Stev. 31.
V nabijam, v sredo, dne 9. februarja 1910.
^ Velja po poŠti: m
£a oelo leto upre] .	s 28-—
sa pol leta » ,	» 13'—
n četrt • » .	» 6-80
sa en meaeo » .	» 2-20
n Nemčl|o celoletno	» 29-—
sa ostalo Inosematvo	• 35'—
n V npravnlštvu: a
la oeto leto aapre| K 22-40
sa pol leta etrt
1120 • 6-60 » 1-90
sa eo meaeo »
Za poUl|aa|e oa dom 20 t, na mtsec. - Pouatn« (te*. 10 v.
SLOVENEC
Leto XXXVin.
Enostolpna petltvrsts (72 mm): sa enkrat......po IS v
sa dvakrat
• • • •
13
ss trikrat.....» 10 •
sa več ko trikrat . . » O •
T reklamnih noticah stana enostolpna garmondmta 80 vinarjev. Pri večkratneiu •b|avl|en|o primeren popoat
e=e== Izhaja:
vrsk dan, Isvsemšl nedel|e ta (v.msnlke, ob S. url popoldne.
mt Orednlitvo |e « Bopltar|evtb olloah štev I/tU Bokoplal sa oe vračalo; neiranklrana pisma aa aa mrn sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 14. mm		Politifen list za slovenski narod	L_	OpravnIStvo |e t Kopitar/arih nlloab Stev. 6. -m m sprejema naročnino, inserate ln reklamaol|e. a ■"" OprevnUkega teleiona štev. 188. aaaa
Današnja številka obsega 6 strani.
Zmaga Štajerskih Slovencev.
Izjava »Slovenskega kluba«. — Mani-festačnl shodi.
Takoj, ko jc bilo odgodeno zasedanje štajerskega deželnega zbora, je podal »Slovenski klub« sledečo izjavo:
»Slovenski klub« je takoj po odgo-denju imel sejo, v kateri se je konsta-tiralo, da so pravi provzročitelji sedanjega položaja v štajerskem deželnem zboru tiste stranke, ki svojega gospostva ne izvršujejo enako pravično nasproti obema narodoma, marveč je izrabljajo brezvestno v zatiranje slovenskega ljudstva in sicer v trenutku, ko so spravili deželo po svojem slabem gospodarstvu na rob finančnega propada. Sedanji boj nima namena, kakor trdi večina, doseči kakršnekoli koncesije, marveč namen mu je obramba proti nemško narodnim napadom in obramba pravic slovenskega ljudstva. Sedanji položaj so provzročile zato edinole večinsko stranke, ki so zato tudi same odgovorno za vse posledice po odgodenju deželnega zbora. »Slovenski klub« je sklenil tudi, da skliče v nedeljo velik shod z edino točko: Napadi nemško narodne večine v deželnem zboru nasproti Slovencem. Izda se tudi oklic na slovensko ljudstvo.
Nemci in zaključenje štajerskega deželnega zbora.
Krščanski socialci so izdali oklic, v katerem naglašajo, da je nemško narodna večina odgovorna za položaj in za to, da so deželne finance v največjem neredu, deželno gospodarstvo brez pokritja, deželni zbor delonezmožen. Oklic so izdali tudi socialni demokrati ki zahtevajo demokratično in avtonomno preosnovo štajerskega deželnega zbora.
Nemški svobodomiselni tabor v dolini solza.
Glasilo nemškonacijonalne klikav-ske štajerske cleželnozborske večine, pročodrimski »Grazer Tagblatt« kaže na pepelnično jutro pravo podobo groznega mačka, ki so ga kupili nemško-nacijonalni nestrpneži ob odgoditvi štajerskega deželnega zbora na letošnji pustni torek. Sanja se »Grazer Tag-blattu«, glasilu po avstrijski vladi negovane vsenemške izdajalske iredente,
LISTEK.
Iz dnevnika malega poredneža.
Ameriška humoreska.
(Dalje.)
13. Zadnja kapljica.
Vse letne čase imam rad, posebno pa božič, ker je v resnici takrat naj-prijetnejše. Kuharica je kar strupena, ker mora peči potice in pripravljati piščance in drugo raznovrstno meso; no smem v kuhinjo, da bi si vzel pest rozin in košček sladkorja in čo le glavo pomolim skozi duri, zasika nad menoj kot kača. Ne dovoli mi, da bi sc igral z orehi, ali polizal žlico, s katero meša testo za torto, ali da bi pokusil, kako se strga kreda na njenem novem strgalu, sploh da hi sc v kuhinji nekoliko zabaval. Vos čas moram biti zunaj in iz kuhinje prihajajo tako dobri duhovi — težka poskušnja za dečka moje vrste.
Elza in Suzi bota imeli na novega leta dan procoj obiskov. Pritožujota se, kako nerodno in neprijetno je sprejemati dan za dnevom obiske in pripravljati kavo, ostrige, pecivo in vse mogoče roči, vrhutega pa šo biti vedno v novi obleki. Mislim, da bi ne bilo
da so Slovenci riričeli obstruirati na ukaz dr. Benkoviču iz Prage. Maček, maček, grozna zver, kako ti je pobodel vsenemške neodrešene pisune. Iz vsega članka veje poraz, popolen poraz, ki ga je zadala slovenska obstrukcija dozdevnim štajerskim vsenemškim mogotcem. Končno milo javka: Doklad ne smemo zvišati, davka na pivo ne povišati. Vse kaže, kako grozno so nemški nacijonalci udarjeni po slovenski obstrukciji. Včerajšnja večerna graška tetka »Tagespost« se je tudi hudovala na Slovence, ampak današnja poje že vso drugo pesem, ne šarf-macherske, marveč, čujte in strmite! V članku »Paralipomena« pove, da se o vprašanju narodne avtonomije bo moralo govoriti! Za strastno sloveno-žrko graško tetko je to že veliko.
Iskreno čestitamo štajerskim deželnim poslancem Vseslovenske Ljudske Stranke na krasni zmagi, ki so jo dosegli v ljutem boju z najzagrizenej-šimi Slovenožrci že zdaj. Donelo je včeraj v štajerski deželni postavodajalni zbornici: »Proč od Gradca!« I mi se pridružimo temu klicu. Čimpreje, tim-bolje! Malo etapo do zedinjenja vseh Slovencev tvori tudi krepek nastop štajerskih naših poslancev. Krepko naprej po začrtani poti, naši bojevniki, štajerski junaki!
Vodepravna enketa.
Deželni odbornik dr. Evgen Lampe objavlja v »Reichsposti« članek z napisom »Vodopravna enketa«, ki ga ugledno glasilo krščansko - socialne stranke objavlja na uvodnem mestu. Članek slove:
Dne 10. februarja se otvori na Dunaju enketa, ki se bo pečala z vladno predlogo glede na nekatera določila o vporabi, izpeljavi in zagradbi voda. Ustreči se hoče tako mnogobrojnim željam, ki si glede na končne smotre zelo nasprotujejo, a se morajo dovesti do odločitve.
Izredno važnost to zadeve brez-dvojbeno merodajni činitelji poznajo in gotovo bodo razprave velezanimive in dalekosežnega pomena za razvoj industrije, a tudi za državo in za dežele, osobito so prizadete alpske dežele. Dejansko ni alpskega deželnega zbora, ki bi sc že ne bil temeljito pečal s tem vprašanjem. Niso se sklenile odločitve zgolj splošnega značaja, imamo že izdelano deželne postave, ki pomenjajo temeljito izpremembo v dosedanji obi-
slabo, ako bi jaz par gospodom naro čil, da naj nikar no pridejo, ker se sestre preveč vznemirjajo; ti gospodje bi že tudi drugim znancem stvar pojasnili.
