rmj/pm +*p wpmowp ctm f—if (»o. —} AW»oB0DwtDAWorowop» ^ — yum at rmm fobt oinc»or wiw Ton. t. i* order or q» ynrto^ a. b. Bori««*. p. m. »en. Vajvetji slovanski dnevnik | A T^TT A TT^ TT^k A Th* Larg«.t Slovene IHily ItJLjAo JN AKUUA Za Hew York oelo leto. .-5-» 6.00 ^ ^^ ^ 1 ^ ^^ W ^ ^ and l^al Holiday I z» inozemstvo tlo leio.^ 7.00 _Lfat slovenskih delavcev v Ameriki.__ —- 75,000 »eeder, TELEFON: 2876 OOETLAKDT_Entered m leoond 01— Matter, lepUmber 11, 1903, «1 the Port Office «1 How Yortc, H. Y, nnder the Act of Congress of Much 8, 1679. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 62. — ŠTEV. 62. HEW YORK, MONDAY, MARC H 15, 1920. — PONDKLJEK, 15. MARCA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVHL POGLED NA RAZVALINE. iSgWBaBgffirTOW"^^^^^ . i m i EBERTOVA VLADA STRMOGLAV L JEN I. NOVIM KANCELARJEM JE BIL IMENOVAN DR. WOLFGANG! KAPP — MESTO N08KEJA JE PREVZEL GENERAL VON I LUETWITZ — NOVA VLADA PRAVI, DA BO IZPOLNILA PRI-j M ERNE MIROVNE POGOJE. — GENERALNA STAVKA ZA PRE-PREČENJE POVRATKA KAJZERJA. — ZAVEZNIKI PRIPRAV-1 LJENI NA AKCIJO. * , .i Berlin, Nemčije, marca. — Nemčija je danes v rokah proti- l fvolueijoiiarnega gibruja, ki j- bil j uspešno v tem, da je strmoglavilo K be rt o vo vlado t »t uveljavilo v glavnem mestu novo administracijo. Predsednik Eb«r! in njegov kabinet nista nudila nobenega oboroženega odpora proti revolueijonartiim četam, ki so navalile na ii«rlin i z predmestij ter odšla v Draždane, kjer sta uveljavila svojo vlado. Nova vlada, ki ji bila pro\ izorlčno uveljavljena tukaj dr. Wolfpangtmi vou Kupp-om kot katurelarjem, je razpustila narodno skiipičino ter izjavila, da se bodo vršile nove volitve. Stara vlada je pttom svojih članov iz tabora večinskih soeija-listov, katerim načel ju je predsednik Ebert, izdala proklamacijo, v kateri poživlja na splošno stavko kot edino sredstvo, da se reši Nemčijo ter prepreči po v rat ek Viljema II. Poročila iz teh krajev izven lie rl i na izjavljajo, da se proti-revo-lrieijonarno jfibanje oprijelo čet po celi deželi in sicer tako varnost -ii h straž kot oddelkov stare armade. Stara vlada v Draždanili je izdala manifest, v katerem obsoja u stajo kot "delo balt skih pustolovcev, ki se bo sesedlo pod avojo lastno težo v teku per dni". Vlada je objavila, da so vsa povelja in da so vsi ukrepi nove * :ade neveljavni iu »jepostavni in da se jih ne bo priznalo. Obrača •m tudi pozornost na zlomljeno prisego od strani armadnih častnikov. Vlade Bavarske, Saike in Virtemberške so Audi izdate prokla-rnaeije, v katerih se glasi, iiava reakeijonarne vlade v lierlinu in da ne bo hotela imeti nobe-i.fga stika z njo. General von Da vans. vrhovni poveljnik badenskih eet, je izjavil danes popoldne, da bo podpiral badensko vlado proti novi berlinski vladi. V svojem pozivu na narod Hadenske, naj podpira admimstra-e jo. pravi general voi» I>avau»: — Obstoj države je v nevarnosti. Sovruina okupat-ija uabi preti. Itesite republiko! \* |»oro% ihi iz llaiubur*ra .■»*» glasi: I'a ron von Waugenheiai. poveljujoči častnik posadke v Al-t'»ni. )•■ izdal tJgotov.li> v katerem je proglasil prihod "cesarske \lmle* Altona leži n;» desnem bregu I*abe, v bližini Hamburg!. Iz-•«\il j. ,ta je prevzel izvrševalno oblast nad velikim Hamburgom ter M-Mtluiiui okraji Trkom opoldanskega tnJpo«"ilka vo delavci a- ladjedelnicah v Altoni sklenili prenehati z d»-l«>m ter odšli v Hamburg. l*«»ročila i t Krankfurta pravijo. «la je bila tam proglašena splošna stavka. !*o er*tal; je paradirala velika množica delavcev. Splošna stavka je lula tuili proglašena v Osnabrneck, v liano-v rti. — 1 Mavri v Huhr hazinu so objavili, da nasprotujejo splošni mvki. a posadka v Mvcnstru je ostala zvesta stari vladi, soglasno ponvilom iz Kolin*i. Vlada dr. Kappa je v svojem ugotovilu na časopisje izjavila, da > i niti reakcij.»narna. niti moiiarhistična. lH>godki, ki se dovedli do teh razvojev, so bili dramatični ter l.itro sledili drag drugemu . Zadnji večer je poMalo znano, da sta Ebertova vlada ter obramb i minister Noske '.asledila resno zaroto, koje namen je bil strmo-j: lavi ji n je republikanskega režima. Izdana so bila povelja za areta-« i jo mož, o katerih s- je domnevalo, da so v glavnem prizadeti pri t« m fuo'-rtu. Med temi je bil prvi dr. Wolfgang Kapp, znan kot re-iiki-ijonaree. ki je bil odličen kot agitator Vaterland stranke ter »Javni nasprotnik republikanske vlade ter general von Luetwitz, ki l.i je poveljeval pr\ i takozvani skupini Reiehwehr-ja. ali državne obrambne straie. S tema je bil zvezan kapitan 1'abst,. kavalerij&ki častnik garde, ki je ijrral votl ino rlogo pri /atretju ustaje špartačanov tekom u-staje v prrteklem left Kljub varnostnim odredbam vlade pa je ala /arota predaleč, da hi jo bilo mogoče ustaviti, kajti čete za zasede-t'.i" Il«'rlina so »e nadejale že na poti in sile, ki so bile vladi na raz polagn, niso bile le nezadostne, temveč tudi skrajno nezanesljive. Ko je prišla vest, da so revolueijoarne čete na poti iz velikega taborišča v Boederitz, so bili odposlani vUoki častniki vladnih čet kot odposlanci predsednika, da jim ukažejo, naj odnehajo od svo-j< ;m namena ter se vrnejo v svoje postojanke. Uporniki, ki so pripa-«1 ill x glavnem mornariškim brigadam z dodatnimi četami iz Bal-tika, ki no bile vedm nezadovoljne in nedisciplinirane, so sprejeli vladiue zastopnike, kojilr gla\ni je bil general von Oldershausen ter pr«>illa»rale nekaj pogojev fkrajnega značaja, ki »o bili nato sporočeni kabinetu v Berlinu. Ob istem čaau je bila izdana proklamacija, pripravljena vna-1 ?»'j, v kateri »e je o'.ljubilo narodu prostost in red ter razpustilo t a rod no skupščino. Glasilo se je, da je bila naloga narodne sknpšči* i e, ki je bila, da se uveljavi ustavo ter sklene mir, završena. Voditelji odstavljaue vlade p« »o s svoje strani izdali poziv na narod, v ka- j tereni M opozvali dela we, naj organizirajo splošno stavko. Ite\olucijonarne čete ne nahajajo v posesti Monakora. Pričela »o krožil i poročila, da bo Gottlieb von Jagovr, prejšni i.:mister za zunanje zadeve, minister za zunanje zadeve v no*i Vladi. Aretirani so bili baje naslednji član stare vlade: — jnstični minister S< hiffer, pruski ministrski predsednik Hirsch, praski nabož-r > minister Harnineh in pruski minister za notranje zadeve Heine. Novo ministrstvo je bilo storjeno provizorično na naslednji i.cčin: Cesarski kaucelar. — Dr. von Kapp, Te dni je pogorel do tal hotel Chamberlin, najboljši in najslavnejši hotel v južnem delu Virginije. Povzročena škoda znaša nad milj on dolarjev. Slika je bila vzeta iz aeroplana. DR. VON KAPP : ROJEN V NEW Y0RKU Revolucij onarni kanclar dr. Kapp je živel v New Yorkn do svojega dvanajstega leta. Berlin, Nemčija, 13. marca. — Wolfgang von Kapp. novi kance lar, je sin Friderika von K.ippa. veterana iz revolucije leta 1S4S i in dobro poznanega v Združenih , državah ter ostal tukaj do .svoje-1 ga dvanajstega leta. Vrnil se je j v Nemčijo krog leta 1870 ter bil v številnih javnih uradih. Von Kapp je bil eden najbolj 'aktivnih pangerinanov ter r admiralom Tirpitzem vred ustanovi-telj takozvaue Vaterland stranke. Novi kanclar je bil rojen v >'p\v jVorku. Njegovo če, Friderik von Kapp, je prišel v to deželo po iz-jalovljeuju revolucije leta 384S, kjer se je aktivno vdeležil cgila-cije proti suženjstvu. Bil jc elek i tor Lineolna leta 1860 ter pozne-je imigracijski komisar v Neve Vorku. Friderik von Kapp je bil skozi leta eden najbolj uplivnih voditeljev nemških Amerikancev v iztočnih državah. Bil je avtor več knjig, vključno zgodovino suienj-istva, življenjepisa generala von jSteubeiia ior razprave o odnoša-jjih Friderika Velikega z Aineri ! ko. — j Dr. Wolfgang je bil rojen v i New Vorku leta 1853, nekako pei-tiajst let predno se je njegov oče vrnil v Nemčijo. Dr. von Kapp kot načelnik Vaterland stranke, se je do zadnjega upiral predaji Nemčije. Bil j'1 eden najbolj odličnih mož v Nemčiji ter je vedno zagovarjal skraj- i no brezobzirnost v vojevanju. _________—^_ PROTI PROHIBICIJI. Pozival je delavce, naj ne volijo kandidatov, kim nasprotujejo. — Kaj bo z 18. amendmentom? Trenton, N. J., 14. marca. — Predsednik American Federation of Labor, Daniel Gompers je imel danes v Taylors Opera House zelo značilen govor, v katerem je navzoče delavne pozival, naj v bodoče ne volijo več kandidatov, ki so nasprotni delavskim željam iu stremljenjem. Posebno ni mogel pozabiti ge-negalnega pravdnika Palmera, ki jc bil izdal ustavno povelje proti štrajkujočim premegarjem. Ko je začel govoriti o prohibi* ciji, je izjavil predsednik Gompers, da prav dobro ve, kaj bi se zgodilo z 18. amendmentom k zvezni ustavi, če bi prišel na ljudsko glasovanje. Na vseh svojih potovanjih po Združenih državah nI naletel dosedaj niti na enega i Človeka, ki ne bi proklinjal prohi-i bicije. Nas zaničujejo in se nam posmehnjejo vsi narodi. Ne morejo namreč razumeti, kako se za-more pokoriti sto miljonov ljudi volji nekaterih fanatikov, ki ho-i Čejo potom nasilnega izvedenja postave osrečiti narode. IZA NEODVISNOST SIRIJE i — Kristijani v Siriji so se združili z mohamedanci v boju proti ustanovitvi židovske države. - London, Anglija, 1*3. marca. — Med Arabci vlada splošno nezadovoljstvo glede usode, katere u--pa jo biti deležni soglasno z mi-j revno pogodbo s Turčijo. To se! ] smatra v tukajšnih dobropoučeuili krogih za pojasnilo poročane pro-i kiamacije neodvisnosti Sirije. Do-i( sedaj ni prišlo še nobeno oficijel-t, no potrdilo tega dogodka, vendar pa ni opaziti tukaj nobenega dvo-', ma glede verodostojnosti časni-j karskih poročil v tem oziru. Predlagalo se je tukaj, da bi i bilo boljše, če bi se za nekaj dni. opustilo vsako sodbo z ozirom na! zvezo Emir Feisala s celo zadevo J Iz'kazal se je dobrim prijateljem1 zaveznikov skozi celo vojno ter se-zaveda dejstva, da se mora zahvaliti za vse, kar ima, zavezniškim silam, ki so dvignile njegovega o-; četa z mesta majhnega arabskega giavarja na mesto kralja Hedža-sa. Kljub temu pa se domneva, da se je začasno udal v gibanje, proti kateremu ni mogel nastopiti. Znano je, da so bili Arabci resno vznemirjeni vsled smeri, v kateri so se pričeli gibati dogodki, j Kesno so nasprotovali izpremem-j bi, ki se je završila v Siriji s tem. j da se je prijateljsko zanimanje; Francije za to deželo izpremeni-i lo v zelo aktiven protektorat. i Vznemirjeni so bili tudi vsled možnosti, da se ustanovi v Palestini židovsko ali Zionsko dršavo. Pred kratkim so se krščanski in mohmedanski prebivalci Jeruzalema združili v agitaciji proti temu, da bi se izročilo deželo v roke naeijonalistični stranki, kij zastopa le majhno manjšino pre-! bivalstva ter predložili anglešemu governerju peticijo, v kateri so, protestirali proti odločenju Pale-j stine od Sirije. Njih strah je bil1 vzbujen ne vsled dobroustanov-ljenega židovskega prebivalstva, temveč vsled možnosti velikega priseljevanja ruskih Židov v deželo, ki bi pognali domačine z njih posestev. Sirski položaj se smatra tukaj z p tak, da zahteva takojšnega po-spesenja sklenitve miru s Turčijo. > Vse stranke, prizadete pri nrav-■ navi, postajajo nervozne in treba . je nujnih korakov, kajti drugače | bodo nastali zapletljaji, katerih sploh ne bo mogoče razrešiti. Številne osebe, ki se pečajo z rešitvijo turškega problema, polagajo precej važnosti na dejstvo, i da so nekoč upale, da bo Amerika ' prevzela mandat nad Carigradom hi Armensko. To domnevanje so še potrdile izjave predsednika Wilsona glede Armencev ob priliki njegovega povratka v Ameriko v februarju preteklega leta. i Takrat je pozval predsednik \Vil- • son narod, naj misli na trpljenje • Armenske ter zastavi vso svojo I moč, da ne bo nikdar več trpela. 