Nie za nič. Kakor je znano, ste med Nemei sedaj dve stranki riaši sovražnici, ena huja od druge: slara »liberalna leviea« pa nacijonalna stranka. Prva je sploh znana, druga pa še je bolj nova in se pravi nacijonalna, ker je njej nacio t. j. nemško ljudstvo bog, ki ga edino moli. Detovanje »nemške levice« je bilo in še je zmčrom za našo državo pogubljivo. Kar imamo slabih postav in nesrečnih naprav v državi ali v deželah, vse so njeno delo. Da vam človek lahko zamenja ali zavrže svojo vero, ne veliko drugače, kakor če sleče ali obleče suknjo; da mora katoliški otrok v šolo, če je v njej tudi jud, lutrovec ali brezverec za učenika; da imamo malo naših poslancev, veliko pa tujih uradnikov; da se število kmetov krči, kočarjev pa vidoma raste: vse te in še celo vrsto križev, ki jih nosimo, zarišemo prav lahko na rovaš »liheraln^ levice«. Pras^aj so postave, katere \je liberalna gospoda skovala, nam krive, da leze pi nas skorej vse nazaj — vse razven davkov. Taka je »liberalna levica«; njej enaka je nacijonalnjLjŁtranka, vsaj v rečeh, ki se tičejo nas, slov. ljudstva. In v tem je ta stranka še huja ter odkrito podira vse, kar še utegne nam biti koristno, češ, da je korist slov. Ijudstva škoda za nemško! Izgled za to imamo ravno sedaj v boju za slov. vsporedniee na c. kr. gimnaziji v Celju. Obe stranki ste zoper nje. 0 tem ni vprašanja, saj sle obe naši nasprotnici. Ali naši državni poslanci so vstrajni, tirjajo slov. vsporednico kakor »condicio sine qua non«; minister za uk in bogočastje tudi noče požreti svoje besede, ampak ostane pri svoji obljubi, da se napravijo slov. vsporednice, ker je za-nje potreba. In kaj storite na to nemški stranki ? Kakor znamo, nobena nima volje za nas dobre, ali kako različni ste v tem! Nacijonalna stranka pravi, da nam ne gre — nič ter nam kliče: lloke proč od nemške posesti, nemške c. kr. giinnazije! Druga pa, «liberalna leviea», sicer ne kliče tako, vendar pa nam ne dovoli slov. vsporednie, samo da po drugi poti. Ona pravi, da je že prav, če nam vlada kaj poda, le ne slov. vsporednic, bolje je, čo dobimo posebej nižjo gimnazijo, če že mora biti, tudi v Celju; še bolje pa je neki, če dobimo tako kje drugje n. pr. v Ljutomeru. Prva nara lorej ne dovoli nič, druga pa slov. nižjo gimnazijo v Celjo ali kje drugje. In to je tudi — nič"; kajti da se odpre slov. nižja gimnazija, bodi že v Celju ali drugje, za to je treba posebne postave; slov. vsporednice pa napravi lahko minister s svojo odredbb, brez vsake postave in lorej lahko že v tej jeseni. Nje že dobimo torej. če vlada hoče, z noviin šolskim letom, nižje gimnazije pa še ne, ampak k večjemu čoz leta dnij. In kaj se v tem času labko ne zgodi! Na to tudi stavi svoje upanje nemška »liberalna levica« in daje nam tedaj tudi ona nič, torej — nič za nič: Nie nacijonalna stranka in za nje nič tudi nič >liberalna levica« i Ravno v času, ko to pišemo, dobimo list v roke, da se vlada nagiba na stran »liberalne levice* in nara torej hoče dati posebej slov. nižjo gimnazijo v Celju. Nočemo še verjeti tega poročila, ali če je resnično, potem lahko rečemo že sedaj, da nam je že vse eno, katera vlada pride za sedanjo: slabše nam tudi druga ne more streči. Naši poslanci pa potlej tudi ved6, kaj da jim bode storiti. Nič za nič !