Domovi MA e/l'Hi—HOME AM6MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 240 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMRER 13, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LX — VOL. LX Amerika bo pomagala Iranu gradi?! pristan Združene države bodo pogodile Iranu ',24 milijonov dolarjev za izgraditev modernega pristanišča 'ob I-ranskem zalivu, kar bo izboljšalo prometne vezi tudi jz Afganistanom. >‘ TEHERAN, Iran. — Iran sega do morja ofa Iranskem zalivu, ki pa nima dobrih naravmh prbtanišč im še veliko slabše zveze z notranjostjo. Tako se je iranska vlada po posvetu z ameriškimi strokovnjaki odločila zgraditi ob južnem koncu zaliva v Banadar Abbasu novo pristanišče ter ga povezati z dobro cesto z notranjostjo dežele in Afganistanom. Združene države so obljubile Iranu za izvedbo tega načrta $24,000,000. Pristanišče bodo začeli graditi istočasno s cesto, ki bo vo-dda iz Bandar Abbasa na sever v Kerman, dalje proti vzhodu do Zab'ola in do afganske meje. •Pristanišče in cesta bosta odprla jugovzhodni Iran svetu in nru omogočila gospodarski raz-Voj. v bližini Kermana so ležišča k remove rude, za katere se imteresirajo Japonci. V istem Predelu so tudi ležeča železne Pide in premoga. Za Zdmžesne države ima iz-v,mba načrta poseben pomen v lem, ker bo omogočila boljše Prometne zveze z Afganistanom, kjer se vrši oster boj med Ame-riko in Sovjetijo za politični lh gospodarski vpliv. Amerika le preje pošiljala v Afganistan gospodarsko pomoč preko Paki-slana. Ko je prišlo med Paki :ta-Hctn in Af gami stanem zaradi Plemena Patanov do ostrega sPora, je Pakistan zaprl to pot Združene države so morale blago usmeriti preko Irana po Vebko daljši in skrajno slabi Poti. Oblasti 'na .sledi roparjem $1,500,000? i . Washington, d. c. — fbi "° menda prepričana, da je zbra-'a dovolj dokazov proti štirim °Sebam, ki so osumljene, da so v Preteklem avgustu blizu Ply-jnoutha v Massacthussets oropa-e poštni avto za milijon in pol dolarjev. ^ Osumljence imata policija in pod strogim nadzorom im Sl^ jim na vsak korak za petami, nočeta pa jih prijeti, ker ^Pata na ta način dobiti v roke .'Jdi oropani denar, ki ga ropar-1 menida doislej še niso imeli rdožnast uporaibiti. Novi grobovi Anton Ogrin Kot smo že včeraj poročali je umrl v Edge water v Floridi 71 let stari Anton Ogrin, ki je imel nekdaj trgovino na Waterloo Road. Pokojni je bil doma v vasi Staje pri Vrhniki. Zapustil je ženo Ano, rojeno Svetek, in hčer Ireno Kalan v Willoughby, Ohio, vnuke in vnukinje, v Sloveniji pa sestre Marijo, Johano, Nežo in Frančiško. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob desetih dopoldne. Bil je član Društva Mir št. 142 S.N. P.J. V Ameriko je prišel 1. 1907, v Florido pa se je preselil 1. 1956. Frank Benedict V Huron Rd. bolnici je preminul Frank Benedict, star 66 iet, stanujoč na 1321 E. 66 St. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Coker, prej poročeno Mercer, otroke Francis A., Catherine Fuller, Alberto Gierman, Velmo Leyden, Donalda Mercer, 6 vnukov, sestre Kathleen Thomas, Mary Reinhard, Alice Castle, Lauro Zinich in Violo Zinich, brata Jamesa La Mont in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Youngstownu, O. Po poklicu je bil barvar. Zadnja 4 leta je bil zaposlen kot Deputy Sheriff za Cuyahoga County. Pogreb bo v soboto ob desetih dopoldne iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Cljair Ave. na Kalvarijo. Martin Martinšek Včeraj je preminul na svojem domu na 3371 E. 70 St. 74 let stari Martin Martinšek, doma v Vrhovem pri Radečah pri Zidanem mostu, od koder je prišel pred 50 leti. Zapustil je ženo! Posvet NATO v Parizu Iz slov. naselbin V francoski prestolnici .so se zbrali zunanji in .obrambni ministri članic Severno-at’antske obrambne zveze na razgovore o iiovih potrebah g.veze. PARIZ, Fr. — Sem so pr šli na razgovore zunanji in o-brambni ministri članic Sever-nc-atlantslke zveze, da se pomenijo o sedanjem stanju njenih sil v odnosu na stvarno potrebo. Združene države zastopata državni tajnik Dean Rusk in o-bramibni tajnik Robert McNamara. Amerišika zastopnika brsta zopet skušala pripraviti evropske člane zveze k povečanju in izpopolnjeni pborožitvi nj heyih sil v NATO. Te se izpolnitvi teh obljub redno izmikajo. Tako v zahodni Evropi še sedaj ni med Dansko in Švico 30 zavezniških divizij, ki naj bi skušale neatomskim orožjem zaustaviti morebitni ruski pohod proti Atlantiku. Posebno v zaostanku so Zahodni Nemci in Angleži. Njihove čete niso niti dovolj številne niti primerno o-premljene. Francija reorganizira sicer svojo armado, toda ni vrnila d o g o v orjenega števila svojih divizij pod poveljstvo NATO, ko jih je pripeljala ' iz Alžirije. Zavezniki v NATO računajo, da bo Evropo v slučaju ruskega napada reševala Amerika z a-tomskim orožjem. Ta bi se rada izognila atomski vojni s iem da bi ustvarila v zahodni Evropi običajne oborožene sile, ki bi bile sposobne zaustaviti ruski pohod brez uporabe strateškega atmoskega orožja. Evropske članice NATO, po- GIRARD, O. — V nedeljo, 9. decembra, je na domu svojega sina in hčerke po dolgi bolezni umrla 75 let stara ga. Terezija Sušnik, doma iz Breznice pri Škofji Loki. Zadnjih 7 let je preživela bolna v postelji. Pogreb je bil v sredo dopoldne ob desetih iz farne cerkve sv. Roze na pokopališče Kalvarija v Youngstownu. Pokojna je zapustila tu sina Janeza, hčer Terezijo, por. Kalan, v Kanadi pa hčer Katri-co, por. Legan. Anglija je naenipila, da bo odložila vsloft Evropski skumsi tri?; BRUXELLES, Bel. — V belgijski prestolici so bila pretekli ponedeljek in torek zcjjpet pogajanja med zastopniki Evropske gospodarske skupnosti in Anglijo o angleškem vstopu v skupnost. Pogajanja so se vršila o problemu zaščite angleškega kmetijstva. Do sporazuma niso prišli. Pri tej priliki je angleški zastopnik prvikrat namignil, da bi Anglija morda rajše počakala, da Evropska gospodarska skupnost konča svoja pogajanja z ostalimi članicami skupine Sedmerih in potem šele nadaljevala svoje razgovore. V skupini Sedmernih so: Anglija, Danska, Norveška, Portugalka, Švedska, Avstrija in gvica. Vse te države želijo, da bi pdstale “pridružene članice’’ Evropske gospodarske škupmdktn Pogajanja med Dansko, Norveško in Portugalsko kar dobro napredujejo in lahko pričakujejo, da bedo v d ogled e nem času poslale pridružene član ce skunnooti, tako kot je že posta- HRUSCEV JE ZAHTEVAL OD ZDA IZPOLNITEV OBLJUBE Včeraj je na nasedanju vrhovnega /sovjeta -razlagal razvoj cubamke krize lin ipri tem zahteval od Združenih držav, da izpolnijo svoj idel -dogovora o Kubi, ker sicer bo Sovjetska zveza storila sama, !kar smatra ;za potrebno, . MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade N. Hruščev je včeraj na zasedanju vrhovnega sovjeta, parlamenta ZSSR, izjavil, da zahteva Sovjetska zveza od Združenih držav, da izpolnijo svoj del dogovora o Kubi, to je, da dajo javno obvezo, da ne bodo uporabile sile proti Kubi da ne bodo otoka vojaško zasedle. Zatrjeval je znova, da Sovjetska zveza kaj takega ne bo nikoli dovolila. Kljub tej zahtevi je bil njegov govor precej umirjen, kar zadeva Zahod, bil pa je izredno oster proti rdeči Kitajski in njeni bojeviti mednarodni politiki. V smislu dogovora Kennedy-! '-- -------^ Hruščev bi morala Sovjetska “pravtja” rai|(fj!a P,U50!( zveza odstraniti s Kube ofen-z.vno orožje pod mednarodnim nadzorom, Združene države b1 -e potem obvezale, da ne bodo Kube vojaško zasedle in s silo vrgle Castrovega komunističnega režima. Kennedy: Nič novega! WASHINGTON, D. C. — Hruščev je včeraj trdil, da je Sov- Mary, roj. Mauer, sinove Tho-lseibn° se ^ »nesejo |!a O-ška Vse so namreč včla- masa, Emila in Richard., hčeri P“poI,1<>ma ” a”“r,sk<> «<™-v ^AT0' *«««• Av' ske orožje in zahtevajo lastno istnje m Švice se Evropska gos- Anno in Lauro ter sestro Marijo Merlak (v starem kraju). Zaposlen je bil kot čuvaj pri Wedge Protector. Bil je član Društva Slava št. 173 SNPJ. Pogreb bo v soboto ob 8:30 iz Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. atomsko orožje, s katerim s'e podarska skupnost otepa, ker 'bedo mogle braniti v slučaju, če bi Združene države ne bile voljne za njihovo obrambo tvegati uničujoče atomske vojne. Kubanska kriza končana! ŽENEVA, šv. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je sporočil uradno Mednarod- V remenski prerok pravi: ŽENSKA VOLILNA PRAVICA nemu rdečemu križu, da je ku — Šele pred volitvami človek 'banska kriza končana in da vidi, kako dobro je, da imajo ženske volilno pravico. Moja žena se vrne vsak večer domov ta- njisgove usluge ne bodo več potrebne. Na višku kubanske krize so nočejo prevzeti nobenih političnih obvez, spadajo namreč v ko izkričana, da imam mir, ka- Mednarodni rdeči križ zapresi-kršnega že dolga leta ne pom- li, naj bi nadziral ladje, ki bi nim. odvažale rusko orožje s Kube. razkol z rdečo KHajskr MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, glavno glasilo Komuni:t č-ne partije Sovjetske zveze, je objavila dele govorov Novot-nya, glavnega tajnika češke KP, in Togliattia, glavnega tajnika italijanske KP, v kater h sta ta dva kritizirala kitajsko Komunistično partijo zaradi jetska zveza svoj del dogovora |njen:ga podpiranja albansk h izpolnila, to se pravp ^umaknila kcirnunistov> ki zavračajo mirno sožitje in se zavzemajo za a-tčrnsko vojno v obrambo in za cilje komunistične stvari. To je bilo prvič, da je Pravda objavila vzroke in ozadje spora med kitajsko in rusko partijo. V obeh govorih ?t> kitajski komunisti obdolženi cepljenja komunističnih vrst in razkola dosedanje enotnosti socialističnih dežel. Proučevalci komu n'sticnega sveta trdijo, da je objava omenjenih izvlečkov iz govorov No-vprtnya in Togliattia v Pravdi znak, da je spor med Moskvo in Peip ngc-m že tako daleč, da moremo v bližnji bodočnost računati z javnim razkolom. -------o------- V Argentini ji vlada zo pet politična 'zmeda BUENOS, AIRES, Argent. Predsednik Guido je odstavil poveljnika v vojnem letalstvu. Eden od obeh je nato takoj cd letel v Cordobo, da tam organi žira upor proti sedanji vladi. Vlada je zato takoj naročila vojaštvu, naj zasede Cordobo zatre vsak poskus upora. Do upora je res prišlo, toda je z otoka rakete in bombnike, ni pa omogočila mednarodnega nadzora. Predsednik Kennedy je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da govora predsednika sovjetske vlade še ni imel možnosti natančno proučiti. Pripomnil je, da je bil nemara namenjen sovjetski javnosti, pa poudaril, da se položaj v kubanski krizi od 21 novembra, ko je o tem vprašanju zadnjič govoril, ni bistveno spremenil. Združene države še vedno nadzirajo otok z zraka, ker nadzor na sami Kubi še ni dogovorjen. Na Kubi je še vedno od 8 do 10 tisoč ruskih vojakov in vojaških “strokovnja- rkupino nevtralnih tržav. Zato kov”. se pogajanja msd njimi in skup- j Državni tajnik Rusk je dejal nostijo ne premaknejo z mesta. v ponedeljek, da Amerika ne Ako bi Anglija res spreme-1 more smatrati za “normalno”, nila svojo taktiko in hotela ča- ' da bi bili na Kubi tisoči ruskih kati na vstop gornjih šestih dr- 1 vojakov. žav, sama ne bo prišla na vrsto ; ■■ ......... ■ pred 1. 1984 tako mislijo po-' , .... , . > . J r nov komunikacijski satel t, ki znavalci položaja. ' ,, .lf , J bo omogočal radijske, telefonske °7 (in televizijske zveze mod Evro- Nov komunikacijski isa- p0) Severno in Južno Ameriko, telit poleti danes? \ Nevi satelit bo poskusnega CAPE CANAVERAL, Fla. — značaja kot je Telstar, ki je, NASA je objavila, da bo posla- pred časom nehal rodno delo- :V^ac*' zveste čete so ga strle la danes na pet okoli Zemlje vati. Vremenski urad nap jveduje hudo zimo tja do marca Opoldne večinoma jasno, po-^°lclne se bo pooblačilo in ne-.lara bo naletaval sneg. Najviš-temperatura 20. Danes zjutraj t ,?.Gtih ie bilo na Hopkins le-^ *šču 3 stopinje pod ničlo, \r j GsW pa 2. Na University Hts. G kilo še ob sedmih zjutraj 8 st°pinj pod ničlo. j j^raz je pritisnil po vsej desk' 0C* tkalnih gora do atlant-'obale. Celo v Floridi je v horj m PacU0 živo srebro 20 stopinj in je mraz pov- ^očij veliko škodo na sadju. CLEVELAND, O. — Federalni vremenski urad ne napoveduje vremena kar tja v en dan. Ima dva načina, ki mu pomagata pri prerokovanju. Prvi način je primeroma preprost. Primerja zapiske o vremenu iz pre-teklilh let, ki gredo na desetletja nazaj, in škuša iz podatkov najti tiste, ki najbolj odgovarjajo našim dnem. S pomočjo primerjave ugotovi, kakšno vreme naj nas bi čakalo. — Drugi način je čisto znanstven. Operira s številkami o temperaturi, zračnem pritisku, s kartami o zračnih tokovih v vseh zračnih plasteh, posebno višjih, in potem sestavi svojo vremensko karto. Ko je opravljeno vse delo, napovedi, ugotovljene po enem in drugem načinu primerjajo in šele potem urad sestavi svojo vremensko napoved. Prve napovedi so bile samo za dan, dva. Šele leto 1941 je trdi, da bomo imeli do marca na vremenski urad začel objavljati zapadu kolikor toliko top o zi- Drugačno vlogo bo igral topel zrak, ki bo prihajal od Tihega na, željo federalne uprave, voja- , mo, na vzhodu mrzlo, dečim se ' oceana. Zračni tok bo močnejši štva, časopisja in letalstva na-; bo sredi dežele vreme menjalo povedi za pet dni, ki so se kma- ] in se ravnalo po zračnih toko-lu uveljavile. Niso zadele vre-|vih. Merodajni za vreme bodo mena v vseh podrobnostih in za vetrovni tokovi v gornjih zrač-vsako pokrajino, pa vendar so nih plasteh. Sedaj so taki, da dobile sloves, da so dosti zanes- omogočajo vdor hladnega ka-Ijive. Leta 1947 je urad začel! radskega zraka, posebno v naše objavljati napovedi za 30 dno | srednje in vzhodne države. Zato Tudi te napovedi so kmalu do- trpi trenutno severni del naše bile ugled, dasiravno niso tako, dežele tako hud mraz. Z juga zanesljive kot napovedi za kra- j prihaja tepel zrak od dveh stra-tek čas. Letos je urad napravil ni: od MeHškega zaliva in Tihe-korak naprej, lotil se je napove- ga oceana. Mrzel in topel zrak dovanja vremena kar za tri me-1 se mešata sredi dežele in ustvar-sece. Pripravljal se je pa na te jata sneg in sodro. Kar je za delo štiri leta, t. j. delal je na- letošnjo zimo značilno, je napo- povedi za 3 mesece kar sam zase in jih ni objavljal. Letošnja pomladnaska napoved se je proti pričakovanju dobro obnesla. ( Držala je za vse dele naše de- dotok mrz’ega kanadskega zra- ved, da bodo tokovi v gornjih zračnih plasteh, torej v tistih, ki so 30 milj in več visoko nad nami', precej stalni. Radi t°ga bo žele, razen za severno-zapadne države in gorske kraje. Sedanja trimesečna napoved ka predvidoma stalen. Stalen bo tudi do'.ok toplega zraka od juga. od tistega, ki bo prihajal od Mehiškega zaliva, zato bo odgnal mrzle kanadske zračne valove nad Kalifornijo in sosednimi državami. Zato bodo države ob Tihem oceanu imele milejšo zimo, razen tistih, ki ležijo na severu in ob kanadski meji. Federalni vremenski urad nič ne omenja, kakšno korist je pri napovedi imel od vremenskih satelitov. Že preje je pa večkrat omenjal, da sateliti zelo pomagajo pri odkrivanju zračnih tokov v visokih zračnih plasteh, ki so menda bolj merodajni za vreme kot vetrovi, ki vlečejo na zemeljski površini. Naj bo, kakor hoče, za dva meseca in pol moramo biti pripravljeni, da se letošnje zime ne znebimo. Seveda ne bo zmeraj tako hudo, kot je ravno te dni. prelno je dosegel večji cbssg. -----o----- Zadnje vesti NEW YORK, N. Y. — Časopisen nemara še dolgo ne ho. Delavski tajnik Wirtz, ki je prišel posredovat v štrajku. je dejal, da so razlike velike in jih ho težko premostiti. COLUMBUS, O. — Načelnik dr žavne organizacije demokratske stranke Coleman je včeraj izjavil, da bo ostal' na svojem mestu, dokler ne poteče njegova poslovna doba. V tem stališču ga podpira guv. Di-Salle. Zvezni senator S. Young je pred par dnevi zahteval, da odstopi, ker se pri zadnjih dveh volitvah ni izkazal. WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je posrečil drugi poskus sestreliti raketo Atlas z raketnim lovcem Nike-Zeus. WASHINGTON. D. C. — Razprava proti Komunistični partiji, ki se ni v smislu zakona in odločitve sodišča prijavila pri pravosodnem tajništvu kot “agent Sovjetske zveze”, se je .lijonov ton včeraj nadaljevala. j več kof lani. Iz Clevelanda in okolice Na obisk iz Slovenije— Iz Bogdanje vasi pri Žužemberku je prišla gdč. Zinka Novak k svoji teti ge. Mary Hočevar na 15916 Raymond Avenue, Maple Heights, na obisk. Vse po-rebno za pot je uredila pot. pis. *\. Hollander. Dobrodošla! Prestal operacijo— John Godec. S322 Dunlap Av., ie prestal v St. Vincent Charity bolnišnici težko operacijo. Obi-ki niso dovoljeni. Rojenice— Richardu in Mary Novak s ■'559 E. 80 St. se je v Doctors bolnišnici rodil fantek, — prvi) >trok. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Novak z E. 80 St. n Union Ave. prvič stari oče in dara mati, Mrs. Rose Lausche ia petič stara mati. Čestitamo! Molitev— Klub Krščanskih mater od Sv. Vida vabi jutri popoldne ob 2:30 svoje članice v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Franka Lovko. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebevzete sv. maša za pok. Franka Kržišnik na 30. dan njegove smrti. V soboto ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sveta maša za pok. Franka Hočevar (Lake Court) ob 22. obletnici smrti. Sole zaprte do konca tedna— Zaradi snega in mraza so vse javne in katoliške šole v Clevelandu zaprte do ponedeljka. Zaprte so tudi po vseh predmestjih, z izjemo Brecksvilla. Ceste •:o delno zaprte zaradi avtomobilov, ki so obtičali na njih. »trajk se nadaljuje— Včeraj je prišlo pri razgovorih med unijami in predstavniki časopisov do malega napredka. Razgovorov so se od obeh strani udeležili glavni odgovor-ni ljudje. Med drugim je bil navzoč tudi glavni urednik Pres-sa Selzer. Rojenice— Mr. in Mrs. Don Heller s 581 E. 250 St. se je rodila hčerka, drugi otrok v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Ne-manich z Myron Ave. drugič stari oče in stara mati. — Čestitamo! V bolnišnici— Mrs. Dorothy Strniša z 1273 Norwood Rd. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 327. Obiski so dovoljeni. Ameriški premog v Evropi cenejši od domačega! NEW YORK, N. Y. — V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Evropa kupila v Združenih državah 13.5 milijonov ton premega, skoraj petino več kot pred enim letom. Moderno urejeni in opremljeni ameriški premogovniki morejo prodajati svoj premog v Evropi cenejše od domačega evropskega. Tam je dober del premogovnikov zastarel in zato nalkop premoga dražji. Letos so Združene države prodale doslej okoli 6 odstotkov več premoga kot lani. Računajo, da bo celoten izvoz dosegel preko 37 milijonov ten kot v k tu 1959. Letos je porasla tudi domača uporaba premoga, zato raču-najo< da bodo letos v vsej naši deželi nakopali za okoli 422 mi-19 milijonov ton ^---rm^-nm^r^s-- nrtMnrrrr ■■rrn ' —TV nawsast. -»r-wsr- — 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 240 Thurs., Dec. 13, 1962 Zapadel je sneg in vse je obstalo! mestni seji v ponedeljek pritoževali, da privatnikov ni nihče najel v ta namen in da je zato ostala prenekatera cesta zametena veliko dalj, kot bi bilo potreba. Avtomobili, elektrika, plin so pridobitve, ki napravljajo življenje prijetno in udobno, spravljajo pa nas tudi v nepričakovane težave in zagate, kadar odpovedo. Tako nam pretekli petek niso dostavili pošte, ker električni stroji za sortiranje pisem niso tekli brez — električnega toka, poštarji pa so menda pozabili, čemu so jim roke! uumuiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiimiiimiiiiimiiimimmiiimuiiiiuiiiiiiiiiiiimtmiiiiiiiiimiiiimmmiimiiiiiumiimimiiiiii P ennsy1v anski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiummiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Pittsburgh, Pa. — Kakor dru- landu, nekateri tu pri nas in tudi po drugih krajih. .