teto II., itev. 196 Penama pivi«nrani> V ljubljeni, sobota dne 20. avgusta 1021rowwewa štev. 30 par • 1*20 It _ T TT ■ B ■ U ai ai a jr^a« 0gU«i b wak mat »lita« ^^^^^^^ ^H^^B ■tolpca (88 mm) . IK '•tolpe* (63 mm) Ti. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko. lth«|« »b « dutm|< Sune eeloleta« .. MO K mesečno.......Vt m taied ozemlje. MO s ta tnozrmstro .. tOO , UrednlMvot Ulldoilte*« «Mta It Mft Uprmvnlštvec •tat. Baten kr. Ljubljana, 19. avgusta. Viada je odredila evakuacijo bara njsk 3 županije z mestom Potujem. Le razmeroma majhen trikot zemlje ired drugim nahaja znano, sedaj držav-med rugim nahaja znano, sedaj državno posestvo Fri ieriua Habsburga, o-tane pri Jugoslaviji. Mirovna kon-t renpa je v trianonski pogodbi pri-•ndlla Baranjo Madžarski in ruša vlada jn po uveljavljanju te pogodbe ►tala pred težavnim problemom, kako združiti pogodbene obveze z eminenfc-nimi narodnimi m državnimi interssi ter z dolžnostmi kulturne države napram obče priznanim mednarodnim nr. čel oni. Položaj v baranjskl županiji je man.' Od premirja do danes so to nzemlje upravljale naše oblasti in na-fe vojaitvo je vzdrževalo red. Prebivalstvo jugoslovansko, madžarske in nemške narodnosti ee je po svoji ogromni večini kar najlepSe uživelo v nove priliko in so je čutilo v Jugoslaviji v varnem zavetju svobodne demokratično države. V zvezi s predajo zapadne Ogrske Avstriji je antanta pritisnila na nažo državo, da takoj evakuira Baranjo. Znano je, kakšna panika je zavladala v tej pokrajini. Umevno, saj je Budimpešta vedno grozila z maščevanjem svojih fašistov«kib band. Prišlo je do manifestacij za našo državo in kot zadnji izhod so zastopniki naroda sklonili, konstituirati se v posebno republiko, ki bi se naj postavila pod zaščito Jugoslavije. NaSa vladi ie spočetka zavzemala staliSče. da o evakuaciji Baranje ne more biti govora, dokler niso podane vse garancije gospodarskega značaja, izvirajoče iz trianonske ;>ogodbe (eksploataeija pečujskih rudnikov Itd.) in dokler ni zasigurana osebna svoboda baranjskega prebivalstva pred divjaštvom belega terorja. Nado-tati se je bilo, da bo antanta imela napram naši državi vsaj toliko obara, HRBT ga"fc*S"e napram nekdanjim svojim sovražnicam. Toda zgodilo se je ha£ nasprotno. Antantina misija, ki je priSIa posredovati predajo, je kar od začetka odkrito pokazala svoje simpatije za madžarsko oligariujo. Zlasti angleški častniki so nastopali na nečuven način javno kot madžarski agitatorji! V silno težkem in žalostnem momentu smrti našega kralja in bolezni novega vladarja je antanta z najostrejšim pritiskom prisilila našo vlado, da je odredila evakuacijo Baranje. Vsikdar je bila Jugoslavija lojalen zaveznik antaite, nekdanja Srbija je izkrvavela tudi zanjo. V zahvalo nam Pariz in London pri vsaki priliki po-kažeta, da ne marata voditi računa niti o našem dostojanstvu, niti o naših interesih. V trenutku, ko je v Beogradu umiraj kralj, katerega zvestoba in požrtvovalnost je v veliki meri omogočila angleškim gospodom, da sc danes oblastno sprehajajo po Evropi, manifestirajo isti angleški častniki svoje simpatije za kliko, ki spada kot glavni hujskač svetovne vojne na obtožno klop! Baranjska afera je žal prišla do odločitve- v momentu, ko je bila naša diplomatična pozicija slaba in ko vlada vsled obilih skrbi ni mogla posvetiti zadevi one energične pažnje, ki bi bila potrebna. Naš narod pa gotovo ne pozabi, da je antanta zlorabila ta težek, trenutek za izsiljcvalno akcijo napram svoji zvesti zaveznici, Ta akcija bo madžarskim gospodom prinesla Baranjo. njihovim protektor-jem pa ni v čast in jim ne bo v korist. Kralf Peter na mrtvaškem odru Beograd, 19. avguila. Včeraj zjutraj ob 7.80 je došel dr. Miiovanovlč v sabor-no cerkev ter otvoril pokrov krste, v kateri leži kralj, ki ga je pomazilil i bal-zamora. Točno ob 8. uri, kakor je bilo objavljeno, se je pričelq spuščati občinstvo v cerkev. Prebivalstvo je t vseh strani obkolilo saborno cerkev. Cerkev izgleda veličanetveno. Globoka črnina v cerkvi je izraz velike žalosti, ki se čuti povsoj. Vsa vrata so okrašena s črnimi draperijami, ki segajo do tal Ob vratih stoje gardisti, ki «o postavljeni tudi v cerkvi. Tudi tla so pokrita s črnimi preprogami, istotako iko-nonosec, stebri, kraljeva stolnica, govornica in kor. Sredi cerkve je postavljen katafalk, na katerem se nahaja krsta s truplom pokojnega kralja. Okoli krste stoji osem velikih sveč, spredaj dva srebrna angela in na vseh štirih straneh ob vsakem vogalu krst« veliki kropilniki. Ob straneh stojita po dva častnika s golima sabljama. To so častniki beograjske posadke, ki se menjajo vsako uro. Za krsto proti glavi kralja stoji klečalnik z evangelijem. Okoli katafaUca stoji 14 gardnih vojakov v svečanem kroju, ki tvorijo velik krog. Katafalk. na katerem leži knsta, je obvit s t.robojnieo. V krsti je svinčen vložek, a krsta sama je prevlečena s svilo. Zunaj je krsta iz hrastovega lesa. Pokrov je znotraj prevlečen z belo svilo s čipkami. Preko pokrova je široka držav-na zastava t zlatimi rosami, ki vise preko roba. Kraljev obraz je nekoliko potemnel, vendar pa je ostal v njem Izraz blagosti in dobrote. Velika množica občinstva, ki prihaja skozi severna in odhaja, skozi južna vrata, se pomika neprestano mimo krst«. Dostop j« dovoljen do krste parne. Priprave za pogreb Beograd, 18. avgusta. Do sedaj je naročenh v cvetličnih trgovinah do 1000 vencev. Vse korporaclje in mnogo privatnih oseb poklanja vence na oder pokojnega kralja. Med njimi se nahajajo tudi venci z napisi: »Zaščitniku slobodne štampe — Jugosloven-sko novinarsko udruženje*, »Svome velikom kralju heroju Petru I. od duboko ožaloščenih dobrovoljaca sre-za trebinjskog kršne Hercegovine«, Bezsmrtnemu kralju i četniku — Udruženje srpsklh četnika*, »Kralju mučenlku — Hriščanska zajednica mladih ljudi*. Split. 18. avgusta. Pogrebnih svečanosti v Beogradu se bosta iz Splita Evakuacija Baranje IZSELJEVANJE DELAVCI V. Pelu|, 19. avgusta. (Izv.) Kakor je izvedel vaš dopisnik, so dobile naše oblasti sinoči iz Beograda ukaz, da takoj zapuste Pečuj in Madžarski pripadajoči del Baranje. Evakuacija se je pričela ob dveh ponoči in bo končana do jutri zvečer. Veliki župan Rajid se preseli jutri z uradulštvom v Dardo. Naše čete zapuste zasede- avgusta. Vendar pa sme odposlali madžarska vlada že 30. opoldne 50 mož pod vodstvom enega častnika v Bajo. Teh 50 mož je namenjenih z* stražo tatnošnjih vodnih naprav Madžarski upravni uradniki so danes prevzeli upravo po srbskem vladnem komisarju. Pariz, 19. avgusta. (Izv.) ♦Tcmps* udeležila podpredsednik pokrajinske uprave Desnica in župan Tartaglia. Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Jutri ob 17. uri bo imela zakonodajno skupščina sejo, na kateri bo predsednik Ribar obvestil -oslance o smrti kralja Petra. Ugotovi naj se na tej seji tudi historično ime pokojnega kralja Petra, za kitercga se bo predlagalo: »Peter Veliki, osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Sv"*vi.eev». Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Rumun-ski zunanji minister Take Jonescu prispe jutri v Beograd, da se udeleži kot osebi.l prijatelj kralja Petra njegovega ; ogreba. no področje \ ponedeljek. Kakega | poroča o dogodkih v Baranii slede odpora ni pričakovati. Okoli 5.000 delavcev in meščanov je prosilo naše oblasti, da se smejo izseliti v Jugoslavijo. Vlada je ukrenila vse potrebno v tein oziru. Od rudarjev jih je ostalo samo ok li tisoč na delu, okoli 3000 pa se jih je s posebnimi vlaki odpeljalo v našo državo. Budimpešta, 19. avgusta. Madžarski dopisni urad poroča Iz Kapošvara: Feldmaršallajtnant Soos je sprejel danes po angleškem polkovniku v Pečuhu poročilo, da se je izpraznitev evakuacijskega ozemlja po srbskih četah že pričela. Pni dan vojaških opcracij bo 20. avgust. Madžarske čete ne smejo prekoračiti demarkacij-ske črte pred polnočjo od 20. na 21. Pogajanfa za vstop Grčije v malo antanto Krali Aleksander srečno operiran Cj.\ Jugoslovanska vlada je na posla-niško konferenco v Parizu poslala noto, v kateri opozarja na nevarnost ki bi jo povzročila takojšnjo Izpraznitev Baranje. Ta nota se je križala s tozadevno noto poslaniške konference. Madžarska je poslala dva ba-I taljona žandarmeriic, da zasede izpraznjene kraje. •»Tciiips* jc umerja-da bo alliraiii komisar v Budimpešti odločil, tla si :_prazi.'.tev nove republike odgodi za par dni. Med tem bl se vprašale vlade male entente i rr. -nje ln bi se potem po tem kolektivnem odgovoru s!:Vp:ilb, ker s.< v resnici edino dr.".: ve mule entenie in« teresirane na stvari. Pariz, 19. avgusta. (Izv.) Kakor javlja «interensangeant» ie bil danes krali Alciisander v kliniki v predmestja Neuilly na slepiču operiran. Operaciia }e Cobrd izpadla. Zdravstveno stanje bolnika ie štaciionarno. Dunaj, 19. avgusta. (Izv.) Buletin o zdravstvenem stanju kralja Aleksandre Temperatura včeraj dopoldne 38, zvečer 38.9. Vprašanje operacije je še odprto, stanje sicer dobro. Podpisan: dr. Cuneo, Pariz. Praga, 19. avgusta. (Izv.) »Lidove Noviny» javljajo iz Beograda, da se Take Jonescu in Pašič pogajata z Orčijo, da bi se ta država pridružila mali antanti. List pravi, da je Take Jonescu za svojega bivanja v Beogradu ponovno opozarjal na Grčijo in da je v zvezi z rumunsko-jugoslovansko pogodbo večkrat dejal: »Ne smemo pozabiti, da je kraljevina Ju-j goslavija sklenila pogodbo z Grčijo.* i Sedanja pogr nja v Atenah ni njo i v resnici nobenega drugega namena kot obnoviti pogodbo iz leta 1913. z Jugoslavijo in skleniti enako dogovor med Rumunijo in Grčijo. Take Jonescu je popolnoma izpremenii svoje nazore o kralju Konstantinu to je celo izjavil svojo pripravljenost bojevati se na strani Grčije proti Ke> malistom, ako bi imel od tega zase dobiček. Clankar vidi v pogajanjih v Atenah prvi korak za vstop Grčije ^ malo antanto, vsled česar bi se zlasti pozicija Rumunije zelo ojačiia. S tem bi se tudi mala antanta začela bolj baviti z Balkanom, za katerega je bila ustvarjena in manj z evropskimi vprašanji. Nadaljni cilj atenskega dogovora bi bila popolna izolacija Bolgarske. Kaj bo s prisego kralia? VLADA PREDLAGA. NAJ SE PRISEGA ODLOŽI DO PO VR A TKA. Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Kakor Je izvedel vaš dopisnik iz zanesljivega vira, je ministrski svet opustil na-n.cro, da bi t osebno odposlanstvo skupščine zapriseglo kralja Aleksr i-dra v Parizu na ustavo. Kralj Ale- ksander bo nrisegel šele po svojem F- /ratku v Beograd, do tedaj pa bo izrševal kraljevo oblast ministrski svet. O vprašanju bo končno odločil n.l.iistrok! svet na svoji prihodnji seji. CeSko odposlanstvo pri pogrebu Beograd, 19. avgusta. Na pogrebu kralja Petra bodo zastopali predsednika češkoslovaške vlade kancelar Samal, minister narodne obrambe Tosar, zastopniki obeh zbornic, če-školovaški poslanik v Beogradu Kalinu, deputacUa mesta Prage, zastopnik! jugoslovanskega polka, zastopniki češkoslovaškega sok' lstva in zastopniki češkoslovaškega tiska. Po-Mbnl vlak, s katerim se pripelje okoli 60 oseb dospe v Beograd v nedeljo 3opc!3ne. Ihfc 19. avgL.-.ta. (Izv.) Povodom Inrtt Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov Hi Slovencev Petra I. je proglasil italijanski krali petnais.tdnevno dvorno Krali Boris pozdravlja Aleksandra Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Boris, kralj bolgarski, ie prvi čestital kralju Aleksandru povodom njegovega nastopa prestola. Francosko časopisje o kralšu Petru Pariz, 19. avgusta. Francosko časopisje izraža enodušno svoie globoko spoštovanje spominu kralja Petra ter se globoko klanja ob njegovem grobu. Listi na-glašajo napram velikemu pokojniku svoi dolg in zahvalo ter poudarjalo, da ie dobil prvo voino izobrazbo v Franciji, napram kateri ie skozi vse življenje občutil naiprisrčnejše prijateljstvo in za katero se Je leta 1870. boril ter dobil za to priznanie častne legije. Zatem pudariajo veiko nalogo, ki Jo ie imelo njegovo junaštvo, umik preko Albanije, ter konec njegovega trpjenja po sijajni srbski zmagi, ki ie ustvarila uiedinjenje vsega naroda. »Figaro* piše: Nihče v Franciji ni pozabil junaškega značaja kralia Petra, ki je podal toliko dokazov o svoiem junaštvu, ki ga ie mogla potreti samo starost. »L* Homme Llbre* piše: Francija bo ohranila večen spomin na zvestega zaveznika, ki se le na čelu hrabro srbske vojske tako junaško uprl nemškemu navalu. »Journal* piše: Najprlprostejšemu in naliskreneišerriu človeka Je bila dodeljena slavna naloea. da Iznolni delo svoleea. velikega deda Karagjorgieviča. Kralj Peter se je boril poleg Francije ter Je ustvaril vez posebne zahvale, ki veže Francijo s tem velikim starcem. Soialie grSke vlade A sedanjih poročilih tudi verjetno, tedaj je v nevarn->sti italijanska premoč na Adrii: in poraz italijanske diplomacije v albanskem vprašanju ne bo nič manji nego je bil v rajviilski pogodbi, ki jo Italiji prinesla izgubo skoro vse .vzhodno jadranske obule. To ji' v glavnem vsebina italijanskih jadikovanj o albanskem vprašanju. V stvari je pa zadeva malo drugačna. Po porazu italijanskih okupacijskih čet v Albaniji in po umiku slovita »Družba prijateljev*, H je odposlala v Rusijo pod vodstvom Ar-turja \Vattea voččlansko komisijo, da na licu mesta preštudira, kako in kje bi sa dalo najhitreje in najiziatneja pomagati. Kakor poročajo člani te komisije, jo beda največja v pokrajinah ob Volgi, zlasti v Sanmi in Sa-ratovu. Tudi donsko ozemlje je težko prizadeto. Tem pokrajinam bi se dalo najlažjo pomagati s transporti, ki si prišli preko Črnega moria po rekah Volgi 111 Donu SoftoIsM vestnffi aaclj; zborovanj se udeležujejo s to pn Dri Francije, Belgije, Hrtand- ske, Ceškc, Švice, Švedske, Danske, Luksemburške, Nemčije in Jugoslavije. Kongros je sklenil, da 1)0 centraliziral vso pomožno delo delavskih organizacij in odposlal v Rusijo posebno ekspedicijo z živili in zdravili. Kot prvi prispevek v to namen jc vo-tirala mednarodna strokovna zveza znesek 1 milijona mark. Vesti, ki prihajajo lz Rusije o lakoti in nalezljivi bolezni, so vedno stras-Izdat.no ameriško pomoč še vedno!nejše. V ozemlju Volge umirajo tisoči obirajo politični momenti. Kakor lin ti*)či Tatorov, Daškirov in cerke- znano. Je ameriška .vlada, kot ^K^ltfftmJt VJtSJt M prepeljati v Sibirijo. SOŽALNA IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSTVA. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza ie ob smrti Nj.Vei. ltralia Petra Osvoboditelja odposlalo kabinetni pisani nasledno Izjavo sožalia: *Jugoslovenskl Sokolskl Savez se v globoki lugi in na/večjem spoštovanja klanja pred mrtvaškim odrom Nj. Vel. kralja 1'etra, sivega junaka Sokola-Osvo-boditclju. kllčoč Njegovemu svetlemu spornem: Nesmrtna slava! Izvolite tolmačiti -vratok v domovino 28 ameriškim državljanom, ld so bili dosedaj v Rusiji zadržani. Moskovska vlada jc to tuli takoj obljubila, a do sedaj je bilo izpuščenih, kakor izjavljajo ameriški listi, samo 7 Amerikancev. O usodi .,1 Amerikancev se ne v6 ničesar in ameriški listi izražajo bojazni, da niso več pri življenju. Vslod tega jo obstojala nevarnost, da se bo sploh vsa ameriška pomožna akcija izjalovila. Vendar pa so so merodajni člnitelji odločili, da bodo kljub temu pomagali Rusiji, omejili pa vso svojo pomoč samo na otroke. Tudi nemška vlada in zlasti strokovne organizacije so uvedle obsežno akcijo za zbiranje življenskih potreb- -ti— T > ______ i— nV,.,piii.-. ročajo iz Ravala: Predsednik odbora za |iomoč otrokom jo objavil v »Pravdi* članek, v kate-roin o|iisuje grozno sliko žalostnega umiranja otrok. V okrajih, kjer razsaja lakota, se če^t.o dogaja, da "tarši 1 dovlni in vsej vladi.- Pogrebnih svečanosti se udeleži Sokolstvo pod reprezentanco Savcmega staro- t-Cin. Ravno te dni zbonije v Berlinu. mečejo svoje otroke v reko Volgo, la mednarodna zveza strokovnih organi-1 bi jim tako prikradli trpljenje. Politične beležke Spopf in turistika Konjske dirke, določene na 20. in 31. t. in., sc vsled smrti Njegovega Vellčan-stva kralja odpovedo. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan. priredi v nedeljo dne 21. t. in. zlet v Du-tovlle. Zbirališče tržaških kolesarjev na Obelisku ob S. uri sjutraj, odkoder od--- - . . rinejo skupno z Openskim oddelkom. ste, br. dr. Ravnikarja, in pod tehniškim pJrlJ^r.-orla vzpodbujevaina dirka sc vrši vodstvom Saveznega podnačelnika, bratu Jne 4 septembra na progi Opčine-Kepen-ŠvarcvaUla tabor-Toniaj-DutovlJe-Scžana in nazaj na Jugoslovanski Soi:o1ski Savez sr oh vc- fjpčlnc. -- Dirka za društveno prvenstvo llrastvu smrti prvega kralja vseh Srhov, j fB' vrsj dne 2i oktobra na progi 150 kilo-Hrvc'v in Slovencev svečano zaklinja, i metvov. Toliko v ziianjc bratskim dru-da bo tudi nadalje z vsemi svojimi moral-! > niml In materialnimi silami delovni v • ai- j slu življenjskih borb velikega poknin'!:a j ^ za mol, veličino in blagor uledin'enrSa\e u prclcCcllo nedeljo v Oorlcl naroda In skupne naSe nedeljive domo-1M s,(y> Vj.,cd llaraslc in ,nrzle Soče se vi'!f4' .. , , , , . , , j jc udeležilo tekme samo 22 Hudi, dasi Je Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol- \ ^ prjg|a5cu„, 45. ZuaCIlno Je in ob s h.'"?1 * , -un O , .J enem razveseljivo, da je odnesel prvo Sokolskl dom v Železnikih. Poročajo (jarjj0 g!ovcaec, in sicer g. Komjanc, član j štvom. Len uspeh slovenskih športnikov v Co- nam iz Železnikov na Gorenjskem: Pred; kratkim smo pričeli z gradnjo Sok« Omladluc. Drugo darilo je odnesel Italijan. tretje zopet Slovcncc itd., tako da so ga doma. O potrebnosti Sokolskega do- j — „ ?jovcncl 5t*,r, ju'rMa. j'o ie ce po. -f Odločen nastop narodnega du-1 ka konkurenca med pristnimi in neprl-hovnika. Povodom neko cerkvene j stnimi Orli nemogoča. Naši Orli so si slovesnoti na otoku Hva.ru jo govoril na skupnem obedu duhovščine mo-sta.r-ki škof Mišif, ki jo poudarjal v svojem govoru skrajni separatizem ^ in pozival duhovništvo, naj bo zvesto Iir-vatstvu, ki jc Istovetno s katoličan-stvom. NiLi z ono besedo ni omenil našo države in dinastije. Ze tekom dali namreč v onih zlatih časih, kosta sedela na krmilu deželne uprave gg. Brejc in Verstovfek svoje ime in svoj ukradeni kroj patentirati odnos no vpisati |iod varstveno znamko! Lepo izpričevalo Idriji. Tržaška »L'Era Nouva» toži, da je v Idriji ita-lianizacija posebno težka, ker tu je .Valone, je Italija ugriznila trd oreh jn se odrekla protektoratu nad Albanijo. Velesile so vzele to italijansko 'odpoved na znauje in sklenile, prepustiti rešitev albanskega vprašanja Zveri narodov. Ko jo pa Italija videla, da bo Zveza narodov proglaša samostojno Albanijo, je začela naenkrat uveljavi liti svoje interese v Albaniji, ki datirajo še iz onih časov, ko sta si Avstrija in Itolja delili Albanijo v svoji interesni sferi. Dokazano je. da je italijansko po-Keljenjc po Albaniji nastalo samo iz njenega ncprijatoljskega razpoloženja napram Jugoslaviji, ker v vsako akcijo Albancev, ki je bila naperjena proti naši državi je imel vmešane svoje roko albansko - italijanski k rimi tet Italijane bode v oči naša meja. Albanijo. Rr ? je, da je to meja stratc-gična meja, kar so dokazali dogodki 5z leta 1914, in 1915., ko so bUi na dnevnem redu vpadi Albancev na srbsko ozemlje. Zato je leto 191 "i. srbska vojska za,vzela, strategične meje nad levo obalo Črnega. D rim a ter s tem onemogočila albansko vpar de. Dragoceno je pa. italijansko priznanje. da jo naša današnja meja z Albanijo ovira vsaki italijanski akti-ji proti naši državi od Valone sem, ker držimo pod kontrolo vsa saobra čajna sredstva v Albaniji. Torej tudi preko Albanije gre pot iz Italije proti .Jugoslaviji! Zato bomo znali tudi toliko bolj braniti svojo sedanjo mejo! Jugoslavija ne zahteva od Albaniji; prav ničesar; ona ne želi. da bi bila to država njena operacijska baza, ona hoče lo varnih in gotovih mej. Ako nam je vrhovni svet že priznal levo obalo Črnega Drima kot potrebno strateško mejo, ki je pa obenem tudi najboljša prirodna meja, tedaj se bi mogel isti svet toliko bolj prepričati o potrebi in važnosti te meje, ko čuje najnovejše italijanske zahteve o Albaniji! njegovega govora so mlajši duhovniki, pn* ki so protestirali proti takim izjavam Po škofovem govoru pa je vstal rodoljubni narodni delavec fra Jožo Gerfič, ki je v ostrih besedah obsodil nastop škofa in rekel, da pravo hrvatsko duhovnlštvo nc bo nikdar vodilo svoje separatistično, hrvatske ali katoliške politike, ampak da bodo '7- i pohorniki narodnega edinstva Srbov. o ga prekinjali i prišel slovenski iredentizem že v fana-eebno redovniki. I tizem. V temu jiriznanju laškega listo zavednim Idrieanom samo čestitamo. -f Konferenca nasledstvenlh držav v Portorose, ki se je že parkrat odložila. so bržkone pploh ne bo vrfila. Po sestanku v llalstottu je izjavil češkoslovaški minister zunanjih del dr. Be-neš, da jo rezultat razgovorov povodom sestanka predsednika češkoslovaško republike Masaryka z avstrijskim kanclorjem tako povoljen, da jo ma za naš kraj nc bomo govorili, ker le to lasno za vsakega dobrega Jugoslovana, da so sokolski domovi povsod na mestu. Manjkajo nam na denarna sredstva, vsled česar prosimo širšo iavnost: Prl-spevaite po svojih močeh k tci stavbi, bodisi z denarjem, bodisi t drugim. Pose-1 bej pa se obračamo še do naših 2elczul-karjev In drugih iz Selške doline, ki so raztreseni po naši domovini, da sc nas spomnilo ob tel priliki. Sprejme se hva-, ležno uajmauli dar, ki se naj pošlje ua t podpisano društvo. Zdravo! -- Telovadno ! društvo Sokol v Železnikih. • ZLET CELJSKE SOKOLSKE 21'PE. ! Zlet Celjske Sokolske Župe dne 14. avgusta v Šoštanju je bil prevažen obračun vztrajnega sokolskega deb vseh včlanjenih drušlev, katerega moralna bilanca je bila uprav sijajna. Pomenil jo dan preizkušnje, obenem sveti praznik, dan manifestacije lastne sile, posveče-nja ter utrditve dobre volje, svojega junaškega poleta. sebtio zanimivo, ker Slovenci niso hoteli vstopiti v <.Audax , a jih niso pustili, da bi tekmoval kot člani društva; morali so uastopitl Ic kot posamezniki. Vendar poroča cPiccolo-, da ie Komianc član «Au-daxa». To ui res. Našim mladeničem smerno čestitati! Šah munistov. V »Domoljubu* dne 27. aprila t. I. št 17 so odkrili veliko ljubezen iu spoštovanje do komunistov, katere imenuje preveč pametne, da bi kandidirali na listi za pravično občinsko gospodarstvo. Cisto naravno jc. da se tudi sedaj klerikalci tako toplo zavzemajo za morilce Draškovičevcin atentatorje na regenta, saj so po »Domoljubni pametni samo klerikalci in komunisti. -f Konkurenca Orlom. Na Hrvatskem ee je ustanovil »Savcz hrvatkih orlova i orlica> kot telovadna organizacija, ki je pridno začela nabirati 11 podpore, v separatističnih krogih. Zdi 'sc, da so toj Orlovski zvezi priskočili na pomoč zlasti klerikalni krogi. Pa so grdo nasedli. Klerikalna, »Narodna politika« vsa, jTrcstrašena zatrjuje, da ti »arli» niso pravoverni in da ne spadajo med »katoliške organizacije«. »N. P.» roti pristaše klerikalne stranke, naj jim ne dajejo podpor. Hvala bogu, da je pri nas na Slovenskem tor Hrvatov in Slovencev. Nato jc ined . ... volikim navdušenjem napil kralju in i konferenca nasledstvenlh držav pod domovini. j nekakim za vezniškim jirotektoratom -j- Klerikalci iu komunisti. Iz Sonar- i ?ploh nepotrebna. Dr. Beneš je izjavil, tnega pri Litiji nam poročajo: Kleri-|da bi v slučaju, da se konferenca v kalei so se pridno »ženili« okoli ko- Portoroso no sestane, češkoslovaška republika sklenila z Avstrijo pogodbo g-ledo medsel>ojnih odnošajev ter povabila tudi Jugoslavijo in Romunijo, da sklenejo z Avstrijo medsebojne J*>-godbe ki naj ln vsebovale vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu konference nasledstvenlh držav. -j- Zakaj podpirajo Angleži Madžare? c Jutarnji List* se danes bavi z vprašanjem evakuacije Baranje in zaključuje da je naša zunanja politika dve in pol leti stala vedno na stališču, da jo treba dogovore vršiti točno. Pri tem se opaža zanimiv moment, da angleška komisija vedno izgublja ravnotežje objektivnega opazovalca in da nast >f« proti nam in našim interesom. Zdi se, da vodijo Angleži to politiko radi pečujskoh premogovnikov, ker bi jib mogli dobiti pojiolnoma v svojo roke. ako bi pripadli pod Madžarsko. Angleži se trudijo, da bi Baranja pripadla pod Madžarsko samo zato, ker spada Madžarska jkkI njihove gospodarsko interesne sfere, lil, IN IV. KOLO NA ŠAHOVSKEM TURNIRJU V CELJU. V tretjem kolu ui bilo opažati one ži vahnosti kot doslej. Kramer jo zmagal Kohna, dr. Trstenjuk Nicifora, Rožič Pa-verj.i. Ortna- dr. Eideya, Vukovič jw jako strastni ipri Ferjana. Polj.mec ;e zmagal dr. Banekovifa, KCmlg ni igral Stanje po III. kolu: Vukovič S, Erdey »ir. Kramer i1^, K8nig, Nieifor, Poljanec dr. Tretenjak t Vi- Ferjan, Kohu, Rožic 1. (h. Orniav, Pi-fer Vi, dr. Baneknvič 0. V četrtem kolu je vladala veliko večja Močni nalivi pred odlibdi dopoldanske- jilrRhn0!tje bUa ig™ v„- ^ ^: I kovif-.Pnliaiicc, v kateri je ostal po dol- gi Itorbi Vukovič zopet, zmagovalec; dalje je Terjan premugal Kranierja, Kobn Paverja, dr. Erdev dr. Trstenjaka, Rožič Orniaj-a; partija KOnig^Banekovie je bil* prekinjena. Stanje po IV. kolu: Vukovič 5, dr. Er-dey 3Vi- dr. Kramer 2Vi- Ferjan. Rožič 2. Kilnj? D/j (l). Nieifor. Poljanec, dr. Trstenjak V/:. Kobn I, dr. BanekoviSOO). Mednarodna eomoi za Rušilo Francoski minitrsld predsednik Briand je naznanil mednarodnemu Rdečemu križu, da bo prevzela francoska rlružba Rdečega križa organizacijo in koncentracijo vse francoske jiomožnu akcije za stradajočo Rusijo. Med skandinavskimi državami ->e vTŠe pogajanja za enotno akcijo, ki bi bila za Rusijo tem večjega, pomena, ker bi ravno skandinavske države radi svoje bližine lahko prve nudile pomoč obupajočemu ptrebivalstvu sestavila Po svefu Monarhistične demonstracije v Avstriji Iz vseh večjih avstrijskih mest prihajajo poročila o velikih mo-narhističnih manifestocija,h, ki so se vršile na. rojstni dan bivšega cesarja Karla. Značilno za te manifestacije je, da so na. njih v prvi vrsti sodelovali klerikalci in krščanski socijalisti. Velika manifestacija je bia v Innsbrucku, Id jo je priredila katoliška delavski zveza. ' Govornik na tej slavnosti je odkrito izjavil, da se bo katoliško delavstvo z vsemi močmi borilo za vzpo-stavo monarhije in za restavracijo Habsburgov, ker je samo na. to način zagotovljena bodočnost Avstrije. — Pomožna akcija za Rusijo in rus-j let intelektualci. V imenu Zvr-zc rusldh intelektualcev in duševuih delavcev, ki čo pobegnili iz Rusije jTred boljšs-viškin. terorjem, je veliki ruski pesnik in pnblie.it, Merežkovskij objavil v angleških in francoskih listih odprto pismo na nemškega pisatelja Gorhardta natijitmanna. ki je izdal oklic za pomožno akcijo. Merežkovskij pravi, da je pomožna akcija za Rusijo popolnima izgred na, ker bi ne bila v korist ruskemu narodu, ampak samo boljše-vikom, ki bi znali to podporo izrabiti za sel« in utrdil svojo moc. — Astrahan treba zažgati. Po poročilih iz Bukarešte je bilo poslano iz Ast-rahana v Moskvo brzojavno obvestilo. da sc nahaja mesto v t.i.kem sta- kot da se sfiravi prebivalce v Sibirijo, mesto pa zapali. — Potres v Italiji. Iz Ma-sane in okolice se j>oroča o močnih zemeljskih sunkih. Štiri osebe so mrtve, 20 jih je močno ranjenih. Mnogo poslopij je porušenih, več znatno poškodovani. Tudi iz drugih mest se poroča o človeških žrtvah. Ministrstvo je sklenilo, da se jx>nosrečenim krajem nemudoma odpošlje pomoč. — Roparski napad na brzovlak Wlesbaden-Pariz. Na brzovlak Wies-baden-Pariz je Ml v noči od nedelje na pondeljek izvršen na potnike roparski napad. Medtem ko se je večina potnikov mudila v jedilnem vagonu, so udr-li 3. maskirani možje z revolverji v roki v vagone Iti. razreda, oplonili občinstvo, pometali jirtlja-go čez okno. Enega roparja so prijeli, drugi pa so ušli. Sumi se, da so roparji Italijani. Švedska vlada, je sestavila v ta na men posebno pomožno komisijo, ld jo vodi socijalistični minister Elsguist Na Angleškem se jc za zbiranje ži- j nju nesnago, da je celo mesto eno sa-i -i-t-i?-. i« r.dmvii m. Rnsiio »a- mo Offnjigčc epidemicmh bolezni. 1» vU" obleke in zdravil mi. Rusijo za-1 mo ognjišče epidemičnih . yzda uolejr l?dečew križa zlasti tudi'mu se uo da na drug način odooinoci, I grada Prosveta Sporazum med zagrebško, beograjsko in praško akademijo znanosti Med beograjsko akad-Hio znanosti, zagrebško lugoslovaensko akademijo znanosti in umetnosti so vodlio pogajanji glede sporazuma o skupnem znanstvenem delu. Vse tri akademiic so določile svoie delegate, ki nai določilo ta sporazum. Zgodilo sc bo to na sestanku delegatov, ki se bo bržkone vršil meseca septembra v Zagrebu. Delegati so gospodle Jancček, Manollovič in Majcen iz Zagreba ter K. ZujcviO. A. Belič in L. Slolanovič iz Bco- iz Celja so sicer odvrnili mnogo člaastva in prijateljev sokolske misli, kljub tomn ;e bila udeležba lepa in v izdatno moralno podjioro domačemu društvu, da iznova dokaže svojo čujončost in pripravljenost, za skupno delo in uveljavljanje svojih sil Na kolodvoru jc pozdravil goste načelnik domačega društva br. Tono Kur-nik v kratkih jedrnatih besedah, v kato-rih je poudarjal, da so oni prvi zidarji bodočega Sokolskega Doma r Šoštanju, ki naj pomeni vojašnico borcev za bodoče dni. Sprevod s 5 prapori na čelu se je usta-, vil pred mestno občino, kjer nas je pozdravil župan notar Marinček — eaai ▼zor Sokola — v globoko zasnovanem govora. Odgovoril