NA MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU Gorenjska^ Banka Banka <> poAuhom VSAK DAN od 10,00 do 13,00 in od 14.00 do 18,00 Ugodna prodaja kurilnega olja 7N1ŽANE CENE IN BREZPIAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.5. Radovljica tel.-.064/715-242_ ELEKTRONIK d.o.o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J 5 teL/Ux:064/881'910, 881 <484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ o L - ISSN 0352 - 6666 - št. 63 - CENA 130 SIT (10 HRK) 47. Mednarodni Gorenjski sejem od 8. do 17. avgusta Po nakupih in na večerno zabavo v Kranj po nedelje bo v Kranju letošnji 47. Mednarodni Gorenjski sejem. Tradicionalno prireditev z več Kot petstoletno tradicijo, tokrat z okrog 800 razstavljavci na 60 tisoč kvadratnih metrih Ustavnega prostora je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Kranj, 12. avgusta - Sejem, h so ga v petek odprli v branju in na katerem letos skoraj osemsto razstavljavcev prodaja najrazličnejše •zdelke za dom, kmetijstvo, gradbeništvo, pohištvo, spremo, stroje in drugo "lago za široko potrošnjo, so že v soboto in nedeljo obiskali številni obiskovalci 12 vse Slovenije in tudi z onkraj meje. Zabeležili so Ph do nedelje zvečer že skoraj 35 tisoč. Tudi letos je pri vhodu na sejem razstavni prostor Gorenjskega glasa, na katerem so vsak dan tudi zanimivi gostje. Živahno pa je vsak dan tudi po tem, ko se po 19. uri razstavišče v obeh halah zapre in se v gostinskem delu sejma začne zabavni program. Tja do polnoči se vsak dan vrstijo nastopi najbolj popularnih glasbenih skupin. Izbor je še posebno pisan na "kožo mladim". V petek, na praznični dan, pa bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji narodnozabavne glasbe. Takrat bo v večernem programu, ko ni vstopnine, nastopil ansambel Štajerskih sedem. Tako je Kranj že od petka, 8. avgusta, kraj, kamor prihajajo na izlet, po nakupih in na večerno zabavo številni obiskovalci iz vse Slovenije, pa tudi z onkraj meje. In tako bo vse do nedelje 17. avgusta. STRAN 7, 8, * Kranjska Gora, 11. avgusta - V Kranjski Gori, med hotelom Prisank in Garni hotelom, postavljajo raziskovalno vrtino za termalno vodo, saj tudi v alpskih turističnih središčih turisti hudo pogrešajo bazene. Pripravljalna dela za investicijo, ki je vredna 70 milijonov tolarjev, so zaključena in ob koncu avgusta bo Nafta Lendava začela z vrtanjem raziskovalne vrtine. 13 milijonov tolarjev je prispevala občina, ostalo pa gospodarstvo Kranjske Gore in posamezni vlagatelji, občani občine, ki so lahko prispevali najmanj 3 tisoč nemških mark ali največ 15 odstotkov vrednosti investicije. Predvidoma bodo dela trajala tri mesece in pričakujejo, da je v globinah res termalna voda.. D.S. - Foto: J. Pelko """miiiiiniuu............uit.............mini Ll*a Špik je na svetovnem mladinskem prvenstvu priveslal zlato medaljo V Zaki so spet nazdravljali ^'Prav so na Biedu vajeni velikih uspehov, pa je letošnja sezona nekaj izjemnega £«ka. -- . 12. avgusta - Veslači 0 Prav gotovo športniki, ki J v zadnjih letih mnogokrat P°skrbeli, da smo bili Slo- Cr>ci in šc posebno Gorenj-Ponosni nanje. Tako lrnanio na Bledu aktualne-£a svetovnega prvaka in r^agovalca letošnjega svetnega pokala Iztoka h?Pa, odličen četverec jjjemenčič, Mujkič, Žve-j>e'j. Janša), odličen dvojec 2** krmarja v kategoriji do s let (Sračnjck, Pinh) in po £avkar končanem mladin-yKcni svetovnem prvenstvu j °elgiji tudi novega svetnega mladinskega prvaka med skifisti, Luka Špika. 1 Vsem tem je bilo tudi ^menjeno praznovanje in Ozdravljanje s šampanj-pr?' ki g« je včeraj zvečer 5j d mnogimi ljubitelji vc-0^nJa in uglednimi gosti JJM Luka Špik. "Vesel 2Ji da mi je uspelo do-2Jj Prinesti zeleno kolajno, tri f*m se MMJO trudil in J^ral vse leto. Tri tem so Pomagali tako domači, V londonskem predmestju prijeli gorenjskega tovornjakarja 200 kilogramov heroina v rezervoarju za gorivo Menda največjo količino zaseženih mamil v Britaniji je tihotapil jkofjeločan Boštjan Mrak - Zaseženo mamilo vredno 100 milijonov funtov STRAN 26 KERAMIKE 22^013: A AlliMEX iNT/12> KRANJ-ZLATO POLJE 3k kot klubski prijatelji, zlasti Iztok, ki me je spodbujal pri treningu," je takoj po prihodu domov povedal 18-letni veslač iz Lipnice. Uspeh Luka Špika pa je le eden i/.med uspehov gorenjskih športnikov minuli konec tedna. Tako so bili na evropskem prvenstvu odlični mladi lokostrelci na čelu z Dejanom Sitarjem, mnogi pa so osvajali tudi naslove državnih prvakov. V.Stanovnik, foto: JhPelko RADIO POSLOVNI VAL Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Gibanje 23. december poslalo pritožbo Predsednika parlamenta na ustavno sodišče Ljubljana, 11. avgusta - Gibanje 23. december je v državni zbor vložilo kar sedem pobud po razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma na temo ratifikacije evropskega sporazuma o pridružitvi Slovenije k Evropski uniji, a jih je predsednik državnega zbora zavrnil. Zdaj so se pritožili na ustavno sodišče. Gibanje 23. december je ob koncu minulega tedna obvestilo javnost, da je na ustavno sodišče vložilo pritožbo proti predsedniku državnega zbora dr. Janezu Podobniku, saj naj bi domnevno kršil človekove pravice in temeljne svoboščine. Gibanje je julija pri vrhovnem sodišču že vložilo zahtevo za varstvo pravic, a meni, da vrhovno sodišče ne bo odločalo o vloženi zahtevi v razumnem času, zato so se obrnili še na ustavno sodišče. Gibanje 23. december je v državni zbor vložilo sedem pobud za vložitev zahteve za razpis prehodnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma Slovenije v Evropsko unijo. Gibanje pravi, da je predsednik državnega zbora šesto pobudo z naslovom Ne razprodajajmo slovenske zemlje tujcem zavrnil z utemeljitvijo, da je pobuda brezpredmetna, saj se ne nanaša na zakone, ki so bili vloženi in sprejeti v parlamentu. Gibanje 23. december meni drugače: da je bila pobuda vložena pravočasno, predsednik državnega zbora pa naj bi kršil člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi, člen, ki pravi, da se lahko zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega refernduma vloži od dneva, ko je predlog zakona predložen v državni zbor. Gibanje je pe zavrnitvi vložilo še sedmo pobudo, a jo je dr. Janez Podobnik zavrnil, češ da je bila na isti zakon že vložena referendumska pobuda Marjana Poljšaka, ki je vsebovala enako vprašanje. Gibanje je mnenja, da predsednik državnega zbora pobude ne bi smel zavrniti, ampak jo obravnavati ločeno ali skupaj z ostalimi pobudami, ki so bile vložene v parlament. Gibanje 23. december navaja, da je predsednik zbora kršil ustavna načela enakosti pred zakonom, uresničevanja in omejevanja pravic, enakega varstva pravic, pravice do pravnega sredstva, usklajenosti pravnih aktov, upravnega spora, sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in načela razveljavitve zakona. Sodišču so predlagali, naj sprejme ustavno pritožbo v obravnavo in med drugim ugotovi, da so dejanja predsednika državnega zbora nezakonita, da onemogoča vlaganje pobud in so tako državljani ob temeljno pravico, da svoje pobude izražajo na referendumu. Ravnanje predsednika naj bilo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. glas P1 Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:............................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM ©©JgffiK^ za najmanj eno leto GLAS Ime in pnimek: Naslov:........... Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej se ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! Lokalna samouprava Jezerjani - najbolj vztrajni predlagatelji Ustavno sodišče je že pred časom odločilo, da gre pri referendumih za ustanovitev novih občin le za poizvedovalne referendume. Ljubljana, 11. avgusta - Mestna občina mora imeti najmanj 20 tisoč prebivalcev in najmanj 15 tisoč delovnih mest. Že v prejšnjem mandatu je bil vložen poseben zakon o ustanovitvi občine Jezersko. Od začetka leta 1995 do vključno letošnjega maja sta državni zbor in vladna služba za lokalno samoupravo prejela vrsto predlogov in pobud, ki se nanašajo na ozemeljske spremembe občin, ki jih je državni zbor ustanovil z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Tako gre za predloge in pobude za ustanovitev novih občin in za pobude za spremembe občinskih meja zaradi izločitve dela občine in njegove priključitve k sosednji občini. Gre pa tudi za rešitev neustavnosti v primerih, ko je naselje razdeljeno na dve občini. Analiza predlogov in pobud pokaže, da gre za štiri skupine območij: območja, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev nove občine, območja, ki menijo, da bi njihova predlagana občina lahko imela manj kot 5 tisoč prebivalcev in območja, ki se sklicujejo na izide referendumov maja 1994. V skupini predlogov, ki si že dalj časa prizadevajo za ustanovitev novih občin so tudi Solčava, Bloke in Jezersko in ti predlogi imajo tudi največ možnosti za ustanovitev občine. Kandidati za nove občine, kjer je bil referendum za ustanovitev pozitiven, a jih državni zbor ni ustanovil kot občine, so spregledali dejstvo, da je ustavno sodišče razveljavilo člen zakona o lokalni samoupravi, ki je določal precej ohlapne pogoje za ustanovitev občine ter odločilo, da gre pri teh referendumih za tako imenovani poizvedovalni referendum. V Sloveniji, kjer je 136 "navadnih" in in 11 mestnih občin, imamo 147 županov in 2.800 članov občinskih svetov. Občine po številu naselij in prebivalcev zelo različne. Do tisoč prebivalcev sta dve občini, od 10 tisoč do 50 tisoč prebivalcev pa je največ - 52 občin. Tudi po površini se zelo razlikujejo, saj imamo po površini do 10 kvadratnih kilometrov eno občino, tri pa nad 400 kvadratnih kilometrov. Občine imajo različno število naselij - od enega naselja v občini Kobilje do 241 naselij v občini Novo mesto. Zakon o lokalni samoupravi je določil vsebinske in koli- činske kriterije za pridobitev statusa mestne občine. Če naj mesto pridobi status mestne občine - za kar si je nekaj časa na Gorenjskem prizadevala občina Jesenice in se sklicevala na nekdanje mestne pravice - mora imeti najmanj 20 tisoč prebivalcev in najmanj 15 tisoč delovnih mest, od tega najmanj polovico v ter-cialnih dejavnosti, mora biti geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega območja. V razpravah o mestnih občinah so nekateri terjali širokogrudno podeljevanje statusa mestne občine, na drugi strani pa so nekateri temu nasprotovali in menili, da ima v Sloveniji lahko tak status le mesto Ljubljana. Ugotavljajo tudi, da v Evropi poteka proces zmanjševanja Jezersko da, Trzin ne Na Gorenjskem se je le malo krajevnih skupnosti resno odločilo, da se izločijo iz sedanjih občin in predlagajo ustanovitev nove občine. Vlada meni, da pogojev za ustanovitev občine Trzin ne izpolnjuje in celo ne predlaga nadaljevanja postopka za ustanovitev te občine. Pri tem izhaja iz tega, da morajo biti nove občine oblikovane tako, da so ekonomsko sposobne uresničevati zadeve javnega pomena. Izjema od zahtevanih pogojev za ustanovitev novih občin pa so Bloke, Solčava in Jezersko, saj so to območja, ki so te dolgo posebnost v zgodovinskem, geografskem, kulturnem in socialnem pogledu in so na njih izoblikovane pristne lokalne skupnosti. S pridobitvijo statusa občine bi imele večje motnosti za ohranjanje njihovih posebnosti in hitrejši razvoj. Jezersko s 673 prebivalci, kjer je referendum maja J 994 uspel, ima vse motnosti, da se razvije v turistično občino. Predlagatelji tega območja - meni vlada - so med najbolj vztrajnimi predlagatelji takšne oblike lokalne samouprave, ki bi okrepila poloiaj te skupnosti tudi v čezmejnem so delov anjulokalnih skupnosti Slovenije in Avstrije. V prejšnjem mandatnem obdobju je bil vložen tudi poseben zakon o ustanovitvi občine Jezersko. števila mestnih občin in krep1 položaj podeželskih občin, j S problemom velikosti obči" se ukvarja tudi svet Evrope, S ugotavlja, da so razmerja taf velikostjo občin, njihovo uej* kovitostjo v zagotavljanju 1°' kalnih javnih služb in udeležb" državljanov v lokalnem javne111 življenju nenehno v žarišč11 razprav, ki potekajo od petd«' setih let dalje. Primerjali}* analiza je pokazala, da imaj" države kot Češka, Francija Nemčije, Grčija, Madžarsk* Španija, Švica in še nekatef« več kot polovico občin z kot tisoč prebivalcev. Na drug1 strani pa so Belgija, Niz°' zemska, Portugalska in Šved* ka, ki imajo majhno števil" občin z manj kot 5000 m bivalci in absolutno veČin" občin z več kot 10 tis* prebivalci. Vlada, ki se je opredelila I nastanka nekaj novih občin J, spremembo njihovih obmoc'jj bo svoje mnenje posl*' državnemu zboru oktobra 'e' tos. Komisija za lokalno s* moupravo bo nato lah* podala svoja mnenja in PfC dloge. Državni zbor bo na» sprejel odločitve o nadaljnji postopku in poslal vse p,r* dloge in spremljajoče grad'* v potrebne dopolnitve jj| mnenja občinskim svetog "prizadetih" občin. Po oPT9f. jenih navedenih postopkih ^ slovenska vlada podala svoj' mnenje in predloge, kot J predvideno v zakonu. Dr*8 ni zbor pa bo nato razPJ^l referendume oziroma bo £ ločil referendumska obro°9(j na katerih se bodo voh* odločali o predlaganih sPr membah. • D.S. TRŽiC '97 koncert (pevskega zbora Plamen iz J(anade pod vodstvom Marije Jlhačič Pollak letno gledališče, 17. avgust 1997 ob 21.00 uri VSTOPNINE NI v primeru slabega vremena bo prireditev v cerkvi Sv. Jožefa SLOVENCI NA KOROŠKE!^ V Borovljah bodo ustanovili vrtec Kranj, 11. avgusta - Slovenci v Borovljah so bili začuden1'' ogoročeni nad občinskim svetom, ki je odklonil ustanovi' , dvojezičnega vrtca in s tem pokazal, da naj občina naciil' ne bi imela nobenih obveznosti več do dvojezičnih obča" Kot v zadnji številki piše celovški Slovenski vestnik,sC'^ v Borovljah ustanovila skupina, ki je vložila statute zasebni otroški vrtec. Po nezaslišanem sklepu boroveljsl\jj ga občinskega sveta, ko so njegovi člani odkl°n ustanovitev dvojezične skupine v okviru javnega otrošl^B vrtca, Slovenci v Borovljah menijo, da 49 prijav od 191 i pa šele od 4. leta starosti otrok) pomeni jasno voljo start ki jo je treba upoštevati. ..j Komisija deželne vlade si je že ogledala poslopje, tre^ bo urediti igrišče zunaj stavbe. Grob predračun vseskupno preureditev je okrog milijona šilingov, ki j,n treba izpraskati pri državi, deželi, pa tudi pri občini. ■. Angela Kuchling, ki je vodila dvojezično skupin0, yj izrazila solidarnost /. Borovljami in zagotovila, da namef ,. počakati do otvoritve in da ne bo "odšla kam druga Pred leti se je v Borovljah zataknilo prav pri vpraša .f kvalificirane voditeljice skupine. Dvojezičnih vzgojitelj1^, namreč premalo in občinam pogosto pride prav argun1 češ mi bi že, pa kaj, ko ni primerne delovne moči.

»••It. Dl I O 1 CF I i .k C MOplMs lil NVJLd II jubl| mi t 'redut ><>«>, naročnin«, oglasno trJcnjc: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22 1111, lelefas: 064/, 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku, ui.nlne me vvik dan <>d / do 1 s (,,,. <" ,,VI|„S i/|M|.i ,,|, t,,ikili in |.. ... obračun - individualni naročniki imajo 20 (odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek no ItOPfljI ' odstotkov časopisa (mnenje RM1 - i , < i na |/v< >I>A 1 tu Sli (10 HRK za prodajo na Hrvaškem) .- tisk: Med... Ali- 064/22.V U 1, taltfaa 064/222-°17 / Mali ogla*«-1 ^fl .ctkih. Naročnina u"1 cet» AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Zanimivi modeli prodaje nepremičnin tujcem po evropskih državah Evropske države skrbno varujejo svojo zemljo Tirolskem velja najbolj restriktivna, senzacionalno restriktivna zakonodaja pri prodaji zemljišč: noben Avstrijec in celo noben Tirolec ne more na Tirolskem kupiti počitniškega stanovanja, če ga ne uporablja celo leto. Kdo pa uporablja lovsko kočo celo leto? Nihče. tere je ^anj, 10. avgusta - Državni 'Vet je v sodelovanju z av-slr'jskim inštitutom za vzhod-1,0 in jugovzhodno Evropo °rganiziral predavanje na ,e»no: kako države Evropske ""•je ščitijo svoja zemljišča Jred razprodajo tujcem. Pre-Jjval je prof. dr. VValdemar •"»nuner, predstojnik inštitu- * Za mednarodno pravo in Mednarodne odnose Uni-Verze v Innsbrucku. §• Tirolskem 111 drugega bivališča , v svojem predavanju, iz Katerega povzemamo neka-zanimive poudarke, se med drugim predvsem ^ejil na avstrijski model dometa z zemljišči in nepremičninami, predstavil pa je primere iz drugih države tv»opske unije, ne nazadnje Pa. tudi Švice, ki si niti ne Prizadeva za vstop v Evropsko unijo. V Avstriji je promet z *emljišči in nepremičninami * Pristojnosti dežel. V zvezni aeželi Tirolski so sprejeli ^•jbolj restriktivno politiko 'Kovanja z zemljišči. Leta ^JH) bo konec prehodnega JJJJtaa in tedaj bodo Av- [ 1?%» morali politiko uskla-E? z Evropsko unijo ijobena skrivnost ni, da 1 j nJskim oblastem še ni uspe- * sprejeti dobrega modela za "tejitev prodaje in nakupa ^Premičnin. Predavatelj je uvodoma r^d drugim dejal, da bo vropsko sodišče vedno ne- V evropskih driavah, kjer skrbno varuiejo svojo zemljo na razne načine, se ne bi zgodilo, da bi zazidljive parcele prodajali nedomačinom ali tujcem. - Foto: J. Pelko Delavcu, migrantu, ki si bo v in av- svojega stalnega prvega bivališča ne more imeti na Tir-olskem drugega, počitniškega, če ga ne uporablja celo leto. In kdo bo lovsko hišico uporabljal celo leto? Nihče. Tirolski parlament torej meni, da zaradi nediskrimina-torno oblikovanega zakona Avstrijca ne obravnavajo drugače kot tujca. Tujca v tem primeru obravnavajo enako kot domačina, kajti tudi Avstrijec ne more imeti drugega bivališča. V začetku so Avstrijci mislili, da to ustreza tudi pravilom Evropske unije Sloveniji izbral prvo bivališče, bo lahko nepremičnino tudi kupil. Države Evropske unije z različnimi modeli ščitijo svoj prostor, predvsem pa se opir- omejitev pri nakupu zemljišč, ki jih lahko opravijo pri njih tujci. Za zvezo in deželo to ne predstavlja nobenega problema, problem se pojavi sele na občinski ravni. Nemške občine, ki se bojijo potujčevanja, še posebej bavarske občme z močnim turizmom, so razvile tako imenovane modele domači-nov. Kako potekajo? Občina kupuje zemljišča od zasebnikov in jih potem ponudi na razpolago in v odkup samo prebivalcem občine. Ali pa občina s pogodbo obveže občane, da spremenijo namembnost zemljišča le, če ga bodo prodali prebivalcu iste občine in če, na primer, prodajo zemljišče, ki so mu spremenili namembnost v gradbeno zemljišče. Če to zemljišče prodajo tujcu, je ta prodaja nezakonita in zato takoj pride do ponovne spremembe namembnosti v travnik - pa nihče nima več zazidljive parcele. Zasebni lastnik zemljišča se torej s Občina ima predkupno pravico Nemški kmet ima motnost, da zemljišče proda občini ali pa se s pogodbo dogovori z občino, da bo zemljo prodal prebivalcu občine. V tem primeru bo občina spremenila namembnost travnika v gradbeno zemljišče. Kmet bo postal milijonar, kajti travnik je travnik, gradbeno zemljišče pa ima veliko večjo vrednost. Nemški model tudi pomeni, da je tak način dober za kmeta in v tem primeru se mora kmet tega drtati. Če se kmet pogodbe z občino ne drli, postane prodaja nična in zemljišče pridobi občina. Razen tega ima občina po tej pogodbi še predkupno pravico. a,° " '".TTJiZ more kupili v lastni državi dnostno lahko pridobi stanovanjsko pravico pripadnik pogodbo zaveže, da proda manjšine, južni Tirolec, ki govori nemško. To je diskriminacija vseh domačinov, lastnih državljanov, predvsem pa huda diskriminaci zemljišče le domačinom. Italijanski državljan ne tora in načrtovanje. Namembnost prostora se mora opredeliti v javni ureditvi. Danska je imela med vsemi državami Evropske unije največje težave s prometom z zemljišči. Jug Danske meji na Schleswig - Holstein v Nemčiji in zaradi tega so Nemci želeli pri njih kupovati počit p_jf—~ „~ vendar ni tako. Na nekaterih I'Zanesljivo in pri sodbah primerih se je že izkazalo, da niška stanovanja. Vendar im-. ropskega sodišča nobena je to v nasprotju z evropsko ajo to možnost samo pravne ta?a ne DO našla velijo zakonodajo, če je to v na- «caK«. rJUrnevanja. Vedno bodo sprotju s prepovedjo omeje-^°jali v prid svoboščinam, vania. Sodišče preverja, če so *aht0c*aja EvroPs'ce un,Je tudi nediskriminatorni ukre-tak ena^° obravnavanje pi, ki veljajo tudi za doma-lUi'h lastnih državljanov kot čine, s proporcialnega vidika P«, vendar to ni enako kot potrebni, primerni in sorazmerni. Skratka: stroga prepoved, da tudi domačini ne smejo kupovati drugih biva-p y uujiju, ud ui umu lišč, je v nasprotju z evropsko [%^. študentov na avstrijs- zakonodajo o prometu z zemljišči. ^Pročnost ente er Primer: nemške v Avstriji obravna- kcC P° nacclu recipročnosti, se bojijo, da bi bilo ujyeč študentov na avstrijs-Jgj univerzah. Rečejo jim: če l ?te sprejeti na vaših, nemš-, »n univerzah, vas tudi mi ne rr?m° sprejeli. Vendar Ev-jTPtka unija pravi, da je e^a vse enako obravnavati. m *Jrolska ima najbolj reaktivno zakonodajo o pro-^J1 nepremičnin tujcem. Na .sriovi tega modela noben J^strijcc tudi noben Tirolec, . • Hore v lastni zvezni deželi gPtti počitniške hišice, po-nekSkega stanovanja, ki ga j" W uporabljal celo leto. To ^eni, da Tirolec poleg Tudi v sporazumu Odloča ministrstvo za pravosodje pridružitvenem ki ga je podpisala Slovenija, je navedba, da se morajo migrantom dati enake pravice, kot jih imajo domačini. Vsak delavec migrant Evropske unije ima pravico, da si z namenom pridobitve stanovanjskega prostora ne le najame stanovanje, ampak si sme tudi kupiti stanovanje. ^okaj samo z dedovanjem? ne driavah Evropske unije se branijo pred nakupi "io/'i/7"'^1'" ve^moma le z določenimi pravno urejenimi t?! fPr><>storskega urejanja, ne pa z urejanjem prometa z H«a \ ■ ^ Sloveniji pa je v drugem odstavku 68. člena de^lf Prte, da je pridobitev nepremičnin motna samo z HQfoVanJem- Zakaj samo v primeru dedovanja, zakaj ne ZqI^ lP nepremičnin v določenem sorodstvenem razmerju, JWLnt Kcnrrulno dedno nasledstvo? ^vediJe V Podavanju spraševal ugledni gost, ki je nato *f*kr a dedovanje v Avstriji predstavlja največji delei Nem P05}ov- Tirolskemu kmetu, ki je tar &5 let, rf„ v1" sklenila pogodbo o prenosu zemljišča. Ko bo čez umrl, boni v smislu dedovanja uveljavljal dediščino, ZJjtdi nisem v sorodstvenem razmerju.. Zato se je treba JQv!l'r"1 predvsem na zaščito namembnosti prostora m ' l*p »reditve. osebe. Danska je že zelo zgodaj Erobleme reševala s prostors-imi načrti, v katerih so opredelili namembnost površin za počitniška stanovanja. Na Danskem imajo posebno zakonodajo o počitniških stanovanjih, ki se gradijo le na določenih območjih. Imajo pa tudi zakon o nakupu nepremičnin, ki je v pristojnosti ministra za pravosodje. Tako lahko v vsakem primeru posebej ugotavljajo, ali lahko kupec nepremičnino na Danskem kupi ali ne. Razen tega mora dokazati, da je vsaj pet let živel na Danskem. A politika je zelo restriktivna in na prste ene roke se lahko preštejejo tujci, ki so lahko kupili nepremičnino na Danskem, četudi so tam živeli pet let. Ta zakonodaja ni v skladu z Evropsko unijo, vendar je imela Danska negativen izid prvega referenduma o Maas-trichtu in so tako lahko tudi izsiljevali Evropski svet in sprejeli skupen protokol o nakupu nepremičnin na Danskem. Nemške občine kupujejo zemljišča In kako je v Nemčiji? Nemčija je bogata in nima nobenih težav glede trgovanja z nepremičninami. Je velika in nima težav s površinami in naselitvijo, kljub vsemu pa imajo Nemci zelo zanimive zaščitne modele. Ne na zvezni ali deželni ravni, ampak na komunalni, občinski ravni.V Nemčiji ni nobenih pravnih Italija ima zelo zanimivo ureditev in zaradi te ureditve je bila že obsojena pred evropsko komisijo. V Bolza-nu na Južnem Tirolskem v regiji Trentino - Alto Adige -Gornje Poadižje so občinski prostorski načrti, ki vsebujejo tudi cone širitve zemljišč za zidavo. Razen tega obstaja zakonodaja za sanacijo sedanjih nepremičnin. V conah morajo obvezno predvidevati, da se 50 odstotkov gradbe-nega prostora da na razpolago stanovanjski gradnji, ki jo podpira občina. V teh stanovanjih pa lahko živijo le družine, ki živijo in delajo v občini. V teh stanovanjih prt - Zazidljiva le občinska zemljišča V Nemčiji je več modelov prodaje nepremičnin. Eichingerski model je naslednji: občina dovoli zazidavo zemljišča le, Če so zemljišča v njeni lasti. Ce teli kdo pridobiti to zemljišče, ga oočina odkupi od lastnika za točno določeno ceno. To, da je cena zemljišča točno določena, je ustavni problem, obenem pa je treba tudi upoštevati, da dejansko občina določa prometno vrednost zemljišča. Nemška občina za točno določeno ceno odkupi 40 odstotkov vseh infrastrukturnih naprav, ceste, igrišča in 37 odstotkov vseh zemljišč, ki naj bi bila pozidana. To pomeni, da mora lastnik zemljišča četrtino tega za točno določeno ceno prepustiti občini. Poleg tega občina vedno določi najvišjo vsoto, ki je prodajna cena in zato si občina tudi pridobi predkupno pravico. Če teli lastnik to prodati, ima občina predkupno pravico... j a tujcev. Italijan iz Rima torej ne more na lastnem državnem ozemlju pridobiti lastninske pravice, saj na južnem Tirolskem ne more kupiti nepremičnine. Kako je promet z nepremičninami urejen v Švici, v kantonu Graubunden? V tem kantonu ima vsaka občina po zakonu opredeljen delež za gradnjo, ki se izračunava v odstotkih brutto stanovanjske površine. Določijo delež zazidljivega prostora in opredelijo, koliko površine se lahko nameni za prvo bivališče, samo preostanek je potem namenjen počitniškim bivališčem. Modelov je torej več in vsi se še niso obnesli pred sodno prakso Evropskega sodišča, tako, da je zelo problematično prevzeti katerikoli model, ki se uveljavlja v članicah Evropske unije. Tudi v Avstriji so v prehodni fazi, ki bo trajala do leta 2000. V tem času lahko čimstrožje uredijo vprašanje prodaje nepremičnin tujcem in to so dejansko tudi naredili z, denimo, tirolskim modelom. Vendar pa v Avstriji ni povsod tako: najmanj stroga je zakonodaja na Dunaju, ki pa ima veliko umrljivost in malo rojstev in potrebuje priseljence. Tudi Gradiščanska nima težav, Štajerska majhne, Koroška pa že večje. Največje pa so na Tirolskem in na Predalpskem, a stroga zakonodaja prepovedi kupovanja na Tirolskem velja le do leta 2000, saj ta model ni v skladu z normami in pravom Evropske unije. • D.Sedej AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v tem Časv. opravili 17 vlek poškodovanih vozil in nudili 3 pomoči na kraju okvare. GASILCI Precej dela so imeli kranjski gasilci. Najprej so sanirali cestišče pri bencinski črpalki Voklo, kjer je prišlo do razlitja olja. Na avtocesti Kranj -Vzhod so pogasili požar osebnega vozila. Oahiteii so tudi na Suho 40, kjer so bili na strehi sršeni. Gasilci so jih odstranili in zažgali. Prejeli so obvestilo, da na ulici Mirka Vadnova gori transformator. Ugotovili so, da ne gori, ampak je nekdo zažgal odpadke. Raziskovali so onesnaženost reke Kokre, kjer so se pojavile modre lise, vendar izvora niso mogli ugotoviti. Neki občan je v vodi našel jeklenko s tetra-klormetanolom. Gasilci so jeklenko odpeljali v Kranj, kjer so jo prevzeli delavci iz Heliosa. Poklicali so jih tudi na Partizansko ulico, kjer so v zaklenjenem stanovanju našli mrtvo žensko. Jeseniški gasilci pa so na Bokalovi črpali vodo. Do poplave v stanovanju je prišlo zaradi počene cevi. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo ta konec tedna dobili 15 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 9 otrok. Rodilo se je 5 dečkov in 4 deklice. Obe teži sta pripadli deklicama. Najtežja je imela 4.100 gramov, najlažja pa 2.600 gramov. Na Jesenicah pa so se rodili 3 dečki in 3 deklice. Mejni teži pa sta si deček in deklica bratsko razdelila. Najtežja je bila deklica s 4.300 grami, najlažji pa je bil deček s 3.140 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah so na internem oddelku poskrbeli za 33 pacientov, na kirurgiji so imeli kar 252 pacientov, na pediatričnem oddelku 18 malih bolnikov in na ginekološko-porodniškem oddelku so poleg 6 mamicam pomagali še 15 bolnicam. TURIZEM Ta konec tedna je bilo na Bledu dnevno 2.600 gostov. Hoteli so zasedeni 70-odstotno. Jezero ima 23 stopinj in je veliko kopalcev. V Bohinju je 2.864 vseh gostov. Od tega je 1.812 tujcev. Prevladujejo Nemci, Nizozemci in Italijani. V hotelih in pri zasebnikih je Še nekaj prostora. Jezero pa ima 22 stopinj. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Sanirali so največji udor na Cerkljanskem Cerkno, 11. avgusta - Leto in pol po vodni ujmi, ki je prizadela Cerkljansko, je največji udor na cesti med Cerknim in Novaki, na jazu, saniran. Z naložbo, ki je vodno in cestno gospodarstvo ter občino stala več kot 100 milijonov tolarjev, niso obnovili le cestišča, ampak tudi strugo reke Cerknice, hribino nad njo in zajetja pitne vode na nasprotni strani ceste. Čeprav domačini menijo, da bi bilo bolje, če bi denar namesto za kamno-mer obrežja porabili za zakrpanje udarnih jam na cesti proti Novakom, pa je Podjetje za urejanje hudournikov ostalo zvesto okolju prijazni ureditvi sesedajočega obrežja. Sanacija udora se bo še kako poznala pozimi, ko se po tej cesti vozijo smučarji na črnovrško smučišče. • šef Gradili bomo elektrarno na reki Knezi Kneza, 11. avgusta • Šestnajst družbenikov podjetja Knežca, d.o.o., je začelo graditi pretočno hidroelektrarno na reki Knezi v Baski grapi. Predračunska vrednost objekta znaša 3,7 milijona mrk. Elektrarno s 1600 kilovati moči bodo zgradili v dvanajstih mesecih in bo proizvedla od 8 do 9 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. Družbeniki podjetja Knežca so za gradnjo objekta najeli posojilo v višini 3,4 milijona mark pri avstrijski Hipo banki, jamstvo zanj pa jim je dal izvajalec gradbenih del -Gradbinec iz Kranja. Na tiskovni konferenci v Tol-nimu so ob začetku gradnje investitorji povedali, da se jim bo naložba ob današnjih 12 tolarjih za prodan kilovat elektrike poplačala v sedmih do osmih letih in da bodo na račun koncesije za izrabo reke Kneze, na kateri trenutno že obratuje pet manjših elektrarn, državi na leto plačevali dobrih 31 milijonov tolarjev. Večino koncesijskih dajatev se bo zaradi demografske ogroženosti Baške grape vračalo v domačo krajevno skupnost. Med gradnjo 3,5 kilometra cevovoda in strojnice, katere temeljni kamen bo začetek prihodnjega meseca položil predsednik državnega zbora Janez Podobnik in montažo opreme, ki jo bodo izdelala domača podjetja, bo Elektro Primorska med Tolminom in Knežo zgradil tudi nov 20-kilovoltni daljnovod, tako da bood lahko proizvedeno elektriko tudi po-Siljali v omrežje. • šef S tiskovne konference v krajevni skupnosti Primskovo Jezerska cesta, kanjon Kokre in šport v Kokrškem Log« To so trije glavni problemi, ki pestijo krajane Primskovega in bi jih morali reševati družno z mestno občino Kranj* ^ pa, kot so zatrdili na četrtkovi tiskovni konferenci, sodelovanje zavrača. Primskovo, 12. avgusta - Po mnenju vodstva krajevne skupnosti Primskovo, njihovih svetnikov v svetu mestne občine Kranj in neposredno prizadetih krajanov, ki so spregovorili na četrtkovi tiskovni konferenci, sta povoda za ignoranco kranjskega župana in njegove uprave predvsem dva: prvič so se županu zamerili zato, ker krajevne lastnine (dela zadružnega doma) niso hoteli prenesti v občinsko last, drugič pa z izidom lanskih krajevnih volitev, ko so kandidati z "Grosove" liste za napredek Kranja pogoreli na vsej črti. Maščevanje je bridko; vodstvo krajevne skupnosti ni deležno niti pisnih odgovorov, še manj skupnih pogovorov, svetniki s Primskovega se na sejah občinskega sveta kljub pogostim oglašanjem in sprejetim sklepom zaman sprašujejo, Jezerska cesta pa očitno caka na nove žrtve, kanjon samo za mrzle mesece. A S'! "JEŠ!!!* !a&S?