* PIKETIRANJE na velecesti “TURNPIKE” v Penmsylvaniji god po deželi naše Amerike se tudi pri nas kislo nekateri držijo in jih glave bolijoj drugi veselega srca prepevajo nad zmagami. Naša Pennsylvania je imela zadnje štiri leta dobrega guvernerja Davida L. Lawrence. Po političnem prepričanju je odločen demokrat, a poštenjak in pravičen za vse. Lawrence je bil naš bivši župan in mnogi pravi jo- še sedaj j da bolj- drugi 'polklicrti in navddni delav-šega župana Pittsburgh še ni ci in kolektorji, ki pobirajo od imel. Leta T958 je Zmagal v vo_ voznikov na raznih postajah litvah za guvernerja nad repu- cestnino. Razne govorice so se blikanci, letos so pa republi- rai2Širilej da zlasti kolektorji rcanci zmagali nad demokratskim kandidatom. Lawrence in njegovi prijatelji so nekam razočarani. V volitvah je zmagal republikanec William W. Scran ton, ki je kakor pravijo in ga mirjen po takih govoricah je opisujejo zelo energičen politik.'poslovodja podružnice št. 1978, Časi in razmere, v katerih smo, oedo zahtevali od novega guvernerja, ki bo nastopil službo 15. januarja 196.1, obilo mero!John Tipping vložil protest, da energije in dela. Gospodarske se mora s takimi zahtevami na-težave pritiskajo na mnoge pram kolektorjem jenjati, ali okraje in pokrajine naše Penn-;pa bo unija začela s piketira-sylvanije. Po velikih industrij- njem proti upravi veiaceste. sikih gradiščih še nekako gre, Zastopstvo komisije, .v katere ker je vedno nekaj zaposlitve. Po nekaterih malih mestih, zlasti rudarskih revirjih, kjer zadnja leta marsikje ustavljajo obrate po premogokopih in po raznih drugih krajih, je pa precej brezposelnosti. Ljudje mo- rajo jesti vsak'dan,: če hočejo'pod nobenim : pogoj-em ni dovo- nega aaslttžka in odhodkov, prepoveduje* .Vaako hojo pešcem Mnogi kraji so odvisni od so- ~1: -■ cialne podpore od strani državo, a teh Virov je pa vedno manj, ker visoki stroški za druge zadeve pobero vse dohodke. Take težave čakajo novega guvernerja. Rešiitve drugje ne bo, kakor zvišati državne dohodke, Pretekli petek zjutraj je bil Cleveland in večji del se-severnega Ohio pokrit' s sorazmerno debelo snežno plastjo. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, saj v zimskem času v našem podnebnem pasu sneg zapada ledno iz leta v leto. Posebnost je bila v tem, da je promet z izjemo glavnih cesf obtičal, da je bilo v mestu in njegovi bližnji okolici preko 40,000 domov brez elektrike in delno brez kurjave, nekaj celo brez telefonske zveze. V nekaterih domovih, kjer imajo vse na elektriko, ni bilo luči, prenehala je delovati kurjava, obstala sta radio in televizija, pa tudi kuhati ni bilo mogoče, ker je ostal električni štedilnik hladen. Ljudje so si pomagali, kakor so mogli; v prenekaterem stanovanju so bili prezebli in brez tople hrane. V uredništvu in tiskarni Ameriške domovine smo čakali od ranega jutra do zgodnjih popoldanskih ur na elektriko. Stroji s0 bili mrzli, mrzli tudi prostoti, ker poganja kurjavo na olje elektrika. V plaščih smo iskali svetlobo v bližini oken, ko smo opravljalf najnujnejša dela. Iz Cleveland Illuminating Co. so nam vedno znova odgovarjali, da so vsi razpoložljivi ljudje pri obnavljanju napeljave, da so jih poklicali celo iz Daytona in od drugod, da bi mogli napeljavo čim prej spraviti v red. Ko smo le izgubili upanje, da bomo mogli list tiskati doma, smo odpeljali sestavljene forme v sosednjo tiskarno, da ne bi naročniki ostali brez lista. Ta je v teh dneh v Clevelandu še posebno dragočen, ker ni na razpolago no benega angleškega dnevnika. Tudi oni, ki svojega sloven skega časopisa ne naročajo, ker “berejo angleškega.” te dni kar radi sežejo po-AD, če jo le dobe. C Namesto ob pol devetih žjutraj^šmo list začeli tiskati šele ob treh popoldne. Kljub vsem težavam, so ga otroci z malimi izjemami še v petek raznesli naročnikom. Za pošto so list pripravljali pri zasilni razsvetljavi, da je mogel biti še zvečer odpeljan na pošto. Elektriko smo dobili v tiskarno in uredniške prostore šele malo pred deveto zve čer, 26 ur po tem, ko je bila napeljava prekinjena! Vse jutro so v petek preko radia pozivali prebivalstvo, naj ne hodi od doma v svojih avtomobilih, ker da jih je že do tedaj obtičalo v snegu okoli poldrue tisoč. “Komur ni nujno iti od doma, naj ostane doma, kdor mora na vsak način iti po poslu, naj uporabi javna prometna sredstva,” je svetoval župan R. Locher. Precej tovarn je ostalo za prtih, večina šol je odpovedala pouk in naročila učencem naj ostanejo doma. V mestu Clevelandu snega ni bilo nikjer dosti preko pol čevlja, v južnih in vzhodnih predmestjih pa okoli čevlja. Snega torej ni bilo niti do kolen, kaj če bi ga padlo dva čevlja ali več, kot se je zgodilo včasih v starem kraju? Kolikokrat ga je bilo, da se otroci niti videli nismo iz njega in vendar je v glavnem šlo vse mirno dalje. V snežni plug so vpregli konje in zorali ceste, do njih pa so si ljudje na pravili gazi od svojih hišnih vrat. V Ljubljani je dostikrat zapadlo po pol metra snega in več, pa je vendar promet te kel skoraj normalno. Tam ni bilo v onem času avtomobilov, da bi obtičali na cestah in zaprli prehode. Če je kateri kod obstal, s.o ga naglo porinili v kraj. Konjev sneg ni zadržal. Vozove so vlekli malo bolj počasi, zato pa z gotovostjo. Ceste, gla-vne in stranske so bile zorane, pa naj je bilo snega kolikor .hruške na republikanskem sem- že. Kjer se ga je na križiščih nabralo toliko, da ni promet.... mogel teči nemoteno, so sneg naložili na vozove in ga zvozili v Ljubljanico. Električna napeljava je bila vsa v zemlji, zato ji sneg ni mogel škodovati. Če se je kje pretrgala kaka žjca, ki je bila zunaj, So jo naglo zvezali in hiša je imela zopet luč. V Clevelandu se že več let zavzemajo za to, da bi spravili električno napeljavo v zemljo. Elektrarni, pri-i.i° z-D-20-j^nija 1863. Naselje-vatna in mestna, se branim češ, da je to draga stvar, da bo :van;e v W. Virginijo se je zase veliko več sitnosti, če pride do kakih okvar napeljave v|ce-0 okrcS leita ^29. Državno zemlji, kjer bo težje ugotoviti točno mesto prekinitve. Ob Prhest° nf° mea,0 v W' Va- ^ treznem preudarku vseh razlogov za in proti mora človek priznati, da je v interesu javne koristi, da se električno napeljavo spravi pod zemljo, kjer bo varna pred snegom, vi- . „ . harii pa tudi ljudje pred njo. Čim prej se elektrarne ict.- 111 bo vs“Sa -kuipaj nad 150 raz-jo tega posla, tem boljše! n h slavnc;3tnlh prireditev, ka- Mesto seje trudilo, da bi obdržalo odprte vsaj glavne tere ze pr dno oglašajo, ceste. Priznati je treba, da mu je to uspelo. Ing. Louis v w- Va- je par manjših slo-Drasler, direktor mestnih služnostnih, podjetij in ustanov, naselbin. Pred leti jih ima v tem pogledu veliko skušnjo. Ker sneg ni prišel ne- Je bll° vvež> slovenski delavci so napovedan je bilo mogoče vse pravočasno urediti. Kljub blli večinoma zaposleni po pre-vsemu je imd težko nalogo, pokazalo se je namreč, da ima mesto Cleveland za take namene veliko premalo opreme. S tem, kar ima na razpolago, ni moglo napraviti več. Objavili 'so, da bodo pritegnili privatna podjetja, da bodo ceste čim preje očiščene. V kolikšnem obsegu je bilo to storjeno, ve mestna uprava sama člani mestnega sveta so se na omena, kit travna> cvetlična ^emena in razno vrtno crodje kat kosilniki in drugo je v zadnjih desetih let ustvarilo ogromen prom ep ki prinaša milijone zaslužka in dohodkov s tistim, ki se ukvarjajo s prodajo, pridelavo in izdelavo vsega tega. Pred kakimi petdesetimi leti o tem businessu še nihče sanjal ni. Ko sem o tem pripovedoval moji dragi Kati, ko je ravno testo za potico mesila, mi je to le pripomnila: “Ja, kunšten je svet, kunšten, ampak takega semena pa le ne prodajajo še, da bi se vsejal na plest starih ljudi, da bi jim novi lasje začeli rasti. Majk, po- sti . . . sami Štajerci.” ije in trdosti življenja sltven- Vsled skromnih gospodarskih skega časnikarja. Bog mu daj razmer univerzitetnih študij ni zdravja in moči, veselja v nju-mogel dokončati in je leta 1924 ni družini. Sladka zavest, da vstopil v glavno tajništvo SLS'je ostal zvest v najpolnejšem in v Ljubljani. Pod vodstvom dr. J najplem^nitejšem pomenu be-Franca Kulovca in misgr. F. Ga- sede, zvest svojemu narodu in ni dovoljeno. Avto-cesto “Turn- ’drezaj jih malo, naj se lotijo te- pilke” nadzira in upravlja po- ga raziskavanja in prou^eva- selbna državna komisija. Osofb- nja- Stavim da taki le fantje, je, ki ga zaposlujejo za vzdrža-vanje omenjene veleceste je včlanjeno v unije. To so električarji, ki pazijo, da je razsvetljava ceste v redu, potem razni kakor si ti, bi še hlače prodali, samo da bi do takega semena prišli.” cestnine, ki so zaposleni na postajah, plačujejo po $50. in $75. na