PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 197«. mrttm. Dac. C* IMV. •( tka pMi mt Um Act w cw|itm al Mwck 1, uti CHICAGO 23, ILL., 15. AUGUST A (August 15), 1#45. 'ublished Weefcly at 2801 8. Lawndale Ave. LETO—VOL. XU VOJAKI. KI PROSLAVLJAJO ZMAGO. Gornje je skupina fantov t Okinavve, ki so vojaki naše sedme armade. V sredi imajo napis, v katerem je rečeno med dragim, da je bil to poslednji grič, na katerem so se Japonci na tem otoku ie uprli, m ga končno le izgubili. Jugoslavija hoče izvršiti socialni preobrat zares MLADI PETER PRETI, DA BO ODSLEJ BOJ' "ZA SVOBODO" V JUGOSLAVIJI NJEGOVA NALOGA. - TITO ZA REPUBLIKO. - IZID TE BORBE ODVISEN OD STALIŠČA VELESIL Čestokrat so * nas "kritiki" vpraševali, čemu se osvobodilna fronta v Jugoslaviji ne izra-zi za republiko. Odgovarjali smo jim, v kolikor je bilo to v mejah cenzurskih pravil dovoljeno, da zato ne, ker sta Churchill in Roosevelt mlademu Petru svečano obljubila, da se bo vrnil na tron svojih dedov. Ljudstvo drugače odločilo A čim se je pričela v Jugoslaviji borba proti okupatorjem, so angleški agenti kmalu uvideli, da le tisti Jugoslovani se zares bore proti Nemcem, ki so ob enem tudi proti monarhiz-mu, zoper stari red in za zgraditev nove Jugoslavije na 5>ci-alnih temeljih. * Dolgo časa je slovelo Mihaj-lovičevo gibanje za vodilno v Jugoslaviji. A izkazalo se je, da je bilo veliko bližje nemškim kot pa angleškim smotrom. Zato so se Angleži že celo pod Churchillom odločili podpreti Tita in njegovo partizansko gibanje, v veri, da ga bodo pridobili Pod takozvano svojo sfero vpliva. Ker se jim to ni posrečilo, so se napram Titu in osvobodilni fronti ohladila, a k Mihajloviču niso več mogli. Bil je že preveč diskreditiran in pa kompromitiran s srbskim kvizlingim Ne-dičem in tudi zato, ker se ni več branil nacijske pomoči. Ako bi zmagal Mihajlovič, bi bila Jugoslavija približno taka v svoji politični obliki, kakor je bila do te vojne. Torej napolfa-šistična, reakcionarna In brez smisla za potrebe ljudskih množic. To je vzrok, čemu se je jugoslovansko ljudstvo s tako silo organiziralo v osvobodilni fronti in čemu sledi Titu s tolikšno vero. Ljudstvo namreč hoče ne samo svobodno Jugoslavijo, ampak v nji tudi tako vlado, ki bo imela razumevanje za ljudstvo, ne pa ga tlačila in izkoriščala, kot so to počele Prejšnje vlade. Peter se ho Srnil" Ko je Tito pred razširjeno osvobodilno skupščino dejal, da se bo nov« Jugoslavija mo- gla v korist ljudstva razvijati le, če postane res tjudovlada, in prekine z monarhizmom, je bil to "migljaj" Petru in raznim Fotičem, da njihnega tipa "demokracije" Jugoslavija nič več noče in da naj ostanejo kjer so, ali pa se bo z njimi postopalo kot z veleizdajalci, če se bodo skušali vrniti. Tega bržkone ne bodo storili, ker so pobegnili že v prvih urah nevarnosti. Ampak intri-girali bodo. Peter n. pr. je dejal, da Tito nima nobene pravice oklicava-ti Jugoslavije za federativno republiko, in ob enem je odslovil svoje tri "regente", ki "vladajo" v Jugoslaviji v njegovem imenu. Ker je Peter od ameriške in angleške, pa švicarske in francoske vlade priznan, se zanaša, da mu bo morda prišla pomoč za povrnitev na tron s te strani. In pa, da mu ameriška in angleška vlada ne bosta zamrznila milijonov, s katerimi razpolaga. Oklic za republiko pričakovan Zaupniki v osvobodilnem gibanju so vedeli, in enako tu n. pr. odborniki SANSa in drugi poučeni ljudje, da gre vsa tak-(Konec na 5. strani.) Ali naj Japonski ohranimo njen stari red in čemu ? V debaii o japonski zahtevi, da ji obvarujemo tron, se nazori med zavezniki niso vjemali. Premier delavske vlade v Avstraliji je dejal, da smatra cesarja Hirohito za "vojnega zločinca" in slična mnenja so bila tiste dni izražena v sovjetskem tisku. Na Angleškem so bili glede bodočnosti japonskega dvora manj določni. Kajti kar se Japonske tiče, hoče glavno besedo v nji ameriška vlada. Naša dežela je imela v vojni z njo največje breme in je upravičena ostalim zaveznikom narekovati svoje misli, kakšen mir naj se sklene z Japonsko. Ampak v naši vladi si vodilni državniki niso sami na jasnem, kakšna naj bo bodoča Japonska. Ali naj dinastijo vržemo in ji pomagamo v republikansko obliko vlade? Kaj naj bo stališče ameriške vlade z ozirom na ekonomski sistem poražene Japonske? Ob tema in sličnih vprašanjih so nastala navzkrižja, a očividno so v državnem departmentu zmagali krogi, ki delujejo, da se japonski tron ohrani in t njim vred japonski ekonomski-cerkveni-poli-tični sistem, kateri je vzrok, da imamo vojne namesto miru* Glavni zagovornik ohranitve japonske dinastije je v ameriški vladi državni podtajnik Joseph C. Grevv. Trdil je, da če cesarja zavržemo, se bo mogočna japonska armada v Mandžuriji še vojskovala vzlic kapitulaciji japonske vlade, torej je že to zadosten vzrok, da naj-cesar ostane na svojem mestu, kajti japonska armada v Mandžuriji bi kapitulirala le na njegov ukaz. — Ta argument je Grewu izpodbila sovjetska ar-moda, ki mu je v nekaj dneh vojevanja dokazala, da z japonsko armado v Mandžuriji, teprav baje šteje ali je štefaP t*yc * > . " M Vzrok, da si je močna skupini, d riavnbm departmentu toliko prizadevala ohromiti Hirohito naprej na krmilu, je, po tolmačenju raznih poznavalcev liudi v našem državnem departmentu, strah pred možno anarhijo na Japonskem, ie ljudstvo no bo več imelo svojega "božjega sina" na tronu, in še bolj pa pred nevarnostjo, da Japonska postane "komunistična" država. Ako Hirohito oitanoublm svojo" f •i dinastično ustanovo Shranil Japonsko tcmmmrodo, V tffl&gSB^ ali po ameriškem tolmačenja dal ji bk-pMoiitoa^ftV'™-' ^^ da postane demokratična in ob enem /mda si o^r> varuje kapitalizem. A s takimi kupčijami ne bo"* uspeha. Zed. države izgubile na vseh bojiščih nad milijon mož Dosi so Zed. države prispevale v tej vojni po mnenju mnogih zgodovinarjev odločilno vlogo, so naše izgube v življenjih, in v številu ranjencev, proporčno z ruskimi, angleškimi, nemškimi in japonskimi dokaj nizke. Zasluga temu gre naši tehniki, in pa ker se Zed. držav ni mogel dotakniti noben sovražnik, da bi lomastil po civilnem prebivalstvu, kakor so tam. Naša industrija je producira-la nemoteno, dočim so se na vse druge dežele spuščala sovražna letala in rušila fabrike, železnice, mostove in mesta. Prav zato pa gre Zed. državam zasluga, da so pomagale vsem zavezniškim deželam tako ogromno, v blagu, z živili in z municijo, da se jim res lahko da Priznanje v zmagi. Na podlagi podatkov z dne 9. avgusta so znašale naše izgube skupno od zadetka vojne na vseh bojiščih okrog en milijon sto tisoč mož. Izmed teh znaša število ubitih 252,000 mož. Drugi so ali ranjeni, pogrešani in ujeti. Izmed ranjencev se jih je nad pol milijona povrnilo po okrevanju nazaj v vojno službo. Zed. države so v tej vojni silno skrbele, da se bi našim vojakom čimboljše godilo, da bi bile izgube žiyljenj čimmanjše in da se bi ranjene čimboljše ozdravelo. V tem oziru ni imela nobena v vojno zapletena dežela toliko uspeha, kakor naša. Toda plačali pa smo ogromno v inaterijalu in zadolženi bomo vsled te vojne skozi leta in leta, če se nekega dne ne dogodi, da se dolgove briše. To bt se uteu-ittlo pripetiti le v slučaju katastrofalne inflacije. Pravijo, da #>tJie bo, razen Če nastane po Fftl P«l°f*>ot pa I oq it Real estate ni vselej "real V Chicagu je poslopje, znano pod imenom Merchandise Mart, o katerem trdijo, da je po obsegu največje na svetu. Lastova-la ga je Marshall Field & Co. Ta zgradba je stala nad 30 milijonov dolarjev, prodana pa je bila za kakih 16 milijonov, vštevši razne provizije advokatom in prekupcem. Izguba je torej vzlic sedanjim "dobrim časom" ogromna, in plačali so jo naivneži, ki kupujejo zlate jih. Sedaj ljudi goljufajo brez da jim bi ponujali vrednote v "zlatu". UNRRA bo mogla pomagati bonde._Oziroma so le, če dobi sredstva Načelnik zavezniške relifne organizacije UNRRA, bivši newyorški govemer Lehman, pravd, da bo lakota v Evropi prihodnjo zimo nepopisna in katastrofalna, če tamošnjemu ljudstvu ne priskočimo na pomoč. Isto je v svojem govoru 9. avgusta ugotovil o položaju v Evropi predsednik Truman. 2idje v skrbeh Zionistični kongresi veliko razpravljajo, kako primorati Anglijo, da jim bi dala Palestino za domovino židovstva. A Arabci pa protestirajo, da če se to zgodi, bo Anglija imela vra.-ga na vratu. Delavska stranka je vsled tega zelo v zagati. Kajti dokler je bila v opoziciji, je bila za izročitev Palestine Židom, a sedaj, ko je na vladi, pa je izprevidela, da jc obljubljati laglje kakor dajati. lji, aa bi Sta j popustili od svoje neodvisnosti. Ob enem Avstralska vlada zelo želi, da bo v mirovni pogodbi z Japonsko, ki se tiče vsega Pacifika, zastopana kot enakovredna sila. Franco ima veliko prijateljev Vzlic obsodbi, ki je bila izrečena na sestanku v Potsdamu proti Francu, ima v Španiji še veliko podpornikov. In v VVashingtonu. v Angliji in v Vatikanu. Tisti, ki ga branijo, pravijo: "Kdor mad vami je brez greha .. itd. USSR v vojni proti Japonski veliko pridobila MANDŽURIJA, NOTRANJA MONGOLIJA IN KOREJA PRIDEJO POD SOVEJTSKO KONTROLO. JAPONSKA IZGUBILA CESARSTVO. - KITAJSKA BO LE PODREJENA "VELESILA" Ko je Rusija dne 9. avgusta stopila v vojno proti Japonski, je to, kot tolmačijo ameriški žurnalisti iz Moskve in Londona, storila iz dveh razlogov: Prvič, ker hoče biti zastopana na mirovni konferenci o azijskih vprašanjih kot zaveznica, in drugič, ker ima z Japonsko in s Kitajsko svoje Posebne obračune. • Teritorijalne zahteve Predno se so sešli Stalin, Churchill in Truman v Potsdamu, in za Churchillom Clement Attiee, je prišel v Moskvo na obisk k Stalinu ministrski predsednik kitajske vlade. V Moskvi so ga gostili in mu napiva-li, a ko je odšel, je izgledalo, da ni ničesar opravil. Ko je bilo pojedin konec, mu je Stalin dejal, da mora v Potsdam, pa naj se torej vrne k generalisimu Čaing-kaišeku in mu pove kaj in kako. Stalin Pa da bo med tem povedal sVoje želje glede mej v Aziji Trumanu in Attlee-ju. In to je tudi storil. Rusija ima z Japonsko stare račune Truman je priznal, da je Rusija pristala vstopiti v vojno proti Japonski še predno je kaj vedela o naših atomskih bombah. Ob enem Je namignil, .da je bil sporazum glede bodočnosti Japonske dosežen že na Jalti, torej ko Truman še ni bil predsednik in se niti zanimal ni za take .^vari. m .v q Ampak Rusija je imela vendar z Japonsko prijateljsko pogodbo, ki jo je tudi držala in jo je preklicala šele letošnjega a-prila, ne da bi šla v vojno proti Hirohitu. In 1. 