v, kal preč-9%. omo- 5 mi- ier V’ )omi-or jev $a, ki VSCID :m so ca in mirj« trena odela te-icsle-ko n« oliko rimer ije pa jo na ijejo. :ljnib n,re-tišču. or na alo j< X evefl lorda ■ las j< im er- dvajset let tovarne POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH V soboto, 14. januarja so v Trbovljah proslavili 20-letnico tovarne Polprevodnikov. Začelo se je z državno himno, nato pa je imel pozdravni govor predsednik 00 sindikata Stane Hernaus. Za njim je spregovoril direktor tovarne polprevodnikov Adi Peitl, medtem ko je imela slavnostni govor članica federacije Lidija Šentjurc. Njuna govora objavljamo v celoti. V kulturnem deju programa je nastopala trboveljska godba na pihala, operni pevec Ladko Korošec pa je zbranim zapel arijo iz opera Don Kdiot, program pa so dopolnili še domači mladinci in člani srednješolskega kulturnega društva, z recitacijami in plesom. Predsednik DS TOZD Stane Hernaus in predsednica sindikata Stanka Konhajzer, sta v okviru proslave izročila priznanja jubilantom 20-letnega dela, posebej prizadevnim članom kolektiva in sodelujočim organizacijam 111 Posameznikom. Po končanem uradnem in kulturnem delu proslave 20-letnice tovarne Pa je sledilo tovariško srečanje v avli trboveljskega Delavskega doma. desno: med slavnostjo ob 20-letnici Polprevodnikov. a na- a pri- / : .o 15 ■ | vate- i Ifegf B Kralj lopol#£S8! Hm. ■ Slavnostni govor Lidije Šentj tiurc GLASILO delovnega kolektiva sozd iskra •2- SEJA PREDSEDSTVA KOS ni icpol-l ■yi|nL J- V petek, 13. januarja je bila 12. seja predsedstva KOS SOZD Iskra, (vodil nooM - /C Predsednik KOS Janez Kern), na r 80 najprej pregledali dosedanji idela'r i ■ Občnih zborov sindikata po pod«^nn,h TOZD in DO. Člani predsed-3, D5! a l? Posameznih Iskrinih delovnih ganizacij so poročali, da so v precejš-renti 'Ji rneri občne zbore sindikata po TOZD opravili že lani v decembru ali ----^nr-V|Za^et*(u te8a meseca in ,ako Pr'' 1 avijajo konference sindikata po DO ičidh j ta mesec ali pa za mesec februar. V ’ epr,tih delovnih organizacijah pa so v irski i1 ° vnem že opravili programske volilne sllov» Konference sindikata. jdi,.iiri» a^° ie kd° iz poročil ugotovljeno, X bo SgJ°^0v s‘cer niso držali, vendar pa ižičaii Ttv/rJ0 °^nih zborov sindikata po krškčnega zbora osnovne organi- itatib zacije sindikata v DO Elektrooptika, so bili vsi enotnega mnenja, da je potrebno kritično in politično oceniti omenjeni občni zbor sindikatu, hkrati pa so menili, da naj zlasti ostale organizacije v okviru DO CEO, kot ZK, mladina, ocenijo politično in kritično že omenjeni občni zbor v DO CEO. V zadnji točki dnevnega reda je naša mladinska organizacija predlagala enotne točkovalne liste za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. Pobuda mladine je prišla iz razloga, ker se točkovalne liste po naših DO zelo razlikujejo. Člani predsedstva so podprli mladinsko pobudo v tem smislu, hkrati pa so menili, da je za to potrebno sklicati delovni posvet odgovornih strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo s stanovanjsko problematiko, da bi tako zares poenotili osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil, zlasti s posebnim ozirom na mlade družine, za katere vemo, na kakšne težave zadevajo pri razreševanju svojega življenjskega prostora. Ob koncu sestanka je Janez Kern obudil zamisel nekdanjih tradicionalnih Iskrinih tako imenovanih »pore-ških srečanj«, ki so vse tja do leta 1980 uspešno ob koncu starega1 poslovnega leta in začetku novega razreševala mar- Številka 2 — Leto XXIII — 21. januar 1984 sikatere probleme in vprašanja, zadevajoča Iskro kot celoto. Ta srečanja smo po letu 1980 v Poreču iz znanih stabilizacijskih in drugih razlogov opustili, vendar pa vse kaže, da so danes morda še bolj potrebna kot kdajkoli poprej in da tudi ne bi predstavljala za Iskro posebno visokih materialnih izdatkov. Njegovo pobudo so člani predsedstva KOS soglasno podprli. D. Ž. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI Dovolite mi najprej, da vam ob vašem jubileju iskreno čestitam in zaželim nadaljnjih uspehov, in ker smo na pragu Novega leta, tudi vsakemu posebej osebne sreče in zadovoljstva ter zdravja in miru v novem letu. Moram reči. da se že nekaj let otepam slavnostnih govorov, ker smatram, da naj to opravijo sedanji odgovorni ljudje, ki so prevzeli skrb za naš nadaljnji razvoj in graditev samoupravnih socialističnih odnosov. Vendar me je povabilo, da prisostvujem vašemu slavju, res razveselilo, ne zato, ker sem — kot se pravi — zasadila prvo lopato za vašo tovarno. — ampak zato, ker vidim, kako ste izplavali iz otroških bolezni in težav in danes kot zrel kolektiv jasno in samozavestno gradite svojo bodočnost. Res pa je tudi, da sem na določen način sodelovala pri tem, v kaj naj se usmerimo v Trbovljah, da bi zaposlili predvsem žensko delovno silo. Podpirala sem razmišljanje, da v našem najstarejšem delavskem centru najdemo možnosti in usmeritev v moderno proizvodnjo in tako spodbudimo mlade v študij teh-Viike, elektronike itd. Tako se je izkristalizirala misel na tovarno polprevodnikov, ki je zaradi preciznega dela še posebej ustrezna za zaposlitev žensk. Iskra Commerce ima že končne podatke o Iskrini izvozni dejavnosti v minulem letu, te dni pa pričakuje od Narodne banke tudi končne podatke o Iskrinem V letu 1983 je Iskra skupno izvozila za 214,432.000 dolarjev. S tem so Iskrina proizvodnja in Iskra Commerce kot tržna organizacija dosegli le 87 % letne obveznosti, po drugi strani pa je ta številka nekoliko bolj vzpodbudna, če primerjamo lanski izvoz s tistim iz leta 1982: bil je za 8% višji. Iskra s temi rezultati nikakor ne more in ne sme biti zadovoljna. Strukturalno gledano so precejšnje razlike med konvertibilnim in klirinškim izvozom: na konvertibilo smo lani prodali za 153,674.000 dolarjev izdelkov, kar se pokriva z letnim planom (presegli smo ga celo za pol milijona dolarjev), po- 'nikov v Trbovljah vsem nasproten pa je bil lani, izvoz na klirinško območje. Tja smo izvozili skupno za 60,758.000 dolarjev ter letno nalogo izpolnili le 65%. Tudi primerjava lanskega klirinškega izvoza s predlanskim je skrajno nevzpodbud-na: lani smo tja izvozili celo manj kot predlanskim, in sicer kar za 21 % manj. Direktor zunanje-trgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Miloš Resnik poudarja v zvezi s konvertibilnim izvozom, da so se Iskrine proizvodne in tržna organizacija lani izkazale, saj jim je uspelo nadomestiti nekaj izpadov, žal pa nam na klirinškem področju ni uspelo pridobiti novih naročil. V letu 1983 so praktično vse Iskrine delovne organizacije povečale izvoz glede na predhodno leto. Izjema je Te-lematika, ki je imela največji izpad prav pri klirinškem izvozu. Največji porast v primerjavi z letom 1982 so lani dosegle delovne organizacije ISEZ, Iskra Delta, Široka potrošnja, Avtoelektrika, ERO, Zmaj in IEZE. Takšna razporeditev velja za skupni izvoz, precej drugače pa je, če primerjamo izvoz na konvertibilno območje. Pri tej razporeditvi Iskrinih delovnih organizacij je Telematika na drugem mestu, takoj za Zmajem. Slednji je povečal konvertibilni izvoz za 68 %, Telematika pa za 62 %. Na konvertibilno tržišče so lani največ izvozili CEO,Široka potrošnja. Kibernetika, Avtoelektrika, IEZE in tako dalje. Po posameznih tržnih področjih, kot jih obdeluje Iskra Commerce, je bil po- 1 ložaj lani takle: najbolj se je izkazalo tržno področje, ki zajema Turčijo in Daljni vzhod, saj je svojo letno obveznost preseglo kar za 40 %. Samo za pičli odstotek pod planom je tržno področje, ki obdeluje ZR Nemčijo, Avstrijo, Švico in Skandinavijo, štiri odstotke pod planom pa je tako imenovano tržno področje DVR III, ki obdeluje Afriko in del Bližnjega vzhoda. Ostala tržna področja v Iskri Commerce so letno nalogo izpolnila slabše. Drugačni rezultati pa so, če primerjamo lanski in predlanski izvoz po posameznih tržnih področjih: spet je doseglo največji porast področje Daljnega vzhoda in Turčije, kjer so izvoz povečali za skoraj dvakrat, tržno po- (Nadaljevanje na 3. strani) Jli. ;< Lidija Šentjurc med govorom. Iz poročil, ki ste mi jih poslali in jih tudi objavili v glasilu Iskra, vidim, da vam jaz danes ne morem kaj bistveno novega povedati. Vaše poročili i' razvoju tovarne samo nazorno govori, kako ste se prebijali prek zgrešenih investicijskih programov in pogodb, pa neuspešnega sodelovanja z inozemskimi partnerji in nedorečenih nasvetov iz matične tovarne in je za mene zgled, kako iz izkušenj in prakse ter samostojnega razmišljanja, ob aktivni vlogi zavestnih subjektivnih sil, ob zorenju organov delavskega samoupravljanja in strokovni odgovornosti vodilnih kadrov dozori zavest, da le z lastnimi silami in izkušnjami lahko najdemo najboljšo pot in perspektivo razvoja. Teh 20 let, boljše rečeno deset let takoimenovanih otroških bolezni in iskanj in deset let dozorevanja, učenja in dela, odpovedovanja in solidarnosti, kaže kako naj bi o graditvi materialnih temeljev za delo in o razvijanju socialističnih odnosov razmišljal vsak kolektiv in vsak delavec — samoupravljalec, prepričan, da gradi gospodarsko bazo za delo in socialno varnost tako zase in za svojo družino kot za bogatenje družbe. Lahko ste ponosni, da ste to dosegli, da ste v praksi dokazovali in dokazali, kako je treba delati in gospodariti, in kako povezovati pravice samoupravljavcev z odgovornostjo. Če bi vsi tako delali, nam ne bi bile potrebne reforme in restrikcije. Posebno pa velja poudariti vašo pravilno usmeritev, da je za tako serijsko proizvodnjo, kot je vaša, naš jugoslovanski trg premajhen, in da se je potrebno čimpreje vključiti v svetovno gospodarstvo. Zato ni naključje, da je med letošnjimi Kraigherjevimi nagrajenci tudi Stane Kovačič, ki je izšel kot vodilni delavec iz vašega kolektiva, ki mu vsaj jaz prepozno.