Leto V.
Szombathely, oktober 6. 1918.
Štev. 40.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki a Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se mere pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp, pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Sveti Frančišek.
Sveti Frančišek je stanoviten ostao v dobrom, ne je niednok v smrten greh privolo i raseo je v jakostah zato ka je znao mučati i obdrügim tüdi zato ka je k svojoj molitvi mrtvenje, zatajüvanje prikapčo. Dober Bog nam pravi: »Prosite i ne dobite zato ka slabo prosite«. (Jak. IV. 3.) Pa to nam tisti dober Bog pravi, ki nam svojo večno reč dao, štera se ne da premeniti, ka nas poslühne, če mo ga prosili: »Prosite i dobite« (Mát. VII. 7.) Prosimo i ne dobimo; od edne spovedi do drüge nikšega pobolšanje, letos tak ogrizavamo kak pred desetimi leti, tak psümejo, kak v mladosti, tak se čemerimo kak v detinstvi. Vsaka prilika nas vrže v smrten greh po dugih letah pokore kak pred njov. Kaj je tomi zrok? Ne molimo? Včasi še predosta. Slabi smo zato ka slabo hrano daramo düši, slabo molimo. Začinoti, dobro zafrigati moramo hrano düševno, to je molimo z zotajüvanjom. Ta hrana da moč, beteg odide ponjej z düše; se ne povrné nikdar več v njo. Tak je delao sv. Frančišek. Dosta je molo, to je istina. Božja zapoved je naime: »Potrebno je vsigdar moliti i nigdar ne gorhenjati«. (Luk. XVIII. 1.) Ali molo je dobro. Ne se je spozabo z Jezušovih reči: »To pokolenje (naime hüdi düh) se po ničem ne more odegnati, samo po molitvi i posti.« (Marko IX. 18.) Zarazmo je ka ne more zmagati hüdoga düha, ne tela potreti, kelikokoli de molo, če se ne de tüdi zatajüvao. Zato je prikapčo k gostim svojim molitvam poste, nočno čuvanje, dobro čtenje, bičanje i veselje nad ponižanjom, preganjanjom.
Ali ne vemo morebit kaj je včino, gda ga je hüdi düh na nečistost šteo napelati? Molo je — i da je poželji-
vost po molitvi li ne polegla — v ščipkov grm si je legeo i v njem se tak dugo kostao, dokeč ga ne trnje zbodalo i zdaj je telo več ne čütilo nasladnosti.
Delajmo spodobno. Mamo trnje, poste, noči dobre knjige — pretrgnimo si včasi sen, včasi jelo — posebno opojmo pilo čtimo dobre knjige, kda nas pajdašje, pajdašice nasé jemljéjo, v hüdom sküšavanji se smeknimo, včeknimo, se dünimo dobro v hrbet pa si pravimo: »ti že pokažem ti bodikajsko telo, sram te bodi« . . . pa spodobne male reči den za dnevom i zmago veliko dobimo. Ne pravimo, stari sem, telo je mirno več —; ptica na süho veko tüdi sede, ne samo na zeleno. Če ti hüdoba ne more poželivosti obüditi ti obüdi nečisto misel. Ta je pa tak smrten greh kak ova i pot obe edno mata: k nečistomi dühi v pekel.
Naj se nam pomilí dober Jezuš! Milijoni i milijon ga žalijo, o mi ga tolažimo z svojov pokorov. Oživimo si v düši düha pokornoga sv. Frančiška, trpimo z mučanjom i molimo z zatajüvanjem. To je naše rešenje. Jezuš pravi tak: »V potrpljivosti si bote düše rešili.« (Luk. XXI. 19.)
Bojna.
23. sept. Angluši nazaj rivajo törke, Nazaret so pozajeli. Do zdaj so vlovili 18 jezer možov i 120 štükov. — Angluški lord Derby je govorio. Pravo je, da zidine, štere so nemci na Francoškom i Belgijskom spodrli, ne trbe več popravljati, nego je vu rüšinah more nihati na spomenek i na včenje, ka bi bilo iz sveta, či bi Nemško pridobilo nadoblast. — Na Nemškom pri Risaner sta dva brzovlaka vküp vdarila. 32 mrtvecov, 28 ranjenih.