mesec kot nekako “mazilo,” da so v službi. Komu plačujejo, ne omenjajo poročila. Vzne- brovška, ki sta zaporedoma vodila glavno tajništvo, se je iz-vežbal v organizatorja političnih nastopov in poročevalca o strankinem življenju. Tam je spoznal gonilne sile slovenskega političnega življenja do podrobnosti. V tajništvu ga je našel dr. Korošec in ga radi njegovih treh glavnih dobrih lastnosti: zvestobe, točnosti in pridnosti, klical k sebi za osebnega tajnika. Biti Koroščev osebni tajnik ni bila lahka služba. Nekateri niso zdržali, Krošeij pa je prav do konca življenja svojega mojstra. Bil je ne le osebni tajnik, marveč človek njegovega posebne- s voj emu prepričanju preko vseh prelomov in trdot, pa jima nadomešča vse druge nagrade. Bog Vas živi in Vas nam o-hrani še mnogo let! Miha Krek. IZ SLOVEHIJE Malo zardel sem, Kato pa po- ga zaupanja, intimen sodelavec, ki spada k International Brotherhood of Electrical Workers, kjer so kolektorji včlanjeni, področje spada uprava ceste, za. vračuje take obtožbe kot neresnična in zahteva, če kdo ve, da Kdo in kje prejema kake take podkupnine od uposlencev, jih naj javi, da se proti njim nastopi s preiskavo, Paketiranje j pft troštal, da vse to še lahko pride. Saj za nove zanimivosti in nove iznajdbe bo še vedno dovolj prostora na svetu. * V CAMBRIA COUNTY HOME, dom za stare ljudi, je pred kratkem padla v kopalnico polne vroče vode, v kateri se je tako oparila po telesu, da je kmalu umrla, rojakinja Mrs. Mary Krešič, stara 69 let. Mrliški oglednik Joseph Govekar iz Spangler, Pa. opisuje slučaj v njegovem poročilu, da je ponesrečena Mrs. Krešič poizkušala regulirati vročo vodo, a je pri tem zgubila ravnotežje in padla v vročo vodo v kopalnici. Vročina vode pa je usodno vplivala na njeno telo, predno si je mogla pomagati iz vode. * V SHARON, PENNA., NEKI ZLI požigalec ljudem garaže in tudi druga poslopja zažiga. Ti požigi se pojavljajo ‘ 6d 22. oktobra naprej in do«©daj jih je bilo že 13. Pred kratkem je podtaknil ogenj farni garaži hrvatske , cerkve sv- * Antona, kjer pastirje Rev. Zoran Osto- živeti, to je pa težko če ni stal- ijeno in državni zaikon etrogb jich. Z garažo vi;ed je zgorel ali kakim vozilom vožnjo po ograjenem ozemlju ob velecesti Turnpike ^ * PREDLOjG IN NASVET ZA VIŠJO ZAVAROVALNINO hranilnih vlog po hranilnicah in bankah bo predložen prihodnjemu kongresu v Washingtonu te pa ni mogoče drugače kakor v upoštev in rešitev. Zdaj so z davki. Take novice ni nihče jhranilnine vloge zavarovane po vesel^ saj vse toži, da davki, hranilnicah do $10,000. Novi ra::'., jo, kakor plevel po polju. |predlog pa priporoča in svetuje, Bolj koga puliš in trebiš, več ga^da naj se zavarovalnina hranil-je. jnih vlog poViša z $10,000. na Nevo izvoljeni guverner ^25,000. Dosedaj je zavarova-Scranton je član Scrantonove nih v hranilnicah in posojilnicah rodbine, po kateri je dobilo me-' (Savings & Loan Assoc’ns) ckrcig sto Scranton v naši državi svo- 95G vseh vlog. Po trgovskih je ime. Je baje energična oseb-j bankah pa okrog 59%. To je nest in njegovi prijatelji ga že povprečnost po vsej deželi. Če proglašajo, da s tem, da je zrna- bo sprejet novi predlog todo gal v volitvah za državnega gu-!vse vloge in posojila pri hranil-vernerja, ima tudi priliko za nih zavodih krita. Po trgov-kandidaturo za predsedniškega Yk;h bankah pa do 69%. Trsti, kandidata Z. D. na republi kan- ki podpirajo predlog napovedu-ski listi l:ta 1964. Do takrat je jejo, da če bo prišlo do povi- tudi . auto, t^lf^Fylidja je na delu in je upati, da ji zlobnež, ki zažiga okrog garaže in drugo kmalu pade v roke. Tako se je zopet nabralo malo novic v naši zapadhi Pan-slovainiji. Vse čitatelje in prijatelje A. D. lepo pozdravljam in voščim vsem vesele božične praznike, ki bodo kmalu tukaj. Stari Majk. seveda še daleč in o tem se lahko za enkrat le reče: Bomo videli, kako bo in po čem bedo nju leta 1964. . . J!! V WEST VIRGINIJI, ki je to,sedna država naše južno-ra-padne Penne, bodo prihodnje leta Obhajali stoletnico Sprejema in vstopa v Unijo. West Virginija je bila sprejeta v Uni- Charleiston. Slavnostne pri/e'-diitve v več raznih krajih bo vodila yniverza države W. Va. sanje zavarovalnine, da bo to dvignilo zaupanje v hranilnice in da hranilne “vloge bodo zdht no porasti e. * TRGOVINA Z RAZNIMI SEMENI trav se je v zadnjih deisebih letih silno dvignila in razširila. Skcro neverjetno je kar poročajo. Pa je le res, finančna poročila o tem ne lažejo. Odkar rastejo zadnja deset- tMsiik Svobod,. Slove- J. ^ mlajši prijatelj. Istočasno je Krošeij v Belgradu kmalu prevzel posle belgrajskega urednika za dnevnik “Slovenec” in tako postal ključna osebnost za vse olbveščevalne zveze med predsednikom in tajništvom stranke, med belgrajskim javnim življenjem in slovenskim katoliškim tiskom. V tej službi je človek moral pred vsem uživati vsestransko popolno zaupanje. Krošeij je dodobra poznal razmere v slovenski parlamentarni delegaciji, do podrobnosti Koroščeve načrte in poteze, imel na ducate tesnih pri-jalteljev med belgrajislkimi časnikarji, politiki, uradniki in kulturnimi ustvarjalci^ v Ljubljani pa ga je tudi vse rado imelo: v uredništvu, v tajmstvu stranke, v Prosvetni zvezi, med banovinskimi uradniki, povsod je bil doma. Vsak je vedel, da je Krošeij skupen delavecj nesposoben za zlorabo ali intrigo, mož, ki pretdhta in odmeri, da vsako reč položi le tja in le tako, kjer in kakor bo megla naj več koristiti. V zadnjih letih pred vojno sem prišel nekaj bolj blizu in mogel neposredno in pogosto videti, kako je Krošeij vrtil svoje mline in telefone, ki so dajali dnevni poročevalski kruh v Ljubljano in sem ga občudoval. Poseben blagor je tak delavec v Skupnosti: neomejeno lojalen in vdan samo stvari, točen kot ura, a pridnost njegova ni poznala nobene ure. Po nacističnem napadu se je g. Krošeij odselil iz Belgrada Ljubljano in vstopil takoj v u redništvo Slovenca. Potem, ko so okupacijske oblasti zaprle Cleveland, O. — Pravi j a, da je letos na sv. Miklavža dan glavni urednik Svobodne Slovenije v Buenos Airesu Joško ravnatelja uprave listov ing. Jožefa Sodja, so Joška Krošlja postavili predstojniki na to mesto. Dne 4. maja 1945 je v tej Krošeij dopolnil 60 let živi j e- funkciji odigral važno vlcgo, da nja. je preko vseh nacističnih epre- Kot Miklavžev dar so ga dobili v dobri slovenski kmetski družini v Kapelah pri Brežicah leta 1902. Tam je preživel mladost in trgal prve hlače po klepeh ljudske šole. Ker je bil brihten pebič, so ga dali v Maribor v gimnazijo, ki jo je tudi uspešno končal. Ostali so mu trpki spomini na tiste nemšku-tarske razmere mariborskega mesta in v šoli, ko je slovenski študent moral prenašati seka-ture profesorjev, norčevanja in tudi zasmehovanja sošolcev, ker je bil slovenski kmetski sin. (sevalcev in nevarnosti mogel povedano, kakor je prepovedano letja nova predmestna naselja j Namškutarija je tedaj v Mari ekreg velemest, grade stanovanjske h;še večje in manjše, okrog istih terase in tratice. Sejejo razne travice in trave in za semena istih potrošijo letno na stotine milijonov dolarjev mrnja t stih dogodkov, ki so na boru cvetela in otresala svoje surovosti zlasti v medvojnih letih. Kct mladenič je Joško doživel prevrat leta 1918 in se s prisrčnim zadoščenjem spo- rni-gcvnilkih in po gozdih pri sesanju in obdelavanju lesa. Par slov. društev menda še sedaj obstoji tamkaj. Več naših rojakov, ki so prejšnja leta delali tamkaj, zdaj živi v Cieve- vsako leto. Samo v naši oko-iici po zapadni Penni, pravi Pittsburgh Company, ki je pre-kupila to trgovino od Philadelphia Seed Cqmpany, da je prodala v letošnji sezoni za $5,000,-000.00 raznih travnih semen. Za prihodnje leto napoveduje da kaže, da bo prodala za več kot $7,000,000.00 semen. Koliko zadnja leta potrošijo za kosiinike. Pa ne več tiste na roko, pač pa vse na gasollmiki pogon. Vrtna Komunistični kulturnik poziva v boj proti kletvinam Božidar Borko je znan komunistični kulturnik v Ljubljani, zato je posebno zanimivo brati njegov poziv proti kletvinam. Objavljen je bil v ljubljanskem Delu in se glasi: Tovariš urednikj nemara je že čas, da se tudi široka slovenska javnost zamisli v pojavj ki ga z jezo ugotavlja vsak dostojen Slovenec in na katerega nas opozarjajo tudi tuji turisti, kolikor razumejo naš jezik in srbohrvaščino: namreč na neverjetno pogostno rabo kletev, psovk in sploh vulgarnih besed v pogovornem jeziku. Lahko hi navedel pričevanja slavistično izobraženih tujcev, ki kar niso mogli verjeti, da tako kulturen narod, kakor smo Slovenci, uporablja v pogovorih na ulici in v javnih lokalih toliko nepotrebnih in skrajnje neokusnih besed, in da so ti vdlgarizmi naj-gkše sorte prešli celo v govorico nekaterih mladih žensk in blebetajočih otrok, ki komaj razumejo njihov pomen. Preki n j a-nje je postalo že kar vsiljivo zoprna navada. Nekoč smo imeli slovenski rek: preklinja ko Turek. Zdaj pa se je ta slabost pri nas tako razpasla, da prav nič ni treba obtoževati Turkov; ostanimo kar lepo doma! Z žalostjo ugotavljam, da se je s temi banalnostmi, cjb katerih so nekoč pošteni ljudje zardevali, okužil tudi najnovejši Slovenski pravopis. So pojmi, ki je o njih mogoče dostojno govoriti samo v zvezi z medicino, in v tem primeru uporablja izobražen človek samo medicinsko besedje. To pa, kar talko pogosto slišimo na ulici, žali ne samo dostojno,st) temveč tudi lepoto slovenskega jezika. Tuji prijatelji našega naroda so mi rekli, da pri njih tudi najbrnj preprosti ljudje ne kolnejo tako grdo in neokusno^ kakor slišimo pri nas celo iz ust, za katerimi ne tiče' ravno prazni možgani-Zares je že čas, da vsi kulturni ljudje stopijo v ofenzivo proti tej grdi razvadi, ki žali omovne zahteve srčne kulture. Nekoč smo že imeli v javnih loka’1 h napise, da je preklinjanje pre' Slovenec iziti kot slavnostna pljuvanje po tleh. Zakaj ne številka, ki je objavila sklepe spet izobesili takih svaril, še več mepoboljšljive grešnike naj bi z globami odvadili te grde jezikovne okužbe in jih tako prepričali, da nova družba obsoja takšno surovost. K isti stvari je neki B- U1' slovenskega parlamenta in Narodnega odbora za Slovenijo, proglas o ustanovitvi Slovenske države. Rešil si je življenje in uspel oditi v pregnanstvo. Vloga obveščevalca in poročevalca za svojo družbo, za slovensko skupnost mu je pa tako zelo postala druga narava, da je tudi be-gunstvo ni prekinilo. Kar v M'cmigu v Italiji je začel izdajati za taborišče stenski časopis, v taborišču Servigliano začel z dnevnikom za taboriščno družino, po prihodu v Argentino, spomladi leta 194S< pa stopil v uredniški odibor Svobodne Slovenije, kjer kot glavni urednik in upravnik tega edinega, pa mah spremenili družabno sliko po južno-štajerskih mestih in trgih, ko so z ostalimi Slovenci slavila prelom z Avstro-Ogrsko in vstop v narodno državo Srbov Hrvatov in Slovencev. V gospodu Jošku je še vedno nekaj tistega dobrega lokalnega patriotizma, ki rad povei da “orno tedaj bili Štajerci tisti, ki smo slovensko zgodovino delali: dr. Korošec, dr. Verstošek, general Majster in tako po vr- spej Malči, ki z njim nosi vese- bančič v istem listu napisal v zvezi z novim Slovenskim Fra' vopisom: žo naslov S'cvensiki pravopis nam pove, da nas hoče knjig3 poučiti o pravilnem pisanju, 1° je o jelziku, kakršnega pišenrm in tudi govorimo. To pomeni, da spadajo v SP samo besede, 'ki jih pozna slovenska knjig3 in kultivirana govorica. Potemtakem ni naloga SP, poučevati fantine, kako se “prav” P ae% besede, ki so jih doslej pba 1 odličnega tednika slovenskih j samo po javnih straniščih in novih naseljencev dela še se- plotovih, daj. Tako je slovenski katoliški časnikar iz Belgrada in Ljubljane ostal — menda edini tudi v izseljenstvu, vsej skup- Pošteno nakresan Stražnik pijančku, ki ne m1 re v vowj odpreti vrat: “Zdi se mi, da da^ nesti v srečo in korist, to kar nes ne morete najti ključavn je bil in — kolikor ga poznam ce. Dajte ključ sem, vam J3'-— bo pri tem delu ostal do kraja. Ob življenjskem jubileju mu odprem.” . “Hvala prijatelj, ni treba. A če ste že tako prijazni, vas pro- iskrsno čestitamo, njemu in go-'sim, primite malo hišo, da se n bo tako salamensko zibala. PAVEL HEYSE: Andreša Delfin *3#a>Ki Obraz je očital nekaj lahkomiselnega, toda ne izzivajočega in ne ravno nežno mladostnega. V zanemarjeni obleki in v polrazpuščenih laseh je bilo nekaj izobraženega in samozavestnega, kar pa ni bilo zoprno. 2e davno je morala opaziti, da je nasprotna soba dobila novega prebivalca; toda čeprav ga je zdaj videla Da oknu, se je mirno gostila dalje in samo, ko je pila, je najprej povzdignila čašo predse, kot bi hotela pozdraviti kakšnega sopivca. Nato je potisnila prazno skledo v kraj in mizo z lučjo tako porinila proti steni, da je vsa svetloba padala na široko zrcalo v ozadju in pričela je po vrsti primerjati kup mask, ki so pisane ležale druga čez drugo na naslanjaču, tako da je tujec na oni strani, ki mu je pri tem obrnila hrbet, moral toliko razločneje videti njen odraz. Zdelo se je, da je med preoblačenjem nemalo ugaja- Sem in tja po Milwaukee V nedeljo popoldne, 9. t. m., je pevski zbor cerkve sv. Janeza Evangelista (Milwaukee) sodeloval na koncertu v Brooks Union dvorani. Naši pevci in pevke so podali lepe prizore obhajanja božičnih praznikov v naši prelepi Sloveniji v predvojnih časih — bile so postavljene jasli- THE HAPPIEST SOUND IN THE WORLD f It’s the sound of your child’s voice, chatting with Grandma and Grandpa. Treat them to this pleasure often by Long Distance. It’s the easiest way to visit, to keep in touch, anytime. Long Distance is the next-best thing to being there. Bargain Times! After 6 p.m.—Most rates are lower. Sunday—Most rates are lower all day« i On any day—"Family Visit" time is after 9 p.m. on calls within Wisconsin—you can talk 10 minutes for the price of 5» WISCONSIN TELEPHONE COMPANY ce, vprizorili so lepo navado bla goslovitve hiše na sveti večer, več tradicionalnih prizorov z božičnimi prazniki in prepevali naše prelepe božične pesmi. Po-setniki koncerta so z velikim zanimanjem sledili prizorom ter z veliko aklamacijo odobravali slovenske nabožne božične pesmice. Cerkvenemu pevskemu zboru in vodji g. Ernestu Majheniču smo hvaležni za predna-šanje slovenske pesmi in naših tradicij ameriški javnosti. — Brooks Union dvorana je del veleznane Marquette univerze. Zvečer je slovensko društvo v farni dvorani sv. Janeza Evangelista na deveti cesti priredilo “Miklavževanje”. — Nastopil je “škof” Miklavž z velikim spremstvom angeljev in “rogatcev” — vprav kot je bilo v navadi v starem kraju. Škof Miklavž je obdaril mladež z neštetimi dobrotami. Udeležba je bila lepa in vesela, posebno še malčki, ki imajo le redko priliko, da vidijo pravega “škofa” Miklavža, do-čim vidijo ameriškega “Santa” pred božičnimi prazniki na vsakem vogalu! :jfi >J: * Pred par tedni je društvo Triglav priredilo v dvorani sv. Janeza Ev. “Martinovanje”. Udeležba je bila sijajna in postrežba fina. Družba je bila nadvse veselo razpoložena. Da so se gostje dobro imeli priča dejstvo, da je vse “šlo” — domače klobase in vse drugo, tudi vse, kar “tako gladko teče”. Društvu Triglav želimo vztrajnega napredka! * * * Registracije za proslavo Silvestrovega večera ali večera pred Novim letom v farni dvorani sv. Janeza Evangelista že sprejemajo. Vstopnina $3.50 za osebo (vključena je večerja, pijača in ples). Kdor želi pričakati novo leto ter se pozabavati v Knttffltmtmtmmmmnmmnmmtrat- Kahlne so Vale otil ] AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem ► • na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. [ Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi». 1: Make it a GREEN CHRISTMAS FOR DAD... with these \ Electric yard tools ELECTRIC TRIMMER-EDGER — For good grooming where-ever neat trimming and edging are needed. «// ELECTRIC HEDGE AND /T - V SHRUB TRIMMER — Keep V / -V hedges and shrubs trimmed v\ \ to park-like perfection, ELECTRIC TILLER — A perfect'tool for weeding, mulching and planting preparation. ELECTRIC LAWN MOWER — Just plug it in and mow. No fuel to fuss with. No starting problems. WISCONSIN ELECTRIC^OWER COMPANY Live Better i • . Electrically krogu prijateljev, naj ne zamudi te prilike! * * * Božične karte v slovenskem ali anglaškem jeziku so vam št vedno na razpolago v zakristiji cerkve sv. Janeza Evangelista. Včeraj (v nedeljo 9. t. m.) se je pričela velika kampanja za podpisovanje z a o b 1 j u bij enih kartic ali “pledges” članov fare Marije Pomoči Kristjanov v W. Allisu za 300,000 dolarski sklaci za zidanje nove cerkve in župnišča. Izvoljeni možje za to pobiranje podpisov so šli od hiše do hiše faranov ter je šlo vse razmeroma dobro in gladko od rok. Želimo, da bi bila kampanjska zaobljubljena vsota dosežena in novo svetišče zgrajeno. Kjer so se koTelktorji podpisov ustavili, so pustili brošure s popisom in sliko novih stavbišč. Slika je zelo impozantna. Fari Marije Pomoči Kristjanov želimo vsestranskih uspehov. Božične voščilne kartice si lahko nabavite v West Allisu v cerkvenem pritličju. V nedeljo, 16. t. m., bo v West Allisu po cerkvenih opravilih razprodaja peciva. * * * 3. decembra je radijska postaja WTMJ-TV (The Milwaukee Journal) obhajala 15-letnico obstoja. Ob času prve televizijske oddaje ali predstave (3. decembra 1947) je bilo širom Milwaukee le 500 televizijskih aparatov, dočim danes skoraj ni hiše brez televizije. Transportna družba namerava odpraviti električne buse ter jih nadomestiti z novimi na diesel olje. Prvi novi busi bodo pričeli obratovati, kakor hitro jih družba prejme in ti novi busi so št. 15 (Delaware), št. 18 (National) in št. 11, ki že obratuje. * * * Vozniki avtomobilov se opominjajo, da naj bodo previdni v zimski vožnji ter posebno pazijo, da imajo avto vedno pod zadostno kontrolo na cestah, kjer veter odstrani sneg ter pusti ledene plasti na cesti. Ako nameravate ustaviti avto, ne rabite zavore prenaglo, ampak polagoma, sicer se vam lahko avto na ledu zasuče ter se zgodi nesreča. Varni boste le, če boste skrajno pazljivi. :tc * * Državni (wisconsinški) gozdarji pravijo, da se je ideja božičnega drevesca v Ameriki pričela okrog leta 1780. Prva božična drevesca so postavili hesen-ski vojaki za časa ameriške revolucije. Okoli leta 1800 se je navada postavljanja drevesca razširila po mladi deželi. Danes porabimo v Ameriki letno nad Slo let plastičnih snovi Plastične snovi, ki se bolj uveljavljajo na mnogih področjih človeške dejavnosti ter marsikje izpodrivajo kovine in druge naravne surovine, po^ navadi pojmujejo kot pridobitev — upravičeno samo stališča razširjenosti in splošne rabe — sodobne industrij ske kemije, v resnici pa segajo njihovi začetki celih sto let nazaj, čeprav so si na široko utrle pot šele zadnja desetletja: leta 1862 je pokazal kemik Parkes n a londonski razstavi novo snov “parkesin prednika celuloida, ki so ga začeli izdelovati sedem let kasneje. V drugi polovici prejšnjega stoletja je bil celuloid zraven naravnih snovi, na primer gutaperče, edini plastični material vse do iznajdbe kazeina, proizvoda iz mleka, ki se je uveljavil pri izdelavi klavirskih tipk ter gumbov in sponk. V začetku našega stoletja je prišlo tisto, kar zdaj označujemo kot plastične snovi, pridobljene pod učinkom toplote; prva med njimi je aila fenol formaldehid. Že večkrat se je zgodilo, da sta dva znanstvenika prišla do povsem enakega rezultata, ne da bi vedela drug za drugega. Tako je bilo tudi pri tej plastični snovi. Skoraj istega dne sta prijavila patent enake vsebine'"Baekeland v ZDA in Swinburne v Angliji: šlo je za plastičtio snov, ki se je kmalu uveljavila po vsem svetu kot bakelit. V tem primeru se je trgovska konkurenca končala s prijateljsko združitvijo sil. Swinburne in Baekeland sta potem skupaj izpopolnjevala plastične snovi, ki sta jih pridobivala pod učinkom toplote. Naziv “plastične snovi” se je uveljavil šele v začetku našega stoletja. Nove surovine so imele pomanjkljivost: dovzetne so bile za vlago. Prav to so 'skušali odpraviti kemiki raznih dežel. Tako so pridobili polivinilni klorid, ki se mu je med obema vojnama pridružil politen; to snov zdaj proizvaja nad 30 tovarn v 15 deželah po svetu. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali pri proizvodnji radarskih naprav, ki so zaveznikom zagotovile premoč tako na kopnem kakor na morju in v zraku. {ll *4#$ Nadaljnja plastična snov, ki so jo pridobivali Angleži leta 1934 z majhno prednostjo pred Nemci, je dobila ime “steklo pleksi”: kerjeprozor-nejša kot steklo, se je uveljavila— seveda predvem zaradi odpornosti — zlasti v letalski industriji, uporabljajo pa jo tudi za izdelavo najrazličnejših prozornih predmetov za gopodinjstvo in za industrijske potrebe. 20 milijonov mladih drevesc za. božični okrasek. V Wisconsinu pridelajo letno nad milijon drevesc in nad 150,000 teh prodajo letno izven države. >1« * * Vsem -- PRAV VSEM želimo vesele in blagoslovljene božične praznike! Melone za pešce V počitniških dneh so v vsej Veliki Britaniji še posebej razširili kampanjo, da bi bil cestni promet čim varnejši in da bi bi lo kar najmanj nezgod in nesreč. “Nikjer ne manjka nasvetov, svaril, priporočil avto mobilistom, nazornih razlag prometnih prekrškov in glob zanje, nihče pa ni doslej mislil na pešce,” je* dejal dr. Camps na zborovanju zdravnikov, sodnikov, advokatov in ljudi iz drugih strok, ki so kakorkoli povezani s prometom. Svetoval je, naj ne bi več hodili gologlavi po ulici, temveč naj bi nosili značilno angleško melono) trd klobuk, ki bi jih morda varoval v primeru nezgode na cesti. Melona je po mnenju dr. Campsa rešila življenje že precej ljudem, ki so na cesti ali na ulici zabredli v prometno nezgodo. Zdravnik je svoje trditve ponazoril s številnimi posnetki in dodal, da je trd klobuk za pešca isto kot na primer čelada za motociklista. — Predlagal je, naj bi prometne predpise za motocikliste razširili tudi na pešce, s tem da bi ti morali nositi trde klobuke. Obveznost se seveda ne bi nanašala samo na moške, je dejal dr. Camps ter pozval tovarne klobukov in drugih pokrival, naj pripravijo modele, ki bi na ženskih glavah opravljali enako nalogo kot melone na moških. To pokrivalo je priporočil tudi tistim, ki sedijo zraven šoferja, se pravi na tako imenovanem “sedežu smrti,” ker kažejo statistični podatki, da je med žrtvami prometnih nesreč več teh sopotnikov kot pa voznikov. Tovarne klobukov in drugih pokrival so pozdravile zdravnikovo priporočilo. Družba J mn ^ s sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CaJa^. |aKaI |]| Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike uCUCZ. JUlicI, 111. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St, Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, HI. ; j" ' NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Ul. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, 111. AMERIŠKI VZPON NA MT. EVERESST? — Raziskovalec Norman Pyhrenfun razlaga skupini 19 članov svoj (načrt naskoka na najvišjo goro sveta. Ameriška odprava pod Normanovim vodstvom bo skušala prihodnjo pomlad doseči vrh Mt. Everesta. Društvo sv. Družine št. 11 DSD Pittsburgh, Pa. — Vse članstvo društva je prav vljudro vabljeno na glavno letno sejo, katera bo v nedeljo, 23. decembra, v navadnih prostorih na 57. cesti. Na tej seji bomo volili društveni odbor za leto 1963, kar bo vzelo več časa kot navadne seje. Vse prosim, da pridete točno eb devetih dopoldne. Vabljeni ste prav vsi, tudi tisti, ki ste asesment za december že plačali. To je glavna letna seja, na kateri se je treba pomeniti o društvu in njegovem delu malo več. Pretresli bomo delo v preteklem letu in se pomenili o načrtih za prihodnje. Pozdravljeni in na svidenje na glavni seji! Odbor. ------o----- Društvo sv. Ivana št. S3 DSD Chicago, Ul. — Bratje in sestre, povabljeni ste na zadnjo sejo v letošnjem letu, v nedeljo, 23. decemibra, ob pol treh popoldne v spodnji dvorani pri Sv. Štefanu. Na dnevnem redu je redna seja, nato volitve odbora za 1. 1963, pobiranje prispevkov v pogrebni sklad, nato pa sledi zabava. Frank Turner, ki vodi priprave za zabavo, je povedal, da bodo na razpolago domače klobase, potica in drugo pecivo, ki ga bodo oskrbele naše preskušene gospodinje Luba Truha, Wilma Šinkovec in Katherine. Za godbo bo skrbel Jay Kovas. Vsem članom glavnega urada in vsemu članstvu našega društva želim vesel božič in srečno jmerov. Pregled v novo leto. Naj naša družba'je pokazal, da ima 20,000 ljudi Si. John’s No. 13 H.F.S. December 23rd is the Big Day! Attention — Brothers and sisters of St. John’s Society of Chicago: You are invited to attend the last meeting for this year, to be held at St. Stephen’s lower church hall, Dec. 23rd at 2:30 p.m. Very important! Program 1. Regular meeting. 2. Election o f officers for 1963. 3. Collection o f assessment and funeral fund. 4. Big party to be held after the meeting. Frank Turner, our chiel chef, informed me that we will have domače klobase, potica, and cakes and cookies. Our cooks, Luba Truha, Wilma Šinkovec, and Katherine will be the bakers. ■So, don’t forget, I have a date with you. Music by Juy Kovas and his 101 Strings — the date — on December 23, 1962. I would like to wish each and everyone from the home office in Joliet and our own members of St. John’s Society a Merry Christmas and a Happy New Year and may our Society prosper in 1963. * Merry Christmas to Ameriška Domovina and its readers throughout America und Canada! Fraternally, John Kovas, Secretary Švicarji /pretiravajo z, zdravili Zaradi zloralbe zdravil je v Švici čedalje več smrtnih pri' bolnišnicah uspeva in cvete tudi v letu 1963! Z bratskim pozdravom i telesne ali duševne motnje zaradi stalnega uživanja pomirje- Vesel božič tudi Ameriški Do-,valnih praškov in tablet, ki bla-rhovini in njenim bralcem po žijo bolečine. V obdobju 1950-Ameriki in Kanadi! j 1959 se je letna poraba fenaceti- John Kovas, taj. na zvišala od 28 na 45 ton. Kulturna kronika Zdravko Novak: Koledar 'Ave Maria za leto 1963. Odkrito povem, da se kar začudim, kakor doibim v roke novo slovensko knjigo. Zdi se mi, kakor da se je Slovencem zopet rodil nezakonski otrok: “Le kaj je tsibe treba bilo.” Tako sta ga sprejela nezakonska mati in oče in prav tako mi danes sprejemamo vsako novo slovensko knjigo: le kaj je telbe treba bilo. Običajno je bil nezakonski otrok v napotje vsem, nikamor ni spadal, vsak se ga je branil in vsak odrival po svoje. Prav isto se danes godi slovenski knjigi. Mesto, da bi jo z veselem sprejeli, nam je odveč. Vzbuja nam slabo vest, ker bi jo morali z veseljem sprejeti, Pa ne vemo kaj bi z njo. Vsakega dolarja se nam zdi škoda zanjo. A če jo že kupimo, se zanjo ne brigamo. Malokdo jo Vzame v roke, da bi jo bral. Le toliko jo pregledamo, da si napasemo svoj firbec kakšna je, potem je pa konec naše ljubezni. Prekladamo jo sem in tja in običajno najde prezgodnji grob med odpadlo šaro) ki jo pobere smetar. To je velika krivica, ki jo delamo slovenski knjigi. Skoro popolnoma smo jo že izobčili iz svoje srede. Ali ni tudi slo- ne dejavnosti? Ker knjige ne cenimo) verjetno preveč ne cenimo tudi tistih, ki se še trudijo in pišejo slovenskemu narodu knjige v njihovem jeziku. A jaz sem vsake slovenske knjige zelo vesel. Prav tako sem vesel, kakor če m!e obišče dober prijatelj in znanec. Vem, da mi bo marsikaj veselega, novega in lepega povedal. Vsaka nova slovenska knjiga je tudi dokaz, da smo Slovenci še tu. Prvi znalk v našo kulturno smrt bo tisti dan, ko bo izšla zadnja slovenska knjiga. Ko leto prične odmirati ‘prihaja čas, ko se rode nove slovenske knjige. Vsako leto nas prvi pozdravi koledar Ave Maria. Tudi letos je bil prvi. Letos je 50 letnik. Kdor ima vse, ima pred seboj 50 lepih poučnih slovenskih knjig in zgodovine. Kaj prinaša letošnji koledar? Najprej nam je urednik opisal njegovo rojstvo. Sledi koledarski del. Ob robu ima pa-metnice in reke, spodaj pa misli iz evangelijev in izreke naših velikih mož. Na strani 16. je opisan zlati jubilej komisarijata slovenskih Frančiškanov sv. Križa. Veliko delo je komisarijat opravil v dobi petdesetih let. Reševal je Slovence v Ameriki pred popolnim odipadom od Cerlkve, vere in moralnega življenja. Prav v letošnjeim letu se mi je nudila prilika, da sem dobil malo več vpogleda v delo “naprednih” v ZDA. Nisem si mogel predstavljati, kako je mogoče, da je bilo v ZDA toliko Bogu, Cerkvi in veri odtujenih Slo- “Napredno” časopisje, knjige in organizacije so in še pogubljajo slovenskega človekaj da je popolnoma zgrešil svoj cilj na zemlji. Kako se je