čestitam, vi ste pa to gotovo storili že prej. Zato me vaši rezultati odvezujejo, da bi vam govorila o nalogah, ki so'prioritetne z i?8. banke še vedno nismo dobili nctuh številk, saj jih obdelujejo na zvezru ravni. Glede na končne uvozne zu tate v prvih 11 mesecih in oceno h ?Za v decembru, smo lani kupili na ren 171 Za ^obra *b2 milijona dolarjev Promateriala in opreme: na konverti-,ncm tržišču za dobrih 90 milijonov p ■ arlev’ na klirinškem pa za slabih 12. n konvernbbnem uvozu smo izpolnili 7 c/ 0 *etnega piana in uvozili celo za / ,. manj, kot leta 1982. Nekoliko ? Ie Pa je bilo na klirinškem, ko smo Pan izpolnili ,86-odstotno. oziroma Kupili za dobrih 10 % več. kot leto prej. e. d podatki so skrajno nevzpod-šte nu d°sti bolj katastrofalne pa so levuke, pri uvozu, opreme. V Iskri k,?JcimerCe ocenjujejo. da je Iskra lani ton !in,a tUiem za manj k°t štiri mili-J ne dolarjev prepotrebnih strojev in Z okrogle mize o pospeševanju množične inventivne dejavnosti osnove USOMID, nato je mg. Bojan Možina predstavil model krožkov za izboljšanje proizvodnje. Pavle Kovačič je predstavil dosežene rezultate z uvajanjem USOMID v Jeklotehni, Distribucijski center Bohova, Adi Peitl pa je orisal uvajanje in dosežene rezultate s krožki za izboljšanje proizvodnje med delavci v tovarni Polprevodnikov v Trbovljah. S tem je bi! izčrpan predvideni čas do odmora, nakar je bila predvidena razprava c praktičnih rešitvah in prikazanih modelih. Predstavitev metod USOMID in krožkov so še dopolnili Zdenka Jurančič iz Save Kranj, Maks Vrečko iz Elana v Begunjah in Drago Dolenc iz Iskra Zorin — Biro za industrijski inženiring. Razprava je bila živahna in vsestranska, v njej je sodelovalo večje število udeležencev, ki so ali z razpravo ali s postavljanjem konkretnih vprašanj referentom dopolnili predložene modele in prikazane rezultate. Razpravo je pričel Franc Gerbec jz GZ Slovenije, ki je ugodno ocenil delež svetovalnih in izobraževalnih organizacij pri organiziranem spodbujanju inventivne dejavnosti. Povečati bo treba medsebojno informiranje in usklajevati aktivnosti. Bojan Pretnar iz Republiškega komiteja za znanost in tehnologijo je smatral, da je prav, da se metoda za množično ustvarjalnost množijo, zato jih je treba pri širjenju tudi podpirati. Opozoril pa je na to, da ne zamenjujejo organizirane raziskovalne dejavnosti in vključevanje strokovnjakov v raziskovalno dejavnost. Na splošno pa je potrebno zagotoviti ustrezno nagrajevanje umskega dela, to je doseženih invencij in izboljšav. K razpravi se je prijavil tudi Žlebnik iz Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje, ki se je zavzel za uveljavljanje družbenih dogovorov o inovacijah in organizacijo vsakoletnega dneva inovatorjev v Mariboru. Devetak iz Plame Podgrad je bil mnenja, da je pogoj za vključevanje delavcev ustrezna stimulacija oz. motivacija, ki je danes prenizka, saj danes dovoljujemo, da zavist odreja nagrade. Vida Prinčič iz ZSS je ugotovila, da bodo prikazane metode prispevale k pospeševanju inventivne dejavnosti ter da bi morali vključiti v širjenje teh metod še vrsto drugih dejavnosti, predvsem več svetovalnih organizacij, medtem ko je Dani Podpečan iz Cinkarne Celje opozoril na to, da imamo v OZD že prav kroničen pojav, da sicer redkih predlogov za izboljšave sploh ne speljemo. Zavzel se je za to, da moramo zagotoviti predvsem realizacijo izboljšav. Dobanovič, iz GZ Jugoslavije je ugodno ocenil prikazane metode, predvsem je bil presenečen nad doseženimi rezultati, saj so bili le-ti, po njegovem mnenju, doseženi v »boljših« organizacijah. Vprašal se je, ali je moč omenjene metode s pridom uvajati tudi v »slabših« organizacijah, kar so mu nosilci metod zagotovili na osnovi izkušenj in s primeri. Luka Simončič iz Iskre IEZE je bil mnenja, da morajo v prvi vrsti vodilni delavci iz OZD nenehno vzpodbujati in pospeševati tako invencije kot metode za pospeševanje množične inventivne dejavnosti, kot so USOMID in krožki. Emil Sekne iz Kibernetike pa je opozoril, da je treba za uvajanje tovrstnih metod izvesti obširne priprave in izbrati pravi trenutek, kdaj pričeti, saj se sicer lahko zgodi, da zaradi že omenjenih razlogov, kot so nesprovajanje napisane tehnologije, sicer že veliko število organiziranih skupin in tehnološka nedisciplina, ne uspemo pri uveljavljanju sicer dobrih in obetajočih metod. Franci Gerbec je dodal, da bo treba najti načine, kako zagotoviti, da v OZD ostane večji del od ugotovljene vrednosti izboljšave, saj danes ostane po nekaterih podatkih le 1-3 ali še manj. Na osnovi pripravljenih prispevkov o metodah in rezultatih ter razprave, so bili z udeleženci okrogle mize pripravljeni zaključki kot sledi: 1. okrogla miza kaže, da se OZD vse bolj zanimajo za pospeševanje množične inventivne dejavnosti ter da so svetovalne in izobraževalne organiza- cije razvile uspešne metode, med njimi posebno krožke za izboljšanje proizvodnje in USOMID. 2. obe prikazani metodi USOMID in krožki temeljita na istih izhodiščih, imata pri izvajanju različne pristope, vendar skupen rezultat in se med seboj dopolnjujeta. 3. Pomemben vpliv na nadaljnji kvalitetni razvoj množične inventivne dejavnosti in pospeševanje imajo svetovalne in izobraževalne organizacije. Te morajo v ta namen svoje izkušnje in znanstvene razvojne dosežke med seboj izmenjevati in dopolnjevati, ne ostati izolirane, ne se obnašati monopolistično, temveč celo organizirati interdisciplinarne time, ki bi bili v stanju hitreje širiti metode v OZD in zagotoviti transfer izkušenj iz OZD v OZD. 4. Več pozornosti moramo posvetiti metodam za pospeševanje množične inventivnosti, kot so USOMID krožki in druge tudi raziskovalne skupnosti svetovalne organizacije, in v OZD, predvsem pa bi bito treba zagotoviti boljše informiranje javnosti o dosežkih, npr. v tehnološki prilogi Gospodarskega vestnika. 5. V okviru Medobčinskih gospodarskih zbornic je potrebno pospešiti sprejemanje dogovorov in sporazumov OZD za pospeševanje raziskovalno-ra-zvojne in množične inventivne dejavnosti ob sodelovanju vseh organizacij iz območja in z uvajanjem novih metod v šolstvo. 6. V obstoječe pravilnike v OZD pa je treba vnesti več dotočil o fazah nastajanja invencij, ne ie o vrednotenju že prijavljenih invencij. Za konec še sledeča misel: okrogla miza je nedvomno pokazala, da se z uvajanjem metod za pospeševanje inventivnosti dajo doseči dobri rezultati, povečanje inventivnosti, in prihraniti marsikateri po nepotrebnem zapravljeni dinar. Krožki za izboljšanje proizvodnje, ki jih sistematično, po lastnem programu,' s pomočjo lastnih strokovnjakov uvajamo že leto dni v Iskri, so v OZD, kjer so k njihovem uvajanju pristopili zavzeto in z vso resnostjo, dali dobre rezultate in opravičili vloženi trud. Rezultati niso samo v zmanjšanih stroških na račun izboljšav, temveč tudi v aktivnem vključevanju delavcev v. izboljšanje procesov in v večji zavzetosti pri delu. Lotar Kozina naprav, od tega na konvertibilnem tržišču 3,4 milijone in klirinškem 0,3 milijona dolarjev. (V letnem planu smo si začrtali 3 krat višjo skupno številko.) Morda še en zaskrbljujoč podatek. Lanski uvoz opreme je bil celo za 60 % manjši kot v letu 1982. Direktor Miloš Resnik je uvozno dejavnost ocenil takole: »Iskra se je že približala tisti uvozni ravni, pod katero se v globalu ne more spustiti. Govorim o uvozu r^u omaterialov, medtem ko je uvoz opreme še toliko bolj kritičen, kajti na dlani je, da bomo v naslednjih letih mnogo težje zasledovali dosežke svetovne konkurence pa tudi našo izvozno ekspanzijo«. Seveda s temi podatki problematike uvozne dejavnosti v minulem letu še zdaleč nismo niti načeli, kaj šele napovedali. kaj nas čaka v letošnjem letu. O tem bomo pisali v prihodnji številki našega tednika, za okroglo mizo pa smo že povabili direktorja TOZD Zunanji trg v Iskri Commerce Miloša Resnika in strokovnega sodelavca v tej temeljni organizaciji Milana Loparnika. Lado Drobež iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiHimimiimimmiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimii DO AVTOELEKTRIKA Visoka ocena dela in organiziranosti koordinacije 00 ZK Nekaj več kot dve leti je minilo, ko so člani OO ZK v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica sklenili, da ustanovijo kot eno od oblik akcijskega povezovanja komunistov koordinacijo osnovnih organizacij ZKS. Njena osnovna usmeritev pri oblikovanju in vsem nadaljnjem delu je bila z večjim povezovanjem, vsklajevanjem, koordiniranjem, skozi vse lo pa tudi boljšim informiranjem, doseči učinkovitejšo vlogo ZK, bolj koordinirano delovanje z drugimi DPO in znotraj samoupravnih organov ter boljšo povezanost z občinskim komitejem ZK Nova Gorica. To obliko povezovanja je v zadnjem obdobju uspešno vodil dosedanji sekretar OO ZK v tovarni velikih zaganjalnikov Gabrijel Eržen, preddelavec na liniji montaže, zato smo ga zaprosili, da bi nam nekoliko širše predstavil uspešno delo. Kakšni so premiki glede na zastavljene cilje v tem obdobju? Res. dosegli smo pozitivne premike predvsem v postopku priprav, kot tudi pri samem izvajanju dogovorjenih aktivnosti. saj smo uspeli poenotiti stališča in poglede na obravnavano pro- blematiko. Boljša je povezanost z drugimi DPO, samoupravnimi organi in vodstvom DO. Vse to pa je prispevalo k boljši informiranosti v OO. Premik je opazen tudi pri povezova- (Nadaljevanje na 4. strani) Iskrin kolektiv v Titogradu je pred dnevi izgubil svojega najstarejšega člana — vodjo servisa Arso Zeca. Rodil se je leta 1926 v vasi Trnovo. Že med gimnazijo v Titogradu se je priključil naprednemu mladinskemu gibanju. Član SKOJ je postal leta 1944, ko je kot mlad borec stopil v vrste VI. črnogorske brigade. Sodeloval je v boju za osvoboditev Cetinja, Danilovgrada, Titograda, Kola-šina, Mojkovca in drugih mest. Konec decembra leta 1944 so Arso Zeca kot naprednega skojevca in pogumnega borcMposlali v šolo vezistov, ki jo je končal leta 1945 v Beogradu. Takrat so ga razporedili v štab IV. armade v Ljubljani, kjer je delal kot vezist. Še naprej je aktivno sodeloval v mladinski organizaciji in so ga zato tudi izvolili za bataljonskega voditelja SKOJ. Na tej dolžnosti je ostal do demobilizacije leta 1947. Leta 1951 se je vpisal v šolo telekomunikacij v Ljubljani. V okviru delovne organizacije Šibki tok iz Ljubljane je med montažnimi deli spoznal domala vso Jugoslavijo. Pot ga je zanesla tudi v Štip, kjer