v e Cy /Pnflior Št. 141 (16.486) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 'aja 1945 v tiskarni "Slovenija” pod Vojskim pri .. -p /\kip aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla 1 i i. H 1 •■" 'Pa številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- S Al l/ll UllJ suznjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA-Drevaed 24 maggio 1 -Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_________________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI f Spedizione in abbonamento postale 45% Oj 77 EVRA Art 2, comma 20;b, legge 662/96 ■ Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO ČETRTEK, 17. JUNIJA 1999 Potres šeni izčrpal sik Vojmir Tavčar Izidi evropskih volitev ?.? krepko pretresli italijansko politično sceno. Tako v levi sredini kot v Polu svoboščin je napetost velika, o čemer pričajo tudi odstopi ali napovedi odstopov kar 4 političnih tajnikov. Izidi niso bistrveno spremenili razmerja sil nied levo sredino in Polom svoboščin, toda so krepko Pretresli notranje odnose in omogočili nastop dveh novih dejavnikov na politični sceni, radikalov Em-nie Bonino in Marca Pan-nelle ter Demokratov Ro-8iana Prodija. Vihar, ki pretresa desnosredinski pol, zadeva Predvsem usodo Slončka, Ponesrečenega zavezništva bipolarno usmerjenega torija z Mariom Segnijem ni seveda vlogo in moC Silvia Berlusocnija v Polu, v tevi sredini pa so napetosti ovojne: po eni strani gre ža krize in dileme vseh tistih sredinskih strank in sjrancič, hčerk nekdanje krščanske demokracije, Id •Scejo svoj življenjski prodor in jamstvo, da ne bodo Crtane, potem ko so si s Propadom referenduma nepričakovano priborile Vsaj možnost perspektive, P° drugi pa gre za parjenje moči in za razhc-ni viziji Levih demokratov ni Prodijevih Demokratov, ^li se leva sredina lahko spremeni v stranko refor-jnistov z režijo Massima tt Aleme ali pa v Oljko 2 z ^evropskim« vodstvom komana Prodija? Merjenje med sedanjim Ptemierorn in njegovim Pfedhodnikom se ne bo °nCalo v nekaj dneh, najalo bo najbrž kar nekaj nsa, prav zaradi različno-? Pogledov o levosredinskem zavezništvu. ^ teh razmerah tudi ke sredinske strančice Vigujejo glas in ceno v°jega sodelovanja, neka-nte bi se tudi lahko pre-^tslile in se povezale s Sil-i°m Berlusconijem, še Posebej ce bo predsednik naredil še korak ah dva (, aPrej pri gradnji velikega entra in bo povečal nzkorak z Gianfrancom nnjem. i tedanje napetosti ne odo povzročile velikih Ptememb v kratkem sr> i ’ V srednjeročni per-Pektivi pa bi se lahko jOnienilo marsikaj. V se-fa a razmerah in s tako v zorobljenim zavezništ-pA1 bo D’Alema težko > el do konca mandata. va sredina - Ce žeh imeti Un0?101’ c*a ohrani držav-%jkro,Jl° v svojih rokah -najti skupen jezik in j(, Pen imenovalec, kot ga Cji^sla leta 1996 s prvo KOSOVO / OB ODKRIVANJU NOVIH ZLOČINOV, KI SO JIH ZAGREŠILE JUGOSLOVANSKE SILE Kaos pri vračanju Kosovarjev Diplomacija išče vlogo Rusije Stopnjuje se beg Srbov - UCK se upira razorožitvi zaradi prisotnosti ruskih vojakov PRIŠTINA, HELSINKI -Razorožitev borcev Osvobodilne vojske Kosova (UCK), kar naj bi zaustavilo beg kosovskih Srbov, skrbno preverjanje vseh zločinov, ki so jih zagrešile redne in paravojaške jugoslovanske sile, in ureditev kaotičnega vračanje izgnanih kosovskih Albancev so nečloveške naloge, pred katerimi so se znašle sile Kfor na Kosovu. Seveda imajo svoje težave tudi diplomati, ki morajo določiti vlogo Rusije na Kosovu. UCK je namreč zagrozila, da ne bo izročila orožja, dokler bodo na Kosovu ruski vojaki. V Helsinkih so se zaCela pogajanja o ruski vlogi na Kosovu med obrambnima mistroma ZDA in Rusije Na 11. strani RIM / VČERAJ SO JO ODLOŽILI ZARADI OBVEZNOSTI POSLANCA MENIE Danes v ustavni komisiji razprava o zaščitnem zakonu RIM - Ce ne bo zapletov, bo ustavna komisija poslanske zbornice danes zaCela z razpravo o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Razprava o osnutku in popravkih bi morala začeti že včeraj, a so jo preložili za 24 ur, da bi tajniku komisije, poslancu NZ Robertu Menii omogočili nemoteno sodelovanje na seji strankinega vostva. Danes naj bi predsednik komisije Antonio Maccanico in poročevalec Domenico Maselli tudi orisala popravke, za katere so se uskladili na nedavnem srečanju strank vladne večine. Na 3. strani Fini (NZ) z odstopom izzval notranjo opozicijo v stranki RIM - V Nacionalnem zavezništvu je sedanji res teden velikih presenečenj. Po neprijetnem nedeljskem volilnem presenečenju, ki je stranki odšCipnilo tretjino glasov je za drugo presenečenje včeraj poskrbel sam predsednik stranke Gianfranco Fini. Na zasedanju vsedržavnega vodstva je podal odstavko. Dejal je, da po taksnem porazu ni mogoCe nojevsko pogrezati glavo v pesek. Poudaril je, da bi moralo vodstvo povedati, kaj hoCe in kako namerava popraviti poraz, ter dodal, da ne more biti zvočnik politike, ki je ne odobrava. Komentatorji ugotavljajo, da je Fini s tem izzval notranjo opozicijo, naj izreCe svoje kritike in pomisleke. Slednjih je več: mnogi niso prebavili volilnega zavezništva s Segnijevim paktom, drugi se zavzemajo za veCjo povezanost v Polu svoboščin. Polemično je tudi v vrstah Severne lige. Umberto Bossi je napovedal, da bo na nedeljskem srečanju li-gašev v Pontidi »zdramil Padance iz spanca.« Ljudska stranka pa bo podala obračun volitev na julijskem zasedanju vsedržavnega sveta. Na 2. strani Vabilo SKGZ in SSO Kučanu in Ciampiju TRST - Včeraj dopoldne so predstavniki SZ Bor, ZSSDI, SSO in SKGZ obiskali vladnega komisarja Micheleja De Feisa in ga seznanili s programom prireditev, ki bodo obeležile 130-letni-co rojstva Južnega Sokola. Slovenski predstavniki so se zavzeli, da bi se osrednje slovesnosti, ki bo novembra, udeležila predsednika C ari o Azeglio Ciampi in Milan Kučan. Na 5. strani Večja pozornost tržaškemu kmetijstvu TRST - Odslej bo za usklajevanje kmetijske politike na Tržaškem skrbel poseben odbor, v katerem so zqstopaje vse pristojne javne uprave in organizacije. Ustanovili so ga ta ponedeljek na srečanju, ki ga je priredila Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) in ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Venier Romano. Na 7. strani Glasbeni nastopi z željo po miru TRST - Od jutri do ponedeljka bo v Trstu vrsta koncertov vseh vrst glasbe, od zborovskih in godbenih nastopov do nastopov skupin klasične in lahke glasbe. Med njimi bo tudi vrsta slovenskih skupin. Celotna štiridnevna manifestacija, pri kateri med drugimi sodelujeta tudi ZSKD in GM in ki nosi naslov »Give peace a chance«, je posvečena miru in sožitju. Na 8. strani Selitev bolnišnice še buri duhove GORICA - Razsodišče za pravice bolnika opozarja na številna nerešena vprašanja v zvezi z načrtovano selitvijo bolnišnice na novo lokacijo. Razsodišče potrjuje nasprotovanje taki rešitvi, opozarja pa da se v večkrat jalovih in enostranskih polemikah pozablja prav na osnovne stvari kot je zaščita varnosti pacientov: na novi lokaciji bi bili, zaradi bližine železniške proge izpostavljeni elektromagnetskemu sevanju. Na 14. strani SLOVENIJA IN HRVAŠKA JANEZ PAVEL II. / PASTORALNI OBISK NA POLJSKEM Na Mokricah plodno srečanje med Drnovškom in Matešo Papež ozdravel, včeraj v rojstnem kraju Napovedani obisk v armenskem Jerevanu še vedno pod vprašajem MOKRICE - Premiera Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Zlatko Mateša sta se na srečanju na Mokricah dogovorila, da bosta dvostranski pre-moženjsko-pravni sporazum podpisala 14. julija v Ljubljani, izrazila pa sta upanje, da bosta takrat lahko podpisala tudi sporazum o Nuklearni elektrarni Krško, saj sta včeraj dosegla dogovor o ključnih, še nerešenih vprašanjih. Oba premiera sta po pogovorih izrazila veliko zadovoljstvo nad rezultati srečanja, na katerem sta sodelovala tudi ministra za gospodarstvo obeh .držav, Tea Petrin in Nenad Porges. Mateša je povedal, da ga je Drnovšek včeraj povabil na uradni obisk v Slovenijo 14. julija. Takrat bosta državi podpisali premoženjskopravni sporazum, ki sta ga v ponedeljek v Zagrebu parafirali državna sekretarka v slovenskem pravosodnem ministrstvu Nives Marinšek in namestnica hrvaškega pravosodnega ministra Snježana BagiC. Na 5. strani KRAKOV - Papež Janez Pavel II. si je opomogel. Včeraj ga ni veC pestila vročina, zato je lahko nadaljeval s svojim pastoralnim obiskom v rodni Poljski. V Krakovu se je udeležil slovesnosti ob proslavitvi blažene Kinge za svetnico, nato pa je odšel v rodne VVadovice, kjer se je srečal z rojaki in obujal spomine na kraj, v katerem je prebil mlada leta. Po izjavi vatikanskega predstavnika za tisk Navarra je papežev obisk v armenskem Jerevanu pri patriarhu Karekinu še vedno pod vprašajem. Na 11. strani EVROPSKI PARLAMENT Tudi Caveri na poti v Strasbourg? Če bo Di Pietro odstopil bo njegovo mesto zasedel poslanec UV RIM - Ob predstavniku Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Mihlu Ebnerju, bo narodne in jezikovne manjšine v novem evropskem parlamentu morda zastopal tudi Luciano Caveri iz vrst Union Valdotaine, stranke francosko govorečega prebivalstva Doline Aoste. Poslanec UV je namreč prvi med neizvoljenimi na listi Demokratov v volilnem okrožju severo-zahodne Italije. V evropski parlament sta bila v tem okolišu na tej listi direktno izvoljena Antonio Di Pietro in beneški župan Massi-mo Cacciari, nekdanji milanski sodnik pa je bil izvoljen tudi v drugih dveh okrožjih. Ce se bo Di Pietro odločil za severovzhodno ali za južno okrožje, bo njegovo mesto v Strasbourgu zasedel Caveri. Zastopnik doline Aoste, ki je poslanec v rimskem parlamentu, je na nedeljskih volitvah zbral večk kot 26 tisoč osebnih preferenc. To je zanj velik uspeh, posebno če pomislimo, da ima Caveri zemljepisno zelo omejeno volilno okrožje, kar delno velja tudi za Ebnerja, ki je samo v bocenski pokrajini, kot znano, zbral, več kot 100 tisoč osebnih glasov. To je ogromno, če njegove glasove primerjamo s kandidati velikih in tudi srednje velikih strank, ki imajo, poleg drugega na razpolago obširna okrožja. Tako Južni Tirolci kot Union Valdotaine so sklenili volilno povezavo z Demokrati Romana Prodija, a na osnovi različnih volilnih sistemov. SVP se je volilno povezala s Prodijem in Di Pietrom na osnovi volilnega zakona, ki določa izvolitev evropskega poslanca narodnih in jezikovnih manjšin. Za izvolitev v Strasbourg je v tem primera potrebnih 50 tisoč preferenc. Caveri pa je na osnovi političnega dogovora direktno kandidiral na listi Demokratov in volilci so mu izkazali veliko zaupanje. POLITIKA / NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO Fini z odstopom izzval notranjo opozicijo Zahteva razčiščenje - V nedeljo Severna liga v Pontidi RIM - »Odstopam z mesta predsednika vsedržavnega vodstva tako kot sem odstopil z mesta predsednika 'izvršnega odbora. Gre za osnovno dolžnost do same stranke.« Tako je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini ob odprtju včerajšnje seje vsedržavnega vodstva stranke presenetil svoje somišljenike. Mnogi so domnevali, da je bil odstop iz izvršnega organa le nujna gesta po poraznem rezultatu nedeljskih evropskih volitev. Med včerajšnjim uvodnim posegom pred vsedržavnim vodstvom je Fini dal razumeti, da misli resno. Volilni izid nam ne dovoljuje, da bi nojevsko skrivali glavo v pesek. Ko izgubiš tretjino glasov, imaš določene obveze. Dostojanstvo nas obvezuje, da poraz priznamo, intelektualna poštenost pa nam ne dovoli, da bi se otepali odgovornosti za poraz. Na teh premisah je Fini nato najavil svoj odstop. Pred presenetljivim sporočilom se mu je na ustnicah začrtal rahel nasmeh. Politični komentatorji so takoj sprevideli, komu je bil namenjen. Fini je včeraj izzval notranjo opozicijo, naj pride na dan s kritikami, potem ko je med volilno kampanjo le prikrito go- "V mojezu posel stoletja. ODPRTO mi 0E NEDELJAH." S Pričakujemo Vas od 20. junija do 20. septembra od drnjala nad zadnjimi potezami liderja Nacionalnega zavezništva. V ospredju notranjega razčiščevanja se je pred vsemi znašlo klavrno propadlo zavezištvo z Mariom Segnijem in njegovim paktom. Mnogi somišljeniki niso prebavili Finijevega približevanja sredini in opuščanja tradicionalne desnice. Med vsemi je bila še najbolj zgovorna Ales-sandra Mussolini, ki je zelo sočno opisala zadnje dogajanje v stranki: »Najprej smo bili pikapolonice, nato slončki, sedaj smo postali polži. Fini nas bo izčistil, da bi nas kasneje požrl.« Del stranke je vodji očital, da je zgrešil, ko je napadal Berlusconija in zahteval nekakšno preverjanje v Polu svoboščin, da bi ugotovili, kdo naj bo njegov voditelj. Mnogi so v tem sprevideli Finijevo željo po prevzemu krmila na desni sredini. Nedeljske volitve so jasno pokazale, koga je italijanska desna sredina izbrala za svojega liderja. Fini je dal razumeti, da njegov odstop ni nepreklicen. Dejal je, da mora izvedeti, kaj namerava storiti vodilni razred Nacionalnega zavezništva. Ostal bom na svojem mestu le, če se bo vodilni razred ali večina vodilnega razreda strinjala z mano o stvareh, ki bi jih morali storiti, da bi popravili poraz. Ne morete zahtevati, da postanem nekakšen zvočnik politike, ki je ne odobravam, je opozoril somišljenike. Razprava je bila živahna in tudi dolga, saj se bo zaključila šele danes. Udeleženci v razpravo so vsekakor ponovili, da Finijevo vodilno mesto ni v dvomu, mnogi pa so zahtevali zbližanje s Polom svoboščin. Ce so se pri Nacionalnem zavezništvu kresala mnenja včeraj, se bodo v vrstah Severne lige v nedeljo. »Odstopajoči« voditelj Umberto Bossi je sklical v Pontidi srečanje svojih privržencev, »da bi jih premamil iz spanca,« kot je izjavil včeraj. Verjetno tudi njemu ne bo lahko. Podobno je s tretjim velikim poražencem nedeljskih volitev, tajnikom Ljudske stranke Francom Marinijem. Po starem demokristjan-skem običaju bodo tudi tokrat postregli krožnik maščevanja, ko se bo (volilna) juha ohladila. O volilnih rezultatih bo vsedržavni svet razpravljal julija. SENAT Manj procesov in več glob Depenalizacija manjših prekrškov RIM - Senat je včeraj de-penaliziral okrog sto manjših prekrškov, ki bodo črtani iz seznama kazenivih dejanj: za te prekrške bo po novem predvidena globa, kar bo sprostilo delo sodišč, v katerih ogromno manj pomembnih zadev ovira preiskave in sodne postopke v zvezi z resnično zaskrbljujočimi kriminalnimi dejanji. Med črtanimi kazenskimi dejanji izstopa prepoved dvoboja: nasprotnikoma, ki sta se kot v časih treh mušketirjev pomerila s sabljo, ne bo več treba pred sodnika... Odpravih so tudi kazenski postopek v primeru preklinjanja, nekritih čekov, ponarejenih vozovnic, hlinjenja telesnih poškodb, da bi bolj prepričljivo beračili. Globe bodo zadoščale tudi v primeru žalitve javnih funkcionarjev, državnih institucij in pokojnikov, za pisanje diplomske naloge za manj sposobnega univerzitetnega študenta pa bo treba odšteti 200 tisoč lir.. Vožnja brez vozniškega bo kaznovana z globo, še vedno pa bodo vodili kazenski postopek v primerih ponarejevanja evidenčne tablice, vožnje v vinjenem stanju ah pod vplivom ma' mil in v nekaterih drugih primerih hujših prekrškov-Vlada bo v roku šestih ume-secev predelala ves sistem določil glede prahrambenih izdelkov, vendar bodo Se vedno kazniva vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje potrošnikov. Senat je tudi odobril prepoved objavljanja slik aretiranih oseb z lisicami: sklep’ ki ga je predlagala Ljudska stranka, so odobrili z odločilnimi glasovi desnosredinskega zavezništva. 9. do 20. ure. VIDEM / SILOVIT POŽAR V BIVŠI PIVOVAR^lH Zelo malo upanja za pogrešanega delavca Na srečo pa je bila bojazen v zvezi z azbestom in dioksinom neupravičena - Tudi gasilci iz Trsta VIDEM - Sele včeraj popoldne so začeli z iskanjem 48-letnega Martina Giganteja iz Pocenie, ki so ga pogrešali od trenutka, ko je v bivši pivovarni Dor-misch v Vidmu izbruhnil silovit požar. Vročina je bila neznosna, pravijo, da je celo presegala tisoč stopinj, tako da se tamkajšnji gasilci, katerim so priskočili na pomoč tudi kolegi iz Trsta, Gorice in Pordenona, sploh niso mogli podati v notranjost poslopja. Ce je moški ostal v prostorih bivše pivorane, je verjetno kaj malo upanja, da je ostal pri življenju. Ogenj je izbruhnil okrog 9. ure, alarm pa je sprožil prav pogrešani Gigante. Nekaj delavcev je zbežalo na varno, sam se je vrnil v tovarno, kjer je delal s kopačem in kjer naj bi ga zakril oblak dima. V prostorih so bile številne cisterne fiberglasa in drugih materialov, ki so se vnele. Bivša tovarna, ki je na področju videmskega študijskega centra, je bila že dalj časa zaprta. Naposled so jo odstopili nekemu podjetju z namenom, da celoten kompleks preuredijo, med raznimi načrti je bila tudi gradnja trgovskega centra in univerzitetne knjižnice. Gigante je bil eden od delavcev, ki so bili zaposleni pri podjetju, Ki si je prevzelo nalogo, da odstrani vse naprave. Ko so opazili prve plamene, so nekateri delavci bili na strehi, drugi so s cevkami za acetilensko varjenje rezan cevi, ki so povezovale cisterne iz fiberglasa. Domnevajo, da se je požar zanetil prav pri tem rezanju. Začel se je dvigati velik oblak dima, opazili so ga tudi d° 40 kilometrov daleč. To pa ni bilo najhujše. Bali so se, da je ogenj zajel tudi prostore, kjer je bil azbest. Tako so mestni redarji stanovalce v bližnjih poslopjih z zvočniki začeli obveščati, da so tudi možnost, da bi se bil sprosti dioksin. Podroben pregled pa bon opravili danes. Do hudih nevšečnosti J prišlo tudi v prometu, saj so morali za preti vse bližnje ulice. Sodstvo je ^e uvedlo preiskavo, pravdnik Giamp30 Tosel je napovedal, da bodo postopat zaradi nenamernega nnžara. MANJŠINA, ČLOVEKOVE PRAVICE Četrtek, 17. junija 1999 3 / VČERAJ SO SEJO ODLOŽILI, DA BI TAJNIKU ROBERTU MENII OMOGOČILI UDELEŽBO NA SEJI VODSTVA NZ Ustavna komisija o zaščiti Slovencev Komisija naj bi danes obravnavalka prve člene osnutka RIM - V poslanski komisiji za Ustavna vprašanja so včeraj popoldne na predlog Nacionalnega zavezništva Za en dan odložili začetek razprave o zakonski zaščiti slovenske manjšine, zahtevo je formalno postavil tajnik ^omisije, tržaški poslanec Roberto Menia z utemeljitvijo, da je ob isti uri napovedan sestanek vsedržavnega tajništva Finijeve stranke. Komisija tega navadno ne upošteva, ker smo v povo-ulnem obdobju, ko stranke ocenjujejo volilne rezultate in ker je Menia pred-Jožil več kot tisoC popravkov k Masel-ujevemu osnutku, je predsednik ko-ndsije Antonio Maccanico (na sliki) °b soglasju vseh strank naredil izjemo. Nie političnega torej, a le vljudnostna gesta do poslanca, ki sicer skuša in oo še naprej skušal na vsak način ovirati odobritev zaščitnega zakona. V kratkem razgovoru nam je Menia potr-nii svojih tisoC in več popravkov, ko smo ga vprašali, Ce misli izvajati obstrukcijo pa ni odgovoril. Tržaški par-tamentarec, kot kaže, zagovarja neko Vmesno stališče med jastrebi NZ, ki nočejo za vsako ceno blokirati zakon, ter med tistimi, ki mu nasprotujejo, a niso pripravljeni na obstrukcijo. V vrstah opozicije bo zelo pomembna usmeritev, za katero se bo opredelila Forza Italia, ki se je doslej izmikala jasnemu stališču o predlogu Domenica Masellija. V komisiji za ustavna vprašanja se s to zadevo ukvarja poslanec Gualberto Niccolini, ki pa ima zaradi znanih tržaških zdrah s senatorjem Giuliom Camberjem in z Listo za Trst glede tega vprašanja zelo omejeno politično težo. O zadržanju Berlusconijeve stranke bo na koncu odločal edino Camber, ki manjšinjsko zaščito že nekaj mesecev pogojuje z reševanjem zapletene problematike istrskih beguncev. Vlada je vsekakor že dala vedeti, da ne pristaja na izsiljevanja ter na politična pogojevanja, čeprav bi ji nekoliko mehkejše stališče Pola svoboščin o Slovencih gotovo na nek način olajšalo reševanje nekaterih odprtih vprašanj ezulov. Tega se dobro zavedajo nekatera begunska združenja, ki v zadnjem času svarijo desnico, naj ne preveč pretirava pri nasprotovanju Masellijevemu osnutku. Bomo videli. Slovo konzulke Slovenije Vlaste Valenčič Pelikan je skupaj z včlanjenimi