1 Vsled tega je tudi anglesko- armenski komitej sprejel resolucijo, v kateri se poživlja Ameriko, naj sprejme mandat. STRADANJE NA REKI Bati se je boljše viških izgredov. Gabriel D' Annunzio se noče u- { m&kniti nobeni sili. Reka, Jugoslavija, 13. marca. I Vsa znamenja kažejo, da se bo v jtem mestu kmalu pojavil glad/, Nikukih živil se ni spravilo v me- , sto tekom zadnjih treh tednov in i italjanske bojne ladje spremljajo, vse tfgovske ladje iz Aucone in | I>enetk, vsled česar so nadaljna'; plenjenja od strani D'Annuuzije-vih čet nemogoča. Vsled tega je opaziti veliko trpljenja med ubogimi in cene živil so visoke. V celem mestu ni najti niti enega kosa premoga. Glasilo se je, da nameravajo ■ vprizoriti čete kapitana D'An-nunzija roparski napad na Hrvaško v namenu, da dobe živila. (V takem slučaju sc ne bo vrnil živ niti en teh roparjev). Daje se izraza strahu, da je pričakovati skoraj boljševiškega izbruha in da so se pred kratkim vršili neredi, katerih so se vdele-( žili tudi vojaki. Deportacije ljudi .ki so živeli na Reki manj kot j deset let, se vrše naprej. (Kaj pa z onimi Kalabrezi, katere jc spravila avstrijska vlada na Reko in v Trst ?) | Kapitan D "Annunzio je še ved-j no trden v svojem sklepu, da je treba priznati Reko kot neodvisno državo. ! ITALIJA 81 ŽELI AMURIŽKTH . TURISTOV. | Washington, D. C., 13. marca. Soglasno s poročili na trgovinski department ni italijanska vlada ničesar prezrla v svojih načrtih, da ugladi pot za bodoče ameriške turiste. Velik pohod ameriških turistov bo tudi veliko pripomogel k izboljšanju sedanjega slabega stanja valute in to radi premije na dolar. Amerikanci bodo našli, da so cene v Italiji le malo j v šje kot so bile pred vojno. V različnih delih dežele se gradi nove hotele in posebno pozornost se je posvetilo železniških zvezam. % STAVKA V FRANCIJI. Delavci v sviloprejnicah, premo-garji in zidarji so v številnih kr&-; jih zapustili delo. Pariz, Francija, 13. marca. — L'raduiki Delavske federacije so danes izjavili, da stavka sedanjem času v Franciji približno 400,000 ljudi. V Lvonsu in okolici je več tisoč delavcev v sviloprejnicah zapustilo delo ter spravilo s tem število stavkarjev v tem industrijalnem središču na skupno število 60,000 v raznih industrijah. V departmentu du Nord je za-stavkalo nekako 20.000 premogar-jev v znamenje simpatije s stavko približno enakega števila pre-mogarjev v Fas de Calais in ta' razvoj je ojačil upanje radikalcev med delavskimi . voditelji, da bo mogoče dovesti do splošne stavke v premogarski industriji. Iz različnih krajev, med temi iz Toulouse poročajo, da da je zašla vkalo od 2500 do 5000 zidarjev. j Pariški okraj je videti manj prizadet od. stavk kot pa so ostali deli Francije, vendar pa prete izbruhniti stavke med čevljarji, ta-I peeirarji in kamenoseki. i Izvrševalni odbor narodne federacije tekstilnih delavcev je izdal eirkularno pismo ali okrožni-Ico na vse podrejene linije, v kate-'rem pravi, da je treba vzeti vpo-štev možnost splošne stavke. I London, Anglija. 13. marca. — Sedemdeset tisoč delavcev v stav-binskih strokah na Portugalskem sc je pridružilo vrstam stavkarjev v tej deželi, soglasno s poročili, ki so dospela semkaj od tam Nadalje se glasi, da bodo najbrž kmalu zastavkali uslužbenci pouličnih železnic. • Rim, Italija. 13. marca. — V Cataniji na Siciliji so se spoprijeli stavkarji z orožniki in izmenjanih je bHo več strelov. Glasi se, da je bil v boju en stavkar ubit in da je bilo enajst oseb ranjenih v bojih. Med slednjimi je bilo osem orožnikov. FOCH PRIPRAVLJEN. Maršal Foch je pripravljen nastopiti, če bo potrebno. — Seja zavezniških generalov v Mainz. Pariz, Francija, 13. marca. — Maršal Foch je izdal danes povelja. naj se spravi dodatne Čete preko Rena na mostna preeelja pri Kolinu, Koblenzu' iu Mainzu. Soglasno s francoskim zunanjim uradom je pobegnil predsednik Ebert z delom svojega kabineta v Draždane. Več ministrov, ki so ostali v Berlinu, so vrgli v ječo. Von Kapp jc sklical danes skupaj zunanje poročevalce v Berlinu ter izjavil, da ni njegovo gi-■ banje monarhistično, temveč da jc postalo potrebno vsled izjalov-Ijenja Ebertove vlade. Rekel je (nadalje, da bo njegova vlada s silo izvedla določbe mirovne pogodbe, v kolikor so pravične. Kljub temu pa so bili Kapp in njegovi tovariši vedno pan-germanski in monarhistični. List Inyransigenat je sporočil, da so se završili danes nemiri v Kolinu. Koblenz, Nemčija, 13. marca. — V francoskem glavnem stanu v Main z se bo vršil v pondeljek sestanek. katerega se bodo vdeleiili maršal Foch, maršal Henry H. Wilson, načelnik angleškega generalnega štaba ter general Henry T. Allen, vrhovni poveljnik ameriške okupacijske armade. DOllin POftEL/ATVB ▼ BTBOf VA OOBlftKO 0 ■OTKAJTJSKa Isntaj«M dmtm M* popolnoma aanealjivo te mliejfr nameram primemo tudi Uliv p* c«H Iftrl, na QarVkam in tadi m» Vrtna j*Mi po tMBjjn ki Jt m . sedmo po itaSjaneki armadi«. ' »eako pošljite*. todsaakSTJe gete aamnde v lqJ«Hili m ttM j me pgot—ti irfkake efcrenefli 100 lir .... $ 6.50 300 lir .... $18.75 800 lir .... $90.00 1000 lir .... $80.00 Dmt mm tmUA je mJM> NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naie denarne poiOjatve razpošilja in izplačuje sedaj' po ceB Jugoslaviji "Kraljevi poštni Sekovni vred" v Ljubljani; to je tak državni uvod, kakor je bila O. k. poftna, hranilnica ne Dima ju, ka« tera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala paie tiljatve iirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo u vsako denarno potiljatev, Mi R EafV feOgotl k» nrode ▼ izplačilo, ki bi ae povzročile po dragih, bjree naie krivda, pj ne moremo prevzeti aikake obveznoetL 100 kron .... $1.20 600 kron $ 5.00 900 kron >.-.-.: $2.25 ^ 1,000 kron .... $ 9.50 300 kron >-... $8.00 * 5,000 kron .. $47.50 400 kron .... $100 10,000 kron .... $85.00 Oinafiono eene ao veljavne do One, ko se nadomestijo i drngtn* Denar nem poslati Je najbolje pe Dommtio Poeta) Mauj Orde« *U»e»e|le«Teck Mak Draft _ • --- -iiniiM m WM>MA TillT fflTTTB Jš Obrambni minister: — General baron von Luetwitz. Minister za bogočastje: — dr. von Tranb. Finančni minister? — Bančni svetnik Bank. Ostali ministri niso bili ae imenovani. Glaaa se, da se namerava proglasiti maršala Hindenbnrga "ce-harskim predsednikom/* ^ ^ - ^ _ GLAS NAKOPA 15 MARCA 1900 iJmjofilnuanBka Katnl. Stehtata Ustanovljena 1. 1898 ^^gB/Sr Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Porotnik!. | GREGOK J. FORENTA, Box 110, BI. Diamond, Wash. LEONARD SLABODXIK, Box 480, ! Ely. Minnesota. JOIIX RUPXIK, S. R. Box 24, Export, • Pa. F rami Odbor. ■ JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th Ave., Calumet. Mich. JOHN MOYERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St.. Chicago, I1L Združevalni Odbor. RUDOLF PERDAX, C026 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio. THANK ŠKJiABEC, 4s in okrog r: ti«»e otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev nmili. K.J..r želi listati član naj se zglasi pri tajniku bližnega društva JSK.T. Za vstanovitev novih diu-ter se i« obrnite na glavnega tajnika. Novo dmštvo se laliko vsanovl z S člani ali članicami. Naval na angleške medicinske fakultete. Tako kot drugje se kažejo lu«li t Uit Angleškem vojne posledice. . študentje >o bili več let v vojski i in sedaj se naenkrat trumoma j vraea nekaj letnikov na fakulteto. Posebno \ o j ji i medicinci tvo-; fijo velik odstotek. Tudi na Aii-Igleškem se je mnogo študentov posvetilo . medicini, da l»i mogli J služiti pri sanitetnih zborili. V I študiju je bila marsikatera olajšava, ker je bile veliko pomauj-I kanje zdravnikov. V Edinburgh • mora čakati skoraj 300 študentov mi prihodnji semester, ker je ta kulteta preiuipolnjena. V Londonu je prihajalo vsako leto pred j vojno 1400—ir» -- 'Ne hodite k nam, da bi se na-| jedli". i V "Daily Mailu" opozarja ne-;, l kdo izmed •"novih siromakov'', i da prijatelji in znanci družin, ki > so obubožale v sled vojske, so še zmeraj ne znajo orientirat iv no-. ■ \<-m položaju ter hočejo začeti * prijateljske stike v vsem prejšneni ( obsegu. Ali srednji angleški stan i mora žal odpraviti svojo n»«Kda-i.'jo gostoljubnost, s katero se je, ^ rad ponašal. Ne hodite se k nam. * najesti! kliče pisatelj svojim pri- - jateljem ter pojasnjuje : Sem eden i izmed novih siromakov. Moji do- > hodki so se neizmerno zvišali. Za- - to moramo v domačnosti iako šte - diti. Ravnati moramo s čajem, - sladkorjem, kruhom in mastjo prav tako previdno kakor ob po-j - borski blokadi. Žena in jaz bi že-) Icla. tla bi naši prijatelji zmeraj 1 prinesli s seboj jed, če pridejo k i nem v vas. Ali to jim ne pride na misel. Pač menijo, da je vse še pri a; starem, da