„!! cesta tudi od marca naprej ni nič bolj varna, opozarjajo Kranjski župan zanika obljubo Primskovljanom, da se bo obnova Jezerske ceste začela aprila letos. pritrdil Štefan Kadoič. Čeprav sprašujejo Vlasto Bertoncelj je občina dogovorila že petde- in njegovi sosedje, set odkupov, projekta obnove Jezerske ceste odbor sveta ne uspe dobiti. Tudi za skupni ogled trase, ki so jo predlagali, občinski možje ne najdejo časa. Otroci, ki ob Jezerski cesti hodijo v šolo, imajo brezplačne avtobusne voznovnice da je bil davno nazaj samo lesen plot, ki je varoval drevesnico. Nova ograja torej ne more biti "obstoječa" ograja in tudi ne gre po linijah stare lesene ograje. Kokrški log se, skratka, spreminja v taborišče z ograjo ob ograji in reflektorji. Prostor vsega tega, tudi če bi bila dovoljenja, ne prenese. Velikega prometa ne prenese tudi ozka ulica. Krajevna skupnost Primskovo se je kot zastopnica 88 podpisanih krajanov na odločbo upravne enote Kranj pritožila in zahtevala obnovo postopka. Pritožba se je očit-Svetnica Marjana Marolt je no "stavila na občini saj povedala, da je občinski svet "Prf^, e"ota Pošt.e ni dobl 2. aprila letos sprejel mter tudi s športom v Kokrškem logu. Predsednik sveta KS Primskovo Tone Zupan je tak odnos označil za balkanski primitivizem. Od omenjenih treh vprašanj sta zagotovo najbolj problematični prvi dve, saj gre za varnost krajanov. V krajevni zahtevaj O preveč? skupnosti Primskovo, v kateri Breg nad kanjonom Kokre starši in predlagajo, naj bi občina poskrbela za brez- [)lačne prevoze za vse šolsko eto. Stanovalci Jelenčeve živi okroglo 5600 ljudi, so ustanovili odbor za rekonstrukcijo Jezerske ceste, ki ga vodi Brane Miklavčič. Motiv je bila obnova Žagarjeve ceste, ki se je vlekla več let, razen tega so dela na njej potekala dokaj neusklajeno. Da bi se v primeru Jezerske ceste temu ognili, so imenovali odbor, katerega namen je predvsem pospešitev gradnje, znižanje stroškov, pomoč občini pri pridobivanju soglasij oziroma zemljišč. "Jezerska cesta je bila že 1978. leta v medijih proglašena za cesto smrti, saj so na njej pogosto umirali Prims-kovljani, tudi otroci. Od takrat se ni v ničemer spremenila se je zadnjič vdrl 22. marca letos in nevarno ogrozil najbližje hiše. Kot glavne vzroke Vlasto Bertoncelj, eden od stanovalcev, navaja neurejeno kanalizacijo (ta se ne zgradi, čeprav je država avans izvajalcu po besedah Toneta Zupana že nakazala), poldrugo leto trajajoč obvoz zaradi gradnje novega kokrškega mostu ter dvig gladine Kokre za 80 centimetrov zaradi jezu pri vodni elektrarni. "Po letošnjem podoru smo se prebivalci Jelenčeve ulice zbrali in na kranjskega župana naslovili dve pismi: poziv za sanacijo brezine ter prošnjo za ventne sklepe za zaščito prebivalcev Jelenčeve ulice, tudi glede kanalizacije. Maja od župana ni bilo odgovora, ponovnemu vprašanju pa je sledil odgovor, da denarja ni oziroma da občina ne bo dajala denarja za privatno zemljo. Župan nima pravice zadrževati interventnih sklepov sveta, je poudarila Mar-oltova, Aleksander Ravnikar pa je dodal, da je župan odgovoren za uresničevanje sklepov, čeprav zakonodaja za neuresničevanje ne vsebuje sankcij. Denar ni v proračunu predviden niti za mesečnik Kranjčan, pa zanj denar kljub temu je. Denar v občini je in celo ostaja neporabljen, je pritrdil tudi tretji svetnik s Primskovega Andrej Babic. V Kokrškem Logu Primskovljani nezaželeni Na četrtkovi tiskovni konferenci so Primskovljani razgrnili tudi problem športnega dogajanja v Kokrškem logu in in povsem nešportno razraščanje nogometa z ogradit-vijo občinskega zemljišča za drugo igrišče, Čeprav je krajani temu načrtu nasprotujejo in je zemljišče rezervirano za krajevni park z otroškimi igrali. Neposredno prizadeta soseda Jože Luskovec in dr. Lovro Pičman sta povedala, da se v Kokrškem logu praksa gradnje na črno vse od 1991. leta le nadaljuje, zadnja trenutno na zemlji, ki jo je občina 1947. leta podedovala od izdelavo ocene ogroženosti. Mi od občine ne zahtevamo Razen dvanajstih kv. metrov sanacije, pričakujemo pa oce-asfalta, ki je v torek prekril no ogroženosti in njeno po-luknjo, in rdečih "flik" pred moč, koordinacijo z gasilskim domom v četrtek, institucijami, ki so brežino Kranjski župan se je udeležil dolžne sanirati. Odziva ni dveh sej našega odbora, hodil bilo, tudi posredovanje kraje do krajevnih volitev, zdaj jevne skupnosti in svetnikov v pa Javno govori, da so nasi občinskem svetu ni konkret-zapisniki potvorjeni, zanika nih rezultatov. Občutek ima- obljubo, da se bo cesta aprila mo, da smo od Boga in občine agrarne skupnosti in je zanjo letos začela graditi. Župan in pozabljeni, bojimo se na- krajevna skupnost Primskovo slednje odjuge. Ce se bomo s hišami vred peljali v kanjon, nas gotovo ne zanima, čigava t'e brežina. Vemo pa, da smo Lranjski občani in da doslej od ljudi, ki jih upravičeno prosimo za pomoč, nismo dobili ničesar. Vsaj geološka raziskava bi bila po petih mesecih že lahko narejena, da bi vsaj vedeli, koliko je življenje nad kanjonom za nas še varno. Ali s tem, ko menimo, da je občina tista, ki naj bi prevzela pobudo, zahtevamo preveč?" njegovi sodelavci nas ignorirajo, ko kličem po telefonu, odložijo slušalko," pravi Brane Miklavčič in nadaljeval. "Na trasi Jezerske ceste je predvidenih več kot sto odkupov, nekatere od njih bi občina verjetno lažje uskladila z našo pomočjo. Če pa nas ne potrebuje, naj nam pove in se bomo razpustili. Osebno sem razočaran nad odnosom ljudi iz občinske uprave." Nič manj nemočni niso tudi svetniki v občinskem svetu, je SALON POHIŠTVA ACK MAJA KRANJ, PREDOSUE 34 « i TEL: 241-031 1 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPRIMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAM0VZAL0QI! . OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V OTVORITVENI DVORANI kot naslednica agrarne skupnosti vložila zahtevek za vrnitev. Dokler vloga ne bo pravnomočno rešena, naj bi se ničesar ne gradilo, sta opozorila. Hiša KZ Sloga, nekdaj sušilnica, stoji na nogometnem igrišču, ob asfaltiranju dvorišča in parkirišča so položili asfalt tudi na zasebno zemljo brez privolitve lastnice, četrta balinarska steza je na dovozni poti, namesto javne razsvetljave (le ena okrogla luč) je ob igriščih enajst visokih kandelabrov z reflektorji, nogometne žogo s "pomožnega igrišča" lete na vrtove najbližjih sosedov, z odločbo o postavitvi 1,3 metra visoke ograje jih verjetno ne bodo ustavili. Glede obstoja sporne ograje, zaradi katere je krajanom pred kratkim zavrela spet kri (po odločbi upravne enote Kranj naj bi šlo le za "vzdrževalna dela na obstoječi ograji s kovinskimi nosilci in mrežo") pa sta soseda zatrdila, da takšne ograje nikoli ni bilo, la. "Odločba m ustrezna podlaga za tisto, kar je delala mestna občina Kranj ob varstvu oboroženih varnostnikov in barikadah. Inšpektor, ki je najprej ustavil dela, je na^ ugotovil, da je odločba pr81" nomočna, ne oziraje se njeno vsebino. O vsem fe* sem govoril z županom G*?' som, vendar imam vtis, dar župan prepričan, da so opra*1' jeni posegi legalni. Če pra^ vse drži, ne vem, zakaj J potrebno delati ob štirih zjf traj, z varnostniki," pravi & Pičman. Da je kranjski župan z ograj, in varnostniki pripravljen bra^' ti nogometno Žogo v Kokrswj logu, ob tem pa šest hiš Jelenčevi hiši lahko zgrffli kanjon Kokre in smrt lahko f naprej žanje po Jezerski cesti to je posmeh vsem Primskovr nom, so bile trpke besede, I smo jih slišali v četrtek Pj poldne v sobi krajevne skupn05 ti Primskovo. Drugače se tefl reče tudi boj z mlini na veter. H. Jelovčan Občina Kranjska Gora je praznovala Občina hitrih korakov Kranjska Gora, 11. avgusta - V občini Kranjska Gora so praznovali tako, da so si svetniki ogledali vse pridobitve y vseh krajih občine. Občina je ena najbolj prodornih mladih slovenskih občin. Občina Kranjska Gora je svoj prvi občinski praznik, 7. avgust, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je dovški župnik Jakob Aljaž postavil stolp na Triglavu, praznovala simbolično - s pohodom občinskih svetnikov in gostov na Triglav. Svoj drugi občinski praznik pa so ob koncu minulega tedna praznovali delovno - s pregledom opravljenega dela v tem in v preteklih letih. Občinski svetniki so so ogledali vse kraje v Zgorn-jesavski dolini. V Kranjski Gori športno igrišče ob osnovni šoli, igrišče, ki ima atletsko stezo - naložba pa je vredna 8 milijonov tolarjev, od tega bo Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 2 milijona tolarjev. To športno igrišče uporabljajo tudi vsi otroci, ki se mudijo v Kranjski Gori in prebivajo v sedanjem centru za šolske in obšolske dejavnosti, zato so na občini menja, da je primerno tudi sofinanciranje države. Pripravljalna dela za vrtino termalne vode v Kranjski Gori so zaključena, prihaja Nafta Lendava, ki bo delala tri mesece. Če voda bo, potem se kranjskogorskemu turizmu obetajo lepši časi. Vrtina je vredna 70 milijonov tolarjev, od tega je 13 milijonov rpispevala občina, precej gospodarstvo ter manjši vlagatelji. V Podkorenu zaključujejo dela z urejanjem vaškega jedra pod lipo, v Ratečah so z odkupom pogorele hiše ustvarili možnosti za prihodnji muzej, obnavljajo vrtec, svetniki pa so ob slavnostnem ogledu vseh krajev doline položili tudi temeljni kamen za mrliške vežice v Ratečah. Ob njih bodo primerneje uredili tudi dostop. Kranjska Gora si bo prizadevala, da Rateče dobijo triletno osnovno šolo, tal so prepričani, da je najbolj primerno, da mladi v prvih šolskih letih obiskujejo šolo, ki je v kraju bivanja Kranjskogorski župan je javno obljubil, da bo na Srednjem vrhu asfalt I urejeno Jureževo vodno zajetje. Obljubo je držal. kajti svetniki so si ob slav; nostni vožnji skozi vasi lahko ogledali tudi to prt" dobitev. Na Dovjem se ureja op*£ ni zid ob pokopališču, tU<*| farna cerkev je obnovljen^ za poslikavo je delno prt5' peval tudi Helios. Na gf°D Jakoba Aljaža, ki počiva na dovškem pokopališču, J.c občinska delegacija položi' la venec, nato pa so slav' nostno predali ključe dvefl obnovljenih stanovanj nila: dim družinam. V Mojstrani občina gradi stanovanjs*1 blok, v katerem bo m družin, delno pa gradnjo sofinancira država. V Ra' dovni je bila PsnakoV* kmetija prva v občini, kis6 je odločila za dopolni"10 dejavnost - turistične ap*J| maje in si zaradi aktivnost in vključenosti v proje* urejanja podeželja pridobi' la ugodni kredit sklada Z3 regionalni razvoj. Na slavnostni seji občin^ kega sveta so podelili prlZ nanja izpod TriglaV^' simbolično darilo tudi g0*' tom iz občin Osilnica, JeS nic in Bovca. . . Kranjskogorska °nC/!?j. kot izrazito turistična obe na se torej vedno ho J uveljavlja in sodi med na najbolj uspešne mlade 0 čine. Na marsikaterem P. dročju so prvi - tako so m drugim med prvimi sloven kimi občinami uvedli 0 činsko inšpekcijo, ki ,rn kar precejšnja pooblastil3j- K podobi krajine in tu . istični podobi sodi tU obnova kulturne deuis«-»» - obnovili so veliko ^o7'c cev v dolini, obnavljajo znamenja in kulturni sp meniki. . v0 Pa še veliko bi la'1* našteli - od predvidt" izgradnje žičnice na tron * jo, izgradnjo k°lc8*JL* Steze, kolektoija, uivOii odnosov v planici, !'<'' tenjc / drugimi »W'n»%i povezovanje meci a mesti. • D.S. Staroselci žive v Drulovki, novoselci na Drulovki ^e Drulovčana pobaraš, od kod je, iz njegovega odgovora brž razbereš, ali živi v starem ali v novem Jelu vasi. Novoselce je "na" Drulovko pred slabim desetletjem zvabila kranjska stanovanjska zadruga, paradi predlogov "v" in "na" se stari in novi Drulovčani včasih prav gorko sporečejo, spreobrniti pa se n°ce nobena stran. Tako ima Drulovka ljudi, ki živijo v njej in na njej. Drulovka je zelo zelo staro °aselje. Najstarejši sledovi Jaselitve so s konca mlajše Kamene dobe. Leži na desnem bregu Save, ki se je tu globoko ^rezala v konglomerat in ^olbla sotesko Zarica, ka-hitri tok se je po zgradit-vodne elektrarne Mavčiče Povsem umiril. Tu so se nasede nekatere redke živalske in rastlinske vrste, na otočku ?redi struge je gnezdil celo tobodji par. Zanimiv je izvor imena ^nilovka. V Zarici, kjer je £ava še pred leti delala pravokotni ovinek, je narasla voda Ponašala drevje in vejevje. Lludje so ga lovili in uporabili Za kurjavo. Drulovka je torej Ostala iz besed drvo-lovka, u^Jo otroke spoznavanja do-Jacega kraja učiteljice v podružnični šoli na Orehku. Leta 1957 se je Drulovka *°t samostojno predmestno £aselje priključila mestu stanju. Upravno sodi v met-n° občino Kranj, na lokalni Sanioupravni ravni pa skupaj s Sosednjim Orehkom sestavlia kr Orehkom sestavlja ^jevno skupnost Orehek-Jjjulovka. V Drulovki živi gJOg 1500 ljudi, razmerje sil p v korist novemu naselju, ki 1° ga začeli graditi v letih Poleg ličnih, klasično zrl}<\nih blokov. je za njimi j *sl° tudi obsežno naselje 'Ojvidualnih hiš-dvojčkov in ustnih hiš. Večjidel so že dvS(%ne, le sem in tja se še i 'ga kvišku osamel dvojček Drez para. v svetu krajevne skupnosti Grehek-Drulovka je od lanske jeseni sedem predstavnikov kraja, ki se oodo do volitev v prihodn-)e*n letu trudili spraviti pod streho vsaj kakšnega od stilnih problemov. Orga-nkirani so po "resorjih", v okviru katerih tudi samostojno rešujejo vsak svoje Probleme. Svet krajevne skupnosti zastopa predvsem vlogo usklajevalca. \jedsednik sveta je Janez FreUh z Orehka, Marjan °ajt je zadollen za spodnji ?e< Orehka in za komuna- In Franc Balanč za severni Orehka in Drolčevo sasetK Ana česen in Silva lolT Za novi del Dru-turli' dru8a "pokrivati socialno področje, Ivo JJan ima na skrbi šport, ^rulZkeaifar P<1 5tari M ^avgusta *$«yni praznik uruiaj?na skuPnost Orehe k-ta 7 yka Praznuje 23. avgus-0dvTa avni del se zadnja leta centi3 pr£d nakupovalnim C k Živil v Drulovki, \{ r **ta letos kar dva vese- nastcmnra' 22" av8usta bo s>gn ansambel Pop de-no?aknaslcdnJ' dan pa narod-"Vel,aVni štajerskih sedem, lej Sca" v Drulovki je vsc-vosrob,ro tiskana W zaslužna Živila. kraiev,r iPa sc vs:ik<) lcl° za %*\ Praznik odvijajo štc- Sportn ?na ,ckm<'vanja. Prav «>0rin.?».dru5tvo /ar,ca i« edi fctiirt 0V kraJevni skupnosti ^v.luo vklJll^ni v društvo °b Savi), neguje pa zlasti za kako ponudbe so balinanje, nogomet in tenis. Balinišče je na Orehku, druga dva športa pa se odvijata v športnem parku Zarica. Po izgradnji nove telovadnice v orehovški osemletki športa željni Orehovčani in Drulovčani upajo, da se bo v njej našlo kaj prostora tudi zanje oziroma za dvoranske športe, zlasti za košarko in rokomet. Zunanje igrišče ob šoli so zgradili krajani. niče ni, od gozda je ostalo le kakšno osamljeno drevo, ki podobo bolj kvari kot ne, avtomobili pa so večinoma pred hišami, lastnikom na očeh. Garaži sta menda namenjeni blokarjem. Po poizvedovalnem razpisu sodeč, ki ga je mestna občina Kranj objavila v zadnjem Kranjčanu, je predvidena pridobitev dodatnih parkirnih boksov. Poglavitni greh, da je nova Drulovka bolj podobna sračjemu gnezdu kot urejenemu naselju, ima vsekakor lastnik funkcionalnih zemljišč, ki je dopustil, da so stanovalci brez nadzora gradili nadstrešnice za avtomobile, barake za različno "šaro", ograje, tam, kjer na tuje zemljišče niso posegli, pa tudi ni nič bolje, plevel je visok, da bi se otroci lahko v njem skrivali. Mestna občina Kranj, ki je lastništvo prevzela od sklada stavbnih zemljišč, bo verjetno znala napraviti red in od stanovalcev potegniti denar. Začela je s poizvedovalnim razpisom za gradnjo garažnih boksov. Sedanji garaži sta namenjeni blokarjem, razen tega nista varni, večkrat iz njih izgine kakšen avto oziroma kaj iz avtomobilov. Vloga, kakršno je dolga leta imela krajevna skupnost, je zdaj - vsaj v tem delu Kranja - precej zožena. Klasičnega planiranja del tako rekoč ni, saj vse zahtevnejše investicije vodi mestna občina Kranj. Krajevna skupnost s svojo skromno blagajno si večjih del ne more privoščiti; malo gasilcem, malo športnikom, nekaj za obdarovanja starejših krajanov in otrok, pa je z denarjem konec. Janez Frelih kot predsednik krajevne skupnosti izpostavlja predvsem tri poglavitne probleme. Najbolj problematična je po njegovem cestna ožina v Drulovki, od Karantanije do "meje" z Orehkom. Drug problem je kanalizacija. Novi del Drulovke jo ima, za stari del so izdelani idejni projekti, predvidoma naj bi jo gradili hkrati s cesto. Tretja zahtevna investicija, ki tudi Že kasni, pa je plinifikacija. Projekti so narejeni, manjka še nekaj lastniških soglasij. Problemi nove Drulovke Na papirju je bil zazidalni načrt zelo lep. A ker smo Gorenjci ljudje, ki hočemo okrog svoje hiše vrtiček in ograjo, avto pa pred hišo, če že ne v garaži, se je načrt v praksi pokazal kot velika polomija. Naselje v novi Drulovki je zasnovano kot celota, razbita na manjše gruče s skupnimi dvorišči, med gručami naj bi rasel gozd, vse hiše naj bi dobivale toploto iz centralne kurilnice, avtomobili pa naj bi našli prostor v skupnih garažah oziroma na parkiriščih ob cesti skozi naselje. Kuril- Na sploh pa nova Drulovka, čeprav je večji del že pozidana in poseljena, nikakor še ni dokončano naselje. Lastnica funkcionalnih zemljišč je postala mestna občina Kranj, ki se bo morala odločiti, kaj z njimi; ali jih vzdrževati s proračunskim denarjem ali pa zemljišča razdeliti oziroma prodati stanovalcem v hišah, da jih bodo urejali. V letih, ko so bila dogajanja v naselju bolj ali manj brez nadzora, so namreč nekateri lastniki hiš posegli tudi po tuji (nikogaršnji) zemlji, jo priključevali svojim nekaj kvadratom, ograjevali, zasajevali z drevjem... Nekateri so občinsko zemljo na ta način lepo uredili, drugi so na njej postavili barake, garaže, tretji se zanjo ne menijo in zdaj na njej raste visok plevel. Skratka, naselje je kot sračje gnezdo, vse kaj drugega, kot je bilo zamišljeno na papirju. Mala Ljubljana Interesi ljudi kot tudi sam način življenja v starem in novem delu Drulovke je zelo različen. Kljub temu pa so si enotni, da Drulovki marsikaj manjka. Razen velikega naku-povelnega centra Živil obsežna stanovanjska gradnja ni prinesla ničesar. Dva odelka šolskega vrtca sta občutno premalo za vse otroke, ki potrebujejo varstvo, kljub bližini Kranja in Stražišča bi bila v kraju dobrodošla vsaj poštna pisarna. Ali vsaj javna telefonska govorilnica, ki je nekoč že bila, zdaj pa je ni več. Avtobusne zveze s Kranjem so z mestnim avtobusom sicer dobre, manjka pa povezava s StražiŠčem, kamor so doslej otroci hodili v šolo po četrtem razredu, kamor gredo vaščani k zdravniku, v službo. Stanovalci iz nove Drulovke pogrešajo tudi pogostejše oziroma urniku primernejše avtobusne povezave z Ljubljano, od koder so se številni priselili in še odhajajo na delo... Nova Drulovka je, skratka, predvsem "spalno" naselje, in to po nepotrebnem zelo zgoščeno, saj bi se dalo obsežno zemljišče ob enakem številu stanovanjskih enot zazidati tudi naravi Gorenjcev primerno. Vsak bi lahko imel svojo ograjeno hišico z vrtom in garažo, tako občina tudi ne bi imela problemov s funkcionalnim zemljiščem. Zdaj seveda poti nazaj ni več, da z življenjem v takšnem naselju niso zadovoljni vsi, pa dokazujejo tudi nepremičninski oglasi. V novi Drulovki se veliko prodaja, kupci prihajajo predvsem iz Ljubljane, če bo šlo tako naprej, bo naselje v nekaj letih mala Ljubljana, čeprav je bilo namenjeno prvenstveno domačinom. Težko pričakovana nova šola Ali bi štirirazredna osnovna šola, podružnica Seljakove iz Stražišča, tudi brez stanovalcev iz nove Drulovke postala popolna osemletka, je vprašanje. Verjetno ne oziroma vsaj še nekaj časa ne. Šola bo zgrajena do novega šolskega leta. Na novo je zrasla stavba za predmetno stopnjo, ob njej telovadnica, preurejena pa bo tudi stara štirirazrednica, v kateri bosta iz večnamenskega prostora pridobljeni še dve učilnici. Pričakovanja, da bo slovesna otvoritev nove osemletke sovpadla s krajevnim praznikom, se očitno ne bodo uresničila, zagotovo pa bodo šolo odprli do 1. septembra. Vanjo bodo hodili otroci z Orehka in zasavskih vasi tja do Mavčič. Pouk bo enoizmenski. V nadaljevanju je menda načrtovana tudi širitev vrtca. • H. Jclovčan KOZMETIČNI SALON ŠPIKOVA 3, DRULOVKA PRI KRANJU TEL: (064) 332-164 • KOZMETIČNA NEGA • ODPRAVA CELULITA • PEDIKURA • SOLARU • IZDELAVA UMETNIH NOHTOV • ROČNA LIMFNA DRENAŽA PO DR. VODDERJU Tičarjev Vinko in zgodovina Drulovčani iz starega dela vasi pravijo, da o zgodovini kraja gotovo ve največ Vinko Triler, Tičarjev Vinko. Med moškimi je menda najstarejši v vasi, sicer pa še prav mladostno okreten, s kupom obveznosti. Ko sem ga v soboto dopoldne obiskala, se je z avtom ravno odpravljal do trgovine po kruh. "Pet minut počakajte rekel, in odbrzel. Res ni dlje trajalo. Ravno prav, da sem si lahko od blizu ogledala slikovit čebelnjak in rože, ki jih v obilju goji snaha. "Orehek in Drulovka sta bila vedno kot brat in sestra," je dejal Tičarjev Vinko. "Stara meja je bila prek železnice, pri Zlatičevi kmetiji, današnja pa je na to stran proge, ulica mimo Tavčarja in Bolera. V letih 1963/64 so železniško progo elektrificirali in nekoliko prestavili proti Orehku, da so zgladili oster ovinek." Pred drugo svetovno vojno so bile v Drulovki tri velike kmetije: Cajnarjeva, Tičarjeva in Gračanova. Manjše so bile še Poletova, Blažetova, Bemostrova in Kozinova. Danes samo od kmetijstva ne živijo nikjer več, čeprav sta Cajnarjeva in Gračanova kmetija močni, napredni. Tičarjeva je po nepotrebnem razpadla. Tičarjev Vinko je, razen v svoji hiši, doma tudi v cerkvi. 15. avgusta 1983 je nastala samostojna fara Kranj-Drulovka-Breg. V cerkvi sv. Mihaela v Drulovki, ki nosi fresko sv. Krištofa, so svete maše v drugi polovici tedna in dve ob nedeljah. Vinko je zvonar, ključar in po potrebi še mežnar. Cerkev je večkrat pretesna za vse, čeprav ljudje iz nove Drulovke malo zahajajo vanjo. "Včasih smo se vaščani srečevali v cerkvi, danes se niti ne poznamo," pravi. Vinko Triler je nasploh zelo zaposlen. Vstaja ob 5.20, si najprej vzame uro časa za branje Dela - prebira tudi druge časopise in revije - nato poskrbi za kozo, zajce in kokoši, potem pa je že treba kuhati. "Med tednom kuham zase in za sina, včasih tudi za vnuka. Ta vselej vpraša, kaj kuham. Snaha dela v Ljubljani in je bolj malo doma. Ob sobotah sem na kosilu pri njej." O snahi in sploh "ta mladih" govori le najlepše. "Mi starejši dandanes zelo dobro živimo," odkrito prizna. Več kot dvajset let že piše dnevnik, posebej pa si izpisuje tudi pomembnejše dogodke iz sveta in Slovenije. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v kranjski občini, v DRULOVKI in med drugim sta naši sodelavki Alenka bevk in Veronika Korošec pred nakupovalnim centrom Živila - Drovlovka delili tudi oštevilčene reklamne čepice. Sončno avgustovsko sobotno dopoldne smo polepšali še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v pičli urici razdelili 63 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, ki so za zaščito pred sončnimi žarki nadvse primerne. Morda nam jih je v soboto tudi zato zmanjkalo. Z vsake čepice smo že v soboto odtrgali nagradni kuponček, vseh 63 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 006457 in 00 006982 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, ali v letu 1998, za eno osebo); kupona 006417 in 006999 (nagradi: Glasova reklamna majica). Če je med štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni čepici, ki ste jo dobili v soboto v Drulovki in imate Čepico doma. Čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do pojutrišnjem, četrtka, 14. avgusta, do 13.30 ure -po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka izteče / petek je namreč praznik/. To soboto, 16. avgusta, Glasovega obiska ne bomo pripravili. Naslednjič, prihodnjo soboto, 23. avgusta, bomo v kranjskogorski občini v DOVJEM - in za vse, ki se nam boste pridružili, bomo spet pripravili prijetna sobotna presenečenja. Pridružite se nam! TRGOVINA P 0 H 1 Š T V 0 K E R A M 1 K A Del. čas: od 11.00 do 19.00, sobota: od 9.00 do 12.00 Drulovka 6 A, 4000 Kranj, telefon: 064/33-22-33 KARANTANI d.o.o., KRANJ Podjetje za gostinstvo in trgovino Tel./fax: 064 332-110 PIZZERIJA KARANTANIJA Drulovka 40, Kranj, tel.: 064 332-120 Delovni čas: pon. - petka: od 9. do 23. ure sobota: od 12. do 23. ure, nedelja: od 17. do 22. ure Moda Crno na belem Si želite bluzo za več priložnosti? Morda bi vam ustrezala Z V izrezom in poslikanimi črnimi vrtnicami. Poslikate jih lahko sami. Prav je, da vemo Nega las poleti Prevroče sonce z kdove kakšnimi še dodatnimi iarčenji škoduje tudi lasem. Zato so suhi, se cepijo, obarvani lasje spremenijo barvo... • Preden si umijete lase, sijih natrite z olivnim oljem, ki ga pustite delovati vsaj dve uri. Potem si jih umijte z blagim, najbolje otroškim šamponom. Takšno "hrano" privoščite poleti lasem enkrat na teden. • Kdaj pa kdaj dodajte vodi za izpiranje limonin sok ali naravni jabolčni kis, ki daje koži in lasem naravno zaščito, lasje se bodo pa lepo svetili. • Trajno kodrani lasje so občutljivi in pogosto zelo suhi. Natrite konice večkrat z briljantino, pa bodo lasje mehkejši in svetlejši. • Barvanim lasem sonce škoduje: obledijo ali celo spremenijo barvo. Zato morate barvane lase na soncu vsaj deloma zaščititi s tem, da nosite slamnik ali ruto. • Tudi morska voda lase zelo izsuši, zato jih pred kopanjem v morski vodi večkrat natrite z ustreznim oljem. Iz babiiinih bukev Za setev najboljše seme Za setev naj se jemlje vselej najdebclejše in najtežje seme. Dognano je, da posejana množica lažjega in enaka množica težjega zrnja ne da enakega pridelka, ampak slednja več kot prva. Rastline, ki so zrasle iz težjega zrnja, obrode bogato in zrnje in slama je boljša. Velikost in teža zrna se deloma krijeta, ker je večje zrno navadno tudi najtežje. Če hočeš dobiti dobro seme, moraš poskrbeti v prvi vrsti za to, da vzameš za pridelovanje semena dobre, čvrste rastline. Ako imaš že dobro seme, moraš paziti, da s pravilnim oskrbovanjem isto tudi zopet vzgojiš, kajti kakršno je seme, taka je tudi rastlina. Ko hočeš pridelovati seme raznih rastlin, moraš paziti tudi, da dobiš zopet kakšno seme. Zaradi tega moraš poznati naravo posameznih rastlin. Iz izkušnje je znano, da če vzgojimo seme, ne smemo saditi sorodnih rastlin preblizu skupaj. Sorodne rastline se namreč med seboj oplojujejo, to je cvetni prah ene rastline pride na pestič druge rastline, in s tem se potem seme zvrže. Melone, dinje, kapus, vrzote, kolerabe, nad- in podzemne, se ne smejo nikdar saditi blizu drugih sorodnih rastlin. Prav tako tudi razne vrste graha, fižola, koruze in drugo. Ako hočeš torej dobiti takšno seme, kakršna je bila rastlina, ki si jo vsadil, ne sadi nikdar blizu druge sorodne vrste, ampak sadi jo daleč drugo od druge. Dalje potrebuje vsaka rastlina že po navadni poti, da se more popolnoma razviti in obroditi dobro seme, dovoljnega prostora. Zato je treba semenske rastline saditi na takšno razdaljo, da se vsaka lahko prosto razvija, da ni druga drugi napoti in da jo je mogoče zase obdelovati. Precejšnje število nizkih rastlin, ko doraste, napravi visoko steblo. Ta stebla naj se, da jih veter ne odlomi, privežejo na primerno močne kolce. Ni tudi dobro, ako se pusti rastlinam obilo zaroda, ker se seme šibko razvija in uspeha, ki ga želiš, ne dosežeš. Pusti torej le toliko zaroda, kar ga lahko popolnoma razvije. Poskusimo še mi Solate in zelenjavo si privoščimo poleti! Zdrava je in prav vse tudi ni treba kupiti na tržnici. Marsikaj se dobi v naravi, v domačem vrtu, z dobrimi mešanicami in malo domiselnosti pa si pripravimo za večerjo pravo zeleno mrzlo enolončnico. Kar poglejmo! Zelena slana torta 50 dag špinače, 75 dag ostankov pečenke, piščanca, mesa iz juhe itd., sol, poper, 3 do 4 stroke česna, 35 dag sveže skute, 3 do 4 žlice jogurta. Očistimo špinačo in izberemo 12 do 14 največjih listov za ovoj. Ostale vržemo v vrelo, osoljeno vodo, pokuhamo 1 minuto. Velike liste samo vržemo v vodo in takoj poberemo na penovko. Vse liste dobro odcedimo. Ohlajene liste špinače polagamo v dno okrogle posode tako, da pokrijemo dno in stranice, visijo naj tudi preko roba, da jih kasneje zavihamo in z njimi pokrijemo gornji del torte. Drobnejše liste na drobno sesekljamo, pomešamo z drobno narezanim mesom - če smo vzeli pusto govedino, ji dodamo še 10 dag prepražene slanine - skuto, sesekljanim drobnjakom in toliko jogurta, da dobimo gosto zmes. Osoli-mo, popopramo, natlačimo zmes v kalup in pokrijemo s špinačnimi listi. "Torto" pokrijemo s krožnikom in obteži-mo, da se vse skupaj dobro stisne in pustimo stati uro, dve v hladilniku. Postrežemo s črnim kruhom in pivom. Krompirjeva solata z olivami Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg kuhanega krompirja, 100 g črnih oliv, 150 g gaude, 1 žlico Topli večeri, hladne večerje rožmarina, baziliko, česen, 1/81 jabolčnega kisa, nekaj žlic ilivnega olja, sol, ščepec sladkorja. Krompir olupimo in narežemo na rezine. Damo ga v skledo, dodamo odcejene olive in na kocke narezan sir. Potresemo z rožmarinom in baziliko, dodamo vse ostale sestavine, zmešamo in ponudimo čez dobre pol ure, da se krompir dobro prepoji. Marinirana jajca Za večerjo si pripravimo trdo kuhana jajca, ki jih položimo v marinado, da se navza-mejo pikantnega okusa. Za 4 osebe potrebujemo: 8 jajc, 1 mlad por (ali 2 mladi čebuli ali malo drobnjaka), 2 žlici limoninega soka, žlico olja, 2 žlici vinjaka, žlico paradižnikovega ketchupa, poper. Jajca skuhamo v trdo, olupimo jih in prerežemo na polovico. Por očistimo in narežemo na zelo tanke kolobarje. Iz olja, limoninega soka, popra, vinjaka in paradižnikovega ketchupa zmešamo solatni preliv, v katerega zamešamo por ali čebulo. V omako položimo jajca in jih pustimo stati, da se navzamejo okusa. Ponudimo jih z opečenimi kruhki. Hladna kumarična juha s kislim mlekom 1 liter kislega mleka ali jogurta, 1 kumara, sol, šopek kislice, sladki janež, drobnjak, beli poper, 3 trdo kuhana jajca, ledene kocke. Kislo mleko ali jogurt zmešamo v mešalniku ali stepemo, da se speni in postane gladko. Olupljeno kumaro na tanko nastrgamo in stresemo v skledo s kislim mlekom. Kislične listke, sladki janež in drobnjak drobno sesekljamo in primešamo v kislo mleko. Juho popopramo in vanjo na koleščke narežemo še trdo kuhana jaj- Sladica za danes Jabolčni zvitek iz skutnega testa 10 dag masla, 10 dag skute, 1 jajce, 10 dag moke, sol. Nadev: 1 kg jabolk, sladkor po okusu, 2 žlici drobtin, sesekljana limonina lupinica, cimet, 1 žlica ruma. Zmehčano maslo in pretlačeno skuto razmeŠamo, osolimo, dodamo jajce m moko ter zgnetemo testo. Testo zvaljamo pol cm na debelo v pravokotnik, ki ga od obeh strani pregnetemo proti sredini, ga spet zvaljamo in drugič preganemo proti sredini. To ponovimo Še dvakrat. Nazadnje testo zvaljamo v dolg pravokotnik, po sredi položimo jabolčni nadev in čezenj z obeh strani preganemo testo. Zvitek postavimo v pečico. Pečemo 40 do 50 minut pri 180 stopinjah C. Nadev: jabolka olupimo, naribamo, dodamo sladkor, drobtine, limonino lupinico, cimet in rum. Vse zmešamo. ca. Ponudimo z ledenimi kockami. Namesto janeža in drobnjaka lahko uporabimo meliso ali meto in koper ali pa sivko, ki jo najprej suho popražimo v ponvi in nato zdrobimo v možnarju. Mešana solata z olivami 150 g zelene solate, J kumara, 5 paradižnikov, polnjene zelene olive, 4 jabolka, sok 1/2 limone, 3 žlice olivnega olja, (morska kristalna) sol. Izberemo lepe solatne liste, jih operemo in z njimi obložimo velik krožnik ali plitvo skledo. Kumaro neolupljeno narežemo na rezine in jih lepo v krogu naložimo na solatne liste. Paradižnike narežemo na krhlje in jih zložimo okr°-kumar. Nato narežemo ou* in jih zložimo okrog parac ka. Olupljena jabolka nast# mo na tanke rezine, jih taki pokapamo z limoninim sok°* in jih naložimo na sredi" krožnika. Solato okrog jab^ pokapamo z olivnim oljem' potresemo s soljo ter tB»-ponudimo. Kuhan radič 750 g radiča, 4 žlice olivn® olja, sok 1 limone, strok 1 žlica sojine omake ali ^ soli. Cele radičeve listke kubafl 2 minuti, toliko, da se steber zmehčajo in nato vodo odc^ mo. Liste narežemo in, . damo v skledo. Pripravi1" marinado iz olivnega olj limoninega soka, strtega i . in sojine omake in soli in z flf prelijemo radič v skledi. P1^ mo, da se ohladi in navzai* marinade, nato ga ponudim^ črnim kruhom, ostanki m6* pivom. Mešana špinaČna solata i 200 g špinače, 2 glavici vm-ali kakšne druge bele solalt>' žlici kisa, 1 ščepec m^eteLi prike, 1 žlica majoneze, 3 olivnega olja, 50 g naribam sira, sol, poper. Špinačo očistimo in tem1 jito operemo. Solato 0M mo, narežemo ter zmešam špinačnimi listi. V skode< razmeŠamo kis, sol, pof papriko, majonezo in 1 Primešamo še olje ter s omako zabelimo solato. Y mešamo in takoj postrežb Stročji fižol "marjetica" 200 g stročjega fižola, WL krompirja, 4 trdo kuhana n majoneza. Solatna omaka: 3 žlice olfl> žlica kisa, sol, poper. Krompir skuhamo, D*|*1 mo na rezine in zabelim ■ solatno omako. Stročji t jj skupamo in prav tako Z*j5 mo s solatno omako. V P1 > široko solatno skledo dav najprej krompirjevo solat0; } vrhu pa stročji fižol, ki | položimo od sredine j žarke. Na sredo damo okr K kupček majoneze in okrog' t-marjetičine lističe, ZW p, krhlje trdo kuhanih jajc/ J fižolu naredimo Še nekaj raskov z majonezo. . SPINNING - VELIKA PORABA ENERGIJE . .g SPINNING je najnovejši program org. fitness vadbe, katerega aVt°r0[i Američan John G., ki se je pred nekaj leti pojavil v ZDA in se v zadnjih d letih bliskovito širi po Evropi. Spinning je vad ba na stacionarnih kolesih, ki so posebno oblikovana *j tovrstno vadbo in se zato imenujejo spinning kolesa. Težak vztrajnih direkten prenos omogoči tudi začetnikom pravilno tehniko pedalira njegova konstrukcija pa popolno prilagodljivost telesnim naporom. Spinning je primeren za vse, tako za začetnike kot izkušene kolesa^ Posameznika vodi od prvih obratov z gonilkami skozi različne tehnike vo Tj in posnema pogoje, ki jih doživimo na cestah, poteh in brezpotjih vse popolnega obvladovanja duha in telesa. Vadbo vodi usposobljen vaditelj, ki izdela program in ga poveže z ust.r^jjh glasbo. Glasba ima zelo močno vlogo. Daje ritem in motovira v na,JnJrT1i trenutkih. Spinning se začne z ogrevanjem, nato sledi osrednji del z raz" l tehnikami vožnje, ki si slede v pravilnem zaporedju in se zakl,u ohlajevanjem in razteznimi vajami. Čes vadbe naj ne bo daljši od ene o 47. Mednarodni Gorenjski sejem Na izlet, po nakupih in večerno zabavo v Kranj ^ Pe»ek dopoldne se je na razstavišču v Kranju začel letošnji 47. Mednarodni Gorenjski sejem. Tradicionalno Prireditev z več kot petstoletno tradicijo, tokrat z okrog 800 razstavljavci na 60 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Kra . % 12. avgusta - Vsakoletni ^narodni avgustovski sejem, Žetlmj? korenine v prazniku i...? 'n velike maše. njegova ^dicionalna posebnost "pa je, , le lo v tem času največja slov l>ore,ns'4a Pr'rem,cv m za,° vse tud"11 raz'1*-'mn krajev države in ^l } onkraj meje vodijo v da P,r| J° je predsednik Gospo- jj*f zbornice Jožko Čuk in S** * imenom in nastopno Jjlp v nagovoru tudi intoriral jJnJ° prireditev. L,.Na sejmu je namreč letos ll*u osemsto domačih in tujih rkazstavljavcev na kar 60 tisoč „v,adratnih metrih. Ponudba ■ a kmetijske, gozdarske me-Jan>zacije, izdelkov široke Prošnje, pekarskih in suho-.n^snatih izdelkov, opreme za vriove i™-. :--------»-'- fj?i Sport in razvedrilo ter udba tomobilov. koUJCnje-B»gatajc pon Tuj ln Mveda avtomol len 1 r^ervne opreme za jek-B0C Konjičke ne manjka. oh,i I* ic izbira strojev za °dclavo lesa, ročnega in električnega orodja, HI-FI tehnike, akustike, fotoo-preme, zabavne elektronike. Celo montažno hišo lahko kupite na sejmu in precejšnja je tudi izbira stavbnega pohištva in gradbenih materialov. Za opremo stanovanj tudi ne boste v zadregi, saj ne manjka pohištva, dekorativne opreme, pa tudi tekstila, kon- fekcije, suhe robe, lončarskih izdelkov, različnih gospodinjskih in čistilnih aparatov. Predstavljena je mobilna telefonija, velika je izbira najraličnejših drobnih predmetov. Na sejmu so tudi servisne službe, kot so pošta, Gorenjska banka in zavarovalništvo z Zavarovalnico Triglav. Sestavni del ponudbe, zaradi katere je Kranj tradicionalno v tem času središče za izlet in dopustniški nakup je tudi gostinski del in zabavni prostor, kjer je vsak večer veselo. Za zabavo skrbijo poznane in priznane slovenske glasbene skupine, za gašenje žeje in okrepčila pa gostinci. Srebrno sodelovanje s Koroško Koroška gospodarska zbornica se z Inštitutom za napredek gospodarstva na letošnjem sejmu predstavlja že petindvajset ic. Na otvoritveni svečanosti se je Gorenjski sejem se posebej zahvalil za uspešno in neprekinjeno sodelovanje. Direktor Franc Fkar je poudaril, so Avstrijci poznani kot dobri gospodarstveniki, ki nikdar ne vlagajo v "negotovost", ludi zato je neprekinjeno sodelovanje potrditev, da je kranjska sejemska lokacija ekonomsko aktualna. Pa še nekaj velja: V Avstriji dosledno skrbijo za predstavljanje nacionalne proizvodnje. Na kranjskem sejmu predstavljajo izdelke z oznako A. Za darilo, ki gaje izročil direktor Franc Ekar, seje zahvalil predsednik Koroške gospodarske zbornice Karel Kofler, ki je poudaril, da so gospodarski odnosi med Koroško in Avstrijo na eni in Slovenijo na drugi strani v zadnjih letih zelo dobri in Koroška gospodarska zbornica si bo Še naprej prizadevala za to. Tradicija v številkah Prerokovanje ni hvaležen posel, zato na podlagi lanskih podatkov o obisku recimo ne gre napovedovati letošnjega. Pa vendar nekaj prvih številk, saj so primerjave zanimive. V petek, na dan odprtja, so na sejmu prodali tri tisoč kart, kar je v primerjavi z lanskim obiskom prvi dan za 20 manj. Sobota je bila v primerjavi z lansko soboto in drugim dnevom sejma "bogatejša" za sto kart. Sejem je obiskalo okrog 7000 obiskovalcev, skupaj z obiskom večernega programa pa so v petek in soboto zabeležili okrog 20.000 obiskovalcev. Nedelja je bila spet nekoliko skromnejša od lanske. Prodali so 7.000 kart, kar je okrog 1.500 manj. Sicer pa je bila nedelja po obisku bogata. Helena Blagne je napolnila zvečer prireditveni prostor, nedeljski obisk, pa ocenjujejo sicer na petnajst tisoč. V treh dneh so na sejmu tako zabeležili okrog 35.000 obiskovalcev. #♦############################### Večerni program se sicer začne, ko sejem zaprejo, ob 19. uri. Vendar pa prostor običajno zaživi po 21. uri. Vsak večer je potem živo do polnoči, v soboto pa do enih zjutraj. Uprava sejma je zato, da se jim deloma "oddolžijo" za desetdnevni nočni "živžav", vsem stanovalcem Stare ceste podarila stalne vstopnice za ogled sejma. Povabilo, ki so ga naslovili na krajevno skupnost Kranj Center, da bi s starejšimi Kranjčani med sejmom v gostinskem prostoru popoldne pripravili srečanje, pa so v vodstvu KS, kot je povedal direktor sejma, hvaležno odklonili. ###############*############*#### Korošci se pritožujejo zaradi dolgih čakalnih vrst na meji. Dve do tri ure je treba čakati. Ker bo danes obiskal sejem celovški župan Harald Scheucher s predstavniki mesta Celovec, bodo o tem spregovorili tudi na srečanju. V Kranju predlagajo, da bi Gorenjska in Koroška vendarle morali nekako "izstopiti" iz pravil Šengena. AVTO MLAKAR - PODBORSEK Bleivveisova 10, Kranj, Tel.: 064/224-540 V času sejma doseglivi tudi na mbt: 0609/643-504 Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU, kjer vam NUDIMO še VEČ! PANDA 1.1 4*4 17.990 PUNTO 5 5 S 14.890 BRAVO 1.4 S 21.490 MAMA 1.6 SX 26.990 FIORINO PANORAMA OUCATO MAKI UNO l.O PUNTO 75 IUC BRAVA 1.4 S MAREA 1.6 »X 13.990 33.970 12.490 19.990 22.660 27.990 1.4 2.3 DSl 34.576 c*n* se v DEM I LANCIA Sejmi so kazalec zdravja gospodarstva Rafko Rupar, Merkur: "Na letošnjem sejmu ponujamo kopalniško opremo, belo tehniko, kolesa, avtomobile in gradbeni material. Prve dni je zanimanje obiskovalcev tako kot vsako leto manjše, saj se prodaja dvigne proti koncu tedna. Te dni pa ljudje, zlasti ob večjih nakupih, bolj povprašujejo, zanimajo jih cene, za nakup pa se odločajo kasneje." Peter Perčič, Sloga Kranj: "Na letošnjem Gorenjskem sejmu ponujamo celotno kmetijsko mehanizacijo od plugov do opreme za spravilo sena. Že prve dni obiskovalci precej sprašujejo, manj pa kupujejo. Več pričakujemo konec tedna, ko bo praznik in bodo na sejem prišli tudi kmetje. Tudi letos ponujamo sejemski popust na vse izdelke." Zinka Zavrl Križaj, Zavarovalnica Triglav: "Na letošnjem sejmu vsem interesentom naredimo izračune za vse vrste zavarovanj. Predstavljamo novost - štipendijsko zavarovanje, ki je namenjeno predvsem mladim družinam. Prav tako obiskovalce seznanjamo, da smo premoženjska zavarovanja združili pod enotno storitveno znamko - Triglav premoženje." Jože Rezek, Kovinotehna: "Že 25 let sodelovanja na sejmu prinesejo določene bogate izkušnje za razstavljavca, seveda pa tudi kupci že vedo, kdo in kaj je Kovinotehna Fužinar. Ne trdim, da smo najcenejši, a naše cene so vedno prave. Z rezultati smo zadovoljni, saj velja naše geslo iz križanke v Gorenjskem glasu: Bogata je tista trgovina, ki ima zadovoljne kupce." Miha Štular, Štular šivalni stroji: "Zastopamo znamko šivalnih in overlock strojev Pfaff, poleg tega pa ponujamo tudi šivalne stroje za obrtniško in podjetniško šivanje. Na sejmu gre vedno tako za promocijo kot tudi za neposredno prodajo, obiskovalcem pa tudi svetujemo in jim predstavljamo novosti." Telekom V^) Slovenije \\ Nacionalni operater telekomunikacij NA 47. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 8. do 17. avgusta 1997 predstavlja uporabnost in prednosti omrežja in aparatov ISDN ter storitve videotelefonije. Pridite k nam na sprehod po Internetu. VLJUDNO VABLJENI NA RAZSTAVNI PROSTOR TELEKOMA SLOVENIJE V VEČNAMENSKI DVORANI. Vse informacije o telekomunikacijskih storitvah in terminalni opremi lahko dobite v naši Teletrgovini v Kranju, Ulica Mirka Vadnova 13 in v Teletrgovini v Radovljici, Kranjska cesta 3. Sposobni in prodorni sejmarji Dober sejem pomeni poslovni uspeh za razstavi}alce, pa tudi organizatorje in številne sodelujoče. - 25 let sodelovanja koroške Gospodarske zbornice. Kranj, 12. avgusta - Število sodelujočih na tradicionalnem avgustovskem Gorenjskem sejmu se iz leta v leto povečuje. Letos jih je že blizu 800, s področja široke potrošnje, bele tehnike, akustike, strojev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gostinsko opremo, opremo za vrtičkarje, šport in razvedrilo. Letošnji sejem je slovesno odprl predsednik GZS Jožko Čuk, ki je poudaril, da so sejemske aktivnosti pomembno gibalo gospodarskega razvoja. Kot je poudaril v uvodnem govoru, se 47. Mednarodni Gorenjski sejem umešča v razgibano poslovno in gospodarsko dogajanje, ki ga označujeta formalno vključevanje v evropsko Unijo in prizadevanje za zdravo gospodarsko rast. "Racionalno obnašanje v vseh družbenih podsistemih in ustvarjanje konkurenčnih po- Tudi letošnji sejem je podprt s kar nekaj servisnimi dejavnostmi. Tako so razstavljavcem in obiskovalcem na voljo bančne in menjalniške storitve, zavarovalništvo in press center, (desno) gojev poslovanja za domača podjetja sta tista pogoja, ki nam lahko zagotovita dobre pogoje za jutrišnje življenje. Sejmi pa so v tej navezi pravi kazalec zdravja gospodarstva. Dober sejem pomeni poslovni uspeh za razstavljalce, pa tudi organizatorje in številne sodelujoča storitvene dejavnosti. Sejmi so izjemno pomembni mutliplikatorji poslovne aktivnosti gospodarstva. Znano je, da tolar prometa sejmišča prinese še najmanj štiri do pet tolarjev prometa spremljajočim dejavnostim, mestu in poslovnim storitvam," je še dejal Jožko Čuk. Posebej veliko je zanimanje za kmetijstt mehanizacijo. Tudi tokrat na sejmu sodeluj*) številni razstavljala s tega področja. "Odprl sem sejem, ki ga tudi osebno cenil* zaradi ohranjanja tradicionalne sejemsk* tradicije. To naj ne bi bil ozko usmerja strokovni sejem, ampak srečevališče podj*f' nikov, managerjev, delavcev in potrošnikom Prideš, da vidiš, kaj je novega, nekaj vprašaš, se pogovoriš, kupiš in se zabava* To je res liv sejem. Da bi tak ostal še doW let," je ob otvoritvi sejma dejal predsednic GZS Jožko Čuk. Potrebujemo sposobna in prodorna sejmišča in organizatorje sejmov, je dejal Jožko Čuk (v sredini). Z njim sta se strinjala tudi Kari Kojfler, predsednik Gospodarske zbornice Koroške (desno), ter Andrej Prislan, predsednik gorenjske enote GZS (levo). Za številne obiskovalce je najbolj privlačno, da je prav razstavljeno blago mogoče tudi kupiti. Zato ni čudno, d& je Mednarodnega sejma trgovina na prostem. v avgustu prijelo ime naj f Mercator Vam na Gorenjskem sejmu v hali A nudi ugodne nakupe od 8. do 17.8. '97 Popust pri gotovinskem plačilu: Marles in Svea 32% Sedežna garnitura - usnje 135.022,00 Otroška soba Lea 64.270,00 Regal Nik 44.994,00 Videokamera JVC GR-AX 210 89.900,00 Glasbeni stolp S0NY MHC-RX 70 72.982,00 Tomos A 35 S Tomos Colibri SL Tomos APN G S 82.311,00 114,226,00 113.917,00 Praini stroj Gorenje WA 904 X 52.590,00 Pralni stroj Gorenje WA 909 X 77.108,00 Pomivalni stroj Candy 250 UNI 70.550,00 Gorsko kolo Rider-alivio 52.425,00 Gorsko kolo Project - altus 39.347,00 Gotovinski popusti, plačilo v 5 obrokih brez obresti, potrošniška posojila brez pologa. Sjek, 12. avgusta 1997 47. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Glasbeni večeri na Gorenjskem sejmu tudi letos mamljivi Večeri veseli, najbolj pa v soboto f Osem skupin in dva pevca bodo vse sejemske večere zabavali obiskovalce - Pop Design odprl zabavne večere, California dosedaj pritegnila največ ljudi, Helena Blagne še vedno ostaja famozna, Agropop pa tako ne more iz svoje kože ANKETA ^anj, 12. avgusta - Že nekaj-leh»a stalnica pri večernih j javnih programih je brezplačen vstop, za kar je vodstvu ^°renjskega sejma še najbolj hvaiežna mladina. Slednja je "ajnreč tudi najštevilnejša na ^Černem veseljačenju, ki se j* začelo s petkovim koncer-N Pop Designa. Ljubljanskemu bendu, ki se v nekoliko ?Pr«menjeni zasedbi zadnje Wo zopet vzpenja med vođine na slovenski glasbeni je sicer nekoliko ponašalo vreme, a se je priredit-v*ni prostor vseeno toliko ""polnil, da ie bilo vzdušje Pravo. fravi bum je bil sobotni »astop kranjske Californie, ^ je bilo sejmišče povsem ampak tudi drugje. Večere v lunaparku tako ni potrebno posebej opisovati. California je imela še to srečo, da je • uho sejmišče puvscm igrala na soboto, ko se zabavni Polno. Ne samo na pokritem program potegne do enih 8°stinskem prostoru pri odru, zjutraj. Saj je znano, da se Gorenjci pozno ogrejemo, ko pa se, ne poznamo meja. Veseljačenja je bilo dovolj vse do nekaj minut čez eno, ko je glasba utihnila in so se luči ugasnile. Sejmišče se začne počasi prazniti, zato gostinci izkoristijo še zadnje trenutke. V nedeljo se je začelo vse spet znova, obiskovalce pa je s svojim glasom v dobro razpoloženje spravila Helena Blagne, ki s svojim famoznim glasom in stasom še vedno razvnema srca. Svoj piskrček pri zabavanju Gorenjcev pa so sinoči pristavili še Agropopov-ci, ki na svojih nastopih vedno poskrbijo za presenečenja. Serbi seveda ni manjkala. Danes lahko zapojete s pankerjem Perom Lovšinom, ki mu bodo v naslednjih večerih sledili še Čuki, Faraoni, na veliki šmaren Štajerskih 7, nato Kingstone, za konec glasbenih večerov pa bo v nedeljo za sladico z jagodami in čokolado postregel Rock'n-'band. kolona Zupan pri Zavarovalnici Triglav Polona podpisovala balone ^rai>j, 10. avgusta - V nedeljo je razstavni prostor zavarovalnice Triglav obiskala najboljša slovenska snow-°oardcrka Polona, ki je med drugim že zmagala na dveh tekmah svetovnega pokala. Polona je predvsem najmlajšim obiskovalcem podpisovala balone, ki jih je delila zavarovalnica Triglav, rade volje pa je z njimi tudi poklepetala. Polona sicer okreva po operaciji zaradi zloma leve nadlahtnice v rami, a se že pripravlja na naslednjo sezono. Upamo, da se bo do začetka sezone zopet privadila snegu, saj bomo zanjo vsi stiskali pesti. Tudi Zavarovalnica Triglav, ki je 7 eden izmed njihovih spon- °rjev. K Triglavu bo v soboto med 10. in 13. uro na obisk Pr>Šla tudi smučarka Alenka Dovžan. Takoj ko je odprl sejem, je predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk povabil svojega "kolego" iz Koroške zbornice Karla Koflerja na sprehod po sejmu in mu kot posebnost predstavil tudi traktorje IMT. Predsednik Kofler je bil presenečen, saj takšnih traktorjev na Celovškem sejmu, ki je tudi v teh dneh, nimajo. C. 1. maja 5, Kranj, ^ tel.:331-552 udprto od 9. do 19. ure, *obota od 9. do 12. ure t? (mjustu Posebno ugodno na sejmu in v trgovini ŠTED ILNIK GORENJE Plinski štedilnik s plinsko pečico |**kl štedilnik p,,nsko pečico tj Ček ov 9otov ino P410 42.893 SIT 40.319 SIT 37.900 SIT v?i5' ki 130816 Preieli letak °*en v Gorenjski glas. tw> °Pravičujemo zaradi Ns^nih cen pri tem artiklu, Gorenjci jih ne potrebujemo Menda so Gorenjskemu sejmu organizatorji prvega erotičnega sejma v Beljaku predlagali, da bi izpeljanko tega beljaškega sejma pripravili tudi na Goenjskem sejmu. Neuradno smo izvedeli, da je direktor Gorenjskega sejma zagotovil, da na Gorenjskem ne potrebujemo erotičnih pripomočkov. Rezka Rehberger, Jesenice: "Letošnji sejem je super, meni se zdi veliko boljši kot lani. Izbira je res velika, zato se za vsakogar kaj najde. Tudi mi smo prišli samo malo pogledat, pa smo že nakupili nekaj malega. Verjetno pa v naslednjih dneh na sejem ne bom več prišla. Nekaj zaradi obveznosti, pa še malo daleč je z Jesenic do Kranja." Anton Alič, Notranje Gorice: "Na Gorenjski sejem pridemo vsako leto. Včasih smo ob nedeljah najprej šli na Brezje, nazaj grede pa smo se ustavili še na sejmu. Letošnja ponudba je v redu, sam sem prišel malo povprašat za avtomobil, sicer pa sem tukaj le kot opazovalec. Na večerni program ne pridem, ker stanujem predaleč." Zdravko Crnojevič, Hrastje: "Dosedaj sem si ogledal več ali manj vse, kar se na sejmu da videti. Če me občutek ne vara, se mi zdi vse skupaj enako vsako leto. Prišel sem bolj iz radovednosti, saj ne mislim ničesar kupiti. Na zabavnih programih ob večerih sem že bil, do konca sejma pa bom šel verjetno še kdaj." Darja Eniko, Radovljica: "Sem redna obiskovalka Gorenjskega sejma, saj se zdi v redu. Tudi letos je ponudba dobra. Vem, da se brez vstopnine ne da, vseeno pa bi bila lahko malo nižja. Sicer jo pa tako ali tako mož plača, ha. ha,... Danes sva prišla bolj iz radovednosti. Na večerne programe pa verjetno ne bom hodila." Franc Cegnar, Dorfarji: "Na Gorenjski sejem pridem vsako leto na nedeljo. S ponudbo na letošnjem sejmu sem kar zadovoljen, zdi se mi, da je letos še malo boljša kot prejšnja leta. Predvsem avtomobilov je veliko, manj pa je kmetijske mehanizacije, kar me na sejmu najbolj zanima." Pri sejemskem vhodu v večnamenski dvorani je tudi razstavni prostor Gorenjskega glasa. Na njem je živahno le od prvega dne. V soboto sta bila na primer najprej gosta vedeževalec Daniel Smid Dannv in Deja Mušič, popoldne pa vodja Alpskega kvinteta Jože Antonič, ki gaje obiskal celo Braco Koren. V nedeljo je bil gost Primož Kosec iz Slovenskega kvinteta, včeraj pa Roman Portuna, vodja ansambla Blegoš. Živahno pa bo tudi v petek dopoldne in popoldne, saj bodo med gosti tudi gorenjski prvak na diatonični harmoniki Dejan Raj, pa Alfi Nipič, Danny in Deja, športnica Brigita Langerholc... Na sliki: V soboto sta bila gosta Danny in Deja. Gostinci se tudi znajdejo Za veliko pivo je potrebno na sejmu odšteti 300 tolarjev. Zvečer, ko na sejmu zadoni glasba, imajo zato gostinci, ki imajo Sanke v bližini odra, veliko prometa. Tisti, ki so od pokritega prireditvenega prostora nekoliko oddaljeni, pa tedaj pobirajo le drobtinice, zato se je potrebno znajti. Tako eden [zmed i'1'siincev ponuja pivo v pločevinkah le po 200 tolarjev. Navdušenju žejnih mladcev ni videti konca. Sejemski sprehod na 7., 8. in 9. strani smo v spremstvu fotoreporterke Tine Doki pripravili Andrej Žalar, Marjana Ahacič In Simon Šubic. LVŠINA HYUnDfll &0FJA LOKA - GOSTEČE 8, U.064 632 2*6 POOBLAŠČENI SE RVj S IN P RODAJA LIČARS WEIN KL E PARS KE S TO WTVE V času Gorenjskega sejma še dodatni popusti pri nakupu vozil Hyundai Accent in Lantra 1000 + 300 - 1300 dem! Ugodni kreditni pogoji T * 3% na OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU! mobitel Poslovna enota Kranj, Koroška c. 27 (BEŽKOVA VILA), tel: 360 800 OBUČITE NAS Ni 47. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEjMU vse o NMT in GSM mobilnih telefonih mobilink storitve - EKG merilec posebno ugodne cene aparatov GSM KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V Galeriji Pungert razstavlja slike Lea Dežman. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. POKLJUKA - Razstava slik nastalih na 5. triglavskem slikarsko kiparskem taboru je zaradi velikega zanimanja v Šport hotelu podaljšana do 15. avgusta. V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. ilikar Franc Vozel. V hotelu Astoria je na ogled fotografska azstava Krajinski park Lahinja. V galeriji Vila Nana so na igled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa Generalica. V Vili Prešeren in v hotelu Astoria razstavlja slikarka Irena Polanec RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno glafično podobo Festivala Radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kliparja Manolisa Thomakakisa. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici Muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava Brižinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov Sk. Loka. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja akvarele z naslovom Utrinki iz Egipta Edi Sever iz Škofje Loke grafiko in mešano tehniko z naslovom Sence in odsevi pisanega cvetja. Gostovanja v tujini niso naključje FS BLED V FRANCIJI Bled, 12. avgusta - Pred nekaj dnevi se je z gostovanja v južnofrancoskem mestu Buxy vrnila Folklorna skupina Bled. Odzvala se je vabilu organizatorjev, da s predstavitvijo gorenjskih plesov v značilni narodni noši obogati tradicionalni krajevni praznik. Festival pesmi in plesa, predstavitev gledaliških in lutkovnih skupin ter športnih tekmovanj je trajal tri dni, folklorna skupina pa je takoj požela veliko zanimanja in občudovanja med občinstvom, saj večina obiskovalcev lepe in bogate gorenjske noše še ni poznala. Skupina se je na gostovanje dobro pripravila. Prirediteljem festivala je že pred meseci poslala podatke o skupini, opisala pa je tudi lepote Bleda in okolice. Tako je tamkajšnji časopis z visoko naklado namenil obširen prispevek obisku skupine, bralcem pa je predstavil tudi Bled. Folkloristi so se iz Francije vrnili z lepimi vtisi. Prav gotovo so izpolnili pričakovanja organizatorjev in obiskovalcem festivala predstavili naše plesno izročilo, s sodelovanjem narodnozabavnega ansambla Cvet iz Radeč pa so program še popestrili. Še enkrat so dokazali, da njihova gostovanja v tujini niso naključna. LJUBITELJI ASTERIXA, POZOR! Skupaj z drobnim, bistrim in zvitim bojevnikom, ki mu brez pomislekov zaupajo najbolj nevarne naloge, se lahko podate novim dogodivščinam naproti. V novi zgodbi z naslovom ASTERIX IN BRITI, ga kot vedno spremlja najboljši prijatelj - Obelix, ljubitelj merjascev in poštenega tepeža. Cena knjige ASTERIX IN BRITI je 2.835 SIT. Stroške poštnine krije založba! Naročila sprejema: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. e-mail:zalozba@didakta. si Prepričani smo, da vam bo Asterix popestril poletne dni! Začetki muzeja v Žireh "ZIROVCI, PREBUDITE SE!" 'Žirovci, prebudite se! Še nekaj let in 21. stoletje bo tu - in takrat (če ne že danes) bo zelo pomembno, da bomo znali živeti s svojo bogato dediščino. Prav zato ti spodbudni začetki žirovskega muzeja zaslužijo več skrbi. Ce bo ta "žirovska", bo potem še kakšna... Janez Bogataj." Navedene besede, vpisane v knjigo žirovskega muzeja, bi morale zbuditi pozornost tudi, če bi jih podpisal kdorkoli drug. Ker je njih avtor ta čas najvidnejši slovenski etnolog, se je potrebno nad njimi zamisliti tem bolj. Sporočilo, ki ga vsebujejo, je dvojno: da so tisti, ki so zbirke v tem malem muzeju postavili, opravili veliko delo; da tiste, ki bi jih hoteli posodobiti in /ali dopolniti, delo še čaka. Podpisani, ki sem že dobri dve leti vršilec dolžnosti predsednika Muzejskega društva Žiri, skromne desetine tistih posameznikov, ki jih besede dr. Bogataja najbolj prizadevajo, moram ob njih izraziti še prepričanje, da ne zadevajo le društva, temveč celotno žir-ovsko skupnost. Ker sintagma "celotna žirovska skupnost" po Bogataju izklicana z besedo "Žirovci", zveni precej abstraktno, moramo seveda dodati še nadvse preprosto ugotovitev, da ima ta besedna tvorba tudi svoje "meso", pravno osebo, imenovano Občina Žiri. Ta delo društva sicer že podpira, z zneskom, ki dopušča preživetje, onemogoča pa kakršenkoli razvoj. Zdaj, po opravljeni delitveni bilanci nekdanje Občine Škofja Loka, postaja Občina Žiri tudi lastnica stavbe žirovskega muzeja (Stara šola) in sosednje Štalarjeve hiše. Prav zdaj in tu se ponuja priložnost, da za "prebujo" svojega muzeja stori še nekaj več. Ta "nekaj več" je treba seveda spet konkretizirati. Pomeni vsaj troje: formalna zagotovila, višjo denarno podporo in stvarna, materialna dejanja. Formalna zagotovila so prva. Gre za to, da občina Žiri obnovi "zavezo", ki jo je dala že t. i. stanovanjs- Ta "nekaj več" je treba seveda spet konkretizirati Pomeni vsaj troje: formalna zagotovila, višjo denarno podporo in stvarna, materialna dejanja. ka skupnost prejšnje občine: da se ta stavba in ta konec v prihodnje namenita izključno oziroma predvsem muzejski dejavnosti. Ko se katero od stanovanj izprazni (trenutno so zasedena še tri), se ga ne oddaja več kot stanovanje; nameni se muzeju. Ko je enkrat potrejno in podpisano načelno soglasje, je naslednji korak ta, da se pristopi k razglasitvi stavbe za kulturni spomenik. Kriterije za to po mnenju strokovnjakov, ki so si jo ogledali, izpolnjuje. Tako ji namreč damo višji status in pomen ter hkrati izpolnimo predpogoj, po katerem bi morebitne gradbene in druge Občani darovali 1600 knjig KNJIGE ZA ZAMEJCE Škofja Loka, 12. avgusta - Prejšnji konec tedna, v petek dopoldne, je župan Občine Škofja Loka Igor Draksler predstavnikom občine Sovodnje ob Soči izročil v aprilski akciji zbrane in podarjene knjige. Aprila so v Škofji Loki začeli zbirali knjige za dve zamejski knjižnici - Sele na Koroškem in v Sovodnju ob Soči. Konec junija so polovico tako zbranih knjig svečano izročili Selanom, ki so ob tej priložnosti v Barišah pri Lenčiji pripravili imeniten kulturni program, na katerem so sodelovali: Moški pevski zbor Valentin Polanšek z Obirskega, Tamburaška skupina Bisernica pod vodstvom Janeza Krmelja iz Reteč ter kitarist in pevec Jaka Svoljšak in recitator Jure Svoljšak. Na petkovo svečano izročitev knjig knjižnici v Sovodnju ob Soči je prišla dobro zastopana delegacija 39 predstavnikov pod vodstvom bivšega župana Vita Primožiča, sicer predsednika Slovensko goriškega gospodarskega združenja. V delegaciji so bili tudi garibaldinci, ki so se borili v Škofjeloškem hribovju, njihovi svojci, predsednik Katoliškega društva iz Ločnika in drugi. Po sprejemu pri županu so si gostje iz Sovodnja ogledali tovarno Termo na Trati, nato pa obiskali še Križno poro in Rovt ter Lenart, kjer so položili vence na grobove padlih soborcev garibaldincev in borcev Škofjeloškega odreda. • L.M. Škofja Loka, 12. avgusta - S sobotnim koncertom v Puštalskem gradu se je končala desetdnevna 6. mednarodna poletna violončel/stična šola, ki se je je letos udeležilo kar 20 mladih violončelistov z vsega sveta. Letos jih je prvič spremljala tudi pianistka Helene Basler Wepfer, sestra violončelistke prof. Susanne Basler Novšak. Obe švicarski glasbenici sta pretekli četrtek loško publiko razveselili z recitalom, prav tako v kapeli Puštalskega gradu. • M.A., foto: lina Doki posege v njej sofinancirala država oziroma njeno ministrstvo za kulturo. Vse to velja tako za stavbo samo kot za njeno najbližjo okolico; kaj vse vodi v slednjo, je seveda stvar strokovne ocene in političnega soglasja. Da so pred in po vsem tem potrebna višja denarna sredstva, je menda razumljivo že samo po sebi. Stvar dogovora je seveda, kako jih plasirati: prek Muzejskega društva Žiri ali neposredno, k izvajalcem določenih nalog. Tudi prva od materialnih nalog novega lastnika se že kaže: sanacija vlage v spodnjem delu stavbe, v vlažnih prostorih muzejska dejavnost ni mogoča. O tem priča stanje predmetov, ki so v pritličju že razstavljeni... In še bi lahko razpredali. Vendar bo bolj pametno, če skušamo z dobro voljo in skupaj napraviti katerega od prvih korakov. Potem bo šlo lažje tudi naprej. Preden sklenemo ta priložnostni zapis, pojasnimo še, kako je do njega prišlo. Dr. Janez Bogataj je svojo misel vpisal 29. maja 1997. Po svoje so ga dopolnili njegovi študentje, s katerimi je obiskal žirovski muzej. In kaj jih je prignalo na ta nekoliko pozabljeni kraj, se boste nemara vprašali. Prišli so, da bi izpolnili željo kolegici Tadeji Primožič. Ta se je namreč namenila, da bo svojo diplomsko nalogo zagovarjala kar v domačem kraju. Tako se je namreč tudi zgodil?' Tadeja, pravnukinja znamen1' tega Antona Pirmožiča (18/0■ 1954), ki je po svoji trgovini * čipkamo slovel širom po sveN in si nasproti nove far° cerkve postavil svojemu slov^' su primerno hišo, je tega dne obranila" ambiciozno zastal jeno in opravljeno delo: Tef1' nike, elementi, motivika aplikacije klekljanih čipk n Slovenskem v 20. stole«8: Tema, ki vsekakor sodi v i$ kot eno od treh slovens^ središč klekljanja. ZagoV<» ____1 Tadeja, pravnukinja znam&^\ ga Antona Pirmožiča (ltflv,' 1954), ki je po svoji trgovini' čipkamo slovel širom po svetu p tega dne " obranila" ambimm no zastavljeno in opravi}^, delo: Tehnike, elementi, moflf ka in aplikacije klekljanih #f na Slovenskem v 20. stoW Tema, ki vsekakor sodi v &l kot eno od treh slovenski" središč klekljanja. sam in druženje, ki mu r sledilo, sta skupaj tv0,r'l prvovrstni kulturni dogodek Nastalo je vzdušje, v kateri se je človeku zazdelo, da j nejne pobude veselijo cel. prostori nekdanje šole, f sicerp o krivem samevaj^ Kako se ne bi! Ta stavba wg namreč svojo dušo. Treba jo i le obuditi, z dejanji, kakrŠn^J j bilo Tadejino, in kakršn" ^ morala, če bo dobra volja> slediti. Miha Naglic PLAMEN SPET V SLOVENIJI Tržič - Dekliški pevski zbor Plamen iz Toronta, ki ga 0^ kulturnemu dogodku ter predstavlja dragocen sporn ^ ljudskega stavbarstva. Celotnemu objektu nameravajo v }* | v prihodnje dati večjo veljavo, izkoristiti njegove potenci* ga uveljaviti v kulturnem prostoru. • M.A. KNJIGA ZA ZANAMCE Kranjsku Gora, 12. avgusta - V sklopu prireditev ob občinskem prazniku so v Kranjski Gori pretekli M•»*' . predstavili novo knjigo Stanka Koširja z naslovom « Pečkami, kjer sem odraščal. , — "Tj jfi Knjiga je sestavljena i/ dveh delov. Prvi je beset"'tafji vsebuje hudomušne zgodbe, kot so opisi, kako so naši Pt^jlj prišli do hrane in oblek, pregovore, primerjavi- in razniis l.^j drugi del pa sestavlja slovar narečnih besed, ki so V uporabljene. Avtor ob tem hrani tudi magnetolonske p° ^ i rutarike govorice, sieei pa se poleg pisanja ukvarja^yali izdelovanjem modelov orodij, ki so jih domačini uP°r včasih. .. ^rjStfl. v Ratečah je gostovala 8°rjanska Godba, ženski in J)oški pevski zbor iz Kranjske ^ore, Višarski ženski kvintet, fje smemo pa pozabiti še na harmonikarja Andreja Pivka, ^rark Danice Butinar in Jerce pamar in nenazadnje članov l,°lklorne skupine Triglav z Jesenic. Mlajši rodovi so spoznavali, kaj so včasih delali starejši n brot, ne smemo pa pozabiti tudi domačega sira. Vaški dan je tudi idealna priložnost za nakup izvirnega turističnega spominka, pa naj bodo to žoki ali pa ročno izvezeni laneni prt. O rateškem domačinka Anica Kopavnik prejela znak kakovosti, izdelek Prava paša za oči pa je bila še pa sodi v družbo redkih izvirnih Posebej za mlajše rodove pre- slovenskih spominkov, stavitev predelave volne in Kulturno poučnemu delu je anu. Videti je bilo moč prav sledil zabavni del z ansamblom J**» od striženja ovc, cufanja As, o dobri udeležbi pa najbolje vaškem dnevu torej vse naj- ;e ne' njenega ahljanja ter pre- priča dejstvo, da na osrednjem boljše, v upanju, da bo letošnje- Je- sukanja in pletenja. Poseb- rateškem trgu skorajda ni bilo mu četrtemu sledil tudi peti .°st Rateč so tamkajšnji copati moč dobiti prostega sedeža, vaški dan prihodnje leto. Am- 1 Žoki' po domače, izdelani iz Poleg klasične veseliške po- pak upoštevajoč prizadevnost ?',nenega vložka ter z laneno nudbe so Ratečanke ponudile domačinov, o čem takem men- 'Jo obšiti z. usnjem. Zanje je tudi obilo domačih sladkih do- da sploh ne gre dvomiti. U.Š. Prikaz gašenja s staro gasilsko opremo Požar pogašen, krave utonile gasilski trobentač je s posebno muziko vsem bližnjim in daljnim Krilcem oznanil, da na Bledu gori kajža. Le nekaj trenutkov zatem pa so na kraj požara jako hitro prišli gasilci... tailri »ih avgusta - Ampak, Jg»o niso prišli v rdečih gasil-H .av,tomobilih z modrimi .'n sirenami ampak - s ..U1 in ročnimi črpalkami. V ^«eijo je namreč Komisija za *&°dovino pri radovljiški Ga-ivezi v blejskem Zdravijem parku pripravila prikaz jfrsenja s staro gasilsko opremo. J*r, štirideset Florjanov se je J°nlo i ognjem, slednjič pa Jim 2 je zaradi močnih mišic endarle uspelo pogasiti. Gasil-em iz casa Franca Jožefa jc Poveljeval poveljnik z brki, prsnih se ne bi sramoval niti SJ Presvetli 'kajzer'. .Nedeljska predstavitev ga-,enJa s staro opremo jc bila že chla po vrsti, zanimanja zanjo Ja je, kot nam je povedal PNsednik komisije za zgodo-'n° Pri radovljiški Gasilski i ez» Marjan Zupan, iz leta v leto več. Kot smo že omenili, je v počijo v Zdraviliškem parku jagorcla kašča. Močan dim je jPozoril gasilskega trobentača, .1 Je na kraj nesreče priklical £r lepo število gasilcev. Svoje vq - m ccv' so DriDelialJ d kar |c ak PnvK sk()mi- nckaJ «' i'11 ?aiem i kar sami Vodo S( -maI» kar v jezeru, s pomoč pripel); aj s Vodo so kar s - nah 1 SCrpalk pa so i°v ravno prav vj°čnih curkih zlivali na ogenj. ^aimočneiša črpalka je imela J0* S ZG (ali K žejnih gasil-nv). najšibkejša pa le 1 ZG. rjj'skovalci so si v akciji lahko pedali pravzaprav vso gasils J? opremo s koma L9 stoletja. Ja ročnih črpalk, cevi, ikijev m ™ do veder in nenazadnje J?,f°rm. Delo gasilco ie ul DnerJi>l strogi gasiiski poveljnik s 5J*v,nii in predvsem najlepšimi vstro-ogrskimi brki in odloč v ga poveljnika. Marjan Zupan ugotavlja, da jc med gasilci vse več zanimanja za staro gasilsko opremo, društva zanjo vse bolje skrbijo, prav tako pa iz leta v leto na podstrešjih najdejo kakšen nov kos. Na nedeljski predstavitvi jc sodelovalo več kot 40 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev v Podhomu, Zasipu, Gorjah, Selu, Ribnem, Radovljici in Mošnjah. Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi množice radovednih glav, ki so gašenje ves čas budno spremljali in se ob koncil tudi samt poskusili v vlogi starih gasilcev. Naj vam povemo, da se bo naslednja možnost za ogled starih gasil cev ponudila se 24. avgusta v Mol 11 ii j u na praznovanju tam-ka|šn|ili gasileev In ob komu vsekakor ne smemo pozabiti povedati, da je star način gašenja zagotovo ekološko povsem neoporečen, saj vlečni stroji' poleg svojih dehtečih fig i okolje ne izpuščajo kakšnih Jedla se je potica, pila pa medica Hja, hiša in veselica ne moreta biti istočasno na istem mestu, zato so se letos Hotaveljčani preselili pod tisto lipo pri domu krajanov. Ampak večer podoknic s tem ni prav nič izgubil Hotavlje, 9. in 10. avgusta - Ko goduje farni patron sveti Lovrenc, imajo na Hotavljah semenj. Vaški praznik traja kar dva dni, v soboto zvečer se domačini zberejo pod lipo ob kulturnem programu in seveda veselici, v nedeljo zarana pa se odpravijo v cerkev k maši in žegnu, potem pa na pravi vaški semenj. Sobotni večer je na Hotavljah minil v znamenju plesa in podoknic. Slednje sta prepevala Gorenjsevaški oktet in oktet Franceta Bevka iz Otaleža. Domače plese je pšredstavila Folklorna skupina Javorje, za zabavo pa so igrali Laufarji iz Cerknega. Domače kmečke žene so obiskovalcem ponudile tudi domače dobrote, še posebej sta znameniti semanja hotaveljska potica in pa medica. Edina stvar, ki smo jo v soboto pogrešali, pa je tradicionalna igra Marije Potočnik oziroma Nackove mame, vendar pa so člani Turističnega društva kljub temu uspeli pripraviti zanimiv in kulturno bogat večer. Nedeljski veseliški špil je bil tudi letos v domeni tradicionalnih Ptujskih 5. Kot se za hotavljeksi semenj spodobi se je spilo precej medice ter pojedlo veliko potice, obiskovalci pa so se seznanjali tudi z nekaterimi domačimi obrtmi. Turističnemu društvu Hotavlje - Slajka je tudi letos uspelo pripraviti zanimivo dogajanje, semenj na Hotavljah pa še naprej ostaja tako svečan in zanimiv, kakršnega domačini poznajo že od nekdaj. • U. Špehar Prvi piknik POP Kluba v Pevnem pri Škofji Loki NajPOP POP piknik Pred slabim letom so se na najbolj gledani slovenski komercialni televizijski postaji POP TV odločili, da ustanovijo klub, ki bi združeval vse ljubitelje njihovega programa. Ideja je zaživela, danes klub združuje več kot 2700 članov, minulo soboto pa so se prvič zbrali na svojem pikniku v A klubu A mol pri Škofji Loki. Kot nam je povedala predsednica POP kluba Meta Benčič, je klub že dodobra zaživel, namen druženja podobno mislečih pa je s piknikom dobil dokončno uresničitev. Klub svojim članom poleg druženja nudi še cel kup drugih ugodnosti, polg organiziranega ogleda snemanja oddaj lastne produkcije klub članom nudi tudi nekaj artiklov s svojo označbo po še posebej ugodnih cenah, pa še kaj bi se našlo. Pikniki Pop Kluba naj bi bili predvsem aktivna srešanja članov ob dobri glasbi, hrani in pijači ter ob možnosti aktivnega športnega oddiha. V soboto so se člani pomerili v tenisu in odbojki na tenisu, v A klubu pa so za obiskovalce pripravili predstavitev njihove šole tenisa in jahanja. Prireditev je povezovala Deja Mušič, za glasbo pa so bili ves dan zadolženi člani Avia Banda. Ob koncu meseca naj bi se člani POP kluba ponovno srečali, obiskali najbi Češko kočo, v jesenskih mesecih pa pripravljajo gobarsko srečanje nekje na Štajerskem. Natančnejše podatke pa menda najdete na 450. strani teleteksta POP TV. • U.S. Kajža je pogašena, krave so utonile, gasilci pa požirajo za spominsko gasilsko fotografijo. nim pogledom, brez. kakršnega zdravju nevarnih snovi. Za pravzaprav ni pravega gasilske- pogon črpalk pa zadostuje, ne boste verjeli, kar pivo, ko so ga v družbi koristne namene gasilcem podarile tri gostilne: Mangart, Back in Pri Kureju. Zatorej, če iščete novo stanovanje, v poštev pridejo edinole lokacije ob gostilnah, saj vam le v tem primeru starodobni gasilci lahko zagotovijo učinkovito gašenje. • U. Špehar "Kajzerievi" brki, oster pogled in čelada naredita poveljnika. Srečanje izgnancev na Srednji Dobravi Društvo izgnancev obvešča vse Gorenjce, da prihodnjo nedeljo pripravljajo 4. srečanje vseh izgnancev. Srečanje bo potekalo pri gasilskem domu na Srednji Dobravi, na njem pa bo najstarejša Dobravka, tudi sama izgnanka, Antonija Mi-helič, odkrila spominsko obeležje v spomin izgnanim in umrlim med drugo svetovno vojno. Kulturnemu programu, v katerem bodo sodelovali člani moškega pevskega zbora Kropa ter citrarke Kokalj s Harmonikarjem, bo sledilo družabno srečanje z bogatim sreče-lovom, na srečanju pa bo prvič predstavljena tudi pred kratkim izšla knjiga Dobravci doma in v izgnanstvu. Knjiga, delo profesorja Ivana Križnarja in Vinka Pirca, na sedemdesetih straneh predstavlja usodo izgnancev z Dobrave od izgona pa do njihove vrnitve. Pobudo za njen izid je dal krajevni odbor Društva izgnancev Srednja Dobrava, predstavlja pa del Še neobjavljenje Dobravske kronike. Avtorja sta v knjigo vključila tudi izvirne fotografije in nekaj dokumentov, po zagotovilu profesorja Križnarja pa v prihodnosti lahko pričakujemo tudi izid celotne Dobravske kronike. U.Š. Srečanje partizanov na Vodiški planini Vodiška planina, 9. avgusta - Obletnica ustanovitve Cankarjevega bataljona ostaja še naprej praznik radovljiške občine, prav tako kot tudi srečanja na Vodiški planini na Jelovici. Srečanja borcev so že pred časom prerasla v srečanja občanov, ki poleg pestrega kulturnega programa nudijo tudi precej sprostitve in nenazadnje srečanja s starimi prijatelji. Letošnji kulturni program so pripravili člani bohinjskega kulturnega društva, organizatorjem, radovljiški Zvezi borcev pa je pri pripravi srečanja s kotli, skodelami in še s čim na pomoč priskočila slovenska vojska. • U.Š. lil , Diana fest BO! Tudi letos je vsem, ki se vozijo mimo Hotavelj, povsem jasno, da letošnji Diana Fest zagotovo bo. Najbolj trdno zagotovilo je Diana, ki se že nekaj dni SAMA v krogu prevaža po bližnjem travniku. Za vse, ki imate doma spačka, diano ah kakšno drugo starejše citroenovo čudo na štirih kolesih, lepo vabljeni 23. in 24. avgusta na Hotavlje, poleg citroenčkov bodo tam tudi člani Avia banda, podrobnosti pa sledijo v eni prihodnjih številk. Diana pa medtem pridno nabira krožne kilometre. • U.S. GORENJSKI GLAS • 12. STRAN <** AVTOMOBILSKI TRG 4% Torek, 12. avgusta 1997 Izredni servis za (nekatere) mercedese Nemški koncem Daimler-Benz je sporočil, da bodo lastnike nekaterih avtomobilov raercedes-benz obvestili o izrednem servisnem pregledu. Gre za avtomobile razredov E (proizvodnje 3/97), ter C, CLK coupe, in SLK roadster (proizvodnje 6/97) z vgrajenim sistemom BAS (Brake Assist System). Pri teh avtomobilih so namreč odkrili napako pri delovanju senzorjev omenjenega sistema, ki ga bodo do dobave novih senzorjev začasno odklopili. M.G. o*, o*. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA ALFA 33,1,8 TD RDEČA 1988 3.900 • 5 % popusta CIMOS AX1,1 SREBRNA 1988 3.975 • 10 % popusta CIMOS AX M. SIVA 1989 4.845 kredit T + 0% FIAT UNO 45 S RDEČA 1987 3.675 180 dem na 2 leti FIAT UNO 45 S RDEČA 1993 6.580 173 dem na 4 leta FORD FIESTA RDEČA 1987 5.100 darilo HVUNDAl P0NY1,3 L SREBRNA 1990 6.750 178 dem na 4 leta NISSAN SUNNY 1,5 SIVA 1986 4.155 kredit T+ 0% OPEL ASCONA RUMENA 1976 1.250 • 2% popusta OPEL VECTRA M. MODRA 1989 13.015 • 5 % popusta OPEL CORSA 1,21 RDEČA 1997 15.710 darilo PEUGEOT 305 GL MODRA 1984 2.110 - 5 % popusta RENAULT 4GTU RDEČA 1989 2.350 115 dem na 2 leti RENAULT 11GTL RDEČA 1988 5.195 116 dem na 5 let RENAULT 9GTD BEŠ 1989 5.420 • 5 % popusta RENAULT 5 CAMPUS/5V M. SIVA 1993 7.530 167 dem na 5 let RENAULT 5 CAMPUS/5V SREBRNA 1993 7.705 172 dem na 5 let RENAULT 21 GTS BELA 1990 10.170 kredit T + 0% RENAULT 5 PRIMA/5V M.RDEČA 1995 10.430 232 dem na 5 let RENAULT 5FIVE/3V BELA 1996 10.700 238 dem na 5 let RENAULT CUO 1.2/3V LILA 1994 11.295 darilo RENAULT MEGANE 1,6 M. MODRA 1996 23.560 danlo SUBARU LEGACY 1,8 RDEČA 1991 14.020 315 dem na 5 let ŠKODA FAVORIT BEŠ 1991 6.560 146 dem na 5 let ZASTAVA 101GTL55 MODRA 1989 1.430 -10 % popusta KREDITI ŽE OD T+6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://VWVW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ. 11. 8. 