mu je v iskrenih besedah župni starosto br. dr. Gv. Sernee. Ves feoštonj je bil v zastavah. Po po-vratku na vzorno pripravljeno telov.vli-šč« so se vršile skušnje za popoldanski nastop, ki so že same povabile številno občinstvo. Javna telovadba popoldne jo pričala o resnem delu vseh društev. Nastopilo jc članstvo z letošnjimi prostimi vajami, moški naraščaj iz Celja s prostimi vajami in učinkujočimi skupinami, gojen-ke iz Slovenjgradca, moška deea iz Šlo-venjgradca in Šoštanja z vajami s palicami, ženska deca iz Šoštanja z vajami s cvetnimi loki, članice in člani Celjskega Sokola z naravnost vzorno izvedbo težkih Murnikovib va.i ter vreta na orodju, kjer si videl zastopane vse panoge. Posebno pozornost, je vzbujal naraščaj, ki je porok napredka in zdrave sile naših društev. Med telovadbo je sporočil zastopnik br. Jugoslov. Sok. Saveza brat Kajzelj pozdrave Saveza ter z živo besedo vzpodbujal zbrani narod, naj se združi v bratski slogi v Sokolstvu, ki je tudi po osvobojenju pozvano, nastopati krepko in dosicdno proti očitnim in zahrbtnim naskokom vsakega sovražnika, ki bi ogro-zevaj narodov razvoj. Čas po telovadbi do odhoda večernega vlaka sta izpolnila vrlo lepo pevski od sek Dramatičnega društva v Žalcu z me šantm, in pevsko društvo v Velenju z moškim zborom. Vsa prireditev je podala dokaz svežega in zdravega življenja narodovega. Zleta se je udeležilo tudi vojaštvo iz Celja, ki je bilo povsod predmet navdušenim pozdravom. Br. Kurntk je prečital zbranemu občinstvu brzojavko žal zadržanega ministra Kukovoa, ki je bila. v iskrenosti svojega tona dokaz nje govc ljubezni do sokolskih društov, katera eo najodličnejši bojevniki za narodno edinstvo, Vsem, ki so sodelovali in nam pri obsežno zasnovani prireditvi niso odrekli svoje pomoči, velja naša sokolska hvala, zlasti tudi damam in gospodom v šotorih. Prav posebno pa moramo pohvaliti Mariborsko železničarsko godbo, ki si je pridobila splošno priznanje. Točno ob pol desetih je odpeljal vlal; goste, ki so nam bili tako ljubi in dra-tri in katere hočemo pri svojem priz.vle-1 vanju z» zeradbo Ustnega Doma kot pr- NaSi dopisi Iz Čateža smo prejeli: Zakotni listič »Sedanjost« je z dnem 6. avgusta priob-Sil to-Ie duhovito, po orlovski oliki dišečo cvetko: »Pod osebnim vodstvom ča-teškega nadnčitelja Vidmarja je nokoliku nahujskanih fantov poskušalo od dalee motiti slavnostno razpoloženje uaSeg« ljudstva, kar pa se jim ni posrečilo. Čudno je, da tak starec, ki žo tiči z eno nogo v grobu, zbira in hujska pretepaško drnlial zaradi izdatne jilače, ki mu jo je iz žepov našega ljudstva naklonil frama-zonskl Pribičevič v ta namen«. Ni sicer vredno, da bi odgovarjal na take izbruhe najpodlejšo surovosti, da pa izve tudi javnost, kako »bratje« Orli ljubijo resnico, naj odgovorim kratko. Ni res, da bi bil jaz nahujskal fante ali le količka: storž, da bi bili motOi »slavnostno razpoloženje« našega ljudstva, resnica ps je, da eo dali bratje Orli za to 6ajni povoda, ko so v kroju in javno klofutah in brcali noke ženske. Ce mi dopisnik, ki je sam gospod bi- -'Orel Radešček t« dokaže, mu izplačam 10.000 K, ker vem da je v zelo slabih gmotnih razmerah ker ml tako zavida mojo plačo. Na osta lo pa naj javnost sama odgovarja. Dru go nogo, ki še ne tiči v grobu, pa imafl pripravljeno za temeljit odgovor pri pr vem svidenju z nadvse olikanim bratou Orlom Radeščekom. — Naduč. Vidmar DRŽAVNA POSREDOVALNICA ZADELI Pri vseh podružnicah «Državn» posre dovalnice za delos v Ljubljani, Mariboru Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v pretek lem tednu od 7. do 13. avgusta 192 dela 273 moških in 115 ženskih delavnil moči. Delodajalci eo pa iskali 209 moški! in 130 ženskih delavnih moči. Posredo vanj se jo izvršilo 170. Promet od 1. januarja do 13. atgost 1921 izkazuje 21.384 strank in sicer 10.72 delodajalcev in 10.664 delojemalcev. P« sredovanj se je izvršilo v tem času 668! Dela Iščejo: pisarniške moči, kovinarj natakarji, natakarice, trgovski sotrudnl ki, prodajalko, gozdni čuvaji, tesarji, sli kar ji, kolarji, dninarji, dnina rice, krojač čevljarji, bolniške strežnice, vajenei, va jenke itd. V delo ee sprejmejo: hlapci, dekle « polje in živino, mizarji, čevljarji, tesarj usnjarji, krojači, šivilje, slikarji, pleekarj zidarji, vzgojiteljice, služkinjo, kuharici vajenci, vajenke itd. Domače vesfi f Mestna občina LJubljana bo pri potreba N'j. Velifca.nnt.va kralja zaatopa-J, po dr. Miljutinu Zamiku kot t. č. rodji občinske uprave, dalje po obtokih odbornikih gg'. Josipu Turku a JDS, Antonu Petku za NSS in Jo-jjpn Pircu aa SLS. — VodHtvo uradnih poslov n* magistratu jc za čas dok-[oj Zarnikove odsotnosti prevzel g. jjag. svetnik Janftigaj. * Odredba povodom kraljeve smrti , ljubljanski Škofiji. Ljubljanski luis-poJkofijski ordinarij.it jc odredil: Po neb cerkvah ljubljanske škofij« naj so pft predvečer in na dan pogrebu zvoni pol ure i vsemi tvonovi. Na dan po-peba pokojnega kralja naj se po Jseh župnib cerkvah opravi prodpi.- jj jalivi obred, h kateremu so povabi- t vse oblasti iu uradi kakor na dr-rai praznik. Na cerkvenih, oziroma - ipnijskih poslopjih ee iaoboeijo trne stave, ki naj vise do konca pogreba. * Zalila služba božja povodom smr-|t! Njegovega Veličansva kralja Pobu I. se bo vršila v evangeljski cerkvi venskega kralja Petra 0»vo6odltelja. — V počaščenjo 701otnioe gospoda dr. Irana Tavčarja je darovala rodbina. Wessner-jeva v Ljubljani za O. M. obramben! ka- 'iaJSor tnti MBe priliko aportac ti. * O Mvobodttr) Gorice pisarijo te dni vso polno lažki listi, da prikrijejo narodno resnico, da ljudstvo noče o tej »liberagione* ničesar vedeti. Kot. dobri ljudje povemo italijanskim li- men -,'00 K. Rodoljubi posnemajte daro- j 5tom sijajno sredstvo, kako (storiti, rta nedeljo ob 10. dopoldne. Kljub ljubljanski občinskih svetnikov JDS bo zastopal pri pogrebu jjalja Petra v Beogradu predsednik klubu g. obti. svetnik Ivan Turk. G remi j trgovcev v Ljubljani naznanja vsein svojitu t-lanom, da bodo trgovine povodom pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra I. v ponedeljek (toe 22. t, m. zaprte. * Žalna seja celjskega občinskega odbora povodom smrti kralja Petra vrši danes, ob 18. uri v mestni posvetovalnici. žalna seja občinskega sveta mariborskega povodom smrti Nj. Veličanstva kralja Petra I. se vrši danos, 4ne 20. t. m. ob 18 uri v občinski po-ivetovalnici. * Izpremeinbe v poštni eložbi. Poštni dieiant F ran jo I v a n u i je imenovan za poštarja v Apačah, poštna pomočnica A-liica Š p e g 1 i Č pa za poštno odpravnico Šenčurju pri Kranju. Premeščeni so: poštni ofici.il Štefan Maka iz Ljubljane Veliki Bcčkerek, poštar Avgust Cer-iz Kočevsko Reko k postnemu in brzojavnemu ravnateljstvu r Ljubljani. poStna oficUntka Dragica Rebula iz Sarajevo v Ljubljano in poštna ofkiant-ka Ana Zoreč, iz Sarajeva v Maribor. * Protič se je vrnil v Beograd. Jf ozirom na svol lastni položaj Izdatno zni žati, poroča »Slovenec« In za njim ■Slovenski Narod», da )e trboveljska družba ccne svoleinu premogu povišala. Co )c t* bi polnovredni angleški ln češki premog že diktirala cene tudi pri nas. ščitila s carino In zato bo treba stremeli samo za tem, da se železniški tarifi za premog znižalo, pa se doseže sanacija cen. Lani ie SLS odločno zavzela stališče, da ie promet s premogom povsem svoboden in da ie kuratela države