so š^ časi. ko nam i«' I i bilo v veselje pogostiti jih. Zato j! prosim svoje prijatelje in znance^ J Ne hoilite s k nam najesti: E. j Slovan pa je ostal vendar še gostoljuben. bratovsko delimo, kar , imamo in ne opozarjamo prijate-I Ijfv in znane« v. naj in- hodijo k .in; in. da bi s<* najedli, i J Na sledu jamskih prebivalcev. V zadnjem času j»* prišlo s ■ Francoskega poročilo, da so tam-., kaj našli prazgodovinsko jamo v JTokavi v «"onebev. nedaleč I)ij< j j na. Trije francoski arheologi so j dovršili zdaj preiskava nje v onic-j njeni globeli ter so objavili, da so U^Tpehi lepši, kakor so mislili. Preiskovalci so se morali boriti z ve-I likimi težavami. V skalnatih ste-^ nah podzemskega vhoda so našli CO naravnost druga proti drugi 1 are jeni h zarez, ki so vsekakor služile v to. da so držale streho ' ir. prepažbe, da so v njej ljudje lahko stanovali. V votlini ,so videti trije prostori, v katerih so našli kosti od treh ljudi, kojih sta-, rost in spol se doslej še ni dognal.i ; Tudi so našli ostanke živali ter ' mnogo glinastih posod iz novejše * kamenite dobe. Pri kopanju so . prišli do velikega ognjišča, ki je 1 bilo 6 metrov dolgo. Na njem soi ; našli poleg lesnega pepela in kam-i \ nov, ki so padli iz stropa, cel kup črepinj od glinastih posod, ki še! . niso bile dogotovljene na lončar-! . skem krogu, a so bile že okraše-f ne s presnimi primitivnimi risba-Odkrili so tudi ostanke finega stekla, opeke, piskrov in sicer galoromanskega izvora. PeterZgaga I MAČEK. Kulturno-zdravniška črtica. • j i Kdor ne pozna mačka, ne po-jzna božje kazni. Maček je kesa-i nje želodca. j Nobena bolezen ni bila med • jmožkimi tako razvita kot pa mae- ' » 'kovitnost. Mačka povzroča j;ona- j • vadi vesela drpžba. Njegovi ba-. i oil i se posebno lahko nalezejo pri 1 \ ženito van jih. krstih, plesih, pikni- * j kili in raznih drugih zabavah. Ba- 1 cili se izvanredno hitro razvijajo, i | Popolnoma razviti so v jutru dru-| gfga dne. 1 Mačkov it ost se deli v dve vrsti: 1 j v moralnega in telesnejra mačka, j ^ .j Naj mi bo dovoljeno, baviti se ■/. obema. s t Telesni maček nastane, če pije-j mo ]>reko mere in sieer kozarec za ] _ j kozarcem. Piti je potreba več kot | prenese vaše telo. 0e pijete raz-j: lične pijače, daste mačku boljšo i a j podlago kot pa če pijete pijačo . i samo ene vrste. e! Prvo predznamenje mačka je . .neka čudna kisloba v grlu, ki se .j pa kmalo izpremeni v riganje. .-; Prava znamenja pravega mačka i- so pa : večkratno zdebauje. zgajra - v grlu. okorelost udov ter izguba e teka. e -Trajanje mačka ni natančno do-i ločeno. Zdravniki so se na zadnji v mednarodni zdravniški konferenci i sporazumtli. da ne traja več kot e j štiriindvajset ur. Ta čas je pa mo-i-|jroče zmanjšati potom miru. s i- spanjem, pitjem erne kave in mr-j 0 j zle vode. 0' Telesni maček nam izrablja tc-lesno in duševno moč. Človek si-L" ter vidi, sliši, duha, okuša, toda l!jvse le v mali meri. Mačkasti člo-^j vek živi kot v sanjali. S takim ; človekom je jako težko pametno 4 [govoriti. a i v f j Konec telesnega mačka ta. e da človek parkrat zaporedoma priseže, da ne bo nikdar več pil in prekolne vso pijačo, najbolj pa a vodo in ono brozgo, ki ima samo j pol procenta alkohola v sebi. Ko pa je telo popolnoma zdrahi vc- jf zopet jako sposobno za zgo->.jraj omenjene bacile. Moril ni maček pa v vseh ozirih 1-| piekasa telesnega, e Kakorhitro izpijemo kozarček :e; preveč, postanejo naše duševne sile silno razburjene. Svojo telesci no moč precenjujemo, razburjeni :n smo in se ne brijramo za nobeno stvar. Vsakemu povemo vse odkri-. to v obraz, ne poznamo ne prija-a telja ne sovražnika, ne predpostavljenih. ne pocHožnikov. 1 V takih slučajih smo tako stra-šno pametni, tako močni in tako bogati, da nam je vseeno, če je 'prazen nas še kak drugi človek na ?J|s\»*tu ali ne. »i ia' Naslednjega jutra pa odpremo s j i težavo oči. a ne vidimo ničesar.! - Pred duševnimi očmi pa plešejo! a shimmv vsa naša dejanja in vse; r, naše izjave. katere smo podali | 0 piejšni večer. fi. Človek se spomni, kako se je i 1 j prejšni. večer strahovito norčeval i o iz svojega gospodarja, s katerim1 c si« bila skupaj v družbi, kakšne j« govori! svoji ženi iu kako kos P mate je belil mladini dekletom. ! Spomni se. tla je prevrnil koza-. rce črnega vina po novi obleki; "J svoje tašče in spomni se drugih takih stvari, katerih bi ne storil | t^'za nič na svetu. n in človeka začne peči v duši in - srcu. Vsakdo ve, kdor je posku-ii j šal. kakšno je to stanje. a Človek bi se najrajše ves zaril r). v blazino ter tam za večno ostal a. ali pa umrl. To je moralni maček. Kesamo se. proklinjamo pijačo. J- a vse skupaj nič ne pomaga. Vest o gloje naprej in očita. To je mo- , ri:lni maček, ii. i ^—i^—■ ur na dan. Zaslužimo toliko, da se ! preživimo. Če hočemo kupiti malo i; , , r - gorkega. potem moramo malo a*;nianj jesti. V nedeljo 15. februarja smo bili povabljeni na veliko veselico. Do-i bro smo se imeli; nažehtali smo se v ta boljšega slivovea in^končno se 1- namenili domov. Presno smo pri-e- šli domov, mi jo je plobuk več-i- krat pobral v mokro kontro: sled-njič smo pa vseeno prijadrali, ker ?j smo imeli nekoliko ta gorkega s r- seboj. 4 Pozdrav J Frank Čemik. D opi s i v Čonemaugli. Zdaj smo pa dačelij masi it i. da si vstanovimo tudi na' ^loxliamu in v Cambria Citv. Na I ta način bi bile v Johnstownu tri( take zadruge v slovenskih rokah.! Ta misel ni samo pametna, pač pa)5 zelo koristila, ker bi iste vse tri'i skupno lahko naročale večjo ko-j ličino blaga hkrati «kI zunaj, kjerii bi se blayo kupil«* veliko eenejejl t kot pri domačih veletrgovcih vi i malih količinah. To bi povzročilo,j < da hi se cene vsaj deloma neko- i liko znižale, kar bi bilo velike ko-i] tisti našemu ljudstvu v tem o- ( ; k rož ju. Poleg tega bi v slučaju ] štrajka bilo neizmerne vrednosti , za naše rojake, kajti isti so imeli lahko dobro šolo v času zadnjega štrajka. tla so se jim odprle oči in izprevideli, koliko kredita so imeli pri tujerodnih trgovcih. On vas! v vaši skrajni sili ne pozna, on vas navadno sili. da greste nazaj; delat ali bolje rečeno skebat. potem ste pri njem zopet good man. i •Slovenska naselbina v Moxhamj in okrožju iste je dovolj velika zai i tako zadrugo. Šteje skoro 100 slo-' venskih družin. Poleg tega se sme! •računati tudi na druge Slovane.] (ki bi se radevolje vpisali v za-j drugo. Po splošnem mnenju bi za-j druga kaj krasno uspevala. Do-sedaj se je prijavilo nekako petdeset delničarjev, ki so imeli že j tri seje v ta namen. Lzvolil se je J tudi začakni odbor, ki ima urediti vse predpriprave za udejstvitev . poslovanja. i Na zadnji seji dne 7. marca sej •j je sklenilo, da se delnice proda-| ► i j a jo po $20 ter da se iste vplaču-; ■ jejo v obrokih in sicer na vsako j i!delnico po mesečno, tako da so! . delnice vplačane v teku štirih me- ■ secev. Določil se je tudi čas za za- i četek poslovanja in sicer v sredini: ' junija. Vsled tega pripravljalni! ! odbor vabi vse rojake, da se dim j . preje vpišejo kot delničarji, daj - tako pripomorejo, da se potrebna; i glavnica čim preje dobi. ki je po-! -jtrebna za začetek. Poleg tega sej ■ je sklenilo, da se vloži takoj pro-! -j-šnja za carter. V nedeljo 21. marca bo sklicana i - posebna soja, na katero se prioa-j i kuje obilna vdeležba vseli naših i rojakov. Na tej seji se bo potem • izvolil stalen odbor za tekoče leto.i i: Seja se bo vršila v Slovenskem . i Delavskem Domu ob 2. uri popol-; ,! dne. Pridite vsi na sejo in vpišite l se kot delničarji, organizirajte se: t tudi gospodarsko! Z rodoljubnim pozdravom vsem i znancem in prijateljem sirom - Amerike! I Andrew Vidrieh. e R. I>. 7. P»ox 4. -Johnstown. Pa.: ; l Enon Valley, Pa. i V tukajšnji okolici je naselje-l.nih le malo število Slovencev. Ko-; " likor j«- meni znano, smo tukaj " štirje slovenski faruierji. Drugi I naseljenei so večina Amerikanci 'ali takozvani *" Pennsylvania - Dutch", potomci starih german-" vkih naseljencev. Pečamo se naj-";\*eč z živinorejo in mlekarstvom., II To je še najbolj dobička nosno.1 " Tudi žito dobro obr«»di. posebno 1 ako pognojiš z umetnim gnojem. ' tako da se š«- precej pridela. Kaj " vse pomaga, ko je pa vse tako ' drago, kar mora farmer kupiti. <"e " imaš pa kaj za prodati, pa ž«* ve- - rižnik gletla. da več dobička v žep " spravi, tako da nam ne ostane^ drugejja kot žuljaste roke. H Tukajšnja okolica je še precej i j prijetna. Kraj ni preveč hribovit, z tako da se zemlja lahko obdeluje.j - Podnebje je zdravo in dobra pit- - na voda. Zinio imamo tudi hudo. !i Snejra ni veliko, izraza pa dosti. - Najhujši mraz je bil a- februarju ! li.Zdai je že malo gorkejše. tako da i upamo, da bo prišla kmalu spo- - mlad. ko jo že tako željno pričali kujemo. i Farm je tukaj še dosti uapro--jdaj. samo precej so drage. Sto dollar je v za aker. pa tudi več. Težko a se kupi cenejše. t-1 Čez sedem let se zopet oglasim, i »i j Pozdrav vsem slov. farmerjem! -I Anthony Ciber. j e| R. F. D. 2.| o fNi treba sedem %let čakati, am-i a pak prej se oglasite. — Uredn.) K e Gallatin, P*. Iz vseh krajev berem dopise v e Glasu Naroda, samo iz naše našel-e bine nisem še dosedaj videl nobenega. zato sem se jaz namenil opi-o sati tukajšnje razmere, c Z delom napredujemo še precej K dobro. Čeravno imamo velike vo-r zičke in -delamo-tudi po-12 do -14 Moxham-Johnstown, Pa. Vedno naraščujoča draginja ži- i vil in drugih potrebščin ja postala -nekak predmet vsakdanjega raz- t motrivanja me razdelijo in potem liajd zo-: pet na lov. Te vrste lovi so jim; > najljubši na iuozenice, zlasti take. » ki ne razumejo aiigleško in o ka-. terih slutijo, da se ne bodo znali1 y obrniti s pritožbo do kake višje instance. j Poleg teh pijavk imamo v 1'enn-svlvaniji takozvani State Con-; stabulaiy. državni konstablerji ali po naše kozaki. Da bi jih vi-j j deli. to so vam junaki! Kadar je kje napovedan štrajk. so ti "gen-! j t let nan i'' takoj pri rokah. So n»*ke vrste divji lluni, ker so baje veil-' ^ tio v sedlu. Po moji misli so bili divji I lun i pravi angelji napram pennsylvanskim žandarjem. Kako brutalno nastopajo proti, "I občinstvu, se tu ne da popisati, j "j Videl sem osebno na Franklinu,' ko je koza k vdrl s konjem vred " v hišo ter mahal s krepeljcem p<» * ženski glavi samo zato, ker je uho-' "Iga žena premoga rja -štrajkarja '• mirno gledala njih pajacade s svo-pjjega porča. Kmalu potem sem bil ljuidi jaz deležen te milosti, baje j j samo zato. ker nisem hitreje sto-jpal. Občinskemu policaju v Frank-I linu se tudi ni nič bolje g«>dilo. j tudi on je moral hitreje stopati kot sineer običajno. Nič ni poma-i galo, ko je prijavil svoje dostojanstvo, dobil je odgovor: I don't j care what you are. you have to move, too! 