom na to, kar so storili, kakor tudi glede na dosežen veliki uspeh, katerega so deležne vse države in rodovi nemške države, pričakujejo voditelji in čete z zaupanjem nadaijnih bojev.
Bojna skupina nemškega -	cesarje v ič a.
Francozi so izčrpavali na Chemin des Dames iznosa svoje moči v štirikratnem navalu na naše postojanke od Filaina, ki smo jih popolnoma držali.
V boju preizkušena vestfalska 13. pehotna divizija je zadala vzhodno od tam sovražniku zopet znaten poraz. Polki so sveže napadli po kratkem uničevalnem pripravljenem ognju in iztrgali Francozom jarke na visoki planoti južno od sela La Bovelle. Ujeli smo nad 1500 mož; veliko od teh so jih privedle naskakovalne čete iz bitke severovzhodno od Trayora. Sovražnik je pričel s protinapadi šele zvečer, a smo jih v doseženih črtah odbili.
Hrabri badenski polki so vzeli z naskokom na zahodnem bregu Moze postojanko, ki jo je bil pred kratkim vzel sovražnik na obeh straneh ceste Ma-lencourt-Esnes. Francoze smo tam vrgli nad 2 km široko ln 700 m globoko. Ujeli smo nad 500 mož.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 1. avgusta, zvečer: Veliki glavni stan:
Na ilanderskem bojišču je bilo zjutraj mirno; popoldne so zopet močnejše streljali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Angleško uradno poročilo.
31. julija popoldne: V zvezi s Francozi na naši levi strani smo danes zjutraj ob 3. uri 50 minut napadli na široki fronti severno od Lyse. Zavezniki so na celi napadeni črti dosegli svoje prve cilje. Poroča se, da na vseh točkah zadovoljivo napredujejo. Ugrabili smo že znatno število ujetnikov.
31, julija zvečer: Podjetja zaveznikov so se danes uspešno nadaljevala. Ne glede na neugodno vreme smo vdrli v sovražne postojanke in potisnili naše črte na nad 15 milj (24 km) široki fronti od Basse-Ville oB Lysi do Steentraete ob Yseri naprej. Obe vasi smo vzeli. Skupno s Francozi na skrajni črti je angleško levo krilo vzelo Steenstraete in vdrlo v nemške obrambne črte v globočini približno 2 milj (32 km).
Angleška ofenziva.
Haag, 1. avgusta. »Daily Mail« piše, da silnega navala proti nemški fronti ni smatrati za razbremenilno ofenzivo, marveč kot letošnji največji napor, da postaneta Lille in belgijska obal za Nemce nevzdr-iljiva.
Uspeh i. nemške armade.
Berlin, 1. avgusta. Wolff javlja. Cesar Viljem je brzojavil kraljeviču Ru-pretu Bavarskemu: Čestitam ti na velikem uspehu 4. armade 31. julija. Tvoja navodila, krepke odi-edbe ar-madnega višjega poveljstva 4, volja do zmage tvojih čet in njih sijajen nastop so dosegle sijajen uspeh, da so izjalovile prvi siloviti naval velikega angleškega in francoskega napada, da bi vzel flandrijsko obal. Bog in Gospod bo tudi v bodoče s Teboj in s Tvojimi
četami, ker jim ni enakih.
•
Iz bitke na Flanderskem.
Berlin, 1. Wolff javlja: Veliki napad zahodnih velesil na Flanderskem se razteza od Noraschaote do Lysa. Severno krilo so prevzeli Francozi, ki so tam pred kratkim zamenjali Belgijce. Čez polje udrtin obrambnega odseka so Francozi prodirali in prišli čez cesto Lizerne-Dixtnuiden do v vas Bixschoote, ki smo jo s protinapadom zopet vzeli. Zelo močne francoske sile, ki 50 34. julija zvečer zopet napadle vas, so jo zopet vzele. Nemška črta obkoljuje kraj na severu in vzhodu.
Glavni sunek so prevzeli Angleži. Poizkušali so prodirati iz prostora pri Yper-nu proti severovzhodu. V bojnem odseku nemških obrambnih postojank jih je zadel z vso silo nemški protisunek.' Angleži smo zopet vrgli iz Langhemarka in St. Juliena in jih potiskali do za potok Steen. Južno od tam so Angleži neznatno napredovali. Zahodni rob gozda Fremita smo držali. Prva sedanja nemška črta gre od tam do AVarnetona deloma še v stari najsprednej-ši postojanki, deloma v črtah tik za njo. Položaja tudi niso izpremenili močni večerni napadi 31. julija ob gozdu Eremitage do Lysa. Po krvavih nočnih napadih se do jutra stara postojanka ni izpremenila. Francozi so veliki angleški napad podpirali dozdaj le na kratkem flandrijskem bojnem odseku od Noordschoote do Steenstraate.
Francozi se tudi ob Aisnc le s trudom drže nasproti nemškim delnim napadom. Napadi nemških naskakovalcev so iim iz-
trgali 31. julija ob 2. uri popoldne del jarkov v širini 2 kilometrov in v globini 700 metrov, ki so jih Francozi držali še na planoti Bovelle. Ujetniki pripadajo šestim polkom. Francoski protinapadi, ki so trajali do 12. ure ponoči, ravno tako niso uspeli, kakor štirikrat ponovljeni francoski napadi južno od Filaina. — Uspeh so tudi dosegli nemški napadi na zahodni breg Moze, kjer smo vzeli, kakevr smo poročali, francoske jarke nad 2 kilometrov širine in 700 metrov globočine.
Angleški letalni napad na flandrska mesta.
London, 1. Admiraliteta javlja: Aegle-ški mornariški letalci so vrgli v soboto ponoči več ton bomb na Brtigge, Thourot, Ni-ddelkerke in Chistelles. Dobri uspehi, veliko razstrelb. Letala so se vrnila. Opazka Wolffovega urada: Z merodajne strani se poroča, da ni bilo nobene vojaške škode, marveč le neznatna škoda,
Novo vstajo v Petrogradu.
Curih, 1. avgusta. »Neue Ziiricher Zei-tung« javlja iz Petrograda: Dne 27. in 28. ulija je izbruhnila v Petrogradu nova vstaja. Na vseh cestah so se vstaši krvavo bili z vladnimi četami. Borba je zahtevala na stotine žrtev. Zmagale so vladi zveste čete.
Razno poročilo.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 1. avgusta, zvečer. Veliki glavni stan:
Na vzhodu važna napredovanje v smeri proti Črnovicam,
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Odklonjen Franc Jožefov red.
Dunaj, 1. Kanonik v Gorlicah, vitez pl. Swicykowski je bil februarja 1917 odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefove-ga reda. Kanonik je pa cesarja v posebni prošnji prosil, da sme vrniti red. Svojo prošnjo utemeljuje s tem: Že 21 let bivam v Gorlicah kot duhovnik in profesor ve-ronauka. S tem mestom sem preživel tam toliko srečnih trenutkov, da vendar nisem storil nič izrednega in odlikovanja vrednega, če sem bil sredi septembra, ko so oblasti in uradi vsled vojnih razmer zapustili mesto, prisiljen, da sem prevzel županstvo in varstvo nad preostalimi prebivalci. Težke in bridke križe sem moral tedaj v polni meri prenašati in vendar sem bil na ovadbo nekega magistratnega uradnika, ki sem ga radi pijančevanja odpustil, povabljen pred vojno sodišče v Krakovem, kjer sem bil oproščen. To sodno postopanje je bilo zame, duhovnika, ki sem celo življenje brezhibno izpolnjeval svoje dolžnosti napram Bogu, cerkvi in domovini, najtežji križ, ki mi je bil naložen. Med strašno vojsko sem izgubil svojega edinega brata, ulanskega nadporočnika. Moja mati je umrla vsled žalosti nad njegovo smrtjo. Moje zasebno premoženje je bilo vsled porušenja mesta uničeno. Vse te križe sem pa lažje prenašal kot zadnji nezasluženi križ z dne 10. marca 1916, ki je bil najtežji in najbridkejši.
