167 številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. julija 1904. XXXVII. leto. [shaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznika, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj. placa zrn vse leto 29 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po H h, če is trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih olicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, apravnifitvo pa v pritličja. — Dpravnistva naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ..Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Nekaj o c. kr. davčnem nadzorniku Oplustilu. Stev. 2345/pr. Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na § 19. tiskovnega zakona prosi so slavno uredništvo, da objavi glede na uvodni Članek v številki 153. z dne 8. julija 1904: ©Nekaj o c. kr. davčnem nadiorniku Oplustilu« v eni prihodnjih izdaj lista na istem mestu in pod isto znamko sledeči spis uradnih preiskovanj: Vsled napadov na davčnega nadzornika dr. Ferd. Oplustil«, oziroma na davčno oblast v Slovenskem Gradcu in na davčnega pristava Josipa Jelovnika se je vršila v času od 11. do 14. t. m. v Slov. Gradcu in Šjštanju po odposlancu podpisanega predsedništva natančna preiskava, ki je dokazala ničevnost podanih pritožb. Tekom preiskave zaslišali so se posebno oni davkoplačevalci iz Šoštanja, kateri so prišli dne 23. marca 1904 (ne koncem aprila) poizvedovat o davčnih zadevah v pisarno davčnega nadzornika dr. Oplustila; tuuradni pooblaščenec pojasnil je omenjenim strankam njihove davčne zadeve, kakor tudi pri tem zaslišanju na novo navedene slučaje do ola tako, da se je istih 5 davkoplačevalcev pregledavši predložene jim spise izrazilo, da jim je sedaj stvar popolnoma jasna in da nimajo noben-ga vzroka več sumiti, da davčna oblast, oziroma nadzornik dr. Oplustil postopa nepostavno. V posameznem se sledeče popravi: Ni res, da je davčna oblast slovenske davkoplačevalce, akoravno so isti podali fasije, datirane iz lanskega leta in iz začetka letošnjega leta, obdačila pozneje, kakor one nemške stranke, ki so kasneje naznanile dohodke; pač pa je res, da se je davek predpisal brez ozira na narodnost fatentov v vseh slučajih, v katerih Be je sploh imel predpisati, kronolo-gično po došlih vlogah. Ni res, da se je slovenskim vo lilcem davek umetno znižal, nemškim voliloem pa umetno zvišal; res pa je, da so bo davki v vseh slučajih brei ozira na narodnost davkoplačevalcev predpisali popolnoma postavno. Ni res, da so bila na oglasilih omenjenih pet davkoplačevalcev imena od nadzorništva črtana, da so bile svote samovoljno spremenjene in da je bilo — v enem slučaju — več oglasil, kakor jih je stranka sama vložila, ociroma da so bila oglasila ponarejena; res pa je, da iz oglasil razvidni zaznamki zadevajo le zgolj uradne popravke hišnorazrednih in pa dopolnilnih podatkov, ali pa dodatna oglasila strank samih, dalje, da so davkoplačevalci sami vložili za nekatere hiše dve ali pa še več dopolnilnih fasij, slednjič, da ni prav nobeno oglasilo ponarejeno. Ni res, da je bil davčni nadzornik dr. Oplustil osebno inzultiran in da je zoper njega izjavljene izraze »Scbwindltr« in »S«hwindel« jesljaje vtaknil v žep; res pa je, da ni davčni nadzornik dr. Ferdinand Oplustil imel nikakega povoda, si poiskati zadoščenja potom pristojne oblasti ali pa potom tožbe, ker se mu ni nič nečastnega predbacivalo. Ni res, da je bil neki davkoplačevalec zahteval protokoliranje njegove pritožbe zoper postopanje nadzornika; pač pa je res, da se je neki davkoplačevalec pritožil zoper splošno postopanje davčnega pristava Jezov- j nika, katera pritožba pa zaradi splofi- » nih in nepopolnih podatkov ni bila primerna za protokoliranje, na kar je dr. Oplustil izjavil, da bode prihodnji dan prišel sam v ooštanj, da poduči davčnega pristava in tako stvar uredi, kar se je tudi zgodilo. Končno se pripomni, da Be ni moglo dokazati, da bi se bil davčni pristav Ježovnik udeleževal volilnih spletk; tudi ni res, da je hotel Ježovnik, kakor je v omenjenem uvodnem članku navedeno, pri strankah doseči, da ne prijavijo davku pod- vrženih dohodkov, oziroma da naj prijavljene dohodke skrčijo; ros pa je, da je imenovani pristav pravo-motno podučil neko stranko nestri-njajoče se z zakonitimi določili, za kar se je isti pristojno pokaral. Predsedništvo c. k r. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu, dne 19. julija 190 4; namestnik podpredsednika: c. kr. dvorni svetnik Feichtinger. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XXIII. Župan Berdon je protestiral proti vsemu nasilnemu postopanju c. kr. okrajnega glavarja, ki je vdrl v zaprt farovž in ukazal s silo odpreti vse sobe in shrambe v farovžu, ne da bi bil o tem obvestil njega, župana. Končno je župan protesti ral proti umešavanju dolinskega župnika v ricmanjake zadeve ter izjavil, da ne podpiše nikakega zapisnika. Nato je ključavničar zopet zaprl z vetrhi vsa vrata in komisija je odšla v spremstvu orožnikov iz vasi — povešenih oči, zlasti pa je bil žalosten župnik Jožef Zupan! Agospod glavar je nosil zaplenjene matične knjige! Vprašamo: Čemu torej vsa ta uprizoritev? Čemu dva komisarja v popolni paradi! Čemu dolinski župnik Zupan, ki ni bil več vRicmanjih od 31. maja 1900?čemu ves ta aparat orožnikov? (Kolikor se je dalo ceniti, jih je bilo v Ricmanjih ootem po cestah in potih, in kar jih je bilo v rezervi v Borita, kakih — 40. Povrh tega je prišlo onega dne — menda ne slučajno, streljat v tarčo k lovcu, pol ure od Riomanj — 30 redarjev ii Trsta!!) Tržaški škofijski ordinarijat in Cm kr. namettniitvo •tai hotela onega dne vpeljati v Ricmanje prejftnje stanje ter slovesno priobčiti Rie-manjcem: Tukaj ta Jožef Zupan je Vaš župnik, katerega bodete morali plačevati tudi naprej in seveda poravnati tudi vse stare zaatanke. Ta Josip Krančič je Vaft novi kaplan,kivam bode bral mašo v latinskem jeziku. In tako je odpravljena iz ricmanjske cerkve s taro slovenska masa in je tudi rešena Vaša prošnja glede ustanovitve nove župnije S S A ko bi se bilo v Ricmanjih vpeljalo prejšnje stanje, bi bilo to tudi za d r u g e kaplanije lahka stvar! In stara dolinska fara bi bila zopet cela! če bi bilo tem povodom v Ricmanjih prišlo do kakih nemirov, bi nas bili nekoliko postre-ljali, druge povezali ter odpeljali v zapore — saj so bili orožniki s svincem in verižicami obilno preskrbljeni — inscenirali bi bili velik kazenski proces, krivci bi bili morali odeedeti po več let v Kopru in Gradiški, s tem bi se bilo ostrašilo Ricmanjoe in dalo izgled tudi drugim Slovencem in Hrvatom! Tako se je na merodaj-nih mestih mislilo, da se gotovo zgodi — toda gospodje so se v svojih računih zmotili! Vojna na Daljnem Vztokn. Z mandžurskega bojišča. »Novoje Vremja« poroča iz Liao janga: General grof Keller, ki je s svojo armado bil utaborjen ob reki Sani, pritoku reke Tajci, je prešel v ofenzivo in po ljutem boju Japonce prisilil,da so se morali umakniti. Tudi poveljnik 9 divizije, general HerŠelman, je 19. t. m. pri-moral Japonce, da so se umaknili. Ruske isgube znašajo 200 mož. Poročevalec »Birževijih Vjedo-mosti* pa brzojavlja iz Liaojanga dne 21. t. m.: Na jugu je vse mirno. Ja- ponci so se dejansko umaknili. Po boju za Motienski prelaz so Japonci napadli desno krilo generala Heršel-mana. Vkljub veliki japonski premoči se je leta ves dan uspešno branil in zadal Japoncem tako hude udarce, da so se pod zaščito noči umaknili. Japonske izgube so zelo velike. Rusi bo svoje pozicije močno utrdili. General Kuropatkin pa je poslal tole uradno brzojavko o dogodkih na bojišču: Dne 19. t. m. so naši strelci pod poveljstvom poročnikov Areševa in Zavinova prepodili iz neke vasi južno od Kutajae eno japonsko kompanijo. Sovražnik je 19. in 20. t. m. ustavil Bvoj naval na naše vzhodno krilo. V noči dne 19. t. m. je med splošnim prodiranjem naše armade proti vzhodnem sovražnikovemu krilu dobil oddelek polkovnika Zibulakega ukaz, se polastiti prehoda Sibejlin, 4 km severno od gorskega prelaza Siaokaolin, kar se mu je tudi ob 