'Kaj me briga, kaj ste. "i morate tudi naprej!) Ker so zve-"jsto opravljali vsa naročila o«l e. zati> so pftleg svojih stalnih ' | plač dobivali tudi še posebne kom-'»»pcnzacije «k.1 družbe. Družba je na (ta način imela na svoji strani mo-| .ročne varuhe in ker s«» isti držav-' ii ( ni. s.* jim s,-veda ni smel nobeden ••.vstavljati. Poleg tega je še naj--jl»-pša ta. da jih mora liiidstvo pla-n ; če vat i 1 ni»-iida zato. da jih prega-. j njajo v času štrajka i. ii In vendar se še vedno dobe t*| ljudje, ki pravijo, da je današnji j j-istem O. K. Naj le trdijo to, jaz , s,»in povsem diiigcga mnenja. Do-1 j stavim le še to: Dokler bo anieri-ški delavec trpel v svojih unijah j take voditelje kot naprimer Gom-pers in nekaj rdečenosih irskih bratcev, da mu bodo oni diktirali' in ga vodili, potem ne sme priča-kovati boljših časov. Volilni dan i- je isti trenutek., v katerem bil e ameriško delavstvo na mah o.bra-j v čunalo kaj lahko s tem korupira-; t- nim sistemom. Najprvo naj bi bila i n naloga delavstva poslati v posta-! [. voda je svoje poslance, in ker bij ^ bili isti lahko v veliki večini, po-! tem bi takih št raj kov sploh ne bilo treba, ker zakon bi ljadstvo j varoval vsakega izkoriščanja in nasilnosti; dokler se pa to ne zgodi. tudi vsi štrajki ne bodo nič pomagali. Zato. delavec, bodi so-~ lidaren z delavsko stranko, to je o-cijalistično. le edino ta ti bode t- koristila. " V našem okrožju se je začelo veliko zanimanje za kooperativne •- zadruge ined Slovenci. Kot znano, ' obstoji ena taka že par let in sicer "GLAS NARODA" HLOVINI AM BAIL V| __•wm* an* PvMltM by ■moo PUBLISHING OOMPin ^^yA y^1111 .........**UH1H ■KNKPIIC.Vf—mrm P«m» •« af (•» Corwrattsn and .........a« Abova Offldam ______m c*rtu*«bHpHmi yaarty W.O_ ____________Aaaartl—owwt aa aa<*aamant Orttor. Pri apnoianM kraja untaikor proalm«, 4a aa MM Mi — iUbJi _____XnHfw tiMBl a* bitr«J« najdemo n—lomlka-_ O LAI NAROOA ■ Barvan«« Him, Borou«h fa Manhattan. Maw Vara. M.V. __ ___ TabrMiwi Cortlandt IM Novi razvoji v Italiji? I'ororilo iz ltaiij«. ki j" mogoče dobro utemeljeno ali p.j tudi ne, napoveduje prihod >oeijalističuega ministrstva, kateremu bo načeloval Turati iu M<-tr v d<»glednem t"a?>u. Število štirideselili so-eijalistif-nih poslanec\ v italijanskem piirlamentu tekom vojnega časa je i!ar«^to pri volitvah zadnje jcM-ni tki 150. n notranje refor-loe ministrskega predsednika Nitti-ju v veliki meri izpodbile tla |*od njihovimi nogami. Soeijnlizem \ Italiji je predv-s- m boljševiški iu novi možj". ki 4o prišli v poslansko zbornico na podlagi zadnjih volitev, so prišli tjakaj / dcšj>eratnimi načrti ter velikanskimi programi, s pomočjo katerih naj bi s,, udcjstvilo miljeuij še prtnl preteklim Božičem. Nasveti starejših in bolj modrih soeijalistov ]»a so napotili te vročekrv-Iieže, da sU opustili svoj načrt, da insultirajo kralja ter napravijo življenje \ poslanski zbornici neznosno in razven par pretepov s j citmi, ki so se dogajuli otl časa tlo časa t;*r izmenjave laskavih naslovov, so se ti sociislisti obnašali zelo krotko. Kljub temu pa je še vedno ostal socijalui program in če se bliža liiiuisfrs*vo Tur;ili-ja /ot se namigava v brzojavki iz Milana, potem je laliko pričakovali velikega preobrata v soeijalnem življenju Italije. ioIiti<"iii revoluciji. Ce bi bila javnost prisiljena ugibati gbnle povzročitelja takega programa, razven z ozir»»m na varnštvo i»d strani poljedelskih skupin, bi padel sum prav b-hko na 11» vberta lloover-ja nli Franklin K. Lane-a. Državna kontrola poljedelstva bo seveda nekoliko bolj intenzivna kot pa je bilo potrebno v inkajnni deželi, a to je lahko pripisovati kra-.i'-vnim razmeram. Kaj ]>a je zunanja politika Tu rati-ja? Soglasno z isto avtoriteto je naslednja: \Vruii proti vojni. >|>lošno razoroženje. prosta pri--tanišea. splošen sprejem sistema proste trgovine, medna-] jodne udolnosti za izmenjavo Miro vin ter kolonijaltia re-j forma na temelju človečanske zadružne uprave. Dttma in v inoz insivn ni t«> nič drugega kot poostren liberalizem. ki jc zavzel oblike, ki so posebno prilagodeue sedanjim potrebam Italije. Poslanec Turati je veteran v italijaneskem jiarlame^-' t Iitiem življenju. Opazoval je »b-lovanje vlade skozi dolgo časa iu ve. kaj je mogoče storiti preko noči in kaj je nemogoče. Brez dvoma se bodo njegovi pristaši l i seile sedaj prvikrat v poslanski zbornici in ki no š»- vročekrvni, preobrazili na sličen način, kakorhitn. si bodo » abrali nekaj izkušen.) Njena dolžnost še ni dovršena. Hvala katerikoli M-st, prihaja le kaj nerada i/, ust njih scvraž-l ikov \ vojni. Vend«*- pa treba priznali, da je nemška vlada pri-j Merno nastopila, z o/:ioiu na napad-', katerim s«» bili zpostavl^m za-' mezuiški častniki, ki ininb- v Nemčiji v izvršen ju njih dolžnosti. Viada se ni le takoj iu primerno opravičila za te iztrrede. temveč so • '.'en avtorizirani zastopniki in pr-lUtavitelji tudi natančno iu ost roj * S-odili domoljubne surovine, ki vi onečastili -ame sebe ter š po-\ eČali težko hirV^j.^ ;;;:i«*r«> iio^i njih dežela. \* tem ožim je ^lotila nemška vlada svojo dolžuo>t. I*reo>taja pa s.* nekaj, kar nuu-a »toriti nemška vlada. namreč uveljavljen je ns;x*šnih iwiredb. da prepreči obnovitev lakih zločinov ter k;-zno-v a u je nu»ž. ki so ze v*daj kriv i t k i ti izgredov. To bi redilo zadevo na zadovoljiv ua- in. k.4411 ker ima \-.ika dežela svoje domoljubu«* >u-i"\iu»*. s* Uhko taki izgredi j»ripete v vsaki deželi in nobena (b-žela *>» ne more privoščiti. »Ia hi smatral-* take izgr»Mle kot nepopravljive kriviee. V Nemčiji pa i m« in sni t i ran je ali žaljenje inozemeev. ki so po le» teca še oficijelni zastopniki zaveznikov, dodatno resnost, kajti ti izgredi kažejo pomanjkanje kesa za krivice, storjene v preteklosti ter trdni sklep, da h- take krivice zopet \ prizori ob prvi in najboljši priliki, ki bi so nudila Nemčiji v bodočem času. Kot rečeno, mora nemška vlada storiti svoje korake, da prepreči ponovitev takiii izgredov. Italiji nobenega zakona za ločitev zakona, a sodišče na Rtki je uporabilo avstrijsko postavo v imenu italijanskega kralja v zadevi grofa Alvarez de Toledo in njegove zene grofice Erminje del-la Torrel. Oba sta doma iz Napo-Ua. [ DAVEK NA DOHODKE SAMCEV. Pariz, Francija. 12. marca. — Finančni komitej poslanske zbor-j nice je odobril predlog, da se naloži dodatni davek desetih odstotkov na dohodke samcev. (Kako to? Samci imajo vendar večje izdatke kot pa oženjeni?) ! V DOBI DEMOKRACIJE Rim, Italija, 1^. marca. — Kraljevski dekret, ki je bil izdan včeraj, izjavlja, da bo 14. marce na-, rodni praznik v proslavo stoletnice rojstva kralja Viktorja Ema-uuela H., starega očeta sedanje | ga kralja. V IMENU ITAUAN8KEGA KRALJA! v i Rim, Italija, 12. marca. — Prvikrat v zgodovini je bita izdam* razsodba glede ' ločitve zakona v imena italijanskega kralja na nekem »odišeu na Reki. Ker ni v GLAS NARODA 15 MARCA 1920 Fiiški članek iz staro* I krajskega lista g ^BttsaSj^MiiiBS^ill^ EuSHK! HBfcK!, " F'" "'^'"'"'lilWIiiiS^ Za demokracijo. Samonikla politična zgodovina moderne Slovenije se je /ačela v znamenju boja za demokratično misel. Po dobi taborov iu vlade malomeščanskega liberalizma. ki .je vodil ozkosrčno lokalno iu osebno politiko, je šla Krekova generacija meti IjmKke množice, jih du-seVno dvignila, se postavili« na čelo kmetskim in delavskim ma^am IU jill vodila v težko, a lepo borbo: V. boj za politično moč ljudstva, za demokracijo. Ni biio lahko rušiti starih nazorov <• nacionalizmu, ki se je izživel v vesc Ijačenju in pri ginljivili govorili Ni bilo lahko, privzgojiti širokim ljudskim plastem novo pojmovanje: zavesi, da je naš nacionalizem delo za dobrobit človeške dntžbe v onem odseku zemeljske krosiljo. kjer bivajo .1 turostovaui. ideja deiu'ikra-e»ie je šla svojo zmagovito pot: V p rab se j«, zrušila trdnjava reakcije. purgcrska iu klečeplazna kasta slovenskih liberalcev j,- razpršila. sJmoireno in podrobno orgaiiizatorično delo na polju kulture. gospodarstva in poi'tike je doseglo svoj eilj : Slovenci siiio pole<_' Cehov najbolj organi; .rana demokratična enota. Odločbe o nas samih so prešle i;; roke sovražne avstrijske vlade v naše roke. Postali smo nosile! jugoslovanske državne ideje in slu venska demokracija, zjcklenela in preizkušena v dvajsetletni bor b'- bi morala biti vogelni kamen demokratične Jugoslavije. Krekov iod je podrl plot okrog ljubljanskega barja, delal j- na to. da j »ude jo meje Slovenije, ker je upal. in z njim eel narod: V svobodni narodni državi bo'ljudstvo imelo politično moč v rokah, vla-dala bo demokracija. Iu zavladala je • demokracija *\ Isti ljudje, ki so vodili lela- 1!M)7 j boj zoper osnovno poitično pravieo ljudstva, zoper splošno in ena | 'vii volilno pravieo. ki s-o z vsemi silami skušali diskreditirati zadružno organizacijo in .smešiti naporno kulturno delo Krekovih pio-i ti'rjev. — isti ljudje so danes duševni voditelj -I. I>. S., ki ima že pol leta vlado v rokan. Kaj je bilo pričakovati od teh mož.' Načela i njih stranke so sicer lepo demokratsko frizirana. A načela realizirajo ljudje in ti morje, katerih preteklost je izpolnjena z l ojen. ;proti demokraciji, ni;,o duševno dorastli nalogi, uresničili povsod princip demokracije. To so s svojim delom dokazali. Potisnili >o ljudstvo oh • tran. ukinili ustavne sloboščhie. sedli vi-oko na diktatorski stol in začeli izdajati naredbe: Nazadnjaški volilu red krade stotisočrim jturoslo Vanskim državljanom volilno pravico: valutna reforma grozi uničiti nešteto malih eksistenc; sistematično se zastruplja ves upravni |sistem, in vse zdravo uradiiištvo s korupcijo. In pri vsem tem še laž-I njiva poza vlade studii liberalnih reakcijonarjev. Mislijo, da stoje j visoko nad črno maso ljudstva ili tla vrše zgodovinsko poslanstvo. ■ ei- mu z nasiljem, grožnjami in žamlarji skušajo ubiti svoj«' n.izad*-•injaške misli v glavo. V svoji domišljavosti so uverjeni. da je njih naloga, s silo dvi- 'gniti ljudstvo iz nižin k sebi. mesto da bi stopili med delavni narod. * i <» - i . . 