List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 19 Leto XVIII. Titovo Velenje, 9. maja 1984 Nagrada zvestobi Gorenju Pred delavskim praznikom, je prejelo v Gorenju 463 delavcev priznanja za deset let dela, 120 delavcev za dvajset let in dva delavca za tridesetletno zvestobo Gorenju. Jubilanti, zabavala sta jih New_swing kvartet in ansambel ŠIK, so z veseljem sprejemali iskrene čestitke in Pomoč Gorenju V sanacijskem programu za rešitev iz gospodarskih težav je predvidena tudi širša družbena pomoč Gorenju. Tako se je kolektiv REK “Franc Leskošek Luka”, Titovo Velenje, odločil, da bodo v soboto, 12. maja 1984, delali normalno v vseli 3 izmenah. Enodnevni zaslužek bodo namenili za sanacijo Gorenja. Akcijo vodi koordinacijski odbor sindikata REK. Omeniti velja, da so bili delegati Rudnika lignita Velenje med prvimi, ki so se zavzeli za pomoč Gorenju. obujali številne spomine na vsa ta leta, ko so skupaj gradili Gorenje in mu utirali pot v svet. V teh letih je Gorenje izdelalo dvajset milijonov velikih aparatov in jih velik del tudi izvozilo. ..V to, kar je Gorenje dalo družbi pozitivnega, pa je vtkano tudi vaše delo. In morda najlepša leta vašega življenja," je dejal slavnostni govornik Jože Kuder, predsednik ZKPO Gorenje TGO. Dejal je,' da na jubilante dela računa Gorenje kot na najkvalitetnejši kader, preizkušen in bogat z delovnimi izkušnjami in znanjem. S svojimi sanacijskimi prizadevanji smo, kot je dejal govornik, okrepili zaupanje družbe v Gorenje, zato moramo z njimi tudi nadaljevati. „V vseh teh nalogah, ki nas čakajo, pa vidimo vas, spoštovani jubilanti. Vi predstavljate jedro našega delovnega kolektiva. Preizkušeni in prekaljeni delavci, oboroženi s praktičnim znanjem. Potrjeni v zvestobi Gorenju" je dejal Jože Kuder, ki je tudi poudaril, da delovni kolektiv, ki v svojem jedru nima takšnih delavcev, nima na čem graditi. Leto kakovosti TEKMOVANJE MED TOZD NA PODROČJU KAKOVOSTI V OKVIRU ”LETA KAKOVOSTI GORENJA” Kot smo že poročali,je v programu leta kakovosti Gorenja na področju izobraževanja in motivacije za kakovost določeno tudi tekmovanje med TOZD na področju kakovosti. Tekmovanje se je pričelo 3. maja 1984. Končni cilj na področju kakovosti mora biti izboljšanje kakovosti za 20 odstotkov glede na raven kakovosti v letu 1983. Kakovost spremljamo na naslednjih področjih: 1. Kakovost proizvodnih procesov: • Odstotek popravila (surovinska predelava, površinska zaščita) predmontaža — kosovni sistem. • Število točk na enoto proizvoda (montaže)— točkovni sistem. e Odstotek izmeta domače predelave in odstotek izmeta kooperantskega materiala po krivdi domače proizvodnje glede na vrednost polizdelka. 2. Izhodna kakovost z deležem izdelkov s stopnjo popravila v odstotkih. 3. Zanesljivost izdelkov na domačem trgu (povprečno število odpovedi na izdelkih v garancijsto dobi). Kakovost po omenjenih pokazateljih kakovosti bomo spremljali mesečno in dnevno. Rezultate kakovosti bodo evidentirale službe kontrole kakovosti tozd v urejeno statistično kontrolo dokumentacijo (SKL), ki jo bodo oddajale v Sektor kakovosti - Služba informatike kakovosti in v računalniško obdelavo. Na osnovi urejenih rezultatov bomo pokazatelje kakovosti evidentirali tabelarično (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje na 3. strani; Delavci na klasičnem montažnem traku tozda Pralna tehnika so pred prazniki dosegli nov proizvodni rekord — več o tem na 3. strani. Poslovni uspeh v prvem tromesečju 1984 POROČILO O POSLOVANJU GORENJA TGO ZA OBDOBJE OD l.l. DO 30.3.1984 Naloge in cilji poslovanja, ki so predvideni v sanacijskem programu in letnem planu, so