109
Kako, da molče naši liberalci?
„Premalo omike, premalo prosvete (razsvetljenja) je v Avstriji, egiptovska tema jo pokriva; — krive tega so pa šole naše zato, ker so bile verske". — Tako so kričali in še kriče liberalci. Kje neki pa so oni, ki so bili izolikani prav v teh verskih temnicah, nasrkali se tolike luči, da zdaj kar na enkrat razsvetljujejo avstrijske šole? — „Ako hočemo priti do plamena svetlobe, morajo se ustanoviti brezverske šole", to — pravijo — je vzor, ki ga hočejo doseči; in potem še le se bode slava pela Avstriji o njenem duševnem vstajenji. Potem bodo tuje dežele, zlasti tiste, kterim na všeč se dela vse, če tudi se žali avstrijska zavest, še le zadovoljne in se veselile, da Avstrija tako hiti, da voz potegne iz blatnega brezna, v kterim je tako dolgo tičal.
Ptuje dežele! Da, da! Prav one vam kažejo, kako ste jo spet naleteli v radovoljni neprevdarnosti svoji. Mislili ste, da tam zunaj v „rajhu" je vse lepo in svetlo, a sedaj vidite, da se tudi tam branijo sreče, po kteri vi hrepenite. „To ni res" — morda porečete — „saj so bavarski poslanci poturčali mračnjake in ul-tramontance, da je bilo veselje!" To se je res tudi on-dašnjim liberalcem po sreči izšlo; al kaj je storila gosposka zbornica? Glejte, naj visi uradnik bavarskih protestantov , pl. Harles, ki je bil soporočevalec o šolski postavi, zedinil se je v vseh važnih točkah s katoliškimi škofi, in to nepog;ojno, v nekterih stvareh še določnejše nego škofje. Harles gosposki zbornici cel6 odrekuje pravico, sklepati v šolskih zadevah, razun stroškov za šole in osebne svobode. Dollinger, slav-noznani zgodovinar, kterega so liberalci šteli med svoje, tudi on se popolnoma vjema s škofi. In toliko je sedaj že gotovo, da osnovana šolska postava ne dobi večine, če tudi morda pride na posvetovanje. Tako stoji na Bavarskem.
Toda idimo dalje. Tudi na Virtemberškem se v šolskih zadevah ne vjemajo z našimi liberalci. Tudi ondi ne hrepene po novo-avstrijski svetlobi. — O kraljevem godu je Gol ter, protestanški minister uka, v svoji napitnici govoril tako-le: „Vprašanje o šolskih zadevah, kterim so se drugod pokazale težave, ki se ne dajo premagati, rešilo se je s pritrjenjem stanov že v prvem letu vlade našega kralja in to na pravi blagor naših šol — pustil se je cerkvi opravičeni upliv do šol". — Toda ne samo vlada se poteguje za verske šole, ampak tudi Virtemberški državni zbor se v tem oziru ne sklada z avstrijskimi liberalci. Poslanec Oskar Wachter je 10. marca v zboru vprašal: ali vlada res misli vpeljati brezverske šole; in (protestanški) konzist. predsednik Schmidlin in (protestanški) minister sta mu dala odgovor, ki ga je popolnoma umiril. Oni je rekel: Naj se tak nasvet stori od ktere strani koli, določno mu bode nasprotoval (protestanški) naj-viši cerkveni urad; minister pa je odgovoril, da ne more umeti, kako bi v Virtembergu mogel kdo biti te misli, da vlada hoče vpeljati brezverske šole. Že pred štirimi leti je on, ko je bilo posvetovanje o šolski postavi, določno izrekel, da je zoper brezverske šole, in misli je tudi še dandanes.
Tako mislijo, govori in delajo v tujih deželah, v ktere naši liberalci, ki hočejo Avstrijo na vrat na nos prestvariti po svojih načelih, sicer tako radi s prstom kažejo. Kaj neki sedaj poreko? Zakaj sedaj molče o teh deželah? — Se ve, da ni voda na njihov mlin!
„Gr. Volksbl."