St, 232 trnu Hi Jihjija, IzvremS pondeljek. vsal Asiškega št. 20, I. nadstropje, pi&ma se ne sprejemalo, rok< Prof. F. Peric. — Lastnik Ui zraša za mesec L 7.—, 3 mesece cmstE m la pista} »tu, v soboto 27. septembra 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLIX Urednik na/ se pošiljaj« /' ne vračajo. L ost. — Tisk i1' it; { T* . leta L " ~ : . c."o .eto Za inozemstvo mesečno 5 več. — 'uredništva ln uprave it. 11-57 itevilke v Trstu In okolici po 30 cent — Ofiaai se raCauje w Hrokoctf Me kotoM <73 jmn.) — Oglati trgovcev obrtnikov osmrtnic«, zahval«. pnalanice to vabile po L L—, oflaai mm po L 3. — MeH oglaal po 20 cent beseda, aafiaiaj pa L 3. — naročnina in reklamacije m pošiljajo laklfaCao apta* CdtoosO. v Trato, Frančiška Asiškega Mev. », L aaaatropia. — Tetoim mdriftva to mtmm 114f« Volna na Kltaiskem 2e nekoliko tednov poročajo listi dan za dnem o krvavih borbah, v katere je zapletena sedaj vsa ogromna kitajska republika Meščanska vojna razsaja skoraj po vsem ozemlju, koder prebiva kitajsko pleme. Nad 400 milijonov prebivalcev je postalo slepo orodje nekolikih mogočnih pokrajinskih generalov, ki so zopet spremenili nekdanje «nebeško carstvo* v krvavo klavnico. In ko pravimo, da so kitajski pokrajinski generali re-snični gospodarji na Kitajskem, ne pomeni to, da je njihovo gospodstvo absolutno le v vojaškem pogledu, temveč so ti generali obenem tudi nekaki vladarji, ki imajo v svojih pokrajinah svojo lastno politiko, katero izvajajo brez vsakega obzira na politiko osrednje vlade, ki se nahaja v glavnem mestu Pekingu in ukazuje le na papirju. Zakaj pokrajinski generali jo poslušajo le v toliko, v kolikor odgovarjajo njeni «ukazi» njihovi lastni politiki. Drugače odpovejo pokorščino in pograbijo tudi za orožje, ako ni drugega izhoda. Tako se je zgodilo tudi sedaj: meščansko vojno na Kitajskem je izzvala neka naredba pekingske vlade, katero so smatrali nekateri generali za škodljivo njihovim interesom in so se vsled tega uprli z oboroženo silo. Kitajska je, kakor od nekdaj nekatere srednje- in južnoameriške republike, po vojni domovina večnih državljanskih vojn. Pokrajinski generali ali «tukjuni», kakor jih imenujejo Kitajci, so vedno razdeljeni v več sovražnih si taborov. To je seveda mogoče le radi tega, ker je oblast osrednje vlade le na papirju in je odvisna v glavnem od dobre ali slabe vclje generalov. Tako se ima zahvaliti sedanji predsednik republike Cao-Kun za svoje mesto generalu Vu-Pej-Fu, ki ,je vrgel pred tremi leti z oblasti v Pekingu stranko «an-fuj>>. To je isti general, ki je potolkel v lanski kratki državljanski vojni gospodarja Mandžurije generala Cang-Co-Lina in tako reSii Peking in vlado pred kapitulacijo. Tudi sedaj se vrši borba v glavnem med tema dvema gospodoma, katerih eden — Čang-Co-Lin — je absolutni gospodar Mandžurije, medtem ko gospodari Vu-Pej-Fu v pokrajinah od Pe-či-LI do Honana. Toliko po svojem obsegu kolikor po številu uporabljenega vojaštva pa zadobiva letošnja državljanska vojna posebno važnost, ki ni omejena samo na Kitajsko, temveč bi mogla povzročiti tudi resne mednarodne zapletljaje. Daljni vzhod je torišče važnih križajočih se interesov Rusije, Japonske Združenih držav in Anglije. Iskre, ki se {>ojavIjajo v tem delu sveta, so vsled tega ahko istotako usodne kakor na bližnjem vzhodu, na Balkanu, t. j. prav rade -vzplam tijo in iz iskre postane mogočen požar. Radi tega smatramo za potrebno, da po damo našim čitateljem pregledno sliko položaja na Kitajskem, da bodo lahko razumevanjem sledili poročilom o teh dogodkih, Povod za sedanje medsebojno ki?nje na Kitajskem je dala naredba vlade naj «tukjun» pokrajine Kiang-Su zavzame Sanjaj, ki ga drži v svoji obl asti «tukjun» pokrajine Če-Kjang, in sicer proti volji pekingske vlade. Armada generala Vu-Pej-Fu, ki podpira vlado, je dobila iz Pekinga nalog, naj pomaga četam «tukjuna» pokrajine Kiang-Su, Tako se je vnela bitka za Šangaj, ki še vedno traja. Čim pa sta se pekingska vlada in general Vu-Pej-Fu pridružila generalu pokrajine Kiang-Su, je stepi! na pozornico gospodar Mandžurije Čang-Co-Lin s krepko ofenzivo v smeri proti Pekingu. Istočasno se je postavil na stran Čang-Co-Lina gospodar Kvang-Tun-ga general Sun-Jat-Sen. Tudi drugi generali posegajo v bitko — eni na strani vlade drugi proti nje? — in tako se širi klanje polagoma po vsem