se je zaposlil pri tamkajšnjem Bombažnem kombinatu, v okviru te delovne organizacije pa je nadaljeval delo tudi pozneje v Titogradu. V tem času je Iskra močno razširila svojo dejavnost na območju Črne gore ter med drugim začela iskati vodjo servisa v Titogradu. Našla je strokovnjaka Arsa Zeca. S svojo izkušenostjo, s sposobnostjo, poznavanjem tehnike in komunikativnostjo je Arso Zec v naslednjih letih ogromno prispeval k prodoru Iskre na črnogorsko tržišče. Pozneje, že hudo bolan, se je A rso še vedno vračal v servis, da bi s svojim delom in nasveti pomagal mlajšim kolegom. Tudi zato se ga bodo serviserji v Titogradu ter njegovi drugi sodelavci iz Iskre radi in s spoštovanjem spominjali, spominjali kot marljivega, veselega in odkritega sodelavca. Arso Zec je bil kol borec in kot delavec odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. Sodelavci iqyD A ot STRAM 3 Visoka ocena dela ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD SESTAVNI DELI in organiziranosti koordinacije 00 ZK (Nadaljevanje s 3. strani) nju s komunisti v dislociranih TOZD, čeprav s tem stanjem še nismo v celoti zadovoljni. In prav to našteto nam je v zadnjem obdobju omogočilo, da smo komunisti prispevali večji delež k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju problemov v DO. S kakšnimi vprašanji ste se na koordinaciji največkrat srečevali? Sestanek smo imeli večkrat. Njihova vsebina je bila usmerjena predvsem v dogovore o planiranih aktivnostih komunistov, oceni stanja v posameznih OO in pregledu uresničevanja dogovorjenih nalog. Poleg teh sestankov smo organizirali dva skupna sestanka komunistov dvoriščnih TOZD in problemsko konferenco komunistov celotne DO. Cilj teh skupnih sestankov je bil predvsem konkretno opredeliti naloge komunistov pri razreševanju najbolj perečih problemov poslovanja in odnosov v DO ter se aktivno vključiti v vse aktivnosti ob konferencah in kongresih, ki so bili v tem obdobju. Predvsem smo obravnavali problematiko izdelave letnih planov gospodarjenja, periodične rezultate poslovanja, doseganje izvoznih planov, stabilizacijska prizadevanja, položaj v SOZD Iskra, povezovanje v reprodukcijskih verigah, stanje sedanje organiziranosti in predlog reorganizacije, problematiko urejanja družbeno ekonomskih odnosov, delitev čistega dohodka, OD, stanje na področju likvidnosti zalog, planiranja, vprašanja kadrovske politike v TOZD in DO, problematiko urejanja odnosov v TOZD AET Tolmin itd. Gotovo je ostalo »kaj dela« tudi za to mandatno obdobje. Katere naloge naj bi to bile? Kljub velikim premikom, pa na vseh področjih nismo bili enako uspešni. Zato bomo morali skozi koordinacijo in druge oblike akcijskega povezovanja realizirati nekatere neuresničene obveznosti. To velja predvsem za pripravo in čimučinkovitejšo izvedbo reorganizacije, dokončno uvedbo integralnega sistema delitve po delu, še boljšo informiranost delavcev o vseh pomembnejših vprašanjih dela in odnosov v DO, učinkovitejšo kadrovsko politiko na vseh področjih, hitrejše spremembe • na področju likvidnosti, zmanjševanju zalog in drugih aktualnih problemih gospodarjenja v TOZD in DO, uspeš- Gabrijel Erž&t. nejše povezovanje s komunisti v dislociranih TOZD itd. Komunisti se moramo zavedati, da se nedoslednosti in oklevanje pri razreše- • vanju teh problemov neposredno odražajo tudi na rezultatih poslovanja, zato bi morali odgovornost do sprejetih obveznosti še bolj zaostriti. In kaj naj strneva za zaključek? Glede na ugotovljene slabosti povezovanja komunistov na ravni DO v zadnjih dveh letih, je potrebno proučiti tudi potrebo po določenih organizacijskih spremembah, ki naj bi v tem mandatnem obdobju omogočale še večjo učinkovitost. Predvsem bi bilo potrebno zagotoviti redno, vsaj enkrat mesečno sestajanje sekretarjev OO, zagotoviti je potrebno udeležbo in sodelovanje sekretarjev iz dislociranih TOZD, koordinator naj bi bil eden izmed sekretarjev, kar naj bi ob enakomernejši obremenitvi zagotovilo možnosti večjega angažiranja in učinkovitejšega dela tako sekretarjev, kot tudi koordinatorja DO, da bi bila večja kontinuiteta dela, naj bi koordinatorja imenovali za celotno obdobje in ne kot doslej, za 6 mesecev, znotraj koordinacije naj bi si razdelili sodelovanje z drugimi DPO, samoupravnimi organi, vodstvom DO, OK ZKS Nova Gorica itd. Koordinator naj bi skrbel za povezavo na linijah koordinacije — vodstvo DO — OK ZKS Nova Gorica, eden izmed sekretarjev za povezovanje in delovanje znotraj sindikata, drugi znotraj mladinske organizacije itd. Marko Rakušček ISKRA KIBERNETIKA Svojevrsten oportunizem Če sekretar ali sekretariat OO ZK nekaj mesecev ne skličeta sestanka, je to njuna lagodnost, neodgovornost do članstva in tudi do ZK kot celote. To pa politično demoralizira članstvo, organizacija v očeh ljudi odseva v slabi luči. Prav to se dogaja v večini temeljnih organizacij in skupnosti v Iskri Kibernetiki. Med bolj aktivnimi so le osnovne organizacije ZK v Števcih in dislociranih TOZD. Na posvetu sekretarjev OO ZK ir novih evidentiranih sekretarjev, ki j< bi! pred programsko volilnimi konferen camiOO ZK 27. decembra 1983 v Iskr Kibernetiki v Kranju, je Frane Kozina predsednik stalne akcijske konference Zveze komunistov, kritično ocenil doslej nič kaj uspešno delo komunistov Nanizal je težave, ki negativno vplivajo na delovanje stalne akcijske konference. Tako osnovne organizacije ZK ne dajejo lastnih pobud za obravnave perečih problemov, ki so pogoste skupni v vseh OO. Odsotne so tudi informacije o delu in problemih OO ZK Za bolj enotno delo organizacij mon stalna akcijska konferenca pravočasno dobiti ustrezne informacije iz OC ZK in tudi z OK ZKS Kranj. Stalna akcijska konferenca vzpodbuja tudi idejnopolitično usposabljanje članstva, vsak mesec organizira dogovorjena predavanja. Ta način je že pokazal pozitivne rezultate, saj člani sedaj laže ocenjujejo položaj v svojem okolju. Žal se predavanj udeležuje le dobra četrtina članstva. Kljub začetnim težavam pa je stalna akcijska konferenca odigrala pomembno vlogo pr delu OO ZK, tudi rezultati bodo kmak bolj vidni, je poudaril Franc Kozina Osnovne organizacija se ne sestajaj« Delo osnovnih organizacij ZK v zadnjem času ni bilo zadovoljivo. Proble mov in nalog ne obravnavajo sproti, kai pa posredno vpliva na aktivnost članstva, ki postaja vse bolj pasivno in oportunistično. Zato dela komunistov v neposrednih delovnih okoljih skoraj n več zaznati, razen nekaterih redkih aktivnih članov, ki gotovo sami ne rriorejc rešiti vsega, kar je zaupano komunistom. V nekaterih okoljih so OO ZK.premalo napravile, da bi se bolj aktivno vključile v razreševanje problemov. Zato nimajo realne slike svojega okolja, tudi njihove varnostno-politične ocene so pomanjkljive, preveč šablonske, brez upoštevanja novejših analiz stanja v TOZD ali delovni skupnosti. Mnoge OO ZK imajo težave zaradi nesklepčnosti na svojih sejah, vse več članov je neopravičeno odsotnih. Proti temu OO ZK še niso začele ustrezno ukrepati, tako se delovanje organizacij samo še slabša. Zadnji čas je, da napravimo korenite spremembe, je dejal predsednik Franc Kozina. Potrebno je redno sklicevanje sej, le sprotne obravnave problematike zagotavljajo ustrezno aktivnost OO ZK. Proti neaktivnim članom ZK pa je treba ukrepati. OO ZK so zanemarile sprejemanje novih članov v svoje vrste, akcija poteka največkrat kampanjsko in brez analize o primernosti posameznih kandidatov. Zato v ZK prihaja vse več takih, ki niso pripravljeni aktivno delati v OO ZK in v širšem okolju. Zato je potrebna tudi evidenca o opravljenih razgovorih, ne glede na to, ali so bili kandidati sprejeti ali ne. OO ZK tudi preveč zanemarjajo idejnopolitično usposabljanje članstva, ki bi lahko precej prispevalo k bolj kvalitetnemu delu. Pri omenjenih aktivnostih bi morali pomembnejšo vlogo odigrati sekretarji OO ZK, ki ne bi smeli dovoliti, da bi ob koncu njihovega mandata delo OO ZK skoraj zamrlo. Franc Kozina je na koncu poudaril, da je v prihodnjem obdobju pomembna predvsem ponovna oživitev dela OO ZK, za kar bo treba zaostriti tudi disciplino članstva. Stalna akcijska Občni zbor sindikata V tednu pred iztekom leta 1983 so delavci TOZD Sestavni deli v DO ISKR A-AVTOMATIKA pregledali in ocenili delo izvršnega odbora ter celotne osnovne organizacije sindikata. Iz poročila predsednika OO je bilo razbrati, da je delala osnovna organizacija uspešno, kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju našega gospodarstva. Seveda pa je takšno stanje zahtevalo od vseh članov kolektiva, posebno pa od članov zveze komunistov in izvršnega odbora sindikata povečano aktivnost, disciplino in poostreno samokritiko. IO je svoje delo skozi celotno obdobje prilagajal predvsem aktualnim dogodkom v družbi in temeljni organizaciji. Največjo skrb je posvečal tistim dogodkom in gibanjem, ki so se neposredno dotikali dela in življenja delavcev. Veliko skrb so posvetili medsebojnim odnosom v kolektivu, saj je zaradi posodobitve in prestrukturiranja proizvodnje, povečanja delovne discipline in neprilagodljivosti posameznikov, prišlo vse prevečkrat do konfliktnih situacij. IO je kontinuirano spremljal doseganje rezultatov dela v odnosu na plan, spremljal gibanje osebnih dohodkov, dajal pobude za usklajevanje le-teh, glede na strahovito naraščanje življenjskih stroškov. Sindikat je podpiral tudi vsa hotenja temeljne organizacije za čimprejšnji in uspešnejši prodor na mednarodno tržišče. IO je bil enotnega mnenja, da uvajanje socialnih kartic za svoje osnovne življenjske potrebščine ni sprejemljivo v sedanjem razvojnem trenutku, ampak si mora vsak delavec s svojim živim in minulim delom zagotoviti svojo socialno varnost. Veliko pozornost je IO posvetil tudi sprotnemu, objektivnemu in celovitemu informiranju delavcev. Poleg že ustaljenih oblik informiranja, je sindikat podpiral tudi nove oblike, tako je v tem obdobju pričel redno izhajati mesečnik Informator in tudi druge oblike informiranja niso bile zanemarjene. Urejanje delovnega okolja, humanizacija dela in medsebojnih odnosov ter varno delo, so bile tudi naloge, katere je sindikat