1997 AVTOSERVIS AMBROZ LAHOVCE POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVIS anon ^ nudimo Vam široko izbiro osebnih in dostavnih vozil FIAT in LANCIA VOZILA IZ ZALOGE: ♦ UNO 1.0 FIRE 12.490 DEM ♦ PUNTO 55 S 5V 14.890 DEM ♦ PUNTO 75 SX 5V 18.960 DEM ♦ PUNTO 85 ELX 5V 19.990 DEM ♦ BRAVO 1.6 SX 24.190 DEM ♦ BRAVA 1.6 SX 24.940 DEM ♦ MAREA 1.6 SX 26.990 DEM ♦ MAREA 1.8 ELX 29.390 DEM ♦ DUCATO MAXI FURGON 33.970 DEM UGODNO: ♦ BRAVA 1.4 SX 96' 19.999 DEM centralno zaklepanje, servo volan, radioaparat, električni pomik stekel, kovinska barva, zračna blazina za voznika in sopotnika 2 % SEJEMSKI POPUST OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU prodaja avtomobilov: 064/421-Hl,servis in trgovina: 064/421-021 iHONDA Škoda octavia v bojnih barvah Avtomobilski šport ima pri češki avtomobilski tovarni Škoda kar veliko besede, saj so tovarniški vozniki rallvja na evropskih dirkah dosegali kar lepe uspehe. Do zdaj so to počenjali s felicio kit car, konec meseca pa bo posadka Pavel Sibera-Petr Gross predvidoma prvič nastopila tudi z dirkaško predelano octavio. Octavio kit car so na osnovi nove limuzine srednjega razreda pripravili v Škodinem oddelku Motorsport s pomočjo čeških in tujih dobaviteljev opreme. Pod motornim pokrovom bele octavie z zelenimi odbijači, je namesto serijskega 1,8-litrskega, 2,0-litrski štirivaljnik, ki po prvih meritvah zmore kar 250 konjskih moči pri 8.000 vrtljajih v minuti, največji navor 237 Nm pa razvije pri 6.500 vrtljajih. Za prenos moči so mu namenili šeststopenjski ročni menjalnik. Avtomobil ima seveda ojačano karoserijo in varnostne loke, razpoznaven bo po dvojnih žarometih in nekoliko bolj nabuhlih blatnikih, nataknili pa so tudi 18-palčna aluminijasta platišča. Od serijskega avtomobila se octavia kit car razlikuje tudi po zmanjšani teži (960 kilogramov) in povečani posodi za gorivo (100 litrov), vse skupaj pa seveda ustreza predpisom FIA. Pri Škoda Motorsportu bodo avtomobil uradno predstavili in tudi prvič pognali v boj za čimboljšo uvrstitev na rallvju na Finskem, ki bo konec meseca. To pa ne bo samo start novega tekmovalnega avtomobila, ampak se začenja tudi novo Škodino poglavje v avtomobilskem športu, pravijo Čehi. M.G. Od četrtka tehnični pregledi v novem objektu Alpetour Remonta Avtomobili in tovornjaki na ločenih stezah Podjetje Alpetour Remont bo v četrtek v okviru svojega servisu" prodajnega centra na Laborah odprlo nov objekt z opremo ** tehnične preglede osebnih in gospodarskih vozil. Naložba je skupaj z novo dovozno cesto veljala okoli 120 milijonov tolarje*' za lastnike vozil pa pomeni predvsem konec čakanja in prijaznejs* okolje. V novem objektu, ki so ga zgradili v nekaj mesecih bosta oV6 stezi za pregledovanje vozil, kar je tudi v skladu s predlagano n°v0 zakonodajo, ki bo od organizacij pooblaščenih za tehnik6 preglede vozil, zahtevala dve ločeni stezi za pregledovanj osebnih in posebej gospodarskih vozil, torej tovornjakov I avtobusov. Stezi sta opremljeni z najsodobnejšimi tehničnimi pripomoč^ ki zagotavljajo lažje in predvsem hitrejše delo, zato bo lastnik^ vozil prihranjeno neprijetno čakanje. Tudi administrativni ■ tehničnih pregledov je poenostavljen, saj bodo stranke po nove* šle k okencu samo enkrat. Hkrati bo pri podjetju Alpetou* Remont poleg registracije in zavarovanja novih vozil, mogo# opraviti tudi postopek odjave za taista vozila, ki jih bo podjetj prodajalo v svojem centru rabljenih vozil. Na območju nekdafll kranjske občine, Škofje Loke in proti Kamniku je registriral^ približno 66.000 vozil. V starem objektu so pri Alpetour Remofl^ letno uspeli tehnično pregledati približno 26.000 vozil, po nove"1 jih bodo med 35.000 in 40.000. • M.G. Daihatsujev velik malček Tako kot so obljubljali pri Daihatsujevem slovenskem zastopj niku podjetju DKS iz Maribora, se je tudi zgodilo. Tik pr.e koncem poletja so namreč začeli prodajati nov Daihatsuje avtomobil gran move, nekakšnega velikana med malimi enopr?8' torskimi avtomobili. V dolžino zanimivo in navidezno nekoli" staromodno oblikovan avtomobil meri dobre 4 metre, oprernlje pa je z 1,5-litrskim štirivaljnim motorjem, ki zmore 90 konjskih moči. Očitno so pri Dai-hatsuju in pri DKS ubrali tudi nekoliko razumnejšo cenovno politiko, saj je novinec na voljo za sorazmerno ugodnih 25.900 mark. • M.G. TEST: RENAULT ESPACE 2.0 RXE VRNITEV V VELIKEM SLOGU Večina avtomobilskih tovarn se zaveda, da je zamenjava uspešnih modelov težko in nenazadnje tudi zelo odgovorno opravilo, saj naj bi tudi ime privabljalo kupce. To vedo tudi pri francoskem Renaultu, kjer so po kar dolgem času temeljito obnovili svoj cnoprostorski espace, prvi in dolgo časa edini tovrstni evropski avtomobil. tranjostio, ki je skoraj zagotovo korak k avtomobilski prihodnosti. Tako kot je pri takšnih avtomobilih v navadi, je potniška kabina prostorna, sedeži pa vsestransko prilagodljivi, ne glede na to ali se v espaceu vozi sedem potnikov ali pa zgolj voznik. Skratka, espace je vsestransko uporaben avtomobil in tisti, ki so kaj podobnega že imeli, vedo kaj početi s takšnim avtomobilom. Futuristično zasnovana armaturna plošča je brez klasičnih merilnikov, zato pa je vse kar zanima voznika in potnike na voljo na razpotegnjenem sredinskem zaslonu, podobno kot pri malem Renaultovem twin-gu. Pri espaceu jc informacij, kontrolnih lučk in digitalnih merilnikov seveda več, zato je marsikateremu vozniku pobhs-kavanje številk, kvadratkov in krogov nekoliko zoprno, po drugi strani pa jc na istem zaslonu še radijski prikazovalnik, tako da vse skupaj utegne voznika tudi zmesti. Notranjost: korak k prihodu*** v espacu z bogatejšim p3^* n opreme jc pravzaprav^,' in tom tudi mizice na naslonjalih i žev. Pri Renaultu si želijo, da bi novi enoprostorskimi avtomobili. Naloga je bila še toliko teja, ker je espace dolga leta kraljeval v razredu cnoprostorskih limuzin in ker je v zadnjih nekaj letih, ko je povpraševanje po tovrstnih avtomobilih precejšnje, dobil kar nekaj zelo agresivnih konkurentov. Toda tekmovalni duh je skoraj v vseh primerih zdravilen in pri Renaultu so se obnove svojega največjega enoprostors-kega avtomobila lotili temeljito in zelo premšljeno. Morda novi espace na oko niti tako zelo ne odstopa od svojega predhodnika, toda poleg bolj zaobljenih karoser-ljskin potez, ie razpoznaven zaradi vrste drobnih podrobnosti. Na primer zaradi novih espace spet zasedel prestol med bočnih ogledal, ki so spet navidezen podaljšek motornega pokrova, toda na njih so tudi škrgaste reže, ki niso tam samo za okras pač pa tudi za dovod svežega zraka v kabino. Ali pa športno nastrojeni stabilizator zraka na zadnjem delu strehe, ki je pravzaprav prtljažnik z dvema prečkama, oblikovno pa spominja na Renaultov prototip espace Fl, z motorjem in podvozjem podobnim najhitrejšim dirkalnikom. Zato se tistim, ki sprva trdijo, da jc novi espace samo preoblečena izvedba prejšnjega, po podrobnejšem pregledu dogaja, da o novincu začnejo misliti in govoriti drugače. Predvsem pa espace preseneča s svojo no- CENA do registracij* 5.293.610 SIT (Revol> Novo mesto) + + + o6///ca in dodatki + +prilagodljiovost prostora +videz notranjosti/ — prepoln osrednji zaslon -namestitev stikala za varnostne utripalke -nastavljivost voz. sedela Dvolitrski štirivaljnik, ki v dno motorne ponudbe^ svojimi 115 konjskimi rnoc ravno ne vzbuja dirkaških s £ min, toda s svojim kultiviraj m tihim delovanjem se zdi z* avtomobil kar pravšnji, še ? sebej zaradi izboljšanega 111 j jalnika in izpopolnjen^ podvozia. J In glede udobja temu *m mobilu ne gre oporekati sk ^ ničesar. Prav zaradi tega P3^. novemu Rcnaultovernu c n prostorskemu prvencu 0,0 pj-res obeta, da bo zavzel cvrJjj' ki prestol v svojem avtom0 kem razredu. ZIBERT Servis in prodaja vozil 'HONDA CIVK 5 VRAT_ ♦HONDA CRV-JHP {liBtfMC jy že za 21.990 PEM l!:'lll lil' vf" SERIJSKA OPREMA za kupce vozil na zalogi presenečenje! BRITOF 173,4000 Kranj Tel./fax:064 242 1671KREDITI že od T+5% HYUnDRI SALON JAVORNIK v mesecu avgustu 1000 ni M popusta za LANTRO in ACCENT Ugodni kreditni pogoji t leasing DIA-G d o o Janeia Finzgarja 5, 4270 JESENICE teL/fax:064/863-430 Pomembna podrobnost: stabilizator zraka na zadnjem delu strehe. Toda ta avtomobil jc naravnost genialen zaradi Številnih dodatnih predalčkov in odprtin. Pod zaslonom na armaturni plošči je celo tolikšen zaprt predal, da jc vanj moč spraviti manjši poslovni kovček, nad njim pa jc še zaprta polička za drobnarija tli daljinski upravl-j.ik-c /.t radio. Kam natančno so konstruktorji vgradili ladio, ni mogoče ugotoviti, zagotovo pa leva iiau jina tako, da do Oje ljubitelji tuje avtomobilske akustike ne bodo mogli. Obnašanj« avtomobila je seveda naravnano predvsem k udobju, kakršnega si voznik in potniki želijo predvsem na dolgih potovanjih. Sedeži so udobni in dovoli radodarno odmerjeni, le to ni jasno, zakaj voznikov ni nastavljiv tudi po višini. Klimatski napravi je mogoče ukazovati ločeno za levo in desno polovico kabine TEHNIČNI PODAT&] enoprostorska limuzin0' vrat, 7 sedežev. itf h. / 1,7 S. /'oraha V^fAl lil normativih 'P'1 LjT neosvinčenega u5 okt cina na 100 km, p"^l'r poraba na testu 1 IA " Matjai '"rek, 12. avgusta 1997 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak_ Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk ~ ~ ~~~~ ---1— Glavni problem Gorenjske je velika brezposelnost 'Čevljarske industrije ne bi pokopaval vnaprej. Peko in Planika imata možnost preživetja, če bi ju razbremenili starih obveznosti, morata a se tudi racionalizirati." - " Problem Iskre je v njeni preteklosti. Podjetij ne moreš spraviti skupaj s prisilo." pranJ> 11. avgusta - Prejšnji petek je bil častni gost gorenjskega sejma v Kranju predsednik Gospodarske zbor-Slovenije Jožko Čuk, ki je sejem tudi odprl. In kljub temu, 180 ga takoj po otvoritvi skorajda "vlekli" na najrazličnejše *once, je našel čas za pogovor za naš časopis. V njem med r^ljini ocenjuje trenutno stanje v gorenjskem gospodarstvu, * dotakne usode Peka, Planike in Slovenskih železarn, optično gleda na vnovično združitev Iskre, kritizira predlog ®Vega proračuna, češ da je potrošno naravnan, v zvezi z jjjdnjo nove poslovne stavbe GZS pa pravi, da zgradba "^akor ne bo razkošna, temveč prej spartanska. Ste reden gost Gorenjskega prispevki in davki na lokalni *jma v Kranju. Kakšen je vaš ravni. Naš novi sistem lokalne l''o letošnjem sejmu in samouprave je pač treba nekakšen -~ .,„s« nnmon ko financirati in lokalne oblasti uporabljajo razne inovacije pri pobiranju davkov in prispevkov. Vse to gre , na račun davkoplačevalcev in T* sejem pridejo ljudje zato, na gospodarski račun. Nafto pogovorijo, nekaj kupijo slednji dejavnik, ki slabša ?d* se tudi zabavajo. Menim, stanje v gospodarstvu, je še ^ sejma ni treba orientirati v vedno relativno hitra rast plač. g*i strokovnega sejma, tem- v zadnJ'h Petlh, lel'h,Plače rastejo hitreje kot BDP in cene na drobno; ta rast se še vedno ni zaustavila, predvsem Peko in Planika naj se dokažeta v globalni konkurenci "sen je po vaše pomen prstne predstavitve? ■ Ta sejem goji neko slovens-0 tradicijo srečevanja po-^dbe in povpraševanja. Na VeČ naj svojo tradicijo splošne 8a sejma ohranja, saj je prav v e°i tudi njegov šarm. Po-Jtembno je tudi, da okolje *lvi s tem sejmom, obiskoval-Cev je zelo veliko in vzdušje Pjivabi obiskovalce iz vse Avenije, pa tudi iz zamejst-Va- Prav živost daje gorenjskemu sejmu poseben čar." Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem gospodstvu? Iz zadnje ankete v*Še službe za konjunkturo in ekonomsko politiko izhaja, da pa je problem naraščanje mase plač v javnem sektorju. Naslednja stvar je sistem lastninjenja, ki se je v Sloveniji izkazal za neučinkovitega pri reinvestiranju dobička. Pri nas se dobiček odliva v dividende malih in institucionalnih delničarjev, zaradi česar je v Sloveniji manj naložb. Opozoril pa bi še na en problem: v slovenskem gospodarstvu predstavlja v zadnjem času veliko težavo ....... . . »unisKO pomiKo iznaja, ua v zadnjem času veimo iczavu pfco^podarMveniki spet bolj absentizem z dela, ki ponekod ^mistični, saj se konkurenč- dosega kar 15 odstotkov. .°st slabša, zlasti zaradi stroš- Če sklenem: glavni problem l0v dela, industrijske politike slovenskega gospodarstva je 41 tečaja. relativno nizka bruto dodana "Ki jB^a makroekonomski ravni s5luJejo številni elementi v odo gospodarstvu. Velik J°J,em so še vedno škarje J"d inflacijo in tečajem r*e. Slovensko gospodarstvih 65 do 70 odstotkov inovacije .... . •. ^ Pa vasa ocena stanja ,9 vrednost na zaposlenega, ki znaša le okrog 30 tisoč nemških mark, k reševanju tega pa je mogoče pristopiti le sistemsko, z investicijami v osnovna sredstva ter v razvoj, znanje. arke. Slovensko gospodarst C °koli 65 do 70 odstotkov *v07a „«.. . u c Pa vasa ocena stanj SZ ustvari na trgih Ev- ;canJskem gospodarstvu? Itarj,. sklenjenih v nemški Neto' izvozniki torej :aradi teh škarij veliko izgubl-Ja)°. Drugi element so relativ-j° visoke obrestne mere v •jjttačem bančnem sistemu. s.eiJi element, ki nažira sub-VertC° v gospodarstvu, so še . dno visoke obremenitve z *vki in prispevki. Rad bi 5?U(laril, da ne gre le za Hal C in PrisPcvke na nacio-£,n» ravni, temveč se v zadn->tn Času eksplozijsko zvišujejo ---J-------o ■ Industrijska proizvodnja na Gorenjskem fizično raste hitreje od slovenskega povprečja, zelo dobri ste tudi v izvozu. Se vedno pa je problem relativno veliko število blokiranih podjetij, zlasti pa se mi zdi pereč problem visoka stopnja brezposelnosti. Na splošno mislim, da gorenjsko gospodarstvo deli usodo z ostalim slovenskim gospodarstvom, neke velike specifike glede na ostale regije ni." Ali se na zbornici kaj ukvarjate s Pekom, Planiko? Kaj se bo zgodilo z našo čevljarsko industrijo, ali ima možnost preživetja? "O problemih tekstilne, oblačilne in usnjarskopredelovalne industrije je razpravljal naš upravni odbor, s problemi smo seznanili tudi predsednika vlade. O Peku in Planiki je razpravljal gorenjski območni odbor zbornice. Ne maram nikakršnih napovedi in ocen, češ da je panoga odpisana. Naj se dokažejo v globalni konkurenci, koliko zmorejo! Problem čevljarske industrije je v tem, da gre za tipično delovno intenzivno proizvodnjo. Obenem so podjetja obremenjena s starimi obveznostmi, starimi krediti, izgubo premoženja v bivši Jugoslaviji... S tem ne bi smeli obremenjevati tekočega poslovanja, ampak začeti reševati na drug način. Po moji oceni Peko in Planika imata perspektivo, a ju je treba sanirati v smislu nekega kompromisa glede razbremenitve preteklosti. Sicer pa se tako Peko kot Planika morata racionalizirati - tako kot tudi ostala industrija." Na Gorenjskem imamo tudi nekaj železarskih podjetij. Kako gledate na sanacijo Slovenskih železarn? "Kot je znano, vlada predvideva dokapitalizaciio železarn. Gre za zelo zelo velike zneske. Pri tem nikakor ne gre le za strokovni pogled, temveč tudi za razmerja moči, vpliv in politični interes." Kako komentirate najnovejše poskuse združevanja Iskre? "Do ponovne združitve bo prišlo le, če bodo podjetja v tem videla svoj proizvodni, razvojni in finančni interes. Če naj bi do združitve res prišlo, se bo morala izboljšati komunikacija ter s tem med-sedbojno zaupanje med posa- meznimi deli Iskre. Podjetij ne moreš spraviti skupaj s prisilo. Pri Iskri je problem v preteklosti, zaradi česar nekateri deli ne vidijo interesa do sodelovanja. Seveda si Slovenija želi imeti velike, močne sisteme (blagovna znamka Iskre je Primerjava uspešnosti gorenjskega gospodarstva s slovenskim povprečjem '"dustrijska proizvodnja yv»t industrijske proizvodnje v letu 1996 je ,'« na Gorenjskem 9,3 odstotka, v slovens-jj* merilu pa le en odstotek. Fizični obseg »sairiiske Pro,Zvodnje je no Gorenjskem le tel a mV' °d slovenskega povprečja. V feJrVe °pazna največja rast v proizvodnji in stllne preje in tkanin, električnih aparatov titra-1** ter kon(mn lednih proizvodov. hiea.Zlto Manjšanje pa je opazno v črni hrn M' m proizvodnji usnjene obutve \>id,ltt Padec industrijske proizvodnje je zenice V ul)ravnih enotah Trtii in ŽŽ?ci£ iiro računov te SjCjnibra l<*ni je imelo liro račun blokiran več ktt,Piravnm oseb (nad pet dni), kar je 117 \ bistri ra lani je bilo na Gorenjskem \pomZ nth M-521 brezposelnih oseb, kar m *3,4 odstotno stopnjo registrirane osti. V Sloveniji je ta 14.4 odstot- ka. Največja stopnja brezposelnosti je na Jesenicah (skoraj 19 odstotkov) ter v Trliču (skoraj 17 odstotkov). Blagovna menjava s tujino Lani je gorenjsko gospodarstvo izvozdo za 1,06 milijarde dolarjev blaga, uvozilo pa za 811 milijonov dolarjev. Pokritje uvoza z izvozom je torej kar 123-odstotno, medtem ko je v Sloveniji le 88-odstotno. Največji gorenjski izvozniki so Sava, lskraemeco, Iskra-tel, Acroni, Domel, Alpina, Planika in drugi. Finančni rezultati Lani je na Gorenjskem 50.608 delavcev ustvarilo 504,2 milijarde tolarjev prihodkov ter imelo 513,7 milijarde odhodkov. Čisti dobiček je znašal 7.2 milijarde tolarjev, čista izguba pa 17,8 milijarde, torei je neto izguba znašala 10,6 milijarde tolarjev. Dinamika rasti je naslednja: zaposleni delavci minus 3,3 odstotka, prihodki plus 14,1 odstotka, odhodki plus 14,7 odstotka, čisti dobiček plus 24,5 odstotka, čista izguba plus 43 odstotkov. poznana v svetu in bi jo bilo smiselno obdržati), vendar mora tak sistem temeljiti na realnih poslovnih in interesnih povezavah." V javnosti je slišati dokaj ostre kritike našega bančnega sistema. Kako na banke gledate v GZS in kdaj bodo sposobne nuditi posojda gospodarstvu po dostopnih obrestnih merah? "V Sloveniji banke ne delijo usode z realnim gospodarskim sistemom - to je glavni očitek gospodarstva. To se je pokazalo tudi lani, ko je bančni sistem ustvaril za 18 milijard tolarjev dobička, gospodarstvo pa je imelo 60 milijard tolarjev neto izgube. Gospodarstvo se je tudi zelo negativno odzvalo na zavrnitev zakona o restrukturiranju dolgov, ki bi na kompromisni način razbremenil gospodarstvo starih obveznosti. Mislim, da se bo v nekaj letih, situacija na našem bančnem področju močno spremenila z vstopom tuje konkurence." Štirodstotna rast BDP ne bo dosežena Ta hip je najbolj aktualno dogajanje okrog proračuna, ki naj bi znašal 737 milijard tolarjev, primanjkljaj pa 0,9 odstotka BDP. Kako ca komentirate in kaj konkretno pomeni za slovensko gospodarstvo? "Problem letošnjega proračuna je v tem, da ni varčevalno naravnan. Gospodarstvo ga označuje kot potrošno-inten-zivnega. Problem je v tem, da bo strukturiral in definiral poseben kulturno-civilizaciiski vzorec obnašanja, ki temelji na delitveni miselnosti. Letošnji proračun ne upošteva okvirov ustvarjenega dohodka; ukvarja se s problemi delitve, in ne ustvarjanja. Kaj to konkretno pomeni? Na dolgi rok pomeni premalo vlaganj v razvoj, v naložbe, preveč pa v tekočo potrošnjo. Proračun bomo zadolžili za vzdrževanje obstoječega stanja, nc pa za strukturne spremembe in konkretne razvojne projekte. Naša ocena je, da predvidena štir-iodstotna stopnja rasti BDP ne bo dosežena. Zato bodo tudi predvidena delitvena razmerja v proračunu imela zelo negativne posledice. Če bi bila rast BDP 6- ali 7-odstotna, bi se bilo smiselno zadolževati za razvojne projekte. Pri sedanjih stopnjah rasti pa se nam nadaljnje zadolževanje, zato da bi vdrževali entropijo sistema, zdi katastrofalno." Kot je predvideno v proračunskem memorandumu, naj bi v prihodnje ukinili subvencije podjetij (z izjemo železnic in kmetijstva). Kakšen vpliv bo to imelo na položaj v gospodarstvu? "Problem subvencij je v tem, da z davki in prispevki najprej sredstva vzameš, nato pa "pravično" razdeliš v družbi. Na GZS se zavzemamo, da bi čim več sredstev ostalo pri tistih, ki jih ustvarjajo, in da državna uprava sploh ne bi imela skušnjave ze delitev. Zavzemamo se za razbremenitev gospodarstva, za znižanje davkov in prispevkov, zato da bi gospodarstvo samo imelo akumulacijo in bi z njo samo razpolagalo. Da bi lahko povečali naložbe, odpirali podjetja in nova delovna mesta." Snovalci proračuna tudi načrtujejo, da naj bi letos davek od dobička pravnih oseb v proračun primaknil za 37 odstotkov več sredstev kot lani. Ali to pomeni, da bo sorazmerno večji tudi letošnji dobiček podjetij? "Gre za zelo spekulativna pričakovanja. Dvomim, da bo slovensko gospodarstvo ob takšnih makroekonomskih pogojih lahko ustvarilo tak dobiček. Še več, mi se bojimo izgube. Ta je bila lani štirikrat večja kot predlani in bojimo se, da se bo ta trend še nadaljeval." Da bo torej še večja od lanskih 60 milijard? "Da, bojimo se, da bo večja." Nova poslovna stavba bo spartanska Stanje v slovenskem gospodarstvu torej ni rožnato. Ali je v takšnem položaju upravičeno graditi razkošno poslovno stavbo GZS? "Stavba ne bo razkošna, temveč prej spartanska. Bo izrazito funkcionalna, racionalna glede površin, saj bo kvadratura manjša, kot jo zasedamo sedaj. Želimo uveljaviti novo organizacijsko kulturo v tej stavbi; želimo uveljaviti oceanski tip pisarniških prostorov. Sama stavba je zasnovana tako, da je pregledna, pregradne stene bodo v pretežni meri steklene, da se vidi, kaj se v stavbi dogaja. S tem bi želeli uveljaviti nov pristop v pisarniškem ambien-tu, kar bi bilo lahko zgled za nov, bolj odprt, bolj komunikativen pristop do internega, pa tudi zunanjega komuniciranja. Tudi s ceste se bo videlo, kaj se bo v hiši dogajalo. Hiša bo torej komunicirala, bo zelo odprta navzven in navznoter. Izhajali smo iz tistega, kar se bo v hiši dogajalo, nato pa smo jo pokrili z gradbenim ovojem. Arhitekti pravijo, da bo to ena najlepših stavb po Plečniku." Ali ste že slišali kakšna nasprotovanja gradnji s strani gospodarstva oziroma podjetij? "Ne, nikakršna nasprotovanja mi niso poznana. Celotno gospodarstvo je tekoče in dobro seznanjeno z gradnjo, naložba pa gospodarstva ne bo dodatno finančno obremenila. Se več, zaradi racionalizacije poslovanja bo obremenitev gospodarstva po preselitvi celo mogoče zmanjšati." Naložba je vredna 22 milijonov mark. V koliko letih se bo povrnila? "Ocenjujemo, da se bo povrnila v dvanajstih letih, in sicer upoštevajoč sedanje tržne najemnine za poslovne prostore v Ljubljani ter najemnine za garažne bokse." • U. Peternel W W G IL F m uu TECH o @ [L d.o.o. Vincarie 2 4220 Škofja loka Iščemo SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA za programiranje CNC obdelovalnih strojev (stružnice, obdelovalni centri) Pogoji: - visoka ali višja izobrazba strojne smeri - večletne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih - znanje tujega jezika (zaželeno: nemščina) Zaposlitev je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela: takoj. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 7 dneh po objavi na naslov: UNITECH LTH-OL, d.o.o., Vincarje 2 - 4220 Škofja Loka (za kadrovsko službo). O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak V polletju porabili za odstotek več električne energije kot lani Število gostov v zdraviliščih se povečuje eicKiiiuiie energije kul ram v ■■ ■ »iivv Petina manj uvožene elektrike ^tosnji hit so zdravilišča Neposredni odjemalci bolj varčni z energijo, poraba porasla le pri distribucijskih odjemalcih - Hidroelektrarne manj, termoelektrarne pa bolj delavne Kranj, 11. avgusta - V prvem polletju letos je poraba električne energije v Sloveniji glede na enako lansko obdobje porasla za odstotek. Pri neposrednih odjemalcih je bila za 0,7 odstotka manjša, pri distribucijskih pa je zrasla za 13 odstotka. Do začetka julija smo tako v Sloveniji porabili 4,8 milijarde kilovat-nih ur električne energije, kar je v primerjavi z lani za slabih 46 milijonov več, izhaja iz glasila slovenskega elektrogospodarstva Naš stik. Proizvodnja v hidroelektrarnah je znašala 1,3 milijarde kilovatnih ur, kar je za slabih 8 odstotkov manj kot v polletju lani. Termoelektrarne so v pol leta v omrežje oddale 4,3 milijarde kilovatnih ur in lanske rezultate izboljšale za 6,6 odstotka. Nakup v tujini je dosegel 475 milijonov kilovatnih ur in je bil za 19 odstotkov manjši od lanskega. Podatki o porabi v mesecu juniju kažejo, da so slovenski odjemalci porabili dobrih 777 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za dobrih sedem odstotkov več kot junija lani. Poraba se je povečala tako pri neposred- DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - oozmmk 090 75 17 nih odjemlacih kot tudi pri distribucijskih. Neposredni odjemalci so junija porabili 179,2 milijona kilovatnih ur elektrike, kar je za 14 odstotkov več kot isti mesec lani. Distribucijski odjemalci pa so s porabljenimi 598 milijoni kilovatnih ur lansko junijsko porabo presegli za 5,3 odstotka. V Elesu so takšen skok porabe pred dopustniškimi meseci predvideli. Tudi hidro- in termoelektrarne so junija delale s polno paro. Proizvodnja v hidroelektrarnah se je junija povzpela krepko nad lanske rezultate, saj so jih s proizvedenimi 338,6 milijona kilo-vatnimi urami presegli skoraj za 11 odstotkov. Dobro so delali tudi v termoelekrar-nah, ki so v omrežje oddale skupaj 495 milijonov kilovatnih ur in tako lanske rezultate presegle kar za 53 odstotkov (toda ob tem je treba poudariti, da junija lani jedrska elektrarna Krško ni obratovala). Junijska proizvodnja električne energije je torej znašala 833,8 milijona kilovatnih ur, kar je za 32 odstotkov več kot lani. Skoraj 147 milijonov kilovatnih ur smo tako lahko izvozili. • U. P. IMoinosf osebnega obiska! H090/41-29 090/42-38 Osnovna šola Železniki Otoki 13, 4228 Železniki razpisuje prosti delovni mesti UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 4 mesece. Zahtevamo višje- ali visokošolsko pedagoško izobrazbo ustrezne smeri ter strokovni izpit za vzgojo in izobraževanje; UČITELJICE KLEKLJANJA za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Zahtevamo vsaj srednješolsko izobrazbo in znanje klekljanja; zaželena je pedagoško-andragoška izobrazba. Začetek dela je 1. september oziroma po dogovoru. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od objave razpisa na zgoraj napisani naslov. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po koncu razpisnega roka. Največji delež gostov v Rogaški Slatini, sledijo Atomske Toplice - Med tujimi gosti zdravilišč prevladujejo Avstrijci Kranj, 11. avgusta - Slovenska naravna zdravilišča so k letošnjim polletnim rezultatom slovenskega turizma prispevala največji delež turističnih prenočitev - kar 34 odstotkov, s čimer krepko vodijo tako v skupnem kot tudi domačem turističnem prometu. V vseh naših zdraviliških krajih se je povečalo tako število domačih kot tujih gostov, so sporočili z Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Domačih gostov je bilo za odstotek več, tujih pa za deset odstotkov. Kar 45 odstotkov vseh domačih prenočitev je bilo ustvarjenih v zdraviliških krajih. Z združenja za turizem pa so nam poslali tudi že sedemmesečne rezultate, po katerih se trend povečevanja obiska zdravilišč še nadaljuje. V vseh petnajstih slovenskih zdraviliščih je bilo za šest odstotkov več hotelskih gostov, od tega 17 odstotkov več tujih ter odstotek domačih. Med tujimi zdraviliškimi gosti so prevladovali Avstrijci (36-odstotni delež pri gostih), ki jih je bilo za enajst odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih lani. Na drugem mestu so bili Nemci, ki jih je bilo kar za 48 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tretje mesto med tujimi obiskovalci naših zdravilišč je pripadlo Italijanom, na četrtem mestu pa so Hrvati. Največ gostov je v sedmih mesecih imela Rogaška Slatina, po obisku pa so ji sledile Atomske Toplice ter Terme Portorož. Slednje so zabeležile tudi največji porast prenočitev - kar za 97 odstotkov več. Več gostov kot v enakem obdobju lani so zabeležili tudi Radenci (za 26 odstotkov več), Rogaška Slatina (15 odstotkov več), Terme Zreče (za 10 odstotkov več) in Ptujske Toplice (za 10 odstotkov). Več hotelskih prenočitev so ustvarili tudi v Strunjanu, Šmarjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah, Termah Čatež, Topolšici, Atomskih Toplicah, Moravskih Toplicah ter v Zdravilišču Laško. V treh zdraviliščih - Termah Portorož, Rogaški Slatini ter Moravskih Toplicah - so prevladovali tuji gostje, v ostalih pa domači. • U. P. Koliko litrov pijač steče po grlih v gostilnah Največ žejnih si privošči pivo S 60 odstotki prevladuje prodaja alkoholnih pijač - Lani padec potrošnje vseh vrst pijač Kranj, 11. avgusta - Sredi glavne poletne turistične sezone običajno "cveti" tudi prodaja pijač, tako v trgovinah kot tudi v gostilnah. Koliko litrov pijač steče po žejnih grlih v gostinskih obratih? Kot kažejo podatki, Slovenci še vedno popijemo največ piva, precej pa tudi vina. Podatki, ki nam jih je posredovalo Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, so sicer stari že leto dni, zajemajo pa količinsko prodajo pijač v okoli 1100 gostinskih obratih v lanskem letu. V gostilnah je bilo še vedno največje povpraševanje po pivu, saj so ga iztočili kar 10,6 milijona litrov. Zanimivo pa je, da je to za 27 odstotkov manj kot leto prej. Kot ugotavlja Danica Zorko z Združenja za turizem in gostinstvo, poraba piva sploh ni močno odvisna od letnega časa oziroma poletne turistične sezone, saj so ga naši Mladinska knjiga Birooprema, d.d. Ljubljana PE Kranj Trg Prešernove brigade 10 objavlja prosta delovna mesta TERENSKIH KOMERCIALISTOV v PE Kranj K sodelovanju Vabimo kandidate s končano šolo ekonomske, trgovske ali druge ustrezne smeri in delovnimi izkušnjami terenske prodaje. Kandidati morajo imeti lastno osebno vozilo in izpit B kategorije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokumente o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov: MLADINSKA KNJIGA Birooprema, d.d., Splošni sektor, Ljubljana, Dunajska 121. Informacije dobite po telefonu: 061/1683-361 gostinci stočili približno enako vsa četrtletja lani. V prvem četrtletju so prodali 22 odstotkov vse količine, v drugem 27, v tretjem 29 in v zadnjem četrtletju 22 odstotkov prodane količine. V lanskem letu so gostilne prodale tudi 2,7 milijona litrov vina (kar je za 30 odstotkov manj kot leto prej), 121 tisoč litrov žganja ter 268 litrov ostalih žganih pijač. Kaj pa brezalkoholne pijače? Delež v skupni potrošnji je 40 odstotkov, v lanskem letu pa so zaznali padec potrošnje brezalkoholnih pijač. Sadnih sokov je bilo prodanih za desetino manj kot leto prej, slatin in sodavice kar za 26 odstotkov manj ter ostalih brezalkoholnih pijač za petino manj. Povečala se je edinole poraba koncentriranih sadnih sokov - za dva odstotka. Lani smo tako popili 2,3 milijona litrov sokov, 4,1 milijona litrov ostalih brezalkoholnih pijač ter 2,8 milijona litrov slatin in sodavice. Zanimivo je, da celotna prodaja vseh vrst brezalkoholnih pijač ne presega prodaje piva. Glede na letošnje kislo poletje je bržkone pričakovati, da se bo trend zmanjševanja potrošnje pijač - tako alkoholnih kot tudi brezalkoholnih - še nadaljeval. • U. P. VEDEŽEVANJE; 090 44 69 1'HI/NAM Vllll/tVAlM TAMA IN MAMI« A VFDf/rVANJF TAKOT POGOVORI v STtSKI-SVETOVANJE "PtOCIJA PARIM RS IVO RAVjf »V ŠOLA )SfcLDtNAfl $mv* •»**!*<,» SANJ HIOI Nt Mul IIK JASNOVIOEC IRIDKXOG ERIK RUBJKON VEDEŽEVANJE 09042 70 MEŠETAR 35. Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Velika in ugledna mednarodna sejemska prireditev, kot je kmetijsko; živilski sejem v Gornji Radgoni, gradi prevsem na stroki. Strokov* razstave prikazujejo, kaj je novega v kmetijstvu in živilski indusW učijo in usmerjajo. Zato so vabljive tako za strokovnjake kot široK publiko. Kot so se že prejšnja leta, se bodo tudi letos v Gornji Radgo" predstavili vsi, ki jih kmetijci potrebujejo pri svojem delu in življenj"' banke, zavarovalnice, izdelovalci ter prodajalci kmetijskih stroj0' gradbene in hlevske opreme, računalniških programov za krmlJ6*1' živine, vodenje poslovanja itd., na sejmu bo našla kaj primernega z^j vsaka gospdinja, bogati pa bodo tudi dopolnilni razstavni programi katere sodijo med drugim avtomobili in blago široke porabe. .H Treba je še poudariti, da bo med razstavami oziroma komercialn1^ predstavitvami letos mogoče videti vse svetovne znamke traktorjev vso najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo, še bogatejša kot prejs^ leta pa bo predstavitev opreme za hleve ter vinogradništvo vinarstvo, kar bo lepo dopolnilo in zaokrožilo olimpiado slovenskih 1 Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je bil do sedaj zasno^ tako, da so se na njem razstavljavci - kolikor je bilo to s*Jfl| mogoče - predstavljali po vsebinskih zaokroženih celotah: kmejH mehanizacija, živilska industrija, agrokemija, semenarstvo, W| gradništvo itd. Videti pa je, da bodo v prihodnje imele večjo te* predstavitve slovenskih regij, kajti za take razstave je vse interes. V preteklih letih so se tako predstavljala že podjetja oz^^r območja v okviru sistema ABC Pomurka, sledili so jim PrirnowP pred dvema letoma Nizozemci, letos pa "so se za to odlocjL Ljutomeru. Tudi Madžarska se predstavlja na skupno kar m kvadratnih metrih razstavnih površin, njena razstava Pa^j dopolnitev že tradicionalnega srečanja gospodarstvenikov oD* držav v sejemskih dneh. , g Bržkone ni kmetijsko-živilskega sejma v svetu, na katerem Jjjl vrstilo toliko predavanj, okroglih miz in drugih strokovnih srečanj K v Gornji Radgoni. Tudi letos bo tako, saj je na programu kar oko" posvetov. Težko je izdvojiti najpomembnejše med njimi, vendjfil zagotovo treba izpostaviti predstavitev študije Slovensko krneti)5^ in Evropska unija ter posvete o uvajanju slovenskih blagovnih znj^J za živila, varstvu pri delu v kmetijstvu in gozdovih, ekolosK^ kmetovanju in varstvu geografskega porekla vina v luči no slovenske vinske zakonodaje. Informacije Območne zbornice za Gorenjsko - Združenje podjetnikov Gorenjske Sejem orodja, strojev in opreme SPUT19 -23.11.1997 Sejmišče Split organizira Sejem orodja, strojev in opreme-javnico za udeležbo in dodatne informacije dobite na Obmocn1 zbornici za Gorenjsko, Bleiweisova 16, Kranj, tel: 362 320- Sejem Tendence - jesenski sejem idej FRANKFURT od 23. do 27.8.1997 Predstavništvo Frankfurtskega sejma nam je posredof', materiale in prijavnico za omenjena sejma. Podjetja, to I zanima udeležba, naj pokličejo po telefonu 362 320. Sejem gradbeništva BUDVA od 15. do 19.9.1997 Jadranski sejem Budva nam je posredoval informacijo material o Sejmu gradbeništva, podjetja naj nas kontaktiraj0 posredovali jim bomo informacije ter prijavnico. TRŽIČ, Predilniška 16 tel.: 53-334 #ZELEZABNA IESENICE d.o.o. jeseni^ C. železarjev 9 4270 JESENIC* ponovno objavljamo PRODAJO NEUPORABLJENEGA 1 MATERIALA IZ SKLADIŠČA PO ZNIŽAN'" CENAH - vijaki, matice, podložke, žičniki HILTI, naboji HILTI - pločevina: aluminij, cink, svinec in pocinkana , zCjelKl - okovje za stavbno pohištvo, zakovice in drugi kovinski|Z za mizarstvo - atestirana nosilna sredstva in karabinerji - kovinski podboji in leseni okenski okvirji - rabljeni elektro motorji različnih moči - guma v ploščah in traku - nilos sponke /a transportne trakove un\e^ - plošče SIPAS in PVC, cevi VENDURIT, PEHD in PVC s K0' prirobnicami in spojkami, VALOPLAST slemenjaki - usnje, jermeni, tekstil, zadrge in sukanec St. 40 - lestve razne - lesene, samonavijalci za rolete - tervol vrv 4 cm, poliesterska mreža in vata PRODAJA BO V ČASU OD JUTRI, 13. 8. 1997, DALJE. VgGA DAN OD 8. DO 12. URE NA LOKACIJI GRADBtr" VZDRŽEVANJA ŽELEZARNE JESENICE tjd| l Nakup je možen z gotovino ali s čeki, za pravne osebfnC4) naročnilnico. Dodatne informacije dobite po tel. St.: 441, int. 34-11 aH 2271, Vabljeni k nakupu! VREME 2ti danes nam vremenoslovci napovedujejo pretežno jasno, zjutraj bo kratkotrajna megla. V* sredo in četrtek bo sončno in toplo vreme. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je nastopil prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu nam napovedujejo spremenljivo vreme. r KAJ SMO PISALI NEKOČ Prejšnji torek smo tule objavili sestavek, kjer je bilo On]enjeno preimenovanje jeseniškega gledališča v Gledališče Toneta Čufarja, po slovenskem pisatelju, pesniku in dramatiku, kije bil I. 1905 rojen na Jesenicah, I. 1942 pa so ga v Ljubljani ustrelili. Med vojno je bil med organizatorji OF. Tudi toh'at smo prejeli kar zajeten kup vaših dopisnic, žreb pa je teigrade namenil naslednjim reševalcem: 1. Pavel Lužnik, Titova 2, Jesenice; 2. Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče; 3. Vida Jamar, Bokalova 15, Jesenice; 4. Angela Pesjak, Zg. upnica 13, Kamna Gorica in 5. Irena Smolej, Ul. mladinskih bn9ad 16, Kranj. Čestitamo! Gradnja blagovnice po načrtu Gradnja kranjske blagovnice, katere investitor so Kokra, Merkur in Živila, poteka po delovnem načrtu. Predvideno je, Q bi morala biti gradbena dela končana do I. novembra letos, blisk pomilovanja v njiho-v'h očeh. Ko na me nato vPfa.vaj<>, kje delam in rečem: V *r°n/u, te pa to nenavadno ****denje bri polete, sogovor-n,k> kot da si oddahne in mi POda roko. Najbolj pa se Cl*dim temu, da so vsi moji soRovomikj izobraženi, raz- gledani ljudje in da ne gre za neke samovšečne in napihnjene mestne škrice." Seveda ne gre le za slovenski pojav - povsod po svetu je tako. Če si z Dunaja, potem si nekaj več, čeprav bi bil le mestni dunajski klošar. Najbri je bilo te v pamtiveku tako: tisti jamski človek, ki je imel večjo AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBEMKI MESECA pripravlja Uroš Špehar Glasbenik meseca je Gianni Rijavec Turneja, koncerti in televizijske počitnice Giannija Rijavca, glasbenika tega meseca, je v teh dneh skorajda povsem nemogoče najti doma. Razlog za to je njegova promocijska turneja ob izidu najnovejše plošče Najlepše balade. V teh dneh še posebej ob petkih, sobotah in nedeljah, je svojo Primorsko zamenjal za Štajersko. Kot pa že veste, je poleg glasbe Giannijeva velika strast televizija. Povedali smo vam že, da dela na regionalni televizijski postaji TV Primorka, v teh dneh pa so mu dali nekaj oddiha. Vendar pa ga Gianni porabi za vse prej kaj drugega kot za lenarjenje, saj vzporedno s promocijsko turnejo že pripravlja novo ploščo. Pa še en veliki načrt nam je uspelo razkriti. Gianni se prav zdaj dogovarja z eno od slovenskih televizij za poseben zabavnoglasbeni shovv, ki ga bo lahko spremljala vsa televizijska Slovenija, koncept oddaje pa bo zelo avtorsko naravnan, v njej pa bo Gianni poleg vloge voditelja nastopal tudi v vlogi glasbeniki, saj, če še ne veste, ne le samo dobro poje, temveč tudi dobro igra klavir in kitaro, dobro pa se znajde tudi v plesnih čevljih, saj je v gimnazijskih letih plesal shovv dance. Načrtov je torej dovolj, upamo pa, da bo dovolj tudi vaših vprašanj, ki jih še vedno pridno pošiljajte na dopisnicah na naše uredništvo. Do prihodnjega torka pa lep pozdrav! GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENtKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za Giannija Rijavca: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj je lahko tudi majhen, a če je po čem znan in če je predvsem turistični, potem si kot prebivalec tega kraja v stikih z mestnimi ljudmi iz prestolnice - na konju. Kaj bi se zgodilo, če bi rekli ljudem, ki prihajajo iz metropole in mislijo, da so samo zato, ker so iz metropole, nekaj Tema tedna Glosa Le petica da ime sloveče Prešeren je dejal, da je denar sveta vladar in da le petica da ime zveneče. A ne le petica. Pomembno ni, kakšen si, pomembno je, odkod prihajaš... famo, fe bil nekaj več in je pomiloval in poniževal tistega, A/ se je stiskal v manjši luknji lu enostavno m pomoči, to je v Človeški naravi: manjši, bolj neznani in in bolj zakotni /<• kraj bivanju, bolj verjetno Je, da bo gospoda iz mest dvigovala obrvi in se muzala. A ni pomembna velikost kraja, odkoder prihajaš. Krn) več, da ste. z Bleda. A z Bleda -bodo poudarili z vsem spoštovanjem in vam že takoj na začetku natresli raznih poklo-nov, da jih boste komaj nosili. In ste lahko le trenutni blejski priseljenec ali Blejčan, vseeno. Tako kot je dejal Trešeren, da na tem svetu govori le denar, tai "le petica da ime sloveče", tako je ludi v krajem bivanja. Lepši je v zavesti Slovencev neki kraj, bolje se vam piše kot prebivalcu tega kraja. Ne daj pa, da bi rekli, da ste z Jesenic. Kar stresli se bodo od groze, se malo odmaknili za vsak primer, da ne bodo od vas nalezli kakšnega nagravžnega rdečega prahu ali smradu, saj so prepričani, da živite v kakšni porušeni baraki. Če ste bolj suhi in z Jesenic doma, potem mestni škrici lahko tudi pomislijo, da imate od vse grozne jeseniške revščine lahko tudi jetiko in bodo stopili dva koraka nazaj, saj jih bo prešinilo, da je jetika lahko tudi nalezljiva... Ali iz Tržiča... Ja, tudi to ni najbolje, od tam že od nekdaj piha zoprni veter. V zadnjem času je biti Tržičan celo zelo zelo slabo, saj je nerodna prekucniška tržiška občinska politika dodobra nasmejala vso Slovenijo. Vse to pa v resnici niso tako nepomembne nianse na temo: povej mi, od kod si, pa ti povem, kakšen si, kajti vsa ta miselnost, ki se je po teh krajih vedno pasla in ki se menda pase še bolj, lahko kroji posameznikovo usodo. Mladi študentki, ki je doma iz manjšega kraja in ki je iskala honorarno delo, so tisti, ki bi ji ga poskidali preskrbeli tudi po poti vez in poznanstev, svetovali, naj v prošnjo napiše, da je doma... z Bleda. Saj tako ali tako nihče ne bo preverjal, le slišalo se bo bolj fino... • I). Sedcj ŠIFRA: RAZMIŠLJANJE Prav lepo pozdravljeni. Sem redna bralka in me zanima, kaj vidite zame v prihodnosti. Kako bo kaj z mojim zdravjem? Ali se bom kdaj otresla misli, kaj sem vse naredila narobe v življenju? Kako kaj kaže s financami? Ali bom vedno tako osamljena? Česa se moram še posebej izogibati? Skratka, prosim za nasvet, kako naprej v prihodnje. Se enkrat se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, pošiljam vam prisrčen pozdrav. ARION: Tudi mi vam pošiljamo lep pozdrav in vam hkrati želimo veliko sreče in pozitivnega razmišljanja za v prihodnje. Slednje je še posebno pomembno za vas. Nikakor si ne smete dovoliti, da razmišljate, kaj ste vse storila narobe v življenju. Preteklost sploh ni pomembna, ker je že minila, prihodnost še ni. Vso svojo energijo moramo usmeriti v sedanjost, kajti misli, ki nastanejo sedaj, v tem trenutku, so najpomembnejše. Obvladati moramo svojo trenutno misel. V tem letu se dogaja velika sprememba v vaši osebnosti. Življenje nas nekako sili, da se bolj zavzeto postavite za svoje ideale in cilje. Naj vas na vaši poti navzgor nikakor ne omejuje samozavest, ki je pri vas kar pereč problem. Vedno morate znati sama sebi prikazati svoje delo in dosežke v tisti najlepši luči. Dobro morate poskrbeti tudi za prehrano, saj vam nedisciplina in nepravilna prehrana lahko povzročata velike težave in probleme. Ravno tako je pomembno, da pijete dovolj vode na dan. Ne jejte preveč mastne hrane, izogibajte se tudi raznoraznim pomirjevalom in poživilom. Blagodejen in dobrohoten Jupiter vam je pomagal, da ste dosegla finančno ureditev, ta vpliv bo zelo močan še v naslednjem letu. Rahle težave z zdravjem v naslednjem obdobju vas ne smejo prestrašiti, saj vas telo samo opozarja, kaj nujno potrebuje za nadaljnje funkcioniranje, kako morate živeti, kako se morate prehranjevati... Želimo vam veliko sreče tudi vnaprej... KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE 8: 063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE • : 063/481 -891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI KOMUNIKACIJSKI ENGINtEttING GORENJSKA TELEVIZIJA •»kole mu i.rf i»t.