moglo to zgoditi? Preprosto! Ako našemu človeku ponudite slovensko pošteno katoliško branje se namrdne: to že vse vem, to ni nič novega. Knjigo odrine( ne bere! Odrinil je milost! Ko so pa “napredni” prišli s svojimi knjigami, s svojimi lažmi v časopisju, so mnogi mislili: to bom bral, ti nimajo nič o veri in Bogu — kar jaz že zdavnaj vse vem. Bral je in se zastrupil — zastrupil za vše življenje, zastrupil tudi za večnost. Pregledoval sem knjige, ki so jih izdajali “napredni,” zlasti v Či-kaigu. Nekatere knjige so take — tako strupene, da, če si jo prebral in kdor jo je prebral se je zastrupil za vedno. Strupa ni treba cele zaboje, da te ubije. Marlyn Monroe je vzela samo eno ali dve tableti preveč, pa je bilo preveč. Konec. Poti nazaj ni več! In v poplavi tega slabega je bil Komisarijat sv. Križa najmočnejša jez, ki je zajezil, da ni v tej umazani mla-kuži vse potonilo, kar je bilo v Ameriki slovenskega. Pridružile so se še slovenske župnije in iz tega pogubnega “quick sanda” so izvozili na lepo ravan novega verskega življenja sedanjih rodov. Tisti pa, ki so se zastrupili po vsem, kar je “na- ga misijona v Grand Portage od leta 1837 do 1841. — Letošnji koledar prinaša tudi sliko oltarja Marije Pomagaj v baziliki Marije Pomočnice kristjanov v Ramos Mejia v Argentini. ; Ker je vse to več ali manj zgodovina, tu omenim op’s božje poti Sv. gora ob Sotli, ki ga je prispeval P. Odilo Hajn- Maria šek. Omembe vreden je tudi članek 600 in 260 letnica cerkve na Igu 17. 11. 1961 bomo odklanjali dobro slovensko branje. Ne misli, da je vseeno če bereš ali ne. Branja ne more nadomestiti nobena druga stvar. Ne berimo samo iz firbca vsakdanje novice, berimo tudi kaj lepega, koristnega da bo kaj za srce in duha. Bibliografski podatki: Ave Koledar za leto 1963. Uredil P. Fortunat Zorman O. F. M. Zunanja oprema: arh. 1. dolar. ' Venska knjiga del naše kultur- vencev. Sedaj mi je jasno. DftUŠTVElil \mm Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej, Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Koledar se je spomnil tudi po-1 Vilko Cekuta. Tisk: Ave Maria, kojnega pisatelja in župnika Lemonlt. Izdali in založili slo-Franca Šaleškega Finžgarja, ki venski Frančiškani v Lemontu. je letos 2. junija umrl v Ljub-|strani 152 Vel 19x25cm. Cena Ijani. Vsebina tega članka je bila na vatikanskem radiu. —, Lep je tudi življenjepis pek. Ludvika Hoge, ki je bil sin slovenskih staršev. Koledar Ave Maria prinaša vsako leto tudi nekaj leposlovja, pesmi in drugih sestavkov. Predvsem naj omenim našega pesnika Marjana Jakopiča, ki je prispeval 4 pesmi: Dom; Obisk, Slovo in Zahvala. V njih se čuti, da išče Jakopič novih poti za izražanje svojega čustvovanja. — Med pesnitvami naj omenim tudi prispevek Jožice Pavli pod naslovom: Kako je bilo lepo ... To je bila deklamacija v spomin pok. škofa dr. Gregorija Rožmana na proslavi 25. marca 1962 v Collinwocdu. — Lojzka Verbič je poslala pesem: Marija, daj mi srce; M. P. Mnogo premalo zdravnikov Kot zelo težavno označuje Svetovna zdravstvena organizacija sedanje stanje glede zdravnikov po svetu, saj jih pride 1.5 milijona na tri milijarde ljudi. Če vzamemo — je rečeno v poročilu mednarodne ustanove — da hi v svetovnem merilu potrebovali vsaj 13 zdravnikov na vsaki/h deset tisoč prebivalcev, pokaže račun, da ima svet 2.4 milijona premalo zdravnikov, ki bi jih moralo biti 3.9 milijona. Še slabše je glede zobnih zdravnikov: medtem ko bi po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije potrebovali po enega na tisoč prebivalcev, pride na vsakega zobnega zdravnika na primer v Indoneziji 283 tisoč, v Indiji 108 tisoč, v Sovjetski zvezi 5 tisoč, v ZDA pa 1,700 ljudi. — Cena belemu kruhu se je cd leta 1946 do leta 1959 povečala za 70%. DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. .sv //g/i/, so right, um/ oh. so /vfmhing! 'm' prednega” v Ameriki, se bodo!pa pesmico, Na Krki. Ohjav- pa težko rešili. Najedli so se strupa in sedaj jim skoro ni pomoči. Pomoč je sicer tu) boljša morda kot kdajkoli do slej, toda oni je niso zmožni več sprejeti. Podobni so bolniku) ki sedo ob polni mizi, pa od gladu umira. Kar bi spadalo še k koledarskemu delu je običaj ni abecedni pregled slovenskih duhovnikov v ZD in Kanadi. Ako uredimo vsebino koledarja po smislu, moramo navesti najprej versko vsebino, ker je to predvsem verski koledar. Naj omenimo najprej življenjepis kanmeS. sestre Marije Terezije Quevedo, ki ga je napisala g. Lojzika Verbič pod na-slovoirri: Njeno življenje je bilo Marija. — Sem bi spadal tudi opis kamaldulenskega reda v ZDA, ki ga je opisal P. Valerijam — Dr. Filip Žakelj pa je episal slovensko izseljensko semenišče v Argentini. — Tu nni ijena je pa tudi pesem Smrt sv. Cirila, ki jo je spesnila Uršu-linska Mati Elizabeta. Med prozo naj bi omenil tudi legendo Cerkvica sv. Klemen- Iz dramatike sta omenjeni dve stvari. “Marijino oznanenje,” ki so ga vprizorili člani Slovenskega gledališča v Torontu 10. marca 1962 v Čikagu in pa še drugo “Marijino oznanenje,” katerega besedilo je pripravila Jožica Pavli za vprizoritev S’o-vetnske šole v Collinwoodu 25. marca letos. Iz domovine je pa opisano romanje Fatimskega Marijinega kipa iz Portugalske v Loko pri Zagorju. To je vsebina novega koledarja Ave Maria. Bogata je in lepa. Vzemi ga in beri. Ako ga nisi prejel, pošlji v Lemont en dolar, pa ga dobiš v nekaj dneh. Tudi tisti, ki se ne štejemo med “■na.nrptHnp hmmn vlpy-li “miipit . Še nobeno darilo ni povedalo več ... kot božično darilo telefonske p: strežbe. Ohio Bell nudi sedaj bogato irbiro božičnih daril za dom... vključno ljubek, majhen Princess telefon z razsvetljeno številčnico (na sliki zgoraj). Teie- JL — . -------- _eie- ______a Ionski podaljški so vedno prijetno, do- [| brodošlo darilo, ker so moderni, prikladni in pri-'igl vlačni. Tudi priročen stenski telefon in poznani namizni telefon sta zelo priljub-, ijena ... oba sta na razpolago v raznih barvah ... in vsak od njih je razveseljivo darilo. Nenavadno razkošno božično darilo je Domača tele- I ionska postrežba •.., katera omogoča občevanje !z sobe v sobo in nudi vse udobje telefonskih podaljškov. Posebna naprava omege-ča tudi razgovor z glavnimi vrati L- • ■ du— iz notranjosti vašega doma .... k?.-je posebno pripravne, če ste sami ali zelo zaposleni. Zelo posrečeno darilo je telefon z zvoniki, najnovejša stvarca v telefonskem ^krogu'. Vse telefonske klice naznanja z veselim, prazničnim zvonjenjem... prijeten božični spomin skozi celo letu... Tudi cena je zmerna. Res, nobeno dar:'o še ni povedalo več. Zato pokličite kmalu in nakupite božična darila... po telefonu... 622-T9C0. OS-SSO BELL complete communications for home • business • community g M RENE BAZIN: OSAMLJENA Vsa vrata so se pred njo zapirala, vsa srca so ostala zakrknjena. Budilka je udarjala sekunde, drseče v brezno večnosti. Skozi edino okno je bolnica videla vršičke gostih smrek, druge nad drugo, nad njimi pa so se previjale, trgale in valile megle iz doline; nič pa ni nanje mislila, njihove slike so ji samo silile v oči ip jo begale A Leonida se ni dala ostrašiti. Negibno in spokojno je oči upirala v okensko šipo, kjer se je kotu videl košček zemlje, ustnice so se ji razlezle v smehljaj in ponavljala si je: ‘ Rada sprejemam neuspeh, osamelost, bolezen, — dokler boš Ti hotel, moj Bog, v blagor mojih scsester, zlasti pa najmlajše.” Nekam nejasno je zaslutila, da se sestra Justina vznemirja zastran sestre Paskale. Res ji nihče ni ničesar povedal. Cernu pač? Saj v samostanu ni bila “svetovalka”. In kaj bi tudi mogla pomagati? A iz kratkih in živahnih pisern gospe Justine je uganila neko žalost. Zato je zdaj v tej puščobni in samotni uri, ko ni imela več moči ko za eno samo misel, sprejemala preskuš-njo in spokojno rekla: “Sprejemam neuspeh, dokler boš hotel, v blagor svojih sosester, zlasti pa najmlajše.” Strašna noč je ovila goro, gozd in vas, v hiši, ki jo je s svojo senco pokrila smreka, pa se je nebogljeno bitje borilo z Bogom, da odkupi neko dušo v stiski. Hedviga V pozni pomladi koncem maja je voljni zrak drhtel nad Loiro, bilo je že toplo, čeprav še niso pognale vse zeli, listje je bilo blazno in je blestelo v soncu. Na desnem bregu reke je skoraj sredi nanesene zemlje na neki vzpetini stala čuvajnica z ozkim pročeljem. Bila je sezidana nekaj metrov proč od nasipa železniškega tira Pariz — Nantes kraj ceste, ki je prihajala z gričev na severu, se vila med polji in senožeti, potem pa v pravem kotu presekala žeilezni-ški tir in se malo naprej pognala na obokani most preko Loire. Vozovi kmetov in trgovcev, tu pa tam kak avtomobil z obiski gradov ob Loiri, so prihajali ob CHICAGO, ILL. Give your children MUSIC LESSONS All instruments taught by expert instructors. — Instrument rental. Accordion, Brass, Guitar, Piano, Violin, etc. WM. P. LAUX MUSIC STUDIO Phone KI 5-3015 4417 N. Melvina Chicago (238 > REAL ESTATE FOR SALE katerikoli uri podnevi in ponoči ter vozili preko tira. Priti je moral kdo iz hiše in odpreti pre-grajo; pa tudi pred vrati je moral stati, kadar je mimo vozil vlak. To delo ni bilo preveč utrudljivo; samo zelo natančen si moral biti in imeti rahlo spanje, da si slišal klice voznikov ali hupo avtomobilov, pa biti neustrašen in precej trdnega značaja. Kajti čuvajnica je bila daleč od človeških bivališč, ker so se ljudje bali povodenj in je po nizko ležečem svetu stalo le malo kmetij. Bilo je ob treh popoldne. Borno oblečena starka je čepela ob ozki gredici vzdolž tračnic nekaj korakov od hiše. Puli’a jo