Kitajskem. • Posledica nastopa mandžurskega gospodarja je bila ta, da je moral general Vu-Pej-Fu pustiti Sangaj svoji usodi in se obrniti s svojimi četami, katere cenijo na 40.000 mož, proti severu, da reši Peking in vlado. Bitka pri Šangaju je stopila v ozadje in težišče položaja je bilo preneseno na sever, kjer se pripravlja odločilni spopad. To bi bil čisto vojaški položaj sedanjih zmešnjav na Kitajskem. Kar se tiče idej, ki vodijo posamezne stranke v boj, jih je le težko razlikovati. V notranje-političnem pogledu je gotovo le to, da bi hotela sedanja kitajska vlada uvesti v deželi s pomočjo generala Vu-Pej-Fu strogo centralistično upravo. Njen cilj je torej ustvariti močno vlado. Da se to posreči, je predvsem potrebno, da se ukrotijo pokrajinski generali ali tukfuni^. Ti poslednji pa se nočejo nikakor sprijazniti s tako politiko, ker so dobro zavedajo, da bi pomenilo nje uspešno izvajanje njihovo politično smrt. Zato je večina tukjunov proti centralistični in za federalistično uredbo države, ker si le na ta način morejo ohraniti svoje položaje. Važno vlodo igrajo v tem sporu tudi kulturne, gospodarske in socijalne razmere, ki so na jugu drugačne nego v sredini Kitajske in zopet drugačne v Mandžuriji. Toda mngoo važnejši so brez dvoira zunanji vplivi. Ako se ima sedanja državljanska vojna dobojevati do konca, potem bodo potrebna posameznim generalom tolika sredstva, da bodo mogli vzdržati le s pomočjo od zunaj. In vsa znamenja kažejo, da podpirata Čang-Co-Lina toliko Rusija kolikor Japonska, medtem ko so simpatije Amerike in Anglije na —' dar Kvang-Tunga s Kantonom je baje v zvezi s sovjetsko Rusijo, a glede Čang-Co-Lina se trdi, da je sklenil z Rusijo tudi formalno politično pogodbo. Ker pa ga podpirata, kakor rečeno, toliko Rusija kolikor Japonska in ker ni mgoče, da bi se niteresi teh dveh držav na Daljnem vzhodu ujemali, gre pri tem najbrže za nekako politično tekmo med Rusijo in Japonsko, v kateri si ena in druga država prizadevata, da bi dobili Čang-Co-Lina pod svoj vpliv za slučaj, da se mu posreči zavzeti Peking. * Se le po zavzetju glavnega mesta po nasprotnikih sedanje vlade nastane oni nevarni trenutek, ko bodo morale prizadete države Rusija, Japonska. Amerika in Anglija čuvati svoje posebne politične in gospodarske interese. Tedaj bi bila nevarnost mednarodnih zapletljajev. Preden pade Peking, pa mora priti do odločilne bitke zanj. Do seda* te bitke še ni bilo in vprašanje je, ali sploh do nje pride, t. j. ali se kitajski tukjuni ne še prej naveličajo, oziroma iztrošijo ali kakorkoli med seboj pogodijo. Telefon v zasebnih rokah Odlok o oddaji telefona zasebnikom podpisan RIM, 26. Že dolgo časa proučuje sedanja vlada vprašanje, pod kakimi pogoji naj bi se oddala telefonska služba zasebnim podjetjem. Zdi se, da je danes to vprašanje rešeno, in današnja «Epoca» poroča, da je kralj že podpisal v San Rossore tozadevni odlok. Prometni minister on. Ciano je dal uredniku omenjenega lista nekaj pojasnil v tem vprašanju. Prednik sedanjega prometnega ministra je razdelil Italijo v naslednje cone: 1. Ligurija, Piemont, Lombardija; 2. obe Benečiji; 3. Julijska Krajina; 4. Srednja Italija in Sardinija; 5. Južna Italija in Sicilija; 6. velike medmestne zveze. Minister on. piant> pa fe?se bodo ta pogajanja začela proti koncu novembra meseca. ▼ Poljaki VARŠAVA, 35. V po^skem ministrstvu za poljedelstvo se proučuje že več časa načrt za izvedbo oarcelacije 19 tisoč ha državnih veleposestev. Pobudo za to parcelacijo je dalo ministrstvo za agrarno reformo. Nor M v Poljski KATOVICE, 2*. Posbnec Korfanty, poznani vodja gornjc§Iesk'j£a upora Iz leta 1921, bivS! podpred ednik v V'tosovem kabinetu I. 1923, je ustanovil y Kaiovicah s popravami, zanikanji, napadal z očitki in grožnjami, grozil je z onimi razkritji, ki bi kmalu spravile tudi ministrskega predsednika v zadrego. Končno so mu svetovali listi sami, naj molči; saj je Mussolini sam obljubil: «Ia luce si fara», zasijala bo luč nad vso zadevo Matteotti|evega umora in tako bo tudi Finzi-jeva častrrešena. A Finzijeva čast še ni rešena. Matteottijev proces še ni končan. In g. Finzi je moral zavrniti vabilo župana v Vicenzi, naj se udeleži slavnosti, kateri je prisostvoval sam ministrski predsednik. Finzi pravi v odgovoru na županovo vabilo, da «se ne bo udeleževal javnih svečanosti, dokler ga luč neizpodbitne