«x»< kaanj, si ovni** m. »■ »i»>->i-*»: '*jt: jt-Tj-n, tarnat»i*»< ŽELITA VSEM GLEDALKAM IN GLEDALCEM PRUETNE POLETNE POČITNIŠKE DNI. VSE TISTE, KI BOSTE OSTALI KAR DOMA, PA VABIMO K OGLEDU 38 KABELSKIH PROGRAMOV IN PROGRAMA GORENJSKE TELEVIZIJE. TRUDILI SE BOMO ZA VASI TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.40 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 10.15 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 11.05 Problematičen mule 2, ameriški barvni film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.15 Zelena žila savane, ponovitev nemške poljudnoznanstvene oddaje 15.55 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 18.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Utonilo je sonce, slovenska nadaljevanka 17.45 Pot v preteklost: Venerina pot -Škofja Loka 1997 18.15 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.20 Zvezniški portret 22.00 Odmevi 22.40 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.05 Sestre, ameriška nanizanka 23.50 Videoring ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Obtožena, ameriški barvni film 22.00 Pri nas doma, angleška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.00 Večeri Sally Field: Onkraj Pozeidona, ameriški film 2.00 24 ur 2.30 Videostrani TV 3 8.15 TV snop 13.00 TV prodaja 15.00 Živali, ponovitev 15.30 Utrinek 15.55 Vera in čas 16.50 TV prodaja 17.05 Zaliv duhov, ponovitev 17.30 Garfi, risani film 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Zaliv duhov, otroška serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, 14. del nadaljevanke 22.00 Življenje rastlin 22.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.20 TV shop HTV 1 TVS 2 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.35 Simpsonovi, ponovitev 11.00 Vesoljski vlak 12.00 Dnevnik 12.25 Krivda, ameriško-mehiš-ka nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.10 Sknta kamera 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.50 Obalna straža, amerika nanizanka 18.35 Kolo sreče 19.10 Loto 19.15 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Turistični magazin 21.00 Portreti: Sam Giancana 22.00 Opazovalnica 22.20 Dolina zlata, dokumentarna oddaja 23.15 Reefer in model, irski barvni film 0.45 Poročila 9.00 Euronews16.00 Svet poroča, ponovitev 16.30 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 16.50 Poletna noč, ponovitev 17.15 Sestre, ameriška nanizanka 18.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.00 Filmski triki, ameriška dokumentarna nanizanka 19.30 Dnevnik 19.55 Atletski miting za Grand prix, prenos iz Zuer-icha 22.45 Omizje 0.15 Slovenski jazz in kluba Gajo: Krajnčan kvintet TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.20 čvekalo, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna zanost 11.40 Korak za korakom 12.05 Oprah Shovv 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo 13.50 Bergerac, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Jezero pri Podpeči, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Posesivni straši 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Raiska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humorostična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša, nanizanka 20.30 Sredin večerni film: Zakon ulice 22.10 Mantis, ameriška nanizanka 23.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.30 Oprahin gost: Robert De niro in Meryl Streep 0.15 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nadaljevanke 1.05 Živeti danes: Aroma srca, dokumentarna oddaja 1.30 Duhovnost duševnosti, dokumentarna oddaja 1.55 TV prodaja 2.15 Videostrani HTV 2 12.40 TV koledar 12.50 Lepotica iz Mon-tane, ponovitev ameriškega filma 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 18.35 Svilena obleka, ponovitev angleške nanizanke 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Občudovanje vzbujajoče dirke 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Sestre, ameriška nadaljevanka 21.15 Gospod in gospa Smith, ameriški film 22.45 Zakladnica 23.30 Varuhi časa AVSTRIJA 1 5.35 Otroški program 8.35 Alf, ponovitev 9.00 California High School 9.25 A-Team 10.05 Trde pesti, vroča ljubezen, ameriški film 11.40 Vreme 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-Team 16.25 Airvvolf, Vlak smrti 17.15 Izgubljeni na Tajskem 18.05 Alf 18.30 Družina za umret 18.55 Šport: Nogomet, kvalifikacije za Ligo prvakov: Austrija Salzburg - Sparta Praga, prenos 21.00 Počitnice v troje, ameriška komedija 22.30 Kraj zločina: Seven-eleven 0.00 Čas v sliki 0.05 šport: atletika 1.05 Kadmos - Tiran iz Teb, italijanska zgodovinska komedija 2.55 Supertipa iz Miamija, ponovitev 4.30 Labirint ljubezni, ponovitev kanadskega trilerja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Nedotakljivi 13.00 Taksi 13.30 Sedma nebesa 14.30 Zlatolaski 15.00 Računalniški guruji, ponovitev 15.30 V družinskem krogu, ameirška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Družinski hlevček, AVSTRIJA 2 6.05 Video strani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Grad ob vrbskem jezeru 9.55 Bogati In lepi 11.35 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Anna Maria - Ženska gre svojo pot, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Monev maker 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Konec nekega poletja, nemška romanca 21.45 Pogledi od strani -Holiday 22.00 Čas v sliki 22.30 Po dolgem in počez 0.35 Grad moje mame, francoski biografski film 2.10 Pogledi od strani 2.15 čas v sliki 2.45 Airvvolf, ponovitev 3.30 Dobrodošli v Avstriji 5.20 čas kulture TUDI DRUGE JE LEPO ■ vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu In v reviji Otrok In družina Pozdravljenil Sončni žarki v družbi deževnih dni spremljajo naše poletne misli, ki i« vedno hrepenijo po oddihu: zanimivih Izletih - dopustih m počitnicah Da ne minejo prosti trenutki brez glasbe, nam Je to potrdila četrtkova gostja oddaje TUDI DRUGJE JE LEPO - 7. avgusta 1997. Poklicali smo MAJDO ARH in skupaj spoznali nekaj čudovitih skladb z njene CD zgoščenke NORI DAN. Dana« pa vas bom popeljala po pokrajini Bele krajine Ot> obisku KRAŠKE JAME MALIKOVEC pri Upovcu boste spoznali del kratkega podzemlja. V podzemno dvorano vodijo stopnice, globlje v podzemlje pa več manjših rovov. V neposredni bližini pokopališke cerkve Sv Duha na Sellh pri Semiču je baje že v rimskih časih obzidana Izvirala KRAŠKA JAMA LEBICA, nad njo vodi RIMSKA POT. Ena najlepših cerkva, sredna ogleda, je baročna romarska cerkev sv. Trojice na VINJEM VRHU, pozidana leta 1647. Njena posebnost je kupolasto zasnovana ladja in tristranično zaključen prezbiterij Notranjost cerkve bogati nadstropni "zlati" oltar iz prve polovice 18. stoletja. Z mogočno krošnjo se šopiri sredi vrta nekdanje grajske zidanice pod železniško postajo v KOTU pri Semiču 600 let stara "najlepša In najdebelejša Belokranjlca" kočna lipa. Sredi semiškega trga stoji ŽUPNIJSKA CERKEV sv. ŠTEFANA. Njeno notranjost krasijo. Metzingerjevi sliki Zadnja večerja in sv. Štefan, Potočnikov krlžev pot. Jerebov oltar in dragocen benečanski lestenec. Okolico cerkve obdaja ohranjeno OBZIDJE OBRAMBNEGA TABORA PRED TURKI. Pot pa lahko nadaljujete po TRDINOVI POTI mimo Vrčic na najvišji belokranjski vrh MIRNO GORO (1047 m). Ob planinskem domu je vreden ogleda obnovljeni prezbiterii cerkve sv. Frančiška, cerkveni zvonik pa služI kot razgledni stolp. V bližini poteka urejena gozda UČNA POT IN PLANINA -MIRNA GORA. Ljubitelji narave se lahko odpravijo na SMUK (547m) nad Semičem mimo cerkve sv. Primoža, med vinogradi in zidanicami do romarske cerkve sv. Lovrenca. Naravna znamenitost pa je IZVIR KRUPE • izvirno lezero pod slikovito 60 metrov visoko skalno steno. Na desnem bregu najdemo GRAD KRUPA. V neposredni bližini je PRAZGODOVINSKO NASELJE MOVERNA VAS - JUDOVSKO HIŠO (levi breg Krupe). Še veliko bi lahko napisala o tem čudovitem kotičku Slovenije, vendar le toliko za danes. . __. Nagradno vprašanje: KOLIKO DNI NAS LOČI DO 100. ODDAJE TUDI DRUGJE JE LEPOTOdgovore pošljite do 14 8. Pozdrav Janja Budil in PuJan Doilnar Zgoščenko Majde Arh prejme Tatjana Mišić iz Tržiča - Čestitamo! TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test siika 18,55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 in EPP Sejem 97 19.10 Poročila Gorenjske 543. 19.25 EPP sejem, 2. del 19.30 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 in EPP sejem 97 20.10 TV sejem: Obiski na 47. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju 20.30 Pogovor z univerzitetnim profesorjem Radom Bohincem, voditeljica Beti Valič, ponovitev 21.00 Ste Marie aux Mineš - Tržič: 30 let prijateljstva 21.10 Poročila Gorenjske 543 21.25 EPP blok - 3 21.30 Iz sveta glasbe: Miran Zadnik 22.05 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (ponovitev) 23.05 Glasbeni top spot 23.10 Poročila Gorenjske 543 23.25 Z vami smo bili... nasvidenje ... Videostrani R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z informacijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, precej počitniško okleščena. Poročila radia Deutsche VVells bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Ker se bliža 27. angust, dan, ko bo v Ljubljani koncert skupine Kelly Famillv, bomo v Glasbeni sceni ob 18.25 izvedeli nekaj malega o njih. R TRIGLAV LOKA TV .. Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Broz komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva 19.55 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 8.00 Razmere na cestah 6.05 Pet glasbenih želja 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.45 Glasbeniki, rojeni na današnji dan 8.00 Kronika - OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Sodobna informacijska družba in izobraževanje 10.00 Aktualno: Blejski hokejisti 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragoje-vič) 12.00 BBC novice: vreme, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet (Branimir Ceh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Tednik -Občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa RSORA TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispe vek 16.50 EPP 17.00 Gremo v LIFE 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Bor« 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Zdravih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.30 Kovinotehna 12.00 BBC 12.30 Akcija naj zdravnik 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16. -17.009 DJ Dekky 17.15 Novice 17.25 črna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovanje za naj pesem tedna 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vlc dneva 15.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL do 600 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovin«, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo. Tičejo, prodajajo... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ. 2. In 4. teden svetovanje s področja VRTICKARST-VA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.16 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerika 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov In Invalidov, 2. In 4. teden v mesecu. ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ...se sliši na frekvencah 88,9 m 95 MHz... ... se vrti vsako soboto ob pol treh... ... zabava mlado in staro ... želimo si, da se ob tem zabavate tudi vi.... ker dobre glasbe ni nikoli preveč... pa tudi glasbenih idej ne zmanjka... Najprej lep pozdrav iz tržiške dolinice vsem. ki zaupate lastnemu glasbenemu okusu in radi sodelujete v izboru slovenske zabavne glasbe. V tej oddaji lahko potegnete le daljši konec: poslušate, kar izberete, če pa imate srečo, ste še nagrajeni za zvestobo; kot sta bila Karmen Avsec iz črne in Damjan Košir iz Tržiča čestitamo! Zato ne izgubljajte časa in nam do 16. 8. pišite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Do prihodnjič pa se lepo imejte in ne pozabite na nas! Dušan, Verna, Tomaž in Mojca RS. Naj vam bo vroče le ob naši lestvici!!! Lestvica TA DOBR'H 10 Radia Tržič 1. Adi Smolar - Gospa natakarica (2) 2 Vili Resnik - Ko vrbe jokajo (3) 3. Aleksander Jež - Te ljubil bom vedno (4) 4. Faraoni - Kar je res, je res (3) b. Babilon - Moja riba (4) 6. Majda Sope in Nino Robič - Bele ladje (novost) 7. Malibu - še danes (novost) 8. Marta Zore - Le s teboj (novost) 9. Don Mentony band - Lenoba (novost) 10. Anika Horvat in Rock'n"band - Ljubezni najin čas (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič Glasujem za: Moj naslov: Mo| predlog: KINO KINO CENTER ameriški spektakel BA1MAN IN ROBIN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIĆ amer srhljivka RELIKVIJA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto' LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški akcijski film SANJSKO MOŠTVO ob 20.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški erotični triler TRK ob 20.30 url ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.15 Včeraj, danes, jutri 10.20 Videoring 10.50 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.15 Cadfael, ponovitev angleške nanizanke 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.20 Made in Slovenia, ponovitev 15.55 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francosko-kanadsko-angleš-ka risana serija 17.35 Tom in Jerrv, risanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 V ogenj, 3/3 del angleške drame 22.00 Odmevi 22.35 Poletna noč. Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.00 Sestre, ameriška nadaljevanka 23.50 Tednik, ponovitev 0.40 Videoring 1,10 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 13.00 Poletna noč: Pacific Drive, ponovitev 13.20 Sestre, ponovitev 14.10 Filmski triki 14.35 Atletski miting za Grang prix, posnetek iz Zuericha 17.25 PPZ v nogometu: Primorje - US Luxemburgu, prenos iz Ajdovščine 19.30 Dnevnik 20.05 Pod rjuhami - zvezde, kanadski film 21.35 Pisave 22.30 Henry Miller, francoska dokumentarna oddaja 23.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, R I. Čajkovski: Simfonija Manfred, Opus 58 KANAL A 8.00 Video strani 10.20 Detektiv Droo-py, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, ponovitev 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Shovv 12.50 TV prodaja 13.20 AJo, alo, ponovitev 13.50 Mantis, ponovitev 14.40 Tv prodaja 15.10 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah shov: Kako oprostiti 17.50 Drzni In lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humroistična nanizanka 20.30 Nemi krik, ameriški film 22.15 Remington Steele, angleška nadaljevanka 23.10 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.35 Tihotapci, angleška nadaljevanka 0.30 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 1.20 Dannvjeve zvezde, ponovitev 2.20 TV prodaja' Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Nedotakljivi 13.00 Taksi 13.30 Dangerfield, angleška nanizanka 14.30 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 15.00 Računalniški guruji, serija 15.30 V družinskem krogu, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadalje vanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriš ka humoristična nanizanka 18.30 Družinski hlevček, ameriška nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Zova. 2 del ameriške nadaljevanke 21.00 New vorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Pri nas doma, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.00 Playboy: Pozno ponoči, 2. del erotične serije 0.30 Večeri Sallv Fleid: Brez zlobe, ameriški film 2.30 24 ur 3.00 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 16.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.18 črna puščica, ponovitev risanega filma 17.16 TV prodaja 17.30 Zaliv duhov, ponovitev 18.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 18.60 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Zaliv duhov, otroška serija 20.00 V priporu, nadaljevanka 21.00 Mediji v tranziciji, posnetek javne tribune 23.30 TV prodaja 23.40 TV shop - Komercialne predstavitve KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8$ Dobro jutro 10.00 Poročila Otroški program 10.35 Simpsonov 11.00 Vesoljski vek, dokumentarn'1 oddaja 12.00 Poročila 12.25 Krivo* ameriško-mehiška nadaljevanka 1* Santa Barbara, ameriška nadaljevanj 13.55 Risanka 14.10 Poročila H-1' Skrita kamera 14.40 Otroški prog^ 17.40 Poročiia 17.55 Obalna straž* nanizanka 18.40 Kolo sreče 1*J Hrvaška spominska knjiga 19.30 Drw nik 20.15 Marija v hrvaškem na«*"' dokumentarna oddaja 20.45 Osvajfj Meseca, dokumentarna serija 21 • Reševalna služba 22.30 ODazovain^ 22.55 Senifeld, ameriška humoristiC" nanizanka 23.20 Portret: Muham"18; Ali, ponovitev 0.15 Filmska noc^* Forsvthom: Še ena skrivnost, 6f film 1.55 Poročila HTV 2 13.35 TV koledar 13.45 Ženske Pr|$ jajo, ponovitev amenškega filma 1*3 Potovanja, dokumentarna serija j Svilena obleka, ponovitev anglj*jj nadaljevanke 17.30 Acapulco - l9'°k, duša, nadaljevanka 17.55 Ri*anhU. 18.05 Hugo 18.30 Občudovanje vz»u jajoče dirke 19.00 Ži ma 19.30 Dnevnik Dosjeji X, ameriška nanizanka Sveta pot. italijanska drama Jbčudovanje »«•-županijska ptW| 20.10 Kviz > nani7anka * AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Cali^'j High School 9.25 A-Team 1°^, Speedway, ameriška glasbena k°1 dija 11.40 Vreme 11.55 Otroški P'^. gram 14.50 Hišica v preriji l5-*~ * Team 16.25 Airvvolf 17.15 Izgubljaj Tajskem: Odkritje 18.05 Alf 18\,| Družina za umret: Kdo bo pOjjS nevesto? 19.00 Hope & Gloria: KfK kupčija 19.25 Money Maker 19.30*3 V Sliki 10 **» Mnnau Makar 20.02 bP.„, 20, liki 19.55 Money Maker 20.02 bP^ ___15 Komisar Rex, avstrijsko-nem^ kriminalistična serija 21.00 Aster* ^ Kleopatra, francosko-belgijski ri»» film 22.15 Kobra, ameriški akcijsKi "j 23.40 Modro jeklo, ameriški triler Zbogom orožje, ameriška vojna dr*1.. nšKf 3.40 Modro jeklo, ponovitev ame ga trilerja AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 ^ 55 sliki 9.05 Grad ob Vrbskem fizor^'^ Bogati in lepi, ponovitev 11.35 dežela danes 12.00 Čas v sliki Vfa Milijonsko kolo 12.30 Na pnz° 'pa ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.1° u družina 13-55 Anna Maria - Z*oS*f$\i svojo pot 14.45 Lipova ulica -'jj Bogati in lepi 17.00 čas v sliki i ' $ Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kun"n>j mojstri 18.59 Zvezna dežela 0 19.25 Monev maker 19.30 čas v y kultura 19.53 Vreme 19.55 »»20 maker 20.02 Pogledi od strani ' „j Ko glasba zaigra, narodno-z" glasbena oddaja 21.05 Hopaia.fržj čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 KugOJlV Elvisa, dokumentarni zapis 23.5» ,v.j-sliki 0.00 V kraljestvu ruskega m« 8r da, dokumentarni film 0.45 0 JjTCjffj in ljudeh, dokumentarni film 1'° ^.Jfl 1.25 Pogledi od strani, ponovite*.^. Čas v sliki 2.00 Ozn se P° ° 3,3> ponovitev 2.50 Airvvolf, ponovite ^ Dobrodošli v Avstriji 5.20 čas kun l\l)S S| I KI O RADIO SORA dan JC ZAPOINJ«' Z VAMI SMO TUP> PONOČI KINO CENTER ameriški spektakel BATMAN IN ROBIN ob 16 30, 18^j url STORŽIČ ameriška »rhljlvka - spektakel RELIKVIJA ob 19„'n0VLJ ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto! LINHARTOVA DVORANA CA triler BREAKDOVVN Ob 20.30 url KINO SORA ŠKOFJA L°^.1,I,eii*K erotični triler TRK ob 20 30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ■ komedija SUŽNJA LJUBEZNI ob 20.30 uri > ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1997 TELE-TV KRANJ - Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -lin EPP sejem 97 19.10 Poročila Gorenjske 544. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 EPP sejem 2. del 19.35 Miha Pavliha - otroška oddaja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 S EPP sejem 97 20.10 TV sejem: Dogodki 47. Mednarodnega Gorenjskega sejma 97 v Kranju 20.30 Pogovor: Kaj mi pomeni družina, Ponovitev 21.00 Poslovni seminar: Brian Tracy 21.10 Poročila Gorenjske 544 21.25 EPP blok - 3 in EpP sejem 97 21.30 Promocijski K I KlvauMV koncert ansambla Grega Avsenika Ko nov dan se prebudi v Begunjah "a Gorenjskem 22.25 EPP: Veselica s skupino Obvezna smer in balinarskim klubom TELE-TV Rogovila v športnem parku Hrastje 22.30 Iz sveta 9'asbe: Obvezna smer, 10 let 23.00 Iz «ska: Gorenjski glas jutri 23.05 Poročila Gorenjske 544 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje 23.25 Odpovedni spot programa TELE-TV ™anj... Videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Najprej bomo v terenskem studiu poskušali povedati nekaj več o prostih kapacitetah po Sloveniji in to tako, da bomo vzpostavili telefonsko zvezo z najbolj znanimi turističnimi kraji. Ob 15:30 bomo spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili splet pogovorov o Kranjski Gori. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in Izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna VA 13. KRANJ, TEL.. 064/222-337. s tane. zlate >dlj0 vam poročne prstane, damske p stane ^™ £ okraSene z venžice, zapestnice, kravatne P"P°nk«; n^ Kurtlenlh izdelkov Popust dragiml kamni - uvoz Popravilo vseh. pn njih, Kupij« P.n drugom in pri nadaljnjih nakupih, plovni čas. 8.30 12.00 in :5,0° - 18.00, sobota 8.30 - °&IŠCITE JIH V ČASU GORENJSKEGA SEJMA! Z ZLA 'QM I? ZLATARNE RANGUS I/EROVEC! rjegradno vprašanje: zapišite 2 pregovora o zlatu! Kupon Od govor: Nas! Od & Knu° P°s|)ite na nalsov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom Oorv!:? °y.fa» domačih jQbustr,i*Li uomaciH". ""*ki pozdrav voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 15. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 11.35 Pod rjuhami - Zvezde, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 13.35 Omizje 15.05 Mladi virtuozi: Jure Volk - oboa, 1 .del 15.30 Jean-Claude Carriere, ponovitev dokumentarne oddaje 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Čebelica Maja, risanka 17.35 Pravljica o cesarju Saltanu, lutkovna nanizanka 17.50 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 18.45 Hugo, TV igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Igre brez meja - Tržžič 21.40 Tako je... v Avstriji 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč 22.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.00 Sestre, ameriška nanizanka 23.45 Brane Rončel izza odra: Trilok Gurtu 0.45 Videoring 1.15 Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 10.30 Tedenski izbor: Mostovi 11.10 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 11.25 Henry Miller, francoska dokumentarna oddaja 12.25 Repatica, francoski film 14.00 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Sestre, ameriška nanizanka 16.05 Vesolci, angleška dokumentarna serija 17.00 Romarska maša Velikega šmarna, prenos 18.00 Poletna noč, Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 18.35 T. Marchant: V ogenj, angleška drama 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Marija iz Nazareta, francoski film 21.50 Sedem čudes sveta, ameriška dokumentarna serija 22.45 Parada plesa TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Detektiv Droopy, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost, nanizanka 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show. ponovitev 12.50 Tv prodaja 13.20 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remington Steele, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: Moj fantek želi biti punčka 17.50 Drzni in lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Strahopetec in duh 22.35 Nevidni davitelj. film 0.05 Ulica ljubezni, nanizanka 0.30 Karma: Zdenko Domančič 1.20 TV prodaja 1.40 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 8.30 Najboljše dekle na svetu, ameriški film 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Nedotakljivi, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Taksi, ponovitev 13.30 Newyorška policija, ponovitev 14.30 Zlatolaski, ponovitev 15.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 15.30 V družinskem krogu, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ponovitev 18.30 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, 20. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Krvava Mahe, ameriški film 0.00 Seks s... 0.30 Playboy: Pozno ponoči 1.00 Hiša za Igro, erotični film 2.30 24 ur, ponovitev 3.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 9.45 Video kolaž 10.00 Prenos sv. maše Iz Vatikana 13.00 TV prodaja 14.30 Utrinek 15.00 Ollvet Tvvist, risani film 16.30 Živali, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 Zaliv duhov, ponovitev 18.00 Ruske narodne pesrel 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Zaliv duhov, otroška serija 20.00 Slovenci in Marija 21.00 Pod Marijinim varstvom 22.00 Marija skozi življenje slovenskega naroda 23.15 Utrinok 23.30 TV prodaja 0.00 Komercialne predstavitve HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke In mlade 12.00 Dnevnik 12.25 Krivda, serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Program za otroke in mladino 16.40 Mladostne izpovedi 17.10 dokumentarna oddaja 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze -Vovager, serija 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Življenje za druge, dokumentrana oddaja 21.55 Shovv program 22.35 Opazovalnice 22.55 Potovanja: Costarica, dokumentarna serija 23.45 Resnični divji zahod 0.30 Poročila HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 Maša, prenos 12.40 Seinfeld, serija 13.05 Ona, britanski film 14.45 Hišice v cvetju, serija 15.30 Svilena obleka 16.25 Festival v Osijeku 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Osupljive dirke 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v L.A. 21.10 Popolna tujca 21.40 Ginger in Fred, italijanski film 23.45 Detektiv 0.15 Skrivnost Edwina Drooda, britanski film AVSTRIJA 1 6.15 Sailormoon 6.40 Smrkci 6.55 Tom in Jerry 7.20 Peter detel 8.15 Junaške želve 8.55 Nenehno nesmisli 9.20 Elvis on tour, ameriški dokumentarni film 10.50 Lisa in Antoine, francoski film 12.10 Ta nori, nori, nori svet, ameriška komedija 14.45 Trije možje in zibelka, francoska komedija 14.30 Peter Dete! 14.50 Naša mala kmetija 16.25 Leto kometa, britansko-ameriški akcijski fiim 17.50 Banane Joe, ital.-nem. film 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.48 Money Maker 19.45 Šport 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Jrski park, ameriški pustolovski film 22.20 Zrelo, ameriška srhljivka 0.20 Krilata kača, ameriška srhljivka 1.45 Leto kometa, ponovitev 3.10 Ta nori, nori, nori svet, ponovitev 5.40 Živalske zgodbe, Le-mingi AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Praznični koncert 10.25 Moj prijatelj je iz Tirolske, nemški film 11.55 Poletna dopoldanska televizija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zelena dolina, dokumentarni film 13.40 Otroški zdravnik dr. Frohlich 15.10 Mojster nemščine 17.00 Čas v siiki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.20 Pobrano v Avstriji 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.48 Money Maker 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Belomodre zqodbe 22.05 Čas v sliki 22.10 Helmut Lohner, Portret 23.00 Večer s Helmutom Lohnerjem 23.50 Razvpita, ameriški film 1.20 Stvari se spreminjajo, ameriški film 2.55 Cena ljubezni, grški film 4.40 Otroški zdravnik dr. Frohlich TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV, TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 in EPP sejem 97 19.07 Glasbeni TOP spot 19.10 Poročilo Gorenjske 545. 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.10 TV sejem: Utrip 47. Mednarodnega Gorenjskega sejma 97 v Kranju 20.30 Kamera presenečenja - 90. oddaja: Ansambel Blegoš pri Jerneju Nunarju 20.50 Iz izbora: Poslovni svet 21.10 Poročila Gorenjske 545 21.25 EPP blok - 3 in EPP sejem 97 21.30 Znani in neznani obrazi: Tone Marolt 22.05 EPP: Veselica s skupino Obvezno smer in balinarskim klubom TELE-TV Rogovila v športnem parku Hrastje 22.10 Promocija kasete Jutro skupine Obvezna smer 22.40 Eksotilčno potovanje po vzhodu 22.45 Glasbeni spoti 23.55 Poročila Gorenjske 545 0.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ur« ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldoo-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktna oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 18.56 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Občinski praznik v Kranjski Gori, ponovitev 20.40 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 tiri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste 'ahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubi liana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 18.8. 1997 Popevke: 1. VEŠ, DA NISEM SAM - BEST COMPANY 2. ČE ME ŽELIŠ - GAUCHO 3. BALADA 0 SLIKARJU IN KRČMI - MAJA PUR Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. VRTILJAK - ALENKA VIDRIH 2. PIVO - ans. JOŽETA BURNDCA Nz-viže; 1. KOSI MLAD - ans. OBZORJE 2 SPET KONJIČKE SMO NAPREGLI - ans. LOJZETA SLAKA 3. DOMAČI KRAJ - anbs. AMBICIJA VASA PESEM -#*• GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: eda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ON!X FM do jutranjih ur z vami v živo 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja IMPULZ KAMNIK 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov. ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Poletni utrip - Zbilje 10.00 Poletni utrip - Radovljica 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Poletni utrip - Zbilje 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angleščine Victor's Venture ob 13:40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do katerih pridete z odgovori na vprašanja in točnim "zadevanjem" polj. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, nato pa bo na vrsti glasovanje za Tržičana leta. Poročila Radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Poskrbeli bomo za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe. Petja Kogovšek) 10.00 Aktualno 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Pozdravljena Radovljica 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Prireditve ob občinskem prazniku občine Radovljica 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Leski praznik 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko... 8.45 Vicdcneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.45 Vic dneva 12.00 BBC - novice 12.20 Športna zveza Ljubljana in RGL 12.30 Ostale športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 S športnikom o športu 13.30 Iz planinsekga sveta 14.00 • 15.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 - 17.00 DJ Dekky 17.25 Skriti mikrofon 17.30 Zmajčkov mozaik 18.30 Črna kronika 18.45 Vic dneva 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Odprta dlan 21.00 Večerno nočni program R OGNJIŠČE R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Wlfi 004/223-111| mrnmmm&i glasi KINO Videostrani 19.50 Napoved spor- KINO CENTER ameriški spektakel BATMAN IN ROBIN ob 16.30,18.45 in 21. uri STORŽIČ ameriška srhljivka - spektakel RELIKVIJA ob 17. In 19. uri; amer. romantična komedija - premiera NA VRAT NA NOS (Matthevv Perrv) ob 21. uri ŽELEZAR JESENICE ameriški SF spektakel ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE ob 18.30 in 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški akcijski film SANJSKO MOŠTVO ob 20.30 uri KINO BLED triler BREAKDOVVN ob 20.