za leto 1984 zelo obsežni in zahtevni. Poslovati bi morali brez izgub iz tekočega poslovanja, kar najbolj in racionalno izkoristiti vse obstoječe proizvodne zmogljivosti, bistveno povečati konvertibilni izvoz in produktivnost dela ter pripraviti ukrepe za dolgoročno stabilno poslovanje. Pogoji poslovanja so bili v prvem četrtletju bistveno slabši od načrtovanih, posebno zaradi povečane disparitete med cenami surovin in gotovih izdelkov ter zaradi nelikvidnosti, ki ima glavni izvor v nepokriti izgubi iz preteklih Z velikimi napori delavcev Gorenja in ob razumevanju dobaviteljev je bila v prvem četrtletju tekoča oskrba. Id je pogoj za povečano proizvodnjo, zagotovljena v taki meri, da so bile kapacitete polno, čeprav dohodkovne ne vedno optimalno, izkoriščene. V naslednjem obdobju pričakujemo ugodnejše pogoje poslovanja in realizacijo letnega plana tudi na področju dohodka. Sedanje cene in likvidnost pa ne omogočata doseči za celo leto planiranega obsega poslovanja. Pri sedanjih cenah se že ustvarja izguba za večji del proizvodov. Ob nespremenjenih cenah bi morali iz proizvodnje izločiti proizvode, ki ustvarjajo največje izgube, pa tudi oskrbe zaradi znižanja likvidnih sredstev, zaradi izgub, ne bi bilo mogoče nemoteno zagotavljati. V prvem četrtletju so bili doseženi naslednji globalni rezultati poslovanja. Izdelano GORENJE TGO 31. 3. 1984 je bilo za 8.097 mio din izdelkov, kar je po količini 42 %, po vrednosti pa 134 % več kot v enakem obdobju lani. Polovico količin je bilo izdelanih za izvoz. Izvoz na konvertibilno področje je povečan za 43 %. Povečan obseg proizvodnje je bil dosežen s skoraj enakim številom zaposlenih (indeks 101) kot v lanskem letu, s tem da se je produktivnost povečala za 32 %, v skladu s sprejeto obveznostjo pa so vsi zaposleni opravili 6 dodatnih delovnih dni in zato se je število opravljenih ur povečalo za 13 %. Celotni prihodek je dosežen v višini 12.555 mio din, kar je 128 % več kot lani v istem obdobju. Porabljena sredstva pa so se povečala za 12.180 mio din, kar je 143 % več kot lani, od tega so izdelavni stroški 9.427 mio din ali 164 % nad lanskimi. Posledice neusklajenega porasta prihodkov in stroškov se odraža v ustvarjeni izgubi, ki je bila v mio din dosežena v višini 1.153 mio din (1.309 mio din izgube — 156 mio din ostanka dohodka). 575 mio din izgube je nastalo iz poslovanja GKE in sicer zaradi stroškov in večjih tečajnih razlik za depozite in obresti, 578 pa je izgube iz tekočega poslovanja. Zelo intenzivno je potekala dejavnost na raznih področjih dela, predvsem pri reorganizaciji, nagrajevanju ter na projektu OGOR. Vse projektne skupine OGOR so pričele z delom, nekatere sprotne naloge pa so že realizirane. Reorganizacija je samoupravno sprejeta, pripravljeni pa so že potrebni akti za konstituiranje. Na področju nagrajevanja se pripravlja sistem nagrajevanja osebnega prispevka in nova analitična ocenitev delovnih opravil. Teletekst tudi na TV Ljubljana TOZD Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek Ostanek ČD Izgube Kuhalni aparati 2.025,7 79,9 35,7 17,4 Štedilniki 1.425,4 174,1 78,8 8,6 Elektronika T.V. 552,9 — — — 846,7 Elektronika Ptuj 247,4 47,5 — 19,5 Pohištvo 110,8 14,0 — — 21,8 Pralna tehnika 2.408,2 150,4 90,7 37,9 Hladilna tehnika 1.039,5 12,1 — — 108,9 Zamrzovalniki 1.794,3 — — — 308,9 MGA Nazarje 243,3 95,6 75,1 47,9 Galvana 387,7 53,0 20,8 3,0 Embalažnica 80,7 20,7 13,8 5,7 Plastika 597,1 52,6 15,5 1,7 Kondenzatorji 224,2 24,3 14,0 1,1 Kompresorji 628,1 32,5 14,7 5,5 Vzdrževanje 137,4 64,5 48,0 4,4 Avtopark 64,5 28,6 20,9 4,4 Orodjarna 150,7 51,3 35,8 7,6 Gradbeni elementi 218,0 