organizacijami včeraj priredila sprejem, s katerim se 6 že|ela posloviti o generalne konzulke Slovenije Vlaste Valenčič Pelikan. Zahvalo a opravljeno delaje konzulki izrekel predsednik SKGZ Rudi Pavšič (foto KROMA) Precejšnjo neznanko predstavlja tudi zadržanje Severne lige. V komisiji spremlja postopek furlanski predstavnik Piero Fontanini, ki je kot predsednik deželne vlade FJK pokazal veliko odprtosti in razumevanja do Slovencev in obenem tudi do Slovenije. Liga je vsekakor v ožjem odboru komisije za ustavna vprašanja, skupno z desnico, glasovala proti Masellijevemu predlogu, sam Fontanini pa je kasneje predložil nekaj popravkov k poenotenemu zaščitnemu besedilu. Eden od teh zadeva tudi sestavo paritetne komisije javne ustanove - manjšina, v kateri poslanec Severne lige predlaga, da bi bila med najbolj reprezentativne manjšinske organizacije vključena tudi Slovenska gospodarska - prosvetna skupnost. Vzporedno z upamo današnjim pričetkom obravnave v komisiji bodo uradno objavljeni popravki vsaj na prve člene Masellijevega osnutka. Slo bo za nove amandmaje, saj so nekateri v bistvu »zastareli«. Menia, Niccolini in najbrž tudi Fontanini bodo vztrajali na že vloženih popravkih, kar bo, verjetno naredil tudi poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri, ki bo v komisiji posredoval stališča stranke Slovenske skupnosti. Predstavnik Ljudske stranke Lapo Pistilli bo umaknil glavnino svojih amandmajev, dopolnjena stališča vladne večine pa bosta v obliki popravkov predložila Maselli in poslanec LD Antonio Di Bisceglie. Gre za stališča leve sredine in tudi stranke komunistov, ki bodo skoraj gotovo doživela tudi politično podporo SKP. Na sejo komisije za ustavna vprašanja je včeraj prišel tudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri, ki je v torek spremljal premiera Massima D’Alemo na pogovorih v Mariboru. Vladni predstavnik nam je potrdil, da se vlada zavzema za pospešeno obravnavo zaščitnega zakona in da je bila včerajšnja odložitev razprave le tehnične narave. Danes bi morali biti tudi znani zadnji popravki k predlogu poslanca Masellija in obenem tudi okvirna politična usmeritev, predvsem opozicijskih strank. Sandor Tence Popravki vladne večine k Masellijevemu osnutku zaščitnega zakona RIM - Koalicija, ki podpira vlado Massima D’Aleme, se je pred dnevi -kot smo že poročali - sporazumela za uskladitev nekaterih popravkov in vsebinskih dopolnil k poenotenemu zaščitnemu predlogu poslanca Domenica Masellija. Na srečanju so bili navzoči, poleg predsednika poslanske komisije za ustavna vprašanja Antonia Maccanica in Masellija, predstavniki skoraj vseh vladnih strank*, vladna podtajnika Umberto Ranieri (zunanje zadeve) in Elena Montecchi (odnosi s parlamentom), podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, medtem ko je koordinator za manjšinske politike na ministrstvu za dežele Stojan Spetič zastopal ministrico Katio Belillo. Popravki (nekatere bo predložil poslanec LD Antonio Di Bisceglie, drage pa sam Maselli) ne spreminjajo bistva Masellijevega besedila, ki je bilo v ožji skupini poslanske komisije odobreno z glasovi Oljke in Stranke komunistične prenove. Uvodni člen zakonskega predloga poudarja, da republika Italija priznava in ščiti pravice državljanov, pripadnikov slovenske manjšine, ki živi v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. To je »de facto« prva opredelitev ozemlja Furlanije-Julijske krajine, na katerem naj veljajo individualne pravice Slovencev, da lahko občujejo v svojem jeziku z oblastjo, javno upravo in sodstvom. Za t.i. vidno dvojezičnost (npr. krajevni in drugi napisi, cestne table itd.), rabo jezika v izvoljenih telesih, bo paritetni odbor slovenska manjšina-javne ustanove sestavil seznam občin in krajev. Za to bo poskrbel paritetni odbor, ki bo po vsej verjetnosti štel dvajset članov. V njem naj bi bilo deset Slovencev. Vladna večina se je sporazumela, da se v prvi fazi parlamentarne obravnave Masellijevega osnutka (člen st. 3) vsekakor ta člen začasno preskoči. Državna oziroma javna uprava se bo morala prilagoditi zaščitnemu zakonu z ustreznimi uradi in službami. Izrecno je poudarjeno, da bo morala vsaka javna uprava imeti vsaj en urad v mestnih središčih Trsta in Gorice. Tako naj bi bili obe mesti izrecno vključeni v zaščitni normativ. Občinske in javne uprave bodo lahko glede prevajalske službe ustanovile konzorcije in podobno. Glede rabe jezika je edino italijansko besedilo pravno merodajno, javno rabo slovenščine pa bo, kot rečeno, ozemeljsko gledano opredelila zgoraj omenjena paritetna komisija. Vladna večina se je nadalje sporazumela, da se bodo Slovenci posluževali svojih pravic tudi izven določenega »uradnega dvojezičnega teritorija«. Mišljeni so tu kraji, kjer manjšina živi izven tradicionalnega naselitvenega področja, kot so npr. nekatere občine v vzhodni Furlaniji v če-dajškem okrožju. V normah, ki zadevajo razvojne načrte, so izrecno naštete gorske skupnosti Nadiških in Terskih dolin in občine v le-teh. Vladna koalicija predlaga podržavljanje dvojezičnega šolskega centra v Spetra Slovenov, v šolah Benečije z italijanskim učnim jezikom bo postopno uvedena možnost poučevanja slovenščine. Deželni zavod za strokovno izpopolnjevanje šolnikov IRRSAE bo dobil svojo samostojno slovensko sekcijo, Glasbena matica pa bo postala avtonomna sekcija tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini. Predstavniki D’Alemove večine predlagajo, da bi Narodni dom pri Sv.Ivanu postal last Dežele FJK, ki ga mora v treh letih obnoviti in predati Slovencem v trajno uporabo. Trgovski dom v Gorici in tržaški Narodni dom bosta na razpolago slovenskim in tudi italijanskim ustanovam, ki jih bo določal paritetni odbor. V Narodnem domu (formalno bo javna last) bo vsekakor ostala Visoka šola za prevajalce in tolmače, ki trenutno le deloma zaseda celotno stavbo, v kateri bo prostora tudi za manjšinske ustanove. Maselli in kolegi predlagajo, da bi se v stavbo takoj po odobritvi zaščitnega zakona vsesila Narodna in študijska knjižnica. Na koncu še zastopanost Slovencev v izvoljenih skupščinah. Zakon naj bi določal, da bodo volilni sistemi (od parlamenta do občin) predvidevali mehanizme za izvolitev kandidatov slovenske narodnosti oziroma pripadnikov slovenske manjšine. S.T. ČLOVEKOVE PRAVICE / LETNO POROČILO ČLOVEKOLJUBNE ORGANIZACIJE AMNESTV INTERNATIONAL LJUBLJANA - V letnem poročilu Amnesty International (Al) za leto 1998 je ta nevladna organizacija z bilijonskim članstvom zabeležila kršitve človekovih pravic v 142 državah. Al meni, da so prave številke kršitev še precej višje, vendar na 400 shaneh dokumenta navaja le konk-retne podatke, ki jih je raziskala in Potrdila. Med državami kršiteljicami Am-Oesty International Slovenije ne omenja, je ob predstavitvi letnega Poročila Al dejal na današnji novi-Oarski konferenci Al Slovenije (AIS) Ven predsednik Dean Zagorac. Al je amer ugotovila, da je v Sloveniji priš-do posameznih primerov policij-akega nasilja, ki so jih razsikovalci j. 1 zabeležili in jih raziskali. V vseh 11 primerih policijskega nasilja so aziskovalci Al kontaktirali s sloven-mnri predstavniki oblasti in ugoto-m n 80 bili sproženi ustrezni t L i^lzmi za obravnavo in odpravo A to kršitev, je še povedal predsednik • j 'Pojasnil je tudi, kaj je mandat ’ ki ima v več kot 160 državah in Zemljih preko milijon članov. v "oroeilo podrobno našteva kršit-hr' K S° bb leta 1998 zakrivile vlade oborožene opozicijske skupine v 142 državah, ter dokumentira zunaj-sodne usmrtitve v 36 državah, sodne usmrtitve v 36 državah, zapornike vesti v vsaj 78 državah, primere mučenja in okrutnega ravnanja v 125 državah in »izginotja« v 37 državah. Generalna sekretarka AIS Nataša Posel je opozorila, da je glavna tema letošnjega poročila Al uporaba smrtne kazni v državah, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Saudova Arabija in Siera Leone. Al poziva vse države, naj bo leto 2000 zaznamovano z odpravo smrtne kazni. »Naklepna ubijanja nemočnih ljudi ne bi smela dopuščati nobena družba,« pravi v poročilu generalni sekretar Al Pierre Sane in dodaja, da »če sprejemamo usmrtitve, sami sebe obsojamo na življenje v svetu, kjer morilci določajo, kaj je moralno, in v katerem je okrutnost uradno odbore-na«. Kot zgodovinsko odločitev, ki se je še pred petimi leti zdela nemogoča, je generalni sekretar Al Pierre Sane ocenil ustanovitev stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča julija 1998. Prav tako je bil po oceni Al storjen pomemben korak k sistemu mednarodne odgovornosti za zlorabe človekovih pravic z aretacijo nekdanjega čilskega predsednika Pinocheta oktobra 1998. Letno poročilo Al podrobno po celinah in posameznih 142 državah navaja kršitve človekovih pravic. Tako za Evropo ugotavlja, da so rasne in etnične napetosti igrale pomembno vlogo v nekaterih delih celine. O napadih z rasističnim motivom, ki so jih izvedli policisti, so poročali med drugim iz Španije in Portugalske, novembra lani pa je Odbor ZN proti mučenju izrazil zaskrbljenost zaradi številnih primerov smrti v policijskem pripora v Veliki Britaniji. Poročila o okrutnem ravnanju so še naprej prihajala iz Francije, Nemčije in Švice, po podatkih Al so bili žrtve pogosto pripadniki etničnih manjšin in prosilci za azil. Kot uvod k poznejšim dogodkom je Al prejela na stotine poročil o kršitvah človekovih pravic Albancev na Kosovu. V nekaterih državah afriške celine so se nadaljevali oboroženi spopadi, politični in družbeni nemiri, kar je pripeljalo do novih grozovitih zlorab človekovih pravic. Al kot pozitivno ocenjuje, da je Mednarodno kazensko sodišče za Ruando objavilo prve sodbe v primerih oseb, ki so bile ob- tožene vpletenosti v genocid leta 1994. Za Ameriki Al ugotavlja, da so mučenje, okrutno ravnanje in umori, katerih storilci so pripadniki policijskih in varnostnih skupin, še naprej splošen pojav. Nekatere države so z ukrepi brez presedena olajšale usmrtitve - dejansko so onemogočile dostop do mednarodnih teles, ki bi lahko ublažila kršitve človekovih pravic. Na območju Azije in Pacifika je Al zabeležila nadaljevanje zlorabe varnostne zakonodaje, s katerimi so poskušali utišati oporečnike in politične nasprotnike. Al v poročilu ugotavlja, da je v nekaterih državah prišlo tudi do pozitivnih sprememb. V Južni Koreji, Vietnamu, Indoneziji in Vzhodnem Timorju so izpustili nekatere politične zapornike, Kitajska pa je podpisala Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, v Indoneziji so se začele zakonske in institucionalne spremembe. Glede smrtne kazni Al opaža trend v smeri ukinitve smrtne kazni. Tako je bilo ob sprejetju splošne deklaracije leta 1948 samo osem držav, ki je ukinilo smrtno kazen za vse zločine, petdeset let kasneje, leta 1998 pa je to storilo 68 držav. Dejan- sko nekaj več kot sto držav ne izvaja smrtne kazni, 89 držav pa ima to uzakonjeno in tudi praktično izvaja smrtno kazen. Lani je bilo po podatkih Al usmrčenih 1625 zapornikov v 37 državah, 3899 ljudi je bilo obsojeno na smrt in sicer v 78 državah. To so le znani primeri, vendar Al ugotavlja, da je to število veliko večje. Odprava smrtne kazni je samo del enoletne kampanje Al za človekova pravice v ZDA. Poleg tega Al ugotavlja tudi vrsto drugih kršitev človekovih pravic v ZDA, kot so policijsko nasilje, pogoste kršitve človekovih pravic v zaporih, nezakonito ravnanje s prosilci za azil, nespoštovanje mednarodnih standardov za zaščito človekovih pravic, trgovina z orožjem ter neratificiranje oz. nespoštovanje nekaterih mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic. Al ugotavlja, da do policijskega nasilja in nasilja v zaporih prihaja zaradi sistemskih pomanjkljivosti v ZDA. Do tega prihaja, ker ne obstajajo ustrezni nadzorni mehanizmi nad ravnanjem policije in pazniki v zaporih ter zaradi neobstajanja ustreznih pritožbenih mehanizmov. (IjTA) ODPRTA TRIBUNA Sl * I Nesprejemljivi očitki tajnika LD Spadara Profesor Sergio Spadam bi moral slovenski manjšini naliti Čistega vina in vendar povedati, kaj sploh hoCe. Da mu ne diši povezovanje zamejskih Slovnencev z matično Slovenijo, dahi rad čimgloblje zarezal v odnose med manjšino in matico, to je vakomur' jasno. Tako pac pojmuje Stelio Spadaro »integracijo«: Slovenci bi morali biti notranja zadeva Italije, ki naj bi za nas skrbela očetovsko, ali bolje paternalistiCno, z uspavajočim trepljanjem po rami. Slovenija pa naj bo daleC za devetimi gorami, oddaljena dežela, slovan-sko-srednjeevropsko Čudaška in tuja. Z njo ni imeti nič skupnega, ne s kulturnega, še manj pa iz političnega, ali, še huje, Čustvenega vidika. Slovenci v Italiji bi se morali dokončno poistovetiti z italijanskimi bivanjskimi modeli, odmisliti dogajanje onkraj FemetiCev in Mirna, ob-nem pa, kajpak, strumno zasipati italijanske stranke s svojimi glasovi. Tako se ni Čuditi, da sta se ob resolucijo Državnega zbora Republike Slovenije o naši zaščiti obregnila ravno Menia in Spadaro, oba zagovornika teze o manjšini kot notranjem problemu Italije. Kajti, Ce smo res zgolj italijanska notranja zadeva - iz pravnega vidika je ta trditev nevzdržna, sicer bi ne bila Osimska pogodba bilateralna listina - potem nima slovenski parlament kaj sklepati o nas, niti ne sme sprejeti Andrej Berdon politična stališča, saj bi lahko Italija to tolmačila kot grobo vmešavanje v njene notranje zadeve. Deklaracija državnega zbora postane tako pesek v oCi, motilni element, Ce ne kar slovenska zadrtost, politična aroganca brez primere, sovražno dejanje (Menia jo je imenoval škandalozna...). Obravnavani akt slovenskega parlamenta je še toliko bolj neznosen, ker je bil sprejet soglasno, kar omenogoCa delitvene pritiske, ki so stalnica italijanske politike od Mussolinija dalje. Po mnenju Steli j a Spadara pa je vrhunec vseh drznosti pismo, ki si ga je podpisani tajnik Slovenske skupnosti upal poslati vsem rimskim parlamentarcem, v katerem jih opozarja, na deklaracijo in na pričakovanja Slovencev v Italiji. Teorija o notranji zadevi je tu do kraja razbita, oneCašCe-na in osramočena, saj je Rim, glej ga zlomka, seznanjen s provokator-sko ljubljansko gesto. Da bi razvrednotil potezo Slovnske skupnosti, si Stelio Spadaro privošči v propagandnem izdihljaju, ki mu Primorski namenja na dan volitev neprimerni prostor, obelodaniti nekaj tez, ob branju katerih Človek dokončno doume, zakaj se DSL v Trstu ne more vzdigniti nad sprejemljivo povprečje, kljub procesu o fojbah, pogrevanju begunskega vprašanja in omalovaževanja slovenskega odporništva. Resolucija državnega zbora naj bi po Spadaro-vem mnenju potiskala manjšino v položaj talca meddržavnih odnosov, njeno posredovanje italijanskemu parlamentu pa naj bi bilo instrumentalna gesta. Res ne vemo, čemu in kako naj bi nas ta suvereni akt Republike Slovenije spreminjal v talce, nasprotno, potrjuje nas v zahtevah po zaščitnem zakonu, daje nam kisika in politično zaledje državnega zbora, najvišjega predstavniškega telesa RS. Niti ni jasno, zakaj naj bi deklaracija pomenila neko »vsiljeno rešitev med državama«, pri kateri »naj bi manjšine igrale Cisto pasivno vlogo«. Kje vidi tu Spadaro pasivno vlogo manjšine? Najbrž ga moti prav njena nenadejana aktivnost, njena prizadevanja za sprejem deklaracije in posredovanje slednje v rimski parlament. Naj še enkrat povem: Slovenska skupnost meni, da je deklaracija temeljni kamen v slovenski zunanji politiki, ki bo opredeljeval bilateralne odnose, kakršenkoli bo razplet okrog zaščitnega zakona, in ki nudi slovenski diplomaciji dobro osnovo za dogovarjanje o naših vprašanjih. Gre za povsem legitimno izjavo volje slovenskega parlamenta, za državniško stališče, ki odraža skrb Slovenije za Slovence v zamejstvu in rase iz naCel slovneške ustave. Za tem aktom stoji ves slovenski palament, zato bi ga moral pokrajinski tajnik LD obravnavati z večjim spoštovanjem. Čudno zvenijo tudi njegova razmišljanja, po katerih naj bi zamejci dobro vedeli, da lahko »legitimno pravico do identitete in njeno izvajanje Črpajo iz zakonov italijanske republike« (sic) in ne »na osnovi dobrohotne koncesije, ki jo Italija nudi sosednji državi«. 2e spet torej teza o manjšini kot notranji zadevi Italije in o zadostnosti tukajšnjega pravnega reda. Spadara bi želel spomniti, da smo zamejci »legitimno pravico do identitete« Črpali predvsem iz svoje narodnostne zavesti, ne pa iz neobstoječih »zakonov italijanske republike«, ki se je dosej izkazala prevsem zaradi zavlačevanja pri zaščiti, Ce ne kar izigravanja slovenske narodne skupnosti. Posledice te pogubne politike so danes očitne: rojanska osnovna šola, ki je leta 1910 štela 490 uCencev in je te dni izumrla, bi najbrž še živela ob uzakonjeni enakopravnosti slovenskega jezika. Za zaključek nekaj zdrave slovenske retorike, ki bo Steliu Spadaru dobro dela. Ponosni smo, da je državni zbor Republike Slovenije odobril resolucijo o zaščiti, ki predstavlja svetel, državniško zrel in sijajen podvig mlade slovenske države. Tega ponosa nam ne bo kalil nihče, še najmanj Menia in Spadaro. Osvežitev v Klinšci V poletni vročini se starejši vaščani radi spominjamo, kako lepo je bilo, ko smo se hodili kopat v »Klinšco«... Kakšno je bilo kopanje in veseli živ-žav ob vodi. Mladi so plavali gor in dol po »virih« od Lopatnika gor do velikega Supeta. Center poletnega življenja v Klinšci je bil od Zvirku, Ledrici, pri malem in velikem Kotlu, kjer so se otroci učili plavati, pa ob Krčulju in v tako rekoč družinski Strugi. Malce bolj gor je ta manje B’denj, ta je bil zaseden za mladeniče. Fantje so skakali od vseh strani v mali in globoki vir. V bližnjem Plavniku je voda hladnejša; ko smo se skupine podile gor in dol po virih smo kar zaplavali čez in se vzpeli po širokem koritu, da smo prišli na tople stene pred ta velikem B’dnjem, ki je velik, voda v njem pa ledena. Tu smo se postavili kar v vrsto, pogumnejši naprej, ker so se znali vzpeti po navpičnem koritu in so pomagali ostalim, da so se spustili v toplo vodo Zagojzde. Prostor od B’dnju in Zagojzdi je najbolj sugestiven v Klinšči. Iz Zagojzde pridemo peš po vodi do K’ntrjege, to je širok vir na odprtem in sončnem svetu, kjer so radi prihajali se svežiti Borštani. Dalje hodimo še po vodi do tega manjega Sup’ta, kjer je okolje zaprto, topla voda pada z vidoke grape. Če hočemo naprej se moramo povzpeti navpično po steni, od tam naprej pa se lahko sprehodimo po topli vodi, ki teče po položnih stenah in pridemo še do tega srednjega Sup’ta. Tega v hitrici preplavamo, saj je temačen in mrzel ter pridemo do ta večjega Sup’ta, to je vira, v katerega pada z visoke stene slap reke Glinščice. Res lepo bi bilo, če bi se domačini v poletnem času spet vračali v »svojo« Klinšco. Fotografija je bila posneta leta 1935 v Zagojzdi. Posredovala nam jo je Slava Slavec. Umrla je novinarka Meta Vajgl LJUBLJANA - Smrt Mete Vajgl je boleče odjeknila med njenimi novinarskimi kolegi na radiu, saj je Vajglova svojo novinarsko pot začela prav na nacionalni mdijski postaji. K delu novinarke, z izjemnim posluhom za socialne teme, se je po daljših ali krajših odsotnostih vedno vračala, so v spominskem zapisu ob smrti Mete Vajgl poudarili na Radiu Slovenija. Vajglova je pri svojem novinarskem delu znala umestiti domače probleme v širši okvir predvsem evropskih, gospodarskih in družbenih dogajanj. Zahvaljujoč svojemu zglednemu poznavanju izseljenske problematike je pripeljala pred mikrofon številne Slovence po svetu, ki bi bili sicer zapisani pozabi. Zaradi izjemnega poznavanja in predanosti Radiu Slovenija je imela Meta Vajgl številne ideje in zamisli; del jih je tudi uresničila. Odlikovala se je tudi s s svojim mentorskim delom, ko je kolegom, predvsem mladim, pomagala premoščati težave, s katerimi se soočajo vsi, ki začenjajo mdijsko novinarsko pot. PISMA UREDNIŠTVU Statutarna komisija Pokrajine Trst in slovenski jezik Oglašam se s pismom, ker me je Vaše poročilo o delu pristojne komisije, ki pripravlja nov statut tržaške Pokrajine popolnoma prezrlo in je ustvarilo v bralcih vtis, kot da sta se zoperstavljala