1939 je sklenila prav tako prijateljsko pogodbo s Hitlerjem. Kar oboje Pomeni le to, kako gnila je današnja diplomacija. In pa da se v nji prav tako lahko okužijo tudi diplomati delavskih vlad. Vzlic pogodbi prijatejstva med Tokiom in Moskvo pa je bilo VVashingtonu in Londonu točno znano, kako napeti so od-nošaji med njima. Nobena tajnost ni, da so se japonske in sovjetske čete v minulih letih neštetokrat spopadle in da je bilo nekajkrati kar po več sto tisoč mož v borbi. Kapitalistični tisk v tej deželi in v Angliji je takrat na dolgo in široko poročal, kako so ruske čete zanič, kako razcapani in ignorantni so sovjetski vojaki, in zdelo se je, da je bilo sovjetskim propagandnim birojem to celo všeč. Mislili so si: čimbolj nas bodo podcenjevali, bolj bomo mi imeli priliko dokazati, da nismo iz testa. Sibirija bila zajezena Sovjetski uniji se gre v teh konfliktih v Aziji predvsem za Sibirijo. To je ogromna dežela, a na poti proti Pacifiku jo zaje-zuje Mandžurija. Pod carji se je Rusiji posrečilo dobiti dve železniški progi v Mandžuriji. Zgrajeni sta bili na račun carske vlade, toda največ s posojili francoskih in drugih mednarodnih bankirjev iz onih dni. Tako je postala Mandžurija, čeprav mongolska po prebivalstvu in teoretično le ena izmed kitajskih provinc, dežela, v kateri je imela carska vlada odločilno besedo. , Kitajska vzhodna " železnica, ki gre c*d ruskega Bajkalskpga jezera skozi Mandžurijo, je bila popolnoma v oblasti carjevih železničarjev. In civilni^oblastniki v Mandžuriji so se morali ravnati po> navodilih carjeve vlade v Petrogradu (sedaj Leningrad). Po zmagi zaveznikov v prejšnji vojni pa so Rusijo vsled njene boljševiške revolucije izločili in posledica je bila zavezniška invazija v njo z vseh strani. Tudi ameriška armada je (Konec na 5. strani.) Avstralija zahteva besedo Kaj naj bo Avstralija po tej vojni? Pred Japonci jo je rešila ameriška oborožena sila. Anglija ji ni mogla nič pomagati. Avstralci so Zed. državam hvaležni za pomoč, niso pa pri vo- Prepiri v Franciji o bodoči ustavi V Franciji se tepeta dve stru-ji — ena, da naj ostane njena ustava približno kot je bila. In druga, ki zahteva prelom s pro-šlostjo. V tej borbi je na vodstvu prvoimenovane struje sedanji načelnik vlade general Charles de Gaulle, na drugi pa socialisti in komunisti. Liberalne stranke so v sredi, reakcionarne pa delujejo za obnovitev fašizma. Volitve bodo v jeseni. Voj na naročila preklicana—delavci na cesti "Ako hočete vedeti, kaj pomeni brezposelnost' še predno je Japonska ponudila pogoje za mir, pojdite v Detroit ali pa v St. Ix>uis," je rekel neki radio poročevalec minulo nedeljo, kar za čitatelje Proletarca ni novica. Lin Menton, ki je bila pred tedni poškodovana v avtni ne-egodi, je v tem listu pisala, da ko vojna mine, ho nešteto Slovencev, vsled svoje starosti, za zmerom ob službe. Minuli Pondeljek je bilo ob delo ni stotisoče ljudi. Vlade — kar je popolnoma prav — Je preklicala nadaljno izdelovanje municije — ni pa od nje prav, ker ni ničesar poskrbela, kam naj se odslovljene delavce znova uposli.. Kongres je na počitnicah. Eden najbolj zanikrnih kongresov, kar jih pozna zgodovina te dežele. Povišal si je plače veliko preko merila "malega jekla" in ob enem sklenil, da so tisti poviški prosti dohodninskega davka. To ni slabo, ob Pomisli, da se je politični odbor CIO v lanskih predsedniških volitvah bahal, da je delavstvo zmagalo. In isto je tri 11 Earl Brovvder. Ampak sedaj? Mar je bilo treba unijam CIO vreči proč nad milijon dolarjev za zmago kandi- datov, ki delavstvu nočejo služiti, ali pa so umrli in zaradi-tega ne morejo? Komunisti so svojo taktiko nagloma spremenili, ali kaj pa Sldney Hillman? In pa David Dubinsky ter "socialdemokrati" okrog newyorškega "New Leadra"? Celo krdelo "delavskih" političnih strank imamo v tej deželi. in vse skupaj zmorejo samo enega kongresnika. Italijana po rodu. Oh enem se te skupine zgražajo nad sodelovanjem delavskih strank v evropskih dele-lah, češ, vsi to postali tam "ko- munisti'*. V Zed. državah je Poraženje Japonske in konec vojne tudi za nas. In kaj sedaj? Nimamo programa nc za notranjo gospodarsko preosnovo, ne v vnanji politiki. Vzrok jc, ker v na*i vladi dominirajo vplivi, ki sl> zgolj za svetost privatne svoji-ne in s tem za privatni profit. Masa — kdo naj se briga za maso? Saj rada dela, če Ima priložnost! Ampak kadar dela ni. naj bo le "masa", ki se jo lahko najema ia vsak denar. Vse se tako ztli, da smo približno Um kot pe prejšnji svetov-ni vojni. JOSEPH DRASLER SE JE OGLASIL V tej številki na angleški strani opisuje svoje vtise bivši pomožni upravnik in bivši urednik angleške sekcije Joseph Drasler iz vojaškega življenja. Poslal jih je svoji soprogi Alice Artačevi, da jih pre-tipka za v list in obljublja, da bo nadaljeval. Joe je Vešč žurnalist. V evropskem Babilonu se je kmalu spoznal, ker razume socialna vprašanja, pa naše ljudi in naš jezik. In to mu pomaga, da se tam tudi z Rusi, Čehi in Poljaki lahko pomeni. J. Drasler ima sposobnosti, da svoje vtise lahko poljudno napiše, pozna delavsko gibanje, jugoslovansko vprašanje in pa vzroke, radi katerih vojne nastajajo. Ob tej priliki se je morda za hip vredno pomu-diti ob vprašanju, da ko pridejo ti fantje nazaj, ali jim bomo znali dati priložnost pristopiti v naše delavsko gibanje, v katerem so se mnogi izmed njih že udejstvovali? Spominjajo se nas z dopisnicami mnogi. N. pr. Frank Groser, Oscar Godina, Frank Sodnik, mladi Luka Groser in pa fantje, ki so šli v armado iz Clevelanda, iz Penne itd. Ko se vrnejo vsi ti milijoni naših fantov, jih bodo oziroma jih že skušajo pridobiti zase razne raketir-ske nanovo zasnovane veteranske organizacije in naravno, reakcionarni kongresniki in senatorji jih hujskajo proti delavcem, torej proti očetom in bratom. Ampak tako spretno, da bi fantje tega ne doumeli, razen ako jim bodo oni sami — namreč očetje in bratje, če niso zavedeni — to mogli dopovedati. Čim se vrne kaj te naše mlade generacije nazaj, ji je treba dati vlogo v našem gibanju, takšno, ki ji pripada. Kajti brez naraščaja ničesar ne uspeva. Proletarec. Augmt 15, 1*48. T"" PROLETAREC UST ZA INTERESE D2*-AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jn^lovantka Dalavtka Tiskovna Draiba, Cbicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAJtOeNINA v Zedinjenih drtavan M celo leto fS.Ov; sa pol leta ll.tl; sa četrt leU 91.00. Inozemstvo: sa colp leto $3.50; sa pol leta $2.00. Val rokopisi in oglaai morajo kiti v našem uradu najposnejo do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. 1» H O L E TA 11 E C Published every Wedne«day by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. In«. Established 1906. Editor............ Business M s nage r— ..Frank Zaits _______Charles Pogoreiec „, . , gUBSCRIPTION RATESt Jnited SUtes: Ono Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year $3.50; Si* Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenu« CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Drobci iz jugoslovanskih krajev (Iz urada SANSa) LADJA BUNKEK H1LL. nosilka letal. Je Ma v bitki pri Okinawi skosi selo teiko preizkušnjo Napadli so Jo Japonski letalci ln saneiili na nji -poaar. A moštvo ga Je udušilo in se ob enem borilo proti napadalcem. Seveda, bres irtev ni šlo. Foloiene so druca k drugi v sredi krova, kot rasvidno s gornje slike Por milijard za par bomb, ki so se sicer izplačale - a kaj sedaj ? KATKA ZUPANČIČ: V povestih o vojnah je nešteto zgražanja proti sovražniku, ki je ne samo prodiral, napadal in se vojskoval, ampak tudi ropal, požigal, posiljeval in moril žene, starce in otroke. Ampak barbari v prošlosti so bili v tem oziru v primeri s sedanjimi napadi na civilno prebivalstvo pritlikavci. Dasi se je današnja civilizacija razvijala v duhu osvobojevanja iz barbarske prošlosti, se je ob enem razvila v še večja barbarstva, kot pa smo jih poznali pod Turki, Atilom, pa pod Rimljani in pod azijskimi hordami. Požgali so vas in poklali v nji vse, kar jim je prišlo v roke. Odvedli so živino, odpeljali žito in še kar drugega se jim je zdelo vredno plena« V sedanji vojni pa je bilo pomirjenega že toliko civilnega prebivalstva, da so .srednjeveški barbari, ki so klali in ropali, v .primeri z današnjim načinom vojskovanja , res že kot nekaki "niezi" in / kavalirji". ^ Vzrok tem spremembam so silni skoki tehnične znanosti. Ta si je ustvarila sredstva, s katerimi lahko uniči vse od kraja •Vjfooč letal nad tem ^ tem mestom.'' — to so bile skozi poslednja leta vojne vsakdanje ve&t^ In zmetale so nanje na stptine in na tisoče ton bomb. Spodaj pod letali pa so begali otroci, ženske, možje in starci, da se bi kam skrili, kajti skrivanje v zaklonišča ali v kleti jim je bila edina obramba. V .laboratorijih vseh v vojno zapletenih dežel pa je delalo na tisoče znanstvenikov in se potilo v potu svojega obraza, kako eksploziva napraviti še bolj učinkovita, kako iznajti metode, da mesto podereš v par sekundah namesto šele v dolgem obleganju in z bombardiranjem brez konca in kraja. V prejšnji vojni je bil iznaj-den oklopni tank in pa zrako-plovstvo je dobilo prvič veljavo kot uporabno orožje. Od tedaj se je razvijalo za civilno uporabo in še veliko bolj pa v vojne namene. Izpopolnjena je bila v prejšnji vojni tehnika za uporabljanje strupenih plinov, ki pa so v miru bila obsojena in tako se jih v tej vojni Nemčija ni več poslužila, ne Japonska, razen v izjemnih slučajih — Nemci par krat proti Rusom in Japonci proti Kitajcem. Toda imele so teh plinov pripravljenih vse dežele, češ, ako ti začneš, mi jih tudi imamo! Ampak namesto plinov, ki se jih smatra za "neciviliziran" način vojskovanja, so se dežele toliko bolj zapodile v poslu Sevanje letal. Kajti z njimi lahko porušiš most daleč v notranjo sti dežele, razrušiš tovarno in seješ smrt ter demoralizacijo med civilnim prebivalstvom. Nihče se ni trudil toliko kakor Hitler, da bi z letali vojno skončal ko hitro mogoče. Njegovi veščaki so mu jih izpopolnjevali noč in dan in bil je gospodar zraka skozi prvih par let vojne. Roosevelt pa ga je na polju letalstva izpodrinil, kot mu je leta 1941 svečano obljubil. Toda Hitler je obljubljal nova "tajna orožja". Ameriški in angleški tajni a-gentje so dognali, kako so se nemški veščaki v inženirstvu, kemiji in drugih znanostih mrzlično trudili iznajti presenetljiva nova vojskovalna sredstva za čimprejšnji zlom preostalih zavezniških sil. Tako so prišla članom vlade v Londonu in v VVashingtonu na ušesa tajna sporočila o atomski sili, ki jo bodo baje imeli nemški znanstveniki vsak čas upreženo in pognali z njo vso Anglijo v zrak. potem pa obračunajo še z Zed. državami. A niso uspeli, oziroma ne pravočasno. Posrečilo pa se jim je pošiljati nad angleška mesta razne raketne in tako-zvane leteče bombe. Med tem so delali v laboratp-rijih ameriških univerz in vladnih raziskovalnih delavnic- tisoči naših ;vei^kov in na tisoče delavcev jim je jppmagalo, da mi iznajdemo afektivno atomsko bombo prej nego Nemci. • šele v začetku avgusta je l^ir lo objavljeno, da se jim je naloga posrečila. Vsega skupaj so znašali stroški te iznajdbe dve milijardi dolarjev in rezultat sta bili dve iv i: iti atomski bombi, ki so jih naši letalci spustili navzdol na Japonskem. Prvo so vr^i na japonsko vojno luko HiroŠimo. To je bilo menda 7. avgusta t. 1. Hirošima, s svojimi 340,000 prebivalci, se je ob udaru ene same atomske bombe spremenila v plamene in v pepel. Trdijo, da je bilo 60 odstotkov vsega mesta hipoma uničenega in da je poginilo v dveh tretjinah mesta vse, kar je'bilo živega v njemu — ljudje, živina, ptiči in golazen. Predsednik Truman je označil iznajdbo atomske bombe za največjo izmed vseh iznajdb zgodovini. Ni je sicer hvalil dobro tnico človeštva, am rekel je, da morda nekega postane služabnica narodov. Namesto, da jim bi rušila mesta in ugonabljala življenja, jim bo služila kot na/praktičnejša, cenena pogonska sila. Greh . Kakor pozabljen je stal stari zmaj v garaži. Godrnjaje si je družina brusita pete, toda treba je bilo štediti gasolin in zmajeve šape. Sredi julija pa so ga po dolgih tednih potegnili na beli dan, da so ga skrbno umili, mu rja-ste lišaje pokrili z loščilom, mu preiskali srce in obisti, ga napojili in na vse zgodaj drugega ali tretjega dne se je družina zmašila vanj in zbogom, mestne sence! Dva tedna počitnic, dva tedna svežega gozdnega ozračja v malem letovišču nekje v Michiganu ni karsibodi! Ali že konec prvega tedna je nekoliko nadušljivo prihrzal stari zmaj zopet domov in iztre-sel družino pred domačim pragom. Kako to? Zakaj? Nebo je bilo pregrnjeno s sivo odejo, tako se nismo pražili na solncu, ampak samo parili v zagatni soparici. Dohajala sem gospodinjo zgoraj omenjene družine. Srednje velika žena še mladega obraza in pre>-obilna čez pas, vendar pretežka za boleče, v členkih zatekle noge. Za sabo je vlekla do vrha napolnjen s kolescema opremljen košek. Eno od kolesc je na vsako sekundo pritajeno zaje-čalo, kakor da bi se mu hotelo jokati. Dohitela sem jo in jo nameravala tudi prehiteti. Toda z "oh, zdaj bo pot krajša, ko sva dve" me je prilepila ob svojo stran. Ni bilo treba ugibati, kam se bodo opazke o vremenu prej ali slej zasukale. Zakaj naslednji trenotek že je žena potarnala o počitnicah, ki si jih niso mogli privoščiti do konca. Zakaj ne? Uh, sam pekel je posegel vmes! Da bi si iskali oddiha kod drugod — zanikanje z glavo •— zmanjkalo bi gasolina za po-vratek. Koliko besed, tudi solz! Pa obetanj in izmišljenih izgovo- Raziskovanje atomske sile je r°v & b!'