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški erotični triler TRK ob 20.30 uri PREPOVEDANO ZA ODRASLE POČITNICE - NAJLEPŠI CAS POUKA POČITNICE - NAJLEPŠI CAS POUKA POČITNICE - NAJLEPŠI Med počitnicami ne samo letujemo, ampak tudi delamo Delamo za obleko, morja, šolnino Dijaki in študentje radi poprimejo za počitniško delo, saj jim vsak tolar pride prav Najpogosteje prisluženi denar porabijo za oddih na morju Kranj • Preko študentskih servisov že med letom dela precej dijakov in šolarjev, še več pa jih za delo poprime poleti, ko imajo za to čas. Polnoletnost namreč pri večini prinese še dodatno skrb: kje dobiti denar za letovanje na morju. Posebej velja to za tiste, ki se na morje odpravijo v lastni režiji, brez staršev. Minili so namreč časi, da bi take počitnice svojim "odraslim" otrokom še vedno plačevali starši. Kdor pač želi na morje, ali pa si kupiti obleko, mora iti pač delati. In poletje je za to pravšnji cas, pravšnje delovno mesto pa Gorenjski sejem. Zato smo se tudi mi odpravili med sejemski vrvež in v množici prodajalcev odkrili tudi nekaj "honorarcev". Tomaž Stare iz Britofa, 19 let: "Med počitnicami pogosto delam, da bi nekaj malega zaslužil tudi zase. Na Gorenjskem sejmu pa tokrat delam prvič. Zaslužek sicer ne bo pretirano velik, vendar z veseljem delam tukaj, saj tako spoznam veliko ljudi, in se tudi zabavam. Na sejmu delam kot pomočnik prodajalca. Letos bom začel tudi študirati, najverjetneje teologijo." Meta Maglovskv iz Kranja, 21 let: "Med počitnicami delam vsako leto, na Gorenjskem sejmu pa sem letos tretjič. Denar, ki ga bom zaslužila z delom, bom porabila zase in za šolnino, saj študiram ob delu. Tudi med letom sem delala preko študentskega servisa. Sicer pa je na sejmu vedno zanimivo, veliko obiskovalcev, zato rada delam. Pa še zaslužiš malo." Vanja Fajmut iz Raven na Koroškem, 19 let: "Na Gorenjskem sejmu sem letos drugič, sicer pa veliko prodajam tudi po drugih sejmih, tako da moram včasih delati kar med Šolskim letom. Najprej sem s počitniškim delom začela zato, da sem pomagala kolegu, sedaj pa bi rada tudi malo zaslužila. Denar porabim za sproti, za obleko in za počitnice. Z zaslužkom sem zadovoljna, z delom prodajalke pa tudi, težkih strank pa se s časom tudi navadiš." Andrej Zevnik iz Kranja, 19 let: "Letos sem na Gorenjskem sejmu prvič, med počitnicami pa sem delal že prejšnja leta, največ na letališču Brnik. Delo na sejmu sem dobil preko študentskega servisa. Vse poletje sem se pri njih zanimal za delo, nato pa so mi ponudili to delo in sem ga vzel. Zaslužil bom kar dobro, denar pa bom v glavnem porabil za Sonce in brezskrbno veselje Tudi počitnice so dolgočasne, če nimaš kaj početi Vodice, Mengeš, Kamnik, 11. avgusta - Večina otrok junija že komaj čaka na konec Šole in začetek dolgih poletnih počitnic brez obveznosti. Pa vendar so lahko tudi počitnice dolgočasne, če nimaš kaj početi. Poleg običajnega tedna na morju s starši, so otroci tega dela Gorenjske hodili na izlete, bazene in seveda sladoled. Kamniška občina je ta Čas v znamenju Praznika Marije Snežne na Planini. Otroci so si v začetku avgusta ogledali v pastirskem naselju pastirske igre, kar je bilo kulturno - zgodovinsko poučno in zabavno hkrati. Ob sobotah Turistično društvo prireja bolšje sejme v središču mesta, kjer se prav gotovo najde tudi kaj za najmlajše. Vsak dan pa se lahko razmigajo in poveselijo v Športnem kompleksu Pod skalo, kjer so bazen in igrišča za mlade športnike. Otroci Mengša in Vodic se ob sobotah in nedeljah s starši odpeljejo s kolesom na izlet do Domžal, kjer se posladkajo z okusnim sladoledom. Ta pot je tudi sicer znana kolesarska tura. Letos Drušvo prijateljev Mladine iz Mengša prevzelo vlogo mladinskega organizatorja. V juliju in avgustu so pripravili poletne delavnice, ki so bile polno zasedene. Tisti, ki so raje v naravi, so se odločili za izlet na Mengeško kočo in Dobeno, mladi taborniki pa so letos tabornikovali na Kolpi. Otroci iz Vodic in okolice pa se največkrat hodijo igrat na igrišče. V nekaterih občinah je za naše najmlajše bolje poskrbljeno kot v drugih. Prav v teh poletnih mesecih bi morali biti najne bolj pozorni. Starše so v službi, otroci pa velikokrat prepuščeni sami sebi in Širni cesti, številne nesreče bi morale biti dovolj tehten razlog za razmislek. • M. K. morje. Sedaj, ko grem študirat in bom imel nekoliko več časa, bom najverjetneje delal tudi med letom." Katja Kokol z Raven na Koroškem, 19 let: "Na Gorenjskem sejmu sem letos prvič in prvi vtisi so kar dobri, tudi na gorenjski zrak se bom navadila-Med počitnicami delam zato, kot verjetno večina: da bi zaslužila nekaj zase. Rada bi naredila vozniški izpit, zato mi ho denar kar prav prišel. Kasneje pa bom mogoče zaslužila še za kakšen avto. Poleti sem delala tudi prejšnja leta in sicer kot natakarica v našem disko klubu." Mateja Šink i* Suhe pri Kranju* 20 let: "Med poletnimi počitnicami ko imam več Časa. delam skoraj vsako leto, saj s tem nekaj malega zaslužim tudi zase. Na Gorenjskem sejmu sem tokrat drugo leto, pre' jšnja leta pa sem stregla v nekem baru. Zaslužila bom kar dobro, sicer pa mi je na sejmu že tako v redu delati, saj je tu vedno zanimivo, veliko je obiskovalcev, zato ti 111 dolgčas." • S. Šubic, foto: T. Doki belsad LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Nagrajeni spis Na ameriški letalonosilki Iz mamine službe smo se peljali v Koper, kjer smo si pobliže ogledali prvo letalonosilko v Sloveniji - USS John F. Kennedy CV 67. Imenuje se po nekdanjem ameriškem predsedniku Johnu F. Kennedyju. Na ladjo smo se peljali s Čolnom Od daleč se je zdela zelo majhna, čeprav je dolga več kot 300 metrov. Tako je velika, da se tudi na najbolj razburkanem morju samo malo nagiba. Vseeno mi je bilo čudno, ko sem izvedel, da skoraj noben še ni dobil morske bolezni, pa plujejo po pol leta. Na letalonosilki se ti zdi, da si na letališču Lesce ali Brnik. Na njej je 80 letal in helikopterjev. Letala na ladji nje vzleti-jo, ampak jih katapultirajo. Zato se ponoči ne da spati, ker ves Čas dela bum, bum. Posadka šteje 500 mož. Vsi govorijo ameriško angleščino, zato jih ne bi nič razumel, če mi mama ne bi prevajala. Veliko je črncev, pa tudi belcev ne manjka, vsi pa imajo lepe bele zobe. Na letalo nosilki smo se zadržali dobri dve uri. Sedem sel tudi na kapitanov stol. Na žalost kapi- tana nismo videli, ker je bil prav takrat na kopnem in užival tako, kot mi na ladji. Ko bom velik, bom mornar, šel bom v Ameriko in plul na USS John F. Kennedv CV 67. • Dane Rot, 2. b r. OŠ Simona Jenka, Kranj - Center Za šolanje si služim sam Stara sem enajst let in sem končala peti razred osnovne šole. Ker sem še premajhna, da bi si lahko našla kakšno delo, sem povprašala mojo mamico, kako si je za šolanje služila ona. Povedala mi je, da je prvič zaslužila svoj denar, ko je zaključila šesti razred osnovne šole, torej je bila takrat stara dvanajst let in pol. Z mamo sta hodili štirinajst dni vsako jutro z vlakom v Gorje pri Bledu, kjer sta obirali ribez. Nabirali sta v gajbice po pet kilogramov, in to od ranega jutra do teme. Čimveč gajbic je bilo nabranih, temveč denarja si zaslužil. Priznala mi jc, da se je včasih obiranja tako naveličala, da bi veliko raje šla na Bled in bi se kopala v jezeru. Ker pa je bil v družim samo en redni dohodek, ji ni preostalo nič drugega, kot da je morala zdržati in si je tako sama prislužila denar za knjige in šolske potrebščine za novo šolsko leto. • Nina Obid, Smokuč Nepozabna zgodba o stari vaščanki Lilo je kot iz škafa, ko smo sedeli ob ognjišču in poslušali zgodbo iz starih časov. Vaščan-ka je začela takole: "Pri nas doma smo bili bogati, imeli smo velik grunt, največji daleč naokoli. Bilo nas je osem otrok, same punce, le zadnji je bil sin. Delati smo morali drugače kot danes. Zvečer je mama postavila pred nas skledo žgancev, da smo se steple zanje. Še dobro, da je bilo okoli hiše dovolj sadja, saj smo si z njim velikokrat potešile lakoto. Saj vi ne veste, kaj je lakola! Doma sem bila pridna. Bilo je treba nakositi za živino, skidati gnoj, natresti živini. Le molzla nisem nikoli. Živali so se me bale, jaz pa njih. Nekoč sem bila tako nerodna in se mi je stol prevrnil. Krava toliko, da me ni potacala. Teličke sem imela rada, samo prehitro so zrasli. Kmalu sem Šla služit k maminemu bratrancu, "žleht dede, da tti kaj!" Delat sem znala vse. Mama je bila spet noseča, ko sem odfiajala od doma. Novega gospodarja nisem marala, še danes ga ne. Baraba! Gnal me je kot Črno živino. Če nisem dovolj zgodaj vstala, je začel po dvorišču pokati z "gajžlo". Spala sem zgoraj pod streho, kjer je imel kamro. Strah me je bilo tako, da tega nikomur ne privoščim. Nekaj noči nisem spala zaradi miši in podgan, potem pa me je premagala utrujenost. Le prepih je bil tak, da sem se čez čas pošteno prehladila. Saj ni nič, mi je govoril. Posmehoval se mi je, da sem prišla na letovišče, na gorski zrak in da se moram vsemu privaditi. Toda mene je vsak dan kuhala vročica l\< kašljevala sem in kar naprej sem bila premočena. Gospodinji sem se že tako smilila, tokrat se je morala še pred njim postaviti teme. Med groznim jncklinjan jem me je naložil na voz iti me odpeljal k zdravniku. Imela sem srčno revmo. Pregled je plačala moja mama, ker sem se za nekaj časa morala vrniti domov. Prvič sem videla najmlajšega bratca. Mama pa je nosila svojega zadnjega otroka. Pri porodu je umrla. Vsako leto en otrok, to ni bilo enostavno. Zagrebli so jo, me, sirote pa smo jokale. Kaj boš sedaj, Francelj, so govorili očetu. Ja, oženil se bom, ne kaže drugače, je odgovarjal vsakemu. Sestre smo delale in skrbele za najmlajšega. Oče je bil siten in z nobeno stvarjo ni bil zadovoljen. Druga za drugo smo odhajale od doma. Takrat pa si je oče že izbral novo. Sama se nisem nikoli omoži-la, po tisti bolezni me roke niso najbolj ubogale. Vsak se je ženil samo zato, da mu ne bi bilo treba samemu garati na gruntu, pa da je lahko otroke delal. To znajo. Ženska je morala biti tiho in trpeti. Tudi ko je pijan prišel iz gostilne in smrdel po pijači. Drugače jo je prebutal, kajti bila sem zraven in sem vse slišala." Ko je stara vaščanka utihnila in nam dala vedeti, da je njene zgodbe konec, smo bili vsi čisto tiho, saj nismo mogli verjeti, da lahko ena sama ženska toliko pretrpi. Lahko pa povem le še to, da me je ta zgodba spremenila in da sedaj življenje gledam v drugačni luči. Spoštujem ga. Martina Zaletel, OŠ Matije Valjavca, Preddvor Bori se V najbolj temnem kotu svetle ulice. Nekdo ponuja ti, ma daj, omami se. Prvič zastonj, drugič že z denarjem, tretjič že kradeš, boriš se z vladarjem. Odvisen od droge, odvisen od drugih, sprašuješ se, kdo si, boš kmal u trugi?! Bori se, bori, bori sam s seboj, bod "prjatu", "prjatu" moj. Ne zahajaj v družbo, kjer slalv se jim godi, izkoristi življenje, ki vedno dano ti ni. • Lidija Avdulahu, 8. b r. OŠ Železniki v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Na vrat na nos Kino podjetje Kranj spet odpira dvorano Storžič. Na veliki platni prihajata dva zanimiva, nasprotujoča si filma. Medtem ko je Relikvija srhljiv triler o pošasti, P mori po naravoslovnem muzeju v Chicagu, pa je Na vrat na nos impulzivna ljubezenska zgodba. Alex Whitman (Matthevv Perry) je poštirkan, čustveno zavrt poslovnež iZ Manhattna, Isabel Fuentes (Salma Hayek) pa ognjevita Američanka mehiškega porekla, ki verjame v moč usode- Nobeden od njiju si ni mogel predstavljati, kam ju D° pripeljala ena sama strastna noč. Ko se Alex in Isabel P° treh mesecih ponovno srečata, je namreč ona noseča; Odločita se za poroko. Medtem ko se "običajni" PaI? najprej spoznavajo in potem odločijo za resno zvezo, je P° naših filmskih junakov ravno obratna. Za potešita radovednosti: konča se dobro. Nagradno vprašanje: Iz katere humoristične ^^i-Jte vanke poznate« simpatičnega Perrvja? Odgovore vo* J ■, do konca tedna na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kra v za Filmsko uganko. je Rešitev prejšnje uganke pa je: film Bat man & K< ^,,o naslov četrte zgodbe o tem junaku Hre/.pla^ne ^ vstopnice prejmejo: Klemen Šink, Smledniska 29 ' ijta Kranj, Monika Jonkolo, Kovorska 3, 4290 TrflČ, W. -., Skmnavec, Cesta v Rovte 19, 4270 .Jesenice. 1,1 Soršak, Cankarjeva 22, 4240 Radovljica. Čestitamo^ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ Borzni komentar tedna Delnica Leka že 36.500 SIT Tudi v prejšnjem tednu se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zelo veliko trgovalo, in sicer v povprečju nad 400 milijoni tolarjev na dan. Najbolj prometni dan je bil torek, ko je bilo sklenjeno za &53 milijonov tolarjev poslov. Ko smo po ponedeljkovem Padcu borznega indeksa za slabih 18 točk le vsi pričakovali še nadaljnje padanje, je v torek prišlo do dviga indeksa W pet točk. Vse kale, da bo borzni indeks tudi v avgustu ohranil visoke tečaje delnic in da se bo njegova vrednost gibala okrog vrednosti 1550 točk. Y preteklem tednu se je največ trgovalo z delnicami Krke, Petrola in Mer-totorja. Pri delnici Leka je enotni tečaj v ponedeljek znašal 25.194 tolarjev in se nato dvigoval do vrednosti 36.000 tolarjev. Maksimalni tečaj sklenjenega posla pri delnici Leka je dosegel 36.500 tolar- LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: ^^KRTJA BLED, COLOR MEDVODE, (X)KENJB VELENJE, LOKA ŽK. LOKA Bin C LBCA SEVNICA B, CEMENTARNA TT03OVI|E, H\OVAKNAUNKWINLAaOO_ *prodajamo delnice na borzi ^J*upHtpljant0 portfelje jI »SENICE Tel 064/861 511 .. LJUBLJANA Tel 061/125 80 7$ jev, kar je ob dobri likvidnosti delnice ugoden znak za naslednje tedne. Pri delnici Krke so se posli v drugi polovici tedna sklepali okoli tečaja 25.000 tolarjev, tečaj pa je porasel v petek, ko je bil maksimalni tečaj sklenjenega posla 25.500 tolarjev. Ko je tečaj delnice Petrola padel pod vrednost 24.000 tolarjev, je bil to znak za nakup delnic. Tako je enotni tečaj delnic Petrola v ponedeljek znašal 23.744 tolarjev, v petek pa le 24.932 tolarjev, kar je za pet odstotkov več kot v ponedeljek. Z delnico Mercatorja so se posli sklepali okoli tečaja 5.700 tolarjev. V petek se je vrednost delnice dvignila na 5.829 tolarjev, kar lahko pripišemo ugodnim informacijam s strani uprave. V prejšnjem tednu je treba omeniti tudi dvig tečaja delnice Terme Čatež. V torek s to delnico ni bilo sklenjeno nobenega posla in tečaj se je nahajal na koncu formacije trikotnik (tehnična analiza), kar je napovedovalo povečanje obsega poslovanja in dvig tečaja. To se je tudi zgodilo, saj je tečaj v sredo porastel za 3,44 odstotka in obseg poslovanja se je bistveno povečal. V petek so se posli z omenjeno delnico sklepali pri tečaju 13.300 tolarjev, kar pomeni, da so se napovedi tehnične analize izkazali za pravilne. Z obveznicami se je v preteklem tednu malo poslovalo, največ v petek, in to z republiško obveznico RS02. Poslovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji je v prejšnjem tednu skoraj zamrlo, saj je bilo z deli nakupnega bona NBS7 sklenjenih zelo malo poslov. • Drban Belič, Ilirika Kako se je na borzi trgovalo v juliju Na borzi že 51 privatizacijskih delnic Gorenjska BDP je bila po prometu na sedmem mestu, najmanj dejavna pa je bila Gorenjska banka, ki je bila po prometu na 45. mestu Kranj, 11. avgusta - V mesecu juliju se je na odprtem trgu C Ljubljanske borze največ trgovalo z delnicami novomeške Krke (4,5 milijarde tolarjev poslov), na drugem mestu po prometu je bil Mercator, na tretjem pa Tovarna sladkorja Ormož. Delnice Kompas Hotelov Kranjska Gora so bile po prometu na 17. mestu (4,7 milijona sklenjenih poslov), Gorenjskega tiska Kranj na 20. mestu (2,7 milijona), Loke Škofje Loka pa na 22. mestu (1,9 milijona tolarjev). V borzni kotaciji A je bilo največ prometa z delnicami Leka, sledil je Petrol, na tretjem mestu pa je bila Kolinska. Med člani ie bila v juliju najbolj dejavna borzna hiša Creditanstalt (17 odstotkov celotnega prometa), na drugem mestu je Publikum, na tretjem pa Nova Ljubljanska banka. Precej dejavna je bila tudi Gorenjska borznoposredniška hiša, ki je bila po prometu na sedmem mestu; ustvarila je 2,8 odstotka celotnega julijskega prometa. Zanimivo pa je, da je od 45 borznih članov v juliju najmanj dejavna prav Gorenjska banka, ki je k skupnemu prometu prispevala le 0,06 odstotka. Tržna kapitalizacija borznega trga in OTC trga Ljubljanske borze je zadnji dan julija znašala 397,8 milijarde tolarjev. To je za skoraj 25 odstotkov več kot decembra lani. Tržna kapitalizacija delnic v borznih kotacijah A in B je znašala konec julija 191 milijard tolarjev, na trgu OTC pa 126 milijard. Slovenski borzni indeks je julija zrasel od 1200 točk do vrednosti približno 1550 točk. Julija se je na Ljubljanski borzi trgovalo s 111 vrednostnimi papirji 92 izdajateljev. Na borzni trg je bilo uvrščenih 29 delnic, na OTC trg pa 44. Konec julija je bilo na Ljubljanski borzi že 51 privatizacijskih delnic (za primerjavo: še konec lanskega leta je bilo na borzi le 29 privatizacijskih delnic). Od privatizacijskih delnic jih je bilo na "pravem" borznem trgu 14, na izvenborznem trgu pa 37. • U. P. rKOUKO JE VREDEN TOLAR -, KRANJ, 11.8.1997 NAJCUmmODAJNl ' NAKLTNI/PR0DAIN1 |NAKUWJW*ODAJM MENJALNICA 1 DEM I 1ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 92.40 93,40 13,07 13,28 9,40 9,59 AVAL Bled 741 220 AVAL Kranjska gora «81-039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 92,70 93,50 13,10 13,40 9,30 9,80 EROSfStari Mayr), Kranj 92,90 9320 13,16 13,30 9,30 9£5 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,40 93,45 12,86 13,28 9,08 9,95 HRANILNICA LON, dcLKranj 92,80 9320 1320 1325 9,50 955 HKS Vigred Medvode 92,60 93,50 13,00 13,30 9,40 9,70 HiDA tržnica Ljubljana 93,00 9320 13,18 13,21 9,50 9,54 HRAM ROŽICE Mengeš 92,80 93,30 13,15 13,25 9,45 9,59 (URIKA Jesenice 92,70 9330 13,11 13,21 9,35 9,55 INVEST Škofja Loka 92,90 93,30 13,15 13,22 9,50 9,65 LEMA Kranj 92,80 93,40 13,15 1325 9,50 9,70 LJUDSKA BANKA d.d., g 92,70 93,30 13,16 13,32 9,38 9,60 M1KEL Stražišče NEP0S(Šk. Loka, Trata) 92,90 93,30 13,17 13,22 9,45 9,57 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 92,80 93,60 13,18 13,44 9,50 922 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,40 93,30 11,50 13,18 8,50 9,50 PFtIMUS Medvode 92,90 9320 13,16 13,30 920 9,55 ROBSON Mengeš 92,90 93,30 13,17 13,25 9,45 9,60 SHP-Slo. hran. in pos. Kranj 9220 9320 13,15 13,25 9,30 9,55 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,10 93,40 13,04 13,27 9,31 9,56 SLOVENUATUR1ST Boh. Bistrica 92,40 12,86 9,08 SLOVENIJATURIST Jesenice 92,70 93,70 13,11 13,21 9,35 9,55 S2KB Blag. mesto Žiri 92,60 93,45 13,00 13,27 9,30 9,94 ŠUM Kranj 211 -339 TALOM ?b( postaj TmJa. Škid«. 2g. tStr^e 92,80 9320 13,12 1321 9,46 9,65 TENTOURS Domžale 92,70 93,70 13,20 13,25 9,45 9,70 TROPICAL Kamr* - Bakovnik 93,10 9329 13,18 13,22 9,51 9,53 UBK Šk. Loka 92,60 93,50 13,10 13,28 9,40 9,62 W!LFAN JESENICE supermarket UNION •63 •696 VVILFAN Kranj 360-260 VV&fAN Radovfca, Grajski dvor 714-013 VVILFAN Tržič 53 816 pomnim niju 92,63 9328 13,05 13,26 9,36 9,64 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Štipendijsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav 1. primer: Mlad zakonski par želi zagotoviti svojemu 7-letnemu sinu mesečno štipendijo v tolarjih v vrednosti 300 nemških mark za 4-letni visokošolski študij. Do začetka študija je še 12 let. možje star 28 let, žena pa 25 let. Mesečna premija znaša 92,86 DEM v tolarski protivrednosti. 2. primer: Dedek (boter), star 50 let, je za svojega triletnega vnučka pripravljen plačevati mesečno zavarovalno premijo v višini 5.000 SIT do začetka študija, torej 15 let. Zagotovljena štipendija oziroma mesečna renta za čas štiriletnega Študija znaša 20.540 SIT. Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj Hiša z najdaljšo zavarovalno tradicijo na Gorenjskem Na Gorenjskem so vse zavarovalne hiše, ki delujejo v Sloveniji, vendar ima območna enota Kranj še vedno glavni delež. Območna enota Kranj je po obsegu na tretjem mestu v Triglavu, po rezultatih pa med najuspešnejšimi. pa tudi kadrovsko, kar nekaterim zavaroval- Zavarovalnica IViglav, d.d. je danes tista zavarovalna hiša v državi Sloveniji, za katero lahko trdimo, da je bila na neki način strokovno, "a trenutke "zibelka n>m hišam, ki danes poleg nje plujejo v Sloveniji. Predvsem pa Je kranjska območna enota Zavarovalnice Triglav i več kot polsto-'etno tradicijo najstarejša zavarovalna hiša na Gorenjskem. Svojo uspešno tradicijo in kakovost v zavarovalstvu pa potrjuje tudi J-daj, kar izhaja tudi iz pogovora z direktorjem Območne enote Kranj Aleksandrom Troho. , Zavarovalstvo na Gorenjskem »ma ie več kot polstoletno, celotna zavarovalnica Triglav pa ima celo ie skoraj stoletno tradicijo. Takšna Pa je tudi tradicija kranjske ob-Jocnc enote Zavarovalnice Triglav. Kako pa ocenjujete današnje zavarovalstvo na Gorenjskem? "Gospodarski položaj nasploh, *°t vemo, ni najbolj ugoden. Vendar pa zaradi tega obseg zavarovanj °e upada. Celo več. Zaupanje zavarovancev je vse večje. To zani m>vo "nasprotje" pripisujem vse Vctyi ozaveščenosti ljudi. V ne naJboljših gospodarskih razmerah J,e namreč še kako pomembno kakovostno zavarovanje. Taksno pa jtoo v Zavarovalnici Triglav, OH Kranj tudi vedno zagotavljali. s»ccr pa v Sloveniji predstavlja «elcž vseh zavarovalnih premij v gružbenein proizvodu že S oditot« Kov, To le toliko kot v irednjerazvi-tin deželah. Na Gorenjskem so tudi jj^zavarovalne hiše, ki delujejo v Sloveniji, glavni delež pa ima naša območna enota." Območna enota Kranj, kar zadeva poslovne rezultate, sega prav tako v sam vrh v Zavarovalnici Triglav. Kolikšen pa je vaš delež v premijah družbe? "Lani je znašal delež Območne enote Kranj v premijah družbe 12,2 odstotka. Sicer pa je po obsegu poslovanja naša območna enota na tretjem mestu (za Ljubljano in Celjem), kar pa zadeva poslovne rezultate, pa smo tudi med najbolj uspešnimi." Koliko zavarovancev ste imeli lani in koliko škod ste rešili? "Ocenjujem, da sedemdeset vrst zavarovanj omogoča zavarovancem primeren izbor zavarovalne zaščite in potrebno gospodarsko varnost. Zabeležili smo 6,7 milijarde tolarjev v skupnem znesku zavarovalnih premij, kar smo tudi načrtovali. To je za 16 odstotkov več kot leta 1995, glede na inflacijsko stopnjo 8,8 odstotka pa je to realna rast. Imeli smo 330.720 sklenjenih zavarovanj, v obdelavi pa je bilo lani 34.450 škod. Rešenih je bilo 32.000 škod. zanje smo namenili 4 milijarde tolarjev, kar je 17 odstotkov več kot leta 1995. To pomeni, da pride na vsako deseto zavarovanje en škodni dogodek. Sieer pa naše rezerve zadoščajo za izplačilo vseh škod." Katerim zavarovalnim vrstam zdaj namenjate še posebno pozornost? "Zdaj so nekako v ospredju tako imenovana kapitalska zavarovanja, ki imajo poleg zavarovanj tudi varčevalno funkcijo. To so na pri mer življenjska zavarovanja, rentna, Aleksander Troho, direktor Območne enote Kranj Zavarovalnice Triglav pokojninska. Pozornost namenjamo tudi premoženjskim zavarovanjem. Premoženje tako kot v Sloveniji namreč tudi na Gorenjskem pridobiva na veljavi. Njegove največje nevarnosti so na primer poplave, toča, požari... Pogoje za sklenitev teh zavarovanj aktualno prilagajamo, pripravljamo pa tudi tako imenovano novo cefostno podobo premoženjskih zavarovanj. V ospredju so tudi odgovornostna zavarovanja kot naprimer projektantska, zdravniška, proizvajalčeva in odgovornostna za izdelke. Zanimivo postaja zavarovanje izpada dohodka. Posebno pozornost še naprej namenjamo osebnim zavarovanjem, predvsem življenjskim, rentnim in pokojninskim. Poznana so pod skupnim imenom Življenjski krog. Sicer pa so danes v svetu v ospredju različna življenjska zavarovanja in tudi naša prizadevanja gredo v tej smeri. Lani je bilo na Gorenjskem 18.115 polic življenjskih zavarovanj, s katerimi je zavarovano že okrog 27.000 oseb. Ker je na Gorenjskem okrog 70.000 aktivnih prebivalcev (med 15. in 65. letom), ima življenjsko zavarovanje pri naši zavarovalnici sklenjeno že skoraj vsak tretji Gorenjec. Aktualno pa bo vse boli tudi pokojninsko zavarovanje, uvajati smo ga začeli lani, na veljavi pa bo pridobilo, ko bo sprejet nov pokojninski sistem." Kaj pa rentno zavarovanje? "Vedno več ljudi se zaveda, da mora čimprej poskrbeti za svojo prihodnost. Novost na tem področju je tako imenovano štipendijsko zavarovanje, kol nova oblika ren-tnega zavarovanja. Predstavljamo jo tudi zdaj na našem razstavnem prostoru v večnamenski dvorani na Gorenjskem sejmu. Namen tega zavarovanja pa je, da starši oziroma svojci (strici, tete, dedki, babice, botri...) zagotovijo svojim otrokom oziroma varovancem določena sredstva oziroma Štipendijo za njihovo šolanje. S pogodbo o takšnem rentnem zavarovanju sklenitelj dogovorjeno dobo plačuje mesečno premijo, zavarovalnica pa upravičencu po izteku dobe izplačuje rento. Ker gre za novost še posebej svetujemo, da se interesenti oziroma zavarovanci o tem pogovorijo z našimi zastopniki, se oglasijo pri nas ali vpredstavništvih. Trenutno pa smo, kot rečeno, tudi na sejmu." Kakšna pa bo poslovna usmerjenost v prihodnje? "Prav gotovo bo to še večja prisotnost na trgu, naša seveda na gorenjskem trgu, za povečanje sklenjenih zavarovanj in kakovostno izboljševanje. Poudarek bo na kapitalskih zavarovanjih (življenjska, rentna, štipendijska in pokojninska), na gospodarskem področju pa na razširjanju odgovornostnih in zavarovanj izpada dohodka. Kar pa zadeva reševanje škod, bo skrb usmerjena v cenilno službo, da bo le-ta zavarovancem čimbolj dostopna, hitra in kvalitetna pri reševanju škod. Pri tako imenovani preventivi pa bomo tudi v prihodnje del denarja namenjali preprečevanju škod z neposredno denarno pomočjo zavarovancem, ki se bodo odločali za različne preventivne ukrepe." Kot ste že omenili, se Območna enota Kranj Zavarovalnice Triglav, d.d., predstavlja tudi na letošnjem Gorenjskem sejmu v Kranju. "Res je in vse obiskovalce in naše zavarovance in tiste, ki se Še odločajo, da bi to postali vabim na naš razstavni prostor, kjer smo vsak dan med 9. in 19. uro. Predstavljamo zavarovanja, izračunavamo na primerih, svetujemo. Skrbimo, da se tudi vsak dan nekaj dogaja. Tako smo v nedeljo gostili snowboarderko Polono Zupan, prihodnjo soboto, 16. avgusta, pa bomo poklepetali s smučarko Alenko Dovžan. Naš gost pa je tudi vsak tisoči obiskovalec sejma." KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik • - Medved(ka) znova napadel ovce - Soriška planina, 11. avgusta - Ivan Pintar z ovčarske pašne skupnosti, ki pase na Soriški planini, nas je obvestil, da so bile v noči s petka na soboto njihove ovce ponovno, že tretjič zapored, žrtev lovskega pohoda medveda. Na tamkajšnjih pašnikih gostuje medved skorajda vsak drugi dan, dolsej pa je pobil že več kot 10 ovac. Vendar pa pobite ovce niso edina škoda, medvedovi obiski slabo vplivajo na preostalo čredo, zaradi strahu pa bi se lahko precej zmanjšalo število rojstev. Na Gorenjskem je medved po nam znanih podatkih trenutno moril na dveh koncih, poleg Soriške planine še pod Ratitovcem, do prihodnje številke pa bomo o letošnjih medvedjih lovskih pohodih zbrali več informacij. Na kopanje v zdravilišče ali na morje V počitniškem avgustu na Glasov izlet! Prvi dan vikenda v tem tednu, petek, 15. avgusta, je praznik in zato Vam predlagamo, kako prijetno preliveti prvi dan podaaljša-nega vikenda (če seveda niste na dopustu): kopalni izlet z avtobusom v Pineto v Istri. Glasov avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode-Pineta. Poleg kopanja bo organizirano tudi dobro istrsko kosilo in za lepši zaključek dneva nekaj razvedrila. Prihod avtobusa na Gorenjsko okrog enajste ure zvečer. Prispevek k stroškom: 3.000 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in za družinske člane); za nenar-očnike 4.000 SIT. V petek, 15. avgusta, bomo organizirali samo en avtobus - zadnjo soboto v tem mesecu, 30. avgusta, bomo izlet ponovili, če bo zanj dovolj prijav. Prihodnjo soboto, 23. avgusta, Vas prvič vabimo na Glasov izlet v Rimske Toplice. To slovensko naravno zdravilišče, ki ima izjemno bogato tradicijo, že sedmo leto v dobršnem delu ni odprto za obiskovalce - termalno kopališče v Rimskih pa je odprto, zelo lepo je urejeno in vsekakor vredno Vašega obiska. Do Rimskih Toplic je z Gorenjskega ni daleč in rajla sploh ni naporna. Glasov avtobus bo peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Mengeš-Rimske Toplice, povratek proti večeru v obratni smeri. Po kopanju v bazenu s termalno vodo bo še kosilo oziroma zgodnja večerja. Prispevek k stroškom tega izleta: 3.100 tolarjev za naročnike in drulinske člane (za otroke le 2.500 tolarjev). Ker vremenoslovci za začetek septembra vendarle napovedujejo lepo poletno vreme, bomo Glasov izlet v Rimske Toplice letos pripravili še enkrat: v soboto, 6. septembra, s podobnim programom kot 23. avgusta. Konec tega meseca bo Glasov izlet v Terme Zreče in to zadnji avgustovski petek, 29. avgusta. "Vozni red": ob 9. uri iz Tržiča, z ovinkom skozi Radovljico, s postanki v Kranju, škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Opoldanska malica bo v prelepem okolju klimatskega zdravilišča Rogla, kjer nam bodo pripravili odličen pohorski lonec. Zatem povratek z Rogle v dolino in kopanje v bazenih Term Zreče - terme so v sklopu drulbe UNIOR ZREČE, il.il - program turizem . Zreške terme ponujajo več notranjih in zunanjih bazenov z vodo različnih temperatur, zato vsakdo najde nekaj zase. Po večerji bo zabava v hotelski restavraciji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri vožnje kot dopoldan. Prispevek k stroškom tega izleta za naročnikeGorenjskega glasa in drulinske člane znaša zgolj 3.500 SIT, za nenaročnike tisočaka več. Ker bomo Glasov izlet v Terme Zreče pripravili čisto zadnji počitniški petek, nanj prisrčno vabimo tudi vse, ki boste tri dni zatem spet v šolskih klopeh. Za Vas - osnovnošolce in dijake, ki natanko prvega septembra začenjate novo šolsko leto, pa tudi za študente, smo pripravili posebno ugodnost: samo 2.500 SIT prispevka za celoten izlet (avtobusni prevoz z Gorenjske na Roglo, v Terme Zreče in nazaj, "pohorski lonec", vstopnina za bazenski kompleks v Termah Zreče, večerja, zabava ob livi glasbi, nagradni kviz med izletom ...). Izlet bo vodila Mirjam Pavlic. Minuli petek smo pripravili - vsaj tako so nam potrdili vsi, ki so rajtali z nami - dober Glasov izlet v Zdravilišče Radenci. Žal nismo mogli sprejeti prijav vseh, ki so leteli na celodnevni izlet z avtobusnim prevoznikom Janezom Ambroličem iz Sp. GoriJ, Zdraviliščem Radenci In Gorenjskim glasom. Zato Vam sporočamo: v Radence rajžamo, z enim avtobusom, predvidoma spet v soboto, 6. septembra! Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 -444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - lil (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so molni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi teleti počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Demografsko ogrožena območja na Gorenjskem Vladna Uredba temelji na nelogičnosti Gorenjske občine so na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj poslale opozorilo, da so nekateri podatki v Uredbi o demografsko ogroženih območjih nepravilni Kranj, 11. avgusta - Pred približno tednom dni je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo, ki določa spisek naselij za obdobje od leta 1997 do 1999, ki veljajo za demografsko ogrožena. Na podlagi podatkov v uredbi je skoraj ena tretjina Gorenjske demografsko ogrožene, zato so se na občinskih upravah vprašali o smiselnosti kriterijev. Poleg tega so opazili precej netočnosti, zato so na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj poslali svoje opozorilo. Njihov negodovanje je upravičeno, kajti omenjena uredba naj bi bila podlaga razpisa za demografsko ogrožena območja, ki bo izdan čez kakšen teden. Občine zaskrbljene zaradi zmede v uredbi "Ne razumem, kako so lahko naselja v dolini, ki so sestavni del bogatejšega območja Medvod, padla v kategorijo demografsko ogroženih? Medtem pa so naprimer pozabili med gorsko-višinska območja vključiti Topol, Belo in Osol-nik, ki se nahajajo v Polhograjskih Dolomitih," razmišlja Dušan Brekič, vodja oddelka za proizvodnjo in finance občine Medvode. Tudi v radovljiški občini so dali vladno uredbo na rešeto in ugotovili nekaj nejasnosti. Kot je povedal pomočnik predstojnika za gospodarstvo in gospodarjenje z občinskim premoženjem Milan Pohar sta iz skupine obmejno ogroženih območij izpadli Praproče in Peračica. Čudi pa jih vključena Nova vas pri Lescah, ki po njihovem mnenju ni demografsko ogrožena. "O uredbi bomo še razpravljali, ker želimo imeti jasno in natančno sliko glede teh podatkov," pravi Milan Pohar. V uredbi iz leta 1994 je bila v občini Železniki demografsko ogrožena celotna Davča, v zadnji uredbi pa sploh ni omenjena. Medtem ko je kraj Studeno, ki se nahaja tik pred mestom Železniki, označeno kot demografsko ogroženo. Očitno je, da je v uredbi prišlo do pomote. Vse prizadete občine so posredovale svoje predloge na pristojne organe, vprašanje pa je, kdaj se bodo zapleti reševali. Ivo Piry z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ima namreč dopust. Ali to pomeni, da bo razpis za demografsko ogrožena območja temeljil na napačnih podatkih/ Zato so na Upravno enoto ministrstva oziroma pristojnega Iva Pirvja poslali dopis, v katerem predlagajo, da je Davča še vedno opredeljena kot stoodstotno demografsko ogrožena in prav tako Martin vrh. Studeno naj se popolnoma črta, Zgornje Danje naj ostane zabeleženo med gorsko-višinskimi območji, zdaj izpuščen kraj Spodnje Danje pa naj bi bilo vključeno med ogroženimi gorsko-višinskimi območji. Tajnica občine Železniki Jolanda Pintar je še dodala, da se merila in kriteriji določanja demografsko ogroženih med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj neusklajeni. V dopisu občine Gorenja vas -Poljane, ki so ga poslali na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, so prav tako opozorili na neusklajenost 3 Člena navedene vladne uredbe, ki našteva naselja z gorsko višinskih območij, z enakim seznamom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To ministrstvo je namreč med gorsko-višinska uvrstilo skoraj za tretjino več naselij iz njihove občine, kot pa jih navaja 3. člen Uredbe. "Tudi v primeru naše občine je polno nepravilnosti. Predstavljajte si, da bo omenjena uredba podlaga za vladni razpis za demografsko ogrožena območja, ki bo izšel čez en teden. Kraji, ki niso omenjeni, bodo avtomatično izpadli," je opozorila Ivica Rant iz občinske uprave v Škofji Loki. Po mnenju večine so ti podatki velikokrat zgolj statistika in ne pokazatelj dejanskega stanja. telesne kulture in osnovnega zdravstvenega varstva. Z višinskih območij mladi odhajajo Najbolj demografsko ogrožena območja so gorsko-višinska. V Gorenji vasi - Poljane, eni najbolj ogroženih občin, menijo, da so hribovite vasi naselitveno manj zanimiva zaradi od- Kako postane kraj demografsko ogrožen? V letu 1990 je bil izdan Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Teritorialna osnova za spodbujanje razvoja so geografsko zaokrožena območja, opredeljena v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. Spodbujanje se izvaja v skladu z razvojnim programom posameznega območja. Razvojne programe oblikujejo občine, ki vključujejo posamezna demografsko ogrožena območja ob sodelovanju strokovnih instucij. Za demografsko ogrožena območja-veljajo širša strnjena območja, ne glede na meje občin, v katerih krajevne skupnosti izpolnjujejo naslednja dva kazalca: - da rast prebivalstva ne presega 25 odstotkov povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji od leta 1981 leta dalje - da je indeks staranja stalnega prebivalstva za najmanj 25 odstotkov manj ugoden kot v povprečju republike Slovenije Če je prebivalstvo KS od leta 1981 dalje nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je povečalo v istem obdobju prebivalstvo Slovenije, se ta KS šteje kot sestavni del demografsko ogroženega območja, ne glede na izpolnjevanje druge alineje prvega odstavka. V deset kilometrskem pasu ob mejah Slovenije so del demografsko ogroženega območja tudi KS, ki izpolnjujejo le prvi pogoj in KS, ki izpolnjujejo le drugi pogoj, vendar le v primeru, če je stopnja rasti prebivalstva manjša od dveh tretjin povprečne rasti prebivalstva v Sloveniji. In območja ob meji, ki niso sestavni del KS, so pa z njimi teritorialno povezana. Do ukrepov iz tega zakona so upravi čena tudi območja naselij, ki jih je I)izavni /bor opredelil kot gorsko-višinsko območje z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. Država pri spodbujanju razvoja teh območij sode-lije s sofinanciranjem, spodbujanjem gospodarskih naložb, davčnimi olajšava mi, ukrepi socialnega varstva in ukrepi na področju izobraževanja, kulture, maknjenosti od zaposlitvenih središč težje dostopnosti, zlasti v zimskem ča$ in ponekod tudi nezadovoljiva infrastrukturna opremljenost. Dodatna zapo-slitev pa je zaradi nizkih dohodkov W kmetijstva v teh pretežno agrarnih predelih nujna. Strokovnjaki ugotavlja' jo, da je razvoj čistih kmetov v hribovitih območjih v primerjavi z dohodkom industrijskih delavcev v razmerju 1:7 ■f celo 1:9 (S. Kukar: Prihodnost slovenskega podeželja). Večina kmetij z gorsko-višinskih območij se v prihodnosti ne bo mogla več preživljati zgolj z običajno kmetijsko predelavo, čeprav bo to & naprej ostalo na prvem mestu. Vendar j6 potrebno poudariti, da se indeks rast1 prebivalstva tudi v gorsko-višinskih naseljih marsikje postopno dviguje H jc ponekod že celo višji od 100. Novejše razvojne možnosti kmetijs1' va, ki prinašajo izboljšanje dohodka n3 kmetiji, so v raznovrstnosti kmetovanj3' razširitvi dejavnosti na kmetiji in s tem poklicnega področja kmetov ozirom3 uvajanja dopolnilnih dejavnosti. S p0' sebnimi projekti skušajo občine spodbuditi večjo inovativnost kmetijstva-Podeželje lahko prav s pomočjo km*! tijstva ohrani svojo urejeno podobo, kulturna krajina pa je osnova za razvoj turizma in hkrati povečuje privlačno« bivanja na podeželju. • Monika KubeU V maju več mleka Gospodarsko interesno združenje za mleko je posredovalo podatke o odkupu mleka v letošnjem maju v primerjavi z istim mesecem lani. Maj je prvi letošnji mesec, v katerem je odkup mleka poraste', vendar le za slab odstotek. Kakovost mleka se skorajda ni sprenicrn-nila, najbolj pa se je povečala bakterijska kakovost mleka, IflJ ic v ekstra kakovostnem razredu z* desetino več mleka kot lani. "° mnenju tajnika GIZ mlekarstva gre razloge za to iskati tudi vremenskih vplivih, saj je lani na porast bakterij precej bolj vpliva'3 vročina. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN " popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. - 12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d 0.0. Luka Špik je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Belgiji postal prvak med skifisti TRADICIJA VESLAŠKIH USPEHOV NI PREKINJENA Veslač iz Lipnice, sicer pa član VK Bled, Luka Špik, je bil sicer glavni adut naše mladinske vrste, ki je konec tedna nastopala v Hazevvinklu v Belgiji, vendar pa je malokdo pričakoval tako suvereno zmago ^d, 11. avgusta - "Na vsak narin sem pripravljen na na-stoP na prvenstvu in tudi na j^daljo, ker pa slabo poznam Konkurenco, težko napovedujem uvrstitev," je pred odho-I°m V* ®e,8U° napovedoval Luka Špik. Malce skromno, s«H) premišljevali, saj je Luka *aJ«n celo močne članske kon irence (lani je nastopil na ol»mpijskih igrah v Atlanti) in navadno tudi ne skriva svojih *nibicij... Če je pred nastopom štedil besede, pa nikakor ni štedil m°& na tekmovanju, saj je bil nepremagljiv od začetka do K°nca. Tako je bil najboljši v Predtekmovanju, v polfinalu in J? koncu tudi v finalu, kjer je bl1 prepričljivo boljši od Jugoslovana Rankovića (tudi enega javoritov) in Italijana Luininija. Luka Špik, ki ima iz evropskega mladinskega prvenstva že srebrno kolajno, je tako upravičil V veslaškem centru v Zaki so včeraj popoldne pripravili sprejem za naše reprezentante, posebne pozornosti pa je bil seveda deležen najbolj "svež" svetovni mladinski prvak Luka Špik Luku so nato sprejem pripravili tudi v vlogo favorita in poskrbel, da je na prvenstvu zaigrala tudi slovenska himna. Ni pa letos zaigrala prvič, saj so pred Lukom naslov evropskih mladinskih prvakov osvojili že tudi Iztok Čop, Romina Stefančič in Erik Tul. Ostalih naših pet ekip je v Belgiji nastopilo po pričakovanjih. Dvojec mladink (Mojca Adrinek in Petja Rogelj) se je uvrstil v B finale in bil na koncu 5. V B finalu je dobro nastopil tudi blejski dvojec brez krmarja Luka Špik je z zmago na mladinskem veslaškem svetovnem prvenstvu nadaljeval tradicijo slovenskih uspehov in napovedal, da bo šel po poti svojega klubskega prijatelja in svetovnega članskega prvaka Iztoka Čopa. (Boštjan Jarkovič, Jure Polja-nec), ki je osvojil 2. mesto. Dvojni četverec ekipe Nautilu-sa je nastopil v malem finalu in zmagal. Dvojni izolsko dvojec je zmagal v D finalu, končno 13. mesto pa je zasedel mariborski četverec, ki je zmagal v C finalu. V. Stanovnik skalo v Kamniku so pripravili letošnje odprto slovensko prvenstvo v plavanju VEČINA POTNIKOV NA EP ZADOVOLJNIH ^etošnje slovensko člansko državno prvenstvo je bilo najbolj zanimivo zato, ker so ePrezentantje še zadnjič pred evropskim prvenstvom "tehtali" formo J^mnik, 10. avgusta - "Le-l°s«je odprto državno prvenstvi0 v Kamniku lahko ocenim uspelo prireditev, za nas pa najpomembneje, da so na ,JeJ nastopili vsi reprezen- a,%, ki ta četrtek potujejo p evropsko prvenstvo v Sevil-v°'\je po končanem tekmo* anju v bazenu Pod skalo f°vedal novi selektor pri PZS p trener ekipe Radovljice ^ar« hotel Bled Ciril Globoč-nik. Med v Kamniku doseženimi pitati Na EP v Španijo potuje deset slovenskih reprezen-tantov: Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Tanja Blatnik, Urška Slapšak, Metka Sparavec, Urška Roš, Marko Milenkovič, Jure Bučar, Nace Majcen in Peter Mankoč. 