Žc dalj kot en teden o nečem premišljujem, kar bom najbrže tudi napravil Včeraj sem splezal na streho, da bi pogledal v dimnik, toda drselo mi jo tako, da je le malo manjkalo in ubil bi se bil; opustiti sem moral torej svojo namero. Preiskal sem peč v mamini sobi prav natančno in nerazumljivo mi je, kako se more sveti Miklavž priplaziti po tako ozki luknji v sobo. Kako velika nesreča bi bila za vse otroke v mestu, ako bi se zabasal.
Želim si, da hi že naprej vedel, kaj da mi prinese. To žc vem, kaj da dobim od sester, ker sem zadnjič pogledal v neko škatljo, katero sem staknil v Suzini omari in notri sem zagledal drsalke, ik so bile gotovo umorjeno po mojem obuvalu, kakor tudi krasno pisalno orodje in nekaj žepnih robcev, zaznamovanih s črkama J. II. Povedal som tudi doktorju, cla mu bo Suzi podarila najmičnejšo opravo za tobak, ker som skozi ključavnico videl, kako jo je pripravljala.
Rekel mi je: »Žalostno vlogo igraš, Jurček.«
Toda, kakor so spominjam, som žalosten samo takrat, ako mi papa reče:
čajni vodopravni praksi, ki jih pa vlada ni predložila cesarju v sankcijo, ker v tem vprašanju še niso prišli do jasnosti.
Pred vsem zahteva odgovor vprašanje: Čegave so vodne sile? Industrija, država in dežele jih zahtevajo za so.
Industrija zahteva, naj se ji dajo vodne sile za njen razvoj. Na vodnem solnograškom shodu se je zahtevala nova vodna postava, po kateri naj sc olajša koncesijoniranje s podaljšanjem koncesijske dobe, postavna določila za izvoclbo claljnotokov, razlastilno pravo industriji v korist itd. Branili so se osobito stremljenj države in dežela glede na vporabo vodnih sil, bodisi s posredno izrabo ali neposredno s fiskalnimi odredbami vzeti vodne silo v splošno korist.
Država poizkuša uveljaviti svoje višje pravo na tem polju. Poizkus, uvesti električni promet na alpskih železnicah, je imel naravne posledice, da si je izkušala železniška uprava pridobiti koncesije, kakoršne so so dozdaj dajale le zasebnim podjetnikom. Industrija tega »državnega socializma« ni dobro sprejela, dasi bi se ne moglo nič ugovarjati z ozirom na večjo splošno važnost državnih naprav tam, kjer še vedno preostaja dovolj vporabnih vodnih sil za zasebno industrijo.
A tudi dežele niso leno gledale. Stremljenja dežela so sledeča:
Tokoča voda se smatra za del naravne posesti vsake dežele kot odličen elf.mont deželne kulture. Zato zahtevajo deželna zastopstva kompetenco v zadevah vodnega prava, kar se že v tem izraža, da so obstoječe vodne postavo skozi in skozi deželne postavo in da so zarnore kompetenca v avtonomnem smislu še bolj izpopolniti. Ker deželna zastopstva niso zgolj postavo-dajalne, marveč tudi upravne korpora-cije, zato poizkušajo ta zastopstva svoja stremljenja za deželno kulturo utrditi tudi pri vodni postavodaji in si ustvariti postaven temelj, na katerem bi delovala za splošen blagor. Ker jc deželna kultura v prvi vrsti stvar deželnih zastopstev, zahtevajo zase predpravico pri izrabi vodnih sil. Po končanih volivnih bojih, ko se primerno pomire politična in narodna lia-sprotstva v dežel, zborih in se ustvari zbran položaj in mirno delo, žele ljudski zastopniki uspešno delovanje za povzdigo ljudskega blagostanja in za ureditev deželnega gospodarstva in povsod jo naravno v ospredju vprašanje, kako bi se pridobilo deželi novih
»Jurček idi v svojo sobo in me počakaj, da pridem.« Te besede me vodno spomnijo na resnost življenja.
Trohico sem pa vendar žalosten, ker sc sv. Miklavž na noben način ne bo mogol splaziti skozi naš dimnik. Vedno mi še tiči v glavi in ne morem se iznebiti ono misli. Prosil som papa, cla bi poklical zidarje, da dimnik razširijo, a odmajal je z glavo. Rekel jo, da je sv. Miklavž žc zadosti pameten, in so no prestraši takih ovir.
Po mojih mislih bi bilo zelo škoda, če bi so staremu svetniku kaj pripetilo — kako razočarani bi bili otroci po onih hišah, kamor bi no mogol priti. Pogledal sem v naš dimnik in se prepričal, da bi imel popolnoma lahko
pot, ako bi so odstranilo lo nekaj opek. * * *
Božič ni bil posebno lep praznik za našo hišo — ne od claleč tako kakor sem pričakoval.
Cel božični dan in šc tri dni potom sem moral radi bolezni ostati v postelji. Mama je bila tucli bolna. Mogoče je, da som dobil mnogo daril, a spominjati se ne morem ničesar, ker je bila takrat grozna zmešnjava.
Zdi so mi, da se je na sveti večer zopet nekaj neljubega pripetilo v naši hiši. Bilo jo okrog devetih zvečer. Lili, Montag, gospod Jener in vsi domači so sedeli v salonu. Jedli smo orehe, ja-
virov dohodkov. Ker vzame država de-t želam najboljše vire dohodkov, morajo vzeti, kar morejo še sploh dobiti in se branijo dati iz rok, do česar imajo po svojem mnenju upravičeno pravico.
Dežele torej zahtevajo pravico, da' razpolagajo z vsemi porabnimi vodni-, mi silami v okviru deželnih meja. De-žela lahko s svojimi občinami direktno izrablja vodne sile no le z namakalnimi napravami in z vodovodi za pitno in porabno vodo, kar se ji že zdaj brezpogojno priznava, marveč tudi z napravami central, iz katerih dobi indu-; strijalec in kmet motorno silo in luč zaj svoj obrat. Alpske dežele imajo le malo ali pa nič premoga. Zato so glede na industrijo na slabšem, kakor tiste de-: žele, ki so bogato na premogu. Pač pa imajo živ zaklad moči v svojih vodah, ki nikdar ne usahnejo, zaklad, ki se lahko izrabi s primemo nizkim rizikom. Naravni zakladi, namenjeni za to, da omogočijo prebivalstvu gospodarski razvoj, naj tudi neposredno služijo splošnosti kolikor mogoče enako vsem. Toži se, da se premogovniki in petro-lejni vrelci nahajajo v zasebnih rokah in misli se na to, da jih drago odkupijo. Ali naj se tucli vodne sile, ki so ravnotako, če ne še bolj dragocene, za vse čase izroče mednarodnemu zasebnemu kapitalu, da bi pozneje tožili, ker se niso ohranile domačemu ljudstvu?!
Predpravica dežela ne pomenja monopoliziranja, še manj izključitev zasebno industrije. Dežele zahtevajo zase pri oddaji koncesij sporazumljenje politično oblasti z deželnim odborom in pravico, da smejo izrabo vodnih sil primerno obdavčiti.
Predležoči zakonski načrt se le deloma- ozira na želje dežela. Določa pač, da sme vlada tekoče zasebne vode in jezera proti primerni odškodnini proglasiti za javno last, nadalje se ureja vporaba talne vode, dovoljenje za vporabo javnih vodd za motorno moč se izda za državne, deželno, občinske in drugo javne zastopo za dobo 90 let., v vseh drugih slučajih pa za dobo 60 let. Nekaj določil slabo zavira nereelno špekulacijo, zakon sc ozira na obrambo zdravilnih studencev, industriji se dovoljuje, da sme proti primerni odškodnini na ptujem zemljišču postaviti jeze in zatvornice. Važno je tudi določilo, da sme vlada določiti, da se pridrži izraba za motorno silo kake javne vode za namene države ali dežele; poleg tega se odločno uveljavlja razlastil-na pravica za podjetja države, dežele, občin ali drugih javnih zastopov.
bolka in potico, kmalu mi je pa rekla mama, cla jo zame najboljše, ako grem takoj spat, kajti čo pride sveti Miklavž in me zagleda šc pri mizi, bo šel kar naprej. Šol sem torej po stopnicah, a prav po polževo, ker sem bil ravno toliko zaspan kot gospod Jener.