4. uri zjutraj posrečilo. Zibulski je nato navalil na glavni prelaz, katerega so Japonci stražili v dolgih vrstah. Sovražnik je odkril ljut ogenj in nato sam stopil v ofenzivo. D a a i seje izkazalo, daje bil sovražnik veliko številnejši, je Zibulski vendarle z vso s i 1 o n a v a 1 i 1 n a Japonce. Sovražnik se navalu ni mogel upirati in se je umaknil proti glavnemu prelazu« Ob 7. uri zjutraj so Japonci znova napadli rusko levo krilo, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Takisto se je ponesrečil tudi drugi napad na našo fronto in sovražnik se je vdrugič moral umakniti proti Siaokaolinu. Na ruski strani je padlo kakih 50 mož, 182 jih je bilo ranjenih, 6 pa se jih pogreša. V ponedeljek 18. t. m. je kornet Sakovič ugrabil pri Tinteji, 25 km od Tkavuana celi japonski transport ovsa in slame, katerega je ekskortiral manjši japonski oddelek. Na jugu in na potih proti S:ujana je vse mirno in ni zaznamovati ni- Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dahe.) V. Tiho in počasi sta plala dva čolna po Bistri doli proti Ljubljanici. Noč je bila temna in pripravljalo seje na slabo vreme. Sem in tja je padlo nekaj debelih kapelj, a kmalu je zopet prenehalo; časih je zagrmelo in v daljavi za gozdovi je zablisnilo, da so se prekrižali možje, ki so molčeč sedeli v čolnih, potem pa je vladala zopet veličastna tihota. Čolna sta zavila v Ljubljanico. Držala sta se visokega brega, možje pa so vzeli puške v roke. Za drevesi, ki so stala ob bregu, se je v samotno ležeči koči videla luč. — Okno je razsvetljeno, je zaše-petal Simon Kozina patru Celestinu na uho. Zdaj se pripravite! Pater Celestin je izpod plašča, s katerim je bil ograjen, vzel Najsvetejše in je povzdignil nad sabo, med tem ko sta spremljajoča ga meniha poluglasno molila. Stražarji v Čolnih so nagnili glave in šepetaj e molili, ne da bi le za trenotek pustili orožje iz rok. Čolna sta plula zdaj tik koče, iz katere ni bilo slišati nobenega glasu. Kakor bi bilo vse izumrlo, tako mirno in tiho je ležala koča za košatimi drevesi in izginila za čolnoma, ki sta plala naprej. Straže ni nobene, je menil Simon Kozina, zdaj lahko ustavimo in izstopimo. Čolna sta obstala in vsi so se splazili na breg. Pred njimi je ležala širna ravan. Kadar se je zabliskalo, se je v daljavi videla cerkvica na Žalostni gori in samostan v Bistri, v ozadju pa nejasne konture bornih koč v Bevkah. Potem pa je bila zopet gosta neprodirna tema. Pater Celestin je naprej razvrstil svojo četo in vsakemu posamezniku povedal, kaj mu je storiti. Sam je z menihoma in z dvema stražarjema hotel iti v kočo, ostalim je pa naroČil, da ostanejo zunaj, dokler jih ne pokliče. Previdno se je četa obrnila proti koči. Spredaj so šli pater Celestin, ki je nosil Najsvetejše, in oba meniha, ostali pa so Šli v eni vrsti, da bi hitro objeli kočo. Kakor sence so se pomi- kali čez vlažno ravan in koča je bila hipoma obkoljena. V koči se ni nihče ganil. Stražarji so pripravili puške in potem se je Simon Kozina približal vratom, in nastavil sekiro — enkrat se je nanjo uprl in vrata so bila odprta, tako lahko, kakor da sploh niso bila zapahnjena. V ozadja se je zagledalo na ognjišču ugašajočo žrjavico, okrog katere je sedelo nekaj temnih senc, ki so planile kvišku, ko so se vrata odprla in je z Najsvetejšim v roki stopil Čez prag pater Celestin ter glasno molil latinsko molitev. Za njim so skočili v kočo dva stražarja z nabitimi puškami in oba meniha ter Simon Kozina. Ta je bil zadnji inje za seboj zapahnil vrata. — Vsi na kolena, je zagrmel pater Celestin, kdor bi se upiral, zapade smrti ! Ali ste slišali? Nihče ni odgovoril in nihče se ni ganil. Ena presenečenih oseb je mirno prerahljala žrjavico in vrgla nanjo suhih trska in vejic, ki so se skoro hipoma vnele in je udaril plamen, ki je z rdečo lučjo razsvetlil temni prostor in vrgel svoj sijaj na patra Celestina, ki je s povzdignjenim Najsvetejšim stopil korak bližje. Izza ognjišča se je dvignil visok Širokopleč mož z dolgimi belimi lasmi in sivo brado, ki mo je segala do pasa. V rokah je držal težko palico, ki je imela za držaj zlato sekiro, okrog vratu pa mu je visela zlata verižica. Kdo ste in kaj hočete ? je vprašal starec z gromkim glasom in se postavil pred patra Celestina. Kako si upate mirnim ljudem kaliti nočni mir? Z začudenjem je gledal pater Celestin velikana, ki je stal tako ponosno pred njim. Se nikdar ga ni videl, a slutil je takoj, da ima opraviti z nenavadnim možem. Za trenotek ga je obšla celo skrb, da je v veliki nevarnosti, a ko je videl poleg sebe svoje spremljevalce, ga je minil ves strah in osorno je odgovoril. — Kdo si ti, da si upaš kljubovati mojemu povelju in da ne poklekneš pred Najsvetejšim, kakor sem ukazal — Jaz sem kralj David, ciganski poglavar, oče in vodnik Aronovih sinov, je odgovoril starec. In kralj David ni klečal, kar je Živ, in ne bo klečal. Pač boš pa Še ti klečal pred menoj, ti, pater Celestin, razbojnik in neČistnik, zatiralec kmetov in svečenik inaliko-valcev. Kakor grom se je razlegal glas kralja Davida, da so se prestrašili še pred kočo stoječi stražarji. Obenem je počil strel in v tistem hipu je planilo na stražarje vse polno temnih prikazni in jih podrlo na tla in jih zvezalo. Kar cela vojska je bilo ciganov okrog koče. Priskočili so tako naglo, kakor da so bili skriti v zemlji, tako da se stražarji niti braniti niso mogli in so bili prej povezani, nego so se zavedli svojega položaja. Pa tudi v hiši so bili pod streho skriti cigani, in ko je počil strel, so skočili doli in popadli stražarje in menihe. Kralj David je planil na patra Celestina. Z eno roko ga je zgrabil za vrat, z drugo mu je iztrgal Najsvetejšo in ga udaril z njim po glavi. Udarec je bil tako silen, da se je monstranca razletela, pater Celestin pa se je ves krvav zgrudil na tla. Kralj David je vrgel ročaj monstrance v kot in pobral svojo palico. Ko se je ozrl po koči, je videl, da so bili menihi in stražarji že povezani, lika zal je zvezati tudi patra Celestina in pred kočo premagane stražarje prinesti notri. kakih sprememb. Na moj ukaz je naša armada 21. t. m. jela prodirati na vzhodu proti Č ndiapuci, na jugu pa proti Suiatinoi. Ko je armada dosegla te točke, je bilo več oddelkov odposlanih proti sovražniku, deloma da bi rekognosoirali, deloma pa da bi ga vznemirjali. 22. t. m. smo nadaljevali prodiranje. Sovražne predstraže 80 ee umaknile v svoje utrdbe v gorah vahodno od oeste, ki vodi iz Makumence proti Lanholinskemu prelazu. Ob pol 10. uri dopoldne so jele naše baterije streljati. Nato so se jele naše stotnije pomikati proti prelazu in so dospele 3 do 4 km do svojega cilja, ne da bi naletele na sovražnika. Iz teh poročil je razvidno, da so bila vsa ona poročila o veliki bitki severno od Liaojanga izmišljena, ka kor so bile tudi izmišljene vesti, da stoje Japonoi že v neposredni bližini Mukdena. Japonci utrjujejo Kajčov. Po poročilu generala Kuropatkina se Japonoi trudijo, da bi na vseh vrheh gora, ki obkoljujejo Kajčov, zgradili močne utrdbe. Ruski ogledniki pripovedujejo, da se nahajajo v dolini reke Kantakhe vzhodno od Kajčova močni japonski voji. Vsi ti oddelki stoje mirno v svojih pozicijah in ker grade Japonci pri Kajčovu utrdbe, se sodi, da Oku ne namerava daleč preko Kajčova prodirati, marveč se hoče na tem mestu pripraviti na mogoči ruski napad. Kuropatkin in Aleksejev. Po poročilih zlasti iz angleških listov vlada velika napetost med namestnikom Aleksejevim in generalom Kuropatkinom, kakor smo imeli že opetovano priliko poročati. Koliko je na teh vesteh resnice, se seveda ne da lahko dognati. V isti zadevi je dobila te dni »Neue Freie Pressea iz baje popolnoma zanesljivega vira iz Petrograda poročilo, da je poslal general Kuropatkin carju Nikolaju brzojavko, v kateri odločno protestira proti navzočnosti generala Žtiinskega v glavnem taboru; Žilinski je zaupnik namestnika Aleksejeva in ima od tega ukaz, da nadzoruje Kuropatkina in zavira njegovo delovanje. Vladivostoško brodovje na pohodu. »Lokalanzeigerju« se poroča iz Tokija: Ruske križarke so videli 40 milj vzhodno od Jamade v pokrajini Joata in so plule proti jugu. Smatra se za mogoče, da se bo vladivostoško brodovje združilo s križarkami, ki se naha|o se-daj v Rdečem morju. Reuterjev urad pa pnobčuje brzojavko iz Tokija, da se je slišalo v soboto ob 3 uri popoldne v smeri od Urage, ki leži pri vhodu v Jokohamski zaliv, strahovito gromenje topov. Splošno se misli,da je vi a-divostoška eskadra napadla Jokohamo. O čem se ne sme pisati! Vojni poročevalci v ruskem glavnem taborišču v L;aojangu so dobili Kakor snopje so ležali jetniki na tleh. Pater Celestin je strašno krvavel, a nobena roka se ni ganila, da bi mu pomagala. Cigani in ciganke so se gnetli po koči in krog koče, vriskali veselja in se radovali svoje zmage. — Mir! je ukazal kralj David, in ko so vsi umolknili, se je obrnil do jetnikov in jim rekel: Vase življenje je v mojih rokah. Treba mi je le migniti in že bi vsi z vrvjo okrog vratu viseli na drevesih pred kočo. Treba mi je le ukazati in že bi bila pripravljena grmada za vas, kakor ste jih vi že dosti pripravili za Aronove hčere. Ali jaz vam prizanesem, vam pustim življenje in vam dam svobodo, če mi samostan vrne vse cigane in ciganke, kar jih ima v svojih ječah. Vi, pater Teodorik, se vrnete v samostan in poveste menihom mojo odločbo. Če izpuste jutri zjutraj vse cigane in ciganke, izpustim tudi jaz jetnike, če ne pa jih dam jutri opoldne vse žive sežgati. Na to prisegam pri večnem solncu. — Ob, gospod cigan, prosim, še nekaj. Vsi so se presenečeni obrnili na tisto stran, odkoder je prišel ta glas, in kralj David je pristopil bližje. nove instrukcije, po katerih ae morajo ravnati pri poročanju o dogodkih na bojišča. Po teh inštrukoijah je prepovedano pisati, oziroma poročati o gibanju vojnega brodovja, o dislokaciji šta bo v, vojev, ladjevja in transportov, o bivališču poveljnikov in o njih namenih in odredbah, o številnosti armade, o razdelitvi brodovja in vojev, o zdravstvenem stanju v armadi in mornarici, o vplivu strelov in o rezultatih bombardiranja, o armiranju trdnjav, o usposobljenosti iu kako-voBti železnice itd. Takisto je tudi prepovedana vsaka kritika odredb in operacij posameznih poveljnikov, zlasti pa podatki glede povečanja in ojačenja vojnega brodovja. Iz nave-nega se lahko spozna, da ne smejo vojni poročevaloi pravzaprav o ničemer pisati in poročati. To dejstvo pa nam tudi dokazuje, kako malo vrednosti imajo one vesti, ki dohajajo dan na dan z bojišča in nam podajajo najnatančneje podrobnosti o vojnih operacijah. Ker se pa o teh sploh ne sme poročati — niti iz ruskega, še manje pa iz japonskega taborišča — je pač jasno, da dohajajo dotična si tuvacijska poročila od vojnih poroče valoev, ki se sploh ne nahajajo na bojišču, kar zlasti označuje vrednost teh »vesti z bojišča«. Ojačenje ruskega brodovja. Iz Hamburga se poroča, da so parniki >Marija Terezija«, »Kolum bija«, »Knez Bismarok«, »Avgusta Viktorija« in »Belgija«, katere je Ru sija nakupila na Nemškem in jih preustrojila v brzovozne križarke, te dni zapustili baltiško pristanišče Li bavo in odpluli, ne da bi se vedelo kam. Sklepa se, da plujejo te križarke proti Vladivostoku. Dve novi križarki v Vladivostoku. V Petrograd je došla iz Vladi-vostoka brzojavna vest, da sta tjakaj brez vsakih zaprek srečno dospeli dve križarki, kateri je ruska vlada takoj v začetku vojne kupila na Nemškem. Splošni napad na Port Artur. Po poročilih iz Tokija so že vse priprave za splošni naskok na Port Artur končane in zatrjuje se, da bodo Japonoi že v nekaj dneh navalili na trdnjavo. _ Nemško maščevanje. Praga, 24. juiija. Ker vkijub protestu nemških poslancev iz Šle zije doba Čehi in Poljaki svoja učiteljišča v Opavi, oziroma v Tešnu, sklenil je opavski občinski svet, da ne izkaže nikake lojalnosti, dokler se ta »krivica« Nemcem ne poravna. Včerai so bile po mestu velike demonstracije proti Korberju in deželnemu predsedniku Thunu. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 24. julija. V včerajšnji seji se je sprejela pred loga o povišanju civilne liste v tret.|em — Oj, dolgi Laban, kaj si tudi ti med jetniki? Celo resni kralj David se je smehljal, ko je zagledal klavrni obraz dolgega junaka. Kaj bi pa rad? — Nekaj bi Vas rad prosil, gospod cigan. V samostanu je zaprt tudi menih Erazem. Zaradi Vaše hčere je zaprt. Dajte, zahtevajte, da izpuste tudi njega. — Zaradi moje Ester je zaprt? se je čudil kralj David. Torej se je vendar v samostanu našel Človek, ki se je zavzel za mojo hčer. — O, jaz sem se tudi zavzemal zanjo, gospod cigan, je menil dolgi Laban, in ko bi bil mogel, bi jo bil že davno oprostil. Kralj David ni dlje poslušal dolgega Labana, pač pa naročil patru Teodoriku, da mora samostan izpustiti tudi Erazma. Potem je odredil, da so cigani odpravili patra Teodorika v Bistro, druge jetnike pa prenesli v čolne. To povelje je bilo kmalu izvršeno. Čolna sta odrinila po Ljubljanici nizdol, ostali cigani so se razšli. V koči in v njenem obližju je vladala spet smrtna tihota, dokler ni zapihal veter in se je začel vihar. (Dahe prta.) branju, potem je zbornica nadaljevala podrobno debato o proračunu. Posl. Komjathv je zahteval, naj Ogrska svoj del skupnega državnega dolga sama konventira. Potem je razpravljal o razmerju med Ogrsko in Hrvaško ter trdil, da pride v na godbi samo Hrvaška do veljave. Ogrska je bila napram Hrvaški neoprezno velikodušna, a ji Hrvaška ni hvaležna. Zato ae mora brezpogojno nekaj storiti, da se popravi napaka, ki se je zagrešila z nagodbo. Gjvornik je zatrjeval, da je nagodbo natanko proučeval ter mora reči, da je po njegovem prepričanju Ogrska sprejela nagodbeni zakon brez previdnosti. Za časa nagodbenih dogovorov leta 1872. se je pokazalo, d« čutijo Hrvatje napram Ogrski mržnjo, to kažejo nazori Strossmayerja in Starčevića. Pod grofom K h u e n o m se niso razmere na Hrvaškem za Ogrsko prav nič zboljšale. čudno je le, da grof Khuen ni poal. Pliverića, kojega državnopravni nazori so naravnost nevarni, imenoval za predstojnika pravosodstva. Kako se naj na Hrvaškem vzgoji nova, Madžarom prijateljska generacija, ako Pliveri-ćeve teorije dele vsi naobraženi Hrvatje. Mi smo pripravljeni vse za Hrvaško storiti, toda le v okvirju madžarskega državnega edinstva in šele tedaj, ko Hrvaška prizna madžarsko državno misel. Za razširjevanje madžarske državne misli na Hrvaškem moramo doprinaŠati tudi materijalne žrtve, zakaj, ako ne gre izlepa, porabiti se mora energija. — Nato je govoril minister grof Khuen-Hedervarv, ki je rekel, da se s silo ne dajo obuditi dobra Čuvstva in le zakonita pot more zagotoviti tiste koristi, ki jih mora imeti pred očmi ogrski parlament v imenu naroda, državnega edinstva in Hrvatov. Sčasoma pride gotovo sedanja mlada hrvaška generacija do prepričanja, ki ga ima že starejša generacija, da združenje Hrvaške z Odrsko ni samo Ogrski, temuč tudi Hrvaški na korist. — Posl. Kovačević je rekel, da ni čudno, da se na Hrvaškem 30 let sliši glas za spremembo raz merja z Ogrsko, ko se na Ogrskem vendar že 300 let bore za spre membo razmerja z Avstrijo. Napično je govoriti o preganjanju Madžarov na Hrvaškem, ker je v Slavoniji mnogo občin, kjer imajo Madžari svoje šole in cerkve, in vsi postopajo z njimi jako lepo. — Nato se je debata odgodila na ponedeljek. Odstop barona Caliceja Dunaj, 24 julija. Avstro ogrski poslanik v Carigradu, baron Calice, je baje Že vložil prošnjo za odstop. Na njegovo mesto pride skoraj go tovo baron Burian, sedanji minister skupnih finančnih zadev, a Burianovo mesto baje zasede grof Khuen-Hedervary. Trgovinska pogodba z Italijo. Rim, 24 julija. Kakor vse kaže, se letos še ne skleno definitivna trgovinska pogodba, temuč samo provizorij do decembra 1905 Italija stavi le dva pogoja: da se ji da ve ljavno zagotovilo glede ribištva in da se dovoli italijanskemu belemu vinu do decembra ali vsaj do septembra 1905 izvanredna olajšava glede carine. Zarota proti kralju Petru? Budimpešta, 24 julija. Policija v Pančevu je prijela nekake zarotnike (ali pa norce?), ki 