48,0 31,8 8,9 Gostinska enota 55,7 6,0 4,8 3,7 DSSS 163,1 103,8 86,9 1,7 Gorenje TGO 12.555,0 1.056,0 587,0 156,0 1.309,6 kompenzirane izgube 1.153,5 Prejeli smo... Pohvala kvalitetnim in praktičnim izdelkom Gorenja V uredništvu Informatorja smo prejeli pismo Živorada Stevanoviča, delavca iz Prizrena, v katerem piše, da ima zamrzovalnik, pralni stroj in štedilnik ter vrsto drugih manjših aparatov Gorenja, s katerim je zelo zadovoljen, zato se je tudi odločil, da napiše pozdravno pismo vsem delavcem Gorenja. Pravi, da so naši izdelki zelo kvalitetni in praktični. "Kot uporabnik vaših proizvodov”, je zapisal v pismu, "upam, da boste ostali v samem vrhu izdelave in kvalitete bele tehnike. Čestitam vam in verjamem, da boste nadaljevali z dolgoletnimi izkušnjami v delu in proizvodnji širokega asortimana izdelkov. Vašemu cenjenemu in spoštovanemu kolektivu širom domovine -veliko toplih pozdravov in veliko uspeha pri nadaljnjem delu." Začetek eksperimentalnega oddajanja teleteksta v sodelovanju z Gorenjem V ponedeljek, 7. maja, je tudi na ljubljanski Televiziji zaživel teletekst. Lastniki barvnih televizijskih sprejemnikov, ki imajo vgrajene deko-derje, lahko odslej s pritiskom na gumbe daljinskega upravljalnika prikličejo na ekrane najnovejše informacije. Z uvedbo teleteksta je dana osnova za hitrejši razvoj informacijskega sistema, večjo povezanost sredstev javnega obveščanja in bolj sprotne informacije. Na Televiziji Ljubljana pa bodo v kratkem uvedli tudi video strani, ki bodo v pisani besedi sporočale aktualne vesti, podatke ter zanimivosti iz domovine in tujine. Videostrani bo Televizija Ljubljana predvajala vsak dan na 1. programu in sicer pred in po zaključku sporeda, nadomestile pa bodo sedanja poročila. Pri uvajanju teleteksta in videostrani je Televizija Ljubljana sodelovala z Gorenjem, ki je dobavilo naprave in tehnologijo za pripravo in oddajanje. Rekord tudi na klasičnem traku v Pralni tehniki V tozdu Pralna tehnika so si delavci tudi v aprilu zelo prizadevali za izpolnitev delovnega načrta. Svoj mesečni plan so dosegli s 93 %, vendar so delavci, ki delajo ob klasičnem tekočem traku, dosegli nov proizvodni rekord. 25. aprila so dnevni plan presegli za 78 % in v osmih urah izdelali 375 pralnih strojev. Več o tem uspehu sta nam povedala delavka v montaži JOŽICA JUVAN in mojster MARJAN KOROTANČNIK. Jožica Juvan dela v Gorenju kot sestavljalka že 14. leto in vseskozi je ob tem klasičnem montažnem traku. Takole je povedala: »Tre- nutno delam pri natikanju programatorjev na vodnik . V zadnjem času je delo kar dobro organizirano, pred nami so velike delovne obveznosti. Zato smo se v oddelku dogovorili, da bomo plane kar najbolj presegali. To nam uspeva in smo vsi zelo zadovoljni, pa tudi slišimo pohvale. Samo, če bi bilo dovolj materiala, spodbude za več dela nam ne manjka.” Uspeh je ocenil tudi mojster Korotančnik: „Plan montažnega traku je 340 strojev s 53 ljudmi. Rekord smo dosegli 25. aprila, ko je 44 delavk in delavcev izdelalo 375 strojev. Sicer pa smo dneve pred prvomajskimi prazniki izpolnili z res velikimi dosežki. V povprečju smo vsak dan dosegali plan s 130 %. To smo dosegli z veliko volje vseh sodelavk in sodelavcev in res moramo pohvaliti njihovo pripravljenost za delo.” Do konca leta čakajo delavec v tozdu Pralna tehnika še velike naloge. Skupno predvidevajo proizvodnjo kar 425.000 pralnih strojev. To pomeni 1600 pralnih strojev dnevno. K temu planu veliko prispevajo tudi delavci ob klasičnem traku. Zato je njihov dnevni rekord toliko bolj cenjen. Leto kakovosti (Nadaljevanje s 1. strani) in diagramsko na oglasnih deskali v