'Jv cigar zdravi zavest: m pameti leži resnična volja ljudstva, ki bi "jmorala biti tudi volja države. i pa vzamemo vpoštev nevrjetno 'visoke življenske stroške ter sorazmerno majhno plačo za napor-j no delo. potem moramo priti do zaključkada delavce .ne postopa jzad enar. katerega dobi. Število j ameriških luiljonarjev se tekomj (vojne ni zastonj potrojilo., _:_ i varjajo, da ni narazpolago vozov, j Produkcijo pa manjšajo, da bi lahko računali več za premog. Isto. J velja glede drugih industrij. Kdor' j je kedaj delal v jeklarnah. topil-1 | u'cah 111 drugih sličnili napravah! iter zaslužil na teden kvečjein 25j | dolarjev, ta ve, di je za denar, Ikfctereara jc dobil dosti storil. Ce I i * Novice iz Slovenije Zaradi grožnje s požigom — eno'11 leto. j1 Ljubljansko deželno sodišče je '' obsodilo berača, starca brez desne '' roke. Janeza Ur h a na eno leto ječe. ker je grozil posestnikom v n Cerkljah s požigom. Janez l"rh je že pred tremi leti prestal 11 let v ječe zaradi požiga. «' T * Nesreča. j v. V Wolfovi ulici v Ljubljani sta>v se splavila dva vojaška vprežeuajč konja. V divjem diru sta povozila;, delavca Ignacija Plevela, stanu-J jočega v Karunovi ulici štev. 8.<, Plevel je zadobil znatne telesne!, poškodbe. Odpeljali so ga v de-jj želuo bolnišnico. : - ( Tatvina v Ljubljani. 1200 sladkornili izkaznic je bilojl ukradenih v 1'čiteljski tiskarni, ji Imenovanje. f Poslanec SLS dr. Ivan Schvve-gcl. bivši avstro-ogrski generalni konzul v Ameriki, doma z Gorenj- ( skega. je bil te dni imenovan za . načelnika v ministrstvu trgovine! in industrije. Konec pustne sezone v Ljubljani. ) Pustna sezona je končana. Po- ^ licija je za pustno veselje izdala j okoli dovolilnic čez policijsko uro za razne plese, maškerade in ' j druge društvene prireditve. j katerim je bilo izdano dovoljenje j' ■do 4. ure zjutraj. Incidentov nia-j i lih in večjih je bilo polno. Navse- ! zgodaj zjutraj je strašil po Polja-'nah divji vrag 4'Mefisto'* v vsej svoji krasoti. I*rikolovratil jc celo na Vodnikov trg. Tu so ga aretirali iu na policiji je prejel 40 K zaslužene premije. Na pondeljek so v neki dvorani razbili starel gosli. Muzikant j»* silno plakat za goslimi. i Poroka. Poi*očiI se je Fr. Hartman. dež. } rač. oficijal. j. Heli Zimsteinovo Če se ubije pes. ? Alojzij Perme iz Godiča se je i šel prepirat k Žagarjevim. ker jc " sumil, da so mu ubili psa. France Žagar je Permeta udaril s tolkali čem. — Prvomestnik Vedernjak S priči Perinetu: "Kako je Žagar M napravil s tolkačem?" — "En ® park rat me je udaril, da sem se ' onesvestil in se je pričela noga gnojiti." — i£Aii ste pajčevino e,'gori dajali?" — "Ne. Rana se je 11 j zacelila v enem mesecu/* — Prvo-mestnik: "No, če bi mene kdo s tolkačem tako udaril, kakor vas, bi se ne onesvestil, d asi nisem tako močan, kakor ste vi." Žagarju 1 i je prisodilo sodišče teden zapora. Ker je skrivala sina deserter ja, | jc prisodilo deželno sodišče 1 jub-u ljansko Ivani H. iz Lož pri Šon-k eurju dva meseca strogega zapo-u ra. Njenemu sinu dezerterju je t- prisodila vojaška »odnija 10 mesecev ječe. Umor na Golovcu. [Z i ■' • . i Morilec dijaka liud inc. učite-j liŠčnik Mirko Perko. je priznal ^ nov greh. vsled katerega bo del ^ razprave pred poroto tajen. Kdor n je pazuo zasledoval poročila časo- £ pisov o umoru na CJoloveu. se je _ gotovo čudil, zakaj je šofer Kole- Z' ša tako uslužno preskrbel Perku smrtnonevarni strup strihnin, za katerega nakup si je na ljubljanskem rotovžu prav lahko pridobil dovolilnico. Policijski preiskoval-^ j ni komisar g. Jožef Uabe je že v ^ j nedeljo pred prvim zaslišanjem . ; Perko slutil, za ka.i da gre. ker je 'j jKolesa veliko občeval z mladimi i fanti; vendar pri prvem zasliša- V jnju ni silil v morilca, da mu od-j krije tudi razmere d<> Kolcše. V » pondeljek je zaslišaval dopoldne g. Halje Hudinovega očeta in dru- ^ ge sorodnike nesrečne Perko ve žrtve, popoldne je pa zopet zaslišaval Perka. In nesrečni morilec je odkril nov greh, katerega jc zagrt-šil. iu povedal, da sa je za- j~ peljal šofer Koleša. ki se mu je ^ i približal in se seznanil ž njim v _ j i Sclenburgovi ulici, ga nato vcc-". . krat vodil v razne gostilne in kjr- . j varne, ga napajal z vinom in žga-' l i njem ter delal ž njiui zločine, ka-, tere prepovedujejo razni paragra j , ti kazenske postave. Medtem, ko ^ . j je preiskovalni komisar še zašli- ^ Šaval morilca Perka. so že hiteli -j i ( detektivi po Kolešo. kateremu je L j | g. Habe povedal, kai- je izpovedal|-( j Perko. Koleša. ki je imel žebelj v^ .jrokah, je p*ebledel. krčevito je ti-i. | j šeal žebelj in si ga potisnil v no-j ( ,go. nato je pa rekel, da je. iz- ^ vzeliLŠi ene reči. vse resnično, kar ; 3 j je izpovedal Perko. Koleši je na- ^ 1 to preiskovalni komisar g. Habe a 1 napovedal, da je v imenu zakona; ( l* aretiran in ga j«' odposlal v poli- ( '"icijske zapore. V torek 17. februarja je zaslišaval g. Habe Perka in Kolešo v -[policijskih zaporih. Med zaslišanj van jem je prišel v justično palačo, e Perko v oče. Nesrečni je glas-a no plakal. ko je korakal po hod-e nikih novega Žabjeka. Jn ko je r zagledal v priprosti zasliševalni a sobi svojega sina. je plakajoČ kli-' k| f*al: "Sina morilca moram objeti, e in poljubiti." Ljubeče očetovsko; ). j srce ni moglo umevati, zakaj da' j. | je sin tako zabredel, saj je prosil j j gospodarja, pri katerem je Mirko: ^ j stanoval, da naj sina strogo nad-j zoruje. Ko je pa oče odšel in so! ti sina inorilea odpeljali v zapore J i nazaj, se je do tovarišev v zaporu i L ; obnašal popolnoma prostodušno, ,e ■ se smejal, sc šalil iu zabaval ž nji-a~[mi: očetova žalost na izgu-bljene-^"iga sina ni čisto nič učinkovala. a-! Policijska preiskava v zadevi« ^ ! Perko-Kole«a se nadaljuje. \ la' Okraden vojak. i!J V nekem zakotnem prenočišču H Pred Škofijo je bil okraden vojak r" Zidarič iz Tetrinja. Odnesdi so mu 'i- nahrbtnik perila, obleke in suk-Lo njo. Vrednost do 3000 kron. Dragocena Tonika. | Dolžnosti, ki jih ima opravljati želodec in ves prebavni E sistem, so večkrat težke ter puščajo telesne dele v osla"be- H lem položaju.-Trpeči hrepeni po toniki, po zdravilu, ki bi H ga ne le oživelo, pač pa tudi ohranilo njegove prebavne 8h organa, delujoče soglasno z naravnimi postavami. Ce se K ga je uporabljalo dovolj zgodaj, je bil v takih slučajih ja- B ko pripraven H SEVERA'S I ESORKA I fprej znan pod imenom Severov Želodčni Grenčee) ki je H i zboren želodčni mirilec dobra odvajalna tonika. katere pri- H poročajo za cslabele, stare in okrevajoče ljudi. Njegove M zdravilne sestavine ga napravijajo kot zaupno zdravilo fl Pri zdravljenju zaprtja, neprebave. dispepsije, izgube te- H ka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. Pos- E kušajl-1 steklenico tega zdravila d^ues. Cena 7"> in .^L.^O, B davek o ali (> centov. Prodajajo ga vsi lekarnarji. p W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa | naokrog. Nadaljni predlog je, naj | se ve večji mer inadomesti ljudi I s stroji. Resnica je, da bo treba u- J vesti več strojev, a to je mogoče fi storiti le polagoma, v teku let ter I ni mogoče tega pospešiti na tak j način, da bi predstavljalo odpo- fl moč v sedanji stiski. | Jaz osebno sem prepričan, da j s je le ena pot, kako odpomoei po- ^ I manjkanju neizurjnega dela in ta , s je — pospešiti priseljevanje ter I prepričati zunaj rojene, ki so se-j | daj tukaj, tla je Amerika najbolj- I ša dežela na svetu, da se živi v C nj**j ter dela. Sum je padel ua zu-. I naj rojene v tej deželi radi revo- j I lneijouarnih aktivnosti nekate- [ I rili med njimi. vendar pa sem| j prepričan, dan imajo zunaj roje- 1 ni. s prenetljivo majhnimi izje- I mami, nobene želje, da bi motili I obstoječi reti stvari. 1 Naša imigracijska politilia bi 1 morala biti taka. da bi odgovar-| ! jala i>otrebam ameriške industri-j j je. To vprašanje bi ne smelo ime- ! ti nobenega stika s politiko. No- j btnih uslug bi se ne smelo kazati j niti kapitalu, niti delu. Ta politi- -ka bi morala poslovati na znan- v si ve nem in izbornem temelju ter l1 bi morala temeljiti na proučeva-il; i n ju potreb dežele. Te vrste* pri- v seljeniško j»oltiko zagovarja se-!j daj več kot 450 vodilnih industri-|ii jjelnih naprav potom Interracial11< ( ouneil. ki širi amerikanizem inedld I zunaj rojenimi ter skuša uvelja-Jk j viti boljše odnošaje med zunaj ro-j< nimi telavci ter njih deloda-j ! julci. j Ta politika vključuje tudi eeli jiurod obsegajoi-i načrt za spre-, j jem, razdelitev in asimilacijo pri-scljencev. Mesto da se dovoli pri-j stljencem. da se nastanijo med j svopimi lastnimi ljudmi, kar ima t] za posledico, da prevladuje ene r element v tem mesto glede števi- j lb. in upliva ter drugi v drugem, j bi bilo treba naše priseljevanje : obrniti, kjerkoli bi priseljenci lah- š :ko najboljše služili razvoju deže- s ! le. V Canadi jc naprimer pripust ^ priseljenca odvisen od njegovega s privoljenja, da gre v oni del de-i^ žele. kjer se ga najbolj potre-|r buje. j J Amerika ima obširne pokraji-|^ ne, katere bi biio treba obdelati,! ^ da se poveča dobavo živil za na-i i 1 (rod. Ima farme, katere se obde-j^ luje le deloma, ker manjka polje- j dclskih delavcev ter ima industri j, je, ki so resno ogrožene vsled po-i, manjkanja delavske moči. Take ; okoliščine in potrebe bi morale ; določiti našo narodno politiko gle- j de priseljevanja. j Vsaki dan postaja zahteva ame- j liške industrije po novi možki ] I sUi in produkciji nnjnejša. Ta J industrija potrebuje delavcev, 1 izurjenih in neizurjenili. Potre-!1 buje več dela in boljšega dela od j' mož, ki so že na delu. Te stvari pa niso le izključno i1 j briga industrije same. Ravno se-(-daj vidimo največja mesta v de-j II želi, razkopana v sneg ter brez po-j" i moči, ker ne morejo dobiti dosti j : delavcev, da bi izčistili cešte. O-i iziimo se na železnice, ki so komaj j v stanu izvesti svoj vzdrževalni! "jprogram radi pomanjkanja dela.