80 hoteli izdati proglas proti kralju Petru, toda nihče jim proglasa ni hotel tiskati. Tudi so zarotniki baje poizvedovali., kje bi si mogli nabaviti dinamita Dogodki v Macedoniji. Solun, 24 julija. Mesto je za s^deno kakor za časa vojne. Na vseh oostnih vogalih stoje vojaške straže, tudi v turškem delu mesu. Orožniki peš in na konjih patruiirajo redno po ulicah. Policija strogo nadzoruje bolgarske hiše, za bančne zavode in konzularne urade je C rganizo vana posebno stroga straža. Ponoči ne sme nihče pohajati po uiioah. Na ta način bo vatašem pnč težko izvršiti kak atentat. Carigrad, 24. julija. Turška vlada je internirala armenskb-gregor-janakega škofa iz Muša v Trape cuntu, ker ae je hotel obrniti s spo menico na velesile zaradi morenja Armencev. Dopisi. Iz Roba. Naša lepa dolina se je začela ponašati v zadnjih letih s precejšno lesno trgovino, katero pospešuje velika množina neissekanih gozdov. Tudi druga trgovina je v najlepšem razvitku. Samo ob sebi je tedaj umljiv da je vsled tega tudi poštni promet precej velik. Marsikdo bi si mislil, da imamo pri takih razmerah v Robu, kjer je poleg županstva tudi šola, fara, posojilnica in večina trgovcev, gotovo pošto. Ni pa tako. Za vso veliko dolino in ves promet mora nam zadostovati samo — poštna nabiralnica. Zveza te z velikolaško pošto se nam oskrbuje šestkrat na teden, torej niti vsak dan ne. Sedmi dan — v nedeljo — pa, ako hočeš imeti svojo korespondenco, pojdi na pošto v Lašče. Kako je to neumestno, občutijo najbolj trgovci, ki v nedeljo radi trgovine ne morejo od doma. NaŠa poštna nabiralnica ima vsak mesec povprečno od 8000 do 10000 K denarnega prometa, upoštevaje samo nakaznice in čeke. De narnih pisem k tej svoti niti ne štejemo. Listovna pa, ker spada pod Rob veliko število vasij, je gotovo mnogo večja, nego marsikaka drugih pošt zadnjih dveh razredov. Prosti smo že večkrat poštno ravnateljstvo v Trstu, da bi se nam ustanovila pošta, a bilo je vse zaman. Kolikor nam je znano, je g. Bregar takoj pri pravljen, predelati en del pritličja za poštni urad. Prostora na ta način ne manjka. S«mo ob sebi je umevno, ako bi imeli na Robu, središču cele doline, pošto, bi bil poštni promet še veliko večji, nego je sedaj, ako že pri teh razmerah zadostuje za malo pošto. Znano je v celi naši okolici, da pošta v Turjaku nima tolikega prometa, kakor pa naša nabiralnica, in vendar imajo tam še brzojav. Poštno ravnateljstvo prosimo, naj bode proti vsem pravično in nam ustanovi pošto, na brzojav pa sploh ne reflektiramo, ker gradov in grofov ni pri nas. Dnevne vesti. V Liubljani, 25. julija. — Po vsesokolskem zletu. Veleimpozantna sokolska manifestacija leži klerikalcem še vedno v želodcu in kar ne morejo se odkasljati, saj sami kaj dobro uvidevajo, da vse njihove priredbe, kar so jih napravili kdaj, niso nič proti tej slavnosti. V soboto so se šenklavški kaplani zopet spravili nad »Sokola* in nje govega starosto. Klobasah so O sokolski ideji, o kateri še pojma nimajo; hlinili so se, da bi bili prijatelji »Sokola«, če bi dr. Tavčar ne bil starosta, dasi so in t stanejo smrtni sovražniki sokolstva, ker vedo, da sokolska misel izključuje vsako klerikalstvo in kdor je klerikalec, sploh ne more biti »Sokol«. Celo o svojih simpatijah za Sokolstvo so besedičili ti Mahničevi učenci, dasi so doslej svoje simpatije pokazali samo s tem, da so Sokole preganjali, jih obrekovali, zasramovali in na najpodlejši način insultirali. V de-ta|le vodene »Slovenčeve« deklamacije se pač ne bomo spuščali. Le eno naj pribijemo: »Sokol« n i politično društvo in ne bo in vsled tega tudi n i strankarsko društvo ali v/ temu je popolnoma nemogoče, da bi kdaj postal tako društvo, da bi biti klerikalci ž njim zadovoljni. »Sokol«, s katerim bi bili rimski klerikalci zadovoljni, hi ne bil več sokolsko društvo, nego izdajalec vzvišene sokolske ideje. V tem oziru se torej »Siovenčevi« Črnosuknježi popolnoma brezuspešno trudijo in lahko nam verjamejo, da ima njih pisarjenje na »Sokola« ravno tako malo vpliva, kakor če poskuša farovški sultan z votlim svojim glasom prisiliti mesec na drugo pot nego jo že hodi mi lijone let. Obenem, ko se »Slo venec« nekako prilizuje »Sokolom«, da bi strmoglavili dr. Tavčarja, pa prav vztrajno laže, in sicer prav po Urško, o pomankljivostih pri nasta-njevanju. Samo *ak hudoben kaplan je v stanu resnici, tej hčerki božji, pljuvati v obraz. Sto in sto vuanjih Sokolov nam je zatrjevalo, da še nikdar na nobeni s 1 a v n o a t i ni bilo zanje tako dobro pre-akrbljeno kakor v Ljubljani. Stanovanjski odaek je imel ogromno dela, a preakrbel je vse. Vai Sokoli, vsi do zadnjega so dobili dobre postelje in vsi drugi izletniki, ki soseoglasili pri stanovanjskem odseku, so dobili snaftna in cena stanovanja. Stanovanjski odsek je imel dolžnost poskrbeti stanovanja za Sokole in je svojo dolžnost v polni meri izpolnil. Istotako je bilo za Sokole poskrbljeno glede hrane prav uzorno. Za druge izletnike, ki se niso oglasili pri »Sokolu«, pa ta n i imel dolžnost skrbeti, dasi je vsakemu rad ustregel, kdorse je pri njem oglasil. Potovalna pisarna C. Schjulz v Pragi, ki je priredila separatni vlak, ja sama imela obvezo, akrbeti za svoje izletnike. Poslala je v Ljubljano tudi posebnega uradnika g. Krašovca, ki pa je na svojo roko skrbel za stanovanja. Kakšna stanovanja je preskrbel in po kaki ceni, to »Sokola«, oziroma stanovanjski odsek n i č ne briga, saj je bila tu stvar od izletnikov najete firme C. S chul z. Stanovanjski odsek je imel čes 800 postelj na razpolaganje in kdorkoli se je oglasil, je dobil prenočišče Kaj torej hočejo ti »Siovenčevi« poštenjaki? Škofov list, ki je res vreden svojega vrhovnega gospodarja, pisari tudi, da je stanovanjski odsek najel postelje, a jih ni plačal. Kaj mislijo ti ljudje, da smo taki kot klerikalci, ki se gredo vedno in povsod Mioo Kovačevo? Odsek si je zagotovil postelje in se zavezal plačati dogovorjeno ceno, če se postelja porabi, ne pa tudi, če Be ne porabi. To je pač samo ob sebi umevno, saj bi bil lahko »Sokol« na kant prišel, če bi bil plačal tercijalkam za neporabljene postelje po 4 in 5 K, kakor so zahtevale tiste »studentovske matere«. No, vzlic vBem tem lažnjivim poročilom umazanega »Slovenca« imamo zavest, da zunanji Sokoli kakor tudi domače občinstvo priznavajo izborni aranŽe-ment glede oskrbe gostov in zato iahko če g-« veseli, »Slovenec« še nadalje posnema farovškega sultana — „Naša Sloga" o brzojavki „mladenicev" na Brezjah tržaškemu ftkofu. »Naša Sloga« je gotovo strogo katoliški list. Z ozirom na brzojavko na Brerje prignanih »mladeničev« tržaškemu škofu Naglu pravi »Naša Sloga«: Ob tej značilni brzojavki, ki nam kaže dosti jasno, kako sledijo [klerikalci:] v Kranjski slabo ali nič borbi našega naroda v tržiško-koprski škcflji, bi se dalo napisati vrsto Člankov, ali nimamo za to ne volje, ne prostora, rečemo pa gospodi prvakom narodne katoliške stranke v Kranjski samo to-le: Najdite nam enega odi u nega in neodvisnega svečenika ali posvetnjaka, Slo venca ali Hrvata, ki podpis* ono brzojavko v imenu Hrva tov in Slovencev one škofije, pa hočemo mi za vedno vrrči pero v koš. — mfGrmxer Tagblatt" hoče zopet naravnost utajiti, da niso tisti nemčurski turnarski krokarji, ki so se peljali v Beljak, in srečali na Jesenicah češki vsesokolski vlak, pljuvali in kričali na češke Sokole,.vzlic tajenju je to gola in Čista resnica. Tudi v Beljaku je tulila in pljuvala nemška sodrga na sokolski vlak. Kaj bi še naredil ta „Kurturvolk", ako bi se kdo tako pre drznil, kakor nemčurski turnarski kro karji, ki so se pripeljali v ponedeljek zjutraj iz Beljaka in šli v popolni tur narski opravi s kolodvora po Ljubljani, ne da bi se jim kaj žaleča zgodilo; celo večja skupina Sokolov jih je srečala, toda niti zmenili se niso Sokoli za te krokarje, in v tem času ko hi jih bili Sokoli na mestu lahko v zemljo poteptali, ako bi tako delali kakor nemški turuarski kulturtragerji. — Pontne vesti* Avekuitant g. dr. Alfonz M oseh e je imenovan poštnim konoeptnim praktikaatom