proizvodnih tozdih. Izračuni pokazateljev kakovosti se opravijo po posebnih formulah. Tako za vsako področje dobimo določen rezultat — koe-fecient ”K” . Izhodišče za izračun je dosežena povprečna kakovost v letu 1983. ”K” za posamezni pokazatelj izračunamo tako, da doseženo kakovost v tekočem mesecu leta 1984 delimo z doseženo povprečno kakovostjo v letu 1983. Pozitiven ”K” v % predstavlja izboljšanje kakovosti, negativen ”K” pa poslabšanje kakovosti. V DNEVNE pokazatelje kakovosti vključujemo podatke zaključnega statističnega prevzema in izmeta po krivdi domače proizvodnje. Rezultati dnevnih informacij kakovosti TOZD bodo vidni na oglasnih deskah. Rezultati pokazateljev kakovosti bodo tudi objavljeni v Informatorju. 10ZD. ki bo najbolj izboljšala kakovost po določenih pokazateljih kakovosti glede na leto 1983, bo prejela plaketo oziroma priznanje za kakovost v ”Letu kakovosti Gorenja”. TOZD ("finalisti”), ki bodo imeli najmanjše stroške zaradi slabe kakovosti glede na vrednost proizvodnje, bodo prejeli plaketo oziroma priznanje za kakovost v ”Letu kakovosti Gorenja”. Tomaž Strniša Nagrada zvestobi Gorenju (Nadaljevanje s 1. strani) Jubilantom, dvajsetletnikom, ter Vinku Klinarju in Ivanu Vrhovniku, ki sta v Gorenju že trideset let, pa je v imenu ZKPO Gorenje SOZD spregovoril tudi njegov podpredsednik Andrej Kržič. Ob tem, ko je slavljencem čestital ob delovnem jubileju in se jim zahvalil za njihovo delo in pripadnost Gorenju, je orisal tudi naš sedanji trenutek. »Skupaj z vami in vsemi prizadevnimi delavci Gorenja smo zarisali smernice in osnove za novo, zdravo rast Gorenja. Izdelali smo sanacijske programe, ki jih tudi že izvajamo. Izvajamo tudi projekt celovite obnove Gorenja, uresničujemo novo samoupravno in poslovno organiziranost ter izgrajujemo nove, boljše družbenoekonomske odnose in čvrstejšo povezanost v sestavljeno organizacijo,” je dejal Andrej Kržič in nadaljeval: »Srečujemo se seveda tudi z mnogimi težavami. Tu je predvsem izjemno težka likvidnostna problematika, potem naraščajoča neskladja v cenah, tudi oskrba se še ni dovolj normalizirala. Vendar pa lahko ocenimo, da smo z vsemi našimi dosežki in izdelanimi sanacijskimi programi le naleteli na priznanja in podporo širše družbene skupnosti in združenega dela Slovenije,” so bile besede Andreja Krži-ča, ki je svojo čestitko zaključil 'Z željo, da bi vsi jubilanti v Gorenju dočakali tudi zasluženo pokojnino. Priznanja, ki jih danes prejemate, so le simbolična zahvala za vsa ta leta, priznanja vašemu delu in pripadnosti Gorenju. ŠTAFETA MLADOSTI V Titovem Velenju bomo v nedeljo, 13. maja 1984 lahko pozdravili štafeto mladosti, ki jo bodo naši mladinci sprejeli ob 14.30 na Titovem trgu. Že pred prihodom štafete pa se bo na Titovem trgu ob 13.30 pričel bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovala številna velenjska kulturna društva, pevski zbori, plesne in folklorne skupine, godba na pihala, rock skupina in še bi lahko naštevali. Podoben program pripravljajo tudi na Glavnem trgu v Šoštanju, kamor bo štafeta prispela ob 14.55 ter potem nadaljevala pot preko Za-vodenj na Sleme. ZAVAROVANJE PRI REKREACIJI Služba varstva pri delu obvešča vse delavce, da se v skladu z 8. členom samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva poškodbe, dobljene pri organizirani rekreaciji, ne obravnavajo kot poškodbe na delu. Torej za te poškodbe nista priznana 100 % nadomestilo osebnega dohodka in tudi ne odškodninski zahtevek v zvezi s to poškodbo. Služba varstva pri delu bo tovrstne poškodbe sicer registrirala, odškodninski zahtevek pa morate uveljavljati s potrdilom službe za rekreativno dejavnost, da je delavec resnično zastopal interese delovne organizacije. Zahtevek morate vložiti pri pravni službi Gorenja. Izpolnjevanje proizvodnega načrta -1984 % JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL _ 070/ 100 % ti//0 S 1 96% t 9« . 