Pet minut morda za tem, odkar sem prekoračil zadnje stopnice, je pa nastal tresk, kakor bi so svet podiral. Nekaj mi je priletelo na glavo, da sem videl tisoč solne — pravijo, da se šest ur nisem zavedel. Razletela sc je peč v mamini sobi in mene jo zadela opeka, ki jo odletela ; čudno jo, da me ni ubilo, kajti razdejanje jc bilo popolno. Vse šipe na oknih so popokale, ogledala so se razbila in preproga jo plavala v vodi, ker jo počila vodovodna ccv. Tudi strop sc jo udri. Nikjer razven v kuhinji sedaj no moremo zanetiti ognja. Mama jo od strahu zbolela. Papa pravi, da jo sploh čudežno, cla sc cela hiša ni razsula. Ko som sc zopet zavedel, so ravno vsi ugibali, kaj da bi bilo vzrok to katastrofo.
Rekel sem ji, cla je morda sv. Miklavž imel v svoji vreči rakete in te so so slučajno vnele Doktor Mor jo odvrnil: »Da, ravno tako je moralo biti!«
Papa me jo pa vprašal:
»Jurček, zakaj si pa nasul smodnika v peč?«	. _ ...
Želeti bi bilo, da bi se velevažna, za gospodarsko bodočnost alpskih dežela odločilna zadeva vsestransko raz-ipotrivala s stališča, da mora postavo-daja služiti splošnemu blagru in da naj bodo naravni zakladi vsakomur pristopni, ki jih hoče izrabljati v poštenem delu, če tudi ne pripada tistim malim izvoljencem, ki si tudi naravo lahko kupijo z zlatom.
Pravo pot so pokazali deželni zbori naših alpskih dežela.
Pri anketi bo kranjsko deželo zastopal komerčni svetnik poslanec Fr. Povše.
R tragediji dr. Slejkota.
— Skrajna brezobzirnost, da ne
rečemo kaj hujega, je postopanje tržaške poštne direkcijo, da je dala predale pisalne mize dr. Slejkota nasilno odpreti in »komisijonelno pregledati«, takoj po njegovi smrti, ko on takorekoč še mrzel ni bil. Ko bi bil dr. Slejko bla-gajnični uradnik ali pa kak hudodelec, recimo defravdant, bi se nam to ne bilo zdelo tako nečuveno in brezobzirno, ali v slučaju Slejkotove smrti in njegovem uradnem razmerju to pač ni bilo umestno in upravičeno in še manj njegovi uradni stopnji primerno. Da se ga je v uradu in izven urada sekiralo, trpinčilo in mučilo do skrajnosti in še celo na mejo smrti tiralo, to bomo na drugem mestu povedali; da se pa tako nedostojno in nehumanno ravna s človekom, ki je poštni upravi pošteno služil nad tri lustre, to je.....nečemo
rabiti neparlamentarnega izraza, toda Ddkrito povemo, naravnost nečloveško. Odprla so se predala v nenavzočnosti Slejkotove soproge, oziroma pooblaščenca, dasi je pooblaščenec takoj v nedeljo, t. j. drugi dan po njegovi smrti telefoniral na poštni urad, da se udeleži komisijonelne otvoritve pisalne mize. Pozneje se je konštatiralo, da se je otvoritev izvršila takoj v nedeljo zjutraj in odtod jc umljivo, da so iz poštnega ravnateljstva odgovorili, da ni nikogar v uradu, dasi se je istodobno že in še vršila perlustracija uradnih in privatnih spisov dr. Slejkota. Nočemo govoriti o taktu, še manj o pieteti do .mrtvega, ki je zavzemal vendar načel-niško mesto pri direkciji, reflektirali bi samo na pravičnost in razum gotovih krogov, da k taki otvoritvi povabijo upravičenega zastopnika družine, tia temu aktu prisostvuje, — Mi ne dvomimo o poštenosti dotične komisije, pač pa dvomimo o vzroku naglice, ki se je tu prikazala. Dr. Slejko je bil vendar približno štiri tedne na dopustu in je na dan svoje smrti od poštnega ravnatelja dvornega svetnika g. Pattaya dobil brez zdravniškega spričevala zopet še nadaljni tritedenski dopust, torej ni imel tako važnih aktov, da bi se moralo šiloma odpreti takoj po niesrovi smrti predale njegove pisarne, če jih je pa imel, bi se bilo to njemu lahko povedalo med dopustom ali pa ko je prosil za dopust, saj je bil vedno v Trstu in je zahajal večkrat v urad. Vrhutega pa je treba upoštevati, da je on bil premeščen iz oddelka II. v oddelek IV., torej vendar ni mogel imeti več aktov onega oddelka, v katerem se ga je sma-
Zavpil sem: »Oh, papa! Vsaj nisem hotel tega storiti — gotovo ne! Vsul sem komaj skledico smodnika v kamin, da bi odkniščilo tri ali štiri opeke, ker sem hotel dimnik razširiti. Ali sem hotel storiti kaj hudobnega, papa?«
»O nič, Jurček,« mi je odvrnil porogljivo, »nič, prav nič. Poprava bo tudi stala komaj 500 goldinarjev; na tem ti pa itak ni nič, da je mama bolna in da ne dobiš nič božičnih daril.«
Zelo sem potrt, odkar sem to zvedel. Strašne stroške napravljam svojim starišem. Ni posebno prijetno popravljati hišo pri takem mrazu; najbolj me pa še jezi, da ne dobim nikakega darila, čeravno sem se že toliko časa na to veselil. Iz opazk, ki si jih dovoljujejo različni ljudje, razvidim, da bi bilo mnogim ljubše, ako bi bil jaz sam mesto peči zletel v zrak. Papa pravi, da ga sedanja zavarovalnica noče več zavarovati in iti bo moral v glavno mesto, kjer me še ne poznajo. Odrasli ljudje niso posebno pametni; prepričani so, da morajo otroci biti že v vsem poučeni, predno poskusijo.
Jim Blak je bil danes pri meni in mi pravil, da bi ne bilo treba razširjati dimnika radi sv. Miklavža, kajti Miklavž sta le papa in mama. Vprašal sem Suzi, kaj da misli o tej trditvi, a rekla mi je, da je Jim osel in norec. Kazal je lep nov nož, ki ga je dobil v darilo. Da bi se prepričal, če je oster, sem izrezal veliko luknjo v rjuho, a Beti mi je obljubila, da jo bo sama
tralo za nesposobnega, kako naj on torej to reši, če je nesposoben, ko se ga je vendar prestavilo na mesto najsla-bejšega konceptnega uradnika ter takorekoč napravilo za peto kolo pri pošti. — Ali je bil zmožen, torej bi bi moral ostati načelnik oddelka II., po tem bi bila nasilna otvoritev vsaj delo ma opravičena, ali pa je bil nezmožen, potem so mu morali takoj vse važne akte odvzeti in je nasilna otvoritev zaradi aktov popolnoma neopravičena. Naj bo že eno ali drugo, v vsakem slučaju je taka naglica neopravičena in tako postopanje nedostojno, ker niso pozvali soproge, oziroma pooblaščenca. Kar se pa tiče izgovora, ki ga je dvorni svetnik dal pooblaščencu, da državni uradnik ne sme imeti privatnih stvari v svoji pisarni, da mora imeti le uradne zadeve, iz česar naj bi bila opravičena samo uradna otvoritev brez udeležbe stranke, bi opozarjali dotičnega gospoda, da bi tudi on potem ne smel v uradu stanovati, da bi moral erar preskrbeti uradnika z vsemi mogočimi knjigami in spisi, da bi moral g. dvorni svetnik iz svojega pavšala dati na leto nekaj tisočakov več za razne uradne potrebščine, da bi se moralo vse uradniško življenje in poslovanje precej predrugačiti (nečemo govoriti o ne-eraričnih ekvipažah), pač pa omenjamo, da bi potem tudi uradniki ne smeli jemati aktov na dom, da jih pri brlečih petrolejkah rešujejo v času, ki je določen ubogemu trpinu za počitek, ne pa za to, da štedi erarični pavšal, da pomaga izvrševati takorekoč postransko brezplačno privatno službo. Omenjali smo, da ne dvomimo o nepristra-nosti komisije, dovoljujemo si pa dvomiti o natančnosti iste, in to popolnoma opravičeno, posebno še, ker se je komisija izrekla, da gotovih stvari v Slejkotovi zapuščini ni našla, o katerih se splošno vč, da jih je imel. Več o tem nočemo govoriti, ker bomo o tem na drugem mestu prišli do besede in bomo dali raznim gospodom priliko, da se izrazijo o gotovih zadevah. Pripomnimo pa, da informacije raznih veljakov in interesiranih oseb, ki se dajejo, četudi v poštnih zadevah, poštnim komisarjem, niso vedno takega značaja, da bi spadale med uradne spise, kakor tudi ne različne zahteve raznih poštarjev, če ima o istih prisojati poštno osobje, ki je do vi-atu zadolženo (ne govorimo splošno), pač pa o Slejkotu lahko trdimo, da je bil gmotno jako dobro situiran in da mu vzlic zlobnemu govoričenju preostaja še lepo premoženje, ne glede na premoženje njegove soproge. Torej, zakaj ta naglica, ako se je ne dd tolmačiti z besedo strah.