Cesar je v odgovor poslal kanoniku naslednje lastnoročno pismo: Vpoštevam vzroke, vsled katerih prosite, da smete vrniti Vam podeljeni vitežki križ Franc Jo-žefovega redi. Duhovnik, ki visoke naloge svojega vzvišenega poklica tako vestno izpolnjuje kot Vi, ki je bil svojim bližnjim v najtežjem času duhovni tolažnik, dobrot-ljiv prijatelj in skrben svetovalec, si je v srcih svojih someščanov postavil najlepši spomenik in si zagotovil častno mesto v zgodovini svoje domovine. Tak zvest služabnik božji lahko pogreša zunanje odlikovanje in najde najvišje plačilo v zavesti, da je vršil svojo dolžnost. Iz srca Vam želim, da bi mogli nesrečo izza marca 1916, ki Vas je nezasluženo doletela, pozabiti. Karel, I, r.
Bosanski mohamedanci na Dunaju in v Budimpešti.
Iz Sarajeva poročajo: Dne 27. julija se je vršila v Sarajevu konferenca mo-hamedanskih politikov, pri kateri so sodelovali vsi mohamedanski poslanci razpuščenega sabora. Na konferenci so sklenili odposlati deputacije na Dunaj in v Budimpešto, da tako informirajo merodajne faktorje o željah mohame-danskega dela prebivalstva Bosne in Hercegovine.
Grška na strani entente.
Curih, 1. avgusta. Grški ministrski predsednik Venizelos je 29. julija podpisal pristop Grške k londonski pogodbi zaveznikov proti posebnemu miru.
Japonci v Mandžuriji.
Stockholm, 31. julija. (K. u.) »Stock-holms Tidningen« poroča iz Haparande Čuje se, da je Japonska zasedla celo Mandžurijo. Ugleden finski trgovec je prejel iz Harbina pismo, iz katerega je razvidno, cla Japonska obvladuie nošto i
in brzojav in najbrže celo upravo. Japonske čete so zasedle Vladivostok.
Vpoklici v Ameriki.
Lugano, 1. avgusta. »Messagero« poroča iz Washingtona: Drugi vpoklic vojakov je določen za novembra, tretji pa za februar. Vojne stroške Amerike cenijo za prvo vojno leto na 85 milijonov dolarjev.
Avstralija zadržuje blago.
Amstredam, 1. (K, u.) »Times« javljajo iz Sidneya 20. julija: Ker%manjka ladij, so zadržali v Avstraliji blaga v vrednosti nad 100 mlijonov funtov.

Goriška Brilo in njih bodočo usodo.
Goriška Brda, ki se razprostirajo od Soče do stare italijanske meje in od Kormina do Plavi, so starodavna čista slovenska zemlja. Obrnjeni podolgem proti jugozapadu, so videti briški griči kakor v brazde razorana njiva. Med vsakim gričem šumlja potok, vrh gričev pa stoje gosto nasejana ponosna sela in vasi; pot preko dolin iz vasi v vas znaša večinoma 20 do 30 minut. Prebivalstvo se živi s pridelovanjem vina —• sladka briška rebula slovi daleč naokrog — in južnega sadja ter s kupčijo.
Obdelava Brd zahteva izredno težkega dela in kdor ni sam izkusil, si ne more predstavljati truda briškega kmeta, predno spravi svoj pridelek v denar. Svet je zelo trd, takozvana opoka, ki se še-le na solncu in dežju razpusti v zemljo. Kdor hoče nanovo izkopati vinograd, mora kopati najmanj 2 m globoko; na dno nameče drobno kamenje, katerega se pri kopanju veliko nabere, na kamenje zdrobljeno opoko, pomešano s tisto malo zemlje, ki jo dobi, na vrh pa pridejo debeli kosi opoke. Priden delavec skoplje na ta način 2 do 3 kubične metere na dan. Ko je zemlja prekopana, treba pobrati debelo kamenje, ki se je nabralo pri kopanju, in zgraditi zid krog novega vinograda. Čez nekaj časa se mora opoka premetati, tako da pridejo še ne razpadli kosi na vrh, na solnce in dež. Šele nato, ko je kmet takorekoč s svojim znojem napojil vsako grudico zemlje in jo razkrojil, je mogoče začeti s sajenjem bilf. Koliko truda, koliko stroškov zahteva negovanje trt, ve le tisti, ki je sam izkusil. Sad se pokaže pri novi trti šele četrto leto. In tudi poslej se mora vinogradnik, -a razen običajnega obdelovanja: gnojenja in obrezovanja — neprestano boriti z mnogimi zakletimi sovražniki trte za njen dragoceni pridelek: peronospora, plesnoba, razen mrčes mu vedno prete uničiti sad njegovega truda; vrhu tega mu grozi nevarnost po mrazovih, toči, suši in moči. Zato je umljivo, da Bric ceni s takim trudom in skrbmi spravljeno sladko kapljico in je ponosen pa vesel, kadar jo ima na varnem.
Že med trgatvijo začno prihajati v Brda vinski kupci od vseh strani, po-največ zgornji Primorci in Korošci, a v prvi vrsti pa Kranjci. Tedaj se začne po brdskih vaseh veselo življenje. Stari znanci si stiskajo roke, povprašujejo in pripovedujejo domače novice, odkar so se lansko jesen zadnjič videli ter modrujejo in prepevajo pozno v noč ob kupici starine. Drugo jutro se začne poku-šanje, kupčije se sklepajo, vino pretaka in težko naloženi vozovi škripljejo po cestah iz vasi. Zadovoljni vinogradniki skrbno pospravijo izpraznjeno vinsko posodo, z denarjem poravna najnujnejše opravke, nakup žita za čez zimo, nato se pa takoj zopet loti dela v vinogradu za prihodnjo trgatev. Tako je trta glavna hraniteljica briškega kmeta.
Prva pomoč in največji pridelek za grozdjem so črešnje. Ta sad ne zahteva toliko truda, a prinaša Bricem veliko denarja. Črešnje se začno sredi maja in trpe do srede junija; nosijo ali vozijo jih v Gorico ali Kormin, kamor prihajajo ponje veletrgovci s sadjem, ki jih v celih vlakih pošiljajo na sever.
Za črešnjami pride razno drugo sadje: mnogovrstne hruške, marelice, smokve, breskve in druga drobnarija. To sadje pa razprodajajo večjidel domače branjevke, ki se že zgodaj spomladi naselijo po Kranjskem, Koroškem, Zgornjem Štajerskem, pa tudi po drugih avstrijskih severnih deželah. Doma si pa mož napravi konja in voz, vozi na bližnjo železniško postajo ter pošilja ženi in hčerkam v tujino. Ta kupčija traja do pozne jeseni; domače trgovke si zaslužijo lep denar in pomagajo tudi sosedom, da jim sadja ni treba nositi v mesto.
V jeseni, ko pridejo ženske domov, proda mož konja in kupi kravo za zimo, da mu daje mleko. Tako in podobno se je preživljalo briško ljudstvo, z velikim trudom sicer, toda pošteno in z dokaj-šnjim blagostanjem.