| r (Delavci na tračnicah ali tako-j zvani section hands, so dobivali • Še do pred kratkim po cgla dva dolarja na ilan za naporno tlelo v 1 vsakem vremenu. Stanovati so mo-, * rali kot prasci v smradljivih kur-" uikih.) To so razmere, ki so briga vsa-j e! kega* človeka. Spadajo med osnov-1 - nt programe te rekonstrlkeijske - dobe. Mi se ne moremo vrniti na - normalno podlago, dokler se ne reši vseli teh problemov in sicer e na zadovoljiv način. Dokler pa e steli problemov ne reši bo težak; ajčas za meriške industrije, ki tri>e j - zr sedaj vsled zmanjšanega napo-| ra mož, ki so zaposleni ter po-i manjkanja, mož. katerih je treba, i v de. se opravi ameriško industrijo j Li zopet na višek uspešnosti. (Dosti je res, kar piše bogati j gospod, posebno kar se tiče prise-u ljevanja. Ne pove pa. zakaj se! vračajo ljudje v stari kraj in za-v kaj so počasni pri delu. Ta po-ie časnost pa je tudi le navidezna, kajti povsod je dosti plačanih a priganjačev, ki gledajo na to, da >i človek ne spi pri delu. Naši ro-i-jjaki nam sami pišejo, da bi radi i- delali, če bi le bilo dela ter bi bili v zii n j primerno plačani. Premogar-io jI pravijo naprimer, da so prisili za denar, katerega dobi. Števil« —ggge==ji......l..-.---1 r1 M1"™ ...... .,, aaegSBg Ali je ameriški delavec izgubil voljo do dela? « q i Piše William H. Barr. .9 i - javnost oeividuo povsem mirno, ono javnost, ki ■ mora plačat* račun. l'e zahteve služijo le v nadaljni dokaz zmedenosti, ki je posledica vojne. Ta zmedenost se bo mogoče končala in stvari se bodo vrnile ra/.Hj na normalno stališče. Ameriška indtistr ja pa ni gle»le tega tako optimistična.. Je pa še nadaljil« stvar, ki tlela izgled vse preje kot rožnat. To je zmanjšanje produktivnega i.apoia ob eeli črti. — produktivnega napora I pesamezneva delavea To ni 1- popuščanje pri delu. ki predstavljat reakcijo proti naporom vojne. Ola prikazen je preje posledic* ne-j kega duševne«;.» stun.ia kot pa posledica organiziranega napora, daj se napravi prodnkeiio bolj počasno. To stanje je tlus. slovno. ne pa fizično ali telesno. To ni \ pra-1 sinje večje plače t e * krajših ur. čeprav smo skoro vsaki dan i»riča.l da se M xahtcva. le l,i bilo tako. bi sc delavci lotili svojega dela z' lormalno unemo iu / \ almost jo, potem kt> bi se na zadovoljiv načini /nbrstilo it j 11t zahtev in. Povedana plača in krajše ure ne predstav-; l.iajo več btHiri'a k povečani produkciji. Povprečni delavf ne izviši svojega povprečnega dneviicg.i de-! In. Starotlavne itleje o prizadevanju iu varčevanju niso več veljav-j i e Ali je vojna odgovorna tudi za to? Ali je dejstvo, da uho šli skozi krizo, v kateri je bila usoda narodov na tehtnici, uničilo tudi naš, s i ari smisel /a vrednosti ter ustvarilo stanje, da se ljudje malo bri-irajo za svoje delo iu še manj glede naporov, katere polagajo v to delo? Po mojih mislih trpi ameriška industrija veliko manj vsled u-j činkov boljšcviških delavnosti ter l. \V. \V. propagande kot pa vsled i tejra čudnega dtii«*vuej-a sliinja |»»«\i>rečnepa delavca. Koueeno pa je to ista stvar. Potrebujemo vsled tega duševne, ne pa telesne rekonstrukcije. Želja, dn s » živi brez dela ali s tako malim delom kot mogoče, jc najbrž večja i cvarnost za našo deželo kot pa boljševizem. Niti kongres, niti iust»čni department ne more1 r"isiliti človeka, da bi delal, če noče. Kongres in justičul departn. nt morata nasto-i piti I e proti skupinam ljudi, ki zagovarjajo strmoglavi jen je a meri-j škili institucij s silo. Neko poročilo M< rchanis Ass. v New Vorku navaja slučaje, ki k a žejo, kako so se produktivni napori povprečnega delavca skrčili i.a vznemirja jot" način Neki izdelovalec ur je sporočil, da -e je vsled i.evoljiM»sti iu neuspesnc.sti dela individualna produkcija skrčila za 1." odstotkov v dobi, v kateri ^e je plače zvišalo za 100 odstotkov, ti lede zmanjšane produkcije je pred kratkim izjavil neki veleindu-sirijalec: Pred letom 1**14 jt- naša i vomica obratovala ua temelju de-sclnnmega dela ter proizvedla lia uro nekako 10 odstotkov več kot proizvede danes ua rro na temelju deveturnega dneva z de set urno plačo. Neieotovost d- la je eden najhujših problemov, s katerimi se moramo pečati. '/. drugimi besedami hočejo delavci, ki prosijo za delo, špecijalizirano ilelo. kjer b»»do tlobili veliko plačo ob najmanjšem naporu. Neki izdelovalec je skrčil delavne ure od .">4 na 40 ur na t od en. kar predstavlja nekoliko manj kot deset odstotkov skrčenja. Pro-tiukeija na moža pa i<' v istem času padla za 80 odstotkov. V dveh izmeti velikih mest v deželi je tisoč in petsto do 2-300 i . vadtiih opek. pol »ž« nih v /i»1. na dan predstavljajo preje dobro »1» lo zidarja za en ian. Danes pa je nemogoče dobiti od zidarja v spričo istih i*ogojev v»č k»>t ,"»0(1 do 1000 opek. Vlom v Trbovljah. | Neznani vlomilca so vlomili vis* [barako Alojzija iu Henrika Kam-j j n i kar ja v Vodah, Trbovlje. Odne-j sli **o blaga v vrednosti 5627 K. s Ker je kradel denar, u je prisodilo deželno sodišče Francu Majdiču iz Kiselce pri Zagorju 11 4 mesece težke ječe. s Puškarska obrt v Borovljah gre veliki opasnosti nasproti, ker * ji je začel primanjkovati za obrt . potrebni material. Vsled tega bij' hib. potrebno, da se stare vojaiskej puške oddajo zadrugi puškarjevi1 ;v Borovljah, v kateri rabijo cevi'^ j za lovske puške. Tam sc cevi po-j ipolnoma preustrojijo in se rabijo za puške z gladkimi cevmi. Nadalje bi trebalo: 1. da se omilijo na-redle za prodajo orožja in muni-J eije; 2. da sc zopet dopustijo privatna t. j. trgovska skladišča za. prodajo smodnika: 3. da se naba-j! . va smodnika, orožja in municijej t| posameznim lovcem in lovskim; ; društvom omeji na dovoljenje političnih oblasti. V tej zadevi so ]>t»-islanei Jugoslovanskega kluba te dni intervenirali pri vojnem mi-nistrstu. Umrli so v Ljubljani: Marija Cotman, občinska ubo- > ga. SO let. 2 Antonija Goršič. delavka. 26 ; let. Frančiška Kožanc. tesar jeva že-c ua. 57 let. r Hožeua Ivančič. hči davčnega] ! upravitelja, 3 leta in pol. ■ p Marija Okom, žena policijske-j ga sluge, 48 let. { o Marija lic. hiralka-kočariea. 82i e let. ; Peter Pcrkon. begunce. 73 let.I s Valentin Flandcr. mestni dela-' vec. 60 let. j Ivana Borštnar. posestuica. 51' u let. i. Valentin Klešnik, užitkar. 64 let. Ana Nabernik. žena umirovlje-i- nega magistratnega oficijanta. 62 i- let. >- Edvard Kontel. železničarjev e sin. 16 mesecev*. Silva Kovačič. ključavničar jeva hči, 16 dai. , Marija Zdešar. rejenka, 8 ine- Isecev. Josip lJiteiic. zasebnik, 82 let Alojzij Ivanetič, rcjencc. 1 nn-sec. Vida Ccrk. posestuikuva hči. 2 uri. ISoris Kovič, sin krojaškega pomočnika, 14 dni. Rajko Nachtigal. sin vseučili-škega profesorja, ti let. Jerica Mlckuž. zasebuica, 68 let. Josip Seiuerad. mestni ubožce 54 let. j Marija Vokal. hči delavca. :> I mesece. i Fran Poljanee. postrešček. 71 j let. ! Valentin Scagnetti. arhitekt mestni stavbenik, tovarnar itd. Anton Šare. hlapce. 68 let. I Kmečka fanta tatova. "Kaj vam pa jc, ali morda ni-jste celo noč spali 1" js vprašal pr-J vouiestnik na pepeluično sredo oh-j toženca J. Lenarčiča, ki je prišel s svojim tovarišem Francem (Jantarjem v razpravno dvorano de-; želne sodnije v Ljubljani. *'Ob enajstih sem šel spat", odgovori Lenarčič, ki je izgledal precej za-vpano. Gantar in Lenarčič sta vzela JakoŠku nekaj obleke in dve svinjski koži. Sodišče je prisodil'« vsakemu 3 mesece težke ječe. — . "Krasti jima ni bilo potrebni« kmečka fanta st;v. v bedi nista hira". pripomni prvomestnik, ki ju je tudi vprašal, zakaj st% kradla, in ko sta odgovorila, i(da sta mi-{slila. da gre za vojaško blago" je pripomnil: "Ali sta vidva od vlade poslana, da hodita po tujih J hi šah V 2I I Vzorni ode j je France Kastelie iz Gobnika pri Litiji. Kradel je s svojim sinom j Feliksom vse. kar mu je prišlo * pod roko: vino. posodo, gospodarsko orodje, »»bleko itd. Ko so ga orožniki prijeli, je pa trdil, da ga je sin France pregovoril, da ,naj krade ž njim. nakar so prijeli tudi sina. ki je pa povedal, da je na očetovo povelje kradel, v • Radi vlačuganja fclsn v Ljubljani zaprli Frančišku , Bernik in Rozalijo Falen, 'ii'iljonov dolarjev, katere so iz-j dali delodajalci, da iztrgajo dru«r drnjre-tnu delavce iz rok. ( Na polju strokovno ueizurjeue-gu tlela je pt>nianjkanje delavcev prav posebno občutljivo. Pretežni tlel neizurjeuega »lela v tej deželi opravijo zunaj rojeni delavci V teku zadnjih petih let ni biio praktično nikake i migracije j sl< n i kakega priseljevanja. Statistike kažejo, da smo izgubili tekom te dobe nekako štiri milijone priseljencev. Na stotine tiso-čev zunaj rojenih delavcev pa se j« vruik) v domače dežele izza skle initve premirja. Več kot miljon ' nadaljnih bo odpotovalo, kakor- t hitro bodo to dovoljevale raz-i .'mere glede potnih listov, soglas-■no s priseljeniškimi oblastmi v , I New Vorku. Isti uradniki pa tudi 11 i/javljajo, da bo znašalo priselje-. j vanje tekom leta 1920 le eno tre-tino priseljevanja pred izbruhom i vojne. i Kakšna pa naj bi bila rešitev - tega problema? Pred kratkim je - bil v nekem listu stavljen predlog, > raj se pomanjkanje osnovnega - dela izpolni s tem, da se privabi - ra polje dela več tu rojenih Ame-i rikaneev. Amerikanci so ponava- - dl strokovno izurjeni delavci, a v i sedanjem času ni dosti strokovno t izurjenih delavcev, da bi hodili A. J. County, podpredmdnik'i Pennsylvania železnice je pred! < kratkim ugotovil, tla znaša in no- < žma dela ptjsameznetrn delavca v j th liivnieah železnice manj kot', š« sttlcset tnUlotkov množine dela j preti vojno. ( — To zmanjšanje, — je poj a k- ; nil County, —- je pripisovali ne- i uspešnosti tlela, skrčenju del-ivne-gu dneva od desetih ua osem ur , ter opravi tlela od kosa. Vsled;; tega je treba sedaj desetih mož. ! iia opravijo delo. katero je izvršilo pred vojno šest mož. i T\ornice, predilnice in rovi so morali najti nov temelj pri zapo-j si euju mož. Večje skupine dela v*, cev so zaposlene, da opravijo de-J 10. katero so opravile pred vojno j manjše skupine. Radi zmanjšane-: ga standarda produkcije je treba j od sto do 120 mož, da opravijo j delo, katero je izvršilo v normal-j liili časih devetdeset mož. Skoro nemogoče pa je dobiti te dodatno delo. Povsod je dosti dela, a kje so možje, da ga opra-> vi jo? Nikako pretiravanje ni reči. da je najti najmanj eno delo 11. pol za vsakega človeka, ki hoče delati. Ceni se. da so delodajalci tekom preteklega leta izdali več kot trideset milijonov dolarjev za oglase, v katerih so iskali »omoč. Pomislite na to! Trideset QLAE NARODA IS MABCA 1980 mmmmmmmm am^mmmmmmmtmmmmmmmmmrnm^ Gosulich Line Direktna pot n GrSko in t Trst Parnih Argentina Hylaja ^tmlkl od plujejo od pomola 7. e» vtnolju 41. ulic«. So. Brooklyn Za cono In tfruoo Informacijo ee obrnlta na PHELPS BROTHERS & GO. Paaeenoer Department 4 Weat Btral New I«rfc Rad hi izvedel, kje se nahaja JOŽEF MOD1C, podomače Kugelj i/. Markovea pri Ložu. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani. ali naj se pa sam javi. Išče ga njegove žene brat iz (•rakovega pri Cerknici. Poročati mu imam neke važne stvari i7. starega kraja. — Jernej Zni-daršič, 8 Maple Way, lJraddork, Pa. (L'i-17—3) Dr. Koler novnna zdravnik 955 Liberty Ave Pittsburgh, Pa. Bliu Pimjltiiii Stati« aAHk Dr. Koler Je naj- ^^^^^ Btarejil alovenski \ zdravnik. Specia- /f. v Pittsburgh u. J> ki Ima 28-letnu ^^AJk «4 prakso v zUrmljn | nju viMih niuAkiti bolezni. ZaatruDlJenJe kr "j ^^HB^fcl^^^ vi zdravi s ela-; sovltem S9«. ki fta Je Izume I dr. prof. Erlich. fe imate mozolje ali men ur -•j f-kr xpy telesu v crlu, izpadanje las. ,' bolečin«; v kosteh, pridite in izdslil i vam bom kri. Ne čakajte, ker ta. bo 1 lexen ee naleze. I Vse moftke bolezen! zdravim po o-, kraj Sani metodi. Kakor hitro opazite 2 da vam prenehtije zdravje, ne čakaj ' te. temveč pridite In Jaz vam ga bom j zopet povrnil. I Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacij". Bolezni mehurja, kl povzročajo bn , t»ine v križu in hrbtu ln vtasih tudi pri pufičanju vode. ozdravim a gotovostjo. 1 Hpvinallzem. trganje, bolečine n tektine. srbečice. Skrote In drug" fc"-ine bolezni, ki nastanejo vsled M*» krvi. ozdravim v kratkem času z i i potrebno le4atL Uradne ure: vsak dan od ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od S. zjutraj do f.. Dopoldne: ob nedeljah od 1 zjutraj do S. popoldne. > ~ 1 L Začimbe, zelišča in najrazno^rst-> aejia i! domača zdravila »I ; katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR a P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. »i ___—. a Dr. MOY je uspešno ozdravil na* l" duho, božjast, ataksijo. vodeni oo tree, jetra, ledid r^^gSgvjtn ieioddne bole. ^^^H čina aa čndežea ^^^^^ n-ičin. Bolečine . V ^ sj ttrebuhu, v pnth, yP _ J teklina, revmatt A »o?411. to ali križu; o-sem, koine boles ni, izpuščaje, ogrce. Možke aH - ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v naj-krajšem času in po najnižji ceni Uradna ura: ob delavnikih od t. dop.doi C pop. Ob nedeljah ln praznikih: od I. dop "l,*Dr, JIN FUEY MOY i 311 tmt Stmt HTTSBUB6H, H. BBHBWWBW U. S. Shipping Board POTNIŠKA SLJZBA | Dikrektna zveza z Dubrovnikom (Oravoso) m Trstov 88 "SUSQUEHANNA" 23. marca 1920 Cena za tretji razred: Do Trata <100. — Do Dubrovnika »125. Poleg tega S5. vojnega davka. j Velike kabine v tretjem razredu, kjer ae ' lahko vozijo družine, brez naoaijnlh posebnih stroikov. Phelps Bros. & Co. Generalni zastopnik ' 4 WEST STREET NEW YORK wywuvwdv^, ----j ŽENITNA PONUDBA. Slovenska dekleta, katera se že-jli liiožiti. zdaj je prilika. Jaz sem ; fant star M3 let in sem pripravljen. pa tukaj ni slovenskih deklet. Katera bo vpoštevala ta nglas. naj pošlje sliko s pismom na ta-le naslov: Frank Drah. Box 114. Smithon, Pa. (13-15—3) Rad bi izvedel za mojega brata JOSIPA FINK. doma iz Meni- -1 ške vasi, pošta Toplice, Jugoslavia. Pred enim letom se je nahajal v Taft. CaL Takrat sem 1 dobil zadnje pismo od njega in potem se mi ni več oglasil. Rada bi izvedela mati iz starega kraja, ee je še živ ali mrtev. Ako • kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj se mi sam oglasi. — John Fink, Box 204, Mt. Clare, W. Va. i (15-17—3) 1 Rad bi izvedel za svojega bratran-ea HENRY POKLAR, doma iz Podgaj pri Ilirski Bistrici, No-t ' tranjsko. Pred letom je bival V| Norwich, Pa., od takrat ne vem > zanj. Pri meni ima pismo iz sta ' rega kraja, v katerem je več važnih stvari zanj. Zato prosim J eenjene rojake,, ee kateri ve za i njegov naslov, da mi ga naznani. ali ee pa sam čita te vrstice, naj se oglasi svojemu bratran-. • cu: Mike Poklar, 6205 Bonna Avenue, Cleveland. Ohio. (13-15^—3) DVA USLUŽBENCA _ potrebujem l»roti takojšnjemu j vstopu: eden bi opravljal delo ekspedieije pri listu, drugi pa za a pisarno in hoditi po opravkih. e Znati morata slovensko in dobro' tudi vsaj za enega angleško. Slu-j j žba je stalna, plača po dogovoru in tudi ako se skače sposobnega; r;za povijanje. FRANK SAKSKK. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. OGLASI NAJ SE ANTON KOMPOŠ; iSče ga sestra . Marija Kompoš. Rateee št. 35. Ju-; . goslavia. — Nadalje naj se oglasi '' tudi OLGA SCOGNA: pri nas ima pismo od Spedike Piaeenti iz Ri- • ma,Italia. j Upravnistvo Glas Naroda. POTREBUJEMO v 150 drvarjev za delati drva za ke-j mikali je. S 1. marcem 1920 plara-.Jmo $2.50 za klaftro. Kdor želi de-i j j lo, naj takoj vpraša pri: W. C. ; Guneheon, Norwich, Pa. .j (12-16—3) STAROKRAJSKt SLOVENSKI ZDRAVNIK. <1 v Dr. M. MILOSEVIC L- 417 Wood SL, Pittsburffa, Pa. ! !. -==========. i French Line? UNPUMf KKIUU TUUBATUUmtK ' V JU60SUVU0 PRHO HAVRE » Hitri parnlkl s štirimi in dvema vijakoma, r ROC HAM BEAU ...... iS. marca LA SAVOtC ........ 27. marca LA LORRAINE ....... 3. aprila * Do Posebni zaatopnik jugoslovanske vlad« bo oričakal potnike ob prihodu naših par- | v "»kov v Mavru ter jih točno odpremil. ! ** kamor so namenjeni. Parniki Francoske . črte so transportirall tekom vojne na tisoče čehoslovaikih vojakov brez vse neprilike. '4 ' Za širkarte in cene vprašajte v RU28INI PISARNI, 19 StaH St,, N. Y. C. - ali pa pri lokalnih agentih. i H POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. j fa - lj< Podpisana se odpeljeva 13. suš- kl ea s parnikont 'Philadelphia* od or American Ivine v stari kraj. Teui ni potom pozdravljava vse prijatelje H sirom Amerike, posebno pa one -na Evelethu, Minn. Zahvaljujeva jj. se za prijazno postrežbo Jos. Za-krajšku in njegovi ženi, družini Klanearjevi in družini Intiharjevi. livadi tudi vsem, ki so naju spremili na postajo. Priporočava, da kateri gre v stari kraj. naj se obrne na tvrdko Frank Sakser, kjer :>va bila dobro postrežena. Z Bogom in na svidenje v Jugoslaviji! Matevž Zbaenik in Karol Intihar (Bloeena). » a * Pri odhodu v staro domovino pozdravljava vse rojake in roja- _ kinje sirom Amerike, posebno pa R one na Evelethu, Minn., ter se zahvaljujeva za spremitev na kolodvor in za darila, katera ste nam dali. Zahvaljujeva se Franku Ro-zinka in njegovi soprogi, ravno tako tudi Jakobu Platnar in njegovi so progi. Odhajava 13. m area. Z Bogom in na srečno svidenje v Jugoslaviji! — Frank Šiškar in Andrej Šteblaj. * e * Pred odhodom v staro domovi- ' no pozdravljam vse znanee in prijatelje. posebno pa mojo sestro, Jakoba, otroka, Nežo in Johnovo ~ družino. — Anton Žnidaršie. --- p Naj se mi oglasi moj prijatelj v JOHN ŽAVBE. Delala sva sku- el paj na .štev. 1 na Trov Hill za P . 7 Uniontownoin, Pa., in zdaj ne vem, kje je. Če kdo ve za nje- ^ gov naslov, naj mi javi, ali naj f*' se pa sani oglasi. — Louis Me- !1 telko. Lucius Borough, Homer'Z; Citv. Pa. (13-15—3) i ____ 8: lšeem JAKOBA ŽAGAR, podo- " maee Škor jane iz Prezida. Pred-no bo šel v stari kraj. naj se o- ^ glasi pri laeui. — Mary Žagar, ^ 213 West 67. Street. New York, ? N. Y. 1 i _ P lšeem svojega brata BLAŽA PE- 11 RETINA, doma iz občine Ožalj pri Karlovcu na Hi*vatskem. > Prosim cenjene rojake Slovence i in Hrvate, če kdo ve za njegov ^ naslov, da ga mi naznani aH naj jn i se pa sam javi. — Benko Pere- n i tin. Box 256, Nelsonville, Ohio.!1, (13-15—3) ]( ---t ■ Jaz, Peter ^au. podomače Mar-tinčič, doma iz vasi Dol atev. 16, fara Kubed,, občina Dekane, p. č'ernikal, Istra, bi rad izvedel za mojega prijatelja IVANA 1 JERČINOVIČ, podomače Ilrva-1 tov, doma iz vasi Zazid štev. 12, fara Loka. obema Dekane, po-1 šta Černikal, Istra. Iz stferega kraja sem dobil pismo od njegovega v skrbeh se nahajajoče-ga očeta in njegove trpeče soproge, v katerem me milo pro-sijo, ako mi je mogoče, da bi iz-s vedel o njem, če je še živ ali mrtev. Minilo je že 5 let, kar ni b nobenega glasu od njega. Nje-» gov naslov pred 5. leti je bil: Ivan Jerčinovič, Box 161, Clarkdale, Oregon. * Pisal sem: mu na omenjeni naslov, ampak; pismo ga ni dobilo, pošta ga mi j je vrnila nazaj, da ga ni tam.! Zato prosim cenjene rojake in i rojakinje po širni Ameriki, ako " kdo ve za njegov naslov, da mi * ga naznani, za kar bom vsake- * mu hvaležen in sem tudi pri- * pravi jen dati $5.00 nagrade; če ® pa sam čita te vrstiee. naj se pa a sam oglasi in piše iu piše svoj- * cem v stari kraj, posebno ps * njegovi trpeči ženi in otrokom. Želim, da bi t radi meni pisal na n ta-le naslov: Peter Šao. Box 47, * Klein, Mont. (13-6—3) * izginejo prikazni sanj, ko se Človek prebudi in vzkliknil je z iskre- i mm glasom: I — Tvoj za vedno! Tebi pripada moje življenje! Rosa rita je nalaLno zakriknila. Fabijan se je obrnil ter obstal ( kot zadet od strele. Mirno oprt na cev svoje dolge puške, je stal Bois-Rose dva ko- t taka od njih ter se oziral s pogledom neizmerne nežnosti na skupino obeh mladih ljudi. ( To je bilo uresničenje njegovih sanj na otoku Rio Gila. — O oče moj. — je vzkliknil Fabijan bolestno, —• ali mi bos odpustil, da sem se dal premagati ? — Kdo bi ne bil premagan na tvojem mestu — je odvrnil Ka- ' na dee ter se smehljal. , — Prelomil sem svojo prisego, oče moj,--je odvrnil Fabijan. ' — Obljubil sem, da bom ljubil le še tebe. Odpuščanje! — Dete moje, za odpuščanje prosiš ti, ko bi moral storiti to jaz, 1 -- je rekel Bois-Rose. — Ti si bolj velikodušen kot pa jaz, Fabijan. Nikdar ni levinja, ki :zlrga mladiča iz rok loveev, ponesla slediijega z bolj divjo ljubeznijo v svoj brlog kot sem odtrgal jaz tebe od naselbin ter te ponesel v stepe. Tam sem bil srečen, kajti vsa