24. sept. Na taljanskom bojišči
taljani napadajo. Nazaj smo je zbili. Amerikanci so nove velke štüke dobili, s šterimi trdnjavo Metz strelajo. Nemci se na močno obrambo spravlajo.
25. sept. Velko bitje na zahodnom bojišči. Angluši glasijo, da törki od Jordana na izhod nazaj idejo. Angluši so vlovili 25 jezer možov. Zmaga ententa vu Macedoniji. Francozi glasijo, da bolgari naj celom 150 kilometrov dugom fronti nazaj bežijo. Francoski letalci je s strojnimi pükšami strelajo i bombe med nje lučajo. Bolgarski vojaki več mestih ta zlučajo orožje.
26. sept. Vu Champagne, na liniji Maas francozi po topovskim pripravlanji 11 vör na sürkom fronti napadajo. — 14. septembra je začnola napadati ententa v Macedoniji, ne daleč od tistoga mesta, kda se naš albanski front tiče bolgarskoga fronta. Že prvi den se čete ententa nazaj porinole bolgarske čete. Vu začetki na število so bolgari močneši bili, nego ententa je mela več vojnih sredstev. Tak je ententa svoj napad na izhod i na zahod razprestrela. Za volo lagojih potih so bolgari vu vojni sredstvah i vu vlovlenih dosta zgübili. Bolgari ešče itak nazaj idejo. Austrijske — vogrske čete žmetno njim na pomoč pridejo. I naš položaj vu Albaniji se je za toga volo spremeno. Mogli smo nazaj iti, da nam postojanke vu nevarnost ne pridejo. Angluši glasijo, da njihove čete se že na Bolgarskom bijejo. — Törki spoznajo, da angluši naprej idejo proti njihovim postojankam.
27 sept. Bolgarski ministerski predsednik Malinov mir prosi od sovražnika. Bulgarski pooblaščeni so odišli v Solun, da bi vküp prišli s pooblaščenimi ententa. Z naše i nemške strani so močne čete šle na Bulgarsko, ne na staro fronto, nego novi front napravijo. Na zahodnom bojišči francozi i angluši
2
NOVINE
1918. okt. 6.
li napadajo. I naše čete že vu bitji stojijo pri Maasi.
28. sept. Na Bolgarskom ništerni ščejo nadaljavati bojno. Tem bolje, da so naši i nemci vojake poslali na pomoč. Z drüge strani ešče nišče ne ve, kakši odgovor dobijo bolgari od ententa na mirovno ponüdbo. Mogoče, da teške pogodbe postavi ententa i te oni, ki bojno ščejo nadaljavati, na vlado pridejo. Tabov bivši bolgarski višji poveljnik pravi, da na fronti i vu državi so bile neke teškoče, te je ponücala ententa i samo tomi ma zahvaliti, da je naprej prišla. Časopisje vse vküp znosi. Tak vu državah ententa pišejo, da za bolgarami törki pridejo. Ne je verjetno, tem menje, da pišejo, da so Bolgariji na mesto Macedonije Konštantinopel (Carigrad) obečali. Tisa je izjavo, da je položaj žmeten. Mislili smo si, da je balkansko pitanje rešeno poleg naših žel. Zdaj poleg vojaških odredb je najprvo delo, da ne zgübimo mrzle krvi, ar samo tak pripravlamo pot do mira. Na zahodnom bojišči je ententa v ništernih mestah nazaj porinola nemce. Vu dvojih dnevah so 10 jezero nemcov vlovili. Srbske čete naprej idejo. — Moremo se spomenoti i od jugoslovanskoga pitanja. Slovenci, srbi i horvati na jugi želejo, da se zdrüžijo i vu edno državo vküp prikapčijo. Na jugi je velko gibanje poleg jugoslovanske ideje. Grof Tisa je pohodo Horvatsko, Bosno, Dalmacijo, da na lici mesta spozna žele jugoslovanov. Posebno zdaj, kda so zbili bolgare i srbi naprej predirajo, jugoslovansko pitanje rešitev prosi.
Dom i svet. — Glási.
Vu spanskom našeci je na Švedskom 8 jezero lüdih mrlo.