Sedaj so prebivalci Brd razkropljeni po vsem svetu: po Italiji kot interni-ranci, no Avstriji kot begunci, nekai jih
je v ruskem, srbskem in italijanskem vojnem ujetništvu, drugi se bore v vrstah naše vojske za čast in obstoj domovine. Le v zapadni polovici Brd je še nekaj ljudi doma. Vsi drugi pa poznajo le eno željo, le eno hrepenenje: Da bi se vrnili v svoja mila Brda, ki so tisočkrat in tisočkrat prepojena z njihovim in njihovih dedov znojem. Vse njih misli se vrte krog edinega vprašanja: ,/Kakšna usoda zadene Brda ob sklepanju miru? Ako se izpolnijo italijanske želje, potem je briško ljudstvo končno-veljavno razgnano po svetu med prijatelje in sovražnike. Kajti kako naj izhaja Bric pod italijansko vlado? Od svojih dosedanjih odjemalcev bo po državni meji odrezan, za Italijo samo pa naš pridelek vina in sadja nima pomena, ker ima obojega že sedaj preveč. Briški kmet bi bil udarjen tembolj, ker on spričo silno težavnega in dragega obdelovanja svojih vinogradov ne bi mo-i gel konkurirati z ostalimi italijanskimi vinogradniki, ki ji hobdelovanje vinograda mnogo manj stane. V žitna polja se briški bregovi ne dado izpremeniti in o večji živinoreji ni govora. Briški kmet bi bil torej pod italijansko vlado izročen propadu, goriška Brda, nekoč blagoslovljena zemlja, bi postala puščava. To pa pač ne more biti v koristi splošnemu blagostanju in napredku v Evropi, za kar se bojda bore naši na-i sprotniki. Torej ne delajte nasilnih, nei prirodnih meja in ne trgajte Brd od ostale slovenske zemlje, h kateri neraz-< družno spadajo v narodnem, kultur* nem in gospodarskem oziru!	,
Višnjevski.
Primorske novice.
Zlata maša našega Stanislava! škrabca. Jutri praznuje zlato mašo znani slovenski jezikoslovec goriški pregnanec frančiškan pater Stani« slav Škrabec. Priljubljenemu na-< šemu učenjaku najiskrenejše častitkel
Županstvo Vertojba, sedaj na Ver« du št. 105 pri Vrhniki na Kranjskem* vabi svoje občinarje iz Vertojbe doljnje in zgornje in iz Bukovce, naj semkaj! naznanijo svoj natančni naslov, da se jim dopošljejo tiskovine za sestavo inventarja o vsem svojem premoženju, ki so ga o priliki bega pustili v domači občini. Navesti bo treba natančno: Ime iu priimek hišnega gospodarja ter hišna številko, potem število družinskih članov, hlapcev, dekel, poslopij, konj, vo* lov, krav, junic, juncev, prešičev, ovac, koz, kuretnine, težkih in lahkih voz, sa-mokolnic, oral, strojev, ročnega orodja in za koliko hektolitrov vinske posode, Navedejo naj se tudi nepobrani poljski pridelki. Torej kdor izmed vertojbskih občinarjev še ni naznanil županstvu; svojega sedanjega bivališča, naj to ne* mudoma stori.
Begunci iz občine Opatjeselo na Pri« morskem, sedaj v Krollendorfu, p. Ulmer-* feld, N.-6., bi radi vedeli, kje se nahaja sedaj njihovo županstvo, da bi uredili neke zadeve. Naslov županstva naj se pošlje na Agato Frandolič, Krollendorf, p. Ul-merfeld, N.-O.
Umrl je v Bakru v hrv. Primorju v. visoki starosti veleugledni lastnik ladij; in bivši ravnatelj. »Ungaro-Croate« na, Reki g. Mate Polič.
Pritožba izmed beguncev. Prejeli smo: Begunci v Savinjski dolini imamo svojo aprovizacijo v Čevljarski zadrugi iz Mirna. Seveda pa se samo s tem, kar dobivamo tu, nikakor ne da živeti. Primorani smo hoditi po cele dneve daleč iskat po vaseh živil: večkrat gre človek po 6 do 7 ur daleč, nazadnje mora pa še praznih rok domov. Takega življenja nikomur ne privoščimo, brez ozira na to, da smo bili prej dobrega vajeni in je vsak izmed nas doma nekaj premogel. Zato nas tembolj boli, da nas sedaj odganjajo po vaseh kot „potepuhe". Tako je v neki občini v Savinjski dolini občinski sluga oklical pred cerkvijo, da odslej ne sme »beguncem, tem potepuhom", nihče več nič prodati. Vprašamo, ali je tako postopanje nasproti revežem beguncem, ki svoje nesreče pač resnično niso sami krivi, pravilno?
Odlikovanja. Cesar je v priznanje hrabrega zadržanja in izvrstnega službovanja pred sovražnikom podelil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostno kolajne z meči respicientu finančne straže Josipu Kosu in nad-paznikom finančne straže Val. Garde-nalu, Ivanu Langu, Erhardu Peliosu, Ivanu Nikolavšiču in Gustavu Svobodi; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne nadpazniku J. Stratilu, Josipu Gantarju, Francu Sta-bereyu in Valentinu Završniku, vsi pri primorskem finančnem ravnateljstvu.
-Tatvine v kopališču »Escelsior« v Barkovljah so na dnevnem redu. Te dni so bile zoDet okradene tri osebe:
Emi de Guarrini so zmanjkale Iz kabine dragocenosti vredne 600 K in 8 K denarja; poštnemu uradniku Mirku Ri-javec je bila ukradena zlata ura z verižico v vrednosti 180 K; zasebnemu uradniku Viljemu Hrovat pa srebrna ura z verižico, vredno 60 kron.
Umrla je na Proseku gospa Ivanka Nabergoj, rojena Štrekelj.
Pogrešani. Andrej in Roža Knez, Bruck a. d. L., Bar. 55/2, iščeta Leopoldo Bizaj s šestimi otroci iz Volčje drage. — Alojzija Leban, Trst, ulica Lazzaretto Vecchio 33/1., išče svojega strica Blaža Rebek iz Gorice (ul. Cochiano 6).
V kadi utonil. Mrtvega so našli v kadi vode na nekem vrtu na Opčinski cesti v Trstu 15letnega vajenca Maksimilijana Ži-vic iz Rocola v Trstu.
Vojsko z lili.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dana], 1. avgusta. Uradno:
Nelzpremenjeno.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko uradno poročilo.
1. avgusta. V dolini Chiese (Judi-karija) so včeraj sovražni oddelki po močni artiljerijski pripravi napadli naše prednje črte med Baire Promonte in Cima Paolone. Bili so z občutnimi izgubami odbiti. Na ostali fronti običajno artiljerijsko in patruljsko delovanje, katero je v gorovju motilo silno neurje.
Artiljerijski ogenj.
Dunaj, 1. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na italijanski fronti je artiljerijski ogenj zvečer presegal navadno mero. Vzhodno od Arabbe so hrabri strelci naskočili sovražno postojanko, pri čemur so imeli Italijani 6 mrtvih. Pri Prezzo v Ju-t dikariji se je našim nakakovalnim četam posrečilo ujeti 2 častnika in 159 mož.
Razpoloženje v Italiji.