resnice ne spravi pred državo v oni položaj časti in spoštovanja, ki ga radi svojega neizpremenje-nega nazivanja in svojega skromnega dela po vsej pravici za služi.» Usoda je hotela, da sta se istega dne kakor se je vršila v Vicenzi slavnost, smrtno ponesrečila v Turiau dva vojaška letalca. Nesreče je bil kriv — kakor poročajo listi — slab zrakoplov. Časopisje, tudi vladi naklonjeno («Tri-buna»), je napadla vlado, da zanemarja zrakoplovstvo, ki razpolaga večinoma le s starim, med vojsko pohabljenim materijalom; ta nemarnost vlade da zahteva dan za dnem novih žrtev med zrakoplovci. In zopet je bil on. Finzi, ki je bil dolgo časa podkomisar za zrakoplovstvo, na klopi. On. Finzi, pišejo listi, je bil oni, ki je odstavljal generale in postavljal na njihova mesta poročnike; oni, ki je poslal v Berlin zastopnike zrakoplovstva, kateri je bil odveč; oni, ki je izmuil oni napredovahu red, tako da so bili povišani oni zrakoplovci, ki so bili lepo doma, a so bili slučajno Fincijevi prijatelji. On. Pinzi je bil oni, ki je I. 1922. vrgel prejSnje voditelje zrakoplovstva, kateri so zahtevali, naj se ves vojni materijal proda« ker ni več za rabo« takrat je Finzi nastopil proti prodaji takih letal. Nesreče so se množile vedno bolj in končno je on. Finzi sam v poročilu, ki ga je «Stefani» objavila oktobra 1923.« priznal, da teh nesreč kriv star materijal. Dalje je on. Finzi tudi tako dobro informiral ministrskega predsednika o stanju zrakoplovstva, da je on. Mussolini na neki seji narodnega fašistovskega sveta trdil, đa mu je Factova vlada prepustila celih 85 letal, medtem ko je na podlagi uradnih dokumentov dokazano« da Je takrat armada razpolagala z 2000 letali. Ako se bo Matteottijev proces v dosedanjem ritmu nadaljeval, ako se bodo obtožbe na račun mladega bivšega državnega podtajnika tako množile« bo moral on. Finzi pač dolgo] ca svojega javega delovanja v Otaležu. CANKARJEVO «POHUJŠANJE» PRI SV. JAKOBU. Jutri, v nedeljo, točno ob 8. uri zvečer, uprizori Čitalnica pri Sv. Jakobu duhovito farso ^Pohujšanje v dolini Sentflorjanski». Z mojstrsko svojo roko nam pisatelj vodi čez oder najlepše tipe, ki jih je srečal v dolini Šentflorjan-ski, trga jim krinke z obličja in nam kaže njih prave obraze. Zato se poslužuje Cankar tudi hudiča, ki ga spravi na oder. Ta hudič je pa pristno slovenski hudič, cmerav in neroden, zapeljan zapetjivec, prevarjen slepar, vsega usmiljenja vreden —V glavni ulogi igra g. Ter-čič, član ljubljanskega gledišča in naš znanec izza predvojnih in povojnih časov, ki je prevzel tudi režijo igre. Ker se je bati navala, bo pred-prodaja listkov v nedeljo od 10—12 v dvorani DKD Ker igra ni primerna za otroke, bo tem vstop k tej predstavi zabranjen. MAGDALENSKA PODR. «ŠOL. DRUŠTVA« priredi jutri ob 18. uri. vesclico v dvorani gostilne «ex Subieta» pri Sv. Soboti. Sodeluje iz prijaznosti magdaleski ^Športno-izobraževalni krožek* z dvema igrama in man-dolinistična skupina, ki bo izvajala par točk. Po oficijelnem delu je prosta zabava. Ker se prične kmalu v otroškem vrtcu z razdeljevanjem kosile in ker je imela podružnica med počitnicami malo, malo podpore, naj se občinstvo odzove vabilu in napolni dvorano do zadnjega kotička! SOLA «GLASBENE MATICE* V TRSTU. Vpisovanje v šolo ^Glasbene Matice» se vrši danes od 10. do' 12. in od 16. do 19. ure in jutri od 10. do 12. ure v ulici Torre bunca št. 39. L nad. (levo). Prednaznanilo. Razni vinogradniki ne tržejo nezrelega grozdja, zato bo prava trgatev v nedeljo 12. oktobra v svetoivanskem Nar. domu. Tam se bo dobilo sladko vipavsko grozdje. Kdor bo ročen in zvit, se ga bo najedel, jako ceno do sitega. Drugače pa bo z nerodnim . .. A kaj bi že danes govorili! Vsak naj si zapiše ta dan v svojo beležko, da ne zamudi te izredne prilike. V prostorih otr. vrtca pa bo varjetfc z lepim programom. Čisti dobiček gre S. dr. in 2. udruž., ki vzdržuje tečaj istotam. Društven« vesti Slov. ak. Ier. dr. Balkan. Danes ob 18. url seja razsodišča. — Predsednik. D, K. N. Tommaseo — Trst. Danes ob 16.1! Zenakm podružnica «floUufa društva. ima ▼ torak 30. t m. ob 19.30 svojo sejo ▼ navadnih prostorih. Dovolj smo počivali sedaj pa z vso vnemo •pet na delo, ker zima bo JcmaJu potrkala na flori In do tedai moramo nabrati potrebno, redni sestanek s predavanjem. Srednješolci udeležite se točno in polnoštevilno. Vabljeni •o posebno