9§% -93%- 95 % 1 1 j i i T i 92% • i i i s 1 90 % 1 1 1 i i i i i i l i i i i 85 % 1 1 l i i i i i 1 1 1 1 i i 80 % 1 1 i i i i i i 1 i l l 1 l i i i 1.-31.1. 1,—29.2. L—31.3. L—12.4. do 20. 4. do 26.4. Prvomajski izlet-Rovinj Letošnjega tradicionalnega izleta v Rovinj se je udeležilo rekordno število delavcev Gorenja in članov njihovih družin. Kar 384 izletnikov se je v četrtek, 26. aprila, vkrcalo na avtobuse in se podalo Rovinju in prazničnim dnem naproti. Večina se je odločila za petdnevni izlet. Po treh dneh se je vrnil le en avtobus izletnikov. Program rekreativnih in družbenih aktivnosti je udeležencem tudi letos ponujal obilo možnosti za zdravo in vedro preživljanje odmora. Da je bil posrečeno izbran, potrju- inreli sreče. Dež in veter sta jo nekajkrat zagodla rekreativcem, zato pa so prišli na račun tisti, ki so nabirali zalogo spanja. Družabno življenje je bilo razgibano, popestrili pa so ga še mladi plesalci velenjskega plesnega kluba, ki so vsem udeležencem izleta pripravili prijeten plesni večer. Udeležence izleta je vsako jutro pri zajtrku pozdravila sveža številka posebne izdaje Informatorja za šport in rekreacijo, v kateri so bili zbrani vtisi minulega dne in program za tisti dan. Zdaj, ko so zbrani vtisi, jih lahko strnemo v enotno oce- je velika udeležba na jutranjih trim tekili, tekmovanjih v mini golfu, odbojki, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, mini nogometu, šahu, streljanju z zračno puško in pikadu. Udeležencem pa so lepi športni in sprehajalni tereni ponujali tudi druge užitke. Žal letos z vremenom nismo V soboto, 4. maja 1984, so otroci delavcev tozda Servis in maloprodaja preživeli "delovni" dan v Gorenju. Najprej so si ogledali delo svojih staršev, nato pa so jih upodobili na listu papirja. To je bilo posebno doživetje za otroke in tudi starše, ki si lahko dela svojih otrok ogledajo na razstavi. Udarniško delo v proizvodnji no: velika udeležba, dobra organizacija, prijetno bivanje, lepi spomini in prihodnje leto gremo spet! J.P. Tudi v prvem polletju letošnjega dela se v proizvodnji nadaljuje udarniško delo. Tako smo delavci Gorenja lahko hvaležni vsem, ki pridejo med nas, ob tekoče trakove in stroje. Takšno delo je tudi ena izmed oblik širše družbene pomoči Gorenju, seveda pa ni edina. Do konca aprila so delavci Vegrada opravili 6000 delovnih ur v tozdih Gorenja. Delavci Kulturnega centra Ivan Napitnik so opravili 40 ur, zelo uspešni pa so tudi delavci Vzgojno izobraževalnega zavoda Titovo Velenje (osnovna šola Antona Aškerca 278 ur, Veljka Vlahoviča 320, Karla Destovnika Kajuha in XIV. divizije 224 ur, Biba Roeck in Bratov Mravljak 360 ur. Tudi za mesec maj so predvideni ”delovni” obiski. Za so- boto, 19. maja, so se najavili delavci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega (23 delavcev), istega dne tudi delavci skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti (10 delavcev) ter skupnih služb VIZ (12 delavcev). Mladinci REK-RLV, Jama Skale, so napovedali svoj obisk 26. maja s 50 udarniki. NAŠI UPOKOJENCI V aprilu 1984 so se invalidsko upokojili naši sodelavci Vinko Ločan iz tozda Servis in maloprodaja, Terezija Močnik iz tozda Štedilniki in Monika Praunseis iz tozda Plastika, Pepca Žvipelj iz tozda Elektronika Titovo Velenje pa se je upokojila starostno. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.