Stockholm, 1. avgusta. Diplomatičnim krogom blizu stoječa oseba poroča, da zahteva Italija ameriške čete, ker se boji av-strijsko-nemške ofenzive na italijanski fronti, Italija je velik otrok bolečin za en-tento. Po deželi zelo vre. Na nekem mirovnem zborovanju zdravnikov so intervenci-jonisti pretepli deset socialističnih zdravnikov. Mnogo žen so radi izjav proti lakoti in vojski obsodili na stroge kazni. Mladoletne antimilitariste so poslali na fronto, Socijalist Turati je na nekem milanskem shodu izjavil, da revolucija ni nikjer tako blizu kot v Italiji, Sklep italijanskih socija-listov, da gredo v Stockholm, je napravil na Francoskem globok vtis.
Italijani nezadovoljni s pariškim posvetom.
„Corriere della sera" upa, da so se na pariškem posvetu popolnoma glede na Balkan sporazumeli. Avstrijski in nemški imperializem se more uničiti le na Balkanu, a temu smotru so se še bolj oddaljali, kakor bi bilo mogoče po treh letih vojske pričakovati; ker Avstrija zdaj meče celo Ruse iz vzhodne Galicije. — Socialistični kongres v Florenci in „Avanti" sta zelo nezadovoljna radi nastopa diplomatov na pariškem posvetu glede na mh*.
Dnevne novice.
+ 501etnico mašništva bo obhajal dne 5. avgusta kanonik in starosta kolegijat-nega kapitelja v Novem mestu, velečastiti gospod Janez Ev. Vi ran t. Zlatomaš-nik je bil rojen 21, decembra 1841 na Golem, v mašnika je bil posvečen dne 3. avgusta 1867. Slovesno zlato sv. mašo bode služil v kapiteljski cerkvi v Novem mestu ob pol 10. uri dopoldne. Velečastitemu in mnogozaslužnemu jubilarju še mnogo zdravih let!
Cerkveno odlikovanje. Za kn.-šk. duhovnega svetnika je bil imenovan č. g. Jakob P a v 1 o v č i č, župnik na Suhoru.
-f Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega dela v vojni sanitetni službi defini-j torju štajerske province usmiljenih i bratov v Kandiji dr. Kamilu Hellerju.
Imenovanja v sodni slušM. Dežel-nosodni svetnik je postal okr. sodnik dr. Metod Dolenc. Okr. sodnik in sod-nijski načelnik dr. Frančišek Peitler v Višnji gori je imenovan za dcželno-sodnega svetnika na svojem mestu. Okrajni sodniki so postali sodniki Jožef Janša v Kamniku, Peter Keržič v Postojni, dr. Pavel Skaberne v Ljubljani in dr. Frančišek Vidovič v Ivr-\ škem.
-j-: Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil tit. narednik 17. pp. Ivan Stalzer. —- Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je
dobil desetnik 67. pp. Germ Anton. —> Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila poročnik 3. sap. baona Petek Milan in praporščak 47. pp. Gobec Avgust.
—	Ponovna prebiranja črnovojni-kov rojstnih letnikov 1899, 1898 in 1897. V času od 6. do 11. avgusta se morajo zglasiti vsi črnovojniški zavezanci letnikov 1899, 1898 in 1897 pri bližnjem občinskem uradu. K prebiranjem ni treba priti pravilno oproščenim, slepim, gluhonemim, kretenom, norim, ali če jim manjka kak ud. Prebiranja se vrše od 3. do 22. septembra. Odhod v vojaško službo še ni določen.
—	Poročil se je preteklo nedeljo v cerkvi Matere Božje na Trsatu pri Reki g. Jaka Jereb, praporščak gorskega strelskega polka št. 2 z gospodično Nino Martinič z Reke. Poročal ju je ženinov brat p. Remigij.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru vlakovodja južne železnice g. Andrej Pukl, star 47 let. — Umrl je v Zagrebu trgovec Štefan Kočonda.
Povišanja v kaznilniški službi. Kaznil-niški stražni nadzornik Ivan Stegar v Kopru je pomaknjen v 9. činovni razred, kaznilniški učitelj Anton Hohnjec v Mariboru je pomaknjen v 10. činovni razred; kaznilniški upravitelj Avgust Bothe v Kopru je imenovan za kaznilniškega ravnatelja; kontrolor Julij Fischer v Kopru je imenovan za kaznilniškega upravitelja.
—	Hitreje reševanje prošenj za podporo. Izšla je ministrska odredba, ki določa, da morajo okrajne podporne komisije hitreje reševati prošnje za podpore družinam vpoklicanih. Tudi podpore se morajo hitreje izplačevati.
Nove elektrarne ob Dravi. Štajersko električna in stavbinska družba bosta zgradili pri Št. Ožboldu in pri Breznu novi elektrarni.
—	Slavnim županstvom in občinam iz Tolminskega in Kranjskega, ki svoje hiraHce in holehavce po&ilfajo v hiral-nlco pri sv. Antonu v Spodnji Idriji, se s tem naznanja, da vsled odredbe in ukaza naših predstojnikov v Gradcu ne sprejmemo v naš zavod nobenega hiralca več, ki bi se sem poslal, in to velja za ves čas do preklica te odredbe. Ako bi torej med tem časom došel sem kak hiralec, bi ga morali zavrniti. — Vodstvo h ralnice pri Sv. Antonu v Spodnji Idriji, dno 27. julija 1917.
Sirela jo udarila v gospodarsko poslopje posestnika Senekoviča v Stu-denicah pri Mariboru in ga užgala; pogorelo je do tal.
—	O požaru v vasi Gradišče se nam poroča. V sredo 25. 7. popoldne okrog 3. ure je nenadoma izbruhnil požar v vasi Gradišče, občina Litija. Ker so bila poslopja večinoma s slamo krita, se je ogenj nenadoma razširil po vsej vasi. Trem posestnikom je do tal pogorelo vse, le živino so rešili. Tri hiše z opeko krite so ostale, gospodarska poslopja so pa tudi pogorela. Zavarovani so bili za malo vsoto, škode je pa nad 130.000 K. Večinoma so bili že prej zadolženi in so se težko preživljali v teh hribih. Eden pogorelcev je vojak, drugi inavlid, tretji v ruskem ujetništvu, doma so same ženske z majhnimi otroci. Kje naj ti reveži dobijo sredstev, da postavijo nove stavbe, nimajo lesa, ne apna, ne opeke in ne delavcev. Morala bi jim priskočiti država na pomoč, da jim preskrbi materij ala in delavcev. Pogorelo jim je vse, živež, obleka in krma. Vsi so v obupnem položaju.
—	Požar. Dne 25. t. m. sta odšla zakonska Franc in Marija Mrak iz Velikih Brusnic na polje in sta pustila svojega 4 leta starega sinčka samega doma. Ta je prišel na do zdaj nepojasnjen način v posest vžigalic, s katerimi je proti 9. uri dopoldne zažgal slamo pred hlevom na dvorišču. Vzlic temu, da sta dva posestnika izbruh ognja takoj zapazila in se trudila ga zadušiti, se je ogenj s tako naglico razširil, da so stali v kratkem dve hiši in sedem gospodarskih poslopij v plamenu. Zgorela je skoraj vsa hišna oprava, obleka, potem gospodarsko in poljsko orodje, še precej živeža, enajenica in znesek 46 kron. Tudi veliko sadnjih dreves s sadjem vred je uničenih. Škoda znaša 22.480 kron, zavarovalnina le 4700 kron. Zahvaliti se je požrtvovalnosti vaščanov, brusniške požarne brambe in moštva orožniške postaje v Ratežu, da se ni ogenj še clalje razširil.
LluDijonske novice.
lj Spored drugega gostovanja umetnikov kraljevskega hrvatskega gledališča iz Zagreba v Ljubljani v petek, 3. avgusta.