v Trstu. Za poštna olijiijala sua imenovana poštna asistenta g*r,. Pran Z u -pan in Fran Se mro v v L; ubijan i Larednik g. Fran čuhnik je imenovan postnim asistentom v Ljub-i;ani, orožniški postajevodja, g. Albin Intihar, pa poštnim ekspedijentom v Št. Petru. Poštni manipulantinji, gg. Ana Cadež in Marija Peče, v Ljubljani sta postali definitivni. Premeščeni so gg. Lovro Sanein ii Ustja v Ljubljano, Fran Puc iz TrŽiša v Ljubljano, Iran Stegu ii gt. Petra v Bovec in Matija Kajfež iz Bovca v Ljubljano. V pokoj je iel «r, Anton Prirošar v Ljubljani. Na 2. stopnjo II. rasreda je pomaknjen poštni ekspedijent g. Andrej Pri-pto v. — Promocija« Profesor na gimnaziji v Patinu, g. Anton Maj-ier je bil 18. t. m. na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem filozofije. — Konservatorjem centralne komicije za umetniške in zgodovinske spomenike je imenovan profesor dr. Jakob Ž m a v o v Kranju. — Ljudska veselica pri sokolski slavnosti. Pri porosiiu o tej veselici ne nam je primerilo nekaj prav neljubih pomot. Kdor količkaj ve, kako težko je pri tako ko-lojalnem navalu, kakor je bil na veselici, vse pregledati in kako lahko se zgodi, da poročevalci kaj spregledajo, tisti se le čudi, kako da smo sploh mogli svoje poročilo tako hitro ohelocUniti in da je v njem tako malo pogreškov. 1 o neljubem naključju pa se je zgodilo, da so izostala imena cenjenih dam - načelnic v ostalih paviljonih razen Auerjevega. To so bile pri vsaki narodni priredbi vztrajno in požrtvovalno delavne dame gospe Jebačin, šarabon, Dimnik, Stritof, Ulrich in Prokop, ki so vsled preobilnega in trudapolnega dela skoro najtadnje zapustile veseliČni prostor. Med damami, ki so bile v šampanjskem paviljonu, je bila v poročilu upuščena gospa Anderwaldova. Upamo, da nam Častit* damo oproste. — Združeni slovenski in hrvatski abiturijentje srednjih Šol prirede 6. avgusta v Ljubljani sestanek. Na sporedu je j a v e n shod s svobodno debato, na kojem se bodo v posameznih referatih razpravljala vsa pereča dijaška v p ras a nj a. Istega dne zvečer se vrši prijateljski k o m e rs, naslednji dan pa polete abiturijentje na Bled. Udeležba s hrvatske strani obeta biti obilna *, zategadelj je želeti, da se slovenski abiturijentje sestanka polnoštevilno udeleže. Takisto se na sestanek prijazno vabijo tov. akademiki in vsi prijatelji učeče se mladine. Natančni spored slavnosti se objavi pravočasno; vse slovenske liste pa prosimo, da to vest blagohotno ponatisnejo. — Načelnistvo zadruge gostilničarjev, mtanarnstrte^t i. t. d. v LJubljani, vabi vse svoje člane na prijateljski sestanek, kateri bode 26. t. m. ob 3 uri popoldne v gostilni »Mtramar« na Sta rem trpru. Želeti je obilne udeležbe. — Skupščine izdelovalcev sodavice na Kranjskem udeležilo se je dne 24 t m. v gostilni pri »Ferlincu* izmed 45 samo 19 članov. Rešilo se je izmed 13 točk dnevnega reda sedem, ostale točke kakor: o poslovanju, državna zveza sodav. z*drug, tvornica oglik. kisline, proračun, koncesijoniranje obrti in ustanovitev stalnih cen so izostale da-ioma zaradi ne navzočih v to svrho prijavljenih poročevalcev, deloma pa vsled drugih nedostatkov Za računska pregledovaJca za prihodnje zadružno leto izvoljena sta bila gg. Jos Maček in I. Š***ar, za njiju namestnika pa gg. T. RuČigoj in G. Bolte. Gosp. Iv. Franchetti je kot od poslanec zveze kranjskih obrtnih za drug priporočal pridružitev sodavi-earske zadruge k deželni zvezi in v ta namen obširno tolmačil pomen in koristi združitve, nakar se je sklenil pristop. Ker skupščina — kakor zgoraj omenjeno — ni zamogla vseh točk povoljno rešiti, *ato bo meseca decembra t. 1. izvanredna skupščina, n* katero se že sedaj opozazarjajo vsi člani, da se končno ustanovi pravi zadružni red in z»gotovi plo donosno delovanje. — Šolsko izvestje. Cesar Prane Jožefova državna 47 dijakov. ŠJinine se jo plačalo 6060 K, vzpre- jemnine pa 1127 K 80 h Ustanova je imelo 51 dijakov v skupnem zne sku 8899 K 37 h. Na zavodu je de lovalo razen ravnatelja še 11 profe aorjev in 6 pomožnih učiteljev. I« vestje — ki je še vedno nemško — prinaša spisa: »Zapuščinski akt Prešernov« (objavil Avgust Ž i g o n) in »Komentar h Gollingovi izdaji Kornelija in Kuroija za I1L gimnaziiski razred« (sestavil Anton Jerii-n o v 9 c ) — Poročil se je danes v Žup n i jek i cerkvi Sv. Jakoba g. Josip Petrič, c. kr. suplent na II. državni gimnaziji z gdč. K a t i n k o Preske r, hčerko is anane narodne rodovine. Čestitamo. Iz Šiške se nam piše: S sokol-Bkimi dnevi 16., 17., 18. t. m. zaključene so veselice odličnih ljubljanskih društev. Zdaj pride na vrsto Šiška. Skromna Šiška je odložila običajno veselico, ovažuje, da gre prednost vrlim ljubljanskim pevskim zborom in jubilarju „Sokolu", ki vsi so 25letnico Šišenske Čitalnice lani počastili in poveličevali. Čitalnica in Sokol priredita sebi in Ciril-Metodovi družbi v korist, veselico dne 18. septembra na Koslerjevem vrtu. Pozno sicer, toda z mnogih ozirov v ugodnem Času, ker se takrat Ljubljana zopet oživi po vrnivših se vojakih, dijakih in letovišČnikih. Do sedaj se je narodno delovanje v telovadnici koncentriralo, odslej se bo v pevskem zboru. Mladi „ Sokol" se je nevtrudljivo vadil in na vsekolski shod pripravljal, istotako marljiv je bil naraščaj. Uspeh dela, napora in skrbi je bil: da je nastopilo 23 članov v opravi in 16 mladih telovadcev (naraščaj) in da so vsi svoje naloge pohvalno izvršili. — Utonil i* 521etm delavec Fran Zerovnik iz V«še pri Medvodah, ko je v pijanosti poskusil prebroditi Soro. — Prostovoljno gasilno društvo v Dolenji vasi pri Ribnici praznuje 7. avgusta t. 1 svojo 25 letnico. To društvo je bilo na Kranjskem prvo, ki je bilo ustanovljeno s slovenskim poveljstvom, zatorej prssnuje ob enem tudi 25 letnico obstanka slovenskega poviti stva. Društveni načelnik g. Ijrn*c«j Merhmr, kateri je društvo leta 1879 uatftnovil in mu }e že 25 let načelnik, je sestavil prv> slov. vežbovmk in izumil društveni pozdrav »Na pomoča! Njegov vežbovnik z društvenim po zdravom je vpeljan pri vseh gasilnih društvih n% -Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in deloma na Koroškem. Vežbovnik, katerega je pozneje za ložila zveza, je povse po njegovem povzet. V spomin na dvojno 25let-nico si je društvo naročilo zast*vo, katera je napravljena v šolskem domu družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici. Zastava bo dne 7. avgusta tudi blagoslovltena. V priznanje vr lemu načelniku g. Ignac«,m Merharju, kateri praznuje tudi 25 etnico načel-ništva, poživljam tovariše, kateri bi se osebno slavnosti udeležiti ne mogli, da se ga ta d&n spominjamo z iskreuo željo, da bi še mnogo let deloval v pridi gasilstva in kot župan na korist svoje občine in celega okraja! Sosedni gasilec. — Artiljerijski stotnik Maver ponesrečil. Iz Krškega se nam piše. V nedeljo 24. t. m. zjutraj je jahal stotnik Maver s svojo soprogo na izprehod proti Artičam. Na potu ju je srečal vlak. Konja se splašita Gospa se je srečno rešila, med tem k« je stotnika konj vrgel s sebe in ga vlekel za seboj. Stotnik si je prebil črepinjo, zlomil nekaj reber in nogo. Na transportu v bolnico je umrl na krškem mostu. — Poskusen umor v Ajdovščini. V predilnici v Ajdovščini je te dni poskusil delavec Cvek um o riti ravnatelja Karla Schmuobija Cvek je bil po zadnjem štrajku odpuščen iz službe. P > rtolgih proan|ah se ga je zopet sprejelo v službo, a ne več kot predilnega mojaira, nego kot navadnega delavca. Nekaj časa je bil Cvek miren, potem pa je začel moledovati naj ga ravnatelj napravi zopet za mojstra. Ravnatelj mu je obljubil, da se to zgodi, ko bo kako mtsto izpraznjeno. Cvek je pa izgubil potrpežljivost in je poslal ravnatelju ultimatum, naj v 24 urah da odgovor če u^odi njegovi želji ali ne. V oetrt^k zjutraj je pnš*l Cvek v rfivnaceljevo pis>rno po rdgovor. V irenotku, ko bi je ravnatelj obrnil nekoltžco na stran, g* je C ?ek napadel in zabodel z nož»m pod levo nbo in ga nevarno ranil; ko bi bil Cvt-k le za prst niž|e zadel bi bil r*vn«*telj mrtev. Cvek je potem *br-žal in