večini, ki si je dovolila Črtanje vseh Členov, ki govorijo o slovenski manjšini, le Dino Fonda in Denis Visioli. Potek seje je bil Cisto drugačen. Najprej sem na začetku seje razdelil vsem prisotnim pismene popravke k obstoječemu statutu, ki bistveno opredeljujejo - dru-gaCe kot načelno priznanje prisotnosti slovenske manjšine člena 1 pravice svetovalcev do uporabe jezika v svetu in pri svojem delu in na splošno občanov slovenskega jezika v odnosih s pokrajinsko upravo. Ko je predsednica posebne komisije t.j. načelnikov v pokrajinskem svetu takoj zatem prišla na dan s popolnoma iz trte zvitim tolmačenjem sporazuma, da bomo vse člene, ki govorijo jp Slovencih, obravnavali na koncu skupaj z uvodnimi Členi, ki so načelne narave, sem protestiral samo jaz, Ceš da je poCetje nezakonito z ozirom na razsodbe ustavnega sodišča, zlasti pa deželnega upravnega sodišča (in dal sem že pred meseci na razpolago predsednici komisije in glavnemu tajniku publikacijo krožka Virgil SCek, ki je objavilo vse občinske statute in razsodbo deželnega upravnega sodišča o obveznostih, ki jih imajo krajevne uprave na raznih ravneh, od deželne do občinskih, da v skladu z ustavo obravnavajo in urejajo odnose s slovensko manjšino na svojem ozemlju). Sploh da ni res, da smo se domenili, da se vse zadevne veljavnega statuta Črtajo v pričakovanju globalnega zaščitnega zakona. Pozval sem vse kolege iz opozicije in tudi glavnega tajnika, da se razjasnijo o dogovoru, saj smo obravnavo vprašanja le odložili za konec. Glavni tajnik se je oglasil in potrdil moje besede, to je storil zelo pošteno tudi svetovalec Liste za Trst Tamaro, ki pa je dodal, da je umestno odložiti razpravo v pričakovanju zaščitnega zakona. Le sveto- valka Pinova je oporekala načinu dela, ki ga je zbrala večina. Ta je, drugače kot doslej, ko smo vnašali popravke k veljavnemu statutu, predložila Cisto na novo oblikovane začetne člene (prvih de: vet), ne da bi jih prej dala na razpolago svetovalcem. Na vsak način nihče razen mene ni predložil pismenih popravkov, kar sem ponovno storil med potekom seje po vmesni prekinitvi - tokrat na osnutek. Komaj takrat se je svetovalec Fonda oglasil o tem vprašanju in predlagal, da ostane Člen 1 oziroma drugi odstavek tega člena, kar je večina odklonila. Svetovalec Visioli je sicer naredil nekaj splošnih pikrih pripomb na raCun veCine, a predložil ni nobenega pismenega predloga. Naj povem, da je opozicija le pasivno spremljala vsiljeni postopek v tem zadnjem zasedanju pristojne komisije. Ko bi vsa opozicija zapustila sejo, bi bil to jasen znak nestrinjanja z nezaslišanim preobratom, ki si ga je dovolila večina. Upam, da bo dru- -gače ravnala na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ko (Ce) bo na dnevnem redu sprememba pokrajinskega statuta. Naj bralce seznanim z dogovorom, ki sva ga imela s svetovalko Pinovo, dokler sva tvorila Skupino 2000, da bom v vseh zadevah, ki zadevajo slovensko manjšino, bil prisoten v komisijah jaz. Zakaj ni v omenjeni komisiji vsaj na tem ključnem zasedanju bil kak slovenski predstavnik na listi LD, Igor Gabrovec ali VVillj Mikac? Bo Igor Gabrovec, s težo vodilnega predstavnika SKGZ, skušal popraviti zamujeno vsaj na napovedani seji pokrajinskega sveta? Zapisnik seje je na razpolago in tudi moja dva pismena predloga (k veljavnemu in osnutku novega statuta). Predvsem moja naCelna kritika k početju veCine, ki nima primerjave (za nobeno vrsto dejavnosti ne sme nastopiti "praznina"), ki se ne zmeni za sprejete obveznosti italijanskega parlamenta, ki izhajajo iz potrditve Osimskega sporazuma, da raven zaščite, ki jo uživajo pripadniki slovenske manjšine, ne sme biti manjša oziroma nižja od takrat že vpeljane zaščite. Primer klice po ustreznih upravnih in pravnih korakih, ki sem jih napovedal v komisiji, za kar me je svetovalec veCine obtožil, da provociram, ker ničesar ne more slovenska manjšina vsiljevati italijanski večini, Cesar slednja noCe. V brk Evropski konvenciji o zaščiti jezikovnih manjšin, ki jo je sprejela tudi italijanska država! Ker je bilo v istem nedeljskem dnevniku objavljeno kritično stališče tajnika LD do pisma SSk italijanskim parlamentarcem in v katerem tajnik Spadaro jasno podčrtuje, da zaščitni zakon "ne bo nikomur ničesar vsiljeval in ne bo določal obvez ter privilegijev", se mi poraja sum o Čudnem soglasju med levico in desnico o naših pravicah. S spoštovanjem Vladimir Vremec Jemljemo na znanje Vremčevo dopolnilo k našemu poročilu. Dodali bi samo, da seje omenjene komisije niso javne in da Primorski dnevnik lahko poroča samo, če ga kdo informira o tem, kar se dogaja. Ko bi bil tudi svetovalec Vremec poklical in opozoril na to, kar se je zgodilo, bi bil s poudarkom omenjen tudi v našem poročilu. (Ur.) Dan begunca v Parku Zvezda LJUBLJANA - V ljubljanskem Parku Zvezda so včeraj obeležili mud-narodni Dan begunca. Prireditev je pripravil Urad RS za mladino v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ure. Mednarodni Dan begunca v slovenski prestolnici pa je ob 12. uri uradno odprla ljubljanska županja Vika Potočnik. Na prireditvi, ki so jo poimenovali tudi Dan solidarnosti, na posebej za to priložnost prl pravljenih stojnicah so številne organizacij6 predstavile svoje aktiv nosti in ponudile različne informacije. Sodelo vali so Amnesty interna tonal, KUD France Prešeren, Mirovni InS j tut, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve na silja, Društvo za prostovoljno delo MOST. Cen ter za pomoč mladim. Legebitra, Slovenska filantropija, Informacijs dokumentacijski cen Sveta Evrope, SK ’ UNHCR, uNICMtur0 YHD-Društvo za kultur hendikepa. j „ Dogaj-anje v Zvezda Parku so popestrili tudi koncert glasbenega «ambl= VALI s tradaj nalno bosansko g in glasbo sefardf Il*£ ^fboglnaS iz begunskega cen g. stojna, koncer „ TUM banda iu n st- lutkovne skupine v . va za prostovoljno MOST. (STA) K TRST / ZA 130 - LETNICO JUŽNEGA SOKOLA SLOVENIJA / PREMIER DRNOVŠEK V DZ Vabilo predsednikoma Ciampiju in Kučanu Slovenske organizacije pri vladnem komisarju De Feisu Vlada se bo izrekla o zadevi Cerar Potem ko sta Marjan Podobnik in minister Marušič zahtevala odstop državne tožilke TRST - Včeraj dopoldne se je delegacija, ki so jo sestavljali predsednik SZ Bor Aleksander Rustja, elan deželnega vodstva ZSSDI Gorazd PuCnik, predsednik SSO Sergij Pahor ter Rudi Pavšič in Edvin Švab za SKGZ, sestala z vladnim komisarjem Miche-lejem De Feisom v spremstvu vodje prefektovega tajništva. Na srečanju na Tržaški prefekturi so zastopniki slovenskih organizacij visokega vladnega predstavnika seznanili s pripravim! na slavnostno proslavljanje 130-letnice ustanovitve Južnega Sokola v Trstu, ki velja za predhodnika Po vojni ustanovljenega SZ Bor. Športno združenje bo namreč s podporo krovnih organizacij ob tako pomembni obletnici priredilo športne turnirje, izdalo priložnostno brošuro ter priredilo fotografsko razstavo. Niz jubilejnih pobud pa bo v začetku novembra zaključila osrednja proslava v Kulturnem do- mu v Trstu. Zaradi širšega politično-simbolnega pomena take obletnice nameravajo organizatorji na osrednjo proslavo povabiti tudi najvišje institucionalne predstavnike Slovenije in Italije. Konkretno so slovenski zastopniki Vladnega komisarja prosili za posredovanje pri kontakti-ranju italijanskega novoizvoljenega predsednika Carla Azeglia Ciam-pija, saj je slovenski predsednik Milan KuCan okvirno že skoraj zagotovil svojo navzočnost. Rečeno je bilo, da bi sočasna prisotnost v Trstu obeh predsednikov pomenila pomembno gesto zbliževanja držav in ljudi ob meji, kot tudi ne gre po- zabiti na prisotnost obeh predsednikov ob lanskoletnem oodprtju in poimenovanju italijanske šole v Izoli. Ob koncu sestanka sta predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Ser-gih Pahor tudi pozvala Vladnega komisarja, naj tudi sam poseže v korist CimhitrejSega sprejetja zadovoljivega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. V tem smislu je De Feis ponovno zagotovil stalno in pazljivo spremljanje in spodbujanje vlade pri tako kočljivem vprašanju, kot je zaščita slovenske narodnostne skupnosti. Slovenska kultumo-gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij LJUBLJANA - O pobudi podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika in pravosodnega ministra Tomaža Marušiča za zamenjavo generalne državne tožilke Zdenke Cerar je včeraj tekla beseda tudi v državnem zboru. Premier Janez Drnovšek je namreč odgovoril na opozicijsko poslansko vprašanje Boruta Pahorja (Združena lista socialnih demokratov), ki je zahteval, naj vlada o odstavitvi Cerarjeve razpravlja že na današnji seji. Kot je znano, sta Podobnik in Marušič predlog za zamenjavo generalne državne tožilke utemeljila z njeno odgovornostjo za odstope od kazenskih pregonov v nekaterih največjih primerih oškodovanja državne lastnine. Zato ZLSD, kot je dejal Pahor, zahteva od vlade, naj predstavi poročilo o aktivnostih vlade in tožilstva glede uspešnosti pregona gospodarskega kriminala in domnevni odgovornosti Cerarjeve. V nasprotnem primeru bodo v ZLSD pobudo razumeli kot neodgovorno vladanje in neskončno politično barantanje vladnih strank za vpliv tam, kjer ga ne smejo in ne morejo imeti, je poudaril Pahor. Pobudo za zamenjavo Cerarjeve bo vlada obravnavala, če ne že danes, pa na eni od naslednjih sej, je v odgovoru dejal premier Drnovšek in dodal, da je sam vedno zagovarjal in poudarjal avtonomnost in neodvisnost pravosodne veje oblasti. Pozval je k prenehanju politiziranja pravosodja, saj je bistveno obdržati neodvisnost vseh vej oblasti, Se posebej pa pravosodne, ki mora sama skrbeti za svojo kredibilnost. Premier bo, kot je dejal, terjal čim večjo kredibilnost pravosodja, ki lahko na kritike najbolje odgovori z uspešnim delom. Spomnil je tudi na pobude za zamenjavo bivšega generalnega državnega tožilca Antona Drobniča: takrat vlada ni želela zavzeti stališča, saj ne želi posegati v pravosodno vejo oblasti. Sicer pa bi bilo slabo, Ce bi se to vprašanje sprevrglo v eno od predvolilnih tem, je menil Janez Drnovšek. Zahtevo za odpoklic generalne državne tožilke Zdenke Cerar v celoti podpira Socialdemokratska stranka Slovenije, ki upa, da Slovenska ljudska stranka v svoji zahtevi tokrat ne po popustila, tudi za ceno izstopa iz koalicije. SDS je, kot piše v izjavi za javnost, proti Cerarjevi glasovala že ob njenem imenovanju ter javno in jasno opozarjala, da ni primerna oseba za to funkcijo, ker se ne more pohvaliti z nobenimi pomembnejšimi uspehi v svoji tožilski karieri in ker politično ni neodvisna. Svojo nepripravljenost za boj proti hudim oblikam kriminala je Cerarjeva dokazala takoj po izvolitvi, saj so tožilci pod njenim vodstvom zaceli opuščati kazenske pregone proti storilcem najhujših gospodarskih kaznivih dejanj (Primex, Smelt), ki so oropali slovenskega delavca in davkoplačevalca za milijarde tolarjev, dodaja SDS v sporočilu za javnost. Sama Zdenka Cerar doslej Se ni imela priložnosti odgovoriti na navedbe v poročilu pravosodnega ministra Tomaža Marušiča, kateri ji zaradi odstopa Barbare Brezigar očita, da da svoje funkcije na opravlja po predpisih ter da s svojim ukrepanjem in ravnanjem dokazuje, da ni sposobna in primerna za opravljanje vodstvene funkcije. Nemsto Cerarjeve pa se je oglasilo Društvo državnih tožilcev Slovenije, ki je pravodošnemu ministru očitalo grobo poseganje v samostojnost tožilstva. Društvo tudi meni, da gredo tovrstni pritiski proti interesom tožilcev, ki so v celoti sprejeli usmeritev generalne državne tožilke o odpravljanju zaostankov in dvigovanju kakovosti dela. Razmere v tožilstvu so urejene, motnje pa trenutno povzročajo samo posegi politike v njegovo strokovno delo, meni Društvo državnih tožilcev. mokrice / pogovor med premieroma janezom Drnovškom in zlatkom matešo Korak naprej v odnosih med Ljubljano in Zagrebom Predsednika vlad sta dosegla okvirni sporazum o NEK - 14. julija podpis premoženjsko-pravnega dogovora MOKRICE - Premiera Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Zlatko Mateša sta se na vce-rajšnjem srečanju na Mokricah dogovorila, da bosta dvostranski Premoženjsko-pravni sporazum Podpisala 14. julija v Ljubljani, izrazila pa sta upanje, da bosta takrat lahko podpisala tudi spora-^rrrn o Nuklearni elektrarni Krško INEK), saj sta včeraj dosegla dogo-v°r o ključnih, še nerešenih vprašanjih. . Oba premiera sta po pogovorih Mrazila veliko zadovoljstvo nad rezultati srečanja, na katerem sta s°delovala tudi ministra za gospodarstvo obeh držav, Tea Petrin rn Nenad Porges. Mateša je povedal, da ga je Drnovšek včeraj povabil na uradni obisk v Slovenijo 14. julija. Takrat bosta državi podpisali premoženjskopravni sporazum, ki sta ga v ponedeljek v Zagrebu parafirali državna sekretarka v slovenskem pravosodnem ministrstvu Nives Marinšek in namestnica hrvaškega pravosodnega ministra Snježana Bagič. »Drugi uspeh današnjega srečanja pa je, da smo dosegli soglasje o celi vrsti načelnih in temeljnih vprašanj, ki nas vodijo k sporazumu o NuJdeami elektrarni Krško. Pričakujem, da bo tudi ta sporazum pripravljen do mojega obiska v Sloveniji. Tako smo rešili eno odprto dvostransko vprašanje, drugega pa bi lahko v kratkem,« je bil po pogovorih zadovoljen Mateša. Tudi premier Drnovšek, ki je spomnil, da je bilo tokratno mokri ško srečanje s hrvaškim kolegom že njegovo tretje od lanske jeseni, se je strinjal, da so bili včeraj napravljeni »bistveni koraki naprej«. Kot zelo pomembno je označil dejstvo, da je pre-moženjsko-pravni sporazum parafiran in da sta z MateSo rešila ključna vprašanja glede NEK. Zdaj morajo po njegovih besedah strokovnjaki v pogajalskih skupinah zadevo le Se konkretizirati in pripraviti besedilo meddržavne pogodbe. »S tem bo napravljen zares velik korak naprej v reševanju zapletenih pravnofinančnih vprašanj, ki izhajajo še iz prejšnje skupne države. Res je, da je minilo kar nekaj Časa in da smo imeli mnogo sestankov, res pa je tudi, da gre za dokaj zapletena, neobičajna vprašanja, ki so s tem, da so včasih dobila tudi političen pridih, ob siceršnji pravni in finančni zapletenosti še težja,« je dejal premier Drnovšek. Po njegovem mnenju je včerajšnji pogovor potrdil pripravljenost obeh držav, da izboljšujeta odnose in resnično vzpostavita najboljše mogoče dobrososedsko sodelovanje. Hrvaški premier je povedal, da so se včeraj pogovarjali tudi o drugih odprtih vprašanjih. Ocenili so, da »pri nekaterih obstajajo pričakovanja za določen napredek,« vendar so se odločili, da bodo razpravo o njih nadaljevali na prihodnjih srečanjih in na strokovni ravni. (STA) VIDEM / V ZAVODU MALIGNANI UKVE / POGOVOR S TAJNIKOM TONČIJEM SIVCEM Za medsebojno poznavanje Ob koncu tečajev slovenščine podelili diplome tečajnikom sj IDEM - Ob koncu letošnjih 1 Venskega jezika in kulture v Vii Zai T v prostorih zavoda Mali ter ■IUf:na slovesnost, na kateri sc Ojnikom podelili diplome. pri e.Ca)e slovenskega jezika in 1< Sp videmski zavod v sodelo\ teli tO° dvojezično šolo in pod pi tic,; vT11 Evropske akademije FJK ' Na zaključnem srečanju sta ; vorila ravnatelj zavoda Malignani prof. II-lusi in prof. Marino Vertovec, ki od vsega začetka vodi tečaje. Illusi je pobudo označil kot koristno in občuteno, saj so se teCaji v nekaj letih krepko vsidrali v furlansko stvarnost in predstavljajo pomembno kulturno obogatitev. V istem duhu je svoje misli podal profesor Vertovec, ki je še zlasti poudaril nujnost medsebojnega poznavanja med sosedi. Planika vir kakovostne kulturne ponudbe Letos poleti v programu otroška kolonija v Ankaranu in raziskovalni tabor v Žabnicah UKVE - Tudi v Kanalski dolini se je zaključilo šolsko leto, z njim pa se je sklenil tudi obšolski ciklus delovanja Slovenskega središča Planika. Pravega premora v aktivnosti sicer ne bo, kajti ima društvo tudi za poletno sezono že nekaj let svoj program. Cez poletni Cas bodo sicer zaustavljeni redni tečaji glasbenega pouka in pouka slovenščine, priložnosti za druge dejavnosti pa vseeno ne bo manjkalo. O tem, kakšna sta dosedanji obračun in poletni program dejavnosti središča Planika, smo se pogovorili z njegovim tajnikom Tončijem Sivcem (na sliki). Kako ste kaj zadovoljni z dosedanjim potekom letošnje sezone? Mislim, da lahko izrečemo zelo pozitivno oceno. Vse naše tradicionalne dejavnosti so se odvijale uspešno. Središče Planika se je v zavesti mladih in njihovih staršev utrdilo kot vir kakovostne kulturne ponudbe. So bili tečaji glasbe in slovenskega jezika uspešni? Gotovo so bili, čeprav je, recimo, pri glasbenem pouku zmanjkala flavta, zaradi težav pri učnem kadru. Vendar smo premo- stili težave pri harmoniki, glede klavirja in kitare pa bi rekel, da je šlo zelo v redu. Pri učencih se vidi napredek in to je bistveno. Kaj pa rečaji jezika? Tudi glede teh je ocena zelo pozitivna. Skozi celo šolsko leto smo imeli dober odziv s strani kakih 30 učencev. Sedaj pokrivamo že starostni razpon od 5 do 19 let. Nekateri tečajniki nas pravzaprav že zapuščajo, ker gredo študirat drugam, kot recimo Christian Wil-leit, ki je kar 12 let obiskoval tečaj jezika in opravil 11 let študija klavirja, sedaj pa odhaja na univerzo v Videm". VVilleit je s svojimi uspehi za mlajše tečajnike resnično dober zgled. So tisti, ki odhajajo, izgubljeni za Kanalsko dolino? Kakorkoli se bodo ti mladi obrnili v življenju, nikoli ne bodo pozabili na to, kar so dobili pri nas. Mi seveda upamo, da bomo v prihodnosti lahko tudi računali na katerega izmed njih. Vsem skušamo dati to, da ostanejo navezani na domači kraj, na slovenski jezik in kultmo. Kako pa ocenjuješ ostale letošnje dejavnosti? Iz leta v leto narašča število obi- skovalcev naših prireditev. To je veljalo tudi za letošnji dan slovenske kulture, za revijo Primorska poje in tudi za večer slovenskega filma, ki smo ga priredili v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem. Za otroke smo priredili tudi literarni popoldan z Markom Kravosom, januarja pa smo uvedli tudi tečaj računalništva. Za slednjega vlada veliko zanimanje, ki bo, o tem sem prepričan, nslednje leto še večje. Kakšen pa je vaš program za poletni Cas? Na sporedu imamo tri pobude: otroško kolonijo s tečajem slovenskega jezika v Ankaranu, ki jo prirejamo že veC let, nato pa raziskovalni tabor z zbiranjem hišnih imen. Lani je bila razskava izvedena v Ukvah, letos bo v Žabnicah. Konec avgusta bo še likovni natečaj za otroke s sodelovanjem akademske slikarke Maje Poljšak iz Ljubljane. Ob koncu raziskovalnega tabora pa bo skupni izlet v Lipico. Sicer pa, poleg teh načrtovanih dejavnosti bo sedež središCa Planika v Ukvah stalno odprt, z jutranjim in popoldanskim urnikom, tako bodo imeli otroci stalno na razpolago računalnike, (du) OBČINE / PO NEDELJSKIH VOLITVAH ŠOLSTVO / NA TORKOVI SEJI V ponedeljek prva seja na Repentabru V Zgoniku prva seja občinskega sveta v četrtek, 24.6. Prispevki pokrajine za šolske gradnje 759 milijonov za slovenske šole V ponedeljek se bo na Repentabru zaCelo prvo dejanje novoizvoljenega občinskega sveta. Ob 19. uri se bo skupSCina sestala na svoji prvi seji. Na dnevnem redu bo imela tri točke: potrditev izvoljenih na občinskih volitvah, županovo prisego in sporočilo o imenovanju odbornikov ter razpravo in odobritev sploSnih smernic uprave. Zupan Aleksij Križman je že izbral novi odbornici; to sta Nives GuStin in Nadja Debenjak. Po velikem volilnem uspehu s povečanjem glasov in odstotkov je vCeraj Napredna lista izdala tiskovno sporočilo, v katerem se zah- valjuje volivcem za izraženo zaupanje in istočasno potrditev Aleksija Križmana za župana. Sporočilo se takole nadaljuje: »Volilcem se zahvaljujejo tudi izvoljeni občinski svetovalci, ki bodo skupno z županom in celotno upravo skuSali udejaniti v naslednjih petih letih načrtovane cilje. Napredna lista, ki je odraz dolgoletne kontu nuitete upravljanja Občine Repentabor, izraža zadovoljstvo nad doseženim pozitivnim volilnim rezultatom. Vsekakor namerava Napredna lista nadaljevati na poti konstruktivnega sodelovanja znotraj vodenja in delovanja občinskega sveta. Novi zakonodajalni predpisi nalagajo občinskim upravam vedno veC pristojnosti na raznoraznih življenjskih področjih. Kar postavlja sedanje upravitelje pred zahtevo ne le strokovnosti, ampak tudi stalnega iskanja ravnovesja med različnimi družbenimi subjekti, ponudbo kvalitetnih občinskih storitev in služb ter vzpostavljanja koristnih povezav s Širšo okolico. Upoštevajoč izraženo zaupanje volilcev bo Napredna lista skušala še dodatno ovrednotiti zahteve in potrebe občanov, tudi preko iskanja posrednega stika z ljudmi in z vsemi društvi in organizacijami, ki delujejo v Občini Repentabor.