nad pre- stopiti proti sebi: Sredstvo so namreč j mn ,al!0j tl )c pag možuo to lo šc, dokler glasi: Osvobodite Gorico vseh renjiko-1 na^a vaiuta tako neugodno stoji, kajti če lov, pustite domačine do kruha in do j [,| B8 vrnjt dinar na stanje pretekle zime, basede, [>a l>o Gorica osvobojena. * Epidemija griže na Koroškem. V Guštanju in Provaljah na Koroškem se je griža razširila Ze epidemično. Dosedaj je prijavljenih nad 100 slučajev obolelosti, med njimi 8 smrtnih. Vse gostilne so zaprt« in šolo izpre-menjene v bolnišnico. Oblasti se trudijo, da s primernimi odredbami zatro opidemijo. * Radi razžaljenja Veličanstva je bila aretirana v Mariboru 261etna šivilja Marija Ernešek. Ko je čitala vest o smrti kra-lja Petra, se je izrazila žaljivo o njegovem življenju. * Ponarejeni dolarski čeki. ie dalj časa se v Ljubljani razširja govorica, da krožijo mod občinstvom ponarejeni ameriški dolarji raznih vrednosti. Ta govorica sicer ni bila rusnična. pač pa je imela gotov tehten izvor. Policijsko ravnateljstvo ie ugotovilo sledeče: Dne 20. S. 1921 se je zglasOa v nekem denarnem zavodu v Celju žensko, kmetsko oblečena, stara o-koli 85 let ter prezentirala ček št. 8762 The Union Trust Compagn? Fint Office Cleveland (Ohio) Shase Natonalbank New Vork, glaseč se na Marijo Lesnig, Drami je za 850 dolarjev. Cek so je ženski izplačal z zneskom 89.250 kron. Dne 21. maja 1921 se je po opisu enaka ženska zglasila v neki ljubljanski banki ter predložila enaki ček, glaseč se na Aloj-zijo Jeran, Loški potok tudi za 858 dolarjev, ki »o JI je izplačal i zneskom 08.670 kron. Dne U. avgust« 1921 se jo ta ženska zopet zgladila v neki drugi premoga od celokupne produkcije r pe< čtijskili rudnikih. Dana* s« nahajajo štiri rudniki pod nu^j, a irijo pol uiadtarek« upravo. Radi zawlguranja uvoza nam dodeljenega kontinenta pečnjskega picmo-ga smo zahtovali sledeče parno'ij« 1. da imamo v Pcoiiju svojega zastopnika, ki naj vodi kontrolo nad produkcij« premoga v vseli rudnikih in ki bo skrbel. . , . . I f ^u • ■ • ,■»••»•................- »-t NI je države na svetu, ki bi premog U M uam pnj^dajoči del redno poMlja; 2. da se proga od Pečuja pa do naša mojo odstopi naši eksploataciii. rta zamoro-mo z našimi vwiznimi sredstvi f rigurati transport premoiga. — PcCu i ki premog je za nas velike važnosti, saj jo od njega odvisen naš železniški promet, v Barki in mogovno Industrijo škodljiva. S tem sta- B at :0 da dogož lirodUkii.ia l>XX._____ 1. ...1^ »n n f»f nlnrln VI 1 » .... llščem sc le zelo otežil položai vlade, ki je vkljub odporu enega dela Industrije v Sloveniji in celokupne Industrije v Hrvat skl diktirala mezde in cene In tudi predpisovala, komu se Ima premog prodajati. Sedal ko le sprejeta ustava, ki lamčl svobodo lastnine, ie »Slovenec« svoje stališče spremeni. Razlog le na dlani. Kal le vlada ukrenila glede trboveljskega premoga, nam nI znano. Vcrietno pa ie, da je en del pro- premoga, odkar se ti nahajajo pod naio upravo, dnevno 180 vagonov, in to sauio oni del, ki pripada nam. Poproj se jo p reduciralo le 100 vagonov dnevno. To j« edini črni premog v uovoosvobojonib krajih našo domovine. Poprej smo dobivali tak premog tudi v 1'ctrošonju, kjer so je produeir.tlo dnevno IpO vagonov, Petrosunj pa pripada sedaj Ruiriuniji. I'i> čujskt premoč; jo najbolj«; kvalitete, kur vsobujc do «000 kalorij. Ostali na(i rod- dukclle osvobodila prisilnega gospodar- . Sloveniji. Bosni in Hrvatski ima« ■1«. ln - lam clnr I. nrr 1 r . k ,f tmpr< I 1 deklet izza časa naše naeijonalne pro-1 ljubljanski banki z enakim čokom za 985 buje. Gospa Guličeva je pred 53 leti I dolarjev ter so Ji izplačali 140.250 kron. na velikem narodnem taboru v Viž-| Kakor se je doslej izvedelo, je bil neki mar ji h pripela trak slovenskih de-1 banki v Mariboru po neznani dvojici pred-klet na, prvo slovensko sokolsko za- j ložen isti dan enaki eek za približno 1000 stavo, častitljivi prapor Ljubljanskega dolarjev. Tudi ta ček je bil po valuti iz-Sokola. Z velikim zanimanjem jc v | plačan. Družba, ki jc izvršila tako predr-pondel jok sledila gospa Guličeva kras-^zno goljufijo, ne sme ostati prikrita in nim nastopom našega Sokolstva spo-.v interesu države je, da se v kratkem minjajoS se davne dobe, ko je na slo-1 preneha to obče škodljivo dolovanje teb venska tla bilo šele padlo prvo sokol-! temnih elemontov. »ko zrno. Naj bi bilo častiti gospe i * Velika nesreč« v Vodicah. V torek se usojeno srlodati še mnogo lepih uspe- i je zgodila v Vodicah veliko nesreča, ki je ^ __ „ __________________ _______ hov jugoslovanskega Sokolstva. ki jo zahtevala tudi eno smrtno žrtev. V Roj- Trumblč« je bilo govora o reetituciji la^ij ' ° . . < • v__a l_:__JmLImš* hAnalo nncal' ■ . . ______. ... . . ■ i« • prifiteva med svoje kumice. * Drtavna varnostna straža. V -"il-slu odredbe osrednjega poveljstva dr-Savne varnostne straže v Ljubljani ima javnost odslej v javni službi stoj; " stva in s tem storila prvi korak v smeri, ki le neizbežna tako s stališča razvoia Industrije, kakor z ozirom na mednarodne pritiske, ki Izhajajo U mirovne pogodbe. Tudi ie gotovo, da ie vlada ščitila koti-sumente s tem, da jc rajainčlla aprovlza cljam posebne količine po znižani ceni. O stvari se bomo informirali in potem poročali. Stanje Narodne banke SHS dne 8. t. m.: novčanlce v prometu 4„047,592.970 dinarjev (+ 45,743.905), kovinska podlaga 418.37&486-75 din. (— 8,860.584-96), posojila dana od banke 212,540.899.26 dinarjev (+ 3.487.1)21-(iS), rs,'.ne obveznosti 742.fl3SAll'.-Rn din. (—42,038.012-89). Številke v oklepajih pomenijo sprememl« napram enemu tednu nazaj. «= Naša trgovinska mornarica. Po dolgih razgovorih s zavezniškimi eksperti, med katerimi so delali največjo ovire Italijani so naši predstavniki v reparacljskl komisiji dosegli sporazum o povratku naših pomorskih ladij, ki so bilo dosedaj v j rokah Italije. Francijo bi Anglijo kot za-: plenjene ladje bivše avstro-ogrsko monarhije. Po prejšnjem sporazumu *Bortolini- JPIV » ■" - j--------" » » * , lil i 11./8. 1921.) pod napisom: »Razkrita pro- iga stražniki smatrati kot takega, a.Ko ........... ._ • . »k«.^«« r- miKIia in cinir»lrrc.;tim tor čovl jami, kjer so dekleta kopala pesek, i le do 2n0 t<)ni do^u,, dobimo na podlagi se je nenadoma podsulo okoli 2 m visoka j „ajB0Vejfiefra sklepa tndi večje ladje do plast zemlja, ki je zasula Marjeto Rohne 2000 delegat, v Parizu Mato Boš- iz Bukovice. Marijo Novak in Angelo j je dosegel sporazum pri reparueij- Bido. Prve dvo ste bili popolnoma zasu- ski Skupna tonaža pomorskih jo oborožen s sabljo iu samokresom ter opremljen z rudečo naprsno pleteno verižico s piščalko. Izven službe sc gori omenjena, verižica ne sme nositi. Ročni t ta.ki s številkami odpadejo. * Obsojeni koiminlsti. Pristaši komunistične stranko Marcel j Žorga. Ivan Makuc in Franc Perdan so bili obsojeni vsak na onomosečni zapor, ker so hujskaJi proti obstoječemu redu države] Obsodba je potrjena tudi po pokrajinski upravi in po centralni vladi v Beogradu. * Plovitba na Jadranu. V plovitbo nere rodu cUngaro - Oroato so nastale v zadnjem času naslednje izpro-membe: dne 11. avgusta sta bili ustavljeni dosedanji progi parobroda «Pano-nia» Bakar - Šibenik - Split, a 14. avgusta potniška tovorna proga Ba.kax-Senj - Split. Upostavila pa se jo dna 12. avgusta proga Bakar - Gniž s pa-robrodom «Panonia>. ki odha.ja iz Bakra vsak petek ob 19. uri ter pristaja v Šibeniku, Splitu, Hva.ru, Korčuli in Gružu, eventualno tudi v Ercegnovem. Dne 16. avgusta se je upostavila proga Bakar - Split s parobrodom o 700—720 K. Ozimni ječmen se plača po 800—830 K, a jari po 1000—1050 kron. Mlini prodaja,jo mnogo moke. Po-manjkanjo vagonov ovira normalni promet. Tendonca živahna. — M i t r o v i c a: Pšenica 1020—1030 K. koruza 820—880 kron, oves 720-780 K ječmen 8CKV-820 | ^^ZZl kron, stari mešani fižol 600—620 K, beli 700—710. Tendeneo prijazna, Javno skladišče lo prevozna družba d. d. v Celju se je vpisala v register za družbene firme. Delniška glavnica znaša 3.000.000 K, razdeljena, na 750 delnic po 4000 K. Mesne In krušne cene v Mariboru. Odsek za določevanje cen v Mariboru je na svoji seji dne 16. t. ra. določil sledeče novo cene: za 45 dkg belega kruha, 50 odsto iz moke št. 00 in 50 odsto iz moke št. 2 so plača 8 K, za črni kruh iz .moko št, 6 do 50 dkg pa 7 K Meso: goveje prvovrstno, od dobro rojenih, nad 500 kg tehtajočih volov 20 K za kg. za zadnji del 22 K. Manj ko 500 kg tehtajoči voli se smejo prodajati ne glede na vrsto mesa po 10 K. Telečje meso I. vrste po 12, R. vrste po 14 K. Za teletlno stopijo ceno v veljavo 23. avgusta, ostalo cene pa takoj. Tvornice olja. Olje jo bilo pri nas med vojno zelo redek predmet. Domačih tvornic za produkcijo olja je bilo malo uvoz pa je izumrl. Zato so se mod vojno ustanavljale nove tvornice, ki pa so danes komaj bore za svoj obstoj. Zato jo že mnogo tvomic ustavilo svojo obratovanje, ali pa se prelevila v druga podjetja. Tako je n. pr. ljutomerska tvornlca zaprta, neko večje vojvodinsko podjetje pa se pripravlja za drug obrat. = Zltne cene v Novem Sadu še vedno narašča,io kljub vestem, da cene ameriškega žita padajo. To dni so bile v Novem Sadu sledečo cene: Pšenica 1000—1020 K, rž 760—7P j, ječmen 750-800 K koruza 780—750 K, bela moka št 0 1500—1550 kron za 100 kg, => Organizacija mostorskih vinogradnikov. V Mostaru se je osnovala te dni organizacija vinskih trgovecv. Organizacija ima namen združiti vse vinske trgovce in so boriti uroti onim nesolidnim trgovcem. le do 4500 kalorij. Naraščanje cen poljskih pridelkov na Madžarskem. Oeno poljskim pridelkom nj Madžarskem stalno naraščajo. Pšenica, Wi je prejšnji mesec notirala komaj 700 madžarskih kron, se trži sedai 1440 m. K ra 100 kg. Tudi drugim poljskim pridelkom so se ceno tekom enega meseca skoro podvojilo. Moka stiuio 2750 madžarskih kron 100 kg. Kakor kaže bodo cene i>9 rastlc. ™ Visoke cene hmelju v Češkoslovaški. Iz Zatca poročajo z ndo t7. t. m.: Predvčerajšnjim so je prodalo nekaj manjših partij razmeroma lepega letošnjega hmelja po 6(100—0500 češkoslovaških kron '/a 59 kc (okoli 260 do 230 uašlii kron za en kilogram). To jo največja cena, ki so ja plačala za lmiol.j odkar obstojljo lmi«ljskl nasadi. V Dobrlčanu se je kupila vefljs partija hmelja po 6500 f. K za 60 kg. Po« vpraševanje po hmelju jc večje, nego po« nudba, ker pridelovalci hmelja zalogo držujojo in čakajo še na večjo ceno. Kit. puio sa proccj tudi lanski hmelj in sicet po do 5200 češkoslovaških kron za 50 kg (nad 220 naših kron za en kilogram). Tndi hmelj iz let 1919., 1918., 1917. in šfl starejši fu kupuje. Za iimel.i L 1917. se ja plačalo 3400 č. kron z« 50 k? (okrog 150 naših kron za cn kilogram). Bavarska Industrija piva. V teku zaflh njih 50 let se celotna nemška industrija razvija hitro in uspešno. Med industrije^ ki so lepo napredovale, spada posebno tudi bavarska industrija piva, ki razpoki« lja svojo produkte v najoddaljenejše kra. je sveta. T.cta 1875. je pToduolrals 11,809.772 bi piva, a leta 1913. 19,088.071 lil. V mirnem času jo znašal izvoz bavarskega piva 14 % ce'okup7io produkciji* Skoro četrtina celokupno produkcij« (23 %) odpade na Munchen, ki največ eksportira in zatein svetovnoznane pivovarne v Knlmbachn. Za časa vojno M doživljale tvornice tožkn krizo, ker je i»-voz popolnoma zaspal, a produkcija so .je morala, kvantitativno in kvalitativno ome» jiti. Sedaj so tvornice zopet, v polnem obratu ln izvažajo svoje produkte po vsem svetu. — Zvišanje ccn pocinkanih predmetov in železne pločevine v Nemčiji. Zveza pocinkanih železopločovin-skih predmotov v Dilpseldorfn jo povišala cene od 1. avgusta za 10 odstotkov. : Uvoz angleškega premoga v Nemčijo. Ta mesec so je pričel živahen uvi z premoga iz Anglije v Nemčijo. V Hamburg jo prispelo od 1. do 15. avgusta. 11 parnikov, ki so pripeljali okoli 32.000 tnn premoga Dosedaj jo mesečno znašal uvoz lo 10-12.000 t,on. Produkcija premoga v Angliji. l'o končanem štrajku rudarjev narašča produkcija premoga od tedna do tedna. Koncem meseca julija jo produkcija dosegla svoj višek in jo tedensko narašč.iia takole: 9. julija 2,351.000 ton, 16. julija 3,927.500 ton, 23. julija 4,334.200 tor,, 30. julija 4,587.300 ton. Produkcija je torej dosegla ekoro žo višino 1. 1920. Delo so vrši s polno paro tako, da jo upati, da so produkcija tekom avgusta šo poviša. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. I Dm 1». »Tg. •S ffi ! §" o 11 a 13 7. 14, ji g" Vetrovi H i Nebo j | i i 736-8 14-0 734-523-9 21. 785-219-8 I brez vetra sl. jgvh ■1. vsh. v.obl _ d. obl. V v. jsn. o Srednja včerajšnja temperatura 16-3, nor- malna 18 -3. Vremenska napovedi lepo mirno vreme. Solnce vzhaja ob 5-02, zahaja ob 19-08. Blagajna mnlkega vojvode Roman. Bekker J© zaklical te besede z glasom, ki je čudno odmeval v praznem prostoru — toda, ako je pričakoval, da bodo imele njegove besede enake posledice kot malo prej — se je jako varal. Mlada dama. ki je doslej opazovala velikega vojvodo s preplašenim pogledom in se tresla po vsem telesu, se je naenkrat zravnala ponosno kot kraljica. Njene oči so žarele v presenečenju .. Bekker in vsi njegovi tovariši so io molče opazovali, niso razumeli, kuj to pomeni... Ona je pa sklicala z glasom, ki je bil popolnoma rlrttfjnčen. kot prej, tako da ga ni*o niti poznali, velikemu vojvodi: «Ali govori ta človek resnico? Ali je to, Kar Je rekel resf Vi ste veliki vojvoda Minorke ?» Don Ramon se je molče in bolestno nasmehnil, ko je čul njen glas... trajalo je par sekund predno ji je odgovoril: «Ker me je gospod Bekker izdal, nima nobenega zmisla, da bi še dalje tajil. Potoval sem pod izmišljenim imenom, madame! Jaz sem veliki vojvoda Minorke, a vi prihajate ravno v pravem trenotku, da vidite, kako me obesijo moji zvesti podaniki!« Skoraj se je zasmejala, ko je odgovorila : «Gotovo ne! Prihajam ravno v pravem času, da vas rešim! V petih minutah boste svobodni!* «Ah, madame, vi ste tudi sedaj sangvinični kot vedno! Vi ne poznate mojega zvestega in vernega naroda, ako mislite, da me tako lahko rešite!* Predno je še mogla odgovoriti, se je vmešal Bekker: i «Njegovo visočanstvo nas pozna ! bolje nego vi! Sedaj ima popolno-ima prav. Toda... dovolj besed... ! Ali ste pripravljeni, tovariši! Ali je I kljuka dovolj trdna? Mudi se nam, ' ako hočemo še nocoj biti gotovi, i Torej, ali je vse gotovo?