° trIfb® P"*0" » se ____*____ a? x______. ' otroki udali. Dobra hrana. Kra- stara stvar. Na tisoče znanstvenikov se peča s tem že desetletja. Ampak v mirnem času jim ne bi nihče dal dve milijardi dolarjev na razpolago za tako iznajdbo, zato smo jo dobili šele v vojni. In to ne v mirovne, ampak v bojevne namene. Za preizkušnjo prve atomske bombe si je naše vrhovno poveljstvo izbralo omenjeno japonsko mesto Hirošimo in rezultat — tako trdijo vse naše merodajne vojaške oblasti, "je bil zadovoljiv". Ako ena sama bomba lahko poruši nad dve tretjini mesta, ki ima 340,000 prebivalcev, in ubije v njemu v eni sekundi nad 200,000 ljudi, je to že nekaj! Ijirohito je spoznal, da njegova "tajna vojna sredstva" a-tomskim bo m bo m ne bodo kos in je 10. avgusta oznanil, da je Japonska pripravljena sprejeti mir, * Ampak atomska bomba dela vzlic končani vojni svetu velike skrbi. Kaj, če pride v roke čez nekaj let, ali čez dvajset let, kakenAu novemu Hitlerju ali Mussoliniju? Ali pa kakemu sen kraj. Cene ne previsoke. Ali pobegniti so morali, pobegniti pred — grehom ... Vprašujoči moj pogled je zajel globoko zarezo med obrvmi, pa ustnice, ki so se ji od ogorčenosti skrivile, in kimanje. Da, pred grehom! Le glejte me." fte več pomenljivega ki-manja, in molk. Misli ne trpe praznine. Domi-šljija jo je hitela polniti z mikavnimi, po poletni šegi skopo oblečenimi telesi, ki so morda vede ali nevede igrala vlogo prepovedanega sadu v leto više-nem raju in ki so se, nalik filmskim "zvezdam", znala igračkati z očmi. Presneta reč! Sumničiti njenega moža se mi je zdelo vendarle nekoliko smešno. Videti je bil preresen za take pustolovščine, poleg tega je bil za dober pedenj pred njo v letih in no, na Adonisa ni ni malo spominjal. Torej se je prej ko ne bala za otroke. Ne toliko za deklici, pač pa za dečka, zlasti starejšega, ki se je bil v nekaj mesecih spustil od tal, kakor ržena lat po toplem dežju. Oprezno se je ozrla navzad. čeprav ni ^>ilo n^ pred nama. ne *a nama nikogar, ter se u-stavila. "Veste, chicaške pocestnice so se nam priklatile v iu>-tel. Pet jih je bilo in vseh pet —okuženih, spolno okuženih ... Pomislite!" je hrapavo tiho izjavila in pomenljivo kimala. Kolesce je zopet zajokalo. Lezli sva dalje. Ali se je kdo prepričal? Je bi lo kaj dokazov? Ukorno me je ošvrknila s pogledom. "Dokazov ...?! Vse je šušljalo o njih! Skoro s prstom so kazali za njimi! Našli so ma-žo, s katero so se, grešnice grde mazale. Ali ko so jo nesli pokazat lastniku hotela, se je ta smejal, češ, da je to mazilo proti solnčnim opeklinam, pa da je naš strah prazen, kajti dekleta da so zdrava in poštena ... Prav, sem dejala, le imej jih, hvali jih kolikor hočeš — mi pa gremo! In smo odšli. Kaj so storili drugi — ne vem. Mar naj tvegam nedolžnost in zdravje mojih otrok? Skupna jedilnica, skupno kopališče in — kar mi je še posebej pognalo mravljince po hrbtu — skupna stranišča!" "Morda so bile le po nedolžnem okrivljene in ste sebe in družino opeharili za teden lepih dni." "Oh, nikarte. Saj ne veste, kaj vse sem slišala o Chicagu, sploh o vseh večjih mestih! Lasje so mi stali pokonci. Naš mla li svet se potaplja v gnoju grešne kuge ..." ; v Globok vzdih in kratek pre-molk. Zdaj razume, o, zdaj razume. je nadaljevala, zakaj jim v cerkvi toliko pridigajo o grehu proti čistosti. Ali kaj pomaga! Veliko jih je, ki ne hodijo v cerkev in se ne zmenijo za božjo besedo, ne za njegovo zapoved. Zato se še ta greh po d ovvn-townskih ulicah, se valja po posteljah najboljših hotelov, se koti po beznieah, in ga je zmerom več in več! Kaj bo .,.? Cerkev si na vse načine prizadeva, ali — jm rW-U: *4Ali ne veste," sem jo prekinila. "kdo nosi velik, ! morda največji del krivde, da se spol- ZAVEZNIKI NE RAVNAJO LEPO S KU&06CI LJUBLJANA.—Koroški Slovenci, ki so se 17. julija vrnili iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji, so bili poslani v jezuitske barake v Celovec, kjer je tudi precej ustašev. Slovenci morajo živeti v sobah brez postelj ali slame. Zdravstvene razmere so neznosne, hrana pa je zelo slaba. Medtem pa dobivajo ustaši izvrstno hrano. In kar je še več — ustaši so oboroženi, da pazijo na Slovence. Poveljnik stotnik Chamber-lain ni naklonjen interniran-cem. Ko so Slovenci poslali protestno delegacijo k poveljniku radi slabe hrane in slabega postopanja z njimi, jih Chamber-lain ni hotel sprejeti, izvzemši enega zastopnika, kateremu je pojasnil, da smatra hrano popolnoma zadovoljivo. 22. julija so bili interniranci obveščeni, da se tisti Korošci, ki imajo svoje domove, lahko vrnejo domov, drugi pa naj ostanejo pri sorodnikih. Zavezniki pa še niso ničesar storili, da bi Nemcem odvzeli lastnino (ki je bila po sili vzeta Slovencem), niti ti nemški naseljenci ne kažejo nikake namere, da bi to lastnino pustili. PRIPRAVE JSA TRETJE ZBOROVANJE AVNOJA BELGRAD.—Tukaj se delajo velike priprave za tretje zborovanje AVNOJa in kongres Narodne osvobodilne fronte. AV-NOJ bo vključeval nadaljnih 120 poslancev. Na ta način bo jugoslovanska poslanska zbornica razširjena in bo vselfavala tudi člane stare skupščine* ku-teri so bili izvoljeni U. decembra 1938, kakor tudi zastopnike onih političnih strank, ki do sedaj niso bile zadostno zastopane v AVNOJu. Naprej se lahko pove, da bo tretje zborovanje AVNOJa uspešno, Razpravljalo se bo o postavah glede konstituentne skupščine, o volitvah poslancev in o drugih važnih zadevah. Predložena bo tudi postava glede civilnih uradnikov in civilne službe. Postavljena bo povsem na popolnoma novi in demokratični podlagi. Prekinila bo vse obstoječe uradniške kategorije, avtomatična povišanja državnih uradnikov ter izsiljevanje nesposobnih uradnikov. Povišanja in nagrade uradnikov bodo pod novo postavo odvisna popolnoma od zasluženosti. V TRSTU BO POSTAVLJENO NOVO LJUDSKO SODISCE TRST.— Zavezniški governer Trsta in Slovenskega Primorja polkovnik Bauman je povabil zastopnike ljudskega sodišča in zastopnike bivših italijanskih AMERIŠKI RDEČI KRIŽ PRIPRAVLJA OBLEKO ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE VVASHINGTON, D. C. — Obleka za 350,000 jugoslovanskih otrok, katero so ukrojile roke prostovoljnih delavk in delavcev Rdečega križa po postojankah širom Amerike, se sedaj sodišč na razgovor dne 20. juli- Spravlja skupaj za odpošiljatev ja. Na seji, ki je trajala štiri in porazdelitev potrebni mla-ure, so razpravljali o metodi za v Jugoslaviji. Tako poroča-ustanovitev novega ljudskega j0 iz gl urada ameriškega Rde-sodišča, ki bo sodilo vojne zlo- čega kriia Nadaljne zaloge ob-čince. Governer Bauman se je Ieke vključujejo 3000 zavoj- posvetoval z zastopniki višjega ljudskega sodišča dr. Pucom in dr. Trlonjo ter s predsednikom Okrajnega ljudskega sodišča dr. Venturinijem, kateri imajo imenovati za člana odbora za sestavo lista sodnikov za ljudsko sodišče, dva Slovenca. Istočasno imajo predsednik italijanskega prizivnega sodišča, višji toži tel j na kuga tako širi? Cerkev."' Preplašeno se je ozrla in se tpr predsednik italijanskega o-ustavila. "Jezus Kristus, ali se bajnega sodišča imenovati dva ne bojite Boga?" « ; Italijana v ta odbor — in vsi Žal mi je bilo, da sem načel. Jgg? golili pttega dlana to kočljivo vprašanje Toda "a" t>dbora' * 60 _ je bil zunaj, treba je bilo doda- , Ta ^ članov bo se- tl še "b". Na kratko sem ji pb- st*vil H*to delavskih ljudi, vedala o veliki kampanji, ki so kaierih "vezniska vo- jo zapekli v to svrho organizi-j iaška uPrava na P"PoroMo rani zdravniki in lajiki. Ljud-< predsednika okrajnega sodišča stvo je treba poučiti, da se bo igrala 75 članov ljudskega so-znalo spolne bolezni čuvati in di*ča Clani Uudskeg« sodišča da se bo vsakdo, ki se je naleze, morajo biti moralno in politi- čutil dolžnega poiskati'si takoj .^r^T^^?^®!81 zdravniške pomoči! To so na- Francu? Ni treba drugega kot da imaš nekaj letal in pa atomske bombe v njemu, ki se jih bo seveda še bolj izpopolnilo. Ako hočeš uspešno napadati iz zraka po starem načinu, moraš imeti na tisoče bombnikov in obrambnih letal. A po novem je , dovolj eno letalo s par obrambniki za zaščito in ena sama atomska bomba napravi isto kot dvajset tisoč ton najbolj učinkovitega dinamita. Predsednik Truman pravi, naj postane ta nova iznajdba povsem posest zvezne vlade in produkcija atdmske sile popolnoma pod vladno kontrolo. To je dobro. Ampak čemu ne rajše v svetovnem obsegu? Kajti prej ali slej bodo o njenih tajnostih izvedele tudi druge dežele. V Vatikanu se nad njo zgražajo — in najbolj pa so se ogor-čili nad njo 10. avgusta na Japonskem, češ, da so se Zed. države izkazale s uporabljanjem tega morilnega sredstva za najbolj barbarsko deželo v vsi svetovni zgodovini. Resnica je, da bi Japonska to bombo prav tako uporabila, če bi jo iznašla prej nego so jo izpopolnili ameriški, angleški in kanadski znanstveniki. Saj nI kdo ve koliko razlike, če napade mesto tisoč bombnikov z navadnimi dinamitnimi bombami, ali pa le eden z atomsko bombo. Vprašanje je le, čemu sploh treba napadov na mesta in čemu ubijati civilno prebivalstvo v tisočih in stotisočih? Pričeli so to barbarstvo Mussolini v Etiopiji, pa Hitler, in Japonska z napadi na kitajska mesta. Naj bo Truman v pravem, ko je dejal, da pomeni iznajditev te bombe konec vojnam. Ampak bo moral iti korak dalj. Kajti treba je odpraviti vzroke vojnam, kajti samo s še hujšimi morilnimi iznajdbami se jih ne bo odpravilo. glašali in v ta namen so dali natisniti knjižico z razlago in navodili. Izbrali so že sposobne, v zdravniški stroki dobro podkovane osebe za javna predavanja, ki bi se pod njihovim vodstvom , vršila širom Amerike. Saj ne gre le 2a zdravja posameznikov, marveč- za zdravje vsega naroda. Kaj se je zgodilo? Cerkev se je zgibala. Podpihala je vse katoliške organizacije, Kolumbove viteze, Katoliške veterane itd., podrezala je katoliški tisk, predvsem seveda svojo duhovščino. Vse to je tulilo v en rog: Doli s kampanjo! Javna predavanja in javna razpravljanja bi dajala povod za pohujšanje! Itd. Posledica tega boja? V treh tednih je bila kampanja neutra-lizirana in ubita. Za ljudstvo pripravljene knjižice niso smele med ljudstvo. Javna predavanja se niso smela vršiti. Kajti po cerkvenih staro večnih dogmah ni spolna bolezen bolezen, ampak je greh, oziroma kazen za greh. Za greh so pa spoved-niče, in kazen je od božje roke. Žena mi za "drugo plat zvona" ni bila prav nič hvaležna. PIKNIK V POMOČ JUGOSLAVIJI San Francisco, Calif. — Sku-pne jugoslovanske organizacije, ki delujejo pod okriljem ZOJSA, prirede v nedeljo 26. avgusta velik piknik v pomoč potrebnim v starem kraju. Vršil se bo v Elmhurst Gar-dens, 81 st Ave., v Oaklandu. Plesna zabava bo trajala od 2. do 6. Vstopnina 50c. Za postre-ženje udeležencem je vse preskrbljeno. — Odbor. kot 30 let. Vse smrtne kazni bo moral potrditi feldmaršal Aleksander ali pa governer okupacijske zone. ITAL1JANSKA-SLOVENSKA MLADINA POZDRAVLJA "VELIKO TROJICO" POSTOJNA.