« V zgoniški občini bo prv,a seja novoizvoljenega občinskega sveta v Četrtek, 24. junija, ob 21. uri. Novi župan Mirko Sardo ni doslej še izbral odbornikov. Imenoval ju bo verjetno v ponedeljek, 24. junija, po sestanku svetovalske skupine večinske liste Skupaj - Insieme. Na Četrtkovi seji bodo najprej potrdili izvoljene svetovalce, po županovi prisegi in predstavitvi dveh odbornikov ter izvolitvi podžupana pa bo na vrsti predstavitev programa novega zgoniškega župana. Pokrajinski svet je na torkovi seji odobril prispevek v višini 5 milijard 336 milijonov lir za šolske gradnje. Sklep sodi v okvir triletnega naCrta za posodobitev šolskih poslopij na Tržaškem. Zanj je glasovalo 24 svetovalcev, proti se je izrekel le svetovalec Severne lige Bussani, in sicer »iz političnega protesta,« kot je sam obrazložil v glasovalni izjavi. Predlog o prispevku za šolske gradnje je pripravil odbornik za šolstvo Marini, in sicer na podlagi zakona št. 23/96 o normah za šolske gradnje. Pokrajina je namenila prispevke raznim občinam, in sicer milijardo 800 milijonov lir tržaški občini, 850 milijonov lir miljski, 559 milijonov lir dolinski občini, 50 milijonov lir repentabrski, 2 milijardi in 70 milijonov lir pa bo prejela sama pokrajina za dela na dveh šolskih poslopjih, ki sta njena last. Prispevkov bodo deležne tudi slovenske šole in vrtci. Tako bo 150 milijonov lir namenjenih za popravilo poslopja osnovne šole Albina Bubniča v Miljah, 359 milijonov lir za posodobi- tev osnovne šole v Borštu, 71 milijonov lir za prenovitvena dela v poslopju ric-manjske šole Ivana Trinka zamejskega, 129 milijonov lir za prenovo poslopja osnovne šole v Mačkoljah ter 50 milijonov lir za ureditev poslopja otroškega vrtca na Colu. Pokrajinski svet je razpravljal tudi o resoluciji, ki jo je predložila svetovalska skupina Nacionalnega zavezništva. Nanašala se je na napovedano prodajo poslopja v Ul. Valussi 5, v katerem ima svoje prostore Fundacija Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. Pokrajina se je namreč odločila, da bo krila luknjo v proračunu s prodajo nepremičnin. Svetovalci Nacionalnega zavezuništva so v resoluciji pozvali odbor, naj se pri prodaji zavzema, da bi odkupna cena odgovarjala realni vrednosti in da bi pokrajina iztržila čimveč. Svetovalci opozicije so menili, da je resolucija povsem nepotrebna, saj je samo po sebi umevno, da se mora prodajalec zavzeti za prodajo po čim višji ceni. Zato so glasovali proti resoluciji. Pokrajinski svet jo je odobril zu glasovi večine. NOVICE Riccardo Novacco predlagan za predsednika Velesejma Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je na svoji zadnji seji predlagala Riccarda Novacca na mesto predsednika Ustanove za Tržaški velesejem. Kot predvideva zakon, bo predlog moral zdaj pregledati odbor za imenovanja deželnega sveta. Omenimo naj, da je Novacco od lanskega leta član izvršnega odbora Ustanove za Tržaški velesejem ter hkrati njen podpredsednik. Vključevanje v delo Združenje tržaških industrijcev je izdelalo projekt, ki bo omogočil usposobitev 1 tehnika za kemijski laboratorij. Projekt traja eno leto in ga je odobrila deželna agencija za delo, zainteresirani pa imajo do 24. junija Cas, da se prijavijo na tržaškem uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46/1. Kandidati morajo zadoščati naslednjim pogojem: 1. stalno bivahšče morajo imeti na območju, ki velja za deindustrializirano v smislu Cilja 2 Evropske unije; 2. stari morajo biti od 19. do 32. leta oziroma do 34. leta v primeru, da so bili vpisani vsaj 24 mesecev v seznam brezposelnih; poleg osnovnošolske izobrazbe morajo imeti diplomo strokovne šole ah višje srednje šole oziroma univerze. Možnosti zaposlitve v socialno koristnih delih Deželna ustanova za pravico do univerzitetnega študija iz Trsta bo zaposlila dva tehnika s kvalifikacijo generičnega delavca za dobo najmanj 4 mesecev, in sicer v okviru projekta za socialno koristna dela. Zainteresirani se morajo javiti na tržaškem uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 v dneh med 21. junijem in 2. julijem. V poštev pridejo le delavci, ki so v t.i. mobilnosti, se pravi, ki so pred nedavnim izgubili službo. V uradu za delo se morajo predstaviti s svojo davčno prijavo. Lestvice bodo objavili 9. julija. Možnosti začasne zaposlitve Tržaško prizivno sodišče bo vzelo v službo 1 strojepisca za dobo 3 mesecev, Občina Devin-Nabrežina pa bo vzela v službo 4 socialne asistente za delo na domu za dobo 6 mesecev. Zainteresirani se morajo javiti na javno selekcijo na tržaškem uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 v ponedeljek ali v torek, 21. in 22. t.m., med 9.30 in 12.30. S seboj morajo imeti delavsko knjižico in obrazec C/l oziroma izkaznico rožnate barve. Lestvico bodo objavili 25. t.m. Štipendija za zgodovinarko Na vsedržavni poletni šoli za zgodovino žensk bo eno mesto pripadalo tržaški diplomiranki na filozofski fakulteti ali fakulteti za komunikacijske vede. Prošnje za štipendijo je treba predložiti do prihodnjega 5. julija. Pobudo odbora za enake možnosti so predstavile tržaška odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica omenjenega odbora Renata Brovedani Furlani in zastopnica italijanskega združenja zgodovinark Elisabetta Vezzori. Dobitnica štipendije v znesku enega milijona lir bo sledila enotedenskemu specialističnemu tečaju, ki ga prireja univerza iz Siene in ki bo specifično namenjen tematiki zgodovinopisja o ženski problematiki. ________DEŽELNO TEKMOVANJE___________ Natečaj za mlade izvajalce Prijavijo se lahko pevci, glasbeniki, kabaretisti, plesalci ipd. Na pobudo tržaškega občinskega odborništva za kulturo v sodelovanju z združenjem Ba-visela in družbo Gior-geda Records bo letos prvo deželno tekmovanje, ki se ga lahko udeležijo mladi od 13. do 25. leta starosti. Mladi se lahko prijavijo za nastop v raznih kategorijah, in sicer kot kantavtorji, pevci, glasbene skupine, kabaretisti in plesalci. Pravzaprav se lahko prijavijo mladi iz celotnega območja Triveneta, lahko so italijanske ali kakš- ne druge narodnosti. Prvi izbirni nastopi bodo od 10. do 30. julija, in sicer na terasi mladinskega hotela Ter-geste pri Miramaru. Strokovna žirija bo izbrala najboljše, ki se bodo lahko udeležili drugega kroga tekmovalnega dela, medtem ko bodo vsi ostali lahko nastopali na terasi mladinskega hotela na večerih, ki bodo trajali vse do 15. avgusta. Mladi izvajalci, ki se bodo prebili v drugi krog, pa bodo nastopili od 2. do 6. avgusta v Grljanu in od 13. do 15. avgusta na barkovljanskem nabrežju. Finalisti pa se bodo končno predstavili občinstvu na zaključnem večeru na Trgu Unita. Družba Giorgeda Records bo posnela zaključni nastop na videokaseto, za cd-ploščo pa bo posnela tudi izvajanja kantavtorjev, pevcev in glasbenih skupin. Vpis na tekmovanje je brezplačno, za vse podrobnejše informacije pa lahko zainteresirani telefonirajo na številki 040/305306 -040/224102. ________JUTRI V RIŽARNI_____________ Pokop protez židovskih žrtev koncentracijskih taborišč Jutri bo v Rižarni žalna slovesnost, med katero bodo v posebnem zaboju, v katerem je pomešana prst Rižarne z jeruzalemsko, zakopali proteze, ki so jih nacisti iztrgali iz trupel židovskih žrtev. Gre za prvo tovrstno svečanost nasploh. Ostanke je židovski skupnosti vrnilo zakladno ministrstvo. Svečanost prireja tržaška židovska skupnost v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, mestnimi muzeji za zgodovino in umetnost in odborom muzeja Rižarna. Na svečanosti, ki se bo začela ob 10. uri, bodo govorili tržaški župan Riccardo Illy> predsednik tržaške židovske skupnosti Giorgio Piperno VViesenfeld in tržaški rabin Umberto Pi' perno. Po branju psalmov in med molitvijo bodo pokopali žalostne ostanke židovskih žrtev, ki so umrle v koncentracojskih taboriščih, svečanost pa se bo zaključila z drugim nizom govorov. Spregovorili bodo predsednik italijanskih zidovskih skupnosti Amos Luzzato, Giancarlo Elia Va-lon, elan odbora za prenos spomina in tržaški podžupan Roberto Damiani. ______PRISTANIŠKO POVELJSTVO / NEOBIČAJEN UKREP___ Ladja iz Hondurasa je morala zapustiti Trst Zbežala je iz hrvaških obalnih voda, kjer je aprila letos nasedla na sipini pri Zadru Tovorno ladjo »Gene Bella«, ki pluje pod zastavo Hondurasa, je doletel neobičajen ukrep, morala je zapustiti pristanišče: tako je sklenilo pristaniško poveljstvo, potem ko je ugotovilo, da je bil proti ladji izdan mednarodni ukrep na podlagi tako imenovanega »pariškega memoranduma« iz leta 1982. Ukrep so izdale hrvaške oblasti, ladji pa dejansko onemogoča dostop do vseh pristanišč v državah, ki so pristopile k memorandumu, torej dejansko v vsej Evropi, a tudi v ZDA, Kanadi in na Japonskem. Ladja, ki ima izključno albansko posadko, je 8. aprila letos nasedla pred Zadrom, tedaj je plula pod imenom »Bella Victoria«, prevažala je humanitarno pomoč, tovor moke. Zadrsko pristaniško poveljstvo se je odločilo, da jo »zadrži«, dokler ne zaključi postopka, ki je predviden za podobne primere. Po treh dneh, potem ko so jo vlačilci rešili s sipine, pa je nenadoma odplula, čeprav kapitan ni imel pri sebi dokumentov, ki so ostali v Zadru, kjer so jih iz previdnosti zadržali. Hrvaške oblasti so se odločile, da proti ladji ustrezno ukrepajo na podlagi omenjenega memoranduma. Naslednji mesec, torej maja, so sicer plovilu spremenili ime, kar pa ni nič pomagalo, tržaško pristaniško poveljstvo je vseeno ugotovilo, za katera ladjo gre, in ji ni dovolilo natovarjanja ali raztovarjanja ter ji ukazalo, da zapusti pristanišče, če hrvaške oblasti v skladu z mednarodnim postopkom svojega ukrepa ne prekličejo. Korak tukajšnjega pristaniškega poveljstva dokazuje, da koordinacija na mednarodni ravni kot tudi vse tesnejši stiki z ustreznimi oblastmi v drugih državah ob Jadranskem morju lahko prispevajo k monitoraži plovil, ki ne ustrezajo določenim standardom ali pa so iz drugih razlogov nezanesljiva, bodisi v Sredozemskem kot še zlasti v Jadranskem morju. Zapor mu ni nic dišal... Zaslužil si je »nagrado«, nekaj ur prostosti, ki pa so zelo hitro minile in tako je 26-letni Davide Bertotto pomislil, da bi si kar sam vzel pravico do odločanja o svoji usodi in svoji svobodi. Nekaj dni se mu je verjetno še kar dobro godilo in sploh ni pomislil, da bi se vrnil za rešetke, policija pa ga je spomnila na pozabljeno obljubo in ker sam očitno ne bi držal besede, ga je posadila v avtomobil in udpeljala v Ul. Coroneo. Bertotto, ki prebiva na Trgu Tor Cucherna 15, je rad stegnil roko po tuji lastnini, zaradi Cesar so ga obso- dili na nekaj mesecev ječe. Nedavno, 3. junija, je odšel na nekajurni »nagradni dopust«, a odtlej je izginil. Policija ga je odkrila v stanovanju v Ul. Orlandini, kamor je vdrla predsi-nočnjim, potem ko mu je dalj časa sledila. Sodišču so prijavili tudi 37-letno Barbaro lozzo, osumljena je, da mu je med begom pomagala. V kabinah na mejnih prehodih je kot v pečicah Policijski sindikat LI.SI.PO. pravi, da je v kabinah na mejnih prehodih pri Rabojezu vročina dobesedno neznosna, kabine spominjajo na prave pečice. Januarja letos so sicer končali z deli za njihovo obnovo, opremili so jih s klimatskimi napravami, poleg tega so agenti v njih vami pred avtomobilskimi izpušnimi plini, ker je v njih tlak zvišan in torej ne dopušča vdora zunanjega zraka. Zataknilo pa se je prav pri ULmatskih napravah, ki ne delujejo: LI.SI.PO. trdi, da niso poskrbeli tudi za ojačitev električnega toka, ki ne zdrži sedanje večje obremenitve. Pri sindikatu tudi opozarjajo, da v skladišču primanjkujejo obleke, »ker se morda v glavnem skladišču niso zavedeli, da so sektor obmejne policije zelo okrepili, vendar imajo njegovi pripadniki na razpolago samo po ene hlače.« Lovska zveza razpisuje fotografski natečaj ravanje lova«-;lasi naslov fi- ga je razpisal3 1, Ud Jd xOv kul' Dcialno dejanje, j, kar si zasluži X T i _ 1/3 IlE' sem fotoama-! je brezplačen!-je kakršnakoli ndar v barvah, a lahko najveC lna!mSe°'i reze v . dellaCacoa, dano /u v 36858466 alJ fax °6' , za “Swtje » ■oHrobnei^ v Vi* PADRIČE / MINULI PONEDELJEK V ZNANSTVENEM PARKU Viti o kmetijstvu v tržaški pokrajini Ustanovili odbor za usklajevanje kmetijske politike V konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri Pa-driCah je bil ta ponedeljek pravi vrh o tržaškem kmetijstvu. Srečanja so se udeležili predstavniki praktično vseh Pristojnih ustanov in organizacij na krajevni in deželni ravni, na njem pa so ustanovili odbor za promocijo kmetijstva na Tržaškem in so prišle na dan tudi druge pomembne odločitve. Dogodek je v ponedeljek medijsko zasenčilo objavljanje izidov nedeljskih evropskih in krajevnih volitev, zato pa mu bomo danes odmerili nekoliko večjo pozornost, pa Čeprav v zamudi. Najprej naj povemo, da je za srečanje dala pobudo Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA). Poleg njenega predsednika Bruna Augusta Pinata so se ga udeležili deželni odbornik za kmetijstvo Gior-gio Venier Romano, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Giulio Marini, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, predsednik Kraške gorske skupnosti Mario Lavrenčič, odbornika za kmetijstvo občine Devin-Nabrežina Nevo Radovič in Zgonik Rado Milič, ravnatelj pokrajinskega nadzorništva za kmetij-stvo Gianni Degenhardt, Predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš in njen tajnik Edi Bukavec, ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) Vito Rupert in drugi. Predsednik ERSA Pinat ja v svojem uvodnem nagovoru podal kratko sliko primarnega sektorja na Tržaškem. Govoril je o velikih in kroničnih težavah, 8 katerimi se spopada, poudaril pa je tudi njegovo trdoživost ter omenil žlaht- ne kulture in kakovostne pridelke, s katerimi se lahko ponaša, kot so zlasti vino, olje, sir in pršut. Pinat je dejal, da bi si tržaški kmet zaradi vsega tega po pravici zaslužil oznako heroja, in se zavzel za to, da bi kmetijstvo na Tržaškem in sploh na Krasu odločno podprle vse pristojne ustanove in organizacije. S Pinatovimi izvajanji so se dejansko strinjali vsi udeleženci, ki so posegli v razpravo. V svojih posegih so tudi povedali, kaj namerava ustanova oziroma organizacija, ki jo zastopajo, konkretnega napraviti za preporod kraSkega kmetijstva. Posebno pomemben je bil seveda nastop deželnega odbornika Veniera Romana. Najprej je omenil nekatere konkretne ukrepe, ki jih je sprejela deželna uprava na tem področju v zadnjem Času. Tako je povedal, da je pred nedavnim odobrila popravka k deželnemu zakonu o kmečkem turizmu v prid te dejavnosti na Krasu. Konkretno gre za skrajšanje minimalne dobe odprtja zadevnih obratov in za povečanje maksimalnih obednih površin kmečkih turizmov na kraškem področju. Poleg tega je deželna uprava pred nedavnim odobrila naCrte za nasaditev 900 hektarjev novih vinogradov na Tržaškem. Deželni odbornik Venier Romano pa je sprejel tudi nekaj pomembnih obvez za prihodnost, začenši s to, da bo deželna uprava s posebno naklonjenostjo obravnavala bodoCe prošnje za nasade novih vinogradov. Poleg tega je dejal, da bo podprl predlog, da bi tržaška pokrajinska uprava dobila pooblastilo gorskega melioracijskega konzorcija, kar bi ji omogočilo, da bi bila neposredno soudeležena pri delitvi sredstev iz deželnega sklada za kmetijske infrastrukture. Na predlog deželnega odbornika Veniera Romana pa so na ponedeljkovem srečanju predvsem ustanovili odbor za promocijo in usklajevanje kmetijske politike na Tržaškem. Odbor bosta sestavljali dve skupini. V prvi bodo zastopane vse krajevne uprave, v drugi pa razne stanovske in druge organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva. Prva naloga odbora bo, da bo izdelal skupen dokument, ki naj bi postal izhodišče za nadaljnja prizadevanja v prid kmetijstva na Tržaškem. - SINDIKATI / DOPOLNILNA BLAGAJNA Železarna še brez dogovora Jutri skupščina o novih predlogih lastništva Tudi včerajšnje srečanje med zastopniki lastništva in uslužbencev ške-denjske železarne ni rešilo odprtega problema napovedane dopolnilne blagajne, vendar so se stališča nekoliko zbližala: jutri bo v sami železarni skupščina, na kateri se bodo uslužbenci izrekli o novih možnostih dogovora. Dopolnilna blagajna je še vedno pred vrati, ker je paC kriza zajela ves jeklarski sektor, škedenjski obrat pa je v težavah tudi, ker še niso zgradili pričakovane termoelektrarne, ki bo morala pretvoriti tople izpušne pline v donosno elektriko. Vprašanje je namreč, da se raCuni železarne še ne iztečejo, so poudarili zastopniki družbe Servola spa tudi na včerajšnjem srečanju na sedežu tržaškega združenja industrijcev. Predstavniki lastništva, grupe Lucchini iz Brescie, so vztrajali pri dopolnilni blagajni, vendar je tokrat naCrt nekoliko prožnejši od začetnega predloga, ko je bilo predvidenih 24 mesecev izven obrata za 300 delavcev. Novi predlog v bistvu ostaja pri istih številkah, vendar naj bi se ob- V SVEVOVSKEM MUZEJU / ODPRLI RAZSTAVO O NJUNEM PRIJATELJSTVU Svevo in Joyce pod drobnogledom Odkrili reliefno podobo Svevove hčerke Letizie Fonda Savio, delo kiparja Spagnolija pana^Roberta Damianija predstavila Anna Rosa Rugliano. Gre za didaktično razstavo, razdeljeno na štiri tematske dele. V prvem je paralelizem med S v h vovo oz. Joycevo šolsko, družinsko in versko vzgojo, v drugem je analiza njunega prijateljstva, v tretjem pride do izraza, kar sta vsak mislil o drugem, v Četrtem delu pa je razvidna pomembnost, ki jo imel Joyce pri Svevovi uveljavitvi v evropskem kulturnem svetu. Pred odprtjem razstave so tudi predstavili reliefno podobo Svevove hčerke Letizie Svevo Fonda Savio, delo kiparja Nina Spagnolija, ki ga je odkril Svevov pravnuk. V večernih urah je bila tudi prireditev »BloonVs day«, ko so ob glasbeni spremljavi prebrali nekaj njunih pisem. Razstava bo odprta tudi ob nedeljah z urnikom 10-13, za informacije tel. 040301108. (ag) dobje dopolnilne blagajne bistveno skrčilo, saj naj bi bilo omejeno na približno 50 ur mesečno in naj bi zadevalo po okrog sto delavcev v vsakem obdobju. Podjetje je tudi predstavilo načrt za profesionalno usposabljanje zaposlenih v nekaterih ključnih oddelkih, kar naj bi tudi prispevalo k zmanjšanju negativnega učinka dopolnilne blagajne. Sindikati vztrajajo na nekaterih osnovnih zahtevah, Čeprav priznavajo, da je v predlogih delodajalca prišlo do pozitivnega premika: določiti je treba maksimalno število ur dopolnilne blagajne za posameznega uslužbenca, menijo zastopniki sindikatov kovinarjev, predvsem pa je treba zagotoviti, da se lastništvo he bo poslužilo dopolnilne blagajne kot bližnjice za mobilnost, kar se pravi za odpuste uslužbencev. Sindikati se bodo tako vrnili na pogajanja prihodnji teden na podlagi sklepov jutrišnje skupščine uslužbencev in pričakujejo, da bo tudi podjetje pokazalo razumevanje za upravičeno zaskrbljenost veC stotin delavcev. NOVICE ŠOLSTVO / OB IZTEKU ŠOLSKEGA LETA Razstava v borštanskem vrtcu Vrtec letos sila uspešen s prvo nagrado na Kugyjevem natečaju , 2 razstavo ročnih del in likovnih iz-Mkov so v borštanskem otroškem vrt-u sklenili letošnje javne dejavnosti. V tekajočem se šolskem letu je požel tec spet nekaj res odmevnih Pehov, med katerimi gotovo izstopa S' ,Va nagrada na pokrajinskem natečaju nusa Kugyja o kraškem okolju. Borš- tanski malčki so se pred dnevi izkazali še z razstavo del in risb, ki so jih izdelali in narisali med šolskim letom. Na mizicah so dali na ogled Miklavže, male lesene stolicke, pikapolonice, samokolnice, barvne vaze, krožnike, podstavke in hišice-nebotiCnike, ki so jih izdelali iz tetrapakov za mleko. Spoznati odnose in prijateljstvo med Italom Svevom in Jamesom Joy-cem. To je smisel razstave »Dragi gospod Sch-mitz... My dear Mr. Joy-ce...