^TJ l?r__T III KATOLBKKMI Eatoliška medicinska fakulteta. Kar so 'katoličani v Italiji že dolgo želeli, to se je zdaj zgodilo: katoliško vseučilišče v Milanu lobi k obstoječim fakultetam tudi še medicinsko fakulteto, kjer se bodo učili in vzgojevali tisti katoliški dijaki, kl hočejo postati zdravniki. Je sicer v Italiji precej zdravnikov, ki so odločno katoliškega mišljenja. Vendar je štovilo takili mož napram veliko večjemu številu tistih, ki niso katoliškega mišljenja, prav malo. Italijanski katoličani to pomanjkanje bridko občutijo, ko morajo na lastne oči gledati, kako mnogoteri svobodomiselni zdravniki postopajo pri odstranitvi človeškega ploda itd. Marsikateri svobodomiselnikismatrajo tokot enega glavnih virov svojih dobodkov. Zato italijanski katoličani tako iskreno pozdravljajo ustanovitev ikatoliške medicinske fakultete, ikjer se bodo dijaki izobraževali v strokovno usposobljene zdravnike, obenem pa tudi v može katoliške vesti. Sedež katoliške medicinske fakultete ne bo v Milanu, marveč v Rimu. V to svrho so redovnice »Služabnice Najsvetejšega Srca« odstopile sv. Očetu svoj samostan na Monte Mario. Organizacijo te fakultete vodi sam rektor milanskega katoliškega vseučilišča p. Gemelli, ki je prej bil zdravnik, preden je postal frančiškan. Fakulteta se bo, kakor upajo, otvorila početkom šolskega leta 1933-34. Pcljski kardinal Hlond poklicaa v Rim. Nedavno umrli nizozemski kardinal van Rossum je bil prefekt propagande. To mesto je velevažno, ker ima propaganda, kakor že pravi njeno ime, nalogo skrbeti za razširjanje vere po svetu. Njej je podrejeno vse misijonstvo. Zato se prefekt propagande radi svojega velikega delokroga in obsežne oblasti imenuje »rdeči papež«. Rdeči radi tega, ker ima kot kardinal rdečo obleko, dočim nosi papež bel talar. Kot naslednik van Rossuma pride predvsem v poštev poljski kardinal Hlond, bivši salezijanec, ki je pri sv. Očetu v velikih čislih. Ne bi bil prvi slučaj, da bi Poljak zavzel to velevažno mesto. To mesto j'e zavzemal znani poljski nadškof grof T_edohovski. Ker se je začasa kulturnega hoja, ki ga je vodil nemški kancelar Bismarck proti katoliški Cerkvi, ustavljal pro.icerkven.m zakonom, ga je pruska vl<»da dala zapreti ter ga kot nadškofa odstavila. Papež ga je nato poklical v Rim, mu podelil kardinalsko dostojans.vo ter ga leta 1892 imenoval za prefekta propagande. Kaj si dovoljujejo framasoni in socialisti? Na Španskem namreč. Župan v mestu Burgos ima najbrž slabe živce, ki težko prenašajo zvonenje cerkvenih zvonov. Zato je gospod župan odredil, da cerkveni zvonovi ne smejo začeti zvoniti zjutraj pred osmo uro in ne smejo zvoniti po šesti uri zvečer. Samostanski zvonovi pa sploh ne smejo več zvoniti. Sedaj bodo liberalci in socialisti v Burgosu lahko dolgo spali. V obCinskem svetu v Sabadellu je župan stavil predlog, da se v svetu sploh ne sme več razpravljati o verskih stvareh. Kmalu nato pa je isti župan poudaril, da ni dovoljeno, da se zaročenci dajo cerkveno poročiti. Na njegov predlog je občinski svet sklenil, da bo izdal »laični pastirski list« po vzorcu škofovskih pastirskih listov. In v tem »laičnem pastirskem listu« bodo natančna navodila o tem, fcako se mora vršiti poroka pred državnim uradnikom. Tako se godi katoličanom tamkaj, kjer komaniirajo framasoni, svobodomisleci in socialisti. Iztrebljenje vere v Rusiji. Iz Moskve poročajo podrobnosti glede petletnega načrta za itrebljenje vere. Ta petletni načrt je bil pred kratkem potrjen od sveta Ijudskih komisarjev. V prvem letu (1932—33) bode izdelan natančen načrt za odpravo vseh cerkev in molilnic, ki bode praktično izvršen do spomladi leta 1937. V drugem letu (1933-— 34) naj izginejo vse verske stanice v okrožju družine in naj se odstranijo vse one osebe, ki še posedajo kakorsikoli versko prepričanje, iz državnih.' uradov in podjetij. Prepove se naj celotna verska književnost in vsi verski obredi. Tretje leto U934—35) naj oživijo brezbožne stanice. Do tedaj bo dogotovljenih 150 veri sovražnih filmov, ki so posebno določeni za uprizoritve po šolah. Vsi služabniki verskih obredov, ki se bodo ustavljali, zapustiti svoja mesta, bodo izgnani iz govjetske Rusije. V četrtem letu (1935—36) bode izvedena predaja vseh cerkva, molilnic in kapelic krajevnim oblastem, ki jih bodo pretvorile v kino-dvorane, hiše za klube itd. Zadnje leto (1936—37) bo petletni načrt zaključen in do tedaj bo prognan pojm o Bogu iz srca vsakega posameznega Rusa. V Bomu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem so opravile zaprte duhovne vajo od 1. do 5. oktobra t. 1. žene in matere iz Trbovelj. Bilo jih je 28. Tako so bile vesele in srečne, ko so smele tri dni stanovati skupaj pod eno streho z ljubim Jezusom. V hiši je namreč preprosta kapela z ličnim oltarjem, kjer se med duhovnimi vajami vsak dan daruje sv. maša. V tabernaklju pa prebiva Jezus in tako spreminja Dom v pravo hišo božjo. Ob stenah krasijo kapelo umetniško izdelane podobe križevega pota. Ker oskrbujejo gospodinjstvo v Dofhu Marijine sestre od čudodelne svetinje, vlada tu vsepovsod sveta resnoba in tihota. Trboveljskim ženam je tako dopadlo, da so sklenile poslati vsako leto na zapr-i te duhovne vaje k Sv. Jožefu vsaj toliko članic trboveljske Marijine družbe, kakor jih je letos prišlo. — Zgled trboveljske Marijine družbe naj bi posnemale tudi druge Marijine družbe v lavantinski škofiji. Ker so pa posamezne župnije premajhne, da bi spravile skupaj toliko članic, kolikor jih naš Dom more sprejeti za vsak tečaj pod streho, naj bi se pač več župnij v isti dekaniij med seboj dogovorilo, kdaj bodo poslale dekleta, oziroma žene, na »kupne duhovne vaje. Tako bi zaprte duhovne vaje imele več uspeha za cele župnije.