—Športni oddelki jugoslovanske vojske so ob-državali tekme in sestanke 21. in 22. julija. Teh se je udeležila mladina iz Trsta in drugih delov Slovenskega Primorja, ki je pod zavezniško okupacijo. Omladince je sprejela vojska in okrog 2,000 prebivalcev Postojne in okolice. Ob tej priliki je bilo manife-stirano veliko edinstvo italijanske in slovenske mladine. Mladina iz Trsta, Slovenskega Primorja, Postojne in okolice je poslala naslednjo brzojavko Churchillu, Trumanu in Stalinu: "V soglasju s krimskimi resolucijami o narodnih pravicah glede samoodločbe ter v bratskem edinstvu med italijansko in slovensko mladino Trsta, Postojne in Ljubljane, vam pošiljamo naše tople pozdrave is našega sestanka, na katerem manifestiramo bratstvo in edinstvo naših narodov, ter upamo, da bo na vašem velikem sestan ku izbrisana krivica, ki je bila storjena našemu narodu." Nadalje je bila poslana reso lucija Narodni osvobodilni frtm ti Slovenije, in v tej resoluciji je mladina izrazila svojo odloč nost obvarovati in če potreba boriti se za vse uspehe osvobodilne borbe ter svoje zaupanje, da bo program Narodne osvobodilne fronte izveden. Pozdravni telegram je bil poslan tudi maršalu Titu, v katerem je t»lla izražena ljubav in občudoruuje mladine. čkov v drobnih stvareh za dojenčke in 1000 skrinjic z medi-kalnimi potrebščinami, kot tudi 188 ton evaporiranega'1 mleka.1 Vse te stvari bodo v jWgo£la-viji porazdeljene po potrebi hv^ sieer b* to delo vršil Jugoslb^ vanski Rdeči križ pod nadzorstvom civilnih dobrodelnih us-1 lužbencev Ameriškega Rdečega križa. ' Skupna vrednost zalog pripravljenih za Jugoslavijo se ceni na $1.692,625. . James' P. Foley, namestni direktor' civilne pomoči Ameriškega Rdečega križa -K »Sredozemlju je sedaj v Jugoslaviji s svojimi štiri*« asistenti Pred sestavitvijo sedanjega relif nega programa med septembrom 1939, ter prvim aprilom 1945, je dal ameriški Rdeči križ civilnemu prebivalstvu Jugoslavije na razpolago zalog katerih skupna vrednost je predstavljala $261,790. PO osvoboditvi Jugoslavije je bil sestavljen nov program za pomožno delo v Jugoslaviji. Sredstva za nabavo zalog je dal na razpolago ameriški Rdeči križ ter organizacija United Yugoslav Relief Fund of America. Smo v jubilejnem letu Proletarca. Kaj, ako se bi mi vsi združili v namenu, da mu dobimo vsak najmanj enega novega naročnika? To mu bo najboljše voščilo. Tole mi ne gre v glavo ? ako to, da se iznajditelji, kemiki, Inženirji in drugi ve-Maki toliko mučijo, kako v vojnah uničiti čimveč življenj in rušili mesta ko hitro mogoče, namesto da se bi trudili s svojo znanostjo koristiti loveštvu ter mu dali mir in blagostanje, to mi nikakor ne gre v glavo! J. S. MACHAR: Z mandatom visoke vlade Ekscelenca je poprosil konzula, naj ga obišče. "Prijatelj" (ekscelenca pravi sicer "phijatelj", kar se čuje nekako zaupno in se visokemu gospodu zelo poda) "slučajno sem izvedel, da nameravate Hansa obiskati. Poverim vam veliko nalogo. Vi Hansa poznate: s pisanjem človek pri njem nič ne opravi, kakor sploh pri nobenem slikarju na svetu in poslati mu stvar po uradni poti: ustrašil bi se in tekel s pisanjem k advokatu. Cela reč pa mora ostati strogo tajna. Vi boste šli k njemu kot diplomat in z mandatom vlade. Saj veste, kak čudak je: rečemo mu stvar naravnost, nam zabrusi svoj "Ne!" pa smo pri kraju. Sicer se tičeva, toda ravno zaradi tega ne morem ž njim govoriti o tej stvari. Takoj bi si mislil, da mu hočem dati miloščino. Govorite ž njim vi in previdno! Njega je treba počasi, previdno na-vrtati, toda saj ga poznate. Skratka: hočem mu dati mesto profesorja risanja na tehniki v Brnu." "Hansu?" se je konzul neverno zasmejal. Mislim, da tega ne bo prevzel in če tudi bi, da bi ga bilo tam treba z žebljički pribit in še potem bi vam vendar ušel!" "Da bo mesto prevzel, ravno to je vaša naloga," je rekel ekscelenca strogb, "in če bo sprejel, bo ostal. Hans ni več oni mladenič, ki je vse filistre navdajal z grozo, in dalje ne pozabite, da ima ženo, da jo ima rad in da večkrat razmišlja, kaj bi ž njo bilo, če bi takole na naglem umrl." ' "Toda dovolite eksecelenca, ali ne bodo od njega zahtevali kakega doktorata, ali kaj podobnega. Neki naš krajinar je pred nedavnim prosil za mesto učitelja risanja na gimnaziji in ga ni dobil, ker ni imel izpita iz grščine in latinščine." "Prosim vas, ne zbijajte šal." "Sveta resnica, ekscelenca." "No, napišite si tukaj pogoje. Najprej bo imenovan za izrednega profesorja," in ekscelenca je našteval vabe in- konzul je pisal. "In curriculum vitae naj napiše, to je naravnost za cesarja. To bosta že kako sestavila, kaj ne?" + Hans je prišel na kolodvor. Konzul je skočil z vlaka in rekel: "Mesto profesorja risanja na brnski tehniki ti bodo dali." "Kdo?" "Ministrstvo za uk in bogo- častje." "Nesmisel. Ali sem že tako ob pamet, da bi jim bil zrel za profesorja. Ne, dragec, iz tega ne bo nič. In kaj naj te fante učim. Sam ne razumem nič. In veš, kaj mi je rekel* pokojni Ma-kart? Ljubi moj, skušajte pozabiti, kar so vas profesorji v šolah naučili, potem šele boste slikali. To je resnica, sveta resnica. Čemu bi se torej sam delal za norca. In ali se taka reč sploh more naučiti? Človek mora znati gledati in če vidi, mora poskušati naslikati, kakor vidi. Kakor vidi on, in ne, kakor jaz ... Ta je lepa! Da bi mi pravili: gospod profesor! Prideš v krčmo: klanjam se, gospod profesor! — v trafiki: klanjam se, gospod profesor! — vsepovsod i sam "gospod profesor", človek pa ve, da ni nič in da je gotov. In da je samo prazno strašilo za učence. Ali misliš, da je mladina danes drugačna, kot smo bili mi? Fant, kako smo uganjali z našimi školniki! Tak ubog profesor je kakor v vicah! Ubogi so, vsi ubogi! Ali si kedaj videl za vabo privezanega jastreba? Vsak umazan vrabec, vsaka krotka vrana prileti in brije norce ž njim S profesorjem je ravno taka!" ' Konzul svoje žrtve nl prekinil. Hans je sipal svoje paradokse, svoje glose naprej in naprej in vodno gosteje, naenkrat pa je začudeno vprašal: "No, reci sam, ali nimam prav?" "Imaš, Hans, in popolnoma se zlagam s teboj, da odkloniš." Hans je umolknil. Kakor bi bila vsa stvar zanj končana. Tu- POTREBUJEJO TE ia oskrbovalko otrok Pomagaj kateri materi boljše opravljati vojno delo Pokliči svoj Volunter Office, WABash 0528 "Tukaj sem, pomožna * v oskrbovalka za otroke ZAHVALA ZA TO GRE AVTOMATIČNEMU ELEKTRIČNEMU ŠTEDILNIKU" "Nisem vedela, da bom imela toliko užitka kot 'začasna' mati v oskrbovalnici za otroke podnevi. In ker mi preostaja časa, da sem lahko "Child Čare Aid", se moram zahvaliti avtomatičnemu električnemu štedilniku. Ta v resnici kuha zame. "Ko grem z doma, denem jedila v peč in naravnam kon-trolnik, kdaj se naj začne kuhati, kako dolgo, in do kake vročine naj pride. In ko pridem domov, me čaka slastno kosilo He vroče in pripravljeno za serviranje. Električno kuhanje ne raz-greje kuhinje, je snažno in hitro. Posluftaj me in se odloči, da si omislil električni štedilnik, kadar bodo spet na razpolago. COMMON WEA L TH EDISON COM PA NT di ni celo popoldne nobeden o nji govoril. Hans je bil sploh molčeč. Zdaj pa zdaj je sicer še zablestel kak dovtip, kak lep spomin, kaka krepka primera, toda vse nekako bolj iz navade, iz rokodelstva, ko iz prekipevajočega, šumečega duha. Po večerji, ko je gospa odšla spat, so prišle na vrsto cigare. Hans je po svoji navadi hodil po veliki sobi, konzul je mirno sedel pri kozarcu vina. In čakal ... Naenkrat se je Hans ustavil pred njim in mu ostro pogledal v oči: "Ali mi ne dajejo te pro-fesure prav za prav kakor kak kot?" "Tega bi ne rekel, Hans," je leno odgovoril konzul. "Veš, Avstrija prav za prav nima institucij, v katerih bi oskrbovala svoje zaslužne ljudi. Vlada tudi nima toliko denarja, da bi jih lahko zaposlila, in tako so našli tele profesure. Veš, na vse zadnje državo vendarle grize vest zaradi zanemarjenih dolžnosti. In če gre vsak groš za vojsko, pa najde država vsaj tako pro-fesuro." "In izredni profesor, kaka stopnja je to, kak 'Rang' v primeri z vojsko?" "Izredni profesor? Podpolkovnik." "In kakšen rang ima Franti-šek Taborsky?" "František Taborsky je stotnik." "Tedaj bi moral pred menoj stati haptacht!" se je zasmejal Hans. "Seveda bi moral. Toda kaj pomaga vse skupaj, ko pa ti profesure ne moreš sprejeti," je resno pripomnil konzul. "In ti bi jo sprejel?" "Na mestu. Misli si: skrb za vsakdanji kruh, ali vsaj za krajec kruha je končana, ni ti treba s slikami iskati mecenov, niti čakati na naročila, ki so ti večkrat v dno duše zoprna. in kar je glavno: zapreš danes ali jutri oči, pa ima žena penzijo. Razen tega imaš atelier na tehniki in delo ni tako strašno, vsega skupaj kake štiri ure na teden. Toda, kakor pravim, to bi mene pripravilo do tega, da bi po taki službi zgrabil z obema rokama, pri tebi je stvar seve drugačna." "Ali menda nisem človek kakor ti?" "Si, Hans, toda tebi je ta pro-fesura zoprna." "Hm. to bi se premagalo. Tale penzija za ženo, to je imeniten človeški izum. Taka sirota si vzame človeka, skrbi za njega vse življenje, človek potem umrje, ona pa bi naj šla beračit —" "2iva resnica, Hans, toda —" "Sicer pa imaš tudi zaradi slik popolnoma prav. Pride človek, pa si želi to, želi ono — človek bi zblaznel nad takimi meceni! Naslikaj mu večnega 2ida, toda v ozadju hoče še imeti Jeruzalem in nad jijim zahajajoče solnce. Pa sem ga vprašal, ali hoče še imeti na levi Betlehem in svete tri kralje in zvezdo — pa je človek še dolgo premišljal, predno je rekel: Ne, to bi menda bilo preveč ..." "Toda meni se zdi, da ti nimaš niti trohe daru za takega učitelja." "Daru? Človek zmore vse, če le hoče. Ko sem študiral na akademiji, sem se preživljal s poučevanjem na klavir, in kako sem učil!" "Verujem ti. če hočeš, si res lahko priden in vztrajen. Teh par sto tvojih slik —" "E, ne govori o tem. Reci mi: ali bi na mojem mestu sprejel'" "Takoj." "Dobro. Jaz bom tudi... Toda kam je treba pisati za to?" je vprašal v skrbeh. "Ekscelenci na Dunaj. Ali pa telegrafirati. To /e krajše, in ti ne ljubiš ravno pisanja pisem. Pisal bom jaz. In potem bova takoj. sestavila curiculum vitae." "Čemu to?" "To je za cesarja. Samo formalnost." i Hans se je zamislil. "S tem curriculum vitae pa bo slaba. Veš, cesar je bil enkrat na razstavi, se ozrl na neko mojo sliko in rekel: "Ja, malt der Horr lauter solehe abseheu-liche Sachen? Ko bo videl moje KAK9 IZHAJAMO Z JAPONCI, kar se jezika tiče? Ne lahko. Glavni tolmači naši armadi in med častniki Ilirohitove armade so tisti japonski fantje, moije in učenjaki, ki so bili v Ameriki rojeni in so se po japonskem napadu na Pearl Harbor priglasili v ameriško vojno slu rbo. Eden izmed njih je Ejyu Higači is Los Angelesa (na levi), ki je v poslih tolmačenja med Američani in Japonci našel na Okinawi po čudnem naključju tudi svojega očeta. Videla sta se prvič po osmih letih. Oba sta naklonjena zmagi Zed. držav. ime in se spomnil one slike, pa bode vsega mojega školnikova-nja konec." "Ampak Hans. saj so vendar tvojega "Povodnega moža" kupili za cesarski muzej! In ta je vendar tudi abscheulich." Ob treh zjutraj sta oba šla spat. Konzulu se je to noč sanjalo o važnem poslanstvu, s katerim je šel z dunajskega dvora na petrograjskega. i Po osmi uri zjutraj $ta sestavila telegram za ekscelenco, Diplomatično zavit, da bi bila va-1 rova na "najstrožja tajnost":' "Sprejmem. Hans." Pred obedom sta sestavila curriculum vitae. Za vse slučaje in da bi se Hansu pregnal strah, je bilo tam izrecno omenjeno. da je njegovo delo "Po-vodnji mož" bilo kupljeno za cesarski muzej. In da tam visi. Nakar je napisal Hans dopis ekscelenci, ki se je začel z be: sedami: Tukaj ti pošiljam das' Lied vom armeri Johannes . !L! Konzulovo pismo imenovanemu gos poti u pa se je začelo: Po uspešno izvršenem naloženem mi diplomatskem poslanstvu, se dovoljujem priporočati Vaši Ekscelenci še za nadaljne usluge. Poznam n. pr. še deset slikarjev in dvajset literatov, pri katerih bi ne bilo toliko