dijaki, kateri niso Se vpisani v krožek. — Predsednik. MDP-Trst. Dramatični odsek ima danes ob 20. uri vaje za «Jakoba Rtido» v prostorih na stari policiji. Točno! Slov. akad. fer. dr. «Balkan«. Javljamo, da se vrši jutri v nedeljo ob 10. uri dop, v dvorani DKD pri Sv. Jakobu XXVIII. redni občni zbor % že objavljenim dnevnim redom, K polnoSte vilni udeležbi vabi — Odbor. SPORT Hazena. Jutri, v nedeljo, se vrši na igrišču S. D. Adria pri Sv. Andreju hazena-aka tekma med četama SDA In MDP-Trst. Tekma obeta biti jako zanimiva in bo radi tega gotovo privabila obilo občinstva. posebno pa še, ker se bo pred to tekmo vršila nogometna tekma med II. četo SDA in četo M. D. Zarja iz Rojana. Nogometna tekma prične ob 2.30 popoldne, hazenaška pa ob 4.30. Iz tržaškega iivUenJa Poceni jo je izkupila. Na čudežen način je ušla strašni smrti 3-letna Silvija Moschi-ni, stanujoča v ulici Conti št. 20. Včeraj predpoldne je brezskrbno prihitela iz do* nače veže na ulico in skočila ravno pred tramvaj, ki je privozil v istem hipu mimo. Prisotnosti duha in spretnosti tramvajskega uslužbenca se je zahvaliti, da ni prišlo do grozne nesreče; ko je zapazil deklico pred tramvajem, je takoj spustil varnostno naprav« in stisnil zavore, da se je tramvaj skoro na mah ustavil. V*oz je sicer deklico podrl na tla, vendar pa je zadobila le neznatne praske po rokah in nogah. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje ji je podal potrebno pomoč, nato jo je prepustil domači oskrbi. še o nesreči pri Sv. Križu. V včerajšnji -Edinosti« smo poročali o nesreči pri Sv. Križu, katere je bil žrtev 6-letni oitrok. Naknadno smo prejeli natančnejše informacije, ki izpopolnjujejo včerajšnje poročilo. Deček, ki je na tako strašen način končal pod avtomobilom, je 6-letni Miroslav Košuta, stanujoč v hiši št. 177. Mali Mirko se je bil obesil na voz Delavskih zadrug in se je spustil zopet na tla pred gostilno Štolfa. Voz je vozil zelo počasi, radi tega ni mogel dvigniti prahu, kakor se je prvotno domnevalo, posebno ker je bila cesta mokra. Krivdo pri nesreči je pripisovati v prvi vrsti šoferju, ker je vozil skbzi vas s preveliko brzino. Branil je sina, pa jih je še on dobil. Z otroci je križ. Resničnost teh besed je izkusil težak Fran Marconcich, star 42 let, stanujoč v Čarboli zgornji št. 434. Včeraj popoldne je njegov 5-letni sinek Jordan nagajal nekemu starejšemu dečku, ki mu je zato prisolil zaušnico. Marconcichu to ni bilo pjb» volji; skočil \e za dečkom, menda da bi ga naučil potrpežljivosti. To nakano pa mu je preprečil oče drugega dečka, 45-letni težak Anton Stok, ki se je zavzel za svojega sina. Moža sta se spo-rekla in prerekanju je sledil pretep, ki je za Marconcicha slabo končal; dobil je od nasprotnika par krepkih udarcev z debe-tim kamnom po glavi. Pretep je končal s tem. da je Marconcich, ki je zadobit več hudih poškodb na glavi in so se mu tudi pretresli možgani, moral v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake tri tedne; Stok si pa hladi jezo v zaporu. V znamenju noža. Preteklo noč okoli 24. ure sta se pred gostilno «AUa fermu-tiva» v ulici Bosco sprla težaka Filip Fragiacomo, star 40 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares in 39-letni Ivan Rea, stanujoč na trgu Garibaldi. Prepiru je sledil hud pretep. Nenadoma je Rea potegnil nož ter sunil ž njim nasprotnika dvakrat med rebra. Vpitje ranjenca je privabilo na lice mesta orožnike, ki so ranilca aretirali, ranjenca pa posadili v javni avtomobil, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Fragiacomo je zadobil na desni strani prs dve rani, ki pa k sreči niso nevarne. Okreval bo v 10 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije. POROTNO SODIŠČE Prijateljski odnošaji med policijskim agentom in hudodelcem. (Dopoldanska razprava). Včeraj dopoldne se je pričela zanimiva razprava, ki je v zvezi s procesom Braico. Na zatožni klopi sedi sedem oseb: Marijan Razem; Josip Mosettig, Jakob Meula, Alojz Medeot, Albert Schwigel, Pasquale Covacich in Guidon Kletschka, Vsi se bodo zagovarjali radi izsiljevanj. Proces bo trajal tri dni, morda še več. Točno ob deveti uri so pripeljali vklenjenega v porotno dvorano znanega hudodelca Marijana Razem, ki je bil pri procesu Braico obsojen na osemindvajset let ječe, ter ga zaprli v kletko. Navzočno občinstvo ga je z velikim zanimanjem opazovalo, in