Gostovanje kraljevskega hrvatskega gledališča iz Zagreba otvori jutri v petek, dne 3, avgusta, gledališki orkester z o v e r -turo iz opere »Ciganka«. Nato sledi komediia »Brivec iz B e r i a c c a«,
Bilo bi škoda izdati vsebino te enodejanke že sedaj, kajti njena največja vrlina, ki pride v poštev pri občinstvu, katero išče v gledališču zabave in tipično teatralnega užitka, je skrajna napetost dejanja. V odmoru svira gledališki orkester valček iz Eyslerjeve operete »To ali nobeno«. Prizor Coppeejev »Pred s u d o m« (Štrajk kovačev) je pretresljiva scena pred sodiščem z g.. Ig. B o r š t n i -k o m v vlogi morilca, ki se zagovarja radi umora, ki ga je izvršil v veliki razburjenosti. — Že ta prizgr sam bo privabil vsakega, ki pozna g. Borštnika, tega največjega jugoslovanskega karakternega igralca. Spominjamo se sličnih scen, v katerih smo ga videli na našem odru; vsaki-krat nas je s svojo igro do solz ganil. — Gledališki orkester svira valček iz Eys-lerjeve operete »G r o f To n i«. Nato sledi Ivo conte V o j novica »Vizija«. »Vizija« je drugo dejanje tripti-hona »Gospodja sa suncokretom«, delo slavnega hrvatskega pesnika Ivo conte Vojnoviča. »Gospodjo sa suncokretom« so predstavljali ne samo v Zagrebu in po celi Hrvatski, anipak je tudi v Budimpešti doživela velik uspeh. Vizija »Vitale Mali-piera«, mlad mornar, pride v London in tamkaj najde neko damo (g. J o v a n k a J o v a n o v i č), ki ga pelje v svoje stanovanje, kjer ga muči z ljubeznijo. Ko pa ponori za njo iz ljubezni, ona odide in ga zaklene v svoje stanovanje. Tu najde pod di-vanom mrliča s solnčnikom v roki, katerega je ona ubila, da si prilasti .njegovo premoženje. Mornar je v nevarnosti, da ga aretirajo kot morilca. Ves obupan razbije vrata in okno ter pobegne. S seboj pa vzame solnčnik iz mrličeve roke in se zakol-nc, da se bo maščeval, ako se še kedaj z njo sestane. — V odmoru gledališki orkester: Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste«. — Zadnja točka: »Poljane smrti« z g. Ig. Borštnikom. Umetniški užitek, ki nam ga nudi ta bogati spored, naše občinstvo gotovo ne bo prezrlo in bo tudi drugo gostovanje zagrebških umetnikov pozdravilo z obilnim obiskom. Vstopnice za drugo gostovanje hrvatskih umetnikov, ki se prične jutri v petek točno ob Vi 9. uri zvečer, sc prodajajo jutri v petek od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 4. popoldne do pol 9. zvečer.
lj Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda Ljubljančan Miha Majcen in obenem povišan za praporščaka pri gorskem strelskem polku št. 2. Odlikoval sc je v deseti soški bitki.
lj Vprašanje premoga. V dunajskih in v graških listih čitamo beležke, da v obeh mestih premožni sloji nabavljajo na debelo premog. Pripominjamo, cla listi ostro grajajo, ker premoga srednji in revni sloji ne dobe. V Ljubljano pa ne zavozijo čisto nič premoga. Zelo čudno se nam zdi, zakaj da v Ljubljano ne pride sploh nič premoga, dasi leži Ljubljana blizu zelo bogatih premogo-kopov? Niti industrijska podjetja ga ne dobe, kaj še zasebniki. Naj bi že najpo-klicanejši činitelji vse storili, da dobi tudi Ljubljana premog. Smo že v 1. avgustu; premog pa še v Ljubljano ne prihaja, dasi prihaja na Dunaj in v Gradec.
Krušne komisije bodo uradovale v petek in soboto, to je 3. in 4. avgusta 1917, vsakokrat od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek, dne 3. avgusta izkaznice za kruh in maščobo in v soboto, dne 4. avgusta izkaznice za sladkor in kavo,
V. krušna komisija, ki je dosedaj ura-dovala v prostorih učiteljske tiskarne, se nahaja sedaj v steklenem salonu gospe Goršetove, to je na vrtu gostilne pri »Novem svetu, Marije Terezije cesta.
Poročil se je Feliks Potočnik, krojač za dame v Ljubljani z gdčno. Berto Stei-ner, trgovčevo hčerko iz Inomosta.
lj Zanimivo. Že nekaj dni opazujejo Ljubljančani na raznih krajih mesta, posebno pa na Kongresnem trgu nad kostanji »Zvezde« čudno prikazen. Proti večeru, ko prične zahajati solnce, se prikažejo v zraku nad kostanji vitki temni trakovi. Dognalo se je, da obstoje ti črni trakovi iz samih mravelj, ki gredo na »ženitovanjsko potovanje«. Črne mravlje (Lasius niger L.) zroje nekoliko minut pred %9. uro zvečer in preden je odbila ura devet, je ta igra končana.
Izgubila se je od Sv. Petra cesta do Narodnega doma po Bleiweisovi cesti pred Šiško do gostilne Štepic zlata zapestnica. Prosi se jo proti visoki nagradi oddati na policijo.
Gospodarske lieiele.
Nove prevzemne cene za žito. Dunaj, 2. avgusta. (K. u.) Današnji državni zakonik prinaša naredbo urada za ljudsko prehrane, v smislu katere so določene prevzemne cene vojnoprometnega žilnega zavoda za nekatere vrste žita žetve 1. 1917. Te prevzemne ccnc so letos nekoliko zvišane, Da se kolikor mogoče pospeši do 15». novembra oddaja nove želve, dolorn nova
naredba posebno nagrado 2 K za metrski stot pri pšenici in rži. Povišanje žitnih cen ne bo obtežilo konsumentov.
Umetna moka? Švedska kemika Schwagers in Lekander sta več mesecev poskušala napraviti umetno moko. Kakor trdita, se jima je to v polni meri posrečilo.
—	Vinske cene v bizeljskem okraju so tako-le določene: namizno vino 2 K 80 v. do 3 K 80 v., za izbrana vina pa od 3 K 80 v. višje. V Slov. goricah bodo cene še višje.
—	Nova krušna primes. Posestnik Andrej Pugl v Gostingu je napravil poizkuse s hruškami kot primesjo h krušni moki. Poizkusi so se obnesli, Štajersko namestništvo je dalo nalog, naj se nakupi večja množina hrušk, da bodo poizkuse nadaljevali.