uspešno vodil. Veliko skrb je IO posvetil v preteklem obdobju tudi razvoju družbenega standarda zaposlenih in popularizaciji kulturnega amaterizma v temeljni organizaciji. Seveda so to le nekatere akcije in aktivnosti, ki jih je izvedel izvršni odbor, niso pa vse, saj je delo vseskozi temeljilo na tem, da so jedro aktivnosti potrebe in želje delavcev ter usklajevanje le-teh z družbenimi interesi in to je zahtevalo od vseh članov IO veliko naporov. Sprejetje programa in izvolitev novega IO pa so delavci preložili do združitve z delavci sektorja Elementi v TOZD Naprave za energetiko. A. C. iiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii konferenca ZK Kibernetike bo lahko le skupaj s pobudami osnovnih organizacij enotno vodila posamezne akcije, ki so skupnega pomena za delovni kolektiv. Priti je treba do tega, da bo članstvo vsak trenutek lahko vplivalo s svojimi predlogi na posamezne odločitve. Tako bodo OO ZK dobile vlogo, ki jim pripada. Alojz Boc ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ISKRA TELEMATIKA KRANJ BISK Ing. Jože Peklenik: Mc »Marsikaj znamo narediti sami« Inženir Jože Peklenik je bil med pobudniki, ki so že pred desetletjem zagovarjhuga večjo naslonitev na lastno znanje in moči in niso marali ostajati v celoti odvisni ftidi v uvožene opreme. Na sliki je (drugi z desne) med svojimi sodelavci iz Telematike, ^stvai imajo poleg delavcev orodjarne Iskre Kibernetike in drugih največ zaslug za ma^ence katero dopolnitev tehnološke opreme z izdelki oziroma stroji lastne zamisli in izv^ Za] Spešr Pred nedavnim je v proizvodnji telefonskih central začel poskusno obffcžav tovati stroj za lepljenje 90 programsko razvrščenih komponent na trak. slej je bilo take stroje možno kupovati le za devize, v tem primeru, kot še n,]] tudi v našem glasilu namenjamo nekoliko več pozornosti. jučn prave dela skupaj z vodstvom tovarflf2^ ATC in vodstvom Orodjarne odločili, ^ v Inženir Jože Peklenik, ki velja za enega pobudnikov in glavnih oblikovalcev te dejavnosti v Iskri Teiematiki, nam je povedal naslednje: »Že od začetka svojega obstoja je Iskra v kritičnih trenutkih znala najti svojo pot v smislu izkoristka lastnega znanja, povečanja kapacitet itn. Na iak način deluje tudi tehnološka priprava proizvodnje central. Njeno delo bi predstavil v treh obdobjih, in sicer: Za prvo obdobje od leta 1968 do leta 1972 je značilen prehod s posamične v moderno industrijsko proizvodnjo. Takrat je bila vsem aktivnim konstrukcijam prirejena skupinska tehnologija, izdelana so bila potrebna orodja in oprema ter definirani proizvodni procesi. Slednji so bili na eni strani prilagojeni proizvodnim možnostim, na drugi strani pa kupcem, ki imajo vedno iste zahteve: kratek dobavni rok, poceni in kvaliteten izdelek. S spremenjeno tehnologijo, orodji in opremo ter organizacijo dela smo letno prihranili efektivno 90.000 norma ur. /\iv. in voasivom uroajarne odloči« . da z lastnimi konstrukcijami izdelan^' 1 F šest zahtevnih strojev. Pet smo jih ŽoerJ: um siiujcv. rci smo jm «-■ - vključili v proizvodnjo ali poskusnf no' obratovanje, šestega (stroj za vstavlja'; * nje komponent v plošče tiskane®:1?.s vezja, ki je mikroprocesorsko krmi ??1 Ijen) pa še izdelujemo.« 1 ? Nedvomno so delavci iz tehnološki ^ službe, orodjarne Telematike in proi;?,* zvodnje central, še posebej pa delavci"” iz tozda Orodjarna Iskre Kibernetike z ’vz doslej opravljenim delom dokazali381,1? uusiej opravljenim aeiom aoKazai' v svojo sposobnost in prizadevnost, pfiv 'j tem pa tudi marsikaj prihranili. Doslej ? izdelani stroji so namreč vredni skoraj;cn milijon nemških mark. |azi? Novi stroj za lepljenje aksialnih ®vz komponent je seveda še v poskusnefl1^ ^ obratovanju in preden bo začel nor- . malno obratovati, bo tehnologom in:01. orodjarjem, pa tudi delavcem v proi'^c V drugem obdobju od leta 1972 do leta 1980 je prišlo do vpeljave elek- zvodnji, bržkone še malce nagaja? Vendar pa velja nekoliko potrpeti, saj0* je končni cilj tega vreden: z lastnini ^ znanjem in delom si bomo izboljšali,er tehnološko opremo in potlej lažje.’ kvalitetneje in hitreje delali, ne da nam^ .v-iu i-^uv jv jjnaiu uu vpeljave eieK- isvameiiieje m nureje oeiau, ne da nau', tronskih central v proizvodni program. bi bilo za to treba dajati predragocene,^ To delo je zelo uspešno izvedla mlajša devize, ki nam jih manjka za tisoč dru-k^ generacija tehnologov, ki so poleg tehnoloških postopkov, prevzetih z licenco, razvili še vrsto novih in pripravili tudi orodja. Značilno za to obdobje je bilo zelo majhno investiranje v delovna sredstva, ki pa so bila za izboljšanje proizvodnje neobhodno potrebna. Zato smo se delavci iz tehnološke pri- gih stvari. Delavcem iz tehnološke priprave^? proizvodnje, tozda Orodjarne in dru-.j c gim, ki so še udeleženi pri novem de-'’. lovnem uspehu, iskreno čestitamo iti. želimo, da bi nas kmalu seznanili S L kakšnim novim uspešnim izdelkom! Kazimir Mahni ' ' XV'v; r'; i mm ■ ° ' Stroju za lepljenje aksialnih komponent različnih električnih vrednosti. Komponenti Ob so po programu zbrane na samolepljiva trakova, ki se navijata na kolut. )blik< vami KifCSSSSn ___ .. .h lil il s*>*.«*s**ieljer "Vitavit dada te cev i : . Sbme! Ih uš Hnflac viro Še joroi Na sliki so nekateri stroji v TOZD A TC, ki so nastali kot plod iznajdljivosti in dele .j;-, š IS KRAŠ EV. BISKali SMO tovarno iret Wed prvimi petimi na svetu I»i7Ten'r Andrej Pardubsky je delegirani upravitelj znane tržaške tovarne ET (Industrija radio, elettrica, telecomunicazioni), ki kljub recesiji na za-I 'zredno dobro posluje. Že dotrih trideset let deluje v Trstu tovarna RET (ustanovljena je bila 1950. leta) katere osnovna dejavnost je proi-vodnja sprejemnooddajnih aparatur na celotnem komunikacijskem po-rocju za posebne namene. Ker ta znana tržaška tvrdka že več desetletij esno s°deluje z Iskro na številnih področjih, smo jo pred kratkim obiskali. | y trz^ki industrijski coni, v ulici Ca-: tvr^r rnodern’’ a racionalni prostori t.m‘ .e: '(1 zaposluje 248 delavcev in j.., /11' LePrav dela v eni izmeni, za ita-er ^azmere srednje veliko tvrdko. -komdenJe IRET danes vrhunsko te-id??p kadjsko tehniko, ima seveda a s:, • '.'i™, us,rezno kadrovsko struktu-• saj de|a v tako imenovanem razvoj-ošu Kkovalnem oddelku kar 54 za-hkni^i i me.d katerimi jih ima 20% vi- Johr ^Kk0JZOJ,razbo’ ostah Pa v‘šjo bitnim' ^ udi v nacionalnem oziru je »dnv'Va PriPadnost delavcev IRET: * . Ica zaPoslenih je pripadnikov slo- ^r/‘>rufaLnn|,r0dn0Stne skuPn°sti v Italiji, P lovica pa so Italijani. In zato je ikc stvar- T*1 sm'slu pomemben in Mfl/^ncevtT, rCja,Vnik v živ|jenju Slo-;7V2 7.™. Jtahji, konkretno v Trstu. sne?'53 ' Smo že- da je IRET zelo obr«žavamtrZahodkujUb80SPOdarSkim ".XT.Preizkušnjam in na Zahodu, dobro kljubuje čerem sodob-gospodarskega, nič vo veljalo še »Vga svetovnega ner Rožnatega trenutka. Prav zato je pr hPn«roar!n)e ,n8- Pardubskemu veljal „Xfr?mU njihove tovarne. iučn ^ 'T13 v svoji proizvodnji izk-azlip0 uPec'a*en Pr°gram za potrebe /drvnt ,, vladnih ustanov po vsem očilt Uspeh naših izdelkov gre pripi lan!Vr- - VSem dejstvu, ker smo v pri-ih žt lavi $ konkurenčnimi podjetji iste usn<1|ospoie v Evropi, Angliji in Ameriki ivljat ° 1 takšno kakovostno raven, soli-negYali a l$ ,n dobavne roke, da smo po-:rm1h ,1edLen lzmed petih svetovnih možen dobaviteljev podobne opreme, lošk^ ,fuP?nje kupcev po svetu do naše Pr0'“tih 6 6 naraščalo v zadnjih desetih lavd' ln to zaupanje v nas se še stopnju-ikej ’. astl *n posebej v zadnjem času, z azal* '.^1 aktivnostmi, ki jih razvijamo v , lh deželah: to so lokalna proi- os'e'Očn n^a’ delna asamblaža, hitro in :ora*'e7np ‘?P°lnjevanje pogodbenih obli 70|Stl’ aplikacije naše proizvodnje da^ovtVh ° nar°enikov v minimalnih ča-nem. "in rokih in podobno. Sicer pa lahko n0.r iroi7em^0men'm' da je tržišče naših n i11. HJ0d°v skoraj ves svet, vse celine, moh sem pa Azija, Afrika in Južna' aja': ,"ka:<- . sajov”m?k*na ie tehnološka raven v vaši jšall n„r tovarni imamo tehnološko novo ižj^jotr acil° aparatur, izdelujemo pa tre-aa^trav*3! nbajkvahtetnejša hibridna vezja, :ene:ličnihakSna’ kot j'h proizvajajo v ra--*rU:?dini i. .žavah Evrope in Amerike. ,ezj. Kr|terij za izdelavo in dobavo teh 'avejobaJe- v'soka kvaliteta ter zahtevani jru-.j , ni roki. Pri tem moram pripomni-d£ taših °ta vezia Pl°d konstrukcij in dela 3 strpkovnjakov, tako da kako- H sitavH reSltVe naše tovarne IRET predli 10(/ at° tudi njeno industrijsko lastni- A ndrej Pordubsky. elektronskih industrij, Iskra. Z njo nas vežejo že nekajletne tradicionalne trgovske vezi, ki so v letošnjem letu dosegle izmenjavo v višini štirih milijonov dolarjev. To pa pomeni, da so v naših izdelkih tudi nekateri, visoko kvalitetni izdelki profesionalnih tovarn koncerna Iskre ter izsledki razvojnih in znanstvenih institucij iz Slovenije in Jugoslavije. V zadnjem času izmenjujemo strokovnjake s področja komunikacijske tehnike, ker menimo, da je v današnjem naglem tehnološkem razvoju po svetu potrebna integracija glav za uresničevanje vseh tistih idej, ki jih kupec zahteva. Tržišče zahteva vedno več za isti denar in relativno vedno cenejše aparature z vedno več vgrajenega znanja. Takšna aparatura mora biti čim lažja in sposobna kljubovati vsem pogojem obratovanja. To pa pomeni, da morajo biti njeni podsestavni deli izrazito profesionalni, tehniško dognani, preizkušeni in kombinirani tako, da so v celoti sposobni zdržati več deset tisoč ur aktivnega obratovanja. Našo trgovsko aktivnost z Iskro posreduje Iskra Commerce, ki je tudi zastopnik IRET na nekaterih zunanjih trgih. Naše mišljenje je, da dobro organizirana zunanje trgovinska mreža lahko bolj kot dosedaj še več pripomore k prodaji profesionalne komunikacijske tehnike. Prisotnost Iskrinih predstavnikov v različnih deželah sveta in njihova aktivnost nam lahko v tistih deželah, ki potrebujejo takšno profesionalno tehniko, kot jo izdelujemo mi, iz nevezanih rok prinesejo dodatno ekspanzijo in posle. To so predvsem dežele neuvrščenega sveta, ki takšne komunikacije potrebujejo, pri tem pa bi s takšno tehnologijo ne trpela tudi njihova politična neodvisnost,« nam je ob koncu razgovora dejal ing. Andrej Par-dubšky. Dušan Zeljeznov P_° VS:em TOZD ELEKTROAKUSTIKA, SEŽANA Do izvozne naravnanosti je še daleč! Kakor je po eni strani res, da se dediščina zanemarjanja izvoza in vsega kar je s tem povezanega v sežanski temeljni organizaciji, kaže danes bolj neusmiljeno kakor kdajkoli prej, pa velja, da ima tudi Iskra — bodisi kot Široka potrošnja ali SOZD kot celota — danes večje obveznosti do Sežane kot kdajkoli prej. Kolektiv sežanske Iskre stoji v letošnjem letu pred razpotjem: po stari poti naprej ni več mogoče, korenite spremembe proizvodnega in seveda prodajnega (izvoznega) programa pa presegajo moči sežanskih Iskrašev. oM Omenili : Iskr njeno industrijske smo že vaše tesno sodelova- I kaj več?”