se sam javil orožnikom. — Iz Hrastnika se nam piše: Pred tednom dni utonil je v Savi binu Hrif.i.ij'ka, kopavši se enajst-letni deček, sin posestnika Oaepka. M-t?eca so dobili pri Rajnenburgu. Dvajsetletni delavec France Markovč, doma iz Kremio, se je 20. t. m. kopni v S*v> pri Trbovljah ter utonil 24 t m £a je z|utra| voda vzdgnila na površju m ga donesla do Hrastnika. Tu so ga pristregli s čolnom, ga po- ložili na breg, pokrili z zelenim vejevjem, opoldne pa so ga zabili v rak«v in ga odpeljali s parom konj v Trbovli« b komisijskemu ogledu. — Pevsko slavnost priredi Slovensko pevsko društvo v Ptuju v proslavo svoje dvajsetletnice v nedeljo, dne 7, avgusta 1904 v »Narodnem domu« v Mariboru. Zborovanje društva je dopoldne ob 10. uri. veliki koncert popoldne ob 1/14. uri, — Umrl je v goriški oolnioi g. Fran B**vk is Cerkna, bivši kom-tvariat v Ljubljani. Pokojnik je bil član različnih narodnih društev v Ljubljani — Na c. kr. ženskem iz-obraževaliscu v Gorici ae bode sa novo šolsko leto vršilo vpisovanje 14 in 15. in za vadnico 15. septembra t. 1. V višje tečaje ozir. razrede se novincev ne bode sprejemalo — Gozdni požari so bili zadnje dni vsled velike suše na raznih krajih po Istri. Skupno je zgorelo 240 arov gozda v vrednosti 150000 kron. — Zasledovan je kot defrav dant 34 l«t stari poštni ofioijal Aie ksander Zazienski z Reke — Strela je udarila včeraj popoldne v Šmartnem pod Šmarno goro v hišo „Pri Petelinu", užgala streho in ubila tri osebe, dve pa omamila. Ubite so bile posestnica Urša Lampič in njeni dve hčeri Barbara in Marija. Ogenj so ljudje hitro pogasili. — V Savijah pri Jezici je strela udarila v napolnjeni kozolec Selana, p. d. Špana ter ga užgala. Dasi je bila požarna bramba hitro na mestu, je kozo lec zgorel; Škoda se ceni na kakih 1200 K. Nedavno je strela udarila v kočo istega posestnika. — Na Glincah je treščilo v hiši Ivana Drobtine in Petra Petelina, ki je pa le poškodovala nekoliko zid. Za Travnovem mlinom je pa treščilo v neko drevo, ki ga je razcepilo. Kmetsko prebivalstvo je vsled toče, suše in požarov silno zbegano in pogostoma se Čuje mila tožba: Bog nas kaznuje, ker imamo tako slabe duhovne. — Ustavljena preiskava. Pred mesecem smo poročali, da so zaprti na Jesenicah oštirja Iv Arha in tovarniškega delavca Nikolaja Žnidarja. ki sta bila ebdolžena, da sta na Bledu neki dami pokradla zlatnine v vrednosti 200 K Državno pravdništvo je uvedeno kasensko preiskavo ustavilo, ker se je izkazalo, da sta Arh in Žnidar dotično zlatnino našla in le mesto, da bi jo bila na Bledu oddala, jo odnesla s seboj, d« poizvedujeta za lastnikom. — Nadebudni dečki — „dobri" starši, V soboto so zasadili na Zupančičevem lesnem prostoru v Jeranovih ulicah dva lOletna dečka, od kojih je enega spremljal tudi oče, ki so skupno kradli deske, da so potem doma z njimi kurili. Škode so napravili 10 K. Tatvina se je godila že 3 tedne. — Trije drugi dečki v starosti do 11. let so pa posekali na Golovcu na parceli Uršule M*rnove 4 borovce, vredne 8 K. Tudi te je policija zasačila. — , K na I j tatov in ljubezni.1 Včeraj se )e btl priklatil v L ubijano znani in zelo nevarni tat Juri) Rogelj, rodom iz Cerkelj, ki je po po klicu Črevljar, in ukradel Stooklin-gerje»emu hlapcu Arturiu Fortuni suknjič in srajco, vredno 13 K. Roglja je policija aretovala, vkijub temu, da je na poti zatrjeval, da }t? »Ko ;ig der Liebe und D;ebe«. Aretovanec, ki je a mesta izgnan, je bil že 18krat kaznovan. Enkrat je bil oropal tudi poštni voz. — specijalist. Po mestu se klati ob nedeljah ponoči neki človek, ki pazi na ljudi, ako kdo zunaj zaspi, da ga potem okrade. Zadnjič je ukra del nekemu pomočniku črevlje z nog. Tudi sinoči je bil zaspal na travi za Štrukljevo hišo neki zidar, kateremu je »specijalista ukradel en Črevelj z noge in iz žepa denarnico, v kateri je bilo 10 K denarja. — Nogo izpahnil si je včeraj pred cerkvijo sv. Jakoba mestni ubožec Ivan Strle. Prepeljali so ga z re silnim vozom v ubožnico na Karlov-ski cesti. — Ulom. V noči od 23 na 24. t. m. je ulomil neznan tat v hišo Jakoba Tome* na K*' lovski cesti št. 14 in ukradel — celih 6 vinarjev. Tužnim srcem se je podal potem do bližnje trafike in poskušal tam tatvino, katera so mu je bila pa tudi pone srečila. — Razgrajači. V soboto smo poročali, da so na predvečer »Hei-lovci« na Franoovem nabrežju razgrajali in jih baje ni prijela policija. Poroča se nam zdaj, da se je bil na obzorju prikazal polumesec in dva knčača potegnil s seboj. — Konj splašil se je bil včeraj pred skladiščem Rudotfove železnice v Siiki V vozu sta bila dva gospoda, ena gospa in gospodična. V d>ru sa je bil voz prevrnil in so se bili izletniki telesno poškodovali. Gospa je padla v nezavest in so jo bili morali prenesti v skladišče, kjer so jo močili i vodo in jo spravili zopet k zavesti. — Ogenj. Včeraj sta v Pod peči pri Dobrepol|u dva mladoletna dečka pulila pod nekim kosolaem cigarete. Pri prižiganju ae je vnelo tudi seno in ae je bil ogenj tako razširil, da je s gorela eela vas, ki Šteje 24 hiš in sedem glav živine. Zgorela je tudi cerkev. — Kolo ukradeno je bilo dne 18. t m. iz neke gostilne v Ljutomeru posestniknvemu sinu Jožefu Reichu Kolo je »\Vaffenrad« in ima številko 51. — Aretovan je bil včeraj mu-tec Friderik Maleg, ker je oskrunil neko lOletno deklico. — Pred Prulami je povozil kolesar A. J. 81etnega Viktorja Lav renčiča in ga lahko telesno poškodoval. — Neprevidna kolesarica* Danes dopoldne je po Mestnem trgu neka kolesarioa tako neprevidno vo sila, da je podrla zasebnico Zofijo Pirkarjevo na tla in ji poškodovala solnčnik — Tatvina. Dne 22 t. m. je bila Ivani Bur|akovi, posestnikovi hčerki is Hauptmanse št. 10 ukradena srebrna ura, vredna 17 K. Uro so dobili pri neki 13letni deklici. — Delavsko gibanje« Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov in 5 Slovencev. — V Hrusico se je odpeljalo 36 Hrvatov. — Na Westfalsko se je odpeljalo 40 Slovenoev. — Najden prstan. V soboto je bil v Latermanovem drevoredu najden zlat prstan. Dobiti ga ie v Ko-lizeju Črka D. (Frančiška JerŠek). — Hrvatske novice. — Rothschild na Hrvaškem. Baron Albert Rothschild je vzel v najem lov na jelene v Orahovici (Slavonija) ter pride tja z večjo družbo od 2. do 10. septembra na lov. — Požrtvovalna mladina. Abiturijentje hrvaške gimnazije na Sušaku so poslali Ciril - Me todovi družbi 100 K kot ustanovnino in 86 K 88 h kot dar. — Gospodarska razstava se otvori 20. avgusta v Oseku. — Pes rešil človeku življenje. V Plitvici je sluga varaždinBkega trgovca K Kosa pri kopanju zabredel v globo-čino ter bi bil utonil, da ni skočil gospodarjev lovski pes po njega ter ga nezavestnega privlekel na breg. — Za izpraznjen deželno-zborski mandat v Dalmaciji je soglasno postavljen za kandidata dr. D u i i b i ć. * Najnovejše novice. — Nova drama M. G o r k e g a. Kakor se poroča iz Bere lina dovršil je M. Gorki novo dramo »Izletniki«, v kateri opisuje rusko družbo, ki za haja v moderna kopališča. — Pallizola oproščen. Znam italijanski poslanec Pallizzola |e bil obdoižen umora Notarbartole in drugih zločinov. Preiskava je tekla skoraj dve leti. Ravnokar pa so ga florentinski porotniki oprostili. — Kolera v Perziji čim dalje hujše razsaja. Časopisi so de loma že nehali izhajati. Ljudstvo dolii Evropejca, da so bolezen prinesli z — električnimi svetilkami. Bati se je izgredov proti Evropejcem — Dr. Korber obišče med potoma v Galicijo tudi Bukovino. V Črnovce pride 7. septembra. — 7000 sežnjev suhih d r v je zgorelo v Dolnjem Miholjacu (Slavonija) tvrd ki Guttmann. — 38galiških delavcev je izgnala pruska vlada iz Vrati slave. — Bivša kraljica Natalija je zahtevala od srbske vlade puške in drugo orožje, ki je bilo last kralja Aleksandra, a vi.