težav, kakor pri najinem prijatelju Hansu, če bi kje kaka služba..." Nekaj drobiža . Chicago, III. — Danes čitam v kapitalističnem dnevniku o-glas, "potrebujemo delavcev od 18 do 35 let starih". Kaj pa ta oglas res pomeni? N. pr., kaj naj pomeni za stare "penzioni-ste", ki se dnevno shajajo v našem Delavskem centru, ako ne zanje še več zabave in še več družbe? Se še spominjate zadnje krize, ko so čez 40 let stari brezposelni delavci organizirali "družabne klube", a za radikalne pb- litične klube pa niso in4J\^skr> * V zadnjih predsedniških volitvah lansko leto so naši vojaki glasovali večinoma za Roosevelta in v Angliji 5. julija pa angleški vojaki v ogromni večini proti Churchillu. To pomeni, da so tudi vojaki, ki so res veliko prestali v vojni, za spreme-nitev sedanje družabne uredbe tako, da bo ljudstvu v korist, ne pa samo za "free enterprise". Vojaki so bili še vselej pozvani protektirati sistem kakršen je. Pa bilo za cesarja, za kralja ali kdor že je bil na vladi. Ampak dogodilo se je, da sedaj tudi-vojaki žele osvoboditve izpod razmer, radi katerih se je svet znašel v vojni. In kapitalistični sistem sloni vsled tega le se na bergljah. * Vojaki, ki ga protektirajo, so tudi že mnogi oprti ob palicah. In zadnji svetovni steber, ki je povzročil v »o to mizerijo na te- melju starega reda, je sedaj tudi na bergljah. £ Socialisti in komunisti so delali napake. Tudi demokrati niso izjema, ne republikanci. Torej ni vredno, da bi jih zagovarjal. * V Italiji so nedavno aretirali ameriško vzgojenega gang-sterja Dumunija, ki je za $25 umoril socialističnega vodilnega poslanca Giacomo Matteotti-ja. -In veste, kje so Dumunija aretirali? V Piacenzi na Laškem, kjer je bil šofer za AMG. Ali po naše, za zavezniško okupacijsko oblast. Dovolj povedano. * Mi smo danes tu na zemlji, ne zato, da bi uživali njene čare, ampak da prispevamo vsakdo po SVoje v vseh krajih sveta k izdatkom za vojno — bodisi z davki; v kiVi, ali z blagom. Namesto, da bi se brigali za bla-godar vseh, nas navdušujejo za razmere, radi katerih jc nastala ta vojna. Mi smo na zemlji nc zato ker smo hoteli biti temveč ker smo se rodili na nji. Nihče nas ni vprašal za dovoljenje, ampak tu smo. Jutri pa morda v lovu za kruhom kje drugje. Ampak vseeno, sedanja gcncracija želi svet. v katerem bo človeku vredno živeti. Neki čikaški sodnik je v tožbah za razporoke izrazil mnenje, da so jim veliko vzrok dvojne postelje. On se po mojem mnenju jako moti. Saj so postelje vse enake. Ravno ko sem to pisanje skon-čaval, sem v enemu čikaških dnevnikov čital, da je v hotelu Morrison neka 21. let stara gospodična zažgala v svoji sobi posteljno opremo in s tem svojo spalno obleko. Vzrok tej nesreči je baje bilo to, ker se je njen ljubimec po francosko poslovil. Takih "novic" je nešteto. Vso krivdo zanje pa se vali na vojno. Sistem razporok je v cvetju in advokati žanjejo vse od pri-četka vojne. Od kraja so imeli dobičke duhovni, ki so poročali zakonske pare, sedaj pa advokati, ter sodišča, ki imajo tudi dohodke od tega. Zgodilo sc je, kar sem v Proletarcu prerokoval. Bilo je tega dve leti nazaj. Takrat so pravili, da kako lahko je dobiti razporoko v Sovjetski uniji. A vojna je razmere v nji spremenila in dobiti ločitev zakona je tam težje kakor tukaj. Ampak poštenejše. Kajti tam jo dobiš, če si upravičen, ne pa vsled bogastva in vpliva. * Upam. da Mrs. Rose Jurman iz Clevelanda ni več razočarana. Ko je prišla iz Clevelanda tem na obisk, so ji na železniški postaji ukradli kovčeg. To v našem mestu ni nič novega. Snamejo ti ga pred nosom .celo na uličnem pločniku.,,, Čikadki gentlemani so pač take sorte, da te hočejo razbremeniti prtljage. Ker čim manj jo imaš, manj truda imaš. Chicago je sicer pošteno katoliško mesto. Ima vernega katoličana za župana in večina policajev je irskega pokolenja, ki so vsi zvesti cerkvi, čeprav v svoji službi preklinjajo kot sto vragov. Ampak kadar tolovaji ukradejo avto županu Kellyju, in kadar oropajo celo glavno policijsko postajo, potem se ti še vseeno zdi, da smo Čikažani še vedno v kaponijevih časih. To je lahko v tolažbo ne samo Mrs. Jurmanovi, ampak vsem, ki pridejo sem na obisk in odidejo okradeni nazaj. Za šalo menda nabirajo na priporočilo nekega dopisnika v Chicago Sunu po lOc, da bi čikaški policaji nabavili alarmni zvon, ki bi jo zbudil, ali kot pravimo po naše, "burglar alarm". Se danes mi ne gre v glavo, čemu je katoliška mati primo-rana iti po porodu svojega deteta v cerkev, da jo duhovnik "očisti", ni pa tega treba storiti njenemu možu, čeprav je "greha" enako deležen, oziroma prav tako kriv? Se nikoli se nisem navduševal za krvavo revolucijo, a zgodovina priča, da še nikdar ni napredoval kak narod brez nje. In prav tako so se revolucije lahko pomaknile nazaj v kon-tra revolucije — seveda s silo. Poglejmo v Španijo, v Argentino, Portugalsko itd. Well, koncem konca mi še vedno lahko rečemo, da živimo v svobodnih Zed. državah in prav lahko se bahamo, da živimo v najbogatejši deželi na " svetu. Naši kongresniki so si sami sebi povišali plačo kar za $2,500 naenkrat in ob enem sklenili, da se naj davčni oblastniki drže proč od nje. Je torej tisto povišanje oproščeno vsakega davka. To ni slabo, če se pomisli, da je "masa" naših zakonodaj za-popadena v advokatih tretjega reda, oziroma vrednosti, kar se merila sposobnosti tiče. Seveda, v tej skupini je tudi nekaj belih vran. Da, nad Evropo, ki je na polovico porušena in uničena, vise črni oblaki. Ali ni to žalostno za narode, ki so se smatrali najbolj civiliziranim? Ljudstva imajo sedaj priložnost zaceliti rane, ki jim jih je zadejala vojna, in ob enem jim je dana priložnost odpraviti vojne. Ali se je bodo znala po-služiti? x Vzelo bo leta in leta časa, predno bodo mogle delavske stranke, kot je n. pr. v Angliji in Titova v Jugoslaviji, popraviti škodo, ki je bila v vojni storjena vsled ignorance človeštva. Pozno in NE. Ko je v Akronu zastavkalo 17,000 delavcev v ondotnih tovarnah kavčuka, jim je bivši elevelandski župan, sedaj ohijski governer Frank Lausche ukazal iti nazaj na delo, ali pa v — armado. To je sedaj "patriotično". Ampak kar me zanima je to, cfti med irskim in slovenskim demokratom, kadar se gre proti organiziranemu, upornemu delavstvu, ni nobene razlike. * Moji lasje postajajo sivi. Menda največ iz vzroka, ker sem vsak dan starejši. Ali pa sc morda staram zato, ker se preveč zanimam za demokracijo? Tudi naš župan Kelly veruje v demokracijo. In pa tatovi, ki so mu ukradli avto, češ, saj je vendar to ljudska lastnina, ne privatna. In kot sem že omenil, ko so tatovi okradli tudi glavno policijsko središče, kjer je bilo na-kupičenih vse sorte radio aparatov, pa revolverjev, dragih ur itd., ki so bile vzete tatovom, si ne moreš kaj, da bi ne pomislil, kako čudna je vsa ta naša uredba, ki pravi, da te ščiti pred razbojniki, pa končno uvi-diš, da niti policaji samega sebe in ne svojih stvari niso varni pred njimi, John Chamazar, VESELE IN DRUGE NOVICE Milwaukee, VVis. — Se zmerom se radujemo, da je na Angleškem zmagala del. stranka. Ce Attlee ne bo posnemal Mac-Donalda, in ako bo Laski izvajal socialistične teorije v praksi. pa bosta oba na svojih mestih. In zvezde raznih Thoma-sov in Brovvderjev bodo kaj kmalu zatemnele. Saj že itak prehajajo v pozabljenost. Pri nas v Milvvaukeeju se imamo po navadi. Včasi je lu-štno, včasi ne. Naš dični lokalni časnikar še vedno sipi je ogenj, žveplo in fižolove strelice na vse, kar ni po njegovi volji. Ej, prijatelji, to vam grmi in treska tam doli na Nat'l Ave. Pametni ljudje pa gredo svojo pot. Nekateri reveža pomiljujejo, drugi se mu poredno smejejo. Resno vzame Radota le malokdo, Dokaz temu je, da glavna tarča fičefaja, izposojenega od elevelandskega Jakata Debev-ca, SANS, pri nas prav dobro napreduje. Zato pa se tukajšnji Sansovci ne spuščamo v polemiko, ker bi bila le v reklamo nasprotnikom. Z resnimi ljudmi, hočem reči, z iskrenimi, bi se že pomenili. Tako pa, "oče, odpusti jim!" — Frank Puncer. Kolikšna je moč ameriških komunistov? Sedaj, ko so se ameriški komunisti spet oklicali za politično stranko, mnogi razpravljajo, koliko so "nevarni" takozvanim ameriškim ustanovam in kakšne izglede ima v bodočih kampanjah. Njen novi glavni vodja je William Z. Foster, ki je pred leti že imel to vlogo, potem pa jo je dobil Earl Browder, ki je sedaj iz strankinega vodstva popolnoma vržen, češ, da je stranko vodil po krivih potih. Kar se tiče glasov, jih ameriška komunistična stranka ni še nikoli dobila impozantno število, dasi bi iz vpitja proti nji v kapitalističnem tisku in po ra-< diu človek sklepal, da jih ima milijone. Največ glasov je do-1 bila v volitvah leta 1932, v času' ko smo bili v silni ekonomski krizi. Njen predsedniški kandidat je bil omenjeni W. Z. Foster, ki je dobil glasom uradnih podatkov 102,991 glasov. Vseh skupaj je bilo oddanih 39,816,-522. $tiri leta pozneje je dobil komunistični predsedniški kandidat 80,159 glasov, leta 1940 pa le 46,251. Lani komunisti-' čna stranka pa sploh ni imela svojih kandidatov. V Volilni kampanji je agitiuala za Roosevelta in razne druge kandidate starih strank. Jugoslavija za socializacijo težke industrije Časniška agencija UP je dne 9. avgusta poročala iz Beograda o dalekosežnih načrtih Titove vlade, med njimi o planu za so-cializiranje vse težke industrije v Jugoslaviji. In rečeno je tudi, da bo tudi male industrije polovico podržavljene. Grčija naj se čimprej odloči, kam in kako Po zmagi delavske stranke v Angliji je bilo grški vladi po Attleeju naročeno, da naj si aranžira volitve ko hitro mogoče, zato, da bo grško ljudstvo vedelo, pri čem da je. Delavska stranka trdi, da ne bo nadaljevala Churchillove politike v Grčiji, to je, da bi ji silila nepriljubljenega kralja nazaj, ampak želi pa, da se politično o-zračje na Grškem razčisti. To se bo v kratkem moralo zgoditi in kot izgleda, v škodo kralju Georgu, ki bi mogel nazaj na grški tron samo s pomočjo angleške oborožene sile. Eksekutivo A. F. L. se proglasila za namestnico konvencije V začetku avgusta je pričela s svojo sejo eksekutiva Ameriške delavske federacije, ki se je ob enem proglasila za polnomo-čno sklepati o vsem, kar običajno spada le v področje konvencije. Ampak ker konvencije vlada ni dovolila, zaradi transportnih regulacij, je predsednik Green odločil, da naj njene naloge izvrši eksekutiva. Širjenje Proletarca koristi edino le delavski stvari Agiti* raj te zanj! KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * M M M< 11.....IIIIMIH..........Ml......MU KOMENTARJI ..................1....................MIMM* Tajnik bivše SLS. ali kar je že bil, dokler ni pobegnil, se še kar naprej duša, kakšni zločin- ci so "Titovci", ker tako • grozovito" postopajo s Slovenci. S katerimi Slovenci — tega seveda ne pove. To so bili Rupniko« vi - Rozmanovi - Hitlerjevi "Slovenci". Ampak ako bo gospod pomožni kaplan pri sv. Vidu v A D. o tem še kaj pisal, morda bo nekega dne le priznal, da zagovarja gade, ne pa osvoboditelje slovenskega naroda. A tudi če tega ne bo storil, resnica ostane vzlic njemu in njegovi "domobranski" pisavi nespremenjena. Rusija je bila v čikaški Tribuni napadana v kartunih in v spisih poslednje mesece največ vsled tega, ker ni šla v vojno proti Japonski. A ko ji jo je napovedala, je bil pa spet ogenj v strehi. Češ, kaj smo te potrebovali? Kar pomeni, da so na tem svetu ljudje in bodo, katerim ne ustrežeš, pa stori tako ali drugače. Fa+hru Trunku njegov duhovni kolega v A. d. z dne 8. avgusta takole bere levite: Najmanj sadnja tri leta je < Father Trunk) naprej in naprej razlagal svoje prepričanje, da je s partizanstvom vsaj toliko vse v redu kot z vsakim pametnim človeškim opravljanjem. Na vse načine zafrkava one, ki so