* ^ *** ^hko o tem povedali 1 IRET sodeluje s številnimi i:- . . v* ■ * avuciujc n : Iarad'llmi .lndus,rijami širom sveta in je L *Voie lokacije v Trstu usmerjena 'ocr . ISt,e P9tenc*ale, ki so v njeni ne-Kovo i ' P'‘z'n'- Ti potenciali so zago-■naihr r°Venska un*verza. in zame ena J propulzivnih jugoslovanskih Proizvodni program sežanske elek-troakustike bo v letošnjem letu sestavljen iz treh glavnih segmentov: tretjino bo predstavljala proizvodnja radijskih sprejemnikov, tretjino bodo »zavzemale« ojačevalne naprave in preostanek proizvodnja transformatorjev. Za prvi segment (proizvodnja radijskih aparatov) slejkoprej še vedno velja, da izvoznih možnosti ni, čeprav resnici na ljubo tudi uvoznih zahtev ni velikih. Drugi segment, proizvodnja ojačeval-nih naprav, ima — če temu lahko tako rečemo — pogojne izvozne možnosti. Te naprave je možno ponuditi tujim kupcem vendar le pod pogojem, da ponudba obsega celovite sisteme v okviru inženirinške ponudbe. Do te stopnje pa manjka v Sežani še nekaj korakov, kipa jih nameravajo v prihodnjem obdobju tudi prekoračiti — seveda pa ne brez velikih naporov. Ali drugače povedano — dvomov o nujnosti izvoza tudi v Sežani ni več. zato bodo do leta 1990 obseg proizvodnje teh naprav najmanj podvojili in izvozno usposobili. Seveda pa tega ne bodo mogli storiti brez izpolnjenega predpogoja, da bo investicija v tretji segment — proizvodnjo transformatorjev do takrat zaključena po sedanjih predvidevanjih. Proizvodnja transformatorjev naj bi v bližnji bodočnosti doživela največ sprememb. Gre namreč za nosilni izvozni program, ki naj bi prinašal — po zaključku potrebnih investiranj — to- . liko deviz, da bi »pokrival« tudi devizno »lakoto« ostalih dveh segmentov proizvodnega programa. Obseg proizvodnje naj bi se povečal za tri do štirikrat (po zaključku investicije), že v letošnjem letu pa naj bi lansko proizvodnjo podvojili in izdelali milijon transformatorjev. Vse to seveda še s staro opremo, ki pa bo omogočala tolikšno proizvodnjo z uvedbo tretje izmene. To so zaenkrat seveda šele predvidevanja, saj ob popolnoma iztrošeni opremi ni mogoče trdno načrtovati, pa tudi odgovori na vsa vprašanja o preskrbi z re-promaterialom še niso znani. Bolj zanesljivo je torej, da rezultat ne bo tako dober, kot si v Sežani želijo. Kako pa bo z investicijo, ki jo je pred kratkim verificiral tudi delavski svet SOZD Iskra? Gre pravzaprav za nadaljevanje že dokončane prve faze naložbe v izgradnjo nove proizvodne hale v kateri naj bi proizvajali transformatorje. Stavba že stoji, vendar je v njej še vedno stara, iztrošena oprema, ki jo je čas že davno prehitel. Naložba v skupni predračunski vrednosti 138 milijonov dinarjev naj bi bila zaključena v letu 1985, sredstva pa bi bila potrošena izključno za nakup opreme. Ta naj bi nadomestila odpisane pripomočke in. omogočila proizvodnjo transformator- 'blikovanje cen ob vstopu leto 1984 I- VIVOD tičnepa ,-P5* z Bospodarstvom (preko zbor-Jlva rnespo temain skuPnosti za cene) ne bi že ,m ia svohnri3 pr- tem intenzivno pripravljala 8laj b, LlnejSe nači.ne oblikovanja cen. Ti lltakonitnc,^nl-JXX?roUu uveljavili več tržnih ^lamreč S ' P>an'm dejstvom navkljub, da ,'ijzirala in I?ltI* cene-da bi v tem času ana-ILmelin " d,1°dpravila Jahko štejemo tudi oblikovanje cen za zlitine iz 3. točke Odloka in primarno predelavo iz 8. točke Odloka kot tudi recirkulacijo surovin iz 7. točke Odloka, saj se končne in najvišje ravni cen za te izdelke oblikujejo na podlagi indeksiranja, pri čemer služijo za podlago nove višje ravni cen osnovnih kovin. O teh spremembah predvsem v metalurgiji bomo še spregovorili v posebnem delu tega zapisa. 4. Nova, močna težnja po zadržanju vseh cen in storitev na doseženi ravni pred 24. 12. 83 se kaže tudi v tem, da so »zamrznjene« tudi vse cene v investicijski in še posebej \ reprodukcijski porabi, izjema so le cene rud v metalurgiji, ki so ali se bodo oblikovale na podlagi samoupravnih sporazumov med rudniki in predelovalci, kot je opredeljeno v 6. točki Odloka. Posebej je pomembno, da so na uveljavljeni (že dogovorjeni) ravni, oz. na ravni cen podobnih ali sorodnih izdelkov »zamrznjene« tudi cene izdelkov, ki se proizvajajo izvense-rijsko na podlagi: — specifikacij kupcev, — posebnih tehničnih zahtev kupcev, — individualno dogovorjenih naročil kupcev, — javnih licitacij in se dobav ljajo za znanega končnega kupca, kar je vsebovano v 9. točki Odloka. Enaka je tudi usoda izdelkov, katerih realizacije se opravlja med temeljnimi organi- zacijami znotraj DO in SOZD, kar posebej določa 13. točka Odloka. 5. Naslednja specifična novost je v tem, da sov 17. točki Odloka neposredno vsebovane kazenske sankcije za kršitelje tega predpisa, česar dosedaj nismo imeli v takem predpisu. 6. Posamezna druga določila o katerih govorimo v nadaljevanju tega sestavka so ponavljanje že znanih opredelitev iz prejšnjih obdobij zamrznitev cen. 111. ODPRAVA NESORAZMERIJ V CENAH SUROVIN IN IZDELKOV KONČNE PORABE Že nekaj let obstajajo, v zadnji polovici leta 1983 pa so se še poglobila, nesorazmerja med cenami -na domačem trgu. Ta nesorazmerja so uvrščena v tri osnovne kategorije, in sicer kot nesorazmerja: a) cen med panogami (predvsem med surovinami in končnimi izdelki), b) cen (surovin) na domačem trgu v primerjavi z višjimi cenami na svetovnem trgu (v izvozu in pri uvozu — predvsem zaradi rasti tečaja), c) cen enakih izdelkov različnih proizvajalcev ali istih proizvajalcev v različnih DPS (zaradi prometnih davkov) na enotnem jugoslovanskem trgu, (v bistvu bi morale te razlike v konkurenčni borbi za potrošnika temelječi na kvaliteti izdelkov, dosegati pozitivne učinke in ne negativnih). Iz analize navedenih nesorazmerij v cenah in položaja panog v primarni delitvi dohodka, ki jo je opravila ZSZPC skupaj z različnimi ekonomskimi inštituti v državi, izhaja nesporna ocena, da je nekaterim panogam potrebno zagotoviti ekonomski obstoj in nadaljnjo reproduktivno sposobnost tudi z dodatnim zvišanjem cen še pred koncem 1983. leta ali takoj v začetku 1984. leta. V tej meri je bil napravljen in sprejet poseben »Program za odpravo najizrazitejših nesorazmerij cen še pred koncem 1983. leta ali takoj v začetku 1984. leta. V tej meri je bil napravljen in sprejet poseben »Program za odpravo najizrazitejših nesorazmerij cen«, v katerega je bil vključen celotni zbornični sistem preko njega pa tudi združeno delo. V razpravah se je na podlagi gradiv ugotovilo nesporno dejstvo slabšanja ekonomskega položaja in reproduktivne sposobnosti v posameznih energetskih, surovinskih in infrastrukturnih panogah, vendar pa niso bile opravljene tudi analize vseh kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja. Prav tako pa ni bila predhodno opravljena temeljita analiza vpliva predlaganih povečanj cen na konkurenčnost predelovalne industrije v izvozu in kolikšen del predelovalne industrije bi moral zaradi te prerazporeditve dohodka ustaviti nadaljnjo proizvodnjo, ker je ekonomsko ni mogoče usposobiti niti za domače tržišče Ocenjeno je, da so »prioritetne panoge« zašle v nezavidljiv ekonomski položaj zaradi naslednjih vzrokov: — prekomerna zadolženost (predvsem obveze do inozemskih kreditov in naraščajoča obrestna mera za domače kredite). Jmers, [jem ž niverzi . irsko r T. Bu ednarc CU v Kakši Strokovnjakom Avtomatike je ^VshE Pogled v napravo TI 30 (z zadnje strani). in enako število izhodov z možnostjo ------------------............. .-v , razširitve. Programska oprema je za- zacija te naloge veliko pomagala pri* SOr, snovana modularno z možnostjo para- stavljanju nadaljnjih konceptov L:,"’ metri ranja funkcij za vsaki posamezni z voj a in sodelave na podobnih projC.. ,! vhod ali izhod. V program je vgrajena tih ■ u funkcija samokontrole delovanja s ka tero je dosežena velika zanesljivost. Safet Mededovie, Zoran 77-JO in omare z ločilnimi releji v RTP Peričevo. Sinaptična shema R TP Beričevo. — visok stroškovni pritisk v letu 1983 po-\ečanih cen (suvorin in energije ter transporta), še posebej pa resursov potrebnih iz uvoza (koks), — neugodne domače cene v primerjavi z doseženimi višjimi izvoznimi cenami (zaradi tečaja dinarja). Tako celotni stroški v skupnem prihodku v teh panogah že daleč presegajo poprečje 64%, ki je doseženo v prvem polletju 1983 v gospodarstvu in 72,4% delež, ki je dosežen v industriji. Hkrati s pripravo »Programa za odpravo najizrazitejših nesorazmerij cen« so prizadeti proizvajalci usklajevali predlagano povečanje cen s svojimi kupci v okviru koordinacijskih odborov iz posameznih samoupravnih sporazumov o oblikovanju cen ter tako pridobili potrebno soglasje svojih potrošnikov. Akcijo so nadaljevali z usklajevanjem novih cen na skupnih sejah izvršilnih odborov zainteresiranih splošnih združenj na zvezni ravni. V okviru teh usklajevanj pa so se predlogi Z1S in ZSZPC bistveno razhajali od višjih predlogov proizvajalcev, ki so jih ti že »uskladili« s svojimi neposrednimi potrošniki. Končni rezultati usklajevanja so odraz skupnih naporov zainteresiranih strani ter so \ končni posledici objavljeni v Odloku. Ker so bili pristopi in s tem tudi rezultati oblikovanja cen, ki so objavljeni v Odloku, različni po panogah, bomo tukaj predstavili le dva, ki sta bila realizirana v metalurgiji. a) Pri črni metalurgiji so zainteresirani subjekti neposredno brez vlade, zelo hit11 našli skupno rešitev, ki je.temeljila na p' ziično po izdelkih) kar je znatno izpod p®— prečja dosežene ravni cen industrijskih djK delkov. (Nadaljevanje prihodnji __________________________________________J »odelovanje je možno tudi •a daljavo Zadnje dni lanskega decembra je prijatelje iz Iskre obiskal profesor dr. ^ t.o Kajfež, redni profesor na univerzi v Mississippiju, ZDA. Dr. Darko fesn czj.c.s,r?kovniak za mikrovalovna vezja in antene ter zelo uspešen pro-ariv .Saj- 5i le,a 1979. 