* Armadec in njegova pomočnika, ! ki so gledali ves čas začudeno gospo | Pelotard, se so predramili in se obrnili k improviziranim in za silo pripravljenim vislicam. Poskušali so, ; ako drže, vlekli so za vrv... | «Gotovo!» «Dobro!» Da ne bi trosil časa z nadaljnimi besedami, je Bekker namignil črno-brademu naredniku. Gospa Pelotard jih je opazovala z okamenelim pogledom ... Oni so razvezah vezi, ki je bil z njimi privezan veliki vojvoda na stol, vrvi okoh nog in rok se pa niso dotaknili, častivredni duhovnik je zadnjih deset minut nodn gorin-dol v temnem kotu preddvorja, dvigal roke, kot da hoče delati blagoslov, potem se je hitel križati kot za stavo — tedaj pa je opazil končne priprave in se počasi približal. Ko je pogledal velikega vojvoda, je spre-letel njegov obraz skrivnosten smeh, potem je pa začel zopet mrmrati, moliti in peti svoje psalrne; njegove udrte oči so se vprle v mlado damo, ki se je vsa tresla, kot da je zagledala besnega psa ali strupeno kačo... U-iela je kako so vlekli grofa k vislicam ... kjer je čakal Armadeo s svojimi tovariši... Naenkrat jo je minula otTpnelost, ki jo je prevzela s pogledom na blaznega meniha . skočila je naprej in preprečila pot črnobrademu naredniku in gospodu Bekker ju — njen pogled je sijal kot ogenj, ko je zakričala v slabi španščini: »Topovi, kaj si upate.... kaj si dovoljujete; Kako si upate poiofjtj roko na svojega vladarja? To ni n0 goče.. > «Seflorita,» je zatulil narednik «tudi to je mogoče! Bodite tako da bri in uklonite se! Z vami se dogo voritno pozneje — po končani eks^ kuciji!* Pogledala ga je kot kako poŠ3a iz neznanega sveta. «Vi si torej upate... vi... vi j, predrznete...» «Da in to popolnoma odločno ji j res! Umaknite se!» | Njegova brutalnost je imela prvi j hip učinek, ki ga ni pričakoval ni(j i on niti njegovi tovariši! Mlada da, i ma je stopila korak nazaj, da bi jih mogla bolje opazovati, vzdignila j« < roke in zaklicala vsa zasopljena: «Stojte, nekaj vam moram pove j dati, morate mo poslušati! Vi hočett (IV' •suaraMzaeB Velika izbira otrotkih to»16-kov dvokolti in •tvalcih strojev pooonl. F. Batjel, Ljubljana. Start trg It. 38. Sprejme f« t polno petsto za cinajllrmnje z ognjem in poniklanje drokolejn, otroiki vozički, Sipini in razni »treii. iU*haal4aa d*lav-11-fl aloa. K&rlovska oesta 4. 1112 Oblastveno konccsijonirani infonnačni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5 dobavlja vee kredita* in privatne la-formaolje v tu- in iuozcmstru. Vabonne-mcntu ter posamezno, rena zmorne. 191 12 Dr. Demšar zopet ordimra. Hsjtf irnt Jio"! tiovo PohištTO cBPhvenl zvonovi tapetniška delavnica. 1305 10-1 in prsvi, iz brone«, desetletno jamstvo. V zalopi okoli 50 komidov razno vclikoiti pri „ffletallum" d. d. Zagreb, Moa It. 184. Telef. 1-08. 1234 Zahtevajte o*aik*l 6-4 Spalne la Jedila* sobe, pU&rallke oprav*, fotale, klubov* garaltur* ter knhtnjske oprav* po uizki ceni Brata Seuer, Ljubljana, ffolSzej. Gosposvetsba cesto št. 13. ali pa tudi brez hrano, pri bolj&i; d rutini za dve pnazi Naslov pove upravništvo „Jutraa in kože divjačine sprejme stroj. bai vo in izdelavo Hrznarshro 9. ROT Ljubliano, Sraaišt«; St. 7. * ms 4-3 ._. ... 1800 8—1 Najboljše okrepčujoče in dietet" mm za odri , je želesnato vino lekarnarja O. I"loooltja 1 — ...... 26-16B Dvojno HMeno teško te!lno parje in puh C. 1 HAMANN Mestni trg 8. 900 69 1636 ▼ Ljubljani. Obvestilo. 11 ie II imk Ml ifop za električni daljnovod 6'o m do 10 m dolžiue proti takojšnji dobavi. Cenjene ponudbe na: Elektrarna Zagrac d. d. v Visniigori. Iinuu t jalovi vs* sokolske po-tT*b«61ne: Kroje za olan* la 61a-nioe, telovadna obleka, čevlje, ovrat-alke, gnmb* Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo! 1153 30-12 Peter Capuder, Uuetjana, Vldeudanaka c. Z, dobavitelj Jug. Sokol. Sav*sa. 1311 10-1 Raspisuje s© služba. pisarniškega uradnika ter registratorj za trajno namestitev. Pismene ponudbe je vposlati najkasneje de 30. avgusta t. L Prejemki po dogovoru. Nastop službe eventualno takoj ,8123-1 _Zveza Industrijcev, Ljubljana. I špecijaina trgovina raznovrstnega bombaža, športnik t»> čepic, čevljev in gamaš. u ■ Na veliko In malo. == LJUBLJANA, Kolodvorska, ulica 8. Jzšla je voina v pesmi in slikah, 1. in II. zvezek. Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, v tratikah in v upravi „Domovine", Sodna ulica 6. Is blaga za dame in gospode 1 izdelujem po meri, naročilu in poljubni i izberi, iz lastnih blagovnih norcev, podobni : k ranili obiski ali kostumu, pripravni za turiste, kolesarje in potovale«, za dež itd. S. Potočnik Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1. plošče, uodbene avtomate i dobite po kot>knr*niuh osaah edino r ' ° - - I lo v novozačoti trgovini s pohištvom isa» 5-2 mizar, Raznovrstno pohištvo 7, " ____lov novozačoti trgovini s t 8«. Andkrnic, edino pri tvrdki 562 48 T^Jobljara, Sodlraa wli«sa S. MstiaRičns delavnica ia vsa rioprssila in dfage oreciine mshanikE. pisarniška moč Kotizei, Cosposvetsfca «.13, prilllije, vrata št. 38. i Potre- ; bilje se za knjigovodstvo ln strojepisje v i lesDi trgovini v Mariboru. Znati mora_ elo-i vensko, po možnosti tudi nomSko iu italijansko (vsaj korespondenco). Nastop od onevmatiko Duniopp -ReithofFer-Aquilia sc kupi najceneje pri tvrdld j ^^ ^ p°?3ooup3-l im to-s T ES mftti sx®&> črnin II. do 17. septembra I92t Prijave za stanovanja za obiskovalo« semnja pri Izkazu stanovanj Dunajskega semnja, Wlen, II., Aspernbrllckengasse 2. Vsa pojas-ih zaradi olajšav na potovanju pri avstrl sklh konzularn h zastopstvih In rrl pisarni Dunajskega semnja, Wlen, II., === Aspernbrilokengasse 2. .. Gledališki, koncertni in kino-semenj od 4. di 25. septembra 1921. ■ ■ 1216 3—2 IGI6. VOIC, Uubiiana, Sosšna ulesa št. 7, Najnižje cene! Najnižje cene isdelteov w Ksrsseulie ts na S a S izdeluje prvovrstne podpetmke. isto domače podjetje! U skladiščem ia sode, orir. primernim dvo-| riečcm v Ljubljani se Išče za takoj ali pozneje. — Ponudbo na Anončni zavod ! Drago Beseljak la drngr, Ljubljana, Soflna ultoa 5. 1293 2 2 Mar&$ite se na „Pota in cilji • Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.—II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov la Sloveaoev. I. del, vez. 21 K, 11. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po polti K 5 40 ve«. 1IL-IV. zvezek; Dr. Pr.Weher, Uvod v fllo- zofljo. 72 K, poŠta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kralje-vlae Srbov, Hrvatov ia Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, poŠta 3 K več. BroS. navadni papir 42 K, po poŠti 2 K ve«. Naročila sprejomn, Tiskovna zadruga i Ljubljani, Sodna ulica B. Naročajte Dosedaj izSlo 8 zvezkov: 1. Dr. Al. Zalokar, O ljudskem zdravja. Bro9. 6 E. 2. Dr. Rotjilan Deri', Dojenček. BroS. 6 K. 3. Dr. J. Demšar, Spolne bolezal. BroS. 10 K. 4. St. Sairatlin. Maa sadašnjl ustavni položaj. BroS. 16 K. 6. Leonid Pitami«, Pravo ln revolnoija. BroS. 8 K. 6. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. BroS. 18 E. 7. Alb. Osris, Borba za Jugoslovansko državo. BroS. 82 K. a VI. Curovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. BroS. 16 K. Po pošti vsak zvezek K 180 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Kdor hoče imeti res pohiStvo in lakiranje raznih s pristnim blagom prepleskano hišo, koles0 v peči, naj se obrne na tvrdko ■ stavbni in pohlttvenl pleskar in liCar Uubiiana, Kolodvorska ulica 6. jrrtur" ~i.....—i -- Pivovarna „UN10N Telefon tt. 311. Brzojavni naslovi Pivovarna, Llubljana. " Ljubljana - Spodnja Šiška priporoča svoja izborno pivo v sodcih in stekle« nlcah. Dobe se tudi tropine in sladne (Ime, k| so kot Živinska piSa zelo pripor o šili ve. 48 62