—	Kako je o tobakom? Z Dunaja poročajo, da se tobačna uprava peča z načrtom, kako urediti prodajo tobaka, da so napravi konec samovolji razprodaj alcev in se tobačni izdelki pravično razdele med prebivalstvo. Nove določbe v tem oziru sa uveljavijo še tekom letošnje jeseni. Položaj tobačne produkcije je pa tak-le: Domača pridelava tobaka: v Galiciji, južni Tirolski in v Dalmaciji je silno nazadovala, da no rečemo popolnoma izpadla. Občutno j a padla tudi produkcija na Ogrskem, in to ne samo radi pomanjkanja delavnih moči, marveč tudi zato, ker se ob sedanji draginji žita pač ne izplača ubijati se s pridelovanjem tobaka. V mirnih časih so imeli na razpolago približno 500.000 met. stotov tobaka; od tega smo pridelali doma 350.000 met stotov. In sicer nam je dajala Ogrska po 300.000 met. stotov, sedaj le 140 tisoč, Dalmacija 28.000, sedaj samo 3000, Galicija 20.000, sedaj nič, južna Tirolska 3000, sedaj nič. Iz inozemstva smo uvažali 150.000 met. stotov tobaka; sedaj grškega, kavkaškega in ameriškega tobaka sploh več no dobimo, srbskega in rumunskega pa nekaj časa tudi nismo dobivali. Sedanji suši po naših tobakarnah se torej ni čuditi. To pa tem manj, ker smo svoj izvoz tobačnih izdelkov šele zadnji čas močno omejili. Izvažali smo v mirnih časih po 37'8 milijona cigar na leto. in sicer je bilo 32'5 milijona samo vir-žink. Naša tovarna za cigarete v Mo« nakovem je izdelala doslej po 3*3 mi-jarde cigaret na leto ter je zaposlovala 800 delavcev. Meseca avgusta letos bo svoj obrat zelo omejila ter bo izdelala samo še 500 milijonov. Doma se nam ta omejitev ne bo posebno poznala, ker smo v mirnih časih producirali po 14 milijard cigaret, sedaj pa samo še 4 in pol milijarde, in za 1 in pol milijardo cigaretnega tobaka. Tobačna uprava namerava izvoz tobaka popolnoma ustaviti, pod pogojem seveda, da bo mogla razdreti še veljavne pogodbe z nemškimi in švicarskimi tvrdka-mi. Dalje teko pogajanja s vojaško upravo glede znižanja vojaškega tobaka; dosedaj je zagotovljeno, cla dobi civilno prebivalstvo tri četrtine normalne potrebe cigar, nad četrtino cigaret in približno četrtino tobaka za pipo.
Eonserviranje kumar, zelja in pa-radižnika. Urad za ljudsko prehrano je splošno dovolil, da se smejo kumare vlagati in predelavati, oziroma konser-virati paradižniki. Ravno tako je dovoljeno izdelovanje kislega zelja. Prepovedano pa je navedeno blago pripravljati za kasnejšo porabo potom sušenja.
Cene tobaku so na pritisk angleškega finančnnga ministra 16. julija znižali na Angleškam, in sicer cenejšim vrstam za unco 10 vin., srednjim vrstam pa za 5 vin.
šest dni boš delal, a sedmi dan beračil. Severočeški „Dennik" poroča iz Falknova, da je bil dne 30. junija pred premogovnikom Adolf Zofija razobešen razglas: „Jutri v nedeljo se ne dela in se tako nudi delavstvu priložnost, da si preskrbi z živili. Vsak premogar naj naznani, na katero postajo bo šel in bo dobil polovični vozni listek." Po šest napornih dneh v tednu se tako pošilja delavstvo na poniževalno potovanje, da živila berači.
Oficijelna kava-mešanica. Vsled razpisa c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 12. junija 1917, št. 35.968, se bode smela prodajati od 4. avgusta nadalje le kava-mešanica, prodaja čiste bobove kave je pa ocl tega dne naprej prepovedana. V, prvi vrsti dob6 to kavo organizacije kon-zumentov, ki bodo morale svoje karte direktno poslati kavini centrali na Dunaj, odkoder dobe kavo-mešanico. Magistrat poživlja vse v Ljubljani obstoječe organizacije, konzumna društva vštevši, da prijavijo takoj s pismeno nekolkovano vlogo i magistratu i kavini centrali na Dunaj tozadevne zahteve ob istočasni navedbi šte-viln v niih za'stooanih rodbin in rodbinskih
članov. Kar bo kave ostal«, jo bo prevzela na debelo mestna aprovizacija ter jo izročila trgovcem-detajlistom, obrtnikom in zavodom po predpisih mestnega magistrata.
Proti vrtnarjem na Dunaju. Odkar so prepovedali prosto kupčijo z vrtnarskimi pridelki, ne prihaja na dunajske vrtnarske trge sploh nobena zelenjava več. Sedaj so sklonili uvesti posebne nadzornike za vrtnarske nasade, ki bodo oblasti naznanili vsakega vrtnarja, ki ima pridelke, pa jih noče poslati na trg.
Zgodnja jesen v severni Nemčiji.
Iz Berlina poročajo, da se ondi že oglaša jesen. Lipam je že odpadlo listje, rastline ovijalke že žare v rdečem jesenskem oblačilu. Zunaj na prostem že cvete vresje — za tedne prezgodaj —, jerebikove jagode so dozorele, kar se drugače zgodi še-le koncem avgusta. Po kratkem, suhem poletju prezgodnja jesen.
Hrvatski šotor.
Zagreb. 31. julija. Danes dopoldne se je zopet sešel hrvatski sabor. Vloženih je 17 interpelacij. Na dnevnem redu je razprava o indemniteti , Poročevalec posl. dr. Lorkovič.
Zagreb. 31. julija.
Soja so nadaljuje. Na dnevnem redu so interpelacije. Ko interpelira poslanec Radie, zapusto poslanci demonstrativno dvorano tako. da ostane v nji j samo č poslancev.
Zagreb. 1. avgusta.
Zsfotok sov ob pol enajstih. Na dnovnom rodu ;o nadaljevanje razpravo o in o. orani i o ii. Prvi govori dr. baron Nikoli ia. ls.;av'.;a. ca bo podpiral vlado jaro. kor jo narodu s tor so ravzoma za ujato v B-s:v. — Zs njim govori Srb dr. Budislavljevič o nacodbi. Izjavlja j s* vrv,:. r.a.ccč'ri in pravi. da jo nagod-v«;'-vri-isia $aao neuspehe. Kr.-. • ■?. Hrvxt.s.k3 naj ničesar ne r.riJtf.V:;? o-.i demokratskih elementov -ž 0>crs.ko:t.t Govori proti dualizmu in v s.'.v.Js;'v. povečane Hrvatske "t	i\y med njo in Ogrsko.
Tm .v. v o Hrvatska finančno samo-s;: v;s' ro li bil rešen spor. Istra in S': ; Vi biti izročeni Nemcem. Slo-fft.ri si.- : poMtiČrso raveden. a go-j7>;-.-;..rs.k> in finančno močan. Zato da ra.lr.ovs;i i njimi združitev, orr.th ir. ;.uinih Slovanov je ; :><■■: :>:■:.. :v ir. r.tš-onio dualiima. Srbi <c «	tcrtli r.a pravice Hrvatske.
Jtistocifno izjavo Starče-s-.rir.k-: vravs. ki ;o omocočila Sr-Vc.-m f> Sif vosiAviio na protinagodbe-v : s '. š::	tosrs s:a prišla on in
Tvi č do zaključka., da
■ ..vrJ-ovičovi stranki pra-ia s- zčrulijo vsi Hrva-
za polaganje temelja smo poklicani že tudi mi. Za to delo si moramo po vojni vsi — tudi bratje v sovražnih deželah, s katerimi nas veže enaka vera in ljubezen do krščanskih idealov — podati roke. To zahteva v vseh državah upostava naše evropske kulture, ki ima svoj višek v krščanski kulturi.
Pogrešane družine s Primorskega.