'zbran za najboljšega predavatelja tehničnih ved na sl ' ' i.v<' Mfesissippi. Prav tako uspešno pa strokovno vodi tudi razi- ter V* na fskulteti in v industriji kar potrjuje obilica člankov, ka- e objavlja in pa da občasno dela kot svetovalec v ameriški industriji, ten' i -7' k v *s*(r'smo izkoristili za kratek pogovor, ki ga objavljamo v hda Kaifež’ Precej let ste že v ZDA, ■ tri?r Prec* ,em delali nekaj let v ^ potem ko sem leta 1953 diplo-a .na Fakulteti 1 , !ani. sem za elektrotehniko v K/ sem. se zaposlil v tedanji krp lltcre je izrastel dokajšen del Scu in at° sem de|a| 3 ieta v Rudi Ca-^ in potem zopet 2 leti v Iskri. V za-avtomatizacijo. Torej, kar m d ata^° ^a sem si v tem času, ko I a na usmerjenih zvezah in po-I niikrovalov, nabral precej I v'^. "j Pnjatcijev v iskri, em v'V'.1 *.et.‘^ strokovno sode-mer sodelavci. Tako na n' sodelujeva s Tomislavom Žbon- niveM6 .1979’ ko Je na naši irskn' . ‘i ^‘ssissippiju naredil magi- fc. Buti! rf° ICl° pozncje skupaj tdn trJem m mano sodeloval na tu aJ0^m konferenci URŠI v Oue-fcvŠltnt k n-anadi z dvema člankoma. sHktrn7u0jSti lr'ie objavili članek v Kak- e^n|škem vestniku. je«{«"iW5!0nSS?.ti,?,le",,ani‘med a Plsode? Pnznana univerza v ZDA teži t0V itituri '0VanHm s tujimi in domačimi pi°jfa n jnm.. Se več, kadrovska poli-L D .• IVerze je taka, da imajo predan kfštiiH;.Z?poslovanju tisti profesorji, ki M‘Hdic'1 končali na drugi univerzi.' Po-idra , zaP'ranja vase (namestitev pom S,e jc izš°lal na lastni univerzi), Poiriemlo stagniranje. hoeiLlakuiiela danes sodeluje z Eiih,? ■ 'nshtucijami, zato ne vidim L 1 Vlr glede sodelovanja naše fakul-Krvll, ° 'nsJitucijo tukaj v Jugoslavi-j ovanje je možno na osnovi izo-|v0jlnJa. 'n bazičnih raziskav ter r' znanja0686 ^ 0*)0jestranski oboga- ev'7?'! sodelovanja so lahko izme-Euji. 0k0vnih Poročil, kratkotrajni Kko Vas je pot zanesla v ZDA? bm'kpSeniv zaradi možnosti podi-Si R ?tudija' Namreč, na Uni-idiin rkeley v ZDA sem dobil šti-ktm Za slud’j doktorata iz področja »magnetne teorije. Po treh letih H sem6 aLCm končal doktorat. Zapo-mesnr'6 k0t docent nato še kot redni I kjer na k*n'verzi države Mississip-Bbiln ;Sl"iin, ostal vse do danes. Izjema Itov, 0vlsk0 leto 1976-77, ko sem iktrnt.,i.0t, Profesor na Fakulteti za F ^tehniko v Ljubljani. nam laltko poveste kaj o pri-med študijem na ljubljanski na univerzi države c*in ŠtudTju j ■SStSStppjT kuhe!0161 j3 * s študijem na ameriški Ibljanskfn« * pred 20 leti itudij na li ie i k ttepnmerno bolj raztegnjen Iboii, aLod 5 do 7 let. Ameriški je | J goscen in časovno krajši. Ven- ISKRA dar pa potem, kar sem videi leta 1976, že lahko rečem, da jc v tem času prišlo do sprememb in je sedaj študij pri vas že precej podoben ameriškemu. Pri tem naj še dodam, da znanje študentov oz. kvaliteta študija na fakulteti ne zaostaja za tistim, ki je na univerzi v Mississippiju. Pojasniti moram le, da je študij glede ocenjevanja nekoliko drugače organiziran. Po končanem BS (bache-lor of Science), ki traja 4 leta in je primerljiv s študijem na ljubljanski fakulteti, ameriški študentje ne opravljajo diplome. Diploma je šele na MS (ma-ster of science) ki traja še naslednji 2 leti in po katerem dobiš naziv MS, kar je nekje enakovredno magisteriju v Jugoslaviji. Tri dni po končanem letniku so pismeni izpiti in to je tudi edini rok. Tisti, ki izpita ne naredijo, morajo še enkrat vpisati ta predmet. Osip je različen va-rira od 10% — 20 %. Sicer pa je fakulteta na kateri delam znatno manjša od ljubljanske, nima tudi vseh smeri, je pa zato bolj specializirana. Za podiplomski študij sprejemamo le študente, ki jih zanima elektromagnetna teorija (antene, propagacija, mikrovalovi). Na naši fakulteti v Mississippiju smo se osredotočili le na eno področje: Elektromagnetno teorijo. Tako sta obstoječe znanje in oprema skoncentrirani in pa tudi zelo dobro izkoriščeni. Fakulteta dela le na idejnih projektih ali največ do izdelave modela. Ni v stanju narediti prototipa, iz razloga, ker nimajo lastne tehnologije. Bistvo raziskav je v tem, da matematični model ustreza izmerjenim rezultatom. Ce to uspe, je naslednji korak optimizacija modela. Na projektih sodelujejo študentje, zato je potrebno upoštevati njihovo glavno obveznost, redno in uspešno opravljanje izpitov. Zaradi tega ni umestno, da fakulteta prevzame izdelavo prototipov. Trenutno raziskujete probleme die-. lekiričnih resonatorjev; ker se v TOZD RRNS DO Elektrozveze srečujemo s podobnimi problemi, morda še besedo o tem? Težko je v nekaj besedah predstaviti celotno problematiko. Lahko rečem le, da pri nas obravnavamo te probleme s površinskimi integralnimi enačbami. Integralne enačbe po celotnem volumnu dielektrika bi zahtevale prevelik računalnik; za izračun neznanih konstant. Kot je znano, morajo biti izpolnjeni mejni pogoji med dvema dielek-trikoma, za električno kakor tudi za magnetno polje. To pa pomeni, da v matričnih enačbah nastopajo električni kakor tudi magnetni tokovi. Da bi bilo mogoče takšen problem rešiti, je potrebno preiti na skupne enote —- naprimer na enote parametrov sipanja. kobraž, evalni center Ljubljana razPisuje STROKOVNO POSVETOVANJE na temo: “azvoj pravnega sistema z vidika _^®konomske stabilizacije ,1 dne 8.2,1984 ([ dan, ■ r !\t kovniirfcM arde na(nenjeno sekretarjem DO in TOZD v SOZD Iskra in vsem stro-jobt ravneh v ki irnaj° pomemben vpliv na razvoj samoupravnega prava na vseh tiež Na n Ekra. čap1 nega sjs7VCtOVanJu se boste seznanili z najnovejšimi stališči v zvezi z razvojem prav-ra> delu. ma ter vPl'v' ,eh sprememb na razvoj samoupravnega prava v združenem :ŽeDf alui VSEBINA: ranč 2. Stalne1^3 vPr,aš?nja razvoja pravnega sistema in h 3. Plan;rai P0 , a,j TOZD, DO in drugih oblik združevanja >d6- 4. Razvr,-1^6’ v °ga '/S3 *n delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča ladi 5 7.,n, ) norrnativnih dejavnosti v OZD J 6. Ure?n!°VanjC ‘n de,ovna razmerja jc1 S posv 1CCVanjC odgovornosti v pravni ureditvi ned Ijana, Pu^arjeva^T* ^0m° Pr‘^el‘v sredo 8. 2. 1984 ob 9.uri v Klubu delegatov, Ljub- Iko VODJA POSVETOVANJA: Jože GOLOB. dipl. prav.. DSSS. SOZD Iskra avlji CENA: ače- deno ceno hrv!? d!a ^kijačeni stroški organizacije posvetovanja in kosilo. Za nave-|e» niče. Potn^ UT. ■ D oziroma Dsss prejele račun na podlagi podpisane prijav-je), e str°ske si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS. ede PRIJAVE: 6 J Ljubina] takoi P°šJjejo prijavo na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Pod^č' '[S jev°lucije 3—XI. ‘ njt 061 -213_"uefie o posvetovanju lahko dobite pri Jožetu Golobu, tel. št.: (rr pw— V metalnih stenah v neposredni bližini resonatorjev je potrebno zaobliti robove, saj tako zmanjšamo izgube, s tem pa povečamo kvaliteto. To je predvsem pomembno pri mikrovalovnih filtrih, ki uporabljajo dielektrične resonatorje. Še nekaj nas zanima, Silicon Vallev. Morda kaj. kar ne zasledimo v revijalnem tisku? Dobre pol leta je od tega kar sem delal tam, seveda na svojerrr področju. Prvo kar sem moral opaziti je bilo. da se izredno občuti prisotnost tistih, ki so tam zelo obogateli. Življenje je tam izredno drago. Kljub višjim dohodkom kot drugje v ZDA je za marsikoga življenjski standard zaradi visokih cen znatno nižji, kot bi bil z isto plačo drugje. Drugo prav tako nič vzpodbudno dejstvo za Silicon Vailey je, da je v geografskem smislu že postala premala. Enostavno ni več prostora ni zemlje za nadaljno širitev in tudi cena zemljišču je že presegla normalne meje. Po moje bistvene širitve Silicon Valley ne bo dosegla. S tem pa seveda ne mislim, da bo ustavljeno razvojno in raziskovalno delo. Del proizvodnje se že seli v druga področja ZDA, kot tudi v inozemstvo. Prišlo bo do razseljevanja. Kaj lahko rečete o prodom japonske industrije v ZDA? Ta prodor je močno čutiti v elektronskih izdelkih za široko potrošnjo. Japonci vsekakor dosegajo zavidljive rezultate. Opozoril bi pa na dejstvo, ki bi ga morali tudi drugje v svetu bolj upoštevati. Zelo pomembna je za tako uspešen prodor kvaliteta proizvodov. Japonci ji dajejo izreden pomen. Pri govoru o japonskih proizvodih je ta komponenta marsikdaj premalo povdarje- na. Dejali ste, da v področje raziskav na vaši univerzi v Mississippiju sodijo tudi antene, torej satelitski sprejem TV-programov? Dr. Darko Kajfež in mgr. Tomislav Zbontar. Moj kolega prof. Pearson je aktiven na tern področju. Imamo tudi ustrezno sprejemno anteno na strehi naše fakultete. Sicer pa lahko rečem, da je v ZDA za tovrsten sprejem veliko zanimanja in tudi veliko uporabnikov. Danes v ZDA že lahko kupiš celoten sistem za sprejem. Tak sistem se je v dveh letih pocenil z 10.000 na 4.000 dolarjev. Vendar pa sodim, da v naslednjih letih ne bo prišlo več do bistvenih pocenitev. Na koncu še beseda o razvojno raziskovalnem delu, kaj je pogoj za njegovo uspešnost? Vsekakor je nujno, da si na izvoru informacij oziroma novih odkritij. Zavedati se tudi moramo, da so strokovne knjige že takoj po izidu v nekem smislu zastarele, saj temeljijo na 5—10 let sta7 rih spoznanjih. Zato je nujno, da si prisoten tam, kjer je razvoj najhitrejši. Strokovnjaki iz LR Kitajske so na tem področju naredili v zadnjih letih pravi preobrat. Po moji oceni je sedaj okoli desetti- soč njihovih strokovnjakov na ameriških univerzah, čeprav jih je bilo pred dvema letoma še zanemarljivo malo. Prihajajo po ustaljenem postopku. Preko člankov v strokovnih revijah dobijo naslov avtorja ter preko pisma prosijo za začasno zaposlitev v njegovem laboratoriju. Za to delo ne zahtevajo nobenega plačila. Stroške bivanja jim pokriva LR Kitajska. Po dveh letih se vrnejo domov z znanjem, ki je na ravni univerze, na kater so delali. Ni dvoma, da bo zato LR Kitajska v naslednjih letih v znanosti hitreje napredovala. Glede uspešnosti razvojno-raziskoval-nega dela bi še dodal, da se mora znanstvenik osredotočiti na reševanje svojih strokovnih problemov. To pomeni, da mora imeti zagotovljen življenjski standard, ki sicer ni nujno, da je posebno visok. Vsaka razvita družba se že zaveda, da je v njenem interesu omogočiti strokovnjakom normalne pogoje dela. B.