-da je prošnjo zavrnila. — 5000 mark vredna manšetna gomba sta b>la ukra dena knezu Siolberg - Wenigerold v hotelu »Bristoi« v Berolinu. — L e g a r razsaja v Brnu. Prve dni je že obolelo 215 oseb. * Kako bodemo živeli po smrti. Prt f dr. Verworn na vseučilišču v Gottingenu je priobčil znamenit Člane* o »naravoznanstvu in svetovnih naoriba. H koncu članka pravi: »Prazgodovinski človek si je vstvaril idejo o ločitvi duše od telesa v očigled smrti. Duša se je po njegovih nazorih ločila od telesa in živela samostojno. Miru ni našla ter se je zopet vrnila, ako se ni zarotila s posebnimi nadnaravnimi ceremonijami. Ostanki teh naziranj so se ohranili do današnjih dni. Strah in praznoverje vznemirjata človeka. Strah pred smrtjo, t. j. pred tem, kar bo sledilo potem, je še dandanes zelo razširjen. Kako čisto drugačno ae vse to pokaže s stališča psihomonizma! Ker psihični dogodki pri vsakem bitju mogoči ie tedaj, ako obstoje gotovi zakoniti zapletki, odpadejo ti doživljaji, kakor brž se ti zapletki na kak način razderejo, kakor se to neprestano dogaja že podnevi. S telesnimi spremembami ob amrtt taki zapletki popolnoma prenehajo. Zaradi tega bitje ne more več Čutiti in misliti. Individualna duša je mrtva. Vkijub temu pa i« nadalje žive občutki, predstave in čutila. Žive preko minljivega indivi-duma v drugih bitjib povsod tam, kjer so ednaki kompleksi pogO|ev. Prenašajo se od bitja do bitja od generasije do generaoije, cd naroda do naroda. Delujejo na zgodovini človeškaga duha. Tako živimo vsi naprej po smrti kot sleni v veliki skupni verigi duševnega razvoja.« * Policaji ocenjevalci umetnosti, i^ikaški župan Harrison je sovražnik umetnosti, posebno nagih podob, dasi se kopije ali originali dotičnih podob imenitnih slikarjev javno razobešajo po raznih zbirkah v Evropi. „Sramežljivi" Američani hočejo le skrivaj uživati lepo naravno umetnost ter ne privoščijo tega užitka Širšim ljudskim slojem. Harrison ml. je naroČil prebrisanemu advokatu raznih korpora-cij, g. Tolrnanu, naj izdela ukaz, ki bode policiste pooblaščal, da bodo sami določevali, kaj je dostojno ali ne. Policisti bodo nadzorovali vse podobe in lepake, katere ljudstvo javno razo-beša. Mojstrska dela največjih umetnikov bodo sedaj na milost in nemilost izročena policajem. Taka neumnost se lahko porodi le v možganih hinavcev. * Zloraba Boga. Pastor Haas, protestantovski pop, ki je aranžiral utodepnlno vožnjo na parniku »General Slocum« ni prišel le do zaključka, da |e ljubi Bog nedolžen na nesreči, temteč da je v avoji »neskončni modrosti« oskrbel ogenj na parniku, da bi ljudi opozoril na slabe naprave na izletnih parnikih in drugih enakih ladjah! — — — Da da, teologom se marsikaj posreči, o čemur se drugim pametnim ljudem še ne sanja. Ako jih vprašamo, čemu je Bog uši in stenice u«tvaril, tedaj nam odgovorijo, da zato, da bi ljudi navadil čietote V Jersevu je neki pop svoječasno pridigoval in tudi »dokazal«, da so moškiti pravi blagor za človeštvo, češ, da jrdo močvirske mi-azme . . . Ali ni to dobro premišljeno slepar rt vo ? * Mirna vest. V Lycku v vzhodnji Prusiji je bil neki mladenič obdoižen krive prisege. Med tem ko je državni pravdnik govoril obtožnico ter poudarjal, da je človek, ki vedoma krivo preseže, sposoben vsakega hudodelstva ter se ga mora izključiti iz človeške družbe, je obtoženi sladko zaspal ter končno z velikim ropotom padel z obtožne klopi na tla. Telefonska in brzojavna poročila. Dobrepolje 24 julija. Dobre-polje, vas Podpeč in cerkev so vsa v plamenu. Reka 25. julija. Ruska vlada je pri tukajšnji tovarni to.pedov naročila 80 po 6Vi metra dolgih torpedov, ki jih je v najkrajšem času poslati v Kronštat Rim 25 julija. Za petek sklicana seja inkvizicije, v kateri naj bi se pod osebnim predsed stvom papeža Pija sodilo francoska škofa, ki se nečeta podvreči papeževemu ukazu, se ni vršila Papež jo je v zadnji uri odpovedal. Rusko-japonska vojna. Petrograd 25 julija. Japonski poskus, razbiti z dvema divizijama levo krilo generala Kelerja,je zasedaj ponesrečil. General Heršeljman je Japonce prisilil, da so se ustavili. Pri Kajčovu stojita samo še dve japonski diviziji, dve drugi sta bili na transportnih ladjah odpeljani pred Port Artur, en del te armade pa je cdšel, da se združi z armado generala Kurokija, ki poskuša Rusom severno od Liaojanga zastaviti pot London 25 julija. Vladi-vostoško brodovje so japonski ribiči videli 80 milj od Srnin ose. Včeraj je to brodovje prijelo in petopilo veliki japonski parobrod „Hijogomaru", na kar je krenilo proti zapadu. London 25. julija. Iz Uraga se poroča, da so tam 23. t. m. vzhodno od polotoka Poshuma slišali streljanje; sodi se, da je bilo tam vladivostoško brodovje zapleteno v boj z Japonci. ■m^ kapljice, krogljlce In grančica delujejo drastično In s tam škodujejo organizmu. Nasprotno pa £elm*%%čmm tinktura telca mm rj a JRiccoljJm a> l+jmbtjmmi na Dumujski vesti krepi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po 5 povzetju. 1264—9 Umrli so v Ljubljani: Dne 22. julija: Jo.ip Stirn, delovodja t obrtni Boli, 47 let, Stari trg it. Ii pljučna tuberkuloza. — Viktor Karlingsr, aolicitator, 26 let, Dunajska cesta It. 89, pljučna tuberkuloza. — Margareta Hrovat, kuharica, 28 let, Dalmatinove ulice št. 10, Apoplexia capill| Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 25. julija 1904. Naložbeni papirji. 4*2°/0 majeva renta . . . 4*2" c srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta 4°/0 „ zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/a°/o posojilo mesta Spljet 4V,«/o m ,. Zader a V/, bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. . 41/t°/0 Z8t. pisma gal. d. hip. b. o pe&t. kom. k. o. z 4V.°/ 10\ pr. 4t/,°/0 zast. pisma Innerst. hr. •*/■•/• *< OTrske cen. dež. hr...... 4V*°/o z pis. ogr. hip. ban. *Vt°/o obl- OB1"- lokalnih železnic d. dr. ... 4Vif,'o obl. ceSk6 ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/o prior. dol. žel. . . . S°/o „ žel- kuP- Vi Vi 4l/,0/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od L 1854 .... „ „ „ 1860*/6 h m h 1864 .... „ tizBke...... „ zem. kred. I. emisije „ ogr. hip. banke „ Brbske k trs. 100— „ turske. . . . 8asilika srečko . , . Kreditne „ . . Inomoske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ „ ... Radolfove „ . . : Salcburske „ . . Dunajske kom. ,, ... Delnice. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Živnostenske „ . ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . Rima-Muranyi . ... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe . . Dtuu 99-25 10010 99*35 118 75 9715 11866 100*— 100-26 100-— 100- 86 ?960 99 60 101- 70 10645 101-- 100-50 100 — 100-99-75 98bt> 99-302 85 101- 182 — 257 — 162 25 303 50 291 — 266*25 90_ 126 60 ar- 460-78 — 77-66-53 25 2875 67-75 — 508 - 90 45 632 25 1605 — 835*75 749 — 249--608- -432 50 2220 -490*50 306- | 480 — 165- Hla«o 9945 100*30 99-55 118*95 S735 11885 10075 10125 ion- -10185 100-— 89*90 102*15 107-45 102.— 101 - 100 70 101 -100 — 100-304 85 102- 186 — 261 — 164 25 312 — 301 — 27425 9380 127 50 22-470 — 82*50 82'-70 — 55 25 29 75 71-79 50 518- I66o so trgovski potnik za neko večjo tovarno in zalogo sukna na Dunaju pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe pod: ,,M. 123", posta restante, Ljubljana. 2069—3 za pisarno ali skladišče se 1878-5 oddajo s 1. avgustom na Mestnem trgu št. 25 —— v pritličju. — Blagajnicarka ki je absolvirala trgovski kurz, išče mesta v Ljubljani. 2089—1 Ponudbe se prosi na upravništvo „Slov. Naroda" pod A. P. Učencal sprejme v trgovino z mešanim blagom AND. VERBIČ Ljubljana, Turjaški trg it 1. Inštruktorja 8146 633 25 16 4 50 636 75 750 — 250*— 612 -433 50 2230 -49150 308 481 50 168 — Valute. C. kr. cekin...... 11*33 1137 20 franki ....... 1903 1« 05 20 marke....... 23*47 23.55 Sovereigns....... 23-94 24 — Marke........ 11730 11750 Laski bankovci..... 9505 95'2'J Rublji........ 2-53J 2 54 Dolarji........| 4'84| 4 98 Žitne cene v Budimpešti. Dne 24. julija 1904. Trrinln. Pšenica za oktober . . Rž „ oktober 1904 . Koruza „ avgust . . . „ „ maj .... Oves „ oktober . . . Efektiv. 15 vin. vifije. Meteorologično poročilo. VUlna nad moriš« tC6*9. dradnil ararnl tlak T86 0 blb> 60 kg K 9-92 50 „ „ 7 86 50 „ „6 36 50 „ „ 659 50 „ 6 90 Oas opazovanja Stanje barometra V mm. fB is eh g Vetrovi Nen- 23. 