21« Mi W dr?avn> rekord Metke g<>rtwCuna 100 m hrbtno- od faslo . reprezentantov pa so jilj. državnih prvakov osvo-ob ,7*frk» Milenkovič (RPB) a,n metrov je potrebno omeniti ?«tro> mešano, 400 pr,Sn."' mešano in 200 m '°' »»nja Blatnik (RPB) na 400 in 200 metrov prosto, Nataša Kejžar (RPB) na 100 m prsno, 400 metrov mešano in 100 metrov prosto, Alenka Kejžar (RPB) pa na 200 metrov mešano, 200 metrov hrbtno in 200 m prsno. Ženska štafeta Radovljice Park hotel Bled je osvojila tudi vse naslove štafel-nih prvakinj: na 4 X 200 m prosto, 4 X 100 m prosto in 4 X 100 m mešano. SMUČARSKI SKOKI Domačini najboljš i >ava, 9. avgusta - SK Triglav ie v sklopu 25. pokala £anja organiziral smučarske skoke za dečke do 13 in 15 le popilo je 54 skakalcev iz Nemčije in Slovenije, ki so se pomen i S *«kalnici s kritično točko 45 metrov. Največ uspeha so imeli *akalci Triglava Rezultati: dečki 13 let: 1. Jure Bogataj (Triglav) 208,5 t 41 in M m'1 CiaSP" Mlinar (Atpina) 200,4 t 41,5 in 40,5 m 3. I eter rt**« (Triglav) 192,1 t 39,5 in 38,5 m; dečki 8 do 15 let: 1 Grega grnik 207 t 41 m 40,5 m, 2. Anže Brankovič (oba Inglav) 195,7 t * ,n 39,5 m, 3. Grega Vcrbajs (RaČna) 194,9 t 41 in 41 m. ^MAGI KRANJČANOV {^^•mesgaden, 9. avgusta - V tem turističnem kraju na "Deseterica reprezentan-tov, ki potuje na evropsko prvenstvo v Španijo, je pokazala pravo formo, nekateri med njimi, zlasti Nataša Kejžar, Tanja Blatnik, Marko Milenkovič, Urška Slapšak in Metka Sparavec, pa so dosegali tudi svoje najboljše rezultate. Tudi forma Alenke Kejžar, ki je po daljši odsotnosti spet na tekmovanjih, je vse boljša in to je pred pomembnimi nastopi razveseljujoče. Sicer pa na EP V Sevillo potujemo v četrtek, prvi nastopi pa nas čakajo v ponedeljek. Z nami gre tokrat tudi maserka Alenka Pire, katere pomoč nam bo prav gotovo dobrodo-Kranjčan Marko Milenkovič (RPB) šla," pravi Ciril Globoč-je pred EP v dobri formi. nik. • V.Stanovnik VATERPOLO PRVAK MADŽARSKA, SLOVENIJA DVANAJSTA Maribor, 10. avgusta - S finalno tekmo med Madžarsko in Hrvaško se je v Mariboru končalo evropsko kadetsko prvenstvo za vaterpoliste. Slavila je ekipa Madžarske, naši vaterpolisti pa so se na zadnjem srečanju pomerili za enajsto mesto s Francijo. Izgubili so z rezultatom 4:9, ter prvenstvo z eno zmago končali na 12. mestu. • J.M. ^kok?h JC',ia "deleči," Zl"ag°valca v svojih kategorijah. 'Tekmovanja so 'W°V'",|: ^lHdil?..doM'li skokih Tekmovanje se je odvijalo na K-90 metrov lekniov"" k'k',ia 17 Avstrije, Nemčije in kar 17 Slovencev, in d 1 il? sPrcmcni!o veliko število gledalcev, ki so uživali v •Hilit^j h 'i skolul1 Tekmovanje se je odvijalo na K-90 metrov, flk skoke ^ 'Cl S° ski,ka1' a visJcSa zaletišča in zato dosegali VJ? ini"!jali: M,ll,<1'"«' do 16 let: i, Oalpei Čavlovič (Triglav) 250,5 ?5.5 m 2 Kocn (Avstrija) 235,5 t 94 in 92 m, 3. Rok Bobnar J8 iof. 1,1 'i m, v Urol Vrhovec (obi Ilirija Center); mladinci do ^*mčiia\ i,roS PclL'rka (Triglav) 185,5 74 in 85,5 m, 2. Speth 1,1 H4 JrVZ?*5 ' 74 1,1 K4 m, 3. Baumgartnei (Avstrija) 178 t 72,5 J. Ilestcr OOLP GNEČA NA BLEJSKEM IGRIŠČU Bled, 12.avgusta - Minuli četrtek se jc na golf igrišču na Bledu začel teden golfa, najmnožičnejšega amaterskega tekmovanja v golfu pri nas. Zanimanje zanj je izjemno, saj se jc prijavilo okoli 400 igralcev, nastopi pa jih lahko največ 250. Tako na Bledu razmišljajo, da bi v prihodnje teden golfa spremnih v mesec golfa. Sicer pa je v četrtek, na turnirju Pivovarne Laško in DHL Ljubljana zmagal Aleš Gregorič (Bled), ki je v seštevni igri bruto dosegel par igrišča • 73 udarcev. V petek je sledil DHL turnir, na tekmovanju po sistemu stabclford pa sta bila najboljša brata dvojčaka Aleš in Uroš Gregorič iz Smokuča pri Žirovnici. V soboto jc nato na Bledu potekal še 2. mednarodni PRO COM turnir. Med 168 igralci je zmagal dr. Thomas Hoffman iz Regensburga. • V.S. LOKOSTRELSTVO SITAR DVAKRATNI EVROPSKI PRVAK Kranj, 12.avgusta - Včeraj so se z evropskega mladinskega tirvenstva v lokostrelstvu v Nemčiji vrnili naši mladi okostrelci. Na njem so dosegli izjemen uspeh, saj so osvojili kar tri ekipne zlate kolajne, Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah pa je v compoundu osvojil rudi naslov mladinskega evropskega prvaka. Zlato si je v slogu compound priborila naša ekipa mladink v postavi Maja Marčen, Maja Stefančič in Saša Cvetko, prav tako dvakrat zlati pa so bih naši mladinci. Zlato kolajno so Črt Dornik, Mitja Burja in Matjaž Kamnar dobili v olimpijskem slogu, Dejan Sitar, Matej Marčen, in Grega Emeršič pa so biu najboljši v compoundu. Naši mladinci so z 248 krogi v compoundu izboljšali tudi mladinski evropski rekord. Poleg ekipnega uspeha so se v posamični konkurenci izkazali še Dejan Sitar, ki je v compoundu osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka, saj je v finalu premagal Saša Emeršiča, ki je tako osvojil srebro. Mitja Burja pa je dodal še bron v olimpijskem slogu. • V.S. KOLESARSTVO KRIZNAR UBRANIL NASLOV Kranj, 12. avgusta - Minulo soboto je bilo med Dolenjskimi Toplicami in Bazo 20 letošnje državno gorsko prvenstvo kolesarjev. Na njem so se izkazali tudi Savčani, saj je Tadej Križnar v kategoriji do 23 let zanesljivo ubranil lanski naslov državnega prvaka. "Izredno sem zadovoljen z nastopom Tadeja Križnarja, saj je bil odličen drugi tudi v absolutni kategoriji in je zaostal le za Gorazdom Štangljem. Prav tako je ponovno vse boljši Tadej Valjavec, ki je bil četrti, odličen peti pa je bil tudi Uroš Šilar. Izkazali pa so se še nekateri drugi naši mladi kolesarji, saj sta bila Marko Žepič in Domen Blažek med starejšimi mladinci četrti in peti, med mlajšimi mladinci pa je potrebno omeniti rezultat Roka Jeršeta, ki je bil osmi," je v soboto po prihodu iz tekme nastope Savčanov ocenil trener Marko Polanc. Sicer pa je v kategoriji članov naslov državnega prvaka osvojil Gorazd Štangelj (Krka Telekom), v kategoriji st. mladincev je bil najhitrejši Darko Mervar (Radenska Rog), v kategoriji mlajših mladincev pa je zmagal Gregor Zagore (Krka Telekom). V nedeljo so se nato dečki, mladinci in člani Save, Bleda, Roga in Krke udeležili še enodnevne dirke v Voelkermarktu na avstrijskem Koroškem. Gorenjski kolesarji so dosegli nekaj lepih rezultatov. V dirki na 23 kilometrov je med dečki zmagal Miha Kraker (Sava). Pri mlajših mladincih se je med prve tri, na tretje mesto, uvrstil Rok Jerše (Sava), med starejšimi mladinci je bil tretji Marko Žepič (Sava), najboljši v kategoriji elite in do 23 let pa je bil Sandi Šmerc na 13. mestu. • V.S. LAMOVŠEK PRVI NA BOHINJSKIH PLANINAH Stara Fužina, 12. avgusta • Kranjčan Robert Lamovšek (Proloco Scott) je zmagovalec prvega vzpona z gorskimi golesi na planino Voje. Za 5 km dolgo progo je potreboval 14 minut in 22 sekund. Drugo mesto je z zaostankom 9 sekund osvojil Damjan Vodmar (Završnica), tretji pa je bil Metod Močnik (Calcit Ročk Show), četrti Tadej Trobevšek (Uni) in peti Tilen Hočevar (Proloco Scott). V ženski konkurenci je vzpon najhitreje zmogla Ksenja Justin pred Tejo Vadnal, tretje mesto pa je osvojila Italijanka Isabela Chikinato. V starejši ženski kategoriji je zmagala Cvetka Arh. Med mladinci je zmagal Tomo Hafner (proloco Scott), drugi je bil Anže Šenk, tretji pa Grega Šile. Med veterani je bil najhitrejši Milan Šenk z Jezerskega, pred Tinetom Guzejem. Dirko so zelo uspešno (z mednarodno udeležbo) pripravili člani ŠD Avgust Gašperin iz Stare Fužine, priznanja pa je podelil bohinjski župan Franc Kramar. • M. Močnik S KOLESI NA USKOVNICO Srednja vas, 12. avgusta - ŠD Srednja vas v Bohinju bo ta petek, 15. avgusta, organizator tekme z gorskimi kolesi iz Srednje vasi na planino Uskovnico. Start tekme bo ob 14. uri izpred sirarne v Srednji vasi. Dolžina proge je blizu 10 km, višinska razlika pa 400 m. Cilj bo na planinski koči pri Uskovnici. Prijave (za vse kategorije) bodo sprejemali od 12.30 do 13.45 na startu. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri na prireditvenem prostoru Pod Lipo, kjer bo kasneje tudi veseli večer z ansamblom Gašperji in zabavnimi igrami. • V.S. HITREJŠI OD SEDEZNICE Kamnik, 12. avgusta - Pred obiskovalci lepe Velike planine je nov izziv. Novo vodstvo Velika planina - zaklad narave se trudi popestriti dogajanja na Veliki planini tudi z gorskim tekom z izzivalnim naslovom Hitrejši od svojega sedeža na sedežnici. Vse nedelje v avgustu ter prvo in drugo nedeljo v septembru organizirajo kvalifikacije, tretjo nedeljo pa bo finale, kjer se bodo vsi, ki bodo od spodnje postaje sedežnice na Šimnovcu (1412 m) do Gradišča (1666 m) hitrejši od sedežnice pomerili za lepe nagrade. Informacije na sedežu organizatorja Velika Planina po tel.: 061/817-202 in 831-425. • M. Močnik GORENJSKI GLAS • 22. STRAN NOGOMET Nogometna sezona se je začela tudi na Gorenjskem - S tekmami šestnajstine finala pokala Nogometne zveze Slovenije se je tudi v Kranju začela nova nogometna sezona. Ekipa Triglava Tele TV je doma gostila moštvo Serdice, ki nastopa v MNZ Murska Sobota. Varovanci trenerja Janeza Zupančiča so na srečanju (na sliki) upravičili vlogo favoritov in zmagali kar 8:0 (4:0). Drugi gorenjski predstavnik, ekipa Lesc, je gostovala pri Ilirski Bistrici in po enajstmetrovkah zmagala 4:5 (0:0, 0:0). V.S., Foto:T. Doki ŠAH JANA KRIVEC DRŽAVNA PRVAKINJA Ljubljana, 6. avgusta - V hotelu Ilirija v Ljubljani je od 29. julija do 6. avgusta potekalo 7. žensko državno prvenstvo Slovenije v šahu. Nastopalo je 20 igralk, od tega štiri predstavnice gorenjskih klubov, ki so se pomerile za naslov šampionke in nagradni sklad 400.000 tolarjev, ki so ga prispevali: generalni sponzor ŠZS Zavarovalna hiša Slovenica, Zebra Kranj, Mobitel in Petrol. Najboljši start je imela večkratna prvakinja, mednarodna mojstrica Kiti Grosar, ki je imela po prvih štirih parijah štiri točke. V 5. krogu je izgubila z lanskoletno prvakinjo Anito Ličino, nato pa v 7. krogu še s Heleno Rižnar. Ta dva poraza je izkoristila mlada Jana Krivec, ki je izgubila le prvo kolo s Kiti, in prepričljivo s točko naskoka zmagala pred Ličino in Grosanevo. Ta zmaga ji je prinesla tudi naslov slovenske šahovske mojstrice. Od gorenjskih igralk je največ pokazala mojstrica Francka Petek (Murka Lesce), ki jc zasedla 8. mesto in se ji precej pozna, da ne najde pravega časa za več igre. Nekoliko je razočarala Nada Marušič (Jesenice), ki ji ni in ni šlo in je za seboj pustila le najmlajše. Karmen Orel (Tomo Zupan Kranj) je pokazala, da si zna ustvariti dobre pozicije, vendar pa jih zaradi časovnih stisk ne uspe izkoristiti in spremeniti v zmago. Za 12-letno Veroniko llari (Murka Lesce) je bil turnir zgolj nabiranje izkušenj in pokušina pravega šaha. • A. Drinovec ŠPORTNI krog Rezultati žrebanja 18. kroga.....JrVflk..... 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE Urednost prodanih srečk Shupna urednost dobitUou: Dodateh neizplačanih dobithou: 16,684.800,00 Sn 8.342.400,00 STT 2.010.238,00 SIT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK PRENOS 2.252.895,00 SIT KROG DOBITEK 1 2.088.159,00 SIT DOBITEK "DVE VRSTI" 64 32.627,00 SIT DOBITEK "ENI VRSTA" 8.013 489,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8 do 12. ure Zadnji dan za izplačila je: S. 10. 1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: TELEVIZOR PRENOSNI RADIO ROĆN1 MEŠALEC 4l61817im 11101614 9 7]9l8| Svojo srečko«nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p p 211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 8. 10. 1997 Žrebanje .19».. kroga bo v soboto, 8* 1997 ob 16. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV Sklad za 1). krog bo povečan za 2 /00 000.00 SIT Inlormacijr KI 9736 t v neaei|o oi Ob Športna loterija d d. Na Bledu se že pripravljajo na letošnjo poletno ligo za pokal "Bled 97" SPORTINE NI VEC, POLETNA LIGA BO! Kljub temu da v blejskem hokeju marsikaj ni tako, kot bi si ljubitelji tega športa želeli, pa predstavniki obeh domačih klubov načrtujejo, da bi vsaj začeli (če že ne preživeli) novo sezono - Sportina sedaj HK Bled, poleg nje še HDK Bled Bled, 12. avgusta - Zadnje Dvesto tisoč Olimpije. V skupini B pa bo mensko in bi začela s skupnimi četrtkovo popoldne je bilo za v,., , , , nastopil celovški KAC, ekipa treningi) se po zagotovilih Ga- novinarje, ki smo bili povabi- neiTlŠKin mark dOlga Acroni Jesenic in HK Sportine bra Javorja v novi sezoni ne bo jeni na Bled, da se na kraju "HK Sportina je našemu (po novem HK Bled) "Vse dosti menjala. Iz kluba je odšel podjetju, TP Turizem in rekrea- ekipe so se že prijavile pisno, le Toni Tišler (z igranjem je cija, v zadnjih treh letih ostal le domača ekipa je udeležbo prenehal eden redkih "aku> dolžan okoli 200 tisoč nemških potrdila ustno. Če pač ne bodo nih" domačinov in najboljši mark. Kljub temu da so trenir- nastopili, bomo igrali le s petimi mož lanskega moštva Sašo Pre' ali v naši dvorani, niso plačevali ekipami, vendar pa kljub temu tnar), dogovarjajo pa se še z stroškov, prav tako niso plače- pričakujemo, da bodo prav vse Matjažem Kopitarjem in Lu- vali stroškov, ki so nastajali pri tekme zanimive," pravi Brane kom Simšičem, organizaciji poletne lige. Zato Terglav. smo v vodstvu podjetja letos Sicer pa se bo turnir začel v sklenili, da poletno hokejsko sredo ob 16.30 uri s temu ligo organiziramo sami. Ne Krefeld - Olimpija in ob 20. zato, ker bi si od tega obetali uri s temo Bled - Jesenice, , znaten dobiček, pač pa zato, ker nadaljeval v četrtek in petek ne veČina bralcev pretirano ne upamo, da bomo z lastno orga- ter končal v soboto s tekmo za obožujemo zgodovine, pa se je nizacijo pokrili stroške tekmo- tretje in prvo mesto. vanja. Kljub temu, da smo sprva dogodkov seznanimo s pripra vami na novo hokejsko sezo no, kar se da zanimivo. Pa ne zato, da bi izvedeli veliko novega, pač pa zato, ker bomo skupaj s številnimi privrženci tega športa na Gorenjskem sedaj lahko spet nestrpno čakali, da se razreši nova športna burleska ali (žal bo najbrž tako) tragedija— Čeprav ne spodaj podpisana, ob novi hokejski "zmešnjavi" vendarle treba spomniti nekaterih dejstev. Najprej tega, da je bil že leta 1974 na Bledu ustanovljen HDK Bled. Ekipa je igrala v slovenski ligi in l.B jugoslovanski ligi, od leta 1990 pa v alpski ligi in slovenskem državnem prvenstvu. Ker je bilo zanimanje za hokej pri nas veliko, je leta 1991 Brane Terglav, takrat sekretar kluba in zaposlen pri HTP Bled kot razmišljali, da lige sploh ne bi Hokejska dvorana bilo, smo vendarle na koncu m j ■ ■ prišli do odločitve, da je po- na Bledu DOi no membna tako za slovenski kej kot blejski turizem in da po šestih letih ne sme propasti, " je na priložnostni tiskovni konferenci povedal Brane Terglav, pobudnik prve poletne hokejske lige na Bledu. Po tiskovni konferenci o poletni ligi, smo se novinarji iz blejske ledene dvorane "preselili" na Blejski grad. Tam naj bi izvedeli vse, kar slovensko športno javnost zanima o načr Blejski ekipi se je na prvem treningu pridružilo tudi nekaj igralcev propadajoče ekipe kranjskega Triglava (za katero predsednik Marjek še ne ve, ali bo sploh nastopila v novem Ervenstvu), kot nov tujec p* o igral lani še Triglavan Josef Petho. Jasno tudi še ni, če bo v blejskem moštvu igral "Slovenec" Valerij Šahraj, menda pa resno razmišljajo tudi še 0 prihodu dveh Fincev, ki pa jih bo predlagal novi trener Ka*1 Savolajnen. Ta zaenkrat šele spoznava svoje varovance i" razen trdega dela, ki si ga. Šest ekip tih HK Sportina. Po ustaljenem obeta na Bledu, ne ve o ekip' uvodnem leporečju in (dolgi) povedati ničesar. vodja dvorane, organiziral prvo v i i ni j poletno hokejsko ligo na Bledu. za sestl PoKal B,eđa Terglav je bif organizator poletne lige tudi naslednje leto, nakar se je vodstvo HDK Bled zamenjalo in poleg novega imena Sportine (po glavnem spon-zorju) prevzelo tudi organizacijo poletne lige, ki so jo organizirali vse do lanskega leta. Torej - poletna liga bo in, glede na napovedano udeležbo, tudi zelo zanimiva. V dneh med 20. in 23. avgustom se bo v dveh skupinah, skupini A in B, pomerilo šest ekip, tri tuje in tri domače. V skupini A bo igrala ekipa Krefelda iz Nemčije, Spartaka iz Rusije in predstavitvi vseh prisotnih pa smo o blejskem hokeju izvedeli bore malo. Župan občine Bled, Vinko Gole, je sicer zagotovil, da hokejske dvorane na Bledu na bodo podrli, utegne pa se zgoditi, da bi jo preselili v nov športni center, ki ga sicer še ni, nekoč pa naj bi vendarle bil. Ker je skrb za mlade v občini velika, bo le-ta še naprej podpirala igranje hokeja v HK HK Bled proti HDK Bled Proti tej ekipi, ki se kljub novima podpisoma pogodb 2 Villacherjem Bier in direktorjem Sportine Bahtirom Bajro-vičem, ne bo več imenovala Sportina, ampak zgolj HK Bled, bo v novi sezoni morda igrala še ena blejska ekipa; HDK Bled, ki pa jo bo vodij (od Sportine odstavljeni bivši TRIATLON BOHINJ SPET VABI JEKLENE Bohinjska Bistrica, 12. avgustu • Le še slabe tri tedne je do 12. triatlona v Bohinju. Po tradiciji bo namreč tudi letos oraganiziran konec avgusta, natančno 30. avgusta, s startom ob 9.30 uri pri mostu Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Triatlonci bodo morali najprej opraviti z s kilometrsko veslaško progo do zaliva Ukane in nazaj (časovna zapora ob 10.45 uri), nato jih čaka 30-kilometrski kolesarski vzpon prek Jereke, Gorjuš, do Rudnega polja (časovna zapora ob 12.30 uri), od tam naprej pa bo sledu 10-kilometrski tekaški vzpon z 2,5 kilograma težkim nahrbtnikom preko planine Konjščice do Vodnikove koče na Velem polju, kjer bo cilj triatlona (časovna zapora ob 14. uri). Vsi uvrščeni bodo prejeli kolajne, prvi trije v posameznih moških in prve tri v enotni ženski kategoriji, pa tudi pokale. Vsi tekmovalci bodo dobili tudi spominske majice, kape, malico in večerjo, jutranje okrepčilo pa bo pripravljeno tudi za njihove spremljevalce. Prav tako bodo vsi dobili spominska darila ter nalepko triatlona, nagrajeni pa bodo tudi najglasnejši navijači ob progi. Organizatorji, Triatlon klub Bohinj, opozarjajo na obvezno kolesarsko čelado, ter na zdravstveno in kondicijsko sposobnost tekmovalcev prenesti vse napore razpisanih disciplin. Štartnino, 2.500 tolarjev, že lahko poravnate s poštno nakaznico na naslov Triatlon klub Bohinj, 4264 Bohinjska Bistrica (do 28. 8.) in s pripisano letnico rojstva, kluba in Številom udeležb na triatlonu jeklenih. Na dan tekmovanja bo štartnina 3.500 SIT. štartne številke bodo tekmovalci lahko dvignili dan pred tekmo med 17. in 18. uro pred okrepčevalnico pri hotelu Jezero, na dan tekmovanja med 7. in 9. uro pa na parkirnem prostoru za hotelom Jezero. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 721-809 (Karel) in 722-095 (Franci). • V.S. Sportina0" (čeprav "še" domaČi ^P0"1"6, oastavijeni odigrala v članski ekip, SpZne direktor) Hiti. 1 štejejo na prste ene rokeVzito K2 V™'?'0 T,ad,ub^ je predsednik HK Sport.ne £ ^°Ll Janko Popovič napovedal da JJm* b° "2S doVohla lgranje v • uu državnem prvenstvu, oz. v prvem delu v skupni ligi5 Hrvati. Zaenkrat so jih naru^ zavrnili, da ne morejo igratiAc niso člani HZS.... Tako bo blejski hokej novo sezono dočakal z dvema ekiPa' ma (konkurenca je vedno zdr8' va, sodelovanje pa bistveno cenejše). Le ugibamo pa lahko, kako se bo končala? V.Stanovnik se bodo v klubu še naprej prizadevali za vzgojo mladih, predvsem pa bodo skrbeli za člane slovenskih reprezentanc, zato so v delo kluba vključili tudi selektorja Pavleta Kavčiča. Nova ekipa še neznanka Ekipa Sportine (čeprav bi bil za resno delo že skrajni čas, da bi jo vendarle predstavili poi- ROLK AN JE V soboto, 23. avgusta, mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah TRETJI ALEŠEV MEMORIAL Cerklje - 12. avgusta - V Cerkljah uspešno potekajo zaključne priprave pri organizaciji tretjega mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah, imenovanega Alešev memorial, ki bo v Cerkljah pod pokroviteljstvom Občine Cerklje in sopokrovitelja Gorenjskega glasa v soboto, 23. avgusta. Na tekmovanju, ki ga organizira Tekaški smučarski klub Merkur Kranj, bo sodelovalo okrog 180 tekmovalcev iz Hrvaške, Italije, Češke in Slovenije, tekmovanja pa se bodo udeležili tudi naši najboljši smučarji tekači, biatlonci m kombinatorci. Sodelujejo pa lahko tudi rekreativci, ki bodo tekli na 6,5 kilometra dolgi progi. Prijave sprejema do torka, 19. avgusta, TSK Merkur Kranj, Gregorčičeva 8 ali po telefonu 064 221-212 - ga. Irena Markič. Proge 3. Aleševega memoriala bodo dolge: 4,5 km, 6,5 km in 10,5 km. Najdaljša proga bo potekala iz Cerkelj skozi Pšenično Polico, Poženik, Dvorje, Grad, sko/i v.im Ravne, Apno in ŠenturSko goro Št,m najdulje pioge bo ob lV^O uri. zadnji Start pa ob 18. uri. Posebej pa bodo v ( cikljah nastopili mladi tekmovalci na rolerjih, ki bodo tekmovali na progi iz Pšenične Police do Cerkelj in bodo razdeljeni v več starislnih skupin. Najboljši posamezniki bodo prejeli lepe praktične nagrade, najboljša ekipa pa dragocen pokal Gostišča Čcšnar iz Cerkelj, kjer bo tudi uradna razglasitev rezultatov. • J. Kuhar BALINANJE POKAL MESTA JESENICE BALINARJEM TRATE t Jesenice, 8. avgusta - Na balinišču v Bazi je domači k' organiziral vsakoletni turnir za pokal mesta Jesenice. Tudi tokim je bil izredno kvaliteten, saj je nastopilo 16 slovenskih ekip. 1,1 njimi več ekip super lige ter prve državne lige. . y* Zmagala je ekipa Trate iz Škofje Loke, ki nastopa v super 'j^'.^i njenih vrstah je nastopil tudi letošnji dvakratni svetovni mladin prvak Damjan Sofronicvski. • z8 Trata je v finalu premagala Bistrico iz Tržiča z 12 : 7, v lc^\:c. tretje mesto pa je slavila ekipa Milj, ki jc s 13 : 5 premagala H Vrstni red: 1. Trata Škofja Loka, 2. Bistrica Tržič, 3. Mnjc' * Huje Kranj, 5. Šiška Ljubljana, 6. Sloga Ljubljana, 7. Kanal. Železničar, 9. Postojna... • J. Kalne JUBILEJNI MARATON V P0DNARTU Podnart, 12. avgusta - Balinarski klub Podnart bo se tudi tekmovalci iz drugih držav, kjer je kolesarstvo bolj razvito kot pri nas, zanimajo za dirke pri nas. Dirka po Gorenjskem je e*apna dirka in bo potekala od 22. do 24. avgusta skozi Različne gorenjske kraje. Skupna dolžina dirke je 278 rt' Druga etapa Druga etapa bo 23. avgusta v Škofji Loki pod pokroviteljstvom Občine Škofja Loka. Start bo ob 9. uri na Mestnem trgu, kolesarji pa bodo potem vozili Čez Gosteče, Soro, Senico, Reteče in *m. Na dirki bo nastopilo nazaj v Škofjo Loko. Tudi ta grog 80 kolesarjev iz Av- etapa bo krožna in sicer bodo r>je, Italije in Slovenije. kolesarji ta krog prevozili 6- / KOI*.! " 'Vtff^ Lom i'n-^J^^l'. Ocm po« O tMI *jj ** j* Vrtnin'- Kranjčani in Gorenjci boste različnih barv. Največ je vredna rumena majica, ki jo bo nosil najboljši kolesar v skupni razvrstitvi. krat. Skupna dolžina te etape, peli na Jamnik, kjer bo drugi lahko kolesarje na Šmarjetni ki bo tudi najdaljša od vseh gorski cilj in potem čez dolino pričakovali nekje okrog 11. treh, pa bo 109 km. Besnice v Kranj. Cilj etape pa ure. Ločani si bodo zaključek bo izredno zanimiv, saj se Tako kot na vsaki etapni etape lahko ogledali na Mest- bodo morali kolesarji povz- dirki, bodo tudi na tej naj- nem trgu predvidoma ob peti še na Šmarjetno goro. boljši kolesarji nosili majice 11.30 uri. Tretja etapa Tretja etapa bo 24. avgusta pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj. Ta etapa bo gotovo tudi najbolj zanimiva, saj so organizatorji pripravili izredno razgibano traso. Start bo v nedeljo ob 9. uri pred hotelom Creina v Kranju, kolesarji pa se bodo potem podali na 76 km dolgo pot čez Kokrico, Golnik, Senično, kjer bo gorski cilj, Tržič - tu bo leteči cilj, Podbrezje, Po-savec, Podvin, Lesce - tu bo drugi leteči cilj, Kropo, od tam se bodo kolesarji povz- 0 o B fflmm diskontni markot saua servis \mWGiLAS ŽOTr® te ci ji) d.o.o. HOjMjpELLEVUE PETROL ^MERKUR -X D I O 88,4MHz i Belo majico bo nosil kolesar, ki bo v posameznih etapah zbral največ točk. CYCUMK SYSTEM Modro majico bo nosil najboljši gorski kolesar. SERVIS IN PRODAJA KOLES Zeleno majico pa bo nosil najboljši kolesar na letečih ciljih. Gorenjska Banka Banka j posluhom PREJELI SMO Kampanjski napad gospodov Cundrica in Mencingerja na župana Občine Bohinj Članki v medijih avtorjev Iva Janeza Cundriča, dipl. ing., občinskega svetnika SDS in Branka Mencingerja, enega izmed lastnikov zemljišča na SC Kobla postajajo v zadnjem času nepogrešljivi del Pisem bralcev časopisa Gorenjski glas. Žal mi je, da zaradi preobilice dela nimam časa, da bi se z omenjenima avtorjema dopisoval, zato jima obljubljam, da ne bom več odgovarjal na njuna pisma. Vsi pokazatelji kažejo na to, da sta se omenjena avtorja očitno domenila, da kampanjsko nastopata proti meni z edinim vodilom, da odstopim s funkcije župana, saj je to janvo zahteval gospod Mencinger, pismeno pa naslovljeno na mene osebno in predsednika Občinskega sveta tudi občinski svetnik SDS Ivo Janez Cundrič. Žal moram oba razočarati, saj mi mandat poteče šele naslednje leto, ko bodo občinske volitve in bosta oba lahko kandidirala za omenjeno funkcijo. Odločali pa bodo volivci in si pač izbrali novega "boljšega" predstavnika, ki bo po "meri" omenjenih gospodov. Menim, da v njuni osebni prizadetosti in razlaganju mojega dela iščeta ključnega krivca za lastne neuspehe. Ne mislim se spuščati v posamezne obtožbe omenjenih gospodov, saj je nesmiselno razlagati kaj vse si razlagata po svoje in kaj vse napišeta z namenom zavajanja javnosti. Ocenjujem, da sta žal eno leto prezgodaj začela volilno kampanjo proti meni in da je to sicer legalno, nedvomno pa slabo vpliva na dobro ime občine, katerega nam priznavajo občani in tudi drugi državljani Slovenije. Sam osebno pa bom svoj mandat, ki so mi ga zaupali volivci, izpeljal do konca po svojih najboljših močeh in v skladu s pravno državo in v dobrobit občank in občanov Občine Bohinj. Župan Občine Bohinj Franc Kramar, dipl. ing. Predsedniku državnega zbora Republike Slovenije gospodu Janezu Podobniku! Skupščina Pooblaščene investicijske družbe Krona Senior, ki je zasedala dne 2. julija 1997, me je zadolžila, da vam pošljem njena stališča in protest v zvezi z nerazumno počasnim uresničevanjem pravic lastnikov certifikatov, ki so jih državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe. Najprej naj predstavim strukturo skupčine PID Krona Senior. Na skupščini je bilo navzočih 67 delničarjev oziroma njihovih pooblaščencev, ki so zastopali zadostni del zbranega kapitala, da je bila skupščina zakonita in sklepčna. Zanimiva je starostna struktura navzočih; povprečna starost je okoli 70 let, kar predstavlja približno povprečje starosti vseh vpisnikov v PID Krona Senior. Delničarji PID Krona Senior predstavljamo skoraj v celoti tiste državljane Slovenije, ki so desetletja gradili slovensko družbeno premoženje, se odpovedali delu osebnih dohodkov, ki je bil usmerjen v razvoj. Gradili so tisto bogastvo, ki je danes predmet lastinjenja in grobega prilaščanja predvsem tistih, ki niso ničesar prispevali k njegovemu ustvarjanju. Med delničarji Krone Senior ni tistih, ki so s tujine opazovali napore slovenskega delavca, ki si ustvari boljše življenje in tudi ne tistih, ki so se rodili kak dan pred uveljavitvijo zakona, pa so kljub temu dobili certifikate, s katerimi so udeleženi pri delitvi. Delničarji PID Krona Senior so v tem procesu krivične razdelitve družbenega premoŽenja dobili le "pravico" do najmanjšega možnega delčka premoženja preko certifikatov, torej do simbolične vstote, ne kot izraz pravične delitve, temveč kot gesto cinične milosti. Vendar pa, še tako simbolično udeležbo delničarji ne morejo uresničiti, ker je država izdala papirje brez ustreznega kritja, ni pa pripravljena premoženja v njeni lasti nameniti za plačilo svojega dolga do državljanov. Velika večina vlagateljev certifikatov v PID Krona Senior je prenesla svoja pooblastila na pooblaščence in tako omogočila, da preko njih na skupščini izrazijo svojo voljo in zahteve. PID Krona Senior je verjetno edina družba (za razliko od drugih), ki je organizirana tako, da se lahko sestane reprezentativna skupščina delničarjev. Zato je protest proti dosedanjemu odnosu države in njenih organov do delničarjev PID-ov legitimen in upravičen. Lastniki certifikatov, ki so vlagali v podjetja ali družbe, so danes v neenakem in nepravičnem položaju. Že sam sistem delitve je povzročil velike krivice, te pa so se povečale še bolj z odnosom države do lastnikov izdanih certifikatov. Lastniki certifikatov niso krivi za napačne izračune o vrednosti družbenega premoženja, za neustrezno upoštevanje posledic denacionalizacije, za nepredvideno prodajo tujcem in stečaje podjetij. Za vse to so krivi neposredni uradniki ali politiki, katerih želja po slavi in oblasti pripelje do razdeljevanja tudi tistega, česar ni in dajanju nerealnih obljub. Nekaterim še ta obseg obljub ni bil dovolj in so zahtevali, da se emitirajo še dodatne količine nepokritih certifikatov. Danes se velikokrat sliši, da i so krivi za stanje sami lastniki ' certifikatov, ker so le-te napačno vložili. Sliši se celo: "Zakaj pa niste vložili v Lek, Krko, Petrol in druga dobra podjetja? Zakaj ste vlagali v pooblaščene investicijske družbe?" Tak cinizem je brez primere. Če bi lastniki certifikatov želeli postati lastniki le v dobrih podjetjih, bi bile krivice sicer pravičneje razpršene po vseh slovenskih državljanih, problem primanjkljaja premoženja pa nič manjši! Da ne prihaja do masovnih protestov državljanov (1.200.000 državljanov Slovenije je vložilo svoje certifikate v PID-e) ob tako kritičnem stanju, je vzrok le v tem, da prizadeti niso ustrezno organizirani (sam sistem jim to onemogoča ali skrajno oteži). Lastnike delnic PID-ov naj bi ščitile družbe za upravljanje (DUS-i), ki pa so podjetniško-profitne organizacije. Značilno je, da z njimi vzpostavlja država svoje stike, čeprav so predstavniki delničarjev PID-ob lahko samo njihovi nad- zorni sveti, ki jim je potrebno omogočiti, da opravljajo dejansko svojo funkcijo in ne le funkcije na papirju. Od izdaje certifikatov so potekla že skoraj 4 leta. Od izbranih certifikatov je šele okoli 40 odstotkov preoblikovanih v podjetniške delnice. Obljublja se, da bo do konca leta omenjeni odstotek povečan za 50 odstotkov. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da je "prava" vrednost odvisna od sedanje in prihodnje vrednosti podjetij. Zaznavno pa je tudi, da proces tega lastninjenja vedno bolj vključuje tudi problematična podjetja, ki se "pravično" distribuirajo med PID-e po diktiranih, evidentno previsokih cenah. Poleg tega je dosedanje prelaganje in neizpolnjevanje zakonskih obljub povzročilo lastnikom certifikatov velik izpad normalnih prihodkov, pričakovanih z dobrim gospo darjenjem s premoženjem. Naši delničarji so večinoma v takih letih, da se jim z zavlačevanjem reševanja te problematike realno odmika možnost, da bi za časa svojega življenja imeli kakršnokoli korist od certifikatov. 25. oktobra 1996 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastninske certifikate. S tem zakonom je država priznala svoj dolg do državljanov in naložila Vladi RS obvezo, da predloži zakon, s katerim bi določili obseg in varstvo premoženja za ta namen. Vlada bi morala to storiti do 31. 1. 1997. Ne vemo, kdaj je vlada to storila, obveščeni pa smo, da je v razpravi v državnem zboru predlog Zakona o zaključku lastinjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, s katerim bi konkretno določili premoženje, namenjeno PID-om. Sedaj smo v sredini julija 1997, kar pomeni, da bo navedeni zakon sprejet v najboljšem primeru do letošnje jeseni. Tudi nimamo možnosti, da bi ugotovili kvaliteto premoženja, predvidenega za pooblaščene investicijske družbe, bojimo pa se, da gre tudi za slabe terjatve in neperspektivna podjetja. Navedeni predlog zakona zopet daje pooblastilo vladi Slovenije, da v roku 6 mesecev določi dodatno premoženje, če po predvidenem mehaniz- m 176 Kar je res, je res! (Ivan in Terezija zase pravita, da sta že vse življenje varčna, nikakor pa ne skopuška. Marsičemu sta se morala odpovedati, da sta zgradila hišo, kupila avto in da še zmeraj živita bolj "komod". Otrok, na žalost nimata, v času po upokojitvi, ko bi si morala še kaj privoščiti, pa si, včasih, grenita življenje z malenkostmi - približno tak je bil prvi del našega pogovora...) "Po pravici bom povedala nekaj stvari, Ivan, ti pa kar ugovarjaj!" je spet povzela besedo Terezija. Slikovito je opisovala dolgočasne dneve, ko sta bila, hočeš nočeš, prepuščena le drug drugemu. Nikoli nista bila preveč zgovorne sorte. Morda še najbolj takrat, ko sta gradila hišo in se je bilo potrebno pogovoriti o nabavi materiala, o delavcih, o hrani, ki jo je bilo potrebno pripraviti. Potem ko sta zaman čakala, da ju bo razveselil otrok, sta se temu začela na daleč izogibati. Kolikokrat je Terezijo imelo, da bi pričala in jokala hkrati, ko je zagledala žensko, kako pred seboj poriva otroški voziček! Tekla je domov, v varno naročje štirih sten, kjer se je vsedla na najbličji stol in se zjokala! Vse bi dala, da bi jo Ivan razumel, ji rekel kakšno tolažilno besedo! Toda ne. On je le mrko USODE Piše: Milena Miklavčič mu v zakonu njen obseg ne bi zadoščal za celotno kritje. Tako lahko, v najboljšem primeru, pričakujemo celotno pokritje sredi leta 1998, čeravno je Zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam v 4. čl. določil, da mora biti premoženje zagotovljeno tako, da bodo do 31. 12. 1997 PID-u lahko zamenjali vse zbrane lastninske certifikate za delnice. Vemo, da se velikih napak in krivic, ki so bile storjene, ne da več popraviti, lahko pa se omilijo negativne posledice. Zato zahtevamo: - da se čimprej sprejme zakon, ki bo natančno določil premoženje, namenjeno za pokritje certifikatov - da se za ta namen določi premoženje, ki bo po svoji realni vrednosti vsaj približno ustrezalo nominalni vrednosti izdanih certifikatov - da se določi rok, po katerem bodo neizkoriščeni certifikati PID-ov avtomatično pretvorjeni v državne obveznice s kratkim rokom zapadlosti in normalno obrestno mero. Pripravljeni smo, da v osebnih razgovorih, po potrebi, dodatno obrazložimo svoja stališča in pričakujemo vabilo oziroma obvestilo o vaših namenih. Ljubljana, 25. julija 1997 PID Krona Senior, d.d. Predsednik nadzornega sveta: Cvetko Kobal PID Krona Senior, d.d. Predsednik skupščine delničarjev Stanko Hvale Nismo krivi, če smo brez dela Moram priznati, da me je močno prizadel članek Dejav-nejši pri iskanju dela. Ne morem si kaj, da ne bi napisala nekaj vrstic, saj stvarem, ki se dogajajo prav tu v Selški dolini, ne morem verjeti. Smo mlada družina, oba sva ostala na cesti, toda ne po svoji krivdi. Na predlog ministrstrva za delo naj bi bili na voljo od 10. do 14. ure vsak dan. Tako nikamor ne moreš, otroka bom morala dati malo drugače kot posvojiti itd. To se mi ne zdi pošteno, kot mnogo drugih stvari ne. Sicer pa za to nismo krivi navadna raja, če vlada, oziroma ministrstvo za delo dopušča, da delodajalci vedno bolj zaposlujejo upokojence. Tako pre-jemajo pokojnino, NNNNNRMMVMHNNN invalidnino, pa še plačo, Čeprav na stara leta ne potrebuješ prav veliko denarja vel So ljudje invalidsko upokojeni, sedaj pa lahko po cele dneve zidajo ali delajo pri zasebnikih. Ko so bili redno zaposleni, pa niti roke niso mogli premakniti. Po stečaju nekaterih podjetij v Selški dolini je brezp0' selnost močno porasla, toda nihče nič ne ukrepa. V zasebnih trgovinah so še vedno zaposleni upokojenci, pr& tako pri drugih zasebnikih Ali sploh poznamo inšpekcijo? Sama imam trgovsko Šolo, toda ne najdem zaposlitve, kef je vse preveč upokojenk za' poslenih pri zasebnikih! 0" plačilu položnic mi ne ostane več veliko. S hrano se preb1' jam iz meseca v mesec. AHle to sploh še življenje? Ko bor*1 upokojena, bom verjetno iW ela več možnosti za zaposli; tev, kot sedaj. Kaj svetujete? Hvala za nasvete. I.C. iz Železnikov Neznosni hrup v okolici mini tržnice na Planini v nočnem času /ali vsakdanji semanji dan albanko-slovenskih trgovce^ in gostincev/ Neverjetno je, da sredi spal; nega naselja obstaja vsakdanji semenj od pol petih zjutraj p* do dveh ponoči. Neznosni hrup in muzika, razgrajanje, avtomobili, večinoma albanska muzika in pijanski krohoti parajo živce bližnjim stanovalcem na Puharjevi in drugod. Tu ni tržnega reda, t? inšpekcijskega nadzora, poli' cija pride samo na klic, parkira se v nedovoljenih conah, muzika večinoma albanstfj doni še ob 23. uri, tako «?. imaš občutek, kot bi bU opoldne v Prištini. Veleumno je tudi upravni organ določil ali dovolil, da je lokal na mini tržnici "Sirena" odprt od o-zjutraj do 24. ure zvečer j teraso, ki se Širi in širi poa balkone stanovanj. Tu jin nihče ne nadzira in ne pobirf vrtnih stolov in miz. Trgovin? "Žiga" začne razkladati w prekladati embalažo že ob *• uri zjutraj, ko se poleže mir r "Burekdjinici DINO", ki /J odprta non stop 24 ur. Ja, pr°v ste prebrali, vseh 24 ur, pose' bej pa po drugi uri zjutraj se začnejo veselice s pijanimi Kupim lepe, suhe borove in srfrr j^Tat|ana 682-578_istso S^Pim knjige za prvi letnik tekstilne <^_sivilja, krojač. 