ravnotako jih je on gledal izpod čela ter se jim smehljal. Ob 9.30 je predsednik sodnega dvora otvoiil razpravo ter sestavil imenik porotnikov. Nato |e p reči tal obtožnico. V obtožnici je naglašeno, da sta v prvi polovici meseca oktobra leta 1921. dva bivša policijska agenta, in sicer obtoženca Josip Mosettig, od Davida, rojen leta 1885 in Alojzij Medeot, od Ivana, rojen leta 1879, izvršila na lastno roko, brez tozadevnega povelja s strani pristojnega obiastva, preiskavo v stanovanju Karla C&pato v ulici S. Michele št. 22 ter zaplenila nekemu Ivanu Stocovatz, ki je bil ta č&s v stanovanju, 950 lir, a Capatu 800 lir. Josip Mosettig je nadalje obtožen, da je leta 1922. skupno z Jakobom Meula, od Antona, rojenim leta 1892, po poklicu zidar, in Marijanom Razem, od Andreja, rojenim leta 1891, po poklicu urar, zaplenil nekemu Albertu Stoku 25 škatel tobaka. Josip Mosettig je še končno obtožen, da je skupno z Jakobom Meula zaplenil pred poU- Vesti z Goriškega AJDOVŠČINA. Vpnovui* v olo vt bo vriBlo v nedeljo 28. oi&^li te. — Vodrtvo. Zopetao vililri—Iru neurje ▼ aott m froika tlnlM Letos sta se menda zaklela proti našim goram nebo in zemlja, še niso docela potihnila po Časopisju obupna tarnanja o velikanski Škodi, ki jo je povzročila začetkom tega meseca strašna toča, kakršne naši ljudje ne pomnijo tako zlepa, pa se je že zopet usulo v noči od srede na četrtek na naše gore tako neurje, kakršnega ljudje tudi ne pomnijo tako zlepa. Sicer imamo dosedaj na razpolago samo eno poročilo iz Kala, toda sodeč po tem poročilu in sodeč po motnem valovju Soče, ki je, v sredo zvečer Se neznatna in prozorno čista, v Četrtek zjutraj te naenkrat spremenila v besneč in umazan hudournik, ki vleče s seboj iz-mvm dabla dreves, že nalaga na drva, deske | cijo nekemu Nemcu, po imenu Grflnsbaum večjo količino tobaka. Po prsčJtenju obtožnice ie dal predsednik besedo obtoSeacu Josipu Mosettigu. Ta se je obrnil k porotnikom ter začel govoriti prav po MjDvornttko: Gospodje porotniki I Pripoznam vse, kar sem storil. Vem, da bi ne smel tega storiti, toda nisem mogel drugače, če sem hotel, da bom en-, krat zasačil one krivce, ki so strahovali tržaško prebivalstvo z umori in ropi. Nekoč sem se seznanil z Marijanom Razem. Vedel sem, da je bil mož že večkrat kaznovan radi raznih hudodelstev; zato sem se z njim sprijaznil ter ga na razne načine pripravil do tega, da mi je marsikaj zaupal, kar mi je služilo v policijski službi. Tako sem ga nekega dne srečal na ulici. Tiste dneve fe bil izvršen napad v ravnateljstvu tramvaja v ulici Giulia. Meni je Šinila dobra misel v glavo ter sem mu po ovinkih povedal, da sem slišal, da je bil tudi on soudeležen pri napadu. On je sicer nekoliko časa trdil, da je nedolžen, končno mi je pa po pravici povedal, da je bil res soudeležen pri roparskem napadu. Jaz sem mu obljubil, da ga ne bom ovadU, ter ga tudi nisem, temveč sem pričakoval ugodnejši čas. Obtoženec je še nadalje opisaval, kako so prišli po njegovi zaslugi na sled Braicovi tolpi in kako ga je kvestor pohvalil ter mu hotel dati 18.000 lir nagrade. On pa ni hotel sprejeti vsega denarja, temveč je izrazil mnenje, naj se denar razdeli tudi med njegove tovariše, ker so g tudi oni mnogo prizadevali, da se izsledijo raicovi pomagači. Mosettig je potem opisal, kako je bilo s preiskavami. Najprvo je preiskal stanovanje Capata v ulici S. Michele št. 22, ker so mu bili njegovi zaupniki Meula, Schwiegel, Covacich in Kletschka povedali, da hrani Capata doma kakih 7 kg kokaine. Preiskave so se udeležili vsi obtoženci, tudi Razem. Pri preiskav: niso našli kokaine. Mosettig je zaplenil Capatu 950 lir, a mu jih je naslednjega dne zopet vrnil. Pozneje je zaplenil nekemu človeku večjo množino tobaka in jo razdelil med obtožence; končno je še zaplenil večjo množino tobaka Nemcu Griinsvaldu. Ta tobak pa je izročil finančni oblasti. Vse to — je izpovedal Mosettig — je delal edinole radi tega, da bi Razem zaupal v njega ter mu s časom sedel na limanice. Preds. Zakaj niste obvestili vaše predstojnike o vseh teh zadevah? Obtož.: Teh stvari nisem hotel nobenemu povedati, sicer bi mi znal kdo pokvariti načrt. Pravzaprav sem obvestil viteza Adornija. Preds.: Danes ste povedali, da ste vrnili Capatu onih 950 lir. V preiskovalnem zaporu ste pa izjavili, da ste razdelili denar med zaupnike in sicer med obtožence. Pravzaprav