Iščem svojega brata vojaka Valentina Podgornik iz Bilj na Goriškem. Pojasnila prosi njegova sestra Marija Podgornik, begunka iz Bilj št. 135, sedaj na Verdu št. 117, pošta Vrhnika, Kranjsko. — Iščem svojega sina Antona Ciglič, doma iz Št. Florijana pri Gorici, ki je bil še pred enim mesecem v Brucku ob Litvi. Pojasnila prosi Anton Ciglič, begunec, Poljanska cesta 50, Ljubljana. — Anton Lipicer, Dunaj XVI., Wilchelminenspital, Pav. 24, išče Franca Zdroš (Rudžgar), ki je bil 1. 1915. v Plaveh pri orožnikih, in Leopolda Prinčič (Tinču) (oba iz Kurinšča, Kozana), ki je bil 1. 1915. v Kojskem pri orožnikih. Kdor kaj ve, naj mu blagovoli poročati. — Morebitna poročila o Jožefu Rožič, Strgarišče, Krasno (Brda), o Antonu Roči, istotam in o Janezu Kristančič, Furlanišče, Krasno, naj se blagovolijo poslati na Zmagoslavo Obliubek, Dunaj X., Sonleitnergasse 29 4.
—	Ivan Toroš, Wiener-Neustadt, Kriegs-spital, Bar. 1, želi poročil o svojem stricu Nandu Toroš iz Medane (Kužinšče). — Iščem svoja dva brata Antona in Josipa Cenčič, Robedišče št. 7, p. Breginj pri Kobaridu na Primorskem, o katerih že eno leto ničesar ne vem. Josip je bil pri k. und k. 11. Armee-Komp., Anton pri neki k. und k. Baukomp. 16 97. Iskreno prosim, kdor bi kaj vedel o njih, naj blagovoli sporočiti na naslov: Alojzij Cenčič, Kan. Mun. Kol. 1 22, Feldpost 385. — Iščem Andreia Rutar iz Dolja pri Tolminu, o katerem ne vem že 25 mcsecev ničesar. Služil je pri 97. pešpolku. Prosim, če kdo kaj ve o njem. nai sporoči Andreiu Rutar ali pa Apoloniji Rutar, Zakriž št. 9, p. Cerkno, Primorsko.
—	Komu ie kai znanega o Antonu Žižmont iz Vogerskega št. 112, p. Volčja Draga pri Gorici. Primorsko, o katerem od meseca iuliia 1916 ne vem, kie da ie. Prosim, naj sporoči na naslov: Feliks Žižmcnt, Više-Olčedojev. p. Nemerč, Gaber, Podolsk, Rusija.
'anouanie

enifbenct ponudba

Mladenič, star 26 let, prost vojaščine, sposoben za vsako delo, obrtnik, z 12.000 K, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali mlado vdovo v starosti 20—30 let s primerno doto ali trgovino. Ponudbe s sliko (ki se vrne) se prosijo pod številko 1877 na upravo SLOVENCA. Tajnost zajamčena. 1877
Proda se lepa, 3 leta stara
kostanjeve barve. Poizve se v Vižmar-jih 59.	1892
Blaž Janeap
pleskarski mojster
veC let pri tvrdki brata Eberl, se prporečam slavnemu občinstvu kot inveiid za stavbena in pohištvena dela.	1890
Delavnica: Oražem, Ereg št 6.
X-*	X--	X** '. . .. .*,.	..^
Proda se
U 42/17—5.
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
S sodbo c. kr. okrajnega sodlSča v Senožečah !).fi 1917 U 42 17—5 oziroma s sodbo c i;r. deželnega sodišča v Ljubljani Bi XII 35-/17 od 16. 7. 1917 je bilo razsojeno: Obtožena Josip in Antonija Zenko posestnika iz Gorenjih Vrern št. 137 sta kriva, da sta v času od 15. 4. do 15.5. 1917 v Gor. Vrernah, izkoriščajoč vsled vojske nastale, izvanredue razmere, zahtevala in si pustila plačati za potrebščine, namreč ovčji sir, očitno čezmerne cene, namreč po 12 K 1 kg in v slučaju Antonije bila po 16 K 1 kg in »tem zagrešila prestopek po g 20 ces. naredbe od 24, 3. 1917 št. 131 drž. zak. in se obsojata radltega po § 20 ces. naredbe z uporabo gjj 266 in 230 b kaz. zak. vsaic v 5 dni zapora poostrenega z enim postom, ter Josip Zenko še v 200 K denarne globe, za slučaj nelztrljivosti nadaljnih -5 dni zapora m končno oba v povračilo stroškov kazenskega postopka po jf 369 k. pr. r, Iiazsodi se tudi, da se ima razsodba objaviti v dnevnih listih „ Slovcnec" in Slovenski Narod".
C. kr. okrajno sodišče v Senožečah,
dne 20. julija 1017.
Dr. vitez Pantz L r.
< V
' 'rt'':
fe S >
-t
.■m 'ti
Glasovirje, pianine harmonije fn ofhes!rijone
in
M nrostori
i. ICnQ3tefZ
Uubljar.s,
Kolodvorska u!i;a Z€.
124
v bližini jezera v prometnem kraju. Jos. Ftoiman, Bled.	1891
Proda se
^ m w
s Sži A m ti s i s !£g|j
2ar?5i ninii o 5 rim s &m pSaa
971
^ m. M i^S'
v L:nbliani, Cesta na Rožnik, vila 41.
HimmmmmmuiuHBKtBi	<« tmpiwmamamwB«MWi
(brez hrane) išče mirna gospodična, ki je čez dan v službi. Ponudbe na: nSlovcuec" Stalnost-1866.
• l.C-TJ s; T.-ri. L:
iti, Sefti
irisžtiia 'i.
^ : : • . ..o ooloto v csvi-• ■	. -	je. da Kt v -;
; -	>.; ; ^ tO d OCVS.1L p->
'. ':: s: ':i.-i.i: s-.ir ..:•:.'.•. v«:. Hrvati. Srbi ir, '•■: T {-.■: viii.nc: s klicem: »Prc-Č
Prnmvdftl c sr<-dsrk'0 *a oomisie- r ramj aoi ,on)C s_s rdcec. svcUc -, s.ivc *2se ir. brede -a ttainc icmr.o pobar-vi. 1 stokict.ce s pešln:no vred a 2-70. Di-Hi-nl roinsta voda, Ki Jivo po- K) U> rdei- r <iz Uca. Ue-nck -e tu-		# "^V; < h.*" .• <1
	dori-» 1 stek er..ea s poJ;r.i- ,-a J r.e vred K >4.-. Pov»ttc{	
	v >i:sre> >ct Naslov za I3\ G S O LIL H. droierlla pri r.nrehi, Erao iVorava. " .\\5	
ia CfjfiM v bližini Ljubljane.
Naslov sc izve pri upravi .Slovenca" pod štev. 1887.
dvonadstropna, z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, d Postojni na UiN bariesem frgu, sc pod ugodnimi pocoji prO''a. Pojasnila daje GIZELA VODOPI-VEC, POSTOJNA	(1871)
Nova dvonadstropna
i :>: ii Ztri.r:: . * :> :■■'. ': c ;,.«c-rt.'