opozarjali na to, kam cika in cilja partisan-stvo. Tajil je nevarnost za vero, tajil nevarnost za kulturo, za katoliški značaj Slovenije in sploh vse kar je kdo rekel v svarilo pred podpiranjem partizanstva. Zdaj je moral naenkrat sam priznati, da je partizanstvo prineslo V Slovenijo pekel namesto svobode,' pa ni toliko moša, da bi dejal pošteno in brez strahopetnostl: Oprostite, zmotil sem se, zapeljal sem vas... Father Trunk ima veliko žalostnih zaslug, da je do tega prišlo celo med katoliškimi Slo. venci v Ameriki ... Naj si kupi precej boljše iajfe sa umivanje svojih rok .. John Chamazar ima v svoji koloni navado reči, "kaj pa to pomeni?" Pa bi lahko glede Trunka odgovoril, da ta stari gospod ne bo nikdar imel dobr^ Službe, kajti ako ga dcnuncira-Jo njegovi duhovni sobratje za "titovca",0 za zmotnega fajmo-štra Itd., in ker je mož ob enem tudi že v letih, se mu ne bo dobro godilo tudi ako "udari" po Titu, Stalinu in Rusiji. JRZ je v prejšnji vojni dokazovalo, da le federativna, republikanska oblika Jugoslavije, bo pravilna rešitev za ustvaritev države slovanskih narodov na Balkanu. JRZ je v ta namen imelo svoj urad, par najetih delavcev, izdajalo je mesečno revijo Jugoslav Review; pošiljalo deputacije v Belo hišo in pred senatni odsek za vnanje zade- Mar res? Kaj šel Intrige za zanetite v tretje svetovne vojne, ki naj bi bila-proti Sovjetski Rusiji, se pospešujejo. In če Je v naši vladi ali pa v angleški ve." razposlalo v" tisk "nič koliko! k panjo, pod nesrečno znamko da so sc morali iz šol umakniti "milijondolarskega" sklada, o- kateheti, ki so v imenu Knža- krog $60,000. Delo, ki ga je iz- ne8a delovali za "hitlerjev tre- vršilo—ako bi bilo plačano— tji rajh" in sploh za stvari, ki pa bi stalo res milijon in več. niso v skladu s krščanskimi na-Tako pa je JRZ sedaj edina ju-j uki- Kar Pa se cerkve v Slove-goslovanska ustanova, ki je V|niJi tiče, iPT v Jugoslaviji sploh, onih dneh nabrala najmanj de- **> najboljše, ako se sama loči narja, a ga je najbolj pošteno države, če je Tito ne bo. Tu potrošila. In še je ostalo nekaj samostojno izborno izhaja in tisočakov, ki jih je lahko sedaj podpirajo jo tisti, ki na en ali dobil SANS, ki nadaljuje delo dru* na^in verujejo vanjo. N. Jugoslovanskega republičanske- Pr- verniki, in pa izkoriščevalci, tfa združenja Slednji zato. ker cerkev uči, ne Maršal Tito je minuli teden * upirati l^podarjem, dejal, pred skupščino Avnoja. »»<*udno, da P,sma da je bodočnost Jugoslavije le n»koyih "domobrancev", ki so v federativni, REPUBLIKAN-.sluzih Hitlerju skozi do nemške SKI Jugoslaviji. Kolikšna ško- kapitulacije, sem ?'na debelo" da, da tega ni zapopadel pred: prihajajo, ne pa pisma drugih v 27 leti že Nikola Pašič! Morda Jugoslaviji, ki so bili v borbi bi se Balkan na podlagi progra- Protl. Nemcem in Italijanom* ma JRZ takrat razvijal tako, Nekaj je nekje gnjilega v "dr-kakor je bil zamišljen, Bolga- zavi Danski — namreč v pošt-rija bi bila zraven in možno, je, | nem, P^netu med Zed. država-da ne bi prišlo do te vojne. ml ln Jugoslavijo. Morda bodo DOBA TISOČLETJA TRETJEGA RAJHA, ki jo je Hitler napovedal s balkona na levi gornje slike, je hitro minila. Na sliki na desni je isti balkon, a brez Hitlerja, ln pod njim ter nad njim so ruševine. ka, radi katere se je posebno po Rooseveltovi smrti, na katerega je toliko zidal, jako zasenčil. Vojna letala so bila narejena edino zato, da sejejo smrt. Ko jih je poslal Mussolini v Španijo in v Etiopijo, ni bilo kaj posebnega zgražanja, razen nad krivoverci, ki jih je med drugimi pobijal en Mussolinijev sin in dobival kolajne v nagrado za svoja junaštva. Ako je papež proti atomskim bombam, naj bo tudi proti vojnim letalom. Oklic Jugoslavije za republi-l * .stale ^rtmentu utegnili| In pa predvsem za odpravo vz-ko je vzradostil vsakega, ki želljP-^niU. kaj je narobe, in kje. rokov za vojne. Le to bo zale-.mir in blagostanje ne samo Ju l * •^F1 Blagoslavljati bombnike m goslaviji, ampak vsi Evropi in J*cJf *lbanJc ko kdaJ P^J. Ka- vojne ladje na em strani, na vsemu svetu Ubežni kralj Pe- pHalistična propaganda in pa drugi pa jih obsojati, to ne drži. ter v Angliji, kjer prejema ve- ^ "*ie ' soclal-demokr^" Kitajska je sedaj osvobojena čjo plačo kot pa ameriški pred- skus«J° ^asenc^. češ, daJo.ampak ne izpod ekonomskih sednik, se je kajpada zelo onga-i .staremu nevar* bremen. bfejih vojnih bondov vil in protestiral. Ceš, da so ga P°Jav RekkAt>iW HžlftgaJ^r* bo razbremenila z davkom, njegovi trije regenti izdali in jih je odslovil. Kdo mu je izja- da so to' ljudje, ki le govore za socializem, a v praksi skrbe, da ™ napilai~ je znano" stari Vrh * (,n^'dL * zdi se da ne ski oficirji in "diplomati",, ki ga V1™1! t0laŽ^ Kaj~ obklepajo, žele civilne vojne v t! SO€,al t demokratov stare Jugoslaviji, ne da bi šli oni va- , M vec> v E™PI In f*1,0" njo, ampak da bi sebi podaljšali < fdi« da so fe tlfdl ^mumsti ^ udobno, lenarsko življenje. Tito ^ "pamrtovali Zato tudi topa jim je zagodel sicer zelo ne- l>k* n>l™}n diplomaticno, da gredo lahko In ga bo se cezdalje vec. svojim zamejnim kraljem ka-! Father Baznlk piše V A. d. iz mor jim drago — Jugoslavija,**;™1 o »^^eh^Jri Jih^ »gajih ne mara. Revolucija, ki se sedaj doga- ja v Jugoslaviji, ni niti z daleč toliko krvava, kot je bila večina revolucij v zgodovini, niti ni taka, da bi prevrnila "vse na glavo". Ampak je vzlic temu revolucija, kakršna ji bi neizmerno koristila že v času prejšnje vojne, ako bi imela voditelje, ki jo bi Znali izvesti. In pa seveda, če bi Franciji, Italiji, Angliji in Zed. državam ne na-čeljevale reakcionarne vlade. In ako ne bi imele med sabo imperialističnih pogodb. Vsi smo veseli konca vojne! 40 odstotkov na vse vrednote, vštevši na vojne bonde, da se reši "inflacije" in pa da si pomaga k nadaljnim dohodkom. Kitajska, ki je najdalj v vojni, jo bo tudi najbolj čutila. njajo na Slovenskem partizani nad duhovniki in verniki. Pravi, da žive "komunistični voditelji" zelo razkošno, a njih partizanski somišljeniki pa le od tega kar nakradejo in naropajo po hišah." Ob enem gospod Baz-nik pravi, da bo v "domovini prihodnjo zimo strašna lakota." Kriv jo bo seveda Tito. A "fa-thru" Bazniku ni sile. Je v Rimu na varnem. Je, kolikor se mu poljubi. Pravi, da odpotuje po ukazu 5. armadnega zbora v Palestino." Z letalom seveda. Dostavlja, da mu je ta priložnost, obiskati sveto deželo, v veliko čast. Pravilnejše, "v razvedrilo". Titovi "komunisti" takih privilegijev niso deležni. * Je res neprijetno, ko se mo- ^ DD1CTHP A ITP 1C » rajo UudjOrtki so vladali slo- B i KlO 1 UiAJ 1 L Iv w venskim krajem pod Avstrijo ™ - • ® in potem pod Aleksandrom, to- liko mučiti oh razočaranju, da je doba njihne vlade prav tako zatonila, ali pa še bolj, kot Hitlerjeva in Mussolinijeva. Japonski cesar ni samo vladar, ampak božanstvo. Je "božji sin" in kot tak je ob enem poglavar japonskega naroda. Nekateri v našem državnem oddelku so priporočali, naj se ob zahtevah za brezpogojno kapici jg tul »cijo Japonske zahteva tudi mk S odpravo vladarja- namreč "božjega sina"—a zmagala je stru-ja, ki smatra, da je za "red in mir" na Japonskem najboljše, Z iiko llirohito ostane kjer jr. Za kazen pa si lahko izberemo nižje vojne kriminalce na Japonskem. potem bo nekaj let pre-jj sle dkn in začelo so bo spet vse po starem. Morda. Ampak po svetu vre in ljudstva zahtevajo odpravo tronov in božanstev. In starega reda, ki jih na vsakega toliko časa pahne v vojno. VaHkan je proti atomskim bombam. A če bi bil od vsega 51 začetka proti bombam v splošnem, bi Imel za svoje moralno stališče res močan temelj. Tako pa je to le njegova nič kaj pre-1 t,ri0cvalna morali,l"Jna p°lm PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO g | NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina Zdrniana drbr« (isven Ckleaffa) in Kanado $6.00 na latof $3.00 a« p*\ Utai fl.ftO m iatrt Utaj sa ChicaKo in Clcnm $7.50 aa calo Ut«| $3.78 sa pot lata; aa inosamstv« $t.00 Noslov zo list in tajništvo je: 2057 Sa. Laitiidale Avenue C hicago 23, Illinoi* Razna presojanja Pite Joseph F. Durn, Cleveland, O J O političnem prevratu v Angliji razpravljajo vsi časopisi, seveda vsak po svoje. Tukajšnji "Cleveland Press" je po objav-ljenju volilnega rezultata dal veliko priznanje Churchillu, češ. da je on tista oseba, ki je rešil angleški imperij in pa da je vztrajal v vojni v najtežjih dneh. Torej naj bo po teh razodetjih Churchill tisti človek, ki jc rešil Anglijo in največ prispeval k poraženju Hitlerja. A kaj pa delavstvo v Angliji? Vrglo se je proti najbolj o-boroženemu glavarju v zgodovini. o katerem je vedelo, da je krvoločen in brutalen do skrajnosti. A pri Churchillu ni to nič pomenilo. On je hotel rešiti imperij Velike Britanije in njen kapitalistični red. To, da je bil tudi on med apizarji, — tega se seveda sedaj noče spominjati. In ne svojih govorov v prid Mussolinija ter drugih fašističnih glavarjev. Delavstvo v Angliji se je pro-j ti do zob oboroženemu Hitlerju vrglo v borbo in žrtvovalo v nji svoje sinove, dočim je bil angleški kapitalizem tedaj še vedno pripravljen za apizarstvo. To, da je Churchill s svojim razredom vred skušal rešiti Imperij, mu nihče ne oporeka, a kako je bilo prej, ko se je skušalo z u-glajanjem ohraniti Hitlerja, pa tudi ni pozabljeno. Tudi nI še pozabljeno, kako se je postopalo s Churchillove strani celo po poraženju Nemčije. N. pr. kako je pomagal ro-Jalistom v Grčiji, reakciji v Italiji in kako si Je v premaganih italijanskih kolonijah prizadeval ohraniti stari sistem na krmilu. Tudi ni pozabljeno njegovo početje v Jugoslaviji. Zasluga njegovih torijev je, da so se morale Jugoslovanske partizanske (osvobodilne) čete umakniti iz Trsta in Gorice, in iz Koroške. Ko so bile jugoslovanske čete na zahtevo angleškega vrhovnega poveljstva primora- ne oditi iz Celovca in ostale Koroške, je tamkajšnje slovensko ljudstvo kaj lahko spoznalo, kakšno demokracijo se mu obeta po tej vojni, ako bo Churchill ostal na vladi. Ampak jasni se. Angleško delavstvo je v volitvah meseca julija preprečilo — saj upamo tako — nadaljne tragedije, ki so bile posledice torijske apizarske politike. Novi premier Clement Attlee je dal takoj po volitvah razumeti, da je take angleške vnanje politike, kakršno je vodil Churchill, konec in da ne bo trpel nobene take taktike, ki bi hotela pomagati fašizmu bodisi doma, V Španiji ali kjerkoli, pač pa se zares prizadeval odpraviti vzroke, radi katerih smo dobili po svetu fašizem ,in pa svetovno vojno št. 2. Dasiravno se nekateri tolažijo, na primer tukajšnja C. P., da bo Anglija tudi pod Attlee-jem nadaljevala po starih potih, namreč, da bo staliače nove vlade slično kot Churchillovo, je po svetu na drugi strani za-valovelo vsled delavske zmage najvočje veselje. Kajti to ni bil le politični preobrat, ampak tudi na miren način izvršena revolucija. 