Dopüstijo k leti, da mo na svoj nüc slobodno tobak povali. Guči se, da od 20 klaftrov 150 kron plačamo.
Mati kraljice, Marija Antonija je 22. sept. v Szombathely prišla.
Sombotelski püšpek grof Mikes Janoš pohodo pešpolk št. 83 i 106 na taljanskom fronti. 27. sept. je bio v Gorici, kdo je pogledno staro bojišče. 28. je bio vu Udine, od tistec je pohodo Boroeviča na vojnom stani. 29. je bio na fronti pri polki 83., kde je sveto mešo slüžo, predgo i firmao. 30. je bio pri polki 106.
Ne mogoče! Kak poročajo vogrski listi, so naküpili zadnje tjedne poljski židovje v pokrajini Šomogy ves vinski pridelek, ka je melo za posledice, da je poskoči cena hektolitra že na 1500 koron.
Konjsko meso na Dunaji (Beč) je doseglo že ceno 20 k. za 1 kg.
Kelko graha se niha? Vu Železnoj županiji se niha pridelovalcom na peršono više 15 let na celo leto 25 kg, vsem drügim 15 kg. Za semen se niha na plüg, či se grmovje sadi, 60 kg. Zvün semena i množine na domači posel se več graha ne niha.
Vdobljeno je od vojaka J. Gašpar 10 k.. St, Orehovec 2 k na podporo, 4 kr. na klošter sv. Drüžine. Na podporo Novin 15 k. i na misijone 20 k. je dao Ferenc Gjörek z Martjanec.
Kak si spovamo breskvi iz semena? Vzemeno edno kišto, denemo mo v njo edno gübo peska i zemla, v njo spikamo koščice. Potem zemlo polijemo i kišto postavimo, vu zemenico (peovnico). Na, sprotoletje koščiče spokajo, pokažejo se klice, zdaj že meseca aprila lehko vöposadimo breskvi.
Kak se dene zelje v kad? Na vsako gübo se dene malo köména (küna) i soli. Na 60 glav zelja računajo 1 kilo soli. Zelje od zgoraj zakrijemo z zeljovim listjom i z ednov čistov capov. Potem denemo gori pokrivalo iz blanj, na to pa kamenje. Či se za ništerne dni ne skaže za dosta vode, več kamenja zdevamo i vlejemo malo solnate vode. Potem nihamo zelje, dekeč se me speni. Potem vodo doli zagrabimo, s sühimi capami zbrisemo brezi toga, da bi kamenje z mesta gibali. Či smo vodo doli zagrabili, vzememo vkraj kamenje, pokrivalo i capo i vse očistimo. Potem na zelje novo vodo vlejemo i kamenje nazaj zdevamo.
Dobro je premenjavati semen, nego vsikdar iz slabeše zemle vu boljšo zemlo.
Španski bol (našec) je v Somboteli s celov močjov gori stopo. Vračitelje pravijo, da se bol prek zgrabi. Preporačajo, da či štoj bolezen občüti ali trešliko dobi, naj včasi doli leže, tak vu par dnevah mine beteg, či pa dugo čaka, bolezen se zna s smrtjov skončati.
Pošta. Bistrički. Kaj dugšega ne morem v „Novine“ djati. L. Idič. Počakam.