ste figurirali s tem denarjem, kot da bi ga dali vi iz vašega žepa, kot nagrado, ker so vam oni pomagali, da ste izvedli o kokaini. Mosettig je bil v vidni zadregi, ter ni vedel, ali bi rekel, da je vrnil denar ali nasprotno. Jakob Meula je izpovedal, da je srečal v Ro-janu nekega prijatelja in ta ga je vprašal, če loče prodati par kg kokaine. On je bil takrat brez službe ter je sprejel ponudbo. Tako je potem spoznal Razema, Mosettiga in vse druge obtožence. S kokaino so potem tako napravili, da so imeli povod izvršiti preiskavo e stegovanju kupca, ki je bil Capata. Glede tobalrfc je povedal, da je bil tudi on deležen par škatelj. O tistih 950 L ni vedel, da so bile zaplenjene, zato je sprejel od Mosettiga ponujenih 100 lir, ker je mislil, da mu jih je dal za nagrado. Predsednik je hotel nato zaslišati Marijana Razema, toda ta je izjavil, da je lačen, ker ni jedel že par dni, in zato ne bo govoril. Na tej točki se je razprava zaključila ... (Popoldanska razprava.) • , . ter se nadaljevala popoldne ob 4. uri. Prvi je bil zaslišan Marijan Razem. On je povedal, da je žrtev gospodov, ki sedijo danes poleg njega na zatožni klopi. Radi njih je bil namreč obsojen na 28 let ječe. Vse kar ste slišali danes -— je nadaljeval Razem — od Mosettiga in o Me uli ne odgovarja resnici- Vem, da kdor je obsojen na 28 let ječe, temu je tam usojeno umreti. Zato, če dobim še par let, mi ne bo hudo, vendar pa bom povedal vse po pravici: Seznanil sem se s policistom Moset-tigem in ta me je vprašal, ali znam kje bi imel kdo tobak, da bi mu ga zaplenili in si ga potem razdelili. (Smeh) Jaz sem res našel Človeka, ki je imel večjo množino tobaka. Temu smo tobak lepo zaplenili in si ga potem delili. (Smeh). Preds.: Ste videli, da bi dala Stokovatz in Capa to Mosettigu eden 950 lir. a drugi 800. Razem: Vse sem videl, toda sed^j se ne spomnim več, kdo je dal 800 lir in k& 950 lir. Medeot je povedal, kako je bil soudeležen pri preiskavi v stanovanju Capata z vsemi obtoženci. Ni vedel, da bi Stokovatz ali Capato dala Mosettigu denar. Pač pa mu je Mosettig par dni poprej dal 150 lir, rekoč naj jih spravi v žep. Preds.: V preiskovalnem zaporu ste izjavili, da vam je Mosettig dal 150 lir in je pri tem rekel: «Na, to ti pripade od kokaine». Kako ste si razlagali te besede? Obtož.: Mislil sem, da je to nagrada za preiskavo v polnem redu. Obtoženec je potem še opisal žalostne družinske razreme. Obtoženec Schwiegel Albert, od Frana, rojen leta 1895, po poklicu mehanik, je povedal, da so igrali posamezni obtoženci vsak svojo vlogo, samo da bi vlovili kupca kokaine Capata in posredovalca Stokovatza v pest. Schwiegel je pripomnil, da je bil zaupnik policije in da je to napravil, da bi dobil nagrado. Obtoženec Pasqual Covacich, od Pasquaia, rojen leta 1901, po poklicu uradnik in Kletschka Guidon, od Ivana, rojen leta 1899, sta izpovedala isto kot Schwiegel. Razprava se naoaljoje danes ob 9. uri predpoldne. _ tn razne druge predmete, je morala biti pone- «lomilo vse ude. — Odposlanec «Zelenega kri-kod v naših gorah noč od srede na četrtek pra- j ža» podr. Deskle — prišerfši na lice mesta, rii va noč sodbe. V Kalu je v sredo popolnoči pre- j mogel pomagati, ker je bil Pirjeve® — žs nu- I bivalstvo bilo zbujeno iz prijetnega spanja od strašnega viharja, grmenja in naliva. Voda je drla po vasi liki hudournik ter odnašala s seboj vse, kar ji je prišlo na pot. Najprej je udrla v prizemne prostore stanovanj in grozeče se je povzpenjala vedno višje, tako da so bili ljudje v strahu, da podere hiše in da jih pokoplje pod razvalinami. Dvorišča je voda tako temeljito pometla, da niso izginila samo drva in drugi drobiž, ampak tudi sami težki vozovi so se odpeljali z njo. Ponekod je voda ves letošnji pridelek sena, za prodajo in izvoz pripravljeni les in dr. odnesla. V Grahovem je baje odnesla voda nekemu lesnemu trgovcu za 50.000 lir lesa. Kakor smo Že omenili, so to samo sluhi in zaključki, ker podrobna poročila iz prizadetih krajev Še manjkajo. Prenos trupel goriških dobrovoljcev. Včeraj popoldne so bila na svečan način pokopana na tev. — Pokopan je bil na pokopališče v Đes-klah ob udeležbi ožjih sorodnikov ter ob obilnem številu domačih občinarjev. — Rahla mu zemlja! Družini naše sožaljef DAROVI Franjo Benčič in Josip Glazar darujeta vsak eo L 20.— za S. K. «Jadran», Herpelje-Kozina. 