9. zv. 7371 218 si. svzhod sk. oblač. 24. n 7. zj. 2. pop. 736 5 7348 18 4 284 si. ssvzh. si. jvzhod jasno sk. oblač. n 9, zv. 734 9 17 9 al. jug del. oblač. 25. 7. zj, 2. pop. 734 3 73^5 16 4 290 si. sever sr. jzahod megla skoro jas. Srednja temperatura sobote in nedelje: 23 0J in 216°, — normale: 19 9° in 199°. — Mokrina v 24 urah: 02 mm in 8 4 mm. Včeraj popoldne močna nevihta. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospo da Josipa Stirn in za darovane vence ter za Časteče spremstvo na poslednje počivališče vse prav pre8rčno zahvaljujemo. Posebno pa zahvaljujemo učno osebje c. kr. umetnoobrtne strokovne dole za častno spremstvo dragega pokojnika. V Ljubljani, 25. julija 1904. 2088 Žalujoči ostali. Brezskrbno "rodovinsko srečo jamčf prevažna knjiga o pre-obilem blagoslovu z otroki. Z več kot tisoč zahvalni-cami pošilja diskretno sa .90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa, Berlin, SVT.110, Ltind.ii.tr »O. Okoli 20 polovnjakov belega vina proda Alojzij Kranjc posestnik 1938—9 Radna pri Sevnici. Kdor želi dobiti pošteno kapljo, obrni se na gornji naslov. sa slovenščino isce Nemsc. Ponudbe z navedbo honorarja pod »spreten" (uspeh) 10 na upravništvo „Slov. Narodatt. 2087—1 Izjava. Podpisani Alojzij Peterman po domaČe Členi It, posestnik v Kranjski gori, sem dal v Št. 89. političnega dnevnika nSlovencau z dne 20. aprila 1904 v prilogi natisniti članek z nadpisom: „Iz Kranjske gore. (Odgovor „Narodo-veniir dopisniku)*- V tem Članku sem trdil, da je po moji sodbi „ Narodov" pisec nemškutar, da pa mene veseli, ker se mu ne more očitati, da bi bil kje kaj izneveril ali ukradel ali lazil po Bosni. Vsled tega Članka je vložil gosp. Fran Budinek, trgovec in posestnik v Kranjski gori, zoper mene tožbo radi razžaljen j a časti ter so v preiskavi zaslišane priče v istini izjavile, da so po njihovih mislih in prepričanju merila ta očitanja na osebo g. tužitelja, Frana Budineka. Zategadelj obžalujem, da je omenjeni moj Članek provzroČil tako in sploh kako sumniČenje gospoda Frana Budineka. To tembolj, ker se jaz s svojim člankom osebe in časti obče Čislanega g. Frana Bndineka niti dotakniti nisem nameraval. Izjavljam tedaj, da nisem nikdar imel niti najmanjšega povoda z žaljivimi in obrekljivimi Članki napadati od mene visoko spoštovanega gosp. Frana Budineka. Iz vseh teh vzrokov smatram za svojo dolžnost, da se javno na tem mestu g. Franu Budineku zahvalim, ker je na moje prošnje in z ozirom na mojo rodbino umaknil zoper mene vloženo tožbo. 2072—2 V Ljubljani, 19. julija 1904. Alojzij Peterman po domače Čičnik. r i i Kaj je in kaj obsega *» i ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni W , dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse - -——^- —-1 4£» w w w Avstrijsko obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih In obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-66 V vsakem zvezku v e. kr. vojaško-geogTaflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, Število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13' — Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO.— Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8. — Zv. VI. PRIM I. DALM. . K 6.80 Zv. VII. TIR. I. PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.— Zv. IX. MOR. I. aLEZIJA „ 25 — Zv. X. GAL. L BUKOV. . „ 27. — Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. ki je dovršil spodnjo realko ali gimnazijo, je zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino z 2077—2 mešanim blagom Kovaški mojster i s polletnim tečajem podkovske šole, ki je obenem tndi izurjen živino* zdnavniaki pomoćnik z izvrstnimi izpričevali in dolgoletno prakso, želi svojo službo premeniti; tndi vzame kovačijo v najem. Plača in nastop službe po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „T. N." bna Mi se išče za 2019-5 SO Informacije daje tvrdka Tonnies Dva učenca ; 14 let stara, zmožna obeh jezikov, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega I blaga Anton Treun, Jesenice, Gorenj oko. s* 45- A Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic za okna in prodajalnice G. Skrbič Zagreb, Ilica 40 priporoča 467—15 svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. V slovenskem trgu ob železnici, kjer I je mnogo uradov in tujcev, se oddal v najem eventualno tudi proda prostorna hiša t Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda*. 2G67—2 Grenčica „Florian" in liker 6-167 „Florian" najboljša kapljica za želodec. Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veijaven od dne i. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA CEZ TRBI2. Ob 12. uri 24 m ponoCi osouf vxak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.^f dte, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthai v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj vi a Amstetteo. — Ob B uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in pra^ nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Solnograd, Inomost, čez Klem - Reifling v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipaku Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnar: Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne oaobm vla*. v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selztha1 v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Paru čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove van Karlove vare, Prago < Ljubljana-Linc-Praga direktni voz 1. in II. razr.), Lipsko, na Duna čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste. Inomoe: Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni »vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari 8 m zve čer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ur' 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ^Monakovo-Ljubljana direktni voz I. in U. razr.; Inomost. Franzensteste. Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 tl dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in n. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd Line, Steyr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubi. Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. on 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthai a Ino mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija d*. 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN K0ĆEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m \ poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. -Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. - Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 13 m zvč. OL 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani K St 5 46. 2054-1 AVISO. Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slame, drva, premoga in ovsa za Čas od dne 1. oktobra 1904 do 30. septembra 1905 se bodo vršile pismene ponndbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih ma gacinov, in sicer v nastopnih postajah: v Gradcu dne 9. avgusta 1904 „ Mariboru „ 12. „ 1904 „Celju „11. „ 1904 „ Ljubljani „ 19. „ 1904 „ Celovcu u 23. , 1904 „ Beljaku „ 22. . 1904 „ Trstu „ 16. „ 1904 „ Gorici . 20. „ 1904 „ Pulju . 8. . 1904 Natančnejši pogoji in ponudbeni obrazci se razvidijo iz obširnega razglas« v št. 164 „ Slovenskega Narodau z dne 21. julija 1904, kakor tudi pri vsel c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih do obravnavnega dne med 10. in 12. uro dopoldne. C. in kr. intendancija 3. voja v Gradcu. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti [je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka tt Prag"i. Rez. fondi: 29,217.694 46 BL Izplačan« odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vMCMkozI slovaniko- narodno upravo. 3—84 Vu pojasnila daje: Generalni za sto p v Ljubljani, ftegar pisarne so v lastnej ban£nej hifti &tew. 12. Zavaruje poslopja in premičnine]proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatn< podpore v narodne in občnokoristne namene. izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk aNarodne tiskarne*. 29 3A 80^388413573