XXX
— Pogreb dr. Slejkota je bil v pravem pomenu besede veličasten. Bil je to pogreb, kakor jih je še malo Slovencev v Trstu imelo, pogreb moža, ki je veljal med učenjaki in med veljaki. Zastopani so bili vsi sloji, ki imajo vplivno besedo vtržaškem javnem življenju. Videlo pa se je marsikomu na obra zu, da skromni poštni nadkomisar in poznejši pobiti poštni tajnik ne bo imel tako lepega pogreba. Iz naj odličnejših krogov smo čuli, da se je govorilo, da dr. Slejko ne bo imel tako lepega pogreba; to je bil tudi povod, da marsikateri ni prišel, ki bi bil dolžan priti. Pogreb je bil veličasten. Štiri črno pokriti konji so za duhovščino peljali krsto, ki je bila v krasnem, električno razsvetljenem vozu prvega razreda novega slovenskega podjetja v Trstu. Pred njim je jezclaril takozvani črni »batistrada«. Za krsto so šli najbljižji sorodniki, med katerimi je bilo videti odlične gospode iz državne, civilne in vojaške stroke, v prvi vrsti pa iz znane naše oratarske stroke. Za temi so prišli razni prijatelji in znanci, potem pa poštna uprava in uradništvo z načelnikom g. dvornim svetnikom Pat-tayem. Za njimi mnogo daljših znancev in tržaških Slovencev, ki so vsi v dr. Slejkotu videli nekakega mučenika na državnem uradniškem polju. Cerkev je, dasi samomorilcu, dovolila radevo-Ije cerkveni pogreb, ker je ne le eden nego več zdravnikov med njimi različnih narodnosti, ki so pokojnega zadnje čase opazovali, kakor tudi mnogo duhovnikov, ki so ga v zadnjih dneh videli, priznali, cla je bil mož duševno potrt in skrajno melanholičen, tako da je bilo vsak čas pričakovati kaj abnormalnega, se je izreklo zato, da je mož popolnoma pobit. Bil je pač žrtev razmer; preveč vesten v izpolnjevanju svoje službe, preveč delaven na povelje svojih višjih in preveč skrben za upravo svojega oddelka, kateremu je načeloval že mnogo časa, predno jc bil taktično imenovan načelnikom; a v zahvalo tej gorečnosti je bil po končani borbi odstavljen ... in to ga je umorilo. Mi pa, ki smo ga poznali dolgo vr-
sto let, in to bo menda tudi največja večina poštnih uradov, katere je on nadziral, priznala, pravimo, da je bi: mož resen, dasi strog, vendar pošten in odkritosrčen, zraven pa blagohoten in dobrovoljen uradnik, h kateremu so se zatekali lahko vsi, ki so potrebovali nasveta in pomoči. Bil je mož, ki ni izkoriščal raznih dobro situiranih poštarjev, ki se nI okoriščal, ki je imel pred sabo vedno le pravico, resnico in blagor poštne uprave. Kako se mu je to izplačalo in kako se mu je godilo, bomo poročali na drugem mestu v kratkem.
ZBLIŽANJE RUSIJE IN AVSTRO-OGESKE
B e r o 1 i n, 9. februarja. »Vossische Zeitung« prinaša z Dunaja poročilo o zbližanju Rusije in Avstro Ogrske, da ni namen obeh velevlasti, doseči kako sporazumljenje o skupnem postopanju glede na pojavljajoče se probleme na Balkanu. Namen zbližanja je samo oživiti med obema državama prijateljske odnošaje, ki so se v zadnjem času nekoliko ohladili, ter tako ustvariti prijetnejše politično ozračje, medsebojno zaupanje, kar naj bi preprečilo tajne načrte od kake tretje strani z ozirom na Balkan ter spletke, ki nameravajo kaliti politično razmerje med Rusijo in Avstro-Ogrsko.
BALKANSKA ZVEZA.
Iz Belgrada se poroča: V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje z vso odločnostjo, da se sedaj dela za zbli-žanje Srbije, Bolgarije in Turške, in sicer najprej na gospodarskem, pozneje pa na političnem polju. Za to zbli-žanje se zlasti zavzemata kralj Peter in kralj Ferdinand. Zadnji mejni spori med Srbijo in Turško in neka mala napetost, ki še ni poravnana, ste preprečili, da načrt o zbližanju Srbije, Bolgarije in Turške še ni udejstvovan. Gotovo pa je, da poslednji mejni spopadi med srbskimi in turškimi vojaki, kar je naredilo jako slab vtis, posebno v vojnih krogih, ne bodo razdrli načrta o zbližanju balkanskih držav. Zatrjuje se tudi z gotovostjo, da bo Srbija prevzela iniciativo za sporajumljenje med Bolgarsko in Turško. Glede zbližanja Srbije, Bolgarske in Turške bo v kratkem šlo posebno poslanstvo iz Belgrada in Sofije v Carigrad.
Fo svetu.
Kmetijski pouk med vojaki. Nižje-avstrijski deželni kulturni svet je vložil na vojno ministerstvo prošnjo, naj bi se vojake, sinove kmečkih staršev, poučevalo v vojaških letih v kmetijstvu, da bi v triletni službeni dobi ne izgubili vsega veselja do dela na domači grudi. Vojno ministrstvo pa je to prošnjo odklonilo, češ, da je izpeljava tega nasveta neizvedljiva. Zakaj pa je bilo mogoče v italijanski vojski? Največ vojakov daje kmečki stan, a da bi šla vojna uprava kmetom na roko, še ni bilo slišati. Z obžalovanjem se mora celo povdarjati, da nekateri častniki in podčastniki naravnost zametujejo in ponižujejo nad moštvom kmečki stan s psovkami, kakršne si morejo izmisliti res samo »prebrisane« glave. Tako se ubija ljudem veselje do dela. Sicer je mnogo častnikov, ki niso taki, toda bele vrane so res povsod redke. Želeti pa je in zahtevati, da obrača naša vojna uprava več pozornosti kmečkemu stanu, ki daje najboljše vojake.
Socialno vprašanje in mladina. Francoska katoliška mladina ima precej razumnosti za socialno delo, kar kaže s tem, cla prireja predavanja in shode. Na shodih je pridobila javno mnenje za pekovske pomočnike, ki stavkajo že dalje časa. Pekovski pomočniki zahtevajo,da se odpravi nočno delo. Katoliška mladina dela sporazumno z organizacijo pekovskih pomočnikov.