'enar hrani predsednik. Najlepša hvala! Borzna poroCila* ogrske krone.......................0-0310 avstrijske krone.........0-0920 a0330 češkoslovaške krone........67 90 68.30 dinarji .............3!.55 31.80 leji ...............11.25 11.75 marke ■ dolarj!..............22.65 22.80 francoski franki..........laO.— 120.50 Švicarski franki..........432.— 435 — angleški funti papirnati......101.80 102.— i&kodninske) obveznice . . 82.80 Danica Race Silvo Grgič učitelj poročena Herpelje-Bazovica, 27. sept. 1924. 1 P goriškem pokopališču trupla šestih Goričanov, j Benečijske (vojnoŠkodninske) obveznice ki so padli kot italijanski dobrovoljci na raznih italijansko-atfstrijskih bojiščih v poslednji svetovni vojni. Ob 5. uri pop. se je zbral na vojaškem vežbališču pri južni postaji veličasten sprevod, ki je krenil in se pomikal po glavnih ulicah mesta, nakar so bila trupla padlih dobrovoljcev prepeljana in pokopana na goriškem pokopališču. Dornberg. Jutri uprizori «Čitalnica» Jelenovo dramo «Dom». Zanimanje za prireditev je veliko, ker je omenjeno delo novo in še ni bilo podano na goriških odrih. Za uspeh prireditve jamčijo čitalničarji, ki so se vedno pokazali dobre igralce. Prireditev, ki je združena s tretjem, se bo vršila v dvorani »Posojilnice in hranilnice« od 15.30 dalje. Deskle. Dne 22. t. m. — pondeljek — se je , podal zidar Pirjevec Anton iz Oseka po navadi na delo v Deskle, kjer je bil zaposlen. Ubogi revež je huel od doma na postajo. Podal se je nato peš iz Gorice v Deskle — cele tri ure hoda. Prišel je do Plan — ves utrujen in izmučen — kar pridrvi tovorni avto gosp. Grusopin An KRONE Lit. 1.92, goldinarji 5.15. Večje množine po ugodnih cenah. Via Pondares 6-1. 20 JODOPARILLINA 588 Mali oglasi [IŠČEM zanesljivega in poštenega poslovodjo za gostilno in trgovino. Avguština Gabrijel-čič, Avče 481. 1215 PRAŠIČI, sedem tednov stari, se prodajo. Sv, M. Magd. zg. (okraj campanelle št. 702. 1216 tona iz Gorice, katerega je vodil neki Gomilj- GOSPODIČNO, veščo italijanske stenodatilo-šek iz Solkana — Pirjevec ga poprosi da hi ga ; grafije, išče za takojšnji vstop tržaška tvrd-pcljal do Deskel — tričetrt ure hoda — ker je j £a. Prednost imajo vešče slovenščine zamudil vlak in se mu mudi na delo, toda Šofer je moral njegovo prošnjo odkloniti, češ da ni dovoljeno, ne smem, dasi bi rad ustregel trudnemu delavcu. On (Pirjevec) videvši da mu noče — oziroma ne sme dovoliti stopiti na voz — je skočil na zadnji priprežni voz — ne da bi vedel šofer; peljal se je tako kakih par sto metrov, nakar — Bog si ga vedi kako — je omahnil ter padel na tla — pod zadnje kolo — katero mu jc ob padcu — zdrobilo glavo ter po- nemščine. Ponudbe z navedbo «Resnost» na upravništvo. in zahtev pod 1217 SLUŽKINJA z dobrimi spričevali išče službe najraje pri samostojnem gospodu. Naslov pri upravništvu. 1213 PROSTOR za mesnico* ki bi bil pripravljen do spomladi, se išče na Krasu, najraje v Štanjelu. Naslov pri upravništvu. 1211 €•110 na trgu Cavour dne 26. t. m. (Oddaja u a debelo) Vrsta sočlvja ozir. sadja za 100 kg: Česen »««L — rdeča pesa....... • • •• 30— 45 30- 40 »80 100—140 50— 65 3-»— 9o 30— Hi) 25— 36 60—140 DVA UČENCA in poidelavci, se sprejmejo za kovaško obrt. Fischer, Rojan, Via dei More-ri 72. 1214 HIŠO, z dobro idočo gostilno ali trgovino jest-vin, kupim. Eventuelno vzamem v najem. Ponudbe pod «40.000::- na upravništvo. 1212 UČENEC, zmožen popolnoma italijanskega jezika, se sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod «Učenec» na upravništvo. 1208 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 URARNA-ZLATARNA F. BUDA Trs« — Corso Garibaldi 35 (Podrufnica VI* Seal inat a 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) Zlato9 srebro, krone« platin, zobovje kupuje Zlatarna Albert Pooti Trst, Via Mazzlnl 46 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine Via Gltlllanfi 32-Telefon 27-66. Priporoča se lastaik (12) fr-R. STRANCAR. PREDNO KUPITE korenje glavato zelje karfijol . . . čebula .... fižol v strokah fižol..... fige..... salati« .... limone.....*......,6.70 14.— melancane ........... -0— 30 jabolka „ 60—180 orehi ............. 160—170 paprika............ 50-100 krompir ............ 40— 50 hruške.............100—230 breskve............15O—S00 grah ..............170—1*40 paradižniki...........20— 40 melone — čeSplje ........................100 radič............. 