«, ki so jo odprli vCeraj v Svevovskem muzeju pri mestni knjižnici, trajala pa bo do 9. januarja leta 2000. Prireditev je v imenu knjižnice ob prisotnosti podžu- Obvezno cepljenje fldini proti ste] V tržaški občini je steklo obvezno cepljenje psov proti steklini, ki so presegli tretji mesec starosti. V pesjaku v Ul. Orsera 8 bo cepljenje potekalo do konca julija, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 10. do 12.30, ob sobotah od 9.30 do 11.30 in ob ponedeljkih in Četrtkih popoldne od 14. do 15. ure. V okoliških občinah bo cepljenje potekalo od 15. junija do 15. julija, in sicer v devinsko-nabrežinski občini v prostorih nekdanje nabrežinske klavnice ob ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure, v re-pentabrski občini v prostorih občinske garaže ob Četrtkih od 11. do 12. ure, v miljski občini v Ul. Roma 7 ob torkih in Četrtkih od 8. do 9. ure, v dolinski občini na Županstvu ob ponedeljkih in sredah od 8. do 9. ure in v zgo-niški občini, prav tako na županstvu, ob torkih in petkih od 11. do 12. ure. Predstavitev Pina Rovereda V knjigarni »Borsatti« v Ul. Ponchielli 3 bo jutri ob 17.30 Giuseppe Roveredo predstavil Pina Rovereda. Slednji dela in živi v Trstu, po poklicu je socialni operater, javnosti pa se je predstavil leta 1996 s »Capriole in šalita«. Kasneje je prav tako pri Lintu objavil zbirko pripovedi »Una ri-sata piena di finestre« (1997), svoj drugi roman »La citta dei cancelli« in gledališko delo »La bela vita« (1998). Njegove pripovedi so objavljene v zbirki »Tra le rughe«, »Trieste - Paesaggi della nuova narrativa« ter »Trieste e un manicomio«.. Srečanje s Piccionijem Režiser Giuseppe Piccioni se bo jutri ob 21.45 v kinodvorani Alcione srečal z javnostjo, in sicer ob predstavitvi zadnjega filma »Fuori dal mon-do«, v katerem igrata Margherita Buy in Silvio Orlando. Film bodo vrteli ob 20. uri in ob 22.30. Srečanje z režiserjem prireja Afis (Associazione Generale Italiana dello Spettacolo) s sodelovanjem odbomištva za kulturo na Občini Trst. Rotary Club pripravil knjigo o muzeju Morpurgo Predsednik tržaškega Rotary Cluba Ervino Ten-della bo danes ob 13. uri ob prisotnosti podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damianija izročil ravnatelju mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adrianu Dugulinu knjigo o mestnem muzeju Morpurgo. Knjiga sodi v zbirko vodičev o tržaških spomenikih in muzejih, ki jo vodi Gino Pevan, pripravila pa jo je Lorenza Re-sciniti, a za fotografski del je poskrbel Marino lerman. Raziskava o Trstu »Nathan il saggio« bo s sodelovanjem »100 Multipla %« Multipla Fiat jutri ob 12.30 v Ul. Čampo Marzio 18 predstavil prvo raziskavo o tem, kako na Trst gledajo turisti in tuji tisk. Dobili bomo odgovor na vprašanja kot npr. Trst: mitteleuropa ali pozabljena meja? Najbolj znana osebnost: župan ali astronomkinja? Miramar: hotel ali trdnjava? Mamila: oprostitev Tržaško prizivno sodišče je vCeraj oprostilo 42-letnega Edoarda Marassovicha, ki je bil obtožen posesti mamil. Sodniki so svoj sklep utemeljili, češ da dejanje ni predvideno kot kaznivo. Javni tožilec je bil drugačnega mnenja, zahteval je, da ga zaprejo dve leti in dva meseca. Na prvostopenjski obravnavi, že daljnjega 8. aprila 1991, so Marassovicha obsodili na leto dni iri en mesec zapora. Moški se je znašel na zatožni klopi po vrsti preiskav, ki so jih vodili karabinjerji. Pod kontrolo so imeli tudi telefone, opravili pa so tudi hišno preiskavo, kar jim je omogočilo, da so v Marassovichevem stanovanju 12. oktobra 1990 zaplenili 4,5 grama heroina in 9 gramov hašiša. GLASBENA PRIREDITEV / GIVE PEACE A CHANCE Z glasbo v srcu za zmago miru Nastopi se bodo vrstili od jutri do ponedeljka NA FESTIVALU GODB V TREBNJAH Prijetna izkušnja za proseške godbenike Pred uspešnim nastopom v Trebnjoh je godbo nastopila pred gostilno Deu v Mokronogu Štirje dnevi, posvečeni glasbi in miru: od 18. do 21. junija bo namreč v Trstu Pesta della mušica ali Praznik glasbe s podnaslovom »Give peace a chance« oziroma »Dajmo miru priložnost«. Kot nam že sam naslov pove, gre za pobudo, s katero želijo prireditelji preko glasbe podčrtati pomen prizadevanj za strpno in miroljubno reševanje sporov ter pomen naporov za utrjevanje sožitja med različnimi etničnimi skupnostmi. Prireditelji pa so vse tiste ustanove in organizacije, ki se v Trstu tako ali drugače zavzemajo za premostitev strahov preteklosti in za boljše medčloveške odnose, začenši s tržaško občinsko upravo, ki je vCeraj sklicala tiskovno konferenco v modri dvorani občinske palače, da so prireditelji lahko obrazložili namen, pomen in program prireditve. O tem sta spregovorila podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani in pokrajinski tajnik UIL Luca Vi-sentini (tudi v imenu ostalih dveh sindikalnih organizacij). Oba sta poudarila, da prireditev sovpada z začetkom mirovnega procesa na Balkanu. Med ostalimi prireditelji so še Arci- Nuova associazione, sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL, Zveza slovenskih kulturnih društev, Gla-sbema matica, tržaški konservatorij »G. Tartini«, Capella Civica iz Trsta, Anbima, Anagrum-ba, Arci Ragazzi, Bo-nawentura. Lega Am-biente in UISP (Unione Italiana šport per tutti) sodelujejo pa tudi židovska in srbska pravoslavna skupnost ter helvet-sko - valdeški kulturni center »A. Schweitzer«. Prireditev se bo pričela jutri ob 20.30 v gledališču Miela s koncertom mladih skupin GVP (punk rock), Etra (italijanski rock). Change (alernative rock), Etoile filante (drum’n’bass), Troublevvood (punk rock), Arsura bunkr (punk rock), Thunder-stike (metal) in Blek Pan-ters (raggae rock). Ta veCer prireja skupina Kraški ovčarji, ki se je v prirejanju koncertov izkazala že pred časom. Ob 21. uri bo v luteran-sko-evangelicanski cerkvi pevski koncert, na katerem se bo predstavil zbor mestnih redarjev. V soboto se bo glasbeno izvajanje zaCelo že ob 11. mi na Trgu sv. Antona, kjer bo zaigrala godba »Viktor Parma«, ob 17. uri bo na trgu Zedinjenja Italije najprej nastop učenčev šole pihalnega orkestra »G. Verdi« iz Trsta, sledil pa bo ob 18. uri koncert tržaškega Pihalnega orkestra »G. Verdi«. Isti veCer bo na trgu tudi animacija, ki jo bo izvedla Arci Ragazzi in še delavnica, kjer bodo lahko prisotni sami izdelovalci glasbila. VeCer se bo zaključil vedno na Trgu Zedinjenja Italije, kjer bodo zadonele pesmi »drugačne« glasbe: ciklus »Musi-che del mondo« oziroma Glasbe sveta. Ob 20.30 bo koncert tržaškega kan-tavtorja Alfreda Lacose-gliaza nakar se bo predstavil občinstvu tržaški The original Klezmer en-samble, ki izvaja originalno židovsko glasbo. Tudi nedeljski program bo potekal ves dan: najprej bo ob 10.30 na Trgu Unita koncert godbe Arcobaleno, ob 12. uri bodo na istem prizorišču nastopili gojenci Glasbene matice. Tu bo športno obarvana animacija, tokrat pod vodstvom UISP-a. Ob 17. uri bo v katedrali sv. Justa koncert liturgične glasbe za orgle, ki ga bo izvedel Mauro Macri. Ob 18. mi bo sle- dil koncert v srbsko-pra-voslavni cerkvi sv. Spri-diona, kjer bo tamkajšnji zbor prikazal bogato tradicijo srbsko-pravoslav-ne liturgije, v muzeju židovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5) pa bodo ob 19. uri s koncertom prikazali Zidovsko liturgično glasbo. »Resnejši« del nedeljske glasbene ponudbe bo zaključil ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra koncert francoske glasbe iz 20. stoletja za orgle in flavto. Za ljubitelje rocka, bodo ob 21. na trgu Unita stopile na oder skupine Deadlock, Viro-se, Link in Moron Brothers. Velik dogodek nedeljskega programa bo nastop Vlada Kreslina z ansamblom Mali bogovi in skupino Beltinska banda. Zal pa Kreslin ne bo nastopil na Trgu Unita kot je bilo prvotno predvideno, temveč bomo njegovi nadvse izvirni in zanimivi glasbi lahko prisluhnili ob 20.30 v gledališču Miela. Pred tem bodo zaigrali tudi Kraški ovčarji,.ki so bili sicer napovedani za ponedeljek, ko se bodo glasbena srečanja sklenila. Tega dne bo ob 17. mi na Trgu Unita nastop godbe Refolo. Na konservatoriju »G. Tartini« se bodo ob 20.30 predstavili gojenci te glasbene ustanove, istočasno pa bo koncert baročne glasbe v baziliki sv. Silvestra z Ars barocca en-samble. V hali ACTIS (Ul. Corti 3/a) bo ob 21. uri zanimivo srečanje z ameriškim pesnikom in političnim aktivistom Jackom Hirschmanom, celotna latošnja izvedba »Praznika glasbe« pa bo ob 21.30 zaključil koncert na trgu Unita, kjer se bo najprej predstavila tržaška kantavtorica Ari-bus in nato skupina Balkan babau cirkus orkester. Pan Kislo nebo s sivimi oblaki je v soboto, 12. t.m. popoldne spremljalo elane Godbenega društva Prosek do odcepa ceste Ljubljana - Zagreb.. Ko pa se je pri Gro-suplju na šipah avtobusa pojavil dež, je zavladala med godbeniki potrtost vse do Mirenske doline, ko se je avtobus ustavil pred gostilno Deu v Mokronogu. O tem kraju pravijo, da je precej mokroten, odtod najbrž tudi ime Mokronog. Tu je bil pred gostilno napovedan krajši koncert godbe. Na dvorišču gostoljubnega gostilničarja Petra Deua, ki je ljubitelj godb, pa nas je Čakalo presenečenje. Na žaru sta se vrtela dva odojka in medtem ko so godbeniki pod vodstvom Aljoše Starca zaigrali nekaj koraCnic, so bile mize že pogrnjene, na njih pa pristni cviCek in odojka. Izza oblakov je naenkrat posijalo sonce, ki nas je nato spremljalo ves popoldan, tako da je zavladalo res prijetno vzdušje. Kljub temu, da je Cas neusmiljeno preganjal godbenike, saj je bila ob 18. uri otvoritev prvega mednarodnega festivala godb in mažoretnih skupin v Trebnjah, je godba zaigrala v zahvalo družini Deu, ki jih je tako gostoljubno sprejela in postregla, še nekaj koraCnic. Ob napovedani uri smo bili že v Trebnjah, najveCjem kraju v spodnjem delu Temniške doline, ki je zrasel ob cesti Ljubljana - Novo Mesto. Trebnje ležijo na nadmorski višini 278 metrov, imajo približno 3.000 prebivalcev in so središče občine, v katero spada kar 214 naselij, ki imajo skupno okrog 18.000 prebivalcev. Žarki sonca so medtem tako pripekali, da ni bilo potrebno ogrevanje instrumentov. Zato so godbe in mažoretne skupine nestrpno čakale na začetek mimohoda, ki je šel od cerkve do prireditvenega prostora pred sedežem občine. Tu so imele kot prve krajši nastop mažoretne skupine iz Laškega, Logatca, Radeč in Trebenj, nakar so se na odru zvrstili Godbeno društvo Prosek, Orkester slovenske policije, Godba iz Lauingena (Nemčija) in Občinski pihalni orkester Trebnje. Pod vodstvom dirign-ta Aljoše Starca so naši godbeniki začeli svoj program z »Lovsko koračnico« in nato kljub nekoliko okrnjeni zasedbi dobro podali skladbe »Abba Gold«, »New Ho-rizons« in »V.M.C.A.«. Posebno pozornost občinstva pa so pritegnili z ruskim motivom »Mamutschka« in zaključili svoj nastop s Strucljevo »Zlatorog«. Celoten potek prireditve je skrbno povezovala Simona Zorec, nastopajoče pa je s toplim aplavzom nagradilo številno občinstvo, med katerim je bil tudi župan občine Trebnje Ciril Pungartnik. VeCer se je nato nadaljeval z zabavo in plesom ob zvokih Bavarske godbe iz Lauingena pod vodstvom dinamične dirigentke Ingrid Philipp, ki se je izkazala kot pevka-solistka. Ob prijetnem kramljanju so naši godbeniki navezali nove stike in sklenili nova prijatejstva, kar je bil tudi namen tega festivala, ki naj bi se po izjavah prirediteljev nadaljeval vsaki dve leti. Prireditev je posledica dejstva, da je Občinski pihalni orkester Trebnje v zadnjih letih pod vodstvom prof. Igorja Teršarja moCno napredoval in dosegel lepe rezultate na državnih tek- movanjih ter obenem večkrat nastopal tudi v tujini (Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Norveška). Tako so trebanjski godbeniki s predsednikom'Danielom Metelkom na Čelu hoteli poskusiti tudi svojo organizacijsko sposobnost, predvsem pa preveriti, ali se bo občinstvo odzvalo njihovi pobudi. Številna prisotnost publike je bila brez dvoma za organizatorje najlepše plačilo, in ko so se pro-seski godbeniki ob določeni uri poslavljali od Trebenj, ker jih je Čakala dolga pot do doma, je bilo na prireditvenem prostoru Se vedno živahno in veselo. Tako je bilo sicer tudi v avtobusu, ki je v poznih nočnih urah mimo Ljubljane krenil proti Proseku. Čeprav nekoliko utrujeni bodo godbeniki prav gotovo imeli ta nastop v lepem spominu, saj so spoznali nove kraje, ljudi, predvsem pa utrdili prijateljstvo, ki jih že nekaj let veže z godbeniki iz Trebenj. Bruno Rupel KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Sliding Doors« r. Peter Howitt, i. Gwyneth Pal-trow, John Hannah. EXCELSIQR - 18.25, 20.20, 22.15 »Demoni e dei«, r. lan McKellen. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.40, 20.20, 22.00 »Martha da legare«, r. Nick Hamm, i. Monica Potter, Rufus Sevvill. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Star Trek -LTnsurrezione«. GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) 17.40, 19.50, 22.10 »La voce delVamore«, i. Meryl Streep, William Hurt. GIOTTO MULTISA- LA 2 - 17.30, 19.00, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funera-le«, i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.15 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.10, 20.15, 22.15 »Hilary & Jackie«, i. E. VVatson, R. Griffiths. MIGNON - 16.00 -22.00 »Elbtir«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Shakespeare in love«. ALCIONE - 20.00, 22.00 »La fortuna di Cookie«, r. Robert Alt-man, i. Glenn Glose, Liv Tyler, Chris 0’Donnel. Vse najboljše nona Ester Asja, Ivan PA. MAK. AL. MO. TO. Sandi Škerk postal je doktor. Ali bo Se vozil traktor? Ali pa se bo za inženirski poklic zavzel in na njive veC ne bo šel? Dragi Sandi, sedaj pa brez smeha Čestitamo in se veselimo tvojega uspeha Byke Team Klapa E3 ČESTITKE Naša draga mama in nona ALOJZIJA OLENIK praznuje danes svoj Častitljivi 94. rojstni dan. Da bi bila Se dolgo zdrava in vesela v krogu svojih dragih, ji želijo hčeri, vnuki, pravnuki in vsi, ki jo imajo radi. Danes ESTER praznuje okroglo obletnico. Mnogo zdravja, veselja in zadovoljstva v bodočih letih, ji želijo Paolo, Macri, Monika, Tomaž, Aljoša in najmlajša v družini - Asja in Ivan. Irina pošilja teti BRANKI 50 poljubčkov, vsi ostali pa ji kličemo se na dolga, zdrava in veselja polna leta. PRIREDITVE SKD LIPA iz Bazovice v sodelovanju z vaškimi organizacijami, pod pokroviteljstvom ZSKD, priredi ob 100-letnici ustanovitve, jutri, v petek, 18-t.m., ob 20.30, zborovski koncert PESEM NA M’ZARJU. Sodelujejo otroški zbor Slomšek, mladinski pevski zbor iz Bazovice, MePZ Lipa, MePZ Slovan in MePZ Skala. Med koncertom nagrajevanje fotografskega natečaja. Vabljeni! TPK SIRENA sporoča, da bo koncert OKTETA ODMEVI, jutri, v petek, 18. junija, ob 21. uri na pomorskem sedežu. Vljudno vabljeni! SKD VESNA vabi na KRIŠKI TEDEN: jutri, v petek, 18. junij3 ob 20. uri v domu A-Sirk otvoritev fotografske razstave Obrazi sveta, ob 21. uri nastop skupine The Original Klezmer enseiU' ble; v sredo, 23. juni]a ob 21. uri na Kocjanovem borjaCu nas^r, istrske skupine K Savrini in anka Sa vrinke s Taku je b 11 ambot; v soboto, 2 junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop Klape Volosko s pe^' skim večerom PeS®^_ valov; v torek, 29- 1 nija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop r°c skupin Zuf de 2ur i ^ Kraških ovčarjev- ^ plo vabljeni v Kri2- ____OD JUTRI V DOMU A. SIRKA Kriški teden ’99 Zborovski večer ob stoletnici društva Lipa Jutri bo v Bazovici spet prilika za prijeten veCer v družbi in ob zvokih domačih glasov. ZveCer bo namreč pevski nastop na vaškem trgu, ki mu domačini pravijo M’zar. Pobuda je skoraj že tradicionalnega značaja, saj bo letošnja izvedba tretja zapored. Je pa pose- ' bej pomembna, saj spada v program prireditev, ki segajo od aprila do septembra in ki so jih vaški kulturni ljubitelji začrtali ob stoletnici bazovskega kulturnega društva. JutrijSnji veCer Bodo oblikovali domača pevski zbor Lipa, ki ga vodi Tamara Ražem in Mladinski zbor Bazovica pod vodstvom Xenje Brass, njim se bodo pridružili tudi »sosedje«, in sicer zbora Slovan s PadriC in Skala iz Gropade. Pevski koncert, ki se bo zaCel o 20.30, bo tudi priložnost za podelitev nagrad zmagovalcem fotografskega natečaja pod geslom »Majski sprehod po Bazovici«, ki ga je SKD Lipa razglasilo takoj po prvomajskih praznikih. (JPc) KD Vesna je pred kratkim zelo pomladilo svoj odhor, ki je kulturnemu delovanju v vasi vnesel vedrino in iznajdljivost. To priča tudi Kriški teden 1999, ki se bo začel jutri v Domu Alberta Sirka z odprtjem fotografske razstave Daria Kovačiča in (ob 21. uri) s koncertom skupine »The Original Klezmer Ensemble«.' Mladi kulturni delavci so torej znova obudili kriški teden, katerega korenine segajo v drugo polovico 60. let. Ob priložnosti praznika vaških patronov sv. Petra in Pavla je takratni konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine priredil prvo razstavo in pokušnjo domačih vin, ki jo je prosvetno društvo obogatilo z raznimi kulturnimi pobudami, okroglimi mizami in podobno. S koncem vinskih razstav je bilo konec tudi kriškega tedna, na katerega pa so domačini ostali zelo navezani. Mladi so ga sedaj obudili in to predstavlja nedvomno prijetno novost. Prvi gost KD Vesna bo jutri skupina, ki izvaja klasično židovsko glasbo. Glavno vlogo igra klarinet, violina pa daje melodiji vzhodnjaški ton. Ostali inštrumenti imajo predvsem spremno vlogo. Teden dni kasneje bodo na borjaCu pri Kocjanovih sredi vasi odmevale pesmi, zgodbe in pripovedke Savrink, 26. junija pa bo v Križu nastopila Kvarnerska klapa iz Voloske pri Opatiji. Klapa je že vrsto let aktivna na področju Reke in bližnje okolice, za seboj pa ima številne koncerte na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji. Kriški teden bo 29. junija sklenil koncert zamejskega ansambla Kraški ovčarji in goriške skupine Zuf de Žur. Kulturni projekt skupine Zuf de Žur skuša združiti in na najboljši naCin predstaviti bogato glasbeno tradicijo etniCno-meša-nega obmejnega prostora naše obmejne stvarnosti. Skupina Kraški ovCarji pa je znana širši publiki, saj se lahko ponaša z veC kot stotimi nastopi v zamejstvu in tudi v sosednji Sloveniji. 111 SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja TRADICIONALNO VAŠKO SAGRO Jutri, 18. junija - ob 20.30 v gledališču F. Prešeren nastop dna MARKO in PETER in veseloigra dramskega odseka PD Slovenec »An Ijep spomin in tude...