Podiranje dreves s pomočjo elektrike so uvedli v Ameriki. Ondi so doslej podirali les s pomočjo parnih žag; a ta obrat je bil zelo drag in tudi nevaren, kajti iskre iz dimnika so mnogokrat povzročile velikanske gozdne požare. Sedaj so praktični Američani iznašli imeniten način za podiranje gozdov. Iznašli so aparat s plaiino-vo žico, ki jo razbeljuje elektrika in s to žico režejo hraste in vsa druga drevesa. S tem se silno mnogo prihrani na lesu in delavnih pripomočkih, ker je aparat lahek in pripraven za transport ter dela neprimerno hitreje in vzorneje, nego parna žaga.
Gosposki cigani. Imeniten lov se je te dni posrečil ogrskim žandarjem v bližini Ivronstadta; naleteli so na tabor rumunskih ciganov, ki so jih imeli že dolgo na sumu radi velikih tatvin in zlasti zaradi ropanja otrok. Udrli so v tabor in imeli kaj gledati: našli so
luksuriozno opravljeno stanovanje, ka* dilski salon, jedilnico, glasbeno sobo —-vse v modernem slogu; le spalnica je manjkala. Na nekem biljardu je mlada ciganka ravno povila dvojčke. Torej: prava ciganska idila, ki je jo pa bilo konec v hipu, ko so jo zapazile oči žan-darjev. Povezali so vso nevarno bando in jo odpeljali v ječo, kjer bo pač britko pogrešala svoje mehko nauzma-no gnezdo.
Šolarji — morilci. V Braunau-u na Zgornjem Avstrijskem so trije dečki umorili 78-letno branjevko Marijo Bertl ter jo oropali. Starka je drugi član po napadu umrla vsled groznih poškodb. Mlade morilce so kmalu zasledili in izročili okrajnemu sodišču. Pri zaslišanju niso pokazali niti najmanjšega obžalovanja. Ko je sodnik vprašal starejšega brata: »Ali veš, kaj si postal?«, je odgovoril deček cinično: »No, da, ropar in morilec!« Ko so zaslišali še nekatere priče, je bil Jožef Gruber, ki je povzročil ves dogodek, obsojen na šest mesecev zapora, poostrenega s postom na 23. dan vsakega meseca. Za sina Hermana je prosil njegov oče, naj se preišče njegovo dušno stanje. Sodnik je ugodil prošnji. Devetletnega Lu-dovika Gruberja pa bodo oddali v kak poboljševalni zavod.
Zavarovanje za sežiganje po smrti. Ker avstrijske oblasti niso dovolile zgradbe krematorija, se je tozadevno praško društvo potrudilo, da na drug način omogoči svojim članom nevgna-no željo, da se jih sežge po smrti. Sporazumelo se je namreč s praško mestno zavarovalnico tako, da slednja prevzema zavarovanja po 500 K, ki so ob smrti zavarovanca izplačajo ostalim za prepeljavo in sežgatev trupla v nemških krematorijih.
Velika draginja vlada tudi v Turčiji, zlasti v Carigradu. Cene mesu so silno poskočile. Kilogram ovčjega mesa stane 2 K 70 h, govejega kg 1 K 40 h. (V Turčiji rabijo več ovčjega mesa nego govejega.) A mesarji naznanjajo, da se bo cena še dvignila in bo stal kilogram ovčjega mesa 3 K 50 h, govejega pa 2 K 70 h. To so izredno visoke cene. A podvojile so se tudi cene raznih drugih živil, tako da se nahaja ubožno ljudstvo res v obupnem stanju.
Z zrakoplovom preko oceana. Nemški ameriški časnikar Brucker je zasnoval misel, preleteti ocean iz Evrope v Ameriko. Našel je mogočnega zaščitnika v osebi monakovskega avia-tika dr. Ganz-Fabrice, ki je celo podjetje zagotovil z denarne strani. Potovanje bi se vršilo v prvi polovici maja, ker so takrat vetrovi na oceanu najmanj nevarni. Z Bruckerom bi se vozilo še pet oseb, in sicer dr. Ganz-Fabrice, zdravnik, znani dunajski zrako-plovec Schattratti in nek mornar. Govori se, da je celo podjetje pod pokroviteljstvom nekega nemškega in avstrijskega princa. Ker je letošnje vreme splošno nestalno, bo bržkone mnogo zaprek. Vendar pa je stvar zelo zanimiva, posebno za znanstvene kroge.
češki otroci v nemških šolah na Dunaju. Število, ki izkazuje, koliko je čeških otrok na dunajskih nemških šolah, je naravnost grozno; naštelo se jih je več nego 10.670! Na meščanskih šolah jih je 1435, v zasebnih nemških po-nemčevalnicah 787.
Najbolj globok studenec na svetu.
Dozdaj je bil najgloblji studenec na svetu pri mestecu Ribniku v Zgornji Šleziji, ki je bil globok 2003 metre. Sedaj pa napravi ja jo v Čuhovu v Zgornji Šleziji studenec, ki je že sedaj 2154 metrov globok.
Kozak — molodec. Na maničeškl kozaški postaji, ne daleč od Rostova na Donu, sta se začela pričkati dva koza-ka, kdo je močnejši. »Moreš poklicati,« reče Danilov, »tudi svoja dva sinova in jaz se vas ne bojim.« — »Ce si tako močan, prav,« odgovori njegov nasprotnik, »jaz bodem izkopal jamo do pasa, ti boš šel v jamo, primeš se za vrv in ako te dva patfa volov ne bodeta potegnila iz jame, bodo voli tvoji; če pa te bodo voli vun potegnili, bodeš mi dal celo tvoje premoženje.« Danilov je stavo sprejel. Jama se je izkopala in so se poklicale priče. Danilov je zlezel v jamo in dva Para volov sta še vpregla, a Danilov je ostal v jami. Dobil je stavo. — Kozak Danilov je precej visok, močne postave. Večkrat se sam vpreže v plug in sam ž njim orje.
Koristna kača je gibola v Braziliji. Tu jc namreč silno mnogo podgan, da ni nobena stvar varna pred njimi. Imenovana kača pa ima to »lepo« lastnost, da z vso krvoločnostjo in požrešnoštjo ovi podgane. Ker je sicer popolnoma nenevarna in se popolnoma udomači v hiši, jo ljudje prav radi kupujejo. Stane d 6 kron ena; dolga je 4 metre in debela kakor roka. Podnevi leno leži v kakem kotu, ponoči pa oživi in neizprosno preganja in davi podgane.
Po povodnll v Parizu.
(Dopis »Slovencu« iz Pariza.)
Voda se je v Parizu odtekla, mesto je bilo obvarovano najhujšega zla. Sedaj so prilezli iz kotov matematiki, ki računajo, koliko škode je povzročila povodenj. Za temi pridejo nacionalni ekonomi, ki sklepajo, kako je pariška povodenj preplavila in deloma razrušila načrte in upe daleč oddaljenih dežel.
Pariz je gotovo glavno zbirališče denarja na svetu. Vse bogastvo Francoske in ves denar, ki je odveč, se steka v njem, in naložen na obresti se *az-posojuje po celem svetu. Obresti in obresti od obresti se zopet porabijo kot posojilo v inozemstvu in tako narašča premoženje Francoske od dne do dne v tujih deželah, ki mu morajo plačevati na moderni način davek.