~mr. žen, N: i^TtrEUfi

i i t.S.it S

a i.'iirari:]!i iir^n- T
T srameni »ocnkr izve: i-ribkipvite nišf •<
Ss-aimt :i:tp.- *'3rr«:tfs ;cz: nt tjsisii. k. H:	<"1: r.: jmuc feijos. Gorje
n&iafraiii.nn-, k t.;ccr.. nn-zirc-b z. zc-ii krwtgn:i;'.-.iu h^prf :• h 11 n>:i{?L V r:>txi pt-t iiurl « : ma&a nulimn: f 7' imitK bna: sir.jr au.: izmmaih. prt-nd zi i,i «nxi'.i. jštrnjsam: .'»brthunt "nrc.i iii."1";;!;:!! «:iiinm «t.n>nni r Tii.r.:t.ir<nifiit la-hrttfc n m-p'ihil niiri: "j «£!;)icmt nnrtitr; i: ir ai TU! T'!:;::; :::	ž*fi<cn:, nt 2>t hno:
itsli 1 bob:	k; iiett 1 tri itr*,-f-. vnm
Tfiiimis t-prii{;tr;«. ia> n pi>': vclikofit jr ^r.wji<cnii "-re&Mgt m nn r>-{ z.u t:x- r mrij-ir :t.i : v'.y.r.Tt'v.rT<i irrvt nt hiutji :: i:-'- nprf-jiitt."' Kalfesror '-umi:: Dii-čD: b: pt: merti: toh ht t. nn: k k g t :xi. : TrnSf šel iti nr:ii ci it ».Tt-ružnil; dt ndr.ol)tEjp -«m r. ktr u uničila vnina'
M	at nas pribadaj m;: nr-
ntfi pgbi p-ab-enic kt verii ruR-m ::t-lact-i izražat ntnn- mac.	sftdt s« t
j«rwnrt n pismi » rit.ri:;:!ČrioUiea smitiji "uzn-tt-iiti; ma.-i:'.-!.' : t-ata '"D-ufar ii a.--aahnas-. ivspcti si rasjarnet®! ruc rt:-"a«;n razme: w	vema Kabnr-
kni br tmki manami«, praaidctt nr ;:n ia nrilitihncan »araiincir. naračnem ix j|r>-snnilarHknir aanr&r.t it a:isaba: t ferj;! kuhumen :>r.r-1, nam -j ntložamt '-r .n naiata, nt rcau i £ Tamt. iz&icrt pnsiedir »«» w mnrema prn^icdsjt,. askuristmie i
bitlJUT AtlOn-UJt *"l VB i f .^T.Tir •■{:•{■ i{
VMikakn: a-cr i.aa; bnda:i;n ^avari .~iian»
Išče se pošten, zanesljiv
rski pomočnik
z.!. Tf. l\ i-T.Cii. i«? :•■. % :•'. ikep« opravka Isto-if * v rs "iM.t. saesatsk. vajenec, če nio-le :c. r	<srr?.v:lu. Ponudbe
r.i Aiirs H.tii-:r.. rasfii T Š£c-f.'i Lcki. -S)
i" VII. 4" 17 5.
Y U.ML X:m mi Visiva mfal
Z. ir. .-tertrnt seč.-, .s v LvuM-^-i rs:-
: j. ; 77*..75.r,	. : , : .i :; .• Lo-
t<-7.:& l-.re.-.ra, favos ai-Rt Lzr \ 1 r,V. ;.;-.!. iV . f.;.<,	ji.	::;.: .\i yo i
'. c.«a.r>"!.f z.;.-s :.z.c it. • .v. SteT. Svit 4HL saifc. v	<c, kr. dež sod.
f-'•;:-.ki. t 7>: k:..: r;.7A7a . -.:z	c-c-a c
;	i.. ;.M.c.i.<.7. r. s \ :	:.. p
.'ijTTjiiT, i p^&TI&l	"TvVne^A
:: .:; za.	I. ■ j.i.r.v. t-..
j.;':;.:; Swi(ir r.r. > ;f
«7i.')77 in: i: Eitfc	> i :v_\. V
ras~;<.ra ;."■:	■. ; \c ::;:. .i.
Eiittn-Kl r.t 7.f>tri.. 7,r : c-1 'oo - ; :v.f c-tzc.
nimmtii. lli t .ii. Ml a sfcc i&Ftii am jj« « tb«u zcafcrt-
B 5 ^
5.va s (fst
11 i ^ €1
Vi
z vrtom v S?. Šiški (Ljubljana) se proda, —
Več se i:ve na štev. 62 v Domžalah Gorersko.
0©00©3©©®6)6>65€)6)©©
EV 135.17.
r«	ssa
1 II
od 2i cm dalje, dres, gozdno seno, iistie, oglje,
se išče za vojaške namene
v i "i- ini iolosnlce. Nat^ača? poaudfce roti »Delitvci na razpolago« a a uprs.v-t.ištvo list.,-..

Lesni delavci
se iščejo za takojšnje delo in nastop;
2 uri cd ieiemice v bližini FsldMrtihaa ns Zo> rcšseia.	v iepts. fraiJiistesj -foiti za
pr.pravFaa;e 4 Eictie ioiglli KIsk1: t irtj«" :a lesa za paj-lmire nai iflK'1 s»aoT. Dt:: traja do sneri ia wdi pnb-odn^e seia. Dcrri izirzju pi&iA. ;.rei.ri£!& ki jo preskrbi Jelsrei ie }ini..;irk	r>. 2/elif*4-f
delavcev 2 naldeisvceni. a: rasa!77.t t"!"! bgJM. Istotaiko s? iire irar-ia 1,23.3? na pmr dobro dvošaate i.ajo os trarisiiio t Fe! isiacaar. talkoj. De!© celo itto. VpiaSanJ« zt ~zzzzto .Sloveča-	1106 5e-l«iaofctoTiies&"
S."tw !M. M*rr i, ort. i iiin
M>iGSl rif i ram
nmiT'' Iliri it nipinu
!3RfarskB
lir i:ratt II R! ti ti:, to! mnitnt i !,	m 3 n « j M
"crt miir.n; 1 i. nnaimU; mnbnt M	iSljlf i » JJ
: i.motillnm ! :nu Jiimilniniii f ti r—	muuvi
jksO m!u • i- - c&Mre
C:ro Sšr.dor, istanaj	Sar; Vlrfs fc It.
m roc.:.f s ::,f i4.ta«cr& «! -rtiči v.fot r.asu"
..77 : A..
sarfitf na~f'.•.:•! 5 ■ :•: i i
'.' S <:>
r.uctri, v.fir T..- j JSK t. n. t < v>jnrt; ksrrn-tik.1 «ErfiJifer >.
fin .f.'i i «.5 r.fičfir.f Misarsk? z,}. m« :•: ••!•: . at :.t>z-: * saaaf t.: traS zi.
</...:	. rt.;".. k .h p ;••
vontif zt -"unsa.
.-. ;< :■;; vr »tttinbt t 1; tV.vai.' r £i. VIL.
aof 2D L' t: .'
-•7 Ef h.rt:
:' up i m vsako množino
1: .-.š :o.o j c .c r < "c.c	'i ; ..vviv


»a i«ro»!$ha aezeir.a ^ottrutnica
n a d c; fine .1 .vllfniske m reaiaf. ne dno i a Aro.stvone asvar« rahn.^«« v lj ubija ni, Marije Teresije s est a 12/11
m m 1
v;eih velikosti o-d vi m a r i:g s n]a ali! m»a
.
i 31'
f-	0 shftft.
t-j..«.r'i.	»SS4
" tfii »Lctaiifikf Tifii-amt «
z. t. 4
rriiMn-t "STsrov.v:;? OA t-.0ž.;v<?tu- s.tr.rt,	c^t mtM
„ .C'^	3	cesconns m strehi MVW«
-v- ,irrr»- 5n-M Uri; \i m-rii--. Btt rtaJf. Hi:|ii»čw;iii W » »irffimu,
• .• " ■ - S. 1	."'.■>'! •	:' .V.>	I	V^M:
'/.<••,,', A', ><? Sfi'." ; ::.ts.	; fi;-, .'. i	fi.-^v
.v.-	Cvv.'\»v.v. v..-<v;.- M >/*f.l Moikr'
. s: i