70—2*0 špinača............SO—130 grozdje............ 90—200 buče............. 40—120 repa ~Q~ Q~P ČT D-OODDDDDDODDDDDDD P~P~eT~P p oopppppppppppp P_P P □ □ pO ----- - : ja vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urama in zlatarna Piazza Garibaldi tt. 2/1 Telefon 3*29. M :s POVH ALOJZIJ POHIŠTVO se Vam izplača v vsakem slučaju, da obiščete tudi velika skladišča pohištva :: M. STEINER:: TRST. Via Geppa 17 — Via Pauliana 1 (Vogal Piazza Stazione) Cen« slonijo na velikem konsumu BANCA ADRiATICA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.0CO.OOO.— popolnoma vplačana. Glavni sedež s TRST, Via S- Nicolb 9 (Lastna palaca). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZAR A. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugosiovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. SnreteM v Bose v Urah in Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovora. — Sprejema vloge na vlažne knjižice ter Jih obrestuje po 4 7«, netto. □ n P □ □ D D D □ □PPPPPPPPPPPaPPPPPPPPPPPaaaaaanaaD P P p p p p p p p p p p p p p ! p p p p i i d 1 D iD □ j p p p PODLISTEK W. Colittuu $REZ IMENA Romeo. (131) Istočasno je sedela gospa Lecouut v svoji spalnici. Bila je besna, ker se ji je prvi naskok ponesrečil, vendar pa je ta bes ni zaslepil, da nc bi spoznala, da je potrebno napraviti drugi naskok, predno ii ne izmakne tal naraščajoča zaslepljenost Noela Vansto-neja. Zanka, ki jo je nastavila Magdaleni, je zgrešila plen, zato je bilo treba nastaviti novo zanko njeni sestri. Gospa Lecount si je dala prinesti čaj ter napisala pismo starejši gospici Vanstone, ki naj bi odšlo z jutrišnjo pošto. Tako se je končala praska tega dne. Vroča bitka ie imela šele priti. ŠESTO POGLAVJE. Vsaka človeška bistroumnost ima svoje meje. Ko je kapitan Wragge dokadil svojo smodko, si je moral priznati, da je popolnoma na nejasnem o nadaljnih korakih gospe Lecount. Njegova izkušnja mu je povedala, da je samo ena pot, ki vodi iz te zagate. Sklenil .je, da zmede svojo nasprotnico s tem, da popolnoma izpremeni svoj bojni načrt še predno bi imela čas izkoristiti položaj. Zato je dal pozvati doli gospico Bygrave, Lipam, da vas ne motim,» je rekel kapitan, ko je stopila Magdalena v sobo, .oprostite zaradi tobakovega dima in dovolite mi nekaj besed o našem bodočem zadržanju. Odkrito povedano, gospa Lecount me je presenetila in jaz ji odvrnem poklon s tem, da jo tudi presenetim. Imel sem že Čast, da sem vam naprtil hud živčni napad, in moram vas prositi za dovoljenje, da vas smem spraviti na bolniško posteljo, če bi se gospod Noel Vanstone jutri zanimal za vas. Vprašanje iz Sea-View-Cot-tage: Kako se počuti gospica Bvgrave zjutraj? Odgovor iz North-Shingles: Slabše, gospica Bygrave ne sme iz sobe. Na ponovna dnevna vprašanja, recimo tekom štirinajstih dni, če je treba, se odgovarja: Nič bolje. AH zamorete prenesti ujetništvo? Nimam nič proti temu, da se zgodaj v jutro ali pozno v večer malo izprehodite, toda tekom dneva morate biti v sobi kakor gospa Wragge.»^ - Kakšen namen zasledujete pri tem? je vprašala Magdalena. «Moi namen je dvojen,» jc odgovoril ka- pitan. «Sram me je moje neumnosti; toda resnica je, da ne vidim bližnjih korakov gospe Lecount. Vse, kar Čutim z gotovostjo je, du bo na novo poskusila odpreti oči svojemu gospodarju. Kakorkoli hoče ona ugotoviti vašo istovetnost, potrebuje neobhodno osebnih stikov z vami. Če preprečim to občevanje, sera ji zaprl pot, ali, kakor se pravi pri * igri, jo .prisilim, da pokaže barvo. Ali ste si na jasnem o tej točki?» Magdaleni je bila popolnoma na jasnem. Kapitan je nadaljeval: «Drugi razlog, da vas zaa prem, se nanaša na gospoda Noela Vanst«« neja. Rast ljubezni je v gotovem pogledu od vsake druge rasti različno. Pospešuje se z za*, prekami. Naša prva naloga je bila mu d&tf okušati dražest vaše druščine: druga mu dali občutiti njeno izgubo. V drugih razmerah M bil predlagal še nekaj sestankov, toda kol stvari sedaj stoje, se moramo zanesti na učvn*W včerajšnjega dne in uporabiti eksperiment nenadne ločitve predno bi si jaz to 2eIeL .J si bom videl gospoda Vanstooeja, tudi Č« vas on ne ob videl in če Lma srce tega človek* sploh kakšno uporabno mesto, ga bom n&!«l< le zanesite se name. Sedaj poznat« moj namen, pustim vam nekaj časa, da si stvar premislit* in nato mi daste odgovor: da ali ne.»