Površno izračunano znaša škoda, ki je nastala vsled povodnji v Parizu, pet milijard frankov. Mogoče je nekoliko pretirano, a ne veliko. Ne smemo Bamo računati na popravo razrušenih objektov: mostov, brzojavnih in telefonskih zvez, kanalov, cestnih tlakov in marsičesa še, ampak izračunati moramo tudi direktne in indirektne posledice katastrofe. Šele sedaj, ko se bo voda dobro usedla, se bodo začele udirati ceste, trgi in pota. Temelji hiš postanejo navadno slabi, ko se voda odteče, in se zemlja pod njimi sesede. Vendar ni samo vidna tehnična škoda občutna, mogoče so gospodarske posledice še hujše. Saj se je na primer trgovskemu svetu priznal tritedenski moratorij, kar je dokaz, koliko je trgovina trpela. Znano je, da se navadno po vsaki povodnji pojavijo bolezni in strah pred njimi odtujuje tujce, denarni vir, ob katerem se krepčajo od najbogatejšega bankirja do navadnega človeka, ki oddaja sobe, okoli 100.000 Parižanov. Koliko milijonov bo odšlo francoski mošnji na ta način, predno bo zopet vse v starem delu. K vsemu temu pa bodo morali sedaj graditi drage varnostne zgradbe, kar so doslej opustili.	| ,| '
KAJ BO S ČEŠKIM DEŽELNIM ZBOROM.
P r a g a , 9. februarja. »Hlas Naroda« poroča, da se govori v političnih krogih, da češki deželni zbor ne bo z ozirom na dogodke zadnjih dni več sklican v dosedanji obliki.
KONGRES BOLGARSKIH REVOLU-CIONARCEV.
Dne 10. t. m. se bo vršil v monasti-ru Rilo kongres vseh bolgarskih rcvo-lucionarcev v Makedoniji.
Dnevne novice.
+ Kdo bo minister? To je čudno: kadar slišijo liberalci besedo »minister«, jih kar nekaj prešine in začno vsi nervozni dokazovati: »Pa ta ne sme biti minister, pa ta nc . . . Ampak ministra hočemo, ministra!« In vsak misli nase, vsak liberalec bi bil rad minister. Seveda njihova dejanja ne opravičujejo njihovih želja, zato zavlada vedno v njihovih vrstah prava »mini-sterielna« žalost, kadar se spomnijo jugoslovanskega ministra. Uprav smejati se jim moramo. Zdaj se zaganjajo v Otona pl. Detela in dokazujejo, ta ne sme biti minister. Akuratno tako, kakor »Neue Freie Presse«! Nemški liberalci in nacinalci so vedno skupaj z liberalci, kadar se gre proti Slovencem. Dr. Tavčar in Kuri vori Bennigsen sta siamska dvojčka, ki nc moreta narazen. Mi si nismo nikdar belili glavo z ministerielnimi vprašanji, ampak če vendar kaj prerokujemo, moramo reči le to, da so liberalci zadnji, ki so kaj upravičeni reševati kabinetna vprašanja.
+ V živo so zadeti liberalci, ker je »Slovenec« glede Ciril Metodove družbe povedal jasno in odkrito besedo. Liberalce boli, ker smo zadosti hitro razkrinkali strankarsko delovanje ciril-metodarskih podružnic, ki na deželi niso nič druzega, kakor zbirališča naših jalovih svobodomisleccv. Kar se družbinih šol tiče, sc v njih krščanski nauk poučuje, ker se mora, s tem se družba torej ne sme ponašati. Da ima liberalne strankarske namene, je najbolj jasno s tem pokazala, da je naše somišljenike spravila iz vodstva. Sicer pa je stvar za nas jasna in je škoda vsakega prerekanja: naši somišljeniki se bodo zoper cirilmetodarijo pravtako bojevali, kakor zoper vse druge liberalne organizacije! Če pravi »Narod«, da je družba »zbirališče vseh pravih Slovencev neglede na politično in versko naziranje.« ic prav to tista temeljna zmota, ki jo bomo dosledno in brezobzirno pobijali, kjerkoli jo bomo zasle-
dili: pravo narodno delovanje je mogoče le na odločno religiozni in demo-kratiški podlagi! Brezbarvnosti nc sme biti v slovenskem ljudstvu in naše stremljenje gre najbolj ravno za tem, da pomedemo z vsemi, ki ne vedo, kaj so, pa zato mislijo, da so »samo narodni«. Zato bi moral vsak odkrit in dosleden katoličan na Slovenskem cirilmetodarijo odklanjati, tudi če ne bi bila izrečno liberalna — kakoršna je v resnici — ampak tudi, če bi razširje-vala med ljudstvom načelo brezbarvne narodnosti. Ali si katoliški ali pa svobodomiselni Slovenec, tisti »zgoljslove-nec« pa je čisto navadno slepomišenje. Zato cirilmetodarije ne smemo pustiti med ljudstvom vzrasti, liberalni »Her-renmenschi« pa naj se le v nji zbirajo.
+ Splošna zadovoljnost. Liberalci popisujejo v »Narodu« junaške čine liberalnih poslancev v deželnem zboru. Po »Narodu« so izvojevali liberalci v deželnem zboru zmago nad zmago, tako sijajno, da »Narod« prorokuje že liberalno zmago po celi deželi. Ker smo tudi mi z deželnim zborom zadovoljni, konstatiramo lahko splošno zadovoljnost. To je pač najboljše, če so vsi zadovoljni!
■+ Zaslugam čast! Iz Šmartna pod Šmarno goro se nam poroča: Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 3. februarja 1910 soglasno imenoval za častne člane g. clr. Ivana Š u s t e r -š i č a , državnega in deželnega poslanca, in g. F r. P o v š e t a , državnega in deželnega poslanca, vsled obilih zaslug za zgradbo mostu v Tacnu.
'+ Kaj si želi Kart von Bennigsen. Kurt von Bennigsen jadikuje, da ima Slovenska Ljudska Stranka samo tri glasove večine v deželnem zboru, pa da ji to pri njeni disciplini zadostuje, da prodere z vsemi svojimi predlogi. Ko bi se torej posrečilo, zdihuje Kurt von Bennigsen, da bi liberalci vzeli S. L. S. vsaj štiri mandate, pa bi Nemci bili odločujoči faktor v kranjskem deželnem zboru, kakor so bili za srečnih časov slovensko-nemške zveze. Tako želi Kurt von Bennigsen. Se razumemo!
-f Za »Ljudski sklad« so darovali gg.: Po 20 K: dr. Evgen Lampe, deželni odbornik, in dr. Vladimir Pegan, odvetnik in deželni odbornik; po 10 K: Avgust Šinkovec, župnik; Franc Vov-ko, kaplan; Bogumir Perhavc, deželni poslanec; Andrej Kalan, prelat in kanonik; Josip Mandelj, deželni poslanec; po 5 K: Mihael Arko, dekan; Stanko Premrl, vodja stol. kora; Tomaž Kajdiž, kanonik; dr. Franc Dolšak, zdravnik; Janez Kalan, župnik; Smolnikar Luka, stolni vikar; Josip Šiška, kanonik; dr. Iv. Zaje, zdravnik in deželni poslanec; Stanovnik Ivan, župan; po 4 K: Karol Zavodnik, trgovec; po 60 K: clr. Janez Ev. Krek, profesor bogoslovja, državni in deželni poslanec; dr. Janko Hočevar, zdravnik, državni poslanec; 50 K: Franc Demšar, državni in deželni poslanec; 40 K: Dimnik Mihael, deželni poslanec; po 30 K: Josip Gostinčar, državni poslanec, in Janez Bizjan, dekan; 10 K: dr. Aleš Ušenič-nik, profesor bogoslovja; 6 K: Matevž Jereb, župnik v p.; po 5 K: Anton Je-mec, župnik, in Martin Poljak, župnik; 4 K: clr. Josip Marinko, c. kr. profesor v p.; 3 K: Ivan Zaje, črevljar; po 2K: M. Poč, župnik, in Ivan Tušar, c. kr. uradnik; 1 K: Jožef Babič, mizar.