0 730-082 13759 Instrukcije slovenščine in angleš-s/|e. pomoč pri učenju - Najboljši <^j_0 52-087_18760 Jnštruiram matematiko na vašem 2JJU. Ura 500 SIT. Dipl.strojni ing., ^26-532 18772 cftdam KNJIGE za 1. letnik Srednje j ,v Radovljici in kupim KNJIGE za s^^nik. B862-827 popoldan 18774 Jnštruiram fiziko in matematiko. !^30-524_ 18860 J^^trukcije slovenščine in nemščine -^.Popravni izpit. 0862-274 isaea J^uPim knjige za 8. razred OŠ. ^0609/631-012 16887 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. 0491- 442 18569 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. 0491-442 135/1 CELODNEVNI IZLET Z BARKO OB SLOVENSKI OBALI IN KOPANJE. 0491-442 18572 OBLAČILA glasbila redani PIANINO PETROF. 0697- 18753 Prodam nov PLAŠČ Hanter velur št. 52, 70 % ceneje. 0324-457 10777 Prodam več moških oblek in plaš-čev. 0714-519 iseee OTR. OPREMA Ugodno prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK cena 100 DEM. 0431-145 18796 Prodam nov OTROŠKI VOZIČEK Inglesina (športen) in Peg (globok). 057-382 18816 Dva eneka vozička Peg, 2 stočka Chicco, prodamo. 0802-107 18889 Kolesa ostalo |Trodam GORSKO MOŠKO KOLO. Prodam VIDEOIGRE Megadrive in ■411 804 16697 več KASET Z IGRICAMI. 0226-595 "3l»»r Meti ^ •* JDHODI: 16. 8.# 23. 8.. 30. 8. 1997 J?L./FAX:064/54-151. 53-287 4.000 SIT + VSTOPNINA APARTMA - BUNGALOV v Poreču ODDAM od 25. 8. 97 dalje. Cena po dogovoru. 0323-817 18716 Brezplačno lahko odpeljete manjšo količino premoga in zamenja. 0224- 750 18731 Ugodno prodam VRTNO MIZO in dve KLOPI "Viharnik". 0423-094 MOD GRADOM Piiierija POD GRADOM Tržič, tel.:52-055 jutri in v nedeljo, 9. in 10. 8. MZZA ANANAS samo f lil SIT (ne velja za dostavo) PRIDELKI VSAK DAN PRODAJAMO SVEŽE REZANO CVETJE GLADIOL RAZLIČNIH BARV. Smolej, Luže 22 a-pri cerkvi 0 431-016 17372 V Lendavskih goricah pridelan LAŠKI RIZLING prodam. Količina 1200 I, analiza je na voljo. Cena 290 SIT/I. 0 069/75-151, 069/75-533 18480 KUMARICE za vlaganje še vedno lahko dobite na trgu D. Jenka 5, 0421-866 18677 Prodam KUMARICE za vlaganje, dvoredni izkopalnik krompirja (Po-lak). 0242-138 i8780 SEME enoletne TRAVE prodam. 0411-670 18782 KUMARICE za vlaganje lahko naročite. PopOVO 4, 056-001 18807 Prodam seno iz kozolca. 0310-010 16858 Prodam KUMARICE za vlaganje. 0 422-338, Zalog 46 18900 POSESTI GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HIŠO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14299 PRODAMO Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 959 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14300 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPRE-MIĆNINE, 22-33-00, 0609/650-123 VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina. Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 MAVČIČE - prodamo starejšo pritlično HIŠO na parceli 250 m2 (ali menjamo za 1 ss) in enonadstropno dvostanovanjsko, na parceli cca. 600 m2, v VODICAH, novejšo, dvostanovanjsko HIŠO 10 x 12 m z vrtom in dvema garažama. DOM NEPRE-MIĆNINE 022-33-00, 0609-650-123 V najem vzamem starejšo HIŠO. 0 736-327 18305 V Kranju na Hujah oddamo cca. 180 m2 poslovnih prostorov v treh etažah, novogradnja, primernih za servisno proizvodno ali trgovsko dejavnost z vsemi priključki, najemnina po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V centru mesta oddamo 20 m2 poslovnega prostora v pritličju in 16 m2 skladišč za neživilsko dejavnost, lahko mirna obrt, zlatarstvo, urarstvo, lončarstvo, svečarstvo za 1100 DEM mesečno z enoletnim predplačilom. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Kmetijska zemljišča: V dolini reke Kokre prodamo 50 H gozda od zaščitene kmetije, cena 0,40 DEM po metru, gozd je mešan, potreben ogieda. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja ali Ljubljane lahko tudi dolenjska smer kupimo 20.000 m2 zemljišča obvezno v enem komadu lahko stara kmetija obvezno na samem, lahek dostop, vsaj nekaj zemljišča zazidljivega ali nadomestna gradnja za znanega kupca, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Hiše in posesti: Na Primskovem prodamo poslov-nostanovanjski objekt na cca. 1000 m2 zemljišča, hiša dimenzije 17x10m poslovna dejavnost v obratovanju, možnost prevzema takoj, z urejenim parkiriščem, vredno ogleda, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Poslovnostanovanjski objekt v Kranju na Klancu, novogradnja, možnost takojšnjega prevzema, primerno za prodajo avtomobilov z lepim salonom, urejenim parkiriščem, prodamo za 700.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE - posebna ponudba v mesecu avgustu in septembru KUPON za brezplačno objavo prodaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: Izpoljeni Kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, p.p. 24. V Cerkljah prodamo staro hišo na 760 m2 zemljišča, mirna okolica, nadomestna gradnja, možnost prevzema takoj, mirna okolica, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Tenetišah prodamo hišo v dveh etažah, komplet izdelano, z vsemi priključki, na 1.000 m2 zemljišča, vseljitev in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Drulovki kupimo hišo, lahko dvojček ali končna vrstna, za znanega kupca do 270.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V čirčah nujno prodamo 13 !et staro visokopritlično, samostojno hišo, dimenzije 12 X 11 takoj vselji-vo, na 600 m2 zemljišča, za 450.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117,622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m.2 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Laniše nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 4. Prodamo Podvrh lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s. s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Kupimo na relaciji Zminec - Gor. vas zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 12. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 13. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo v Škofji Loki več 2 s. stanovanj na različnih lokacijah 15. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 16. Oddamo v najem v Šk. Loki 2 SS in stanovanjsko hišo 17. Prodamo 2 sobno stanovanje Partizanska c. 18. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 19. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 20. Prodamo Frankovo naselje -1 s. s., 38 m2, preurejeno 21. Nujno iščemo stanovanje v najem v Škofji Loki 22. Prodamo - Medvode - garsonjero, 28 m2 + balkon 23. Prodamo - Vlrmaše -večjo stanovanjsko hišo 24. Prodamo - Vodice - novo, dvostanovanjsko samostojno hišo PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 1ss (42m2), Zlato Polje. 2. Prodamo 1 ss s kabinetom (44 m2), Planina, cena 72.000 DEM. 3. Prodamo 2 ss (58 m2), Planina. 4. Prodamo 2 ss (55 m.2), Kranj. 5. Prodamo 2 ss z atrijem (60 m2), Planina. 6. Prodamo 2 ss (62 m2), Tržič. 7. Prodamo 3 ss (72 m2), Planina. 8. Prodamo 3 ss (80 m2), Planina - ugodno. 9. prodamo 3 ss (70 m2), Šorlijevo naselje. 10. Prodamo 4 ss (92 m2), Planina, ugodno. 11. Prodamo hišo v Dvorjah, parcela 600 m2, cena 275.000 DEM. 12. Kupimo več stanovanjskih hiš, do 250.000 DEM. 13. Kupimo enodružinsko hišo v Stražišču ali okolici. 14. Kupimo več stanovanjskih hiš, potrebnih adaptacije. 15. Kupimo 2 ss v Stražišču za že znanega kupca. 16. Najamemo 1 ss v Kranju, nujno. 17. Kupimo parcelo v Kranju, 15.000 m2. 18. Kupimo več manjših zazidljivih parcel v okolici Kranja. 19. Oddamop večje 2 ss v hiši s pripadajočim vrtom in garažo. 20. Oddamo več različnih poslovnih prostorov v okolici Kranja. 21. Prodamo bivalni vikend pod Krvavcem, parcela 8.000 m2. 22. Prodamo vikend z vinogradom, Štajerska (Biteljsko), PIA JESENICE a 863-145 1. Moste - Žirovnica - novejša opremljena dvostanovanjska hiša, parcela 1.200 m2, cena: 390.000 DEM. V ceno ie vračunan tudi starejši stanovanjski objekt. 2. Jesenice - Podkočna prodamo enostanovanjsko hišo 90 m.2, st. pov., parcelo 200 m.2, delno opremljena, tel. priključek, CK-olje, vrt - 50 m2. Cena 118.000 DEM. 3. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel, 50.000 DEM 4. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 5. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 6. V Bohinju prodamo 4 ha parcele v hišo, primerna za kmečki turizem, 145.000 DEM. 7. Jesenice - 2 s. st. v hiši, garaža, vrt, 59.000 DEM 8. Jesenice - okolica, enostanovanjs-ka hiša, adaptirana, 90 m2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, cena 118.000 DEM. 9. Zasip - Sebenje prodamo parcelo 972 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena 90.000 DEM 10. Lesce - oddamo poslovni prostor 30 m2, primeren za mimo dejavnost, 550 DEM/mes. 11. Radovljica - 2 s. st, pritličje, tel., 50 m2, cena: 75.000 DEM 12. Prihodi nad Jesenicami, prodamo hišo, 135 m2 stanovanjske površine, 810 m2 parcele, cena ugodna. 13. Jesenice - Radovljica takoj najamemo 1 s. st. - 2 s. st. za znane kupce. 14. PODKOREN - prodamo domačijo ŠERC - priznan opremljen gostinski lokal, 351 m2 koristne površine, terasa - 60 sedežev + vrt. 15. KROPA prodamo gostinski lokal -Kovaški hram, 134 m2 uporabne povr., v pritličju. Cena 115.000 DEM 16. KR. GORA - oddamo gospodarsko poslopje (novo poslopje - 90 m2, stara hiša - 210 m2) primerno za gostinsko, turistično dejav, parcela - 1435 m2, vrt. 17. Jesenice - 3 s. st., 74 m2 stan. površine, stanovanje renovirano, tel., CK, v pritličju, dva balkona, vrt, cena: 85.000 DEM. Možnost izdelave še dodatnih 50 m2 stan. površine. 18. Jesenice - 2 s. st., 60 m2, v bloku - 2. nadstropje, dva balkona, tel., cena: 60.000 DEM. Hotemaže pri Preddvoru prodamo hišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča z lastnim teniškim igriščem, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 350.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Podgorjah pri Kamniku prodamo stanovanjsko hišo staro cca. 50 let na 2280 m2 zemljišča ob ces*i cena 200.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Naklem prodamo poslovno stanovanjsko hišo z avtomehanično delavnico v obratovanju na 550 m2 zemljišča, možnost prevzema takoj, cena 370.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti <. lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vse z posvetom strokovnih sodelavcev in še marsikaj drugega, Pokličite nas, posvet je zastonj. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Stražišču kupimo hišo v tretji gr. fazi, obvezno podkleteno, lahko tudi Zg. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visoko pritlično. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Zalogu pri Cerkljah prodamo samostojno hišo staro 14 let, z vsemi priključki, na 977 m2 zemljišča, z urejeno okolico, cena 250.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja, nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Dvorjah nujno prodamo novo vseljivo visokopritlično hišo z vsemi priključki CK, telefon, na 600 m2 zemljišča, komplet podkleteno, vseljivo po izplačilu, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Tržiču nujno prodamo dvostanovanjsko hišo z možnostjo poslovnih prostorov, staro 15 let, z vsemi priključki, komplet izdelano, dva komplet ločena stanovanja, štiri garaže, komplet podkletena, na sončni strani, na 1408 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja, lahko proti Ljubljani vzamemo v najem manjšo hišo z vsaj nekaj zemljišča do 700 DEM mesečno, za mlado urejeno družino, po možnosti brez predplačila. AGENT Kranj (06A) 223-485 ali (0609) 643-493 V Tržiču prodamo starejšo hišo na cca. 300 m2 zemljišča možnost prevzema takoj z kasnejšim prepisom za 55.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Orehku prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na 900 m2 zemljišča, priključena na mestno kanalizacijo, priključen trifazni tok, možnost poslovnih prostorov, cena 140.000 DEM AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Ribno pri Bledu prodamo starejšo hišo z nadgradnjo, v spodnjih prostorih možnost poslovnih prostorov, na 1680 m2 zemljišča, z vsemi ostalimi priključki, možnost prevzema takoj, cena 200.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju ali okolici nujno najamemo manjšo hišo z vsaj nekaj vrta, za mlajšo družino z dvema otrokoma, po možnosti brez predplačila do 700 DEM mesečno. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Šenčurju prodamo novo vrstno hišo komplet izdelano, brez fasade in talnih oblog, možnost prevzema takoj, z vsemi priključki cena 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO DO 1000 m2, ZA GOTOVINO! O227-202 iseoo PRIREDITVE GLASBO za ohceti, obletnice, v lokalih, VODIMO PROGRAM, dovolj humorja. 0731-015 18468 STORITVE NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 uprovljonie m vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh gostišče v Retnjah pri TRŽIČU Uos uabi u petek in soboto m prijeten večer eh im fbgbi POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Save, Petrola, Krke in ostalih. 0312-385 17273 DELNICE SAVE, PETROLA, PIVOVARNE UNION in LAŠKO ter ostale -odkupimo za gotovino. 0041/669- 221 18403 Odkupujemo delnice SAVE, Petrola, Krke in ostalih podjetij. 0310-537 18471 RAZNO PRODAM Suha bukova DRVA prodam. O061/ 613-228 18462 Prodam domače ŽGANJE, betonsko železo, termoakumulacijsko peč. O 78-823 18699 Poceni prodam ŠTEDILNIK za vzidat.dva umivalnika, 2 ženska kolesa, bojler 60 I. Markun, C. Kokrš-kega odr. 20, Kranj 13702 LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 0061/611-078i87i7 Prodam OGLJE. Informacije dobite na 067-759 is744 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno ' 090-41-43 1 Prodam bukova DRVA. 0682-572 18749 Prodam zamrzovalno SKRINJO 3801 ter 1 m2 suhih DESK c. O 622-479 18751 Suha kostanjeva in smrekova drva prodam. 0421-441 18752 Prodam otroški VOZIČEK Marelo in dirkalno kolo Maraton. O 58-876 18756 Prodam mešana DRVA. O422-576 16763 Prodam mešana drva cena 3500 SIT in enofazni cirkular. O461-042 188O6 Prodam suha BUKOVA DRVA. Češnjevek 5 0422-538 18818 Prodam dvojno POMIVALNO KORITO z ocejevalnikom in KUPPERSBUSCH. 0431-571 18819 Prodam 12 m3 suhih BUKOVIH DRV in bukovo OGLJE. 066-257 18865 HLEVIT in drva prodam z dostavo. 0696-042 18885 Prodamo zakonsko posteljo, dve omarici, en športni in en kombiniran voziček za dojenčka. O715-800, 715-011 18692 STAN. OPREMA Prodam RABLJENO DNEVNO SOBO barok stllles 7 elementov z 20 % popustom. 0431-570, čet., petek,, sobota po 19. uri iB39e OMARO za dnevno sobo ugodno prodam. 0228-160, po 17. uri 186I8 Prodam ustrojeno, novo GOVEJO KOŽO v izmeri 4.50 m2. 0738-462 18676 Prodam OMARO za dnevno sobo, PEČ za etažno centralno. 053-287 18695 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed, fotelj). 0328-781 18701 Novo WC ŠKOUKO s keramičnim kotličkom, bele barve, prodam. 066-052 18755 Prodam bele kuhinjske elemente, dobro ohranjene. 0411-092 1S827 Prodam raztegljiv kavč z jogijem in dva fotelja, vse dobro ohranjeno. 0725-417 18864 ŠPORT JADRALNO PADALO P 2 z rezervo in sedežem, ugodno prodam. 083-841 popoldan 18684 Prodam BRAKO PRIKOLICO za 4 osebe. 0472-011 isese Prodam ŠOTOR za 4 osebe s splanico in predprostorom za 17000 SIT. 0681-631 188O6 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! 0061/813-553 3425 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 od 9-17 h. Cujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA 0328-169 17271 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055 17272 OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali z vašim materialom, tudi vse vrste fasad. TLAKUJEM TUDI DVORIŠČA. 0718-845 17445 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). 0222-004 17574 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. 0325-981 in 041/668-283 17576 SAMO EN KLIC REŠI VSE VAŠE PROBLEME! EXPLEO, do.o. Zaključna dela v gradbeništvu - centralna ogrevanja - adaptacije kopalnic - elektro instalacije -keramičarstvo ■ pečarstvo - zidarstvo - pleskarstvo Teb 041/674-418 non stop 24 ur, Hara in kvalitetna izvedba, garancija 2 leti! ADAPTACIJA KOPALNIC, stanovanj, vsa vodovodna dela ter popravila pip, bojlerjev. 0712-104 iee90 ROČNA MASAŽA, limfna drenaža, nega obraza, dekoiteja,solarij, depi-lacija. 0738-865 18694 Vedeževanje, svetovanje, pomoč, uroki, horoskop, odstranitev magije. Lara 686-240 leeae Polaganje ploščic tudi granit plošče. 078-606 18706 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. 0242-037 18725 POZOR obnavljamo vse vrste oblazinjenega pohištva v usnje in blago. Hitro, poceni. O53-826_18729 VODOVODNA POPRAVILA: ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE, SANIRANJE, ZAMAKANJA VAM NAREDIMO STROKOVNJAKI! 051- 469 _18737 RTV SERVIS NOVINEC popravila vseh vrst televizorjev po zelo ugodni ceni. 0331-245_ism KOMBI PREVOZI TOVORA in potnikov, cene konkurenčne avtobusu, če greste v hribe, pokličite 0621-609 T8761 TLAKOVANA in ASFALTIRANJE PREVOZI IZKOPI in DRUQA (JRADBENADflA QAIWWZAICVALnHO, KONRAD Kranj, fcL 242-556 aH 0609/626-854 ELEKTROADAPTACIJE - priklop gospodinjskik aparatov. O 223-346 NON STOP_18210 SONČNE BOJLERJE - AVTOMATIKO, oljne gorilnike - SERVISIRAMO, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO z garancijo, umerimo. BETA - S d.o.o., O/ fax 874-059 18261 ELEKTROINSTALACIJE, EPNEZ.s.p. izvaja vse vrste instalacij v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. 0311 -530 18392 SERVIS gospodinjskih aparatov - ČE VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA PUŠČA VODO, pokličite O332-053 18546 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. O223-420, mob 0609/631- 776 18682 Moško, žensko in otroško frizerstvo. Frizerski salon LENA, 323-560 isaee SERVIS PRALNIH STROJEV tudi starejših. 0332-350, 325-917 18890 VODOVODNE NAPELJAVE - ADAPTACIJE in NOVOGRADNJE - nudimo kompletne adaptacije kopalnic s polaganjem ploščic in elektrike. 081-124 17668 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ O in fax 332-260 17774 BOJLERJE, CISTERNE - iz nerjaveče pločevine, garancija 5 let, IZDELAMO po meri ali na vašem domu. 0 806-069, 0609/635-262 17946_ OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. 0491 -425 ali 224-373 17996 ASFALTIRANJE In TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč! 0061/813-642 in 061/817-624 16075 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo in polaganje LAMI-NATOV. O 422-193 leuo DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom). O 0609/643-925 laiea ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorojenih rokih in po konkurenčnih cenah. 0064/245-379 ali 0609/641-662 I8201 M 81 CO, TRŽIČ, PREDILNIŠKA 16 xsuhomontažna prenova oken in vrat x izdelava mansard x spuščeni stropovi x zidne in stropne obloge x predelne stene tel./fax:064/54-151 POMLADNI VE11K 090 43 Ol POGOVORI-STIKIPOKLIĆI KAI SPLINTSR, d.e.©., nudit montažo in demontažo žlebov, barvanje napuščev, barvanje fasad, večja in manjša popravila fasad ter sanacije dimnikov z vrtanjem in vstavljanjem rostfrei cevi po ugodnih cenah. Teb 041/676-597 IZKIAVA STROJNIH TLAKOV in STROJNIH OMETOV /STVO IN PRODA" PANASONIC MIHI STOl* * NA S CD PLOŠČ IN * MOČI 2x 50W RMS ZA NEVERJETNIH Pni NAS JE DENAR VfU vedno več IZPOSOJA SOMV V1060 KAME*. VEDEŽEVANJE 090-43-47 Prodam R 4 letnik 1989, rdeče °arve, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0712-482 18673 FIAT PUNTO nova vozila, menjava staro za novo, krediti. AVTOGARANT 634-231 18873 MAZDA 323 LX sedan, I. 90, VVV GOLF JXB I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 18874 CITROEN ZX 1.9 D reflex I. 92, Z 101 - skala I. 90, prodamo. AVTOGARANT prodam FIAT UNO 1.0 IE letnik 1993, 634-231 18875 '0.000 km, črn, za 8300 DEM. »738-462 18674 Prodam JUGO 55, letnik 1986 po "9odni ceni. 13736-456 18678 Prodam UNO 90 CS, letnik 1990. »22-66-56_18679 Kupim FORD MONDEO 2.0 lai 1.8 ^ma, ABS. 0622-424_18685 Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT Hgj° I- 93, 40.000 km. O330-409 Prodam JUGO 55 letnik 1989, prav gg- 90, 2200 DEM. 0862-882 18703 Prodam tov. avto Z 80-12 N, turbo iB7o? doDro ohranjen. O421-641 Prodam FIESTO 1993, zelo ohranje-2°J>rva lastnica. Q714-483 18707 Prodam R 5 CAMPUS, letniki 1989, do decembra, rdeče barve, 5 yrat, prevoženih 91000 km, cena po 2°9Qvoru. O 621-935 1b718 Prodam r 4 GTL, 1.87, dobro j^anjen. O738-836_ibt« £'AT UNO 90 CS, 1.90, 91 000 km, 1. 'astnik, 5000 DEM, prodam. O061/ JgSj 10-90 si. in 064/714-014 doma tovorno Zastavo nosilnost 3,5 tone 2 novo reg., II. lastnik, cena ugodna. »328-010_ 18758 Prodam JUGO 45, I. 88, dobro ganjen. Zupančič, Posavec 123, »J31-379_18764 Jrjpdam motorno vozilo Mercedes 2* D, letnik 1981, cena 8000 DEM. »324-528_18767 AUDI 80 2.0 letnik 92/93, bele barve, ^OJJOO km, prodam. 053-304 wm Mercedes benz, 200 diesei, 1.78, ^aximalno vzdrževan, reg. do 3/98, Drezhiben, zelo ugodno prodam. »360-362_ 18801 Ugodno prodam JUGO 45,1.89, lepo "hranjen, reg. do 1/98, cena po ^govoru. Informacije na O401 -278 4X letnik 88, 3 vrata, prodam. «[332-178_lesi? prodam LANCIA PRIZMA 1.9 turbo ^iesel. |. 87, reg. do 30.6.98, veliko podatne opreme, 5500 DEM. V račun farnem Juqo. O 862-843 18823 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 BMW 520 11. 90, SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX I.95, prodamo. AVTOGARANT 634-231_18879 JUGO KORAL 45 I. 88, R 5 CAMPUS, prodamo. AVTOGARANT 634-231 18880 ALFA 33 1.5 IE I. 91, Z JUGO 1.1 GX I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 18881 Prodam Z 128. 0461-985 18884 Prodam FIČKA letnik 81, neregis-triran. 0620-541_18893 Prodam R 4 letnik 1992, rdeče barve, cena 4300 DEM. 0421-821 18894 _ Prodam R 4 GTL, I. 87, prevoženo 86000 reg. 2/98. po 20. uri. 0862- 708 18697 ZAPOSLITVE Zaposlimo delavca z znanjem elektronike in montaže avtoakustike. Pisne prijave SINKOPA d.o.o., Žirovnica 87, 4274 Žirovnica 0802-274 ali 801-211 17939 OGLAS POD "širno« Če je oglas pod "šifro*, potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. Potiskane balone vseh barv in velikosti, dobite na naslovu: . Oskrba d.o.o. Pučnikova 2, 2000 Maribor tolJfoK 062/315-304 ZA PREDSTAVITEV JEZKOVNEGA TEČAJA SAY IT IN ENGLISH POTREBUJEMO ŠE NEKAJ SODELAVCEV. VSE INF. NA 0634-064, 56-105 in 041/637-492 isose Zaposlimo KV NATAKARJA-1CO z izkušnjami, za delo v kavarni, šifra: SLONČEK_18360 Iščemo PRODAJALCE za prodajo "PLANINKE"- tipičnega ročno rezar-jenega izdelka domače obrti! Možna n - j«ntjya iiueirvti uumoi/o uu ugodno prodam JUGO 55 E, letnik ekskluziva! O0602/43-914 iži7' cca 65000 km. 0211-406 Pre- 18842 JVlam MOSKVICH LIMUZINO v R^rem stanju, cena ugodna. 0222- 18831 rwpim JUGO ali R 5 od letnik 1989 ^ie. Q411-893_18838 r?.rodam R 5 CAMPUS 3 v, I. 93, R 5 r^lPUS 5 v I. 93, CITROEN AX 1.1 L*!. 92, R 19 1.7 RT 5 v I. 93, R £*PRES 1.4 furgon I. 94 s^o.O., 422-522. 421-202 i^odam JUGO 45 KORAL, letnik reg. celo leto. 0712-539 18845 prodam R 5 CAMPUS, I. 92/10, l^-000 km, prvi lastnik, servisna >™°a. 6700 DEM. 891-265 ibbss ^odam R 5 karamboliran, letnik IgS, prevoženo 25000 km. O740- 18662 glodam ŠKODO FAVORIT, letnik 12/ >^ervisna knjižica. 059-084 18870 Va^P' prodaja vozil, krediti, menjata, s,aro za staro. AVTOGARANT <^231 18872 r^ARTBURG 353 VV, I. 87, 126 P 650 90, prodamo. AVTOGARANT n^23l_16676 fill. 88, FIAT REGATA 100 S I. 86, J3$amo. AVTOGARANT 634-231 SVVIFT GL I. 90, CITROEN fijJ-4 E I. 87, prodamo. AVTOGAR-" 634-231 i««?« Prva zasebna verificirana gradbena šola Edukacijski center zavod za strokovno izobraževanje Zg. Besnica Tel./fax: 064/403 042 vpisuje do 15. 9. 97 v programe • zidar • tesar • slikopleskar • črkoslikar • pečar • delovodja... Inf. Darinka Rakovec 0609/649 787 GANTAR Pogodbeno zaposlimo TRGOVCA-KO. Pogoji: ustrezna izobrazba, izpit B kategorije, starost nad 25 let. Pisne vloge na FAJFAR MARJAN.S.R, Sp. Brnik 36 A, Cerklje 18404 Zaposlimo VOZNIKA C in E kat. na mednarodni relaciji. 0624-548 18675 Iščem kakršnokoli delo. Imam 18 let prakse v trgovini z mešanim blagom in 9 let serijskega šivanja. 0713-011 18712 Iščem prerokovalce za komercialno linijo. 0211-127 18724 Iščemo NATAKARICO za lokal, redna zaposlitev. TEHNOCAR.d.o.o., Škofja Loka, ©685-422 ali 634-056 13739 Iščemo sodelavca z znanjem računalništva. Zaželjen vozniški izpit. OPUS.d.o.o., Jaka Platiše 13, Kranj 18773 Želite postati uspešni ali zaslužiti nekaj denarja v prostem času ne glede na vaš poklic. Najboljše stimulacije so v sistemu mrežnega marketinga samo za opravljeno delo. Srejmite izziv danes! 0 0609/638-907, od 10. do 16. ure 18785 TAKOJ ZAPOSLIM VEČ PLESKAR-JEV. 0245-340_18810 Zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi, v piceriji, z izkušnjami. O 241-326 popoldan 18839 TEHNOSERVIS d.o.o., Suha 23, Škofja Loka zaposli AVTOMEHANI-KA za določen čas, z možnostjo zaposlitve na nedoločen čas. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi. 18844 ELEKTROTEHNIK telekomunikacij V. st. išče delo, primerno izobrazbi. 0245-275 18863 Verjemite ali ne... -Ar RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.* 91.2 10f,9 91.2 ŽIVALI V DOMAČIJI v Globokem 2 a O 738-037 lahko naročite en dan stare PIŠČANCE, za konec septembra 1 kg težke PITANCE in za začetek oktobra bele, pitane PURANE. Stalno na zalogi 19 tedenske JARKICE. 18131 29.avgusta bodo naprodaj mlade KOKOŠI nesenice (rjave jarkice v 20 tednu) debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja, cena 830 SIT/kom. Zbiramo naročila, Žabnica 39, 0311-767 18441 Ugodno prodam OVCE do 9 kom različnih starosti. O 622-080, zvečer 18454 Prodam domače očiščene PIŠČANCE, cena 520 SIT/kg. O 491- 270 18535 Prodam pritlikave, črne, čistokrvne PUDLJE. 0731-514 18588 Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti. 0422-143 iseei PONY KOBILO z žrebičkom ter jahalno opremo prodam zelo ugodno. O 721-557 18688 Oddam mlade MUCKE različnih barv, pripreljem tudi na dom. 0451-393 18708 Oddam PSA mešanca, starega dva meseca, čebulj, Glinje 6, Cerklje 18710 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizijko. 0461-513 18713 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo ter bele za dopitanje prodam. Stano-nik, Log 9, Škofja Loka, 0685-546 18719 Prodam TELIČKO staro 10 dni. O 725-243_18727 Prodam TELICO sim. v visoki brejosti. O491-283 18733 KONJA, starega 8 let, mirnega, vajenega vožnje, prodam. Kapus, Zagoriska 16, Bled 18741 Prodam KRAVO simentalko, tik pred telitvijo. 0721-259 18743 Nujno prodam brejo KRAVO po izbiri. 0721-897 18747 Prodam ZAJCE Holandce in Činčila. 0421-394 18748 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. 0403-101 18788 Oddam dva MUCKA. 0731-538 18805 Zbiram naročila za sveže domače PIŠČANCE - konec avgusta. O401- 423 18809 LABRADORKO rumene barve, staro 10 tednov, prodam. 066-473 18821 Prodam 4 tedene starega TELIČKA. 0061/613-097 18822 Prodam KRAVO s teletom, možna dostava. 055-159 iss24 Prodam en teden starega bikca črnobelega. 0491-473 18b26 Prodam teden dni starega BIKCA sim. Ljubno 60, Podnart 18b2s KOKERŠPANJELE mladiče čistokrvne brez rodovnika, prodam. O 631-656 18630 Prodam BIKCA starega en teden. Žabnica 57, 310-268 18834 Prodam BIKCA sim. starega 8 tednov in molzni stroj Vttrex Virovitica. Lahovče 18 18766 Prodam BIKCA sim. star 14 dni. 0312-295_1885c Prodam ZAJCE za pleme ali zakol. O422-806 18859 Prodam JAGENJČKA. O733-503 18861_ Prodam NEMŠKE OVČARJE stare 6 tednov, dobrih staršev. 0802-726 18868_ Prodam TELETA simentalca težkega okrog 120 kg. Poljče 23, Begunje 18882_ Oddamo 2 navihana muca ljubiteljem živali. Lapuh, Zapuže 40, 733- 118 18883 Ugodno prodam čistokrvno PSIČKO BERNSKI PLANŠARSKI OVČAR, staro 8 tednov, odličnih staršev, cena po dogovoru. 0221-133 ali 041/63-93-98 18901 V SPOMIN Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. Minilo je šesto leto draga žena, kar si za vedno odšla. Moje srce te ne bo pozabilo! Andrej ZAHVALA Pred mesecem dni je odšel od nas naš nepozabni mož, oče in deda JANKO JOCIF Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kranj in Kliničnega centra Golnik za enoletno zdravljenje, gospodom župnikom, podjetju Navček in vsem, ki so poskrbeli za lep in dostojanstven pogrebni obred ob številnih sorodnikih in prijateljih. Utihnila je ubrana pesem domačih in škofjeloških pevcev, ovenelo je prelepo, poklonjeno mu cvetje, nam ob prižganih svečkah in globokih besedah sožalja ostaja zavest, da ste zaznali m cenili njegovo plemenitost. Hvala vsem! VSI NJEGOVI Olševek, Škofja Loka, 12. avgusta 1997 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANKE RAHONC roj. Brtoncelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Jožefi Jeraj za njeno nesebično zdravniško pomoč, patronažnim sestram, sosedi Francki Kodrič in Marici Kovač iz Zminca. Hvala tudi gospodu župniku Cirilu Berglezu in gospodu Franciju Trstenjaku za lepo opravljen obred, gasilcem, pevcem in predstavnikom ZZB. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Bitnje, 12. avgusta 1997 OBLETNICA Naokoli je leto, odkar je tako iznenada odšla naša najdražja OLGA BREZAR Lepi občutki ostanejo v človeškem srcu še dolgo; pravi prijatelji za vedno. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. VSI NJENI Britof, Moše, Preddvor, Naklo V SPOMIN Eno leto le v grobu spiš a v naših srcih še Živiš. Ni ure, dneva, ne noči vedno si v srcu z nami ti. Boleč je spomin na 12. avgust 1996, ko si nas zapustila naša draga žena, mami, babica in sestra DOROTEJA HUNJET roj. Gale Vedno se te bomo spominjali vsi tvoji, ki smo te imeli radi. . I Bratov Praprolnik 10. NAKLO iZ^" Tel./tax 064 47V035 MsftjAZAIZPUŠNIH ... JV^ \vJlM0V TER ^ thjOMOBUSKIH yČ7T ¥MONROEF amortizerji ZADNJE NOVICE V soboto bodo v Naklem odprli novo osemletko bo dežurni novinar Uroš Spehar Tj telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IVI! bomo pisali Tokratno bero dežurnih novic najdete na naši enajsti strani in pa na tejle zadnji. Kot boste lahko prebrali, smo se mudili pod hotaveljsko lipo, med Ratečani in gasilci presvetlega Franca Jožefa, da o POP pikniku niti ne govorimo. Še naprej pa velja, da je številka dežurnega novinarja namenjena vašim predlogom in sporočilom. Do prihodnje številke pa iz našega uredništva lep pozdrav! Ob stoletnici prve posvetitve kapelice je Radio Ognjišče pripravil vrsto prireditev, zadnja med njimi pa bo danes ob 11. uri dopoldan. Poslušalci bodo lahko spremljali mašo, ki jo bo daroval apostolski nuncij nadškof msgr. Edmond Farhat ob somaševanju drugih duhovnikov. Med sveto mašo bo prepevala vokalna skupina Krila in vsi zbrani planinci in romarji. Prireditve ob stoletnici kapele so potekale vse od 4. avgusta, v planinskem domu na Kredarici, v njih pa so sodelovali najrazličnejši umetniki kot naprimer pesnik in gledališki igralec Tune Kuntner in njegov sin Jernej, Koledniki in drugi. Vrhunec praznovanja je bil včeraj, ko so se na Kredarici zbrali prijatelji Radia Ognjišče. Med potjo na vrh so se ves čas javljali v program, ob 17. je bila sveta maša, dve uri kasneje pa je v živo nastajala oddaja Prijatelji radia Ognjišče. • U.S. GBD Gortnjika bomo posrtdniika dniba, id. Komika 33, Kranj, tel: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni Z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" 'ptica si,delimo PJebo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel m.OVBNHKI OPfftATin NMT k o*m iiitp .vwww mobitel li Lepa šola, z dobrimi učitelji 2429 kv. metrov novih šolskih površin ter 1358 kv. metrov obnovljenih v prejšnji štirirazrednici se je stopilo v izjemno lepo osemletko, grajeno v obliki črke U, s pritličnimi in mansardnimi učilnicami. Septembra bo v njej 373 učencev, v naslednjih letih pa še več. Naklo, 12. avgusta - Želja Naklancev, da bi imeli v svojem kraju osemletno osnovno šolo, se je porodila že dolga leta nazaj. Na pobudo krajevne skupnosti in s pomočjo zadnje kranjske vlade jo je ministrstvo za šolstvo in šport vključilo v program izgradnje za obdobje 1995 -1998. Ko je Naklo postalo samostojna občina, so se želji pridružila še večja prizadevanja. Konec leta 1995 je bil narejen izvedbeni projekt, ki ga je izdelal Arhitektni biro Kranj, v začetku 1996. leta je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje, za investi-torski inženiring izbrano podjetje Domplan, za gradnjo pa kranjski Gradbinec. Gradnja osemletke v Naklem se je začela aprila lani. Šola je torej zgrajena v šestnajstih mesecih, kot so načrtovali. Gradnja je klasična, cena pa bo od prvotno načrtovane 387 milijonov tolarjev, h kateri naj bi ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 190 milijonov, zaradi obsežnejše obnove stare šolske stavbe precej višja. Doslej je občina Naklo iz svojega proračuna in s pomočjo donatorjev plačala okrog 240 milijonov tolarjev, medtem ko je ministrstvo nakazalo le 20 milijonov. Kot je na petkovi novinarski konferenci dejal naklanski župan Ivan Štular, naj bi ministrstvo plačalo 70 milijonov tolarjev takoj po sprejetju državnega proračuna, za 111 milijonov tolarjev, ki jih še dolguje za prihodnje leto, pa se bo ob državnem poroštvu zadolžil Gradbinec. Po odloku o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Naklo bo nova osemletka centralna šola. V njeni sestavi bosta podružnična šoli Podbrezje in Duplje z vrtcem ter vrtec Rožle v Naklem. V naklanski osemletki bo 21 učilnic, velika telovadnica, katere posebnost sta parket z vzmetenjem in stropno ogre- Jesenice, 11. avgust - Danes sta se iz Zagreba na tekmo v daljni London odpeljala dva avtobusa zagretih navijačev Dinama iz Zagreba. Na svoji poti so izkoristili postanek na zadnji poceni bencinski oazi na Hrušici, ker pa so se fantje očitno zbali, da ne bi našli poti nazaj, so z modrim sprejem na zid Petrolove črpalke napisali spodnji grafit. Na kraj incidenta so prišli jeseniški policisti, odškodnina za nastali grafit je ocenjena na 54.706,50 tolarjev, predstavnik Petrola pa se je z vodjio potovanja uspel dogovoriti o poravnavi škode. Upamo pa lahko, da bo razgretim hrvaškim navijačem do povratka v Slovenijo v sprejih že pošla barva, da se nam podobnih 'mojstrovin' takrat ni bati. • U.Š. foto T.D. vanje, knjižnica, centralna kuhinja, medioteka, upravni prostori ter kabineti za učitelje. Prag nove osemletke bo septembra prestopilo 373 učencev, v naslednjih letih pa se bo njihovo število še povečevalo. Na razredni stopnji bosta po dva oddelka, na predmetni pa po dva v šestem in sedmem razredu ter po trije v petem in osmem. Razen tega bodo tudi trije oddelki podaljšanega bivanja. Avtobusni prevozi otrok v šolo in domov bodo organizirani, edino odprto vprašanje je trenutno še Okroglo, od koder bodo učence najverjetneje vozili s kombijem. Za prvega ravnatelja zavoda so na občini izbrali Borisa Černilca, učitelja matematike in fizike, ki je pred tem poučeval v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini. Tako kot zgolj lepa obleka ne naredi človeka, tudi samo nova šolska stavba še ni zagotovilo kakovosti pouka. V Prešernovi šoli v Kranju so učence, ki so prihajali iz naklanske podružnice, vedno hvalili. Boris Černilec pravi, da so za novo šolo izbrali tudi same dobre, uveljavljene učitelje, z desetimi do petnajstimi leti prakse. Trije, ki so postali odveč ¥ dosedanji matični Prešernovi šoli, so se v Naklo preselili brez razpisa. Sicer pa se je na razpis za delo v novi šoli prijavilo več kot 450 kandidatov, po več kot sto samo z« mesti tajnice in hišnika. • H-Jelovčan G.G. Jacko in Gorenjski sejem Končno, z rahlo zamudo, se je razvedelo, zakaj minuli petek (pisalo se je 8. avgust 1997) na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani ni bilo napovedanega mega koncerta pop zvezdnika Michaela Jacksona: natanko isti dan se je začel 47. Mednarodni Gorenjski sejem, kar je Jacksonov štab izvedel tik pred zdajci, pravilno predvidel, da se bodo množice Slovenk in Slovencev vseh starosti zgrnile v Savski log ter se modro odločil preložiti koncert na september, sedemdeset kontejnerjev opreme pa Z gorenjskimi vlačilci odpeljati nazaj v Nemčijo. Šušlja pa se, da naj bi bil Michaelov nastop tudi "v igri" za enega od sejemskih zabavnih večerov na sejmišču. Ob podatku, da je bilo za (preloženi) osmoavgustovski koncert v vsej Sloveniji prodanih (in "pošenkanih") skupaj samo dvajset tisoč vstopnic, pa so "posel" dobili primernejši: Pop Design, Agropop, Helena, California, Pero, Čuki, Faraoni, štajerska sedmerica, Kingstone in Rock'n'band. Navsezadnje v pravih sejemskih dneh največjo gorenjsko sejemsko prireditev zgolj na en sam samcat dan obišče okrog dvajset tisoč obiskovalk in obiskovalcev.... ZDA) ?ft EN ME*ec ?o TELEVIZIJI NE 8o No' 5ENE komedij e ZAKAJ NE ? 2MO, KER So odSu foSLAN o na DOfuST. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:................................................... Naslov:.......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS. Zoisov« 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. =?ADiO C*Ani 913 Ffl STCRCO OGLAŠANJA Z GORENJSKEGA SEJMA VSAK DAN NA RADIU KRANJ