4 Reakcija pri nas — namreč v Zed. državah, se boji tega preobrata v Angliji in že bruha svojo jezo z novimi načini hujskanja na Anglijo, češ, čemu še pomagati nji, ko pa se je odločila iti na levo, namesto z nami? To^se pravi, čemu ni šla z ameriškimi toriji namesto z Rusijo? Toda Anglija se v zadnjih volitvah ni odločila s kom iti, ampak odločila se je za socialni preobrat v svoji deželi, neglede kaj mislijo otem v drugih deželah. Anglija je druga najjačja kapitalistična država na svetu. Ko je njeno ljudstvo uvidelo, da po starih potih nič več ne gre, se je opogumilo in se z glasovnico izreklo za razvojni proces iz kapitalizma v socializem. S tem Je pokazalo, po kakšni poti bi moralo tudi ameriško delavstvo, ako hoče kaj drugega kot le nagrajevati svoje "prijatelje". Delavstvo te dežele je sedaj razdvojeno kot še nikoli in je brez politične organizacije, o kakršni se bi moglo reči, da je res delavska, močna ln pa zastopana v zakonodajah s svojimi ljudmi. Upajmo, da bo Attleejeva politika imela tudi na Jugoslavijo drugačne smernice kot pa Chur-chillova in, da bo tudi vprašanje mej Jugoslavije boljše doumela kot pa sta jih Eden in Churchill. magala je na slične načine drugim reakcionarjem po svetu. Ampak Gabrovški in Ambroži či te resnice nočejo videti. Vsega zla so po njih mnenju krivi le partizani. in Tito. Dasi sega pisanje teh ljudi v A. d. men talno le do starosti otrok v prvem razreduti vzlic temu povzročajo škodo. Kot jo tudi otroci, ako hočejo nagajati. Najbolj te naše klerikalce jezi, ker jim niti njihno ljudstvo noče slediti, izvzemši nekaj Gr-dinov. Celo njihni naročniki se zgražajo nad takim otročjim pisanjem in s potvarjanji resnice v laži. To so storili n. pr. tudi takrat, ko so zapisali, da je bilo 8. julija le do tisoč oseb na pikniku, in to vsled mrzlega piva ter drugih dobrot/ ki so bile tam n* *azpolkgt>. . Sedaj pa se tudi naročniki omenjenega lista zgražajo nad njegovimi lažmi. Ko jim Je bilo rečenO, naj nikar ne gredo poslušati poslancev, ki so prišli govoriti na shod v Euclid, so vseeno prišli. S tem se je dokazalo, kje so simpatije naroda. , ■ Nedavno'je1 tu nastala govorica, da bo Rev. Gabrovšek odšel nazaj v domovino, kjer je do te voj«e v svoji stranki (SLS> veliko pomenil. Tito jim je dejal, da se vsi lahko povrnejo nazaj, brez nevarnosti, kajti pro-sekutirani bodo le tisti, ki so res ruvarili proti Jugoslaviji. Kam bi nepristranska porota prisodila pisce v A. d.? a V Sloveniji je baje šel po gobe tudi veleposestniški škofijski "real estate". Tudi to je vzrok, čemu toliko vpitja proti osvobodilni fronti. Prvo nedeljo v avgustu so priredili Zarjani na fafrni SNPJ izlet, kjer so zapeli med drugim tudi nekaj novih partizanskih pesmi. S "hladnim pivom" nam niso postregli, ker ga ni bilo mogoče dobiti, a kratkočasili smo se tudi brez njega. Letos na teh izletnih prostorih ni tiste živahnosti kakor smo je bili vajeni prej. Mladine ni, starejšim pa se ne ljubi Več, da bi se spuščali z doma. In drugič, zima je nam uničila plesni ^paviljon, ker je zapadli sneg podrl streho. Treba bo torej po staviti nov paviljon, čim se razmere izboljšajo. Ampak res izgleda, da je brez paviljona, ali kot smo mu rekli tudi dvorana, sedaj nekam pusto in prazno, pa to vidiš tudi v razpoloženju obiskovalcev. Bili so navajeni reda, ki ga sedaj ni, namreč v zabavnem smislu. Je vse nekam zapušče no, dokler se znova ne zgradi. A v prošlosti pa smo bili vajeni na teh prostorih, da je šlo vse kot po na vodi lil). Smo pač še zmerom v vojnih razmerah, čeprav je vojne povsod konec. Odmevi naše velike proslave dne 8. julija še niso ponehali. Bila je uspeh, o kateri ljudje, ki so se je udeležili, se govore. Skupnega prometa na nji je bi-\p okrog $7,000, torej je to znamenje, da je tudi čisti prebitek lepa vsota. Namenjen je ves trpečim v Sloveniji. Seveda, to zelo boli varljivce okrog A. d. Hudo jim je, ker karkoli podvzamejo, takih uspehov niso v stanju doseči. Čim bodo računi dohodkov in izdatkov omenjene priredbe zaključeni, bodo objavljeni. Upajmo, da bo tudi priredba Sansove podružnice št. 48, ki se bo vršila s pestrim programom dne 7. oktobra v SDD na Water-loo Rd., prav tako sijajen uspeh. POŠTA POLITIČNO OROŽJE Koncem minulega tedna je prišel k nam pismonoša in pokazal prva pisma iz Cehoslova-ške, ki so prišla po zračni pošti. "Kaj pa s pismi iz Jugoslavije?" "O, teh pa še nismo dobili!" MCemu ne?" "Pravijo, da je vzrok tfrans-portacija." Ta pismonoša je bil v zadnji vojni na evropskih bojiščih in se tudi drugače na pošto dobro spozna. A ne reče tako ne tako. Istega dne so bili v čikaških listih oglasih, da lahko pošlješ za $3.50 paket potrebščin bodisi na Nizozemsko, v Grčijo, na Norvežko, v Italijo itd. Ne pa še v Jugoslavijo. Kadar bo pošta v Jugoslavijo povsem odprta, naročite svojcem Proletarca. Pred tedni so pisci A. d. trdili, da je moral Tito bežati iz Trsta ln dajali so si veselje nad tem, češ, on je kriv, da bo Trst za Jugoslavijo izgubljen! A ob enem so se radovali nad tem početjem angleških torijev in angleške kr$marske politike, ker Tita sovražijo bolj kot pa kaj drugega na svetu. Kramarska angleška politika je pripomogla tudi diktatorju Francu v Španiji, da je prišel na vlado ln da je še v nji, in po- Skušnje nas uče, da je treba nauke za socializem na novo fundirati Pretekla leta najprctresljivejših Izkušenj so nas podučila, da je treba socialistični cilj na novo fundirati. Saj smo doživeli: da "človekni niti dober, niti razumen, niti vselej po interesih usmerjen, temveč da je v mnogo večji meri top, da se da gnesti in da si nc zna pomagati; da "zgodovina" ni smiselna, da se niti nc razvija po nekih železnih zakonih, da tudi imanentno ne napreduje v smeri dobrega konca, temveč da jo more nasilje gnesti kakor človeka; izkusili smo, da "ljudstvo" samo po sebi ne ustvarja svobode, da samo po sebi ne izpolnjuje "zgodovinskega poslanstva'', temveč da se da ljudstvo razbiti, razdrobiti in izpriditi. Neminljive, gibalne in ustvarjajočo so ideje: svoboda, spoštovanje resničnih vrednot, odgovornost in samoobvladanje Človeka. Te ideje najdejo vedno znova izraza v močnih sebi^zvestih ljudeh. Med temi ljudmi so bili in bodo: delavci, kmetje, intelektualci, žene, meščani. Nc odloča poklicna ali razredna pri« padnost; temveč odloča moralna neupogljivost, pogum Človeka. Lakota in pomanjkanje sta nesramen zločin, ki ga je kriv gosposki klub, ki vlada nad človeško druibo, toda motor za bodoči smiselni razvoj še nista. ♦ * Laž je, da je delavsko vprašanje samo "vprašanje želodca". Nad to lažjo sc je v zadnjih letih spodtaknil socializem nekaterih detel. Kajti delavci — čast Jim! — nikakor niso bili pri-pravljeni iti na barikade za betvico socialne politike. Noben človek ni pripravljen za to. Samo nadosehna človečanska ideja ima tisto dementarno duhovno moč, da razvname človeka da gre v boj, ne da bi mislil na svojo osebo. Jaz sem postal socialist kakor vsak socialistični delavec _ ne radi plačilnega odtegljaja, temveč iz najvzvišenejših, naj-moralnejših nagibov, ia katerih žrtvuje človek tudi zadnji denar pa tudi življenje: za uveljavljen)* človeškega dostojanstva, za pridobitev poteptane svobode. ' '' ' w. Schlamm. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL Glede poštnega prometa med Ameriko in Jugoslavijo Pretekli teden je bilo omenjeno v tej koloni, da je SANS pod vzel korake pri ameriških oblasteh za hitro vpostavitev )x>štnega prometa med Amerikq Dočim je celo v našo bivšo so vražnico Italije dovoljeno pošiljati pakete in denar iz Amerike, je za Jugoslavijo odprta le omejena pisemska popta, za Primorje pa se ne sprejema ničesar. Dne 9. avgusta je SANS prejel od poštnega oddelka v VVashingtonu sledeči odgovor: August 7, 1945. Dear Mr. Kuhel: The receipt is ^knouledfed of your letter of July Z8, 1945, re carding the resumption of monejr order and parcel post service to Vtifosiavia. The question of reanmlnf limit-ed parcel post service to Yu(o-slavia is receivinf the aetive eon-sideration of this Departmoat. You may be assured that as soon as transportation facilities and other condltlons permlt, parcel post service to that country vvill be res u med aud ali postmasters vvill be so In-formed in order that thejr may ad-vlce the patrons of their offices. It Ameriški Slovenci naj sledijo priporočilu poštnega oddelka ter od časa do časa vprašajo pa lokalni pošti glede poitne zveze z Jugoslavijo. I i # i » .t C i 4 Potsdamska konferenca in Jugoslavija IV deklaraciji o zaključkih, in Jugoslavijo ter Primorjem. ki so jih na konferenci v Pot* damu sprejeli predsednik Truman, novi premier Attlee in ge-neralisimo Stalin, ni bilo direktno ničesar omenjenega glede. Jugoslavije. Je pa Jugoslavija direktno prizadeta, zlasti Slovenija. Vprašanje bodočnosti Trsta je povezano z zaključkom glede mirovne pogodbe za Italijo, ki jo imajo sestaviti zunanji ministri Velike Britanije, Francije, Kitajska in So-' vjetske zveze ter ameriški državni tajnik Byrnes. Ta mirovna pogodba za Italijo ima biti sestavljena na prvem sestanku omenjenih državnikov meseca septembra v Londonu. V njej bo odločeno glede bivših Ualijanskih kolonij v Afriki ter teritorijev spornega značaja. Ta teritorij je predvsem Slovensko Primorje in Trst, ki ga zahteva Jugoslavija. Ali ga bo dobila? Premestitev angleškega feld- ... .■ _ ^ Al maršala Alexandra za vojaške- is suggested. for that reason, that, . „ . , . . the members of the Slovenian «« «°vernerja Kanade je dobro American National Council make Njegova zahteva (kl inquirv from time to time at their >° Je podprl ameriški državni local post offices etpectlnf the re- podtajnik Grew), da se morajo sumptton o» paice; post service to jugoslovanske čete umakniti iz Vufoslavia. Primorja, je izzvala takozvano A copv of your letter has been "tržaško krizo" in postavila an-referred to the Third Assistant gleške in ameriške diplomate v Postmaster General, Division of neprijetno zadrego. Prisiljeni Money Orders, for attention to so bili napraviti kompromis your requiring regardiAff the re- j glede okupacije Istre in Sloven-sumptino of money order service »kega Primorja. Bodočnost Trto Yugoslavia. Slncerely yours. Hov M. Martin. Acting Second Aisistant Postmaster General. VEČ IN VEC NAŠIH LJUDI PRIHAJA DOMOV. Gornje je prisor ob iskrcanju naših čet s ladje Hermitage v Nevv Vorku. Iz tega odgovora je razvidno, da poštne oblasti "aktivno raz-motrivajo1' o vprašanju pošiljanja paketov v Jugoslavijo in čim bo vprašanje transportaci-je rešeno, bo omejeno pošiljanje paketov dovoljeno. Zadevo pošiljanja denarja pa ima rešiti oddelek za poštne denarne nakaznice. Zadnja poročila kažejo, da transportacija po Jadranu še ni varna, ker vse mine še niso bile odstranjene. Tako je 7. avgusta tovorna ladja tipa Liberty zadela ob mino v tržaškem pristanišču in se v 30. minutah potopila. Pripeljala je iz Amerike relifne potrebščine za UNRRA. To je bil hud udarec za prebivalstvo, ki je pričakovalo živeža, obleke in drugih potrebščin. Ta nevarnost je eden izmed vzrokov, čemu ni boljše* poštne sta je velevažnega pomena ne samo za Slovenijo in Jugoslavijo, temveč za vse slovanske narode. Ti gledajo z velikim zaupanjem v Moskvo. Če bo Sovjetska zveza močno podprla zahteve maršala Tita, bo Trst poverjen Jugoslaviji. S Trstom bo šlo vse jugoslovansko zaledje, ki ga je Italija dobila leta 1616. Druga možnost je, da postane Trat mednarodno mesto pod u-pravo Jugoslavije, Avstrije, O-grske, Cehoslovaške in Italije. V tem slučaju bi njegovo zaledje spadalo pod Jugoslavijo, tipanje Italije, da bo Trst zopet pod Italijo, se je omajalo ob zmagi delavske stranke v Angliji. Bodočnost Italijanske meje bodo nedvomno za po pa de ne v mirovni pogodbi. Vse to pomeni, da končno vprašanje Trsta in Slovenskega Primorja ne bo čakalo mirovne konference, temveč bo rešeno v prihodnjih par tednih. Mirovna konferenca, ki se bo vršila najbrj pri- zveze med Ameriko in Jugosla-, hodnjo spomlad, bo le pritisni-vijo. la pečat na zaključke, ki so jih ..............................,. .. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co.l 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL j ! Fina postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno TELEFONI i CANAL 7172—7173 »MHMIMtMMMMIMtMMMMMMMtIMIMMMMM . .............i lili hmmi 11 iti ..................j I ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO #OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ' | ADRIA PRINTING CO. i Tal MOHAWK 4707 ]| 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j * PROLETAREC SE TISKA PRI NAS • mmm»mim»m»»mm>mimi ao Stan« mm celo late $€.00, pol lota $3 00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba ta novo društvo. Naslov za list in ta tajništvo j«: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. ?»MMH»MUt»M>MMM»4 : BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWNf PA. Dr. John J, Zavertnik PHVSICIAN a mi SURCEON 3724 West 26th Mreet T mL Crawf«ed SI IS OrFIOK HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Excopt Wed. and Sun.) 6:30 t« 6:30 P. M. ((Etrept Wed., Sat. and Sun.) R*t. 221 • Su. Ridff«wa? Ave. Tal. Crawford 6440 If •• aatwer — Ca| Ai>af In 6760 A Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1979. P«blUk«d W««kly at 1301 So. Law»dala Aaa. CHICAGO 23, ILL., August 15, 1945. VOL. XL. THE AMERICAN SVVELLED HEAD America is going to come out of this war with a svvelled head, at least in some respects. We have had occasion tq produce war mate-rial unhampered by air raids, to draw upon unlimited natural resour-ces. VVhat shortages there have been, we have overcome with a flourish thru our superior research. VVe have broken world records left and right, our fighting men have been superior, our standards of living are superior, our shores have been impenetrable, our špirit has been un-daunted VVe will be the leading nation in the post-vvar vvorld, our supremacy eontested only by Russia. So we are told, and we tend to take it seriously. VVe have for a long time had a worid-record complex anyway. Any record from Pump-kinville to Nevv !York has unquestionably been a world's record with-out further research. Tho we are avvakening to the responsibilities of vvorld citizenship, it does not cover up our feeling of superiority. VVe cannot effect the intent of the VVorld Charter if we let our swelled head get the best of us. We must allovv the ingenuity and human qualities of other peoples to rank on a par with ours if we are to succeed in keeping peace. VVe must remember that an American of German origin is no better than a German in Germany, except as in-fluenced by surrounding. The cloth is the same, tho the climate may be different. VVe must consider vvhether the homesick Gl who writes that there is nothing like the good ol' USA wouldn't speak more highly of those other countries if he vvasnt in mud and terror up to his waist and if the ordinary facilities of living vverent aH blown to smihtereens and if he knew the people vvell enough to teli that it was their human qualities that count and not their tattered clothing—and if he wasn't so very lonely. The high-handed conduct t)f our military government in Germany. compared to the sensible tactics of the practical Russians illustrates pur svvelled-head psychology. At home, our superiority complex over the American way of life is sorely punctuated by indifference and lethargy in democratic participation. It's the overconfident athlete who stops training. We face a post-vvar hangover many times greater than the one after the first World VVar. Can vve avoid the cracking up that the Roman Empire was unable to stave off? I cannot predict, but you and 1 can form the bulvvark of the first line of defense.—Taisto Hayrien in The Cooperative Builder. REJOICE AT DEFEAT OF VVINSTON CHURCHILL The elimination of VVinston Churchill, the Prime Minister of Great Britain, as an international leader was accepted by the working people of the world vvith satisfaction and considerable elation. Mr. Churchill succeeded Mr. Chamberlain, neither of whom typi-fied the aspirations, desires or the tribulations of the common people of England or anywhere else. Both of these gentlemen typified the lai^sez faire philosophy of the 19th century. It remains one of Rudyard Kipling s "Only a bone and a hank of hair," and they couldn t and th#$Ovouldn't understand. By the actions of Mr. Churchill it seems at least that the liberal, social, economic and political trend that is so obvious to everybody else was unseen and iinknown by him. VVinston Churchill vvas an aristocrat and a tyrant by nature and training. It can almost be said that the rise of Mr ChulfctiiU to th* pinnacle of eminence ifcas occasioned by the policles pursued by thč government of the United States since the invasion of Poland: The vote of the Englisk people and accession to power of the Labor Party astounded the vvorld almost as much as the Russian Revolution ©f 1917 and its effects will be felt and noticed in every country in the world.; Even' America with its blatant expressions of democracy is feeling the impact of a changing vvorld. The defeat of Churchill must be considered a victory for human ity. It is refrettable that h ta con-stituency re-elected him to the House of Commons.—-The Montana Labor Nevvs. H Mil ANOTHER PLEA FOR TAX-BURDENED POOR There has been a good deal of talk about the effect of the "tax adjustment" bili pased by Con-grses a fevv days ago. Some com-mentators seek to dispose of it as "just a bookkeeping transaction." The "VVall Street Journal" says the bili is "vvorth five billion dollars to business." In this instance, we think the "Journal" may be accepted as an authority. Other ob-servers believe business will bene-fit to the extent of seven billions. VVhatever the exact figure may be, it is so large that LABOR fcels it is justified in again calling attention to the plight of the vvorker who is unfortunate enough to be in the lower-wage brackets. The minority report of the Ways and Means Committee insists that we have in this country, at this hour, 21,000,00 persons whose in-comes are less than $1,000 a year, and yet they pay $500,000,000 ln taxes every year to loaal, state and Federal governments. Thats "blood money." Furthermore, there are 24,000,-000 persons with incomes betvveen $1,000 and $2,000, and each year they pay "in excess" of $4,000,-000,000 in taxes to local. state and Federal governments. Needless to say, among these are millions of men and women vvith families to support. Will * anyone seriously THE MARCH OF LABOR 400,000 MOTHERS WITH CtfHDKfrt UHVtR JO e*\FLOVtv M *94a -r^E. AGE OF-W0RKtRS ^ IMCCEASEO POCMSTIN I940lt) ASOOT 4o IH 1944. ' gN IME EARiY of TM£ rtiMt UtiOtJS, HAD 7Wf grjeattsi DlFFiCUlTr in MAK- ikig comtact because manv coalcomv»*s OWNED THE TOV*WS,S7*EET5 fvblic hk3hways ck htm-inig cetfters. ^OT^OHOS/ SHOW fOL*. ING C^iOM LABElS ihir* fUTsrt^r. The Enslaved Peoples Are Liberated By JOSEPH DRASLER (Formerly an Associate Editor of Proletarec) llkL! '' ' ' f 1 I , I've seem them -J the enslaved or Poles working for him, and peoples — from twelve years to | vvhen w* came across Gcrmany it sixty years of age, frdm Jew* to Morrocans. so I cannot hetp but question that the tax burden. they are bearing is althogether un-reasonable? Having dealt so generously with business, isn't it obvious Congress should lose no time in going to the rescue of these low-wage vvorkers? —Labor. How Do You Do? B j H. BCDFORD JONES "How can you, friend?" the Swed-ish say; . The Dutch, "Hov* do you far«?" "How do you have yourself today?" Has quite a Polish air. In Italy, "How do you stand?" Will greet you every hour; In Turkey vvhen one takes your hand, "Be under God's great power!" "How do you carry you?" Is heard When Frenchmen ao inquire; While Egypt's friendly greeting word Is, "Howdo you perspire?" 'Thln may thy shadows never grow,M The Persian wish is true; His Arab cousln, bowing low, Says, "Praise God! How are you?" But oddest of them ali is when Two Chinese meet, for thrice They thake their own two hands, and then Ask, "Have you eaten rlce?" FULL EMPL0VMENT? LET FREE ENTERPRISE DO IT! Full employment vvould be incompatible with the free enterprise system which carries with it the right to a normal float of unemployed. — John F. Finnelly, an executive director of the CED, to a meeting of the Invest-ment Bankers Association. If the people living in slums don't like them, let them move out. Some people like to live in one room shacks. There is no solution to this prdblem. Certainly industry doesn't intend to attempt the impossible.—John W. Sc o-ville, economist of the Chrysler Corporation, at a conference on postwar problems. think that one o; Germany's Worse crimes conimitted against peoples of other countries vvas thc enslave-ment of labor—hundreds of thou-sands of men, vvomen and children from aH subjugated lands. Where-ever there was a factory of any size. cheaply constructed barracks, enclosCd by barbed-wire fenc?ng. can be seen. In Nurnberg the barracks' were locat^df *even kilo-meters from the factories and the seven vvomen from porica whom I met and talked vvith, told me they got up at 3:30 every morning to get to vvork on time. Tardiness vvas severely punished, and sick-ness vvas not an acceptable excuse. except in rare and most severe cases. Seven days a vveek, tvvelve hours a day these unfortunate people had to exert themselves to the utmost, and live on a diet you wouldn't feed your dog. Their living conditions vvere miserable be yond description. I spent an eve ning with the people from Gorica just before the vvar ended. It s an ill wind that blows no good. How-ever, bcifig located on the out skirts of the coliticiaAs spoke kindly of them. But the unions became strong. In some states, under good leadership, the unions and the employers iuickly learned that they had a great community of interest and .ound hovv to vvork together for the common good. In other states, par-:icularly in the South, the big employers preferred to fight. As labor developed, as it grew "strong, its economic povver in-:reased. It vvas then that the enemies of labor, unable to defeat the Drganized vvorking people in the economic field, took to polities, electef anti-labor legislators, congressmen and senatom, and commenced throvving a' barrage of vicous lavvs at the vvorkers. They forced the unions to fight back in the political arena, ln selfdefense. European labor unions, before the vvar, were primarily political snd revolutionary. American labor, on the contrary, vvas non-politlcal ind certainly had no revolutionary ideas. Today vve are in polities, probably to stay, because that is vvhere vve have to do our fighting. So the colqmnista and the radio babblerg vvill have to go right on hating us, and ljrlng about us, and we vvill have to continue vvorking to defeat our enemies and elect our frlends. —VVashington Teamster. WHEN "FREE" NEGROES OWNED SLAVES VVill P. Kennedy, an unusua11y gifted VVashington nevvspaper man, is fond of digging up quaint historical facts. Here is an ex-ample: Slavcry vvas abolishfd in the District of Columbia on April 16, 1862. Of course, that vvas before Lincoln's Emancipatlon Proclam* ation. There was an important differ-ence betvveen the District of Columbia plan and the general eman» clpatlon scheme. In the latter caae owners vvere not compensated, but. In the District of Golumbia. they were paid vvhat vvas regarded aa a reasonable priče. "A good black-smith" brought the highest priče— the lowest— $785; and a baby $10.95. When he vvas running for the presidency for the first time, Lln-colnd argued that vvhen slaves virere freed, the ovvners should be com« penaated. If Southerners had accepted that ldea. the War Betvveen the States, and the long train of evils vvhich followed. might have been avoided. One of the most interestlng of Mr Kennedy as diseoveries vvas that many of the slavess ovvners vvere "free" Negroes. In varkms ways, they, had saved money and preferred to Invest it lit human flesh rather than im houses and lands The record doesnt reveal how they treated their "chattela ** Were they kinder than whtte slave ovvnera?—Labor.