+ Pozor, posestniki zemljišči Komaj se je po železniškem shodu zvedelo za nameravane železniške trase, je že špekulacija segla po zemljiščih. Gotovi ljudje so si že izračunali, kod bi sc dala posestva zdaj ceno kupiti od kmetov, da bi jih potem drago spravili v denar. Zato naj bodo kmetje v onih krajih, koder se namerava trasirati železnica, previdni in naj nikar ne prodajajo zemljišč! Upamo, da se bo kmalu začelo s trasiranjem, in takrat, bo vsak vedel, pri čem da je. Prej pa le ne prodajati! Judom nobenega zaslužka na kmetove stroške! Priporočamo zaupnikom S. L. S., naj ljudstvo v tem smislu pouče!
— Laži liberalnega časopisja. Iz
Št. Lovrenca ob Temenici sc nam poroča: »Slovenski Narod« in »Slovenski Dom« sta prinesla od nas poročilo o bolezni in smrti Piškovega Petra, na katero moram odgovoriti, da bodo povsod vedeli, kako sc resnica poroča. »Slovenski Narod« je pod zaglavjem: »Duhovnik, ki ne privošči ubožcu ne obhajila, nc maše«, poročal, da je bil župnik teden dni pred smrtjo pri bolniku in sam videl, da se ubožcu bliža zadnja ura, pa ga ni hotel priti obhajat. Vse le zato, ker je bil Peter revež. Na dan pogreba ni hotel čakati z mašo. Pri pogrebu se ni hotel nobeden po-grebnikov odkriti. — »Slovenski Dom« pa pravi, da je bil župnik dopoldne klican in je šele popoldne prišel. Trdi tudi, da je župnik rekel, da jc duša še dve uri po smrti v telesu. — Resnica
je pa, da je prišla dekla Aniona Saje iz Zabjeka 18. januarja t. 1. dopoldne pred 10. uro k župniku v šolo povedat, da je Peter bolan, ker ga je zima stresla. Bolnik je bil že vlani previden. Ker je dekla sama menila, da ne bo tako hudo, je rekel župnik, da pride ob 11. uri. Precej po šoli ob 11. uri je šel župnik k bolniku in ga spovedal. Na zunanje ni bil videti slab. Zmenil sem se z gospodinjo Marijo Saje, da ga pridem drugo jutro obhajat. »Če bo pa slabši, me precej pokličite!« — sem ji rekel pri slovesu. Ker ni bilo nobenega sporočila, sem šel obhajat drugo jutro po maši. Ko sem bil oddaljen še kake štiri minute, prihiti eden s sporočilom: »Hitite, slabo mu je«. Pospešil sem pot kolikor mogoče. Ko pridemo do hiše, pravijo domači: »Ravnokar je izdihnil«. Dejal sem ga vendar v sv. olje, ker zdravniki uče, da je lahko še življenje v človeku nad dve uri, če se tudi na zunanje več ne kaže. To sem tudi ljudem povedal. Bolnik je ravno pred smrtjo šel še sam iz postelje po hiši in v vežo. Ko je prišel nazaj, je precej padel. Skoro gotovo ga je zadela srčna kap. Zaradi pogreba je prišla gospodinja k meni in zmenila sva se, da ga gotovo prinesejo ob 7 -'/i. Isto sva se drugi dan dogovorila z gospodarjem, ki je prišel za krstnega botra. V petek sem čakal pogrebcev, ki imajo le četrt ure do cerkve, pol ure, pa jih ni bilo. Zaradi šole sem moral mašo začeti. Prišli so ob 8. uri k povzdigovanju. Moški niso hoteli v cerkev, temveč so med mašo vpili okoli cerkve in motili mašnika in vernike. Res je pa, da se niso hoteli med pokopavanjem pogreb-ci odkriti, na kar jih je župnik mirno opozoril na nedostojnost. Nato so se odkrili, tocla po pogrebu začeli so na novo vpiti. — Št. Lovrenc, 6. februarja 1910. — Anton Oblak, župnik.
—	Na mednarodni lovski razstavi na Dunaju bo gotovo eden najsijajnej-ših oddelkov — razstava konj. Razstavljeni bodo konji vsakovrstnih plemen iz cele naše monarhije, kakor tudi iz Bosne in Hercegovine. Da bo ta razstava velikega pomena za konjerejo, je jasno. V palači Larisch (Jochannes-gasse) na Dunaju se je preteklo nedeljo vršilo zborovanje tozadevnega odbora pod predsedstvom grofa Larischa, ki so se ga udeležili zastopniki raznih ministrstev.
—	Postaja Tavčarjev dvor se v kratkem izpremeni v postajo J e ž i c a, kar je zopet zasluga delavnega župana g. A. Vilfana.
—	Maškarado posebne vrste so imeli včeraj na Ježici. Okolu so hodile maske, oblečene v veteranske obleke, ki so seve morale kmalu izginiti. Menda je tak napredek na Ježico prišel iz Ljubljane.
—	Nova bosanska železnica. Skupno finančno ministrstvo namerava graditi novo železniško progo Banja-luka—Jajce. Projekt je že gotov, a je še tajen.
—	Ker je bil pri igri ogoljufan, se Je ustrelil. Ustrelil se je v Trstu vojak c. in kr. mornarice Marko Kešič, ker je zaigral 70 kron, ki so mu jih poslali starši, (la bi jim nakupil nekaj reči. Kešič je dobro opisan. Zaprli so nekega Vladiča iz Siska, o katerem sc sumi, da je Kešiča pri igri ogoljufal.
—	Zli duh alkohol. V Vordernber-gu na Zg. Štajerskem si je rudar Konrad Leis v pijanosti prerezal vrat in je vsled težke rane nekaj ur pozneje umrl.
—	Grozna nesreča se je pripetila dne 4. t. m. popoldne na vuzeniški postaji. Tovorni vlak št. 84 so jc namreč premikal proti skladišču in je po naključju zadel v hrbet, sprevodnika Schinderlinga. Ta jc padel pod kolesa in se pri tem smrtno ranil. Sicer je takoj prihitel zdravnik in ga za silo obvezal ter dal s prvim vlakom prepeljati v celovško bolnišnico, pa vsaka pomoč jc bila zaman. Ubožček je še tisti večer umrl.
—	Poročil se je v Trnovem na Notranjskem g. Fran šircelj z gosp. Josi-pino Valenčič iz Ilir. Bistrice. Oba sta vrla člana ondotnega K. s. izobr. društva. Mlademu paru naše najiskrenejše čestitke!
—	Umrl je v Mozirju najstarejši posestnik Ivan Golihleb, star 90 let. Naj v miru počiva.
—	Domači trgovski potniki se pritožujejo, da trgovci na deželi preradi naročajo pri židovskih agentih in da tako odjedajo kruh domačim trgovskim potnikom. Gg. trgovci naj bi se bolj zavedali svojih narodnih dolžnosti, tembolj, ker pri domačih potnikih dobe solidnejšo postrežbo.
—	Volivna reforma na Hrvaškem. \ olivna iv forma, katero namerava uvesti novi ban Tomašič, bo zvišala število volivcev od 48,502 na 250.000.
•-— Podražen papir. Zveza papirniK tvornic je podražila cene celuloidnim zavojnim papirjem, vsled česar so morali tudi veletržci in izdelovatelji papirnih ovitkov zvišati cene za 10 do 15 odstotkov.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo v Vrbovem je priredilo dne 6. februarja veselico s petjem. Igri »Damo-klejev meč« in »Kovačev študent« sta se vršili z nepričakovanim uspehom; med igrama sta nam gdčni. Amalija in Slava prav ljubko zapeli Hr. Volariče-vo »Divja rožica«. Hvala gdč. učiteljicam kakor tudi vaškim fantom, ki so si za prireditev obilo prizadeli. — Tudi sedaj v postnem času se nam obetajo predavanja, o katerih bomo še poročali.