Dari. Forjan Geta od Lipe 16 k., Z Gradišče Varga Matjaša žena 3 k, Tudján Andrása žena 2 k, Gábor Stefan z M. Polane 10 k, Ritlop Martin z D. Bist. 10 k, Balažic Ana z D. Bist. 10 k, Gergorec János srenski vojak 20 k, Špilák Jožef bet. voják 10 k, Szalay Verona z Črensovec 10 k, N. N. z D. Bist. 5 k, Ivanic Magda z Filovec 6 k. N. N. tretjerednike z Martjanske fare 44 k, Horvat Ivan z Žiškov 10 k, Ftičar Štefan z Gumilic 3 k, Horvát János z Trnja 10 k, Perkič Jožef p. 14. bat. 5 k, Legén Bára z Noršinec 5 k, N. N. 2 k, N. N. 100 k, Hanc Marija z Trnja 20 k, N. N. z Gradišča 4 k, Antolin Andraš z Beltinci 5 k. Kozár Jula z Martinji 10 k, Žalig Kate z Črensovec 2 k. Keréc Štefan z Prosečke vesi 6 k, Cigan Marija z Tornja
100 k, Kolenko Jožef sanitec 10 k, N. N. z Adriánec 10 k, Matjašec Matjaš z Čerensovci 10, Maroša Ana z Trnišča 20 k, Griškovnjak Martin z G. Bistrice 2 k, Jörköš Bara z Nedelice 10 k, † Horvat Janoš i † Horvat Treza z Črensovec 400 k, Ütroša Bara z G. Bistrice 6 k, Tretjeredniki črensovske sküpščine 9 k. 65 fill., N. z Petrovec 40 k, N. z Krajne 20 k, Püčko Verona z Čentibe 2 k, Ferenčak Jožef z Gomilic 20 k, v Novinah že objavljenih darovnikov dari 297 k. 50 fil., Marijanska Drüžba ž Žižkov 20, z Sr. Bistrice Štimec Jürij 50 k, Mlinarič Marija z Bednjaja 10 k, Gabor Magda 2 k, Djura Jožef z D. Bistrice 30 k, Hozjan Marija z Adrijanec 20 k, Horvat Kata z Hotize 2 k, Kranjec Kata 2 k, Vuk Treza z Žižkov 5 k, Stanko Martin z Trnja 15 k., Žalig Marija z M. Polane 20 k, Grüškovnjak Martin z G. Bistrice 2 k, Ftičar Štefan i žena z Hotize 10 k, Vrečič Roza Prosečkevesi 10 k, intereš 22 k. 36 fil.
II. Na misijone: Marijanska drüžba z Žižkov 20 k, Štimec Jurij z Sr. Bistrice na odküp zamorskoga deteta 50 k, Hak Adam z Vučegomile 40 k, Lebar Verona z Žižkov 10 k, z Hotize Horvat Kata i Kranjec Kata, vsaka 4 k, Djura Treza z G. Bistrice 10 k, Cigan Matjaš z Žižkov 50 k, Cigan Jožef 10 k, † Godina Ana z Črensovec 100 k, Mihalič Ivan z Törnišča 5 k, Tretjeredniki z črensovske fare 236 k. 26 f. z Nedelice 25 k, z Brezovice 9 k, z Renkovec 1 k., z Brezovice Špilak Jožef 4 k, Šömen Janoš 2 k, Ščap Štefan z Törnišča 80 fil., Ftičar Štefan i žena z Hotize 10 k. N. 5 k, N. z Trnja 30 k.
III. Na dobro čtenje, goriskanje vojakov: V koronah: intereš od gotovčine l. 1916 i 1917 301·16, Küzma Ivan Petesovči 1, z Žižkov; Čurič Treza 6, Cuk Anton 2, z D. Bistrice: † Koren Ana 19.54, Tkalec Kata 1, Koren Magda 7 40, N. 5, v Strehovcih nabrala Gerenčer Janoš i Jožef 34·96, z Črensovec: Horvat Roza. 2, Horvat Treza 2, Szalai Verona 2, z Trnja: Sobočan Jožef 10, Horvat Janoš 8, Horvat Marko 1, Kolarič Marija 0·60, z G. Bistrice: Horvat Ignac 2, Kustec Matjaš 5, Tkalec Jožef 2, N. 10, Bokan Agota z Törnišča 10, Štimec Jürij z Sr. Bistrice 50, Ftičar Kata z Hotize 0·60, Djura Agneš z Melinec 1, Matjašec Marko od Lipe 2 koroni, intereš l. 1918. 70 k. 74 fil., tretjired z Črensovec 20 k. — Mekiš Roza, vojaška sirota z Martinje dobila 50 k, Rdeči Križ za goriskanje vojakov 60 k, poštnina 5 k. 94 fil. — Na dobro čtenje vojakov ostalo 461 k. 06 fil.
Vsi ti penezi so v hranilnicah, 2146 k. 70 fil. v beltinskoj, ovi vsi pa v sombotelskoj cerkvenoj hranilnici i čakajo na fundacijo skorašnjo.
Jezus, Marija, Jožef naj povrnejo vsaki filer darovnikom.
Črensovci, 1918. Sept. 1.
Klekl Jožef, vp. plebánoš.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.