plevel, ki je poganjal iz peska. Gibala se je neverjetno počasi. Lahko si uvidel, da je še to delo presegalo njene moči, kajti komaj je oplela za vatel dolgo progo, že se jo ustavila in odpo-čivala ter se zazrla v četvero jeklenih tirov, ki so se oddaljevali ravni in bčesteči, pa se vedno bolj bližali drug drugemu, dokler se niso na obzorju zlili v enega, kakor se staknejo na statvah napete niti. Na obelhi straneh proge so polja odkrivala svoje novo zelenje v sončni luči. Skozi topole so v silnih razdaljah blesteli bregovi; voda in pesek sta se zdela kakor srebro in zlato. Ženska je spet začela delati, pa znovo obstala in se zagledala v progo, ki je bila pod njenim varstvom. Ob poti štirih je zaklicala: “Vlak 717!” Več minut njenemu klicu ni nihče odgovoril in starka se je spet sklonila nad grahovo gredico; tedaj pa je neka mnogo mlajša ženska odprla vrata hiše in stopila venkaj. Bila je Hedviga, še lepša kot nekoč v šoli na trgu Saint-Pon-tique, kajti zdaj so se videli njeni kostanjevi lasje, v sinjiih n-čeh pa se ji je zrcalilo več nebesnega svoda. A njen sočutni pogled in smehljaj sta srečavala zgolj brezbrižno starko, žitna polja, travo in vrbe. Oblečena je bila v svetlo svilo in črno krilo kakor mnoge kmečke delavke. Da bi je preveč ne žgalo sonce, si je na glavo nataknila čepico iz belega batista angleškega izdelka, ostanek nekdanje udobnosti, ko je še živel oče. Tovorni vlak je pripeljal do CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE POODLES — Toy Mirs. 8 Weeks Old. — Silvers, Males. AKC. Priate. Phone ME 7-1381. (241) EVANSTON—SKOKIE—By Owner Attractive Exciting — 8 Rm„ 3 Bedroom Home, 2 Baths with large first floor family rm. St. Joan of Arc and Evanston Schools. 9313 Spring-field. — OR 3-5637. (240) COLLIE PUPS — SABLE AND WHITE. 6 Weeks Xmas. AKC. $65. and up Wheaton, — Phone MO 8-4584. (241) HELP WANTED MALE Quartz Crystal Engineers & Technicians Expanding company has openings for qualified men ir. new engineering end development laboratory. Challenging opportunities to make impor-itant contributions to the advancement of the art in. oscillator and filter crystals. If you are currently employed, if you are interested, write: HOWARD DILLON, Chief Engineer AH information held confidential. MIDLAND MANUFACTURING CO. 3155 Fiberglas Rd., Kansas City, Kan. Phone: FI 2-7950 (240 vrbovega drevoreda pri hiši, — Hedviga pa je dvignila zvito zastavo, ki jo je držala v roki. Za dve minuti se je zemlja tresla; vrbam je listje drhtelo; deset srak je priplavalo po zraku; živina v včaku je mukala, železje je škrtalo, deske škripale in splašile vso v bližnjih žitnih njivah skrito živad; nato je zadnji voz švignil mimo ceste in se ves tresoč se oddaljeval po tračnicah, na nasipu pa se je polegel pesek po zeliščih in peterih grmičih ribezlja. Plevica se ni okrenila. Hedviga je pogledala proti nji, potem pa proti vzhodu, kjer se je v daljni daljavi na vodah ob obali odbij alia sončna obla. Še vedno je bila po vsem njenem bitju razlita želja, da bi ljubila. Vrnila se je v kočo. V svetli in s ploščami potla-kani sobi je stol spet primaknila k mizi, ki ga je bila pravkar odrinila, se usedla in s pološčene-ga platna na mizi vzela v roke črno volno ter jo začela p’.esti. Igle so se tiho križale. Pokrajina zunaj je bila pokojna. Zraven komolca, ki ga je dekle naslanjalo na mizo, je ležala odprta knjiga, vezane in oguljene ure brevirja. Hedviga se je zdaj pa zdaj sklonila nad njo, med pletenjem kaj prebrala, potem pa premišljevala. V tej hiši je stanovala skupaj s svojo materjo. Ta je bila že nekaj let vdova po postajnem načelniku železniške družbe in bi smela zahtevati, da jo nastavijo na kaki postaji za knjižničarko. “Do take službe imam pravico”, je rekla, “in jo tudi zahtevam.” A praznih mest je bilo malo, ni pa bilo malo “pravic”, ki so bile še starejše od njene. Nekaj časa je spočetka 'sama, potem pa s svojo iz šole izgnano hčerko životarila v neki vasi Blaisois. nazadnje pa — bilo je v začetku zime — sprejela službo železniške čuvajke. Ta služba bi ji biia kar všeč, če je ne bi jezila misel, da je prav za prav v službi nazadovala. Zelo jo je mučil protin in zdravnik ji je priporočil, naj se zlasti varuje prehlada. Zato je skoraj vedno pošiljala hčerko, | da je odpirala pregrajo in se z zastavo postavljala pred hišo, ka- , dar je mimo privozil vlak, sama ; pa je le budno na vse pazila ter! podnevi in ponoči opozarjala: j “Čas je”, ali pa: “Nekdo je pri pregraji.” Imela je tanko uho in spala je malo. Hedviga je čutila dolžnost, da za nedoločen čas živi tukaj, saj mati brez nje ne bi mogla opravljati službe. Bila je zadovoljna,' saj je imela svojo voljo izvežba-no za žrtve in jih je smehljaje se sprejemala. Podobna je bila vdovam, ki molče prenašajo svojo! osamelost. Nikol’i ni govorila o bridkem slovesu od tovarišic.! Nikoli ni potočila solze. Vsa nje- ! na nežnost je na videz veljala dnevu, ki ga je doživljala, ni si želela ničesar drugega. Vendar nut čez, deset minut čez, in vsako pot se je nemirno ozrla po cesti na desni, rumeni med dvema robovoma zelenja. Še nekaj minut in z vrta se je oglasi!a mati: ‘ Hedviga, hitro, so že tu! Po-žuri se! Tudi brzec bo zdaj zdaj pa je prav vsak dan v dnu svojega srca poleg velike bridkosti, ki je nikoli ni zapustila, morala občutiti še dve, eno zjutraj, eno zvečer. Kadar se je zjutraj prebudila, je prek travnikov do nje priha- jal glas zvonov in največkrat ni tu!” mogfa v tri kilometre oddaljeno | Dekle je gologlava planila iz cerkev, in vendar je bila Bogu koče in stekla k pregraji. Nič posvečena oseba, ki jo je tako zelo žejalo po božji ljubezni! Zvečer pa jo je čakala druga preskušnja, kruta in srce trgajoča. Mati pa še slutila ni ne prve ne druge. Prav zdaj se je bližala njena več se ni smehljala. Obličje ni bilo ne rožnato ne nežno, pač pa bledo in mrko. Najrajši bi ne bila prišla, ali pa bila povsod prej ko tu. Kaj pa je bilo takega? Trideset šciarčkov, fantov in punčk, ura. Večkrat je Hedviga pogle- se je vračalo iz šefe; tekli so, dovala na številčnico na steni! da bi prej prišli čez progo, in viseče plošnate ure in sledila mi- J vpili: nutnemu kazalcu: štiri, pet mi- “Gospodična! Dober dan, go- SIJAJNO BOŽIČNO DARILO; Dar&sjle ta medarm stolpičasti hrani!?# Tu je nova ičeja za božično darilo — darilo, ki bo res razveselilo vašo mladino. Ta lep, prozoren hranilnik zbira kovance v stolpiče in sešteje vsak stolpič. V njem je prostora za )>33 kovancev. Ima varnostno ključavnico. Cena samo •*•-.65, vključno davek. Na razpolago samo pri .. . NATIONAL BANK OF CLEVELAND Member Federal Deposit Insurance Corporation HOLMES m. MARKET ' Tudi letos, kakor vsa druga leta, imamo polno zalego svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grorerije po zelo zmernih božičnih cenah! Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta! 15S38 Holmes Ave. Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio I — EUCLID POULTRY .# ■ V /akrel Imamo vedno očiščene piščance n« lense /re'«nr- no. polnoma s’ eža iajca ter vseh vrst perutnino. Pridite !n si izberitet HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD KE 1-8187 Lepo božično darilo! Ali im ute sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne do-uiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mn naročite Ameriško Domovino Boste videli, da mu boste zelo ustregli A ko to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodoii kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. r.č UPOM Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino koi moji nožičim darilo na sledeči naslov: Ime ...........—...... cesta ................ mesto in država ...... i 1 i « j I Za to darilo pošiljam znesek $... Moje ime je ................... Moj naslov je ................. mesto in država ............... spodična! Hitro, gospodična!” Dečki so snemali svoje baretke in čepice; deklice pa so dvigale ročice z razkrečenimi prstki; vsi so bili razigrani, oči so se jim svetile, ustnice pa so živahno čebljale: “Odprite, gospodična!” Vzdignila je pregrajo. Otroci so v skoku stekli prek tirov, le nekaj najmanjših je zaostalo, ki so jih za roko vodile star^še sestre. Za njimi se je ograja spet zaprla. Niti eden ni ostal pri Hedvigi. Šli so svojo pot; vse bolj so se; oddaljevali, kmalu se na vedno ožji cesti ni videlo drugega ko nerazločne živahne pike, kakor čreda ovac, nad njimi pa prah. Hedviga je z očmi sledila šolarjem, srce pa ji je močno razbijalo in kar sključila se je od srčne muke, da nihče ne mara njene ljubezni. Vsak večer so takole zginjali otroci, ki jih je ljubila, in mislila nazaj na Lyon, na Nimes in potem na Boga. 'Dalje prihodnjič) — Povprečen odrasel Ameri-■ kanec poje na leto 160 funtov mesa. LAKE FURNITURE, INC 855 East 222. Street Ima na zalogi RE 2-7616 BOGATO IZBIRO BOŽIČNIH DARIL ZA VSAKEGA ČLANA DRUŽINE! Cene zelo znižane! STANLEY in FRANCES ERŽEN, lastnika ŽELITA VSEM | VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! % % FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd. EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ROUND STEAK ^ ^ F'BY Iti BEEF LEVER ^ FRESH Sh PICNIC HAM ^ FRYING IL CHICKENS ^ ^ PRI PRESKUŠANJU ■— Yul Brynner daje 9 let staremu Mitsuhiru Sugiyami navodila jo 'uporabi dolgega pastirskega biča pri snemanju filma “Let iz 'Ašija” v bližini Osake na Japonskem. KLJUB STAROSTI ŠE VEDNO UPORABNA — Slika kaže okoli 118 let staro ročno stiskalnico za \grozdje p vinogradu Paula Massona v Saratogi, Calif. ; ;