« v režiji Ingrid Verk V soboto, 19. junija - ob 14.30 na Jami ex tempore za otroke, ob 19. uri odprtje kioskov in ob 20.30 ples z Zamejskim kvintetom V nedeljo, 20. junija - ob 10. uri Lov na zaklad, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program z Godbenim društvom Prosek in nagrajevanje, ob 20.30 ples z ansamblom Status SymbolV ponedeljek, 21. junija - ob 19. uri odprtje kioskov in ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. SKD LIPA iz Bazovice v sodelovanju z vaškimi organizacijami Pod pokroviteljstvom ZSKD Priredi ob 100-letnici ustanovitve Jutri, v petek, 18. t.m., ob 20.30 zborovski koncert PESEM NA M ZARJU Sodelujejo otroški zbor Slomšek, mladinski pevski zbor *z Bazovice, MePZ Lipa, MePZ Slovan in MePZ Skala. Med koncertom nagrajevanje fotografskega natečaja. Vabljeni! vceraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. junija 1999 GREGORIJ Sonce vzide ob 5.15 in Zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide 9.18 in zatone ob 0.03 Jutri, PETEK, 18. junija 1999 MARCEL vreme včeraj ob 12. „ temperatura zraka nB stopinje, zračni tlak ^19,3 mb ustaljen, veter b *un na uro vzhodnik se-er°-vzhodnik, burja, vla-50-odstotna, nebo ja-®n°- morje rahlo razgiba-temperatura morja l9-9 stopinje. rT LEKARNE Dd ponedeljka, 14. do sobote, 19. junija 1999 Normalen urnik lekarn -r 8-30 do 13.00 in od 16-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od l3-00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 040 0940), Miramarski dre-ored 117 - Barkovlje (tel. °40410928). Boljunec (tel. 040 28124) - s predhodnim .tonskim pozivom in z uujnim receptom. in ekarne odprte od l9-30 do 20.30 si . rg Cavana 1, Miramar-r, , drevored 117 - uarkovlje, Ul. Oriani 2 Boljunec (tel. 040 tel r 24^ " s predhodnim jonskim pozivom in z AU)nim receptom. Nočna služba p^Bekarnu odprta od 20f0do8.30 76444 °riani 2 (teL 040 ^ hitra pomoč in L ugoden ne kup električni žar TRONIC' 691 • namizni žar s s strukturirano površino za peko • snamljiva električna mreža in kontrolne luči • integriran sistem segrevanja, ki omogoča enakomerno razporeditev toplote na površini žara ^ •sestavne dele lahko peremo v pomivalnem stroju • zbirna posoda za masti, tako da kuhamo hrano brez maščobe ’ črne barve 900 vam vrnemo denar z \ S\ garantne 2 T-shirt majici • 100% bombaž, • z dvojnim šivom na ovratniku • brez stranskih šivov • bele barve velikost: S - XXL 150 g, 15.267 lir/kg bonboni stick 3 kosi 3 x 27,5 g, 24.121 lir/kg čokoladna pijača okusna, z mlekom 9? otroška T-shirt majica • 100% bombaž • pralna na 60° C • bele barve • velikost: 104 - 164 cm 32 990* lovska mala ■ salama cena za kg * ael-pena za prho dermatološko testiran 300 ml, 6.500 lir/l 990* 950* sprej za prenovo las 150 ml, 26.600 lir/l ^sTb9avice0EE2= • 90% bombaža, 10% poliamida • z dvojnim valjem enobarvne prej proti madežem ibvaruje barve 500 ml, 5.980 lir/l ^1 z vezenimi motivi številke: 39 - 46 21 pritrjevale! za morske brisače, 4 kosi iz ABS-a, v obliki kita, modre barve mn hlačke za fantka/ deklico, 3 kosi mere: 104 - 164 cm 990* , yp2 :Seki^ 32 moški sandali/ copati • usnjen prednjik \/prava\/ • gumast podplat /(koža) • številke: 39 - 4^ ženskejaponke • lakirana prednjik in prevleka • PVC podplat in podloga • barve: črna in bela, • številke: 36 - 40 S 990* poster puzzle 4 različni motivi z racmanom Jako vžigalniki 3 kosi detergentno čistilo za kopalnico 1 I vino Nimes Rose 12% Vol, serviramo ga hladnega 0,75 I, 4.653 lir/l £290* £490* 60°C in Prl ikupn , 95°C , V.......7 V....."zx/ \ : / \2M7 za bela oblačila za barvna oblačila komplet nožev in vilic •z lesenim ročajem • 6 nožev za meso z zobčastim rezilom in 6 vilic potapljaška maska z dihalko • dihalka iz PVC-ja, 40 cm dolga • maska: iz ABS-a in PVC-ja; mere: 15x11 cm £990* tlovovzalogi ledeni čaj z eksotičnim sadjem 2 I, 995 lir/l kozarci, 50 kosov plastični, zelo trpežni krožniki, 25 kosov plastični - plitvi/globoki cena za paket 890 otroške nogavice • 65% bombaža 32% najlona, OOft* 3% elastana * ^ ^ W • številke: 23 - 42 stolp za zgoščenke • eleganten in uporaben •primeren tako za pisarno kot za dnevno sobo •za 20 zgoščenk ali CD-romov • material: MIPS • barva: svetlo siva vaza iz keramike * gliansta, ročno obdelana * barve: znotraj rjava, zunanji del modre barve, emajliran 990* mešalnik za solato • iz polipropilena • o 24 cm • barve: bela in rdeča 42 990' vam vrnemo denar 34«00* ■i sveča v glinasti vazi • v obliki sončnice A A ali pikapolonice ___ • z limoninim vonjem BiBl a ______^ (proti komarjem) ■ w fm Rastline cvetoče rastline jm gQQ* s keramično vazo cena za kos šopek vrtnic barve: rdeča in roza otroški fotoaparat Športni nahrbtnik * iz poliestra 600 D * hrbtni del iz PVC-ja zadrgami na glavnem in na stranskih žepih 1 barve: rumena/čma, rdeča/črna komplet lopatic za ponev • iz poliamida, okrepljenega s steklenimi vlakni: 25% v lopatici, 10% v ročaju • daljnogledom • barve: bel ročaj in Maria Badin por. Tobm iz splošne bolnišnice v Kopriv V Tržiču: 10.00, Assunta Maggiore vd. Brienza n glavnem pokopališču. Ob izguM Cossutta Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 MINISTRSKI SVET / NA VČERAJŠNJI SEJI ODOBREN ZAKONODAJNI ODLOK Odpravnine bo (neobvezno) mogoče preobraziti v certifikate podjetij Ukrep naj bi spodbudil razvoj pokojninskih skladov in investicije podjetij RIM - Pospešek rasti Pokojninskih skladov, pomoč podjetjem, ki bodo lahko okrepila investicije m finansiranja, in tudi zaposlenim v privatnem sektorju, ki bodo lahko okrepili svojo zavarovanj sko kritje. To je smisel zakonodajnega dekreta, ki ga je včeraj odobril ministrski svet in ki predvideva preobrazbo odpravnine v vrednostne papirje. (Mimogrede, odpravnina je privilegij, ki ga imajo italijanski odvisni delavci edini na svetu.) Osnovno naCelo zakonodajnega ukrepa je okrepitev integrativnega pokoj- ninskega zavarovanja in istočasno finansiranje podjetij. Namesto da bi podjetja akantonirala zneske za odpravnine, bodo lahko izdajala certifikate, ki bodo te zneske predstavljali. To bo po mnenju zakladnega ministra Ama-ta spodbuda za vse gospodarstvo, predvsem pa za rast pokojninskih skladov, ki so še vedno redkost na italijanskem skrbstvenem prizorišču: »Nujno potrebno je, da okrepimo pokojninske sklade, tudi zato, da razširimo možnosti za vlaganja institucionalnih investitorjev,« je dejal minister Amato, ki je tudi podčrtal, da preobrazba odpravnin v certifikate podjetij ne bo obvezna, ampak poljubna. Zakonodajni dekret vsebuje vrsto določil, ki zadevajo participacijske certifikate kotiranih družb in obvezniške certifikate ter razlike v tratmanu. Za podjetja z manj kot 50 zaposlenimi je predvidena suspenzija davčnega odvzema. Letno se v sklade za odpravnine steče od 25.000 do 27.000 mihjard lir, vendar je po besedah zakladnega ministra prav zaradi fakultativnosti uvedbe odpravninskih certifikatov nemogoče oceniti sredstva, ki bodo z novim normativom aktivirana. Prvi komentarji na ta vladin ukrep so pozitivni tako pri sindikatih kot v Confindustrii. Za sindikate je to ena od poti za spodbujanje pokojninskih skladov in prehodov podjetij na borzo, medtem ko delodajalci pozdravljajo predvsem prostovoljnost preobrazbe odpravnin, saj vsa podjetja niso v enakih razmerah. Ministrski svet je včeraj odredil tudi pričakovano podaljšanje roka za plačilo davkov na dohodek z obrazcem »unico«, in sicer od 22. na 30. junij. Do konca meseca torej ne bo treba plačati predvidene zamudnine v višini 0, 4 odstotka, medtem ko ostajajo zapadlosti v primeru obročnega plačevanja davkov nespremenjene. SUROVINE / OB PADANJU EVRA Nafta dosegla najvišjo ceno zadnjih 17 mesecev RIM - Cene nafte rastejo brez premora in so včeraj dosegle najvišjo raven v zadnjih 17 mesecih, ko je sod vrste Brent, ki je osnovna za Evropo, dosegel v Londonu ceno 17, 20 dolarja (1, 9% veC kot dan prej). Nov skok naftnih cen, ki so ga povzročili podatki o rastočem povpraševanju na ameriškem trgu, daje skupaj z novo ošibitvijo evra oziroma lire v menjavi z dolarjem sklepati, da nas Čaka zasoljen počitniški bencin tudi v Italiji. Šibkost lire in podražitev nafte na mednarodnem trgu namreč učinkujejo tudi na ceno bencina na drobno, zato so naftne družbe že v preteklih tednih večkrat podražile pogonska goriva. Včeraj so nove podražitve napovedale Fina in Erg (za 5 lir na liter), danes pa bo Esso podražil liter super bencina na 1.950 lir, liter neosvinčenega na 1.855 lir in liter plinskega olja na 1.470 lir. K dražitvi pogonskih goriv prispeva svoje tudi tim. carbon tax, davek na okolje, ki znaša 32 lir na liter neosvinčenega in 10 lir na liter super bencina. Do konca leta privatizacija družbe Autostrade Spa RIM - Državni koncem IRI bo do konca letošnjega leta prodal svoj celotni, 86, 6- odstotni delež podjetja za upravljanje avtocest Autostrade Spa. M bo najprej organiziral konzorcij delničarjev in jim prodal 30 odstotkov delnic, preostanek delnic (56, 6%) pa bodo ponudili v odkup radiCnim investitorjem. Toda prav v trenutku, ko je za privatizacijo vse pripravljeno, je manj jasno, kdo so potencialni delničarji za oblikovanje stabilnega jedra, ki bo prevzelo 30-odstotni delniški paket. Od pred dvema letoma načrtovane naveze podjetnikov iz Veneta je ostala le še družina Benetton, z ostalimi interesenti pa se bo M pogovarjal neposredno. S privatizacijo rimskih letališč še vedno zapleti RIM - Deželno upravno sodišče v Laciju se bo danes odločilo o pritožbi družbe Sea, ki upravlja letališči Malpen-sa in Linate, proti vladnemu dekretu o 2-odstotni omejitvi za nakup delnic družbe Aeroporti di Roma (ADR) s strani družb z državnim kapitalom, kakršna je Sea. Koncem DRI utemeljuje 2-odstotni limit za javna podjetja z namenom države, da ne bi podjetja, ki jih prepušča v zasebne roke, prek privatizacije znova postala javna. Za Mannesmann bo Italija izhodišče za osvojitev Evrope MILAN - Dan po odhodu Olivettija iz kapitalskega sestava družbe Oliman, ki nadzira Omnitel in Infostrado, so voditelji nemške telekomunikacijske družbe Mannesmann na srečanju z novinarji napovedali, da so izbrali Italijo za svojo bazo rasti v Evropi. Predsednik nemške družbe Kalus Esser je dejal, da hoče biti Mannesmann prvi konkurent monopobstov v Italiji in Nemčiji, prodreti pa nameravajo še na britanski, španski in švicarski trg. Petrol odpri nov bencinski servis v Ajdovščini AJDOVŠČINA - Slovenska naftna družba Petrol je v Ajdovščini odprla nov bencinski servis, v katerega je vložila 260 mihjonov tolarjev. Servis, ki bo odprt neprekinjeno, je nadomestna gradnja zaradi spremenjenega pro-mebrega režima v Ajdovščini. Sodi med srednje velike servise, ki ima zaradi pričakovanega močnega tovornega prometa večji uvoz in izvoz. Posebno pozornost so pri gradnji posvetili ekologiji, v sklop celovite ponudbe jaa sodi tudi nova avtomatska avtopralnica. pCsLOVENIJA / POBUDA GOSPODARSKE ZBORNICE IN ZDRU2ENJA DELODAJALCEV h Jutri industrijska konferenca za osvetlitev pomena industrijske panoge v Sloveniji Predsednik GZS Jožko Čuk je opozoril, do industrija pokriva 82% slovenskega izvoza in ustvari 33% BDP - Potrebno več vlagajnja v tehnologijo, davčne olajšave in tuji kapital Ljubljana - industrijska Podjetja v Sloveniji se že nekaj Časa pritožujejo, da njihova pano-ga v državi ne uživa pozornosti, Li bi si jo po svojem pomenu zaslužila. Država za razvoj indu-ftije naredi premalo, menijo. Da ^ v javnosti osvetlili pomen in-uusttije za slovensko gospodarst-v°> predstavili težave, s katerimi se sooča, opozorili na nevarnost postajanja in stagnacije slovenje industrije ter spodbudili uržavne uradnike, da v prihodnje storijo več za hitrejši razvoj pano-f®’ 80 se na Gospodarski zbornici lovenije (GZS) v sodelovanju z ptruženjem delodajalcev Slovenje odločili prirediti industrijsko onferenco o položaju in možno-oh konkurenčnega razvoja slo-VeUske industrije. Industrijska panoga v Sloveniji stvari 33 odstotkov bruto do-acega proizvoda (BDP), pri tem Pa dosega tudi 82 odstotkov ce- lotnega izvoza iz države. Po besedah prvega človeka GZS Jožka Cuka, ki je včeraj podrobneje predstavil potek konference, imajo slovenska industrijska podjetja ob izvozu na tržišča Evropske unije v povprečju za nekaj odstotkov nižje cene od petnajsterice. Cuk vidi razloge v strukturi proizvodnega programa, ocenjuje pa, da bi morala podjetja veC vlagati v posodobitev izdelkov, tehnologijo in izobraževanje, predvsem v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Slovenska podjetja bi morala spremeniti image izdelkov in tehnologije, meni Cuk, podobno pa svetuje tudi državi. V procesu prehoda na tržno gospodarstvo je najveCji davek plačala prav industrija, in sicer zaradi številnih odvečnih delavcev. Višja produktivnost industrijskih podjetij je rezultat manjšega števila delavcev, ne pa učinkovitejše tehnologije, je pojasnil Cuk, ki pogreša večji obseg vlaganj v tehnologijo. Izvozniki tvorijo najbolj racionalen gospodarski podsistem, saj so se morali v minulih letih dodobra seznaniti s procesom globalizacije in z njim povezanim zniževanjem stroškov, sledili pa bi jim lahko tudi ostali podsistemi. Na jutrišnjo industrijsko konferenco so bili vabljeni predstavniki vlade, parlamenta, sindikatov, političnih strank in strokovne javnosti, osrednje teme prireditve pa bodo plaCe in stroški dela, znanje in tehnologija, tečaji, obresti in dostop do kapitala ter javna naročila. Udeleženci bodo veliko pozornosti namenili tudi izvajanju strategije povečanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, ki jo je vlada sprejela pred dvema letoma, vendar je za zdaj še ne izvajajo. Kot je poudaril Cuk, bodo na konferenci obravnavali tudi ukrepe, ki bi bib primerni za uspešen prehod Slovenije v informacijsko družbo. Izpostavil je oblikovanje ustrezne industrijske politike, ki naj bi z nekaterimi predpisi omogočila zaustavitev negativnih trendov v industriji. Cuk je dejal, da industrija od države ne pričakuje subvencij, ampak le uvedbo nekaterih davčnih olajšav, navedel pa je še dve težavi industrije: visoko stopnjo odsotnosti z dela in relativno zaprto okolje za pridobitev tujega kapitala, za kar sta po njegovih besedah odgovorna negativna klima in neustrezna politika. GZS je izdelala lestvico desetih najbolj negativnih dejavnikov konkurenčnosti, kjer so na prvem mestu dejavniki, za katere je odgovorna država. Na prvem mestu je neustrezna industrijska politika, sledijo pa ji uprava in predpisi ter previsoke dajatve. (STA) TEČAJNICE ? EVBO= T 1 EVRO= 1.936,27 URE 16. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 16.06. 15.06. ameriški dolar 1,0345 1,0392 japonski jen 124,40 125,27 grška drahma 323,74 323,94 danska krona 7,4302 7,4302 švedska krona 8,8100 8,8630 britanski funt 0,6510 0,6501 norveška krona 8,1685 8,1890 češka krona 37,053 37,053 ciprska lira 0,5778 0,5779 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,07 249,80 poljski zlot 4,0627 4,0917 slovenski tolar 195,0248 196,0553 švicarski frank 1,5944 1,5941 kanadski dolar 1,5138 1,5207 avstralski dolar 1,5754 1,5735 novozelandski dolar 1,9501 1,9427 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 16. JUNIJ 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KSOIMLE VMLUIE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0493 1,0329 britanski funt 0,6601 0,6471 švicarski frank 1,6114 1,5784 danska krona 7,5690 7,2834 norveška krona 8,3633 7,9883 švedska krona 9,0526 8,6196 kanadski dolar 1,5527 1,4955 grška drahma 339,70 295,69 japonski jen 129,68 121,83 avstralski dolar 1,6603 1,5510 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. trst KMEČKA BANKA GORICA 16. JUNIJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0493 1,0289 1845 1882 britanski funt 0,6631 0,6486 2920 2985 kanadski dolar 1,5392 1,5021 1258 1289 japonski jen 127,4911 124,4365 15,19 15,56 švicarski frank 1,6133 1,5834 1200 1223 norveška krona 8,3160 8,1165 233 239 švedska krona 8,9928 8,7729 215 221 grška drahma 323,800 316,7742 5,98 6,11 danska krona 7,5553 7,3740 256 263 avstralski dolar 1,6037 1,5700 1207 1233 slovenski tolar 199,2047 193,2405 9,72 10,02 hrvaška kuna 8,0677 7,4471 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO URE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG delnica 16. JUNIJ 1999 cena € var.% INDEKS MIB 30: +1,35% delnica cena € var. % AEM 1,878 -0,15 ALITAUA 2,700 -1,06 ALLEANZA 10,518 +1,55 AUTOSTRADE 7,377 +2,33 BNL 2,793 +0,50 COMIT 6,929 +0,78 BCA Dl ROMA 1,402 +0,07 FIDEURAM 5,676 ■0,05 INTESA 4,725 +0,02 BCA POP BS 4,320 - EDISON 8,373 +0,11 ENI 6,103 +0,22 FIAT 2„991 -2,03 FINMECCANICA 0,936 +0,58 GENERALI 33,460 -0,35 INA. 2,293 -0,04 ITALGAS 4,260 -0,56 MEDIASET 8,106 +0,26 MEDIOBANCA 10,314 -0,07 MEDIOLANUM 7,242 +0,97 MONTEDISON 0,861 +0,71 OLIVETTI 2,909 +1,96 PIRELLI SPA 2,729 +1,56 RAS 9,598 +0,78 ROLO BCA 1473 22,450 -1,14 SAN PAOLO IMI 13,306 +1,09 TIM 5,659 +0,26 TELECOM ITA 9,659 +0,10 UNICREDIT 4,303 +2,28 UNIM 0,439 +2,59 Podružnica Milano ■/» ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana NOVICE ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE / VČERAJ V SEULU Svetovni rekord Američana M. Greena na 100 m z 9,79 ATENE -American Maurice Green je na včerajšnjem atletskem mitingu v Atenah izboljšal svetovni rekrod na 100 m s časom 9,79. Prejšnji rekord je pripadal Donovanu Baileyu z 9,84. Italija četrta, Slovenija višje kar za deset mest NYON - Na najnovejsi lestvici Mednarodne nogometne zveze FIFA je eden večjih skokov uspel prav Sloveniji, ki je, najverjetneje zahvaljujoč zadnjim uspehom v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, pridobila kar deset mest in je sedaj 62. - skupaj z Angolo. V vodstvu je se naprej Brazilija, pred Francijo in Češko, ki se je prebila s petega mesta. Lestvica FIFA: 1. (1.) Brazilija 808 točk; 2. (2.) Francija 781; 3. (5.) Češka 753; 4. (4.) Italija 750; 5. (3.) Nemčija 733; 6. (8.) Španija 732; 7. (6.) Hrvaška 723; 8. ( 7.) Argentina 716; 9. (10.) Romunija 704; 10. (11.) Nizozemska 700 62. (72.) Sslovenija 492. Moterazzi trener Sporlinga LIZBONA - Italijan Giuseppe Materazzi je nov trener portugalskega prvoligaša Sportinga iz Lizbone, je povedal predsednik kluba Jose Roquette. Triinpetdesetletni Italijan, dosedanji trener Piacenze, bo na krmilu kluba zamenjal Hrvata Mirka Jožica. Korda napovedal umik LONDON - Po porazu v dragem krogu kvalifikacij za tretji letošnji "Grand Siam" teniški turnir, odprto prvenstvo Velike Britanije v VVimbledonu, je do-pinški grešnik Petr Korda napovedal svoj odhod. "Čutim, da je vsega konec. Sedaj bom končno spet lahko normalen človek, " je povedal 31-letni Čeh, najbolj znan po aferi z nedovoljenimi poživili. Dokazali so mu jemanje anabolnega steroida nandro-lona. Na Mednarodni teniški zvezi ITF so njegov greh kaznovali le z denarno globo in odvzemom nekaj osvojenih točk, prava odločitev o primera pa bi naj padla čez mesec dni na športnem sodišCu v Lausanni. Hill se bo letos poslovil LONDON - Angleški dirkač formule 1 Damon Hill je sporočil, da bo po koncu letošnje sezone končal kariero. Hill, svetovni prvak leta 1996, je v 105 nastopih na dirkah za VN dosegel 22 zmag. Hill je kariero voznika formule 1 začel leta 1992, ko je bil star 32 let. V moštvu VVilliams je dobil pravo priložnost v sezoni 1994 po smrti Ayrtona Senne, dve leti kasneje pa je z istim moštvom postal svetovni prvak. V naslednji sezoni je vozil za moštvo Arrovvs, lani pa je prestopil k Jordanu. Na lanski dirki za VN Belgije je dosegel prvo zmago za irsko ekipo ter svojo za ztiaj zadnjo. Jackson odslej pri Jezernikih LOS ANGELES - Phil Jackson, ameriški košarkarski trener, ki je z moštvom severnoameriške lige NBA Chicago Bulls osvojil šest naslovov prvaka, bo v naslednji sezoni treniral ekipo Los Angeles Lakers. Vodstvo kluba je Jacksonu ponudilo štiriletno pogodbo v vrednosti 24 milijonov dolarjev. Los Angeles je v letošnji skrajšani sezoni NBA najprej vodil Del Harris, nato pa njegov dotedanji pomočnik Kurt Rambis. Moštvo je izpadlo v drugem krogu končnice proti San Antoniu. Los Angeles Lakers so zadnji naslov prvaka NBA osvoji-h leta 1988. Jackson v letošnji sezoni ni treniral nobenega moštva. Poleg Los Angelesa so mu službo za naslednjo sezono ponujali še pri New York Knicks in New Jersey Nets. gl m ■ m ■ Olimpijske igre brez meja so naredile dober vtis Tiskovna konferenca spodbuden uvod pred odločilnim izborom SEUL - Sest kandidatov za organizacijo zimskih olimpijskih iger (OI) 2006 je pred začetkom 109. seje Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v juž-nokorejskem Seulu na ločenih novinarskih konferencah predstavilo svoje prednosti. Olimpijske igre brez meja 2006 (Slovenija, Furlanija Julijska krajina in avstrijska Koroška) so bile na programu prve, kljub zgodnji jutranji uri pa se je zbralo le za drobec manj novinarjev kot na poznejši predstavitvi favoriziranega švicarskega Siona. Predstavnike sedme sile je zlasti zanimalo, kakšne garancije so dale tri države za OI in kako bo s prehodi meje, če Slovenija leta 2006 še ne bo Članica Evropske unije. Tokrat ni bilo niti enega vprašanja o morebitnih zapletih zaradi vojaških spopadov na Balkanu. Zastopniki švicarskega kandidata so morah pojasnjevati razloge za organizacijo tekem v bobu in sankanju v St. Moritzu, ki je oddaljen šest ur vožnje od Siona, Torino je bil na udaru zaradi morebitnih prometnih zastojev, Helsinki