eustvo-\anja mojega srea so ;,ttelje, ki bodo pripravljeni slediti ti do konea sveta. Vsled tega, ! Fabijan. upam, da bom celo srečnejši kot boš ti, kajti užival boni i '»vojno sreeo, svojo.... in tvojo. ! Kaj nam je treba še dalje muditi se pri teh sreenik prizorih? Sreča je tako bežljiva. tako nepojmljiva, da je ne more človek o-pisovati. — Ostaja le še ena zapreka. — je rekel stari lovee. — Oče te j i dade deklice.... — Pričakuje jutri svojega sina. — ga je prekinila Rosarita- z nežnim glasom in ob tej priliki je svetila luna na njeno zardelo liee. — Iu sedaj naj blagoslovim svojega, — je "rek^l Kanadec. Fabijan je pokleknil pred lovca. Slednji je vzel z glave svojo kučmo, dvignil svoje rotsne oči proti nebu. posejanemu /. zvezdami, ter rekel: — O Bog moj! Blagoslovi mojega sina in naj ga njegovi otroci ' l jubijo kot je ljubil on svojega starega Bois-Roseja. . .. * o * Naslednjega dne se je vračal ijlavui senator precej Žalosten vi Arispe. — Vedel sem pae, — je govoril sam zase, — da bom moral vedno objakovati tega ubogega Don Štefana. Od dote moje žene bi mi (•stalo vsaj pol miljona obenem s častnimi naslovi. Njegova odsot-j i-ost pa je pokvarila vse. Gotovo je velika nesreča, da je Don Šte-i"an mrtev. i Nekaj časa pozneje se je dvignila na loki, ki je čitatelju dobro j /na, koča iz debel in skorje. Zelo pogosto sta Fabijan de Mediana :i njegova mlada žena vprizorila tjakaj pobožno romanje. Ali je imelo pozneje, veliko pozneje, eno takih romanj namen t pridobiti si pomoč neustrašenih lovcev za izlet v Zlato dolino ali za potovanje na Špausko? Mogoče, a kaj briga to danes? Za sedaj ho-■Vino reci le to, da ni sreča na tem svetu le prazen sen in da jo je v resnici mogoče najti na haciendi del Venado. pri Fabijanu ter starem gozdnem romarju.... KONEC. GOZDNI ROMAR : yiAMOOH gPIBAL flIWWII. IBII. / k ■ i i ■ ■ I* "Otas Mwoda" prsvedtl 8.1./' -* 179 (Nadaljevanje. \ Fabijan je že davno spoznal, da bi Kauadeix ne mogel živeti v mestu, ne da hi pogrešal prostosti in zraka step. Vedel pa je tudi, c da bi bilo staremu loven življenje br»*z njeira nemogoče in vsled te-g<> ,ie plemenito sklenil, da se žrtvuj zadnjim-letom starca. Stari lovee j«* riznmel eeli obseg te požrtvovalnosti Fabijana ! Ali lil bila <>na soiz;>. katero je zjutraj prikril, solza hvaležnosti? Kmalu bomo še bolj ;-asiio čita li v srcu Kauadea. Zvezde so kazale enajsto tiro. ^ Pojdi, deU- m »;«. je rekel Bois-Rose proti Fabijanu. — Ko lo.š prišel na me>to, k.ier si lo/ul «h! ženske, ki te je mogoče ljubila. polo/i Jivojo roko i «,r«-i'. tV n.* l»o hitrejše utripalo kot pona- j ■ vadi. potoni vrni, kejti v- tem slučaju premagal preteklost. L Vrn«l bo in, ikV mu j. — j«- odvrnil Fabijan s trdnim, a o- j tožniiu glasom Spomini so zame kot dih vetra, ki jire mimo brez „ t< sledu Počasuih korakov je podal na pot. Svež veter je ohladil vro-izpuhtvvanj^ zemlja in mesee ie osvetljeval ravnino, ko je Mopil ' abijatt na obširni tr-ivnik. ki se j» širil meti gozilom ter obzidjem * it haeiende. }li I Jot »*da j je šel, «"-v«>rav počasi, a vendar trdnih korakov. Ko pa ; ^ j • sri tli sn brne nn gle no«"i zapazil l>eli zid," v kojega sredini'je bilo j , s<- vidno videti odprlo mesto, so postali njegovi koraki še bolj po- . rasni in njegove noge so se pričele tresti. Ali je bil bližajoči poraz, t, katerega se je bal ali pa so bili spomini, ki so v onem trenutku vstali v nj"m z vho silo? ~ Globok molk j«- I.val nad jasno, čeprav nekoliko megleno noč- f jo. Naenkrat pa je Fabijan trepetajo obstal- kot potnik, ki se jt iz- ^ gubil in ki domneva, u.i je vstala pred njim nenadoma pošast. Neka . \ ilka, bela postava je plavala nad odprtino v zidu. Zdela sc mu je kot ena onih vil iz starih pravljic. I Za trenutek je bilo videti kot da je ta bajna prikazen izginila. Bila pa je zmota, ki proti njegovi volji pokrila njegove oči. Pri- . kazen se je nahajala Še vedno na istem mestu. Ko je domneval, da je dosti močan, je Šel naprej, a prikazen vendar ni izginila. ^ Sree mladega ino/.a je hotelo razpočiti v njegovih prsih, kajti strašna misel mu je pohitela skozi glavo: — mislil je, da ima pred seboj le š** senco Rosarite. Tisočkrat rajše bi bil videl, če bi ga zavrgla, ter bila neusmiljena proti njemu, če bi le še živela kot da se mu , prikazuje po smrti kot ljubka in dobrohotna prikazen. Glss, kojega zvok je zvenel v njegovih ušesih kot prihajajoč / neba, ni mog*l še popolnoma razbliniti njegove zmote, kajti ta kIus je rekel: Ali si ti, Tibarejj ? Pričakujem te. Ali je mogel duh z drugega sveta vedeti za njegov povratek iz . take daljave? Ali si ti. Rosarita, — je vzkliknil Fabijan, ves presenečen, —■ ^ al pa j»* le varljiva prikazen, ki bo zopet izginila? Iu Fabijan je ost;-l nepremično na mestu. k:;jti bal se je. da bo i "j prikazen izginila. •laz M*m v res.iiei. —- je rekel glas. O moj Bog! Preizkušnja bo še bolj strašna kot sem domne- s v»1, — si je rekel Fabijan. I Stopil j< korak naprej, a vemlai zopet obstal. Ubogi mladi mož ni več upal. Vsb d katerega čuda m bes te najdem tukaj? — je vzkliknil. I Prihajam vsak večer sem. Tibureij. — je odvrnila mlada deklie« | Tedaj pa •>!• j»* p- irel Tibureij tresti od ljubrzni in strahu. Videli miio kako j*' Rosarit i pri svojem sestanku' ^ Fabija-iumii rajše izpostavil:' nevarnosti, tla umre kot pada bi um priznala iia ga Ijllbi. Od onega ča>i naprej je pa toliko jokala ill trpela, da j«* bila ljubezen v tem duča.;u noH-n-jša ko» njena sramežljivost. Pridi vendar b'>/.je. Tibureij. — j»- rekla. Vie drzni si, Tibureij. — je odvrnila deklica, koje čisto čelo' jf Iwbutelo v mesečini. — Prišla sem semkaj, da te poslušam. Torej čuj. —- je rekel mladi grof. — Pred šestimi meseci sem u oral o>vetiti smrt triko svoje matere kot mozaiki je bil moj oče, ' Marka Arcljanoaa. < > veš vse, moraš tudi vedeti, da nisem več.... ' Ti si zame & v« dno Tibureij, — ga je prekinila Rosarita, —j kajti grofa Fabijana de Mediana nisem poznala. Nesrečnež, ki je moral plačati za »roj zločin, morilec Marka i A reljanos«, ali z eno besedo, Kučiljo, me je prosil, naj mu podarim' /•vljenje. Te njegov«* prošnje nisem mogel uslišati, n on je vzklik-' ti: — Poživljam vas v imenu Rosarite, ki vas ljubi, kajti cul sem.. | Nesrečni prosilec je visel nad prepadom. Iz te ljubezni do tebe sem j timi hotel odpustiti, ko ga je eden mojih tovarišev pahnil navzdol. Stokrat sem se v tišini noči spomnil na ta proseči glas ter se vpraševal : — Kaj je eul! S« daj stavim isto vprašanje tebi, Rosarita. — Enkrat, le enkrat, so moja usta izdala skrivnost mojega sr-| ea. Bilo je tukaj, na stem mestu, kjer si zapustil našo hišo. Pono-i - vila ti bom. kar nem rekla. Mlada deklica .i-' cčividno zbirala moči. da pove mlademu mož-j I rniii, da tra ljubi i|i da mu to |»ove na jasen in iv.razit način. Obrnila: i,, a v oje čisto čelo. ki '•e ni balo nobene stvari, proti Tiburciju. Preveč snu trp''la vsled nekega nesporazuma. — je rekla. — ter ne sme nvd nama več priti do kaj takega. Položila bom torej s' oji roki v- tvoje, se n.*rla v tvoje oči ter ponovila, kar sem rekla. Ti si bežal preti menoj, Tibureij. Vedela sem, da si že Klaleč ter domnevi« la. da me čuje le B.»c in vzkliknila : — Pojdi nazaj. Tibureij. poj-Oi nazaj! Ti edini si. katerega ljubim! Fab'jan drhtel od ljiil»eznt in sreče. Pokleknil je pred to mlado deklico, kot hi poklekni) pred Madono. ki bi stopila z oltarja i avzdol proti njemu. V tem trenutku je izginil eeli svet izpred njegovih oči; — BoisRofce, preteklost, bodočnost, vse je izginilo kot Tip. b Pohajkovalec Tomaž Čelik je * t i p. Zaznamovan je že 2€krat in je bil kaznovan skupno: 49 mesecev, 1 ! 14 tednov in 88 dni. Vsa bivša . j Avstrija je bila njegova. Trst. j Ljubljana. Gradec, Ljubno (Leo-Ihen). Ljubljansko deželno sodišče \ mu je prisodilo eno leto ječe, ker I j" v januarju, ko je padal sneg, i v zel v svojo last razno obleko, čev- ( I Ije in sedein litrov sadjevca. Smrt alkoholika, _ j V strugi Ljubljanice so našli I mrtvega človeka, ki je najbrže v | pijanosti padel v strugo. Spravili j ' O ga v mrtvašnico. Obsojana tihotapci. Centralni urad zoper verižnike. uavijalce in tihotapce je obsodil ! Leopolda Komica iz Števerjana na dva dni zapora ter 2000 K globe in Ivana Seolarisa iz Vipoli na ' en mesee zapora in 2000 globe /aradi tihotapstva x živino. Bila • «ta pomagača veletihotapca Evge-1 ii« Reje. ki je bil nedavno obso-- jen na 6 mesecev zapora m 20.000] >t kron globe. Komic je imel izvozno dovoljenje za en vagon blaga in dva vola. Naložil pa je v vagon kozarce in voz ter dva vola. Sco-laris je imel štiri konje. Živina je bila zaplenjena. Pustolovec. Aretiran je bil Ljubljančan Fr. Klavičar, kateri je od 11 vojakov izvabil 3000 kron pod pretvezo, da jim preskrbi v Italiji lepe službe. Vojake, povsem opremljene in oborožene, je spravil do Žiro v, kjer so jih prijeli orožniki. KRETANJE PARNIKO V KEDAJ ODPLtUEJO IZ HEW TORKA Rotterdam j 20 »nareal Rotterdam Now Vorfc 20 marca I Cherbourg Adriatic 20 marca I Chorhourg La Saeolo 27 marcat Havre St. Ravi 27 »n area I Chorp-*>urg ■ Argentina 3S mortal Trat , taplawd 3 aprtlj; Cherbourg Now Amsterdam 3 aprtla! Rotterdam i Rhlladlphia 3 apHlal Cherbourg i La Touralwo ' 3 aprila'_Havre • O »oda con aa voana Hatha In vaa druga ■ pejaanlta. obrnite oo na tvrdko I . FRANKSAKSER I §4 ~m Cortland at Now York Mi imamo naprodaj cele vagone kalifornijskega zinfandel j posušenega grozdja črne vrste, spravljenega v bakse po 25 funtov. ITpamo, da bomo imeli tekom celega leta zadostno množino posušenega grozdja. Joseph Flaherty Co. jI vogal 19th & Pike St., j PITTSBURGH, PA. Bell Telephone — Grant 680. j P. & A. Telephone — Main 654. j "■"^jgT" i LI STE BOLNI? Jo* vam bom ozdravil. Za več kot trldopot lot oom idravll ^^■mIHL voe bolezni. Kotno, krvne. Ilvin«, telodinp In rovmatlzem ter vaakovrotno drugo holezni. Lahko vam pokalem voe dokazil naftlh rojakov, katero aem ozdravil. Jaz oom ^^^Kgb ozdravil, ko drugI nioo mogli. No čakajte. Pridite k meni prodno Jo orepozno. Cene eo take. da Jih lahko voakdo J^B^jk zmore. Preiekava brezplačna. Prof. Dr. H. G. BASK iB^sSs 311 SMITH FI SLO STRBCT . PITTSBURGH, PA Naopftl piitnega urada.