Č. TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Sindikat ima pomembno vlogo V soboto, 14. januarja, so — kot je v Železnikih že tradicionalno — pripravili slavnostni občni zbor osnovne sindikalne organizacije. Sestanek je bil v Kulturnem domu v Železnikih, udeležilo pa se ga je 250 članov kolektiva. Dnevni red občnega zbora je bil sestavljen tako, da je omogočil pregled dela vseh sindikalnih dejavnosti — od delovanja blagajne vzajemne pomoči, do pregleda kulturnih in športnih dejavnosti in seveda poglavitnih zadolžitev osnovne organizacije pri skrbi za družbenoekonomski položaj Iskrašev v Železnikih. V pregledu delovanja osnovne orga-nizcije v preteklem dveletnem obdobju so na občnem zboru ocenili prizadevanja sindikata pri uveljavljanju družbenogospodarske stabilizacije, poslovanja temeljne organizacije, pri delovanju delegacij., ocenili uspešnost delovanja pri izboljševanju družbenega standarda. Pregledali so tudi prizadevanja na področju SLO in družbene samozaščite ter seveda kulturne in športne dejavnosti. Na občnem zboru so sprejeli tudi delovne usmeritve sindikata v prihodnjem dveletnem obdobju. Opredelili so si naloge na področju uresničevanja programa gospodarske stabilizacije, obravnav periodičnih obračunov in zaključnega računa, pri aktiviranju dela sindikalnih skupin, dela delegacij, družbenega standarda, kadrovske politike, raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter seveda športa, rekreacije, kulture itd. Izvolili so tudi nove člane izvršilnega odbora in organov osnovne sindikalne organizacije. Po uradnem delu so člani mešanega pevskega zbora »Iskra Železniki« in domači recitatorji pripravili privlačen kulturni program. SF Obvestilo smučarjem Člane smučarske sekdje PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si lahko nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, v PPG - Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ure). DO AVTOELEK TRIK A Priznanje Gabrijelu Pelikanu Pravijo, da za prijetno novico ni nikoli prepozno, pa čeprav se je dogodek zgodil že lansko leto, v zadnjem mesecu. Sicer pa, od tega niti ni tako dolgo, zato poglejmo, za kaj gre. Ob praznovanju 22. decembra, dneva jugoslovanske ljudske armade, je republiški sekretariat za ljudsko obrambo podelil Gabrijelu Pelikanu, vodji sektorja razvoja posebnih programov v Iskri Av-toelektriki Nova Gorica posebno priznanje in medaljo za ustvarjalno in proizvodno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe. Dodelitev tega pomembnega priznanja je med drugim povezana tudi z izgradnjo obrata v Iskri Avtoelektriki, ki je med drugim pomemben za jačanje splošne ljudske obrambe. Čestitamo! Marko Rakušček Otvoritve novega obrata si je v družbi znagrajencem Gabrijelom Pelikanom (levo) in predsednikom KPO SOZD Iskra Borisem Lasičem (desno) ogledal tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. TOZD A NTENE, VRHNIKA Delu delegacij bodo posvetili več pozornosti Ob pregledu dela osnovne sindikalne organizacije in sprejemanju načrtov za prihodnje dveletno obdobje, so na Vrhniki poudarili predvsem tri probleme, ki jim bodo v bodoče posvečali večjo pozornost. Gre za delo delegacij, ki je s sindikatom preohlapno povezano, več pozornosti bodo namenjali izvrševanju sklepov samoupravnih organov, dosledneje pa bodo tudi uveljavljali odgovornost služb in vodilnih delavcev pri izvajanju sklepov. Sicer pa se je pričelo ocenjevanje kulturnem in področju družbenega dela sindikata v preteklih dveh letih standarda. predvsem z oceno poslovanja v tem ob- Kot že rečeno, bo prihodnje delo sin-dobju. Še posebej je bila izpostavljena dikata temeljilo na vključevanju sind^- probiematika izvoza, devizne bilance in kata v ustvarjanje političnega vzdušja seveda dohodkovna uspešnost pošlo- za nadaljni razvoj delegatskih odnosov, vanja. Ocenili so tudi samoupravno or- sindikat pa bo moral storiti več pri oce-ganiziranost in seveda Vlogo sindikata njevanju razmer na posameznih popri uresničevanju gospodarske stabiliza- dročjih družbene reprodukcije. To z cije, kadrovske politike, politike nagra- drugimi besedami pomeni, da bodo.po-jevanja po delu in področja ljudske sebno pozornost posvečali delovanju obrambe in družbene samozaščite. Ob samoupravnih organov in delegacijam pregledovanju doseženega pa so seveda v občinske in organe SIS. Sindikat se bo ocenili tudi prizadevanja na športnem, vključeval v proces samoupravnega pla- /z tujega strokovnega tiska MIKROSKOP ZA ATOME Znanstveniki čikaške univerze razvijajo sedaj nov elektronski mikroskop. Ta naj bi dajal več kot petkrat večje povečave, to je 150 mili jonkratne. Z njimi bi zlahka opazovali posamezne atome. Elektronski mikroskop bi uporabljali zlasti pri atomskih raziskavah in v mikrobiologiji. Celotno krmiljenje funkcij bi prevzel računalnik IBM. Vest je sicer zelo zanimiva, toda kaj malo prepričljiva, če jo motrimo s strokovne plati. Pri elektronskem mikroskopu (tudi pri nas smo jih delali kratek čas) je pomembna ločljivost in ne povečava. Kaj pomaga ogromna povečava, če je ločljivost v A neustrezna, oziroma slika neostra. ROBOT IBM Pod oznako 7565 so izdelali pri IBM robot, ki deluje v povezavi z računalnikom S—1. Dejansko je to samo roka za montažo, ki se premika v šestih smereh in je namenjena za finomehanična dela. Roka se premika s hitrostjo enega metra na sekundo in zavrti za 360°, tudi v eni sekundi. Robot premika posamezne dele za montažo mase do 8 kg. LASER IN MASER Zamisel o laserju kot orožju se je porodila že leta 212 pred našim štetjem, to je leto uničenja rimskega ladjevja. Grški znanstvenik Arhimed je namreč v Sirakuzah na današnji Siciliji izdelal velikanska zrcala, ki so koncentrirala sončne žarke. Le-te so usmerili na lesene ladje in jih zažgali. Danes menijo, da je to bila le zamisel, ker tako velikih zrcal takrat še niso mogli izdelati. Laser so prvi odkrili leta 1960 v Bellovih laboratorijih v ZDA. Deluje na valovnih dolžinah med vidnim in infrardečim delom sončnega spektra, medtem ko sorodni maser deluje na valovnih dolžinah kratkih radijskih valov. Sedaj so odkrili tudi naravne laserje in maserje. Kozmične maserje so odkrili v medzvezdnih meglicah, šibki maser pa izvira tudi iz planeta Marsa. SOLI HRANIJO ENERGIJO V vzhodnih Pirenejih, 1.600 m visoko, so zgradili Francozi sončno centralo moči 2,5 MW (megavata). V tem kraju sije sonce pet ur dnevno, oziroma poprečno 2.500 ur na leto. Od sredine julija priteka električna energija v francosko električno omrežje. Centalo so zgradili predvsem v raziskovalne namene, da bi si pridobili potrebne izkušnje. Solarna centrala ima vrsto zrcal, imenovanih heliosati, ki se premikajo v smer sončnih žarkov. Energijo oddajajo heliostati na vrh stolpa, kjer se zbira na kolektorju. Zbrano toploto odvajajo tekoče soli (natrijev nitrat, kalijev nitrit in natrij), ki niso pri visoki temperaturi 500°C korozivne, pač pa terjajo najmanjšo temperaturo 170°C. V skladiščeno termično energijo nato pretvorijo v električno. MANJKAJOČI VMESNI ZOB Ameriški zobozdravniki so odkrili novo metodo, kako vstaviti nov zob v praznino med dvema zdravima zobema. Ro sedanji metodi so spili oba sosednja zoba in naredili most. V sredini umetni zob, oba stranska pa sta nosila kroni. Vsak, kdor je izkusil tak postopek, ve, kako mučno in dolgotrajno je tako »zdravljenje«. Nova metoda sploh ne pozna več piljenja sosednjih zob. Vmesni zob ima dvapolobročka,ki jih na zadnji strani prilepijo na sosednja zdrava zoba. Metoda, imenovana Maryland —most, je znatno krajša, cenejša, pacient ne dobi injekcije proti bolečinam, ker ni več piljenja, oba sosednja zoba pa osta-pa ostaneta nepoškodovana. Do nekako 1950. leta so zdravniki uničili tudi oba zobna živca, ker je skoraj vsak kronani zob kasneje propadel na tak ali drugačen način, zlasti zaradi poroznosti cementa za lepljenje in previsoke temperature pri piljenju. Maryland—most pa ni uporaben na vsakem kraju zobovja. Med dvo in polletno preizkušnjo so z zobozdravniki opozarjali paciente, da bodo novo metodo morali bržkone še izpopolniti — poroča zahodnonemški Spiegel. AVTOMOBILSKE SVEČKE Zahodnonemški Bosch je ubral novo vrsto tehnike pri proizvodnji avtomobilskih svečk. Dosedanje svečke imajo srednjo elektrodo iz nikel-ba-krove zlitine ali pa samo bakra. Nove pa 0,3 mm klin iz platine, ki je vsidran neposredno v keramični izolator. Platinska konstrukcija ima boljši termični koeficient, zboljšuje pogon motorja, zlasti pri hladnem startu in pri startu z že oslabelim akumulatorjem. Svečka z vložkom iz platine posreduje tudi, boljši vžig in deluje tudi pri slabši mešanici bencin—zrak. Konstruktorji so predvidevali tudi vžig pri - 30°C in da mora svečka vzdržati 20 do 30 milijonov vžigov v vsem svojem veku trajanja. ZMAGA NEKADILCEV Tri ameriška sodišča so pred kratkim odločila, da nekadilci lahko zahtevajo od sodelavcev, da v istem prostoru 'ne kade. Sodbe so sicer temeljile na tožbah, da so nekadilci alergični na dim, toda organizacija za prepoved kajenja v prid zdravju »Action on Smoking and Health« meni, da bo v praksi komaj mogoče preprečiti kadilcem spoštovanje tega določila. Ustrezno k temu je vedno več podjetij, med njimi IBM, AT & T, 3 M, ki so ločila v delovnih prostorih kadilce in nekadilce. Nekaj podjetij pa že uporablja na konferencah tako imenovano zračno zaveso, ki ločuje ene in druge. Po mnenju statistikov je v ZDA že 50 % vseh podjetij, ki so ukrepala v prid nekadilcev, bodisi z ločitvijo obeh bodisi prepovedjo kajenja v nekaterih zaščitenih conah, ali kako drugače. Običajno menijo podjetja, da s tem ščitijo ljudi in imovino pred požarom. V celoti samo 12 % podjetij še ni uvedlo ni-kake zaščite za nekadilce. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj niranja in z vso pozornostjo izvajal akcije ob periodičnih in zaključnih računih. rumemona naioga sindikata bo vztrajanje pri uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela, seveda pa bo ena od delovnih področij tudi SLO in družbena samozaščita. Seznam nalog še ni zaključen, saj predvideva delovni načrt tudi aktivnosti pri informiranju, spodbujanju inovacijske in raziskovalne dejavnosti in seveda, poglavitno nalogo, spremljanje gospodarjenja. DO AVTOELEKTRIKA Posvet o novem sistemu Iskra Avtoelektrika Nova Gorica je v sredo, 11. januarja gostila društvo kadrovskih delavcev novogoriške in ajdovske občine. Zbrali so se na posvet o novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posveta so se udeležili poleg kadrovskih delavcev iz domala vseh delovnih organizacij novogoriške in ajdovske občine tudi delavci zavodov za zaposlovanje in nekaterih drugih ustanov (osnovne šole itd.) Uvodno besedo in obrazložitev je podal strokovni delavec skupnosti pokojnin-skoinvalidskega zavarovanja novogoriške občine. Udeleženci posveta so se med drugim dogovorili, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, ki jo bodo sestavljali kadrovski delavci iz vseh večjih delovnih organizacij. Ta skupina bo pripravila na podlagi nove zakonodaje s tega področja enoten predlog glede višine nadomestil osebnih dohodkov za tiste delavce, ki bodo na podlagi nove zakonodaje s tega področja pridobili pravico razporeditve na druga dela in naloge. Marko Rakušček Obvestilo smučarjem Avtomatike Vse delavce delovne organizacije Avtomatika obveščamo, da bodo letošnje zimske športne igre Avtomatike potekale v soboto, 11. februarja v Podkorenu. Tekmovanje na veleslalomskih in tekaških progah sodijo v okvir prireditev, posvečenih 35-letnici delovne organizacije. Vse interesente obveščamo, da se lahko najkasneje do 1. februarja prijavijo pri svojih športnih referentih v TOZD, oz. DSSZ. Ob prijavi morajo vplačati 300 din startnine, v kar je vračunana tudi prehrana. Tekmovalci bodo namreč na smučišču dobili malico in osvežilno pijačo. Hkrati z žrebanjem štartnih številk bo potekalo tudi žrebanje nagrajenih startnih številk, kar je le ena od zanimivosti letošnjih zimskih iger. Po končanem tekmovanju, ki bo potekalo po naslednjih starostnih razredih: Veleslalom moški: A razred: do 24 let B razred: od 25 do 29 let C razred: od 30 do 34 let D razred: od 35.do 39 let E razred: od 40 do 44 let F razred: od 45 do 49 let G razred: nad 50 let Veleslalom ženske: A razred: do 29 let B razred: od 30 do 39 let C razred: nad 40 let Teki moški: A razred: do 29 let B razred: od 30 do 40 let C razred: nad 40 let Teki ženske: A razred: do 29 let B razred: od 30 do 40 let C razred: nad 40 let l OICU, KJCI UV sc uouo oupeijau z avioousi na i___ razglasitev rezultatov in podelitev: - medalj prvim trem uvrščenim iz vsakega starostnega razreda, - pokal prvim trem uvrščenim ekipam - priznanje najboljšemu tekmovalcu ir tekmovalki v veleslalomu in tekih, - ter najstarejši udeleženki in udeležena tekmovanja. Cas ip kraj odhoda bosta sporočena naknadno. Vse ostale informacije lahko dobite \ službi za družbeni standard, Kotnikova 6 tel.: 312-322. . S.D r DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Časopisne novice V šempetrski Iskri so si letos zastavili zahtevne izvozne načrte, saj nameravajo* 78 prodajo na tuje iztržiti 11.5 milijonov dolarjev, od tega 8,5 milijonov s konvertibilnin* izvozom. Da bi odpravili ozka grla v proizvodnji, ki nastajajo pri hladnem preoblikovanju delov za avtoelektrične agregate v Malih zaganjalnikih, bodo letos začeli na- g lozbo za povečanje proizvodnih zmogljivosti. To naj bi zaključili do konca naslednjega leta. Naložba naj bi veljala približno 293 milijonov dinarjev, pd tega vrednos* gradenj 7 milijonov, domače in uvožene opreme pa bo za 198 milijonov dinarjev. Ra; čunajo. da bodo s to naložbo povečali proizvodnjo končnih izdelkov in s tem tudil izvozni iztržek. Primorske novice. * PTT novice, glasilo Pl~l delavcev Slovenije, je objavilo obširno poročilo ob otvoritvi j novega PTT centra v Kopru. Nas seveda zanima naša metaconta 10 CN. ki so jo lanif vključili v promet. V obrazložitvi, zakaj so se PTT delavci odločili za naše podjetje, st* zapisali dobesedno takole: »Za novo generacijo TC, ki je prišla na svetlo leta 1972 in jih je začela proizvajati Iskra, smo se odločili že leta 1978. Tovarna Iskra v Kranju nam je ponudila takrat naj--»o,, sodobnejšo verzijo polelektronske telefonske centrale metaconta 10 CN. V primer-*^1 javi z vrsto 10 C je imela ta nova centrala veliko zmogljivejši računalnik. Ta računalnik^g s svojim programskim jezikom te- programsko zasnovo namreč ponuja veliko več. J< tudi močnejši in hitrejši. Prejšnji je imel skeletno memorijo, novi pa elektronsko. GOI Prednosti glede elektronike je več. Predvsem gre za večjo elastičnost glede oštevil-t čenja. saj mnogo variant omogoča zelo velike PVX serije. Doslej smo bili omejeni zW 'fi in največ 20 številkami v seriji. Široke bodo tudi možnosti pri tarifiranju in zapisovB' nju tarifnih podatkov. Vdelane so tudi visokokakovostne komponente. Skoraj do na- N ročnika je speljano dupliranje vitalnih organov. V primeru okvare pa računalnik takoj| g* g izloči pokvarjeno enoto. Za vzdrževalce so na voljo močni in učinkoviti vzdrževalni programi. To so razni instalacijski teksti, ki pripomorejo, da napako kar se da hitro odpravijo....« Novinarka beograjske Politike Biljana Cpajak je napisala na temelju tiskovne konference v Iskri obširen članek o poslovanju iskre v minulem letu. Posebno je poudarila naslednje: »Strokovnjaki Iskre so trenutno zaposleni z načrti za proizvodnjo aparatov, ki veljajo za zadnje dosežke v svetovni elektronski proizvodnji. Delajo, npr. domači video rekorder, hišni računalnik, televizijo zaprtega kroga itd. Ker od ideje do realiza- riip np trn in Hrtlnn poco , t, r- U, * „ ^ t,. _x____ i . « • . • . . - .JM cije ne traja dolgo časa. bomo verjetno te domače naprave že kmalu lahko videli v tr- t govinah.« Po povratku v domovino je neki zdomec čakal v Beogradu dve leti na lokal, da bi 3ledi odprl svojo zasebno delavnico. Čakal je, toda ni dočakal. Odločil se je zato za povra- ti nul tek na Dunaj. Tam je odprl delavnico za proizvodnjo tiskanega vezja in si takoj uštva- mmc ni dohodek v vrednosti 600 tisoč dolarjev. Sedaj prodaja tiskano vezje El v Niš. Mimo jiv0, tega pa ta obrtnik izjavlja, da je vsak trenutek pripravljen, da se vrne v Jugoslavijo z (j|e novim delom, ki je vreden 700 tisoč dolarjev, hkrati pa mu ponuja belgijska firma ■ soudeležbo pri proizvodnji s polmilijona dolarjev. Zakaj ta človek ni dobil lokala v ■ . beograjski občini Vračar, se sprašuje beograjska Duga. Je m so ra Zbral in uredil Marjan Kralj V.tu< ______________________________/J a m seva r __________________kot da ?li d< Mii, i bi p 'osti Planinska sekcija^DO ISKRA Kranj začenja planinsko sezono za leto 1984 z zim- / Zimski pohod na Dobrčo skim vzponom na Dobrčo (1635m) v soboto 28. januarja. Zbrali se bomo ob 7. pred kranjskim hotelom Creina, od koder nas bo avtobus pre- . ^v peljal do Brezij nad Tržičem. Od tu je skozi Hudi graben do Kostanjčeve koče pol- Je d( tretjo uro hoda. Od koče, ki je ena najlepših razglednih točk Gorenjske, je do vrha le da | še kratek skok. Sestopili bomo verjetno po bližnici čez Lešansko in Bistriško planino rnjet do Brezij. Cena prevoza bo 40 din. Za varno hojo bosta poskrbela vodnika Jože Trilar Kak in Milan Čelik. i Oprema: zimska pohodna, smučarske palice yei Priprave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede )(j ■ 25. januarja. I Planinski SREČNO! PaS maci —Ata j anjš -ofesi Občni zbor Planinske sekcije V Planinske sekcije DO Iskra Kranj bo v petek, 27. januarja 1984 ob 18. v dvorani DPO nad delavsko restavracijo z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in izvolitev organov zbora 2. poročila 3. razprava o poročilih 4. razrešnica staremu in izvolitev novega odbora 5. zaključek s predvajanjem dia Vabljeni! ob t še' za n love Men Tečaj smučarskega teka Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci Iskre Kibernetike v Kranju organizira začetni tečaj teka na smučeh. Tečaj bo v času od 30. januarja do vključno 2. februarja 1984 v popoldanskem času na tekaških progah v okolici Kranja. Cena je 500,00 din. Prijave sprejema Rajko Kožar, DS ATS, tel.: 2952, ob prijavi boste prejeli dodatne informacije. DO AVTOMATIKA Obvestilo! Vse delavce delovne orga Avtomatika obveščamo, da s — vsak torek od 20. do 2 telovadnici osnovne šole Kumar (Bratovševa ploščad — in vsako sredo od 18,3 " telovadnici osnov V do -Ara i jo n: vno tona. Smučarski tečaji ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo obvešča delavce Iskre, da bomo tudi tožimo organizirali smučarske tečaje v Gozd Martuljku. Tečaje bodo vodili izkušeni učitelji in vaditelji smučanja. TERMINI 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 14.1. -21.1.1984 21.1. -28.1.1984 28.1. -04.2.1984 04.2. -11.2.1984 line] jorn; ičo li repi r, ne etni; jejo iblila časti CENA TEČAJA odrasli 6.850,00 ; Otroci do 10. leta 5.700,00 ; V ceno je vključeno: polni penzioni v penzionu Špik (začetek prvi dar, s kosilom, ; konec zadnji dan z zajtrkom), turistična taksa, hramba smuči, prijava, zavarovanje in strokovno vodstvo tečaja. * PRIJAVE, ODPOVEDI IN NAČIN PLAČILA Prijave sprejema Milena MATOTEK, Iskra Invest Servis, Trg revolucije 3,: Ljubljana, telefon 213 -213, int.: 12-86 (med 13. in 15.). Po predhodni prijavi, najkasneje 14 dni pred pričetkom koriščenja storitev je treba celotni znesek nakazati naj ž.r. 50101 -601-17218 ISKRA INVEST SERVIS, ali plačati pri Mileni Matotek v j TTC — pritličje. V kolikor boste znesek nakazali na naš žiro račun, nam pošljite kopijo .vplačila kot dokazilo o poravnanih obveznostih. V primeru odpovedi ali neudeležbe tečaja mora odjavljeni pridobiti zamenjavo, j drugače zadržimo 30% cene aranžmaja. ISKRA INVEST SERVIS