pa zaradi dveurnih letalskih potovanj na tekme v alpskem smučanju v norveški Lillehammer. Najmanj zanimanja je bilo za slovaški Poprad in poljske Zakopane, ki imata zaradi številnih pomanjkljivosti najmanj možnosti, da bi leta 2006 gostila najboljše športnike v zimskih športih. Celovec kot nosilec kandidature iger brez meja bo prvi tudi na programu posebne enourne predstavitve pred člani MOK 18. junija, dan pred odločilnim izborom v soboto, 19. junija, zato je bila novinarska konferenca dober uvod pred pomembnim petkovim dejanjem. Izvršni direktor kandidature Celovca Dieter Kalt je novinarjem*iz več celin že ob devetih zjutraj po lokalnem Času povedal, da imajo igre brez meja podporo in zagotovljene garancije držav in vlad. Poudarjeno je bilo tudi, da so‘turistični kraji na tem območju vajeni obiska številnih gostov in da so tudi prometne povezave med prizorišči, ki so zelo blizu drag drugemu, zelo dobre. V primera, da Slovenija leta 2006 še ne bi bila članica EU, bi vse akreditirane osebe mejo prestopale brez pregledov na mejah, za gledalce pa bi uredili posebne pasove na mejnih prehodih. Generalni sekretar slovenskega dela odbora Vojteh Budinek je nanizal zgodovinsko ozadje kandidature in uvodoma kot iskro, ki je sprožila ta korak, označil tek treh dežel s startom v Kranjski gori in tekom prek italijanskega Trbiža ter avstrijskega Podkloštra; prireditev poteka od leta 1979. Prvo kandidaturo, ki je bila sprožena 18. junija 1984, je MOK zaradi določila v olimpijski listini, ki je tedaj še preprečevalo organizacijo OI v vec državah, zavrnil. MOK je leta 1990 na seji v Toki ju spremenil to pravilo. Trbiž kot prvi nosilec skupne kandidature je bil za OI 2002 neuspešen, petnajst let po rojstvu prve kandidature pa se dežele v treh državah znova potegujejo za olimpiado. Sion, ki je v Švici, kjer ima MOK svoj sedež in s strani švicarske konfederacije tudi nekatere ugodnosti (davčne...), je navedel razloge, zakaj bodo bob in sankanje pripravili v St. Moritzu. Ta kraj je na 1800 metrih nadmorske višine in ima edino naravno progo, na kateri so tekme za svetovni pokal. Proga poleg tega ne potrebuje umetnega ledu. Razmišljali so sicer o gradnji steze v Sionu, vendar so se zaradi denarnih in naravovarstvenih razlogov odločili, da se bodo zanesli na švicarsko točnost pri vožnjah vlakov. Predstavniki Helsinkov so zagovarjali trditev, da je ena olimpijska vas preživeta ideja. Sami naj bi imeli tri in športniki bi bivali v neposredni bližini tekmovališč. Na letalski progi" med Helsinki in Oslom bi imeli športniki in njihovi spremljevalci ter akrediti-trani novinarji brezplačne prevoze, o gledalcih pa tokrat ni bilo besed. Poleg tega pa je potrebno od Osla do Lillehammerja, ki je gostil OI že 1994, preživeti številne kilometre in več kot uro v avtobusu. Po zatrjevanju finskih prirediteljev bi za pot potrebovali nekaj manj kot tri ure. Italijani še niso našli odgovora, kako bi preprečili prometne zastoje, ki so hromili OI leta 1996 v Atlanti. Predvidena tekmovanja v alpskem smučanju so dve uri vožnje od Torina. Na sliki: predsednik MOK Samaranch s predstavniki odprave ZOI »Treh dežel« ________KOLESARSTVO / ZA TOUR________ Richard Virenque dobil nogo »Njegova prisotnost ni v skladu z načeli prireditve« PARIZ - Po vseh obtožbah v zvezi z uživanjem nedovoljenih poživil je francoski kolesar Richard Virenque doživel še en udarec. Organizatorji letošnje dirke po Franciji, znamenitega Tour, so se odločili, da mu nastopa ne bodo dovolili. "Njegova prisotnost ni v skladu z načeli prireditve," je bil kratek direktor dirke Jean-Marie Leblanc. Virenque je formalno še vedno pod policijsko preiskavo primera dopinga v njegovem prejšnjem moštvu Festini. Dirka po Svid: Richardu 2. etapa LAUSANNE - Zmagovalec drage etape dirke po Švici je domačin Pascal Richard, kar je njegova tretja etapna zmaga na tej dirki. Olimpijski zamgovalec iz Atlante leta 1996 si je odločilno prednost privozil na petkilometerskem ciljnem vzponu. Drugi mesto je osvojil Italijan Francesco Casagran-de, tretje pa zmagovalec prologa Francoz Laurent Jalabert, ki je s tem ohranil prvo mesto v skupni uvrstitvi. Zmagovalec francoskega "toura" leta 1997 Nemec Jan Ullrich, ki bo ob odsotnosti Italijana Pantanija prvi favorit za zmago tudi letos, je zaradi bolečin v desnem kolenu, nad katerimi se je pritoževal že na dirki po Nemčiji, odstopil po 70 kilometrih. Včerajšnjo etapo je s 170 kilome^ trškim samostojnim begom obeležil 27-letm Švicar Lukas Zumsteg, ki je skupini ušel na 10 kilometra in si nato priboril že 14 minut prednosti, slabih 10 km pred ciljem pa ga je glavnina ujela. Namizni tenis: SP na Japonskem LONDON - Namiznoteniško svetovno prvenstvo leta 2001 bo med 23. aprilom in 6-majem v Osaki na Japonskem, so sporočili iz Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF)-Na prvenstvu bodo razdelili naslove v ekipni in posamični konkurenci. Letos bodo zaradi vojne v ZRJ in odvzema prvenstva Beogradu medalje podelili na dveh tekmovanjih. V Eindhovnu na Nizozemskem bo potekalo tekmovanje v posamični konkurenci, malezijski Kuala Lumpur pa bo gostu ekipno tekmovanje. ATLETIKA / DEŽELNO PRVENSTVO Prestižna zmaga Macchijeve Na splošno pa so vse borovke zadovoljile Na Kolonji je bilo pred dnevi deželno tekmovanje za kadetinje. Borovke, žal v nepopolni postavi, niso mogle poseči v ekipno lestvico, ker niso utegnile pokriti pedvidenih panog. Kot posameznice pa so vseeno dosegle dve zelo dobri uvrstitivi. Roberta Mačehi je celo zmagala na 80 metrov čez ovire s Časom 12, 7. Ob zmagi je bilo pomembno to, da je prehitela Tržačanko Francesco Henke, ki je štartala kot očitna favoritinja. Macchijeva je svojo zmago zgradila že na Startu, ko si je priborila meter naskoka in ga obdržala do konca. Odličen razultat je dosegla tudi Eriča Bruni v teku na 1200 metrov. Bila je druga z novim osebnim rekordom 4:2, 8. Ostale borovke so tekle na 80 ali 300 metrov. Sula Milani je v Sprintu dosegla 11, 4 (nov osebni rekord), Alessia Sabbadini 11, 7), oziroma 48, 8. Federica Načini pa 12, 0 na 80 metrov. Slovenska atletinja Veronika Sancin (ACT) je napredovala v skoku ob palici. Dosegla je 2. mesto z novo osebno znamko 280 cm. Brez možnosti ni bila niti pri 295 cm. Biserka Cesar odlična v Padovi V Padovi je bil ekipni med-deželni finale za naraščajnice. Za ekipo CUS-a je Biserka Cesar zmagala v metu kopja z rezultatom 35, 46 metra, druga pa je bila v disku z novim osebnim rekordom 35, 45 metra. Pri tem so sodniki storili napako, saj so z dokajšnjo mero površnosti izpulili količ, ker so mislili, da pripada drugi metalki. Po protestu vodstva CUS so nato popravili napako, s tem da so izmerili hipotetično razdaljo. Realno je bil najboljši met Cesrjeve najboljši v konkurenci. Z njim bi tudi zmagala. Ta razlika v tockovaju pa je preprečila tržaškemu CUS, da bi na deželnem finalu tudi dosegel ekipno prvo mesto. (D.K.) GORSKO KOLESARSTVO Še kar zadovoljiv nastop Devinovih predstavnikov Več kot 180 nastopajočih v vseh kategorijah je v nedejo nastopilo v Ločniku na 3. preizkušnji trofeje Al-pe-Adria Cup. Med temi je bil tudi nekdanji italijanski prvak Mirko Bruschi (DBR Team), ki je na koncu tudi zanesljivo zmagal. Organizatorji UC Ca-privesi so vsekakor za tako tekmo pričakovali večjo udeležbe, treba pa je omeniti, da veliko tekmovalcev ne radi tekmujejo na tako blatnih progah, kjer moraš večkrat s kolesom na rami in z nogami do kolen v blatna močvirja. Devinovi kolesarji so nastopili z Ivom Košuto (14. med mladinci), Pa-dovanijem ( 5. - Ml), Jankom Jablanškom (23. - Ml), Begamascom (14. - M3), Glavino (2. - M3), Pugliesejem (4. - M4), Devetakom (9. - M4), odstopili pa so Marassi (M2), D. Ražman (Ml), Gerli (Sportsman 2) in Luksa, ki se je tudi lažje poškodoval. Devinovi kolearji si tokrat zaslužijo le zadostno oceno, upoštevati pa moramo, da je bila proga zelo blatna in neprimerna za take velike manifestacije, kot je Al-pe-Adria Cup. V nedeljo bodo De-vinčani nastopili na deželnem prvenstvu Cross-Country, ki bo na sporedu na Trbižu. Obeta se zelo trda tekma, saj na tem tekmovanju podeljujejo deželne majice prvakov v cross-countryju. CELOVEC / OB 50-LETNICI ZVEZE SŠZ gostila ekipo Laska Selekcija koroških slovenskih igralcev izgubila z 0:4 CELOVEC - Slovenska športna zveza (SSZ) na Koroškem, ki letos praznuje 50-letnico ustanovitve, je v torek zvečer gostila avstrijskega prvoligaša in udeleženca pokala UEFA LASK Linz. Selekcija SSZ, ki jo je iz najboljših koroških slovenskih nogometašev sestavil Marijan Velik ter jo ojačil s tremi igralci iz Slovenije (Jože Prelogar, Nenad Protega, Primož Gliha), je tekmo sicer izgubila z 0:4 (0:2), nastop obeh ekip pa je bil poseben užitek za skoraj 1000 ljubiteljev nogometa, ki so se zbrali na štadionu v Tmji vasi. SSZ je predvsem v prvem polčasu imela veC priložnosti, toda hrvaški vratar LASK-a Željko Pavlovič je s izrednimi refleksi preprečil ta ali oni zadetek za slovensko selekcijo, katere jedro so bili igralci SAK. Med častnimi gosti tekme je bil tudi novi trener avstrijske nogometne reprezentance Oto Barič, ki si je ogledal nekaj per- iii igiaiuev v enajsterici atrijskega prvoligaša. ;ovni konferenci, ki j° )e SSZ za avstrijske novi' LTalce^ so igrali du, zamenjal in ph ; mlajšimi nogometa^ ;uZ;„ez»e”-otgo, n.i V NEDELJO / TRADICIONALNI ZBOR ODBOJKA / INTERVOLLEV 99 Več kot 400 planincev na srečanju na Radišah Prijateljsko vzdušje - Organizator SRD Celovec Tudi v drugem delu na sporedu zanimiva in borbena srečanja Brezovica in Izola najmočnejši Nad štiristo planincev in gorohodcev je v nedeljo Prihitelo na sončne, gostoljubne Radiše na Koroškem, na tradicionalno, vsakoletno srečanje zamejskih planinskih društev, 28. po vrsti, ki ga je letos Priredilo Slovensko planinsko društvo Celovec. Na Radišah se je tako obnovila tista prisrčna, vzajemna povezanost med zamejskimi in domovinskimi planinci, ki se že tri-desetletje uresničuje, pa, na Jesenicah, izrečeni Uspeli zamisli Janeza Košt-nika, Jožice Smet in Sonje Mašere o vsakoletnih srečanjih, na katerih se jrtrjujejo medsebojne vezi in sodelovanje na številnih stičiščih treh velikih narodov in kultur. Pri tem se Prav planinci lahko postavljajo, da so predhodniki današnje uveljavljajoče se ideje o stikih »Brez Ureja, ohne Grenze, Senza oonfini«. In prav tej ideji so prireditelji nedeljskega Planinskega srečanja dali največji poudarek v upanju, da se bo ideja tudi Uresničila in pripomogla k Se večjemu sodelovanju in sožitju med ljudimi dobre v°lje, ki živijo na tem prostoru. Organizacijsko breme tetosnjega srečanja na Radišah so si prevzeli člani ‘n odborniki Slovenskega Planinskega društva Celoto, ki so v sodelovanju s Slovensko športno zvezo Ur Slovenskim prosvetnim društvom Radiše, pripravi-h pravo planinsko slavje, trume planincev iz GorK Ce’ Trsta, Benečije, z Go-renjskega in s Koroškega na obeh straneh meje, so se bo prihodu na prijazne hadiše napotile na krajši, nekaj več kot enourni pohod po okolici in se srehodile po travnikih in gozdovih, po vzpetinah in košeninah in se načudile prelepemu razgledu na mimo Dravo in na v oblake zavite vrhove Karavank. Pohodniki so se potem zbrali pred prostornim prosvetnim domom, kjer se je po obilnem in izdatnem kosilu, ki so ga pripravili pridni Redišani, zvrstil bogat kulturni spored, katerega je povezoval Miha Travnik. Kot prva je zaigrala godba na pihala »Zelezar« z Jesenic, stalen gost na vseh dosedanjih srečanjih, ki je z nekaj koračnicami in borbenimi pesmimi navdušila veselo planinsko občinstvo. Udeležence srečanja so potem pozdravih predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzi Lesjak, ki je zlasti poudaril pomen teh srečanj pri utrjevanju ne samo vezi med palninci, ampak tudi zavesti narodne pripadnosti, prevzel je nato besedo v pozdrav predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše Tomaž Ogris, sledil pa mu je predstavnik Slovn-ske športne zveze Danilo Prašnik. Pod razvitimi propori prisotnih planinskih društev, so se potem na vhodnem stopnišču prosvetnega doma zvrtili pevci mešanega pevskega zbora Radiše, ki so z ubranim petjem navdušili poslušalce, pevski kvartet »F. Prešeren« iz Žirovnice, ženski pevski zbor Brod iz Ljubljane in Ra-diški fantje. Med nastopi zborov so pozdrave izrekli predsavniki prisotnih planinskih društev z Jesenic, Gorice, Trsta, iz Benečije, Devina - Sloge, iz Kranja, Javornika - Koroške Bele, Mojstrane, Nove Gorice, planinskega društva Ljubljana - Matica ter Gorenjskega in Koroškega meddruštvenega odbora. Na srečanju zamejskih in domovinskih planinskih društev je udeležence nagovoril tudi generalni konzul republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj (ki je dal poduarek krepitvi odnosov med slovenskimi planinci. Kulturni spored srečanja na Radišah je zaključila folklorna skupina prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple z venčkom koroških plesov. Planinsko slavje se je zaklučilo v prisrčnem razpoloženju s prijetno družabnostjo ob zvokih jeseniške godbe in razigranih vaških muzikantov. K sproščenemu vzdrušju je pripomoglo tudi vreme, sicer muhasto, a vendarle sončno med popoldansko prireditvijo, ob zaključku katere pa je bilo tudi nekaj kapelj dežja, ki so vsaj delno, pospešile odhod veselih planincev. Ti so se razšli s svečano obljubo in trednim namenom, da se prihodnje leto ponovno srečajo na Goriškem. Lojze Abram V nedeljo se je odvijal drugi del turnirja Intervolley ’99, na katerem so nastopile odbojkarice in odbojkarji (letniki 84 in mlajši). Moške ekipe so ponovile način tekmovanja prvega srečanja. Tokrat so igrale v Kanalu. Očitno sta ekipi Brezovice in Izole res v tem trenutku najmočnejši, saj sta se že drugič zapored srečali v firialu. Ženski del pa se je odvijal v dolinski telovadnici, na podlagi uvrstitve prvega dne tekmovanj: prvi na posamezni lestvici skupaj, drugi na posamezni lestvici skupaj in tretji na posamezni lestvici skupaj. Slavila je ekipa Kon-tovela, ki je sicer iz objektivnih razlogov morala nastopati z nekaterimi starejšimi igalkami. V Stadnrežu ej ženski turnir organiziral domači Val pod pokroviteljstvom Kmečke banke, ki je poklonila nastopajočim nahrbtnike. Na tem turnirju je prepričljivo zmagal Val. Ta odbojkarska pobuda je vsekarko uspela, tako da bo o intervol-leyu gotovo še slišati v jesenskem času. ZENSKE Skupina 1 (Dolina) Izidi: Breg - Kontovel 0:2 (10:15, 2:15), Solkan - Kontovel 0:2 (15:17, 9:15), Breg - Solkan 0:2 (9:15, 9:15); lestvica: 1. Kontovel 4 točke, 2. Solkan 3, 3. Breg 0. Skupina 2 (Nova Gorica) Izidi: HIT GO - Koper 0:2 (5:15, 2:15), Piran - IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA - IZ PLANINSKEGA SVETA Koper 0:2 (8:15, 6:15), HIT GO - Piran 2:0 (15:6, 15:10); lestvica: Koper 4, HIT Gorica 2, Piran 0. Skupina 3 (Standrež) Izidi: Val - Sloga 2:0 (15:9, 15:10); Sloga -Bor 2:0 (15:8, 15:8); Val - Bor 2:0 (15:4, 15:4); lestvica: Val 4, Sloga 2, Bor 0. MOŠKI - Kanal Skupina A: Izola - Sa- lonit 2:1; Izola - Sloga 2:0, Sloga - Salonit 0:2, Skupina B: Portorož - Val 0:2, Brezovica -Val 2:0, Brezovica -Portotož 2:0. Za 1. mesto - Izola - Brezovica 2:0; za 3. mesto Val -Salonit 1:2; za 5. mesto Sloga - Portorož 2:0; lestivica: 1. Izola, 2. Brezovica, 3. Salonit, 4. Val, 5. Sloga, 6. Portorož. Obvestila ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLVMPIA vabi vse člane in simpatizerje, da se udeležijo 19. občnega zbora, ki bo jutri, v petek, 18. junija 1999, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila, 3. pozdravi, 4. volitve, 5. razno. SD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in četrtkih, od 20. do 21. ure na tel. št. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. št. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999. SD BREG organizira NOGOMETNI KAMP od 21. do 28. junija za letnike ’85 do ’92. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih, od 17. do 19. ure pri SD Breg, tel. št. 040-227044 ali od ponedeljka do sobote, od 13. do 14. ure na tel. št. 040-228089. SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod jutri v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah. MALI NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let, nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juliju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. PRIDI TUDI TI, zelo se bomo zabavali! TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo 28. junija začel celodnevni (dvotedenski) tečaj športnega ribolova. Informacije dobite na sedežu društva, Miramarski drevored 32 ob sobotah od 14.30 do 17.00 ali po telefonu 422696 in 414006. Tržaški planinci rta Radišah O lepem planinskem ječanju na Koroškem rtbširno poročamo na rrtgem mestu. V tem se-stavku le to, da se je 28. ?r6pnja na Radišah ude-ežilo 51 tržaških planin-Cev’ ki so se v nedeljo Navsezgodaj odpeljali na oroško, kjer so obnovili PNjataljske stike s ko-°skimi brati. Vsi so se Podali na krajši pohod v okolico in se po zaključe-,l Prireditvi in po obču-°vanju lepot koroške p2ele zadovoljni vračali v Prst. se ^ Poho Poteh da se ob 2( 'rtfon Na se sv. Rr olji i Niir Ljubljanski planinci v gosteh V nedeljo, 27. junija, bo SPDT gostilo pobratene planince društva »Integral« iz Ljubljane. Dopoldne jih bodo popeljati po kraškem robu od Proseka mimo Križa do Nabrežine. Med potjo bodo ljubljanski planinci lahko s Primoža občudovali Tržaški zaliv, predviden pa je še pohod po stezi »T. Weiss« do nabrežinskih kamnolomov. Goste iz Ljubljane bodo SPDT-jevci potem odpeljati na družabnost v Salež. Na Lepo Spičje Tržaški planinci se bodo sprehodili po Lepem Spičju. Za nedeljo, 4. julija, je namreč v pripravi avtomobilski izlet z vzponom na Lepo Spičje nad Triglavskimi jezeri. Prihodnji teden bomo v tej rubriki objavili vse potrebne informacije, SPDT pa že sedaj vabi svoje člane na turo, ki je ena najlepših v triglavskem pogorju. Nočni pohod na Slavnik Podružnica koprskega Obalnega društva na Hrpeljah, ki jo vodi Vojko Dobrila, pripravlja za soboto, 26. junija, nočni pohod na Slavnik Pla- ninci v Hrpeljah pričakujejo množično udeležbo tržaških planincev. Podrobnosti bomo še javili. (LA.) Fotozapis z Bijelih stijen Ze pred tednom dni smo poročali o dvodnevnem izletu v Gorski Kotar, v priredbi SPDG. Udeležilo se ga je 22 elanov in prijateljev društva. Povzpeli so se na Klek, lep in markanten razgledni vrh nad Ogulinom ter na znane Bijele stijene z edinstvenim gozdnim bogastvom ter čudovitimi kraškimi pojavi. Visokogorski izlet na Špik Špik je lepa, po obliki značilna gora, na kar spominja tudi ime. V nedeljo, 27. junija se bodo na Špik podali goriški planinci. Vzpon (enodnevni) je kar zahteven in je primeren le za dobro trenirane planince. Vodil bo Miran Cotar. Prevoz z lastnimi sredstvi. 4. julija bo visokogorski izlet na Kanin, z italijanske strani. Vodil bo Marko Faganel. V znamenju 200-letnice prvega pristopa na VVatzmann V Berchtesgadenu so se konec prejšnjega meseca pričele prireditve ob 200-let-nici prvega vzpona na 2713 metrov visoki vrh Mittelspit-ze v VVatzmannovem masivu, na meji med Bavarsko in Salzburško deželo. Vrh je pred dvesto leti. osvojil naš primorski (kanalski) rojak Valentin Stanič, ki je takrat študiral v bližnjem Salzburgu. Letnica pristopa sicer ni z gotovostjo določena. Nekateri domnevajo, da je bil podvig (za takratne čase vsekakor pravi alpinistični podvig) opravljen leta 1799, drugi leta 1800, navaja pa se celo letnica 1801. Tako ali drugače, obletnico bodo letos obeležili in to z vrsto prireditev. Od 28. maja do 4. julija je postavljena razstava o nardnih parkih Berchtesga-den in Triglav. Višek prireditev pa bo 2., 3. in 4. julija 2. julija bo v znamenju kulture -pesmi in plesov. V soboto, 3. julija bodo odkrili spominsko tablo na zavetišču Watz-mannhaus, naslednjega dne pa bo še vzpon na vrh markantne gore in to v noši, kakršna je bila v rabi v času Valentina Staniča V zvezi z letošnjo obletnico in našim rojakom, ki je jesen življenja preživel v Gorici, kjer je tudi ustanovil gluhonemnico, pa še vest, da TV Slovenija snema posebno oddajo. Gledali jo bomo lahko jeseni. Na sliki - na vrhu Bijelih stijen. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine '99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. t.m., ter od ponedeljka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, .Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure. SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški tečaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. Tečaj je brezplačen! Tečaj bo potekal do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. St. 040-211758. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska Sola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. St. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., II. od 5. 7. do 16. 7. in III. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. St. 040-299858. PRIREDITVE Četrtek. 17. junija 1999 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Foyer Gledališča Rossetti Stalno gledališče Fjk predatavlja danes, ob 11.00 in 12.00 Marcelo Serli v »II sentiero owe-ro il racconto dentro«. Ponovitve bodo jutri, 18. junija ob 11.00. GORICA Kulturni dom Danes, v Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film' Video Monitor Previevv«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za dose- danje abonente: do 26. junija, za nove abonente: od 28. junija do 3. julija. KANAL OB SOČI Danes, v četrtek, 17. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju (na sliki). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve do 19. junija ter 21. junija vedno ob 20. uri. Dne 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, v torek, 29. in v sredo, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. SLOVENSKA BISTRICA Dom svobode 18. in 19. junija se bo odvijalo v Slovenski Bistrici »10. Linhartovo srečanje - festival otroških gledaliških in lutkovnih skupin. V petek 18. junija se bodo predstave začele ob 9.00 z igro »Kraljevi smetanovi kolački«, sledila bo igra »Oh te ure« in » Te nore mravljice«. Po ko- silu ob 14.00 bo na vrsti igra »Blazno resno«, kateri bodo sledile »Žogica nogica«, »Kdo je napravil Vidku srajčico«, »Dobro jutro Abitanti« in »Cuk na palici«. Po večerji ob 18.00 bo na sporedu »Brez strahu ni strahu«, »Lutke na hoduljah«, »Skavt Peter« in »Nedeljsko popoldne«. V soboto 19. junija se bodo predstave začele ob 9.00 z igro »Ukradeni princ in izgubljena princesa« in nadaljevale z »Mehurčki«, »Mavrična nogavica«, »Domišljavi želodek« in »Kraljevi smetanovi kolački«. Po kosili ob 14.00 bo na sporedu igra»Pirati v Piranu 2000«, kateri bodo sledile »Cipek in Capek«, Hiša«, »Pi)ka nogavička med svojimi«, »Show strahov« in »Mala čarovnica, ki ni znala biti zlobna«. Osnovna šola Pohorskega odreda V sklopu »10. Linhartovega srečanja - festival otroških gledaliških in lutkovnih skupin« bo 18. junija, ob 10.00 lutkovna predstava »Morska rdeča kapica«, kateri bodo sledile »O jablani« in »Mojca pokraculja in vila vseodpustulja« V soboto 19. junija bosta na sporedu ob 10.30 lutkovni predstavi »Medved išče pestunjo« in »Žabja šola« FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da so v predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta sledečim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V slopu festivala »Trst-Operetta« 1999. bo v torek 29. junija ob 20.30 krstna uprizoritev operete »Rose Marie«. Ponovitve bodo 4. julija ob 18.00, 9. julija ob 20.30, 11. julija ob 18.00 ter 13. in 17. julija ob 20.30. Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) V ponedeljek, 21. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopa pianist Ruslav Bez-brozh. Gledališče Mlela V nedeljo 20. junija, bo ob 20.30, v sklopu Praznika Glasbe »Give peace a chance« nastop skupin »Kraški ovčarji« in natoi »Vlado Kreslin in Mladi bogovi«. Vstop prost. Trg Unitd dMtalia V soboto, 19. junija ob 20.30 bodo nastopili »Alfredo Lacosegliaz« in nato »The Original Klezmer Ensemble«. Prireditev spada v sklop Praznika Glasbe »Give peace a chance« V nedeljo, 20. junija, ob 12.00 bo koncert gojencev Glasbene Matice. Prireditev spada v sklop Praznika Glasbe »Give peace a chance« V ponedeljek, 21. junija bo na sporedu ob 21.00 koncert skupine »Aribus« in nato »»Balcan Ba-bau Cirkus Orkestar«. Prireditev spada v sklop Praznika Glasbe »Give peace a chance« DOLINA Junijski večeri na K’lu2i V petek, 18. junija ob 21.00 koncert pihalnega orkestra in nastop gojencev oddelka za pihalne orkestre GM. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto, 19, junija ob 21.00 bo v veliki dvorani »Centro Danza Staranzano« imel zaključni nastop. STANDREŽ Kulturni dom »A. Budal« V petek, 18. junija, ob 22.00 bo poseben večer balkanske glasbe »Balkan fest« s tipično balkansko kuhinjo. V soboto, 19. junija bo nastopil slovenski zamejski ansambel »Lest chance«. Vstop je prost. CERVIGNANO DEL FRlULi Trg neodvisnosti V okviru »Udine Jazz 99«, bo v četrtek, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V torek, 22. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V torek, 29. junija, ob 21.00 bo nasporedu koncert zabavne glasbe. Nastopil bo italijanski izvajalec R&B »Zucchero«. Amfiteater Avditorija Od četrtka, 24. junija, do sobote, 26. junija se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije »Svetovno mladinsko prvenstvo v shovv plesih«. Sodeluje približno 4000 plesalcev iz 20 držav. IZOLA Festival Mediteran Na Manziolijevem trgu bo 25. junija zvečer koncert skupine »Super Cayor De Dakar« iz Senegala. 26. junija bo na sporedu koncert skupine »Hoven Droven« iz Švedske. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A-Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Frančiškanska cerkev Danes, v četrtek, 17. in jutri, v petek, 18. junija ob 20.30 Joseph Haydn: Missa brevis sancti Joannis de Deo, missa in Angustiis. Oratorijski koncert solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. • Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9.*do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. LipanjePuntin Artecontemporanea: do 23. junija je na ogled razstava kalifornijskega avtorja Camerona Slocuma. Železniška postaja - Club Eurostar: do 19. junija razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 17. ure. Gledališče Miela: nadaljuje se do 30 junija razstava umetnika Andrea Petrone z naslovom »Toutcourtoto’ 2000«. Razstava je posvečena neapeljskemu komiku Totoju in obsega slike in inštalacije. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30, septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Umik: od 9.30 do 13.00 in od 1.5.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Mestni muzej: še danes, 17. junija je na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure. PALMANOVA Sala Civica, G. B. Bison, Borgo Udine 4: razstava aktov Raffaelle Busdon. Ogled je mogoč do 27. junija, vsak dan razen ob sredah, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA_____________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Umik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) - etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Umik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon-do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja Kosiča. Odprta bo do 25. junija. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogle je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnih-ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 1 ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega o ma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne Sra"® . zbirke tega umetnika na ogled še Tazst? n. »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus strukcije«. Urnik: ob delavnikih od H- d0 ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob p deljkih zaprto. SNEŽNIK 1har. Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in po ski muzej. KOBARID -ska Kobariški muzej: na ogled je stalna mu , zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urni dan od 9. do 18. ure. stalna raz- LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stava. LJUBLJANA lskib Ljubljanski grad: odprta je razstava ° njie«. izdelkov Slovenije »Mojstrovine S Razstavo je postavil prof. Janez Bogat3!. , ^0. Moderna galerija: na ogled je stalna z i deme galerije. , je stalna od 10. do 18. ure. TRENTA TriglaVS^?M Trentarski muzej: razstava o * ^ staln1 narodnem parku in etnološka z razstavi. RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Primorska poje '99: MPZ Fran Venturini od Domja (vodi Ivan TavCar) TV DNEVNIK Fokus (pon.) ® RAI 1 6.00 6.40 9.45 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 16.00 17.50 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.50 23.05 23.10 0.15 0.45 1.15 1.25 Euronevvs Pregled tiska, 6.50 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, gospodarstvo Zeleni meteo Nan.: Star Trek Voyager (i. Kate Mulgrew, Robert Beltran, J. Lien) Dnevnik Aktualno: Izbor razvedrilne oddaje «La vec-chia fattoria» Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II maestro di Vige-vano (kom., It. ’63, r. E. Petri, i. Alberto Sordi, Claire Bloom) Mladinski variete: »Počitniški Solletico» (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargojdes in nan. Časa Solletico Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Film: leri oggi domani (kom., It.-Fr. ’63, r. V. De Sica, i. Sofia Loren, M. Mastroianni) Dnevnik Variete: Gratis (vodi Silvana Pampanini, F. Pao-lantoni) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme. Aktualno: Media/Mente Potihoma Nan.: Catvvalk i | RAI 2 §5 RETE 4 Variete za najmlajše, Nad.: Vendetta d’ amore vmes risanke Pregled tiska Nan.: L’ arca del Dr. Nad.: Aroma de cafe, Bayer 9.45 Cuore selvaggio, Aktualno: Un mondo a co- 10.45 Febbre d’ amore lori (vodi B. Buccellato) Dnevnik Tg2 - Medicina 33 Aktualno: Forum Dnevnik in vreme Dnevnik Tg 4 Nari.: Naš prijatelj Charly ram Kviz: Kolo sreče Dnevnik tklili Nad.: Sentieri - Steze Tg2 Navade in družba, IHnS Film: Due per la strada (kom., ZDA ’67, i. A. 13.45 Zdravje Nan.: Un caso per due, Hepburn, A. Finney) 15.10 Marshall, 16.05 Law Kviz: OK, il prezzo e giu- & Order, 17.00 Ai confini sto deli’ Arizona, vmes Dnevnik in vreme (16.30, 17.30) kratka po- Nan.: Un giustiziere a roCila) New York Vreme, dnevnik in Šport Film: Cronisti d’ assalto Sereno variabile (kom., ZDA ’94, i. M. Nan.: Sentinel Keaton, R. Duvall) Loto ob 8-ih Film: La patata bollente Večerni dnevnik (kom., It. ’79, i. R. Poz- Nan.: Pepe Carvalho (i. J. zetto, M. Ranieri) Puigcorbe, D. Giordano) Pregled tiska Nočni dnevnik Film: La sceriffa (kom.) Danes v parlamentu Gledališče: Parlano da sole (i. A. Marchesini) Meteo 2 - vreme Ml CANALE 5 Aktualno: Andiam an- diam a lavorar... Dnevnik Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Nan.: Happy days - ■Jk RAI 3 Prihaja Fonzie, 9.30 Nick Freno - Prvi ples, 10.00 Nove Flipperjeve pusto- lovšcine - So ugrabili 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Flipperja (1. del), 11.00 11 grillo, 8.55 Mi smo Sedma nebesa, 12.00 Vsi zgodovina ljubijo Raymonda Test Film: Fali out (dram., Nan.: Cosby ZDA ’99, r. R. Palumbo, Dnevnik TG 5 i. C. Beckman) Aktualna odd.: Sgarbi Nan.: Schwarzvaldska quoti dlani klinika Nad.: Beautiful (i. Ronn Dnevnik, 12.15 Šport Moss, Hunter Tylo), T3 Telesogni 14.20 Vivere (i. Fiorenza Deželne vesti, dnevnik Marchegiani) Tgr - Leonardo Aktualna odd.: Uomini e Pravljice in risanke donne - Moški in ženske Športno popoldne (vodi M. De Filippi) Dok.: Geo magazine Nan.: Chicago Hope (i. Vremenska napoved Hector Elizondo) Nan.: Projekt Eden (i. D. Aktualna odd.: Verissimo Farentino, A. Sabato) (vodi Cristina Parodi) Dnevnik, deželne vesti Variete: Passaparola (vo- Variet: Saranno maturi di Claudio Lippi) Nad.: Un pošto al sole Dnevnik TG 5 Dok.: Inviato di guerra Variete: Paperissima Dnevnik, deželne vesti sprint Nan.: Hotel Alexandria Na.: L’ ispettore Giusti (i. (i. James Duvall) Enrico Montesano) Glasba: Pred premiero - Dariete: Maurizio Costan- Fedora (U. Giordano) zo Show Dnevnik, pregled tiska NoCni dnevnik Fuori orario Paperissima sprint H Rai News, Superzap Nan.: N.V.P.D. ITALIA 1 6.10 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.50 0.50 1.35 3.35 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mac Gyver Film: Polpette (kom., Kan. ’79, i. Bill Murray, Harvey Arkin) Odprti studio, šport Nan.: Agli ordini papa Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi Walter Nudo), 15.00 Fuego! Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgorv, Kri-sten Johnston), 19.30 Pappa e ciccia Variete: Sarabanda Film: Toy Soldiers -Scuola di eroi (pust., ZDA '91, r. D. Petrie jr., i. Louis Gossett jr.) Aktualno: Izbor oddaje «Eroi per caso» Odprti studio, 1.10 Šport studio Rapido Film: L’ uomo che ucci-deva a sangue freddo # tele 4 m 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Aktualna oddaja D Nan.: Detective per amo- H Obiettivo regione Film: Caccia oltre fronti era RIm Obiettivo regione (§) MONTECARLO 9 19.25, 22.45, 0.30 Dnev-I nik, 19.15 Šport M Film: L’ uomo dei mira-■ coli (’36, i. J. Gardner) gflRS Nan.: II Santo Itlul Film: La ragazza Made in Pariš (kom., ’66) Film: La morte arriva con la valigia bianca (krim.) Glasbena odd.: A Voice for Europe Film: Fuori dal tunnel 16.00 20.40 23.30 fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 Vremenska panorama -1.00 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Video- Kviz: Male sive celice ring s Tino, 10.30 nan.: Oddaja za otroke VVildbach (Nem., 3. ep.) Zgodbe iz školjke TV nad.: Ščuke pa ni, Tedenski izbor. Poljud- ščuke pa ne (T. Partljič, 3. noznanstvena serija: Boj del) za obstanek, 11.55 dok. Svet poroča serija: Druženje in praz- Euronews novanje, 12.25 Življenje TV prodaja slovenskih vasi: KrkavCe Risana nanizanka: Taba- Poročila, vreme, šport luga (2. ep.) Vremenska panorama Film: Ljubi, ne ljubi Tedenski izbor: Intervju, (Švedska) 14.30 Zoom, 16.00 Osmi Po Sloveniji dan Nanizanka: Doktor Fin- Slovenski utrinki lay - Preprosta operacija Enajsta šola, oddaja za ra- (Škotska, 4. ep.) dovedneže TV igrica: Kolo sreCe Ročne ustvarjalnosti: Iz- Videoring s Tanjo delki iz valovite lepenke Praznovanje 35. obletni- Obzornik, vreme, šport ce ansambla Lojzeta Resnična resničnost Slaka (1. del) Risanka Ekstremne avanture: Vz- Dnevnik, vreme, šport Hi pon na Hudičev stolp Tednik Filmski triki: Najbolj drzni Oddaja TV Koper: TV Po- .: 1 podvig per Film: Poseben pogled - Oddaja o turizmu: Homo Inštitut Benjamenta (VB turisticus 1995, r. Brata Quay, i. Odmevi, kultura, vreme Mark Rylance, Aliče Kri- Šport ge, G. John) Ne/Znani oder Nadaljevanka: Sovraž- Predstava SSG Tsrt ob nikov sovražnik (Šved- 50. obletnici smrti Otona ska, 1. del) Zupančiča: Veronika De- Evropski kulturni maga- seniška (r. Jože Babic) zin: Aliča Resnična resničnost (pon.) K Koper ■■■ Euronevvs Gugalnica Nogomet: Maribor Teata- TV PRIMORKA nic - SCT Olimpija (pokal Slovenije, finale) Aktualnoa: Meridiani Program v slovenskem je- 16.00 Videostrani ziku: Pomagajmo si Videospot dneva Minute za... Zdravje iz narave Primorska kronika Pogovor o... Tv Dnevnik - Šport Za piko vec Otroška odd.: Gugalnica Glasba: Postaja GO Četrtkova športna oddaja Program za otroke MM NBA - Play off, finala Dnevnik, vreme, iz tiska TV dnevnik - Vsedanes Velux - Strešna okna Euronevvs Dober večer, g. predsed- Program v slovenskem je- nik: Mitja Deisinger ziku: Primorska kronika Praznik Cešen j Zenski pol, pogovor v Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) studiu Dnevnik TV Primorka Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik, 8,00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Slov, lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 Najlepše pesmi ko-roških Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja: Edi Šelhaus, fotoreporter in snemalec; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik. tualno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15:00 Daj, povej, razvedrilna oddaja; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije Prim-roske; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Neresnih pet, odd. o slovenski zabavni glasbi; 20.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kultura; 11.45 7 popevk; 13.00 L'una blu, čestitke; 13.33 Turistična odd.; 14.33 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul povver; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 Prenos RMI. Radio Opčine n-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, ^2.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 ^žaški potpuri (Incontro con la canzone šestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) <->'30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 9.45 Vvetovalna oddaja potrošnikom; 11.15 Ak- Siovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymna-sium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Klavirski trio SGBŠ; 14.05 Izobraževalni pr.; 14.50 Kiber novice; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Naši operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VREMENSKA SLIKA Nad južno in sredjno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega 'zraka, ki povzroča občasne krejevne padavine, se iznad srednje Italije pomika priti Balkanu in s svojim obrobjem vpliva na vreme pri nas. XX MADRID 13/31 o LIZBONA 1020 17/33 .° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. PLIMOVANJE Danes: ob 6.32 najnižje -59 cm, ob 13.30 najvišje 33 cm, ob 18.51 najnižje -4 cm, ob 0.08 najvišje 30 cm. Jutri: ob 7.10 najnižje -51 cm, ob 14.24 najvišje 31 cm, ob 19.57 najnižje 0 cm, ob 0.46 najvišje 19 cm. oKIJEV lltsiili™ oBRUSEU ---So ^ "'V ° 18/25 / V> 'X SPLIT -/- OSOFIJA 15/32 RIM ” ° UMAG TRST0 16/26 H ^ PORTOROŽ O 16/26 4 ZAGREB 15/23 N. MESTO '3/23 ° O o '_£RNOMEU. Delno jasno bo, le na zahodu bo delno jasno. Več sonca bo na Primorskem. Popoldne bodo v južnovzhodnih krajih plohe in nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami ali nevihtami. Več sonca bo ob Jadranu. MEHIKA / POZNO PREDSINOCl Potres v osrednji Mehiki: 15 mrtvih in več sto ranjenih Najhuje je bilo prizadeto mesto Puebla, kjer je bilo 11 mrtvih, sunek pa je prizadel zgodovinsko središče CIUDAD DE MEXICO - V silovitem potresu 6, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je pozno predsinoCi prizadel osrednjo Mehiko, je po prvih podatkih umrlo 15 oseb, več sto pa jih je bilo ranjenih. Mehiški seizmološki inštitut je sporočil, da je bilo žarišče potresa v mestu Huajuapan v državi Oaxaca, 210 kilometrov jugovzhodno od Ciudad de Mexica. Sam potres je trajal 55 sekund, pred njim pa je prišlo do lažjega opozorilnega potresnega sunka. O žrtvah in večji gmotni škodi so poročali predvsem iz mesta Pueblo, ki leži 97 kilometrov vzhodno od prestolnice Ciudad de Mexico. Lokalni Rdeči križ je sporočil, da je v Pueblu v potresu umrlo enajst oseb, med katerimi 4 otroci, naj-mainj 200 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi 10 huje. V mestu poročajo tudi o veliki gmotni škodi na 300 let stari mestni hiši, cerkvi, glavnem mostu ter drugod. Najhuje je prizadet zgodovinski del mesta v poznem baročnem slogu, kjer je lek poškodoval šest cerkev in številn® ige palače. V mestu si na delu rešev ekipe (na sliki AP) , ki rešujejo zasute-3 žrtvi so ugotovili v državi Guerrero po eno v Veracruzu in Ciudad xicu. Reševalne ekipe se tudi trudil > bi rešile 35 rudarjev v San Antoniu ixcocu, kakih 100 kilometrov južno ible. Med manjšimi mesti, ki jih ie P ;ni sunek hudo prizadel, je bilo steče San Mateo Ozolco, kjer pa ni -dev. i . g jg / mehiški prestolnici je potres, Ki lil sinoči ob 15.45 po lokalne^^ žrtve povzročil it; ukmo-'-. ^ meSta io, a nepopisno paniko. Ulic® ^ lile polne z več tisoč prebivalo-i upali vrniti na svoje domove. iajhujši potres, ki je doslej pr liko, je bil tisti 8, 1 stopnje P ^ta erjevi lestvici 19. septem aDj 15, v katerem je umrlo n