—	Z Brezi). Odkar z dne 9. jam novoizvoljenemu odboru predseduje g, Mirko Finžgar, se tukaj šno Katol. slov. izobraževalno kaj krepko razvija. Članov sedaj šteje 80. Gg. odborniki se pogosto shajajo k društvenim sejam. Imeli smo 30. jan. velepoučno predavanje, v katerem nam je domači gospod p. Henrik poljudno razložil pomen izobraževalnega društva. Dne 6. februarja pa se je priredila v društveni dvorani predpustna veselica. De-klamacijo »Kurent« je gdč. Z. Gabri-* jelčič častno speljala. Tamburaški zbor pa nas je pod vodstvom g. I. Boleta kar iznenadil. Čast vrlemu g. organi-stu! Pa tudi igra »Dr. Vseznal in nje-i gov sluga Štipko Tiček« je pohvalno izpadla. Upati je, da bodo brezijanski fantje še kedaj izvrstni igralci. Le tako naprej!	Opazovalec.
—	»Društveni Dom« se je z letom 1910 dovršil v Loškem potoku. Zadnje delo, slikanje dvorane in kulis, je zvr-šil kaj okusno slikar Božič. Spodnji del »Doma« tvori lepo prostorno skladišče, ki služi Kmetijskemu društvu, I. nastropje obsega obširno dvorano,; zgornji prostori pa se urede spomladi za stanovanje. Dvorana je 4-20 m vi-» soka, obsega brez prostornega odra do 100 m5. Zanimiva je ta stavba, ker je res povsem ljudsko delo. Telesne in financijelne moči domačega ljudstva so dvignile ta skupni dom. Veliko dela je dalo kopanje temelja dva metra 80 centimetrov globoko, skoro docela v živo skalo. Vse to, kot tudi odvažanje materijala, je izvršilo brezplačno domače ljudstvo; fantje in dekleta, možje, žene, vse je bilo na delu. Do 51 dni, včasih po 70 ljudi na dan; v košnji in žetvi, pa ko ni bilo časa podnevi, so pa delali pri svetilkah pozno v noč delavci in vozovi. Voz za odvažanje in dova-žanje kamna, prsti, lesa, peska, apna itd. je bilo zelo veliko, pa vse brezplačno. Materija!: les, kamen, deloma pesek in apno, je bilo povečini vse darovano. Tramov je še ostalo. Prostovoljnih doneskov se je nabralo do 2700 kron, vse v domači fari (le 50 K izven fare); največji dar je bil 100 K (2) in 50 K (3), vsi drugi menj. Darovalo je povečini priprosto ljudstvo, poleg kmetov še posli, delavci, Amcrikanci itd. kljub slabemu gospodarskemu stanju doma in v tujini. »Dom« služi vsem tukajšnjim društvom, dvorana pa še za telovadnico in učilnico čipkarstva. Stavba se blagoslovi poleti. Ta »Dom«, res delo ljudskih rok, priča, da so nekatere teorije in načrti, ki govore o skupnem delu ljudskega ognjišča, pri našem ljudstvu ne le brezplodne fantazije, marveč se dajo realizirati. Vse-kako pa čast požrtvovalnemu ljudstvu!
—	Predstava na Glincah. Stavbni odsek za kapelico presv. Srca Jezusovega v Rožni dolini vabi h gledališki predstavi, ki jo priredi prvo postno nedeljo, 13. svečana, v salonu g. Balija (prej Traun) na Glincah št. 3. Spored: 1. Nagovor. 2. Deklamacija: Slovenski svet. — Marijin dom. 3. »Najdena hči«. Začetek točno ob 4. uri popoldne. — Vstopnina: Sedež prve vrste l K, druge vrste 70 h, tretje vrste 40 h, stojišče 20 b. — čisti dohodek se porabi za pokritje stroškov pri zgradbi kapele v čast presv. Srcu Jezusovemu v Rožni dolini, zato sc preplačila v ta vzvišeni namen hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi odsek. — Predstava se dne 20. svečana ob isti uri in na istem prostoru obnovi.
—	Na šenturški gori jc priredilo 30. januarja Katol. slov. izobraževalno društvo igro »Večna mladost in večna lepota«. Igralke so nepričakovano izborno pogodile svoje vloge, za kar so žele od občinstva burno pohvalo. — Fantje izobraževalnega društva na Šenturški gori pa prirede v velikonočnih praznikih igro »Kmet in Herod«!
—	Izprememba poštnih okrajev. Vas Gorenje, ki je pripadala, doslej k c. kr. poštnemu uradu Lukovica, spada odslej v c. kr. poštni okraj Trojana. Isto velja tudi za vasi Podmilj in Suša. Brezovska brda. Dobrljevska brda, Na Mohanci, Pripeče, ki so bile dozdaj v poštnem okraju trojanskem, spadajo
odsihmal K c. kr. poštnemu okraju Mc-dija-Izlake. Vas Dolenje, občina Planina, je bila doslej v poštnem okraju Vipava, a odslej spada v poštni okraj Ajdovščina.
—	Izprememba naziva. Dolnja Tuzla v Bosni se imenuje odslej oficielno samo Tuzla.
—	Umor po maškaradi. Iz Rakeka se nam poroča: Na cesti proti Cerknici so našli danes zjutraj mrtvega samskega Janeza Mihevca. Bil je na več mestih zaboden, med tem tudi v srce. Storilca so baje takoj zjutraj dobili v osebi mladega 191etnega fanta. Oba sta delala na tukajšnji parni žagi in sta bila zvečer na maškaradi.
—	Vest o smrti barona Locatellija se ne potrjuje.
—	Nov sneg. Iz Rakek a se nam poroča: Čez noč je 35 centimetrov snega zapadlo. Lesni trgovci v Ložki dolini, Loškem potoku in na Blokah imajo do 600 vagonov lesa pripravljenega za oddajo, pa radi slabe ceste in velikega snega ne morejo. Kadar se ceste odprejo, bo tak naval voznikov na Rakek z lesom, da se ne da popisati.
Umrl je na Dunaju predsednik statistične centralne komisije Franc vitez Juraschek.
Umrl je v Meranu fml. Holbein pl. Holbeinsberg.
KHUEN HEDERVARYJEVA STRANKA.
Khuen Hedervary snuje stranko pod naslovom »Narodna meščanska stranka« na podlagi načel 67tega leta. Združevala naj bi vse one politike, ki bi brezpogojno sledili Hcdervaryjevim načrtom. .Stranka bi delovala za spo-razumljenje s krone v smislu Deako-vem.
UPORNI MORNARIŠKI ČASTNIKI POMILOŠČENI.
? Grški kralj je pomilostil vse mornariške častnike, ki so se udeležili upornega gibanja meseca oktobra. Po-miloščeni častniki bodo odpotovali na triletni dopust v inozemstvo. Včeraj dopoldne so jih odpustili iz zaporov.
Koroike novice.
k Višje ne gre! Umazani koroški nasprotni listi napadajo slovenske c. kr. uradnike pri velikovškem okrajnem glavarstvu, posebno pa našega c. kr. okrajnega glavai'ja, ker so darovali tudi za božičnico narodne šole v Šent Rupertu, češ, da s tem pospešujejo slovensko stvar. Namen je znan! Nemškim volksratovcem so pač trn v peti ,vsi, ki hočejo biti še količkaj pravični. 'Ali Nemci ne vedo, da je velikovški okraj do 90% slovenski? Zakaj pa nam Slovencem ne zamerijo, če prispevamo za toplo juho mestne ljudske šole, katero pohaja 60% slovenskih otrok? Na .večjo nesramnost so Nemci res že ne morejo več povspeti. Sram vas bodi!
k Višek nemške nesramnosti se mora imenovati članek v zadnjih »Fr. Stimmen«, v katerem se omenja naša vrlo uspela predpustna veselica v Ve-likovcu. Iz same zavisti, da se Sla-;venci tako dobro počutimo v Narodnem domu«, pa so v drugem delu članka hotele »Fr. Stimmen« pozivati k bojkotu naše slovenske gostilne in mesarije. Toda, o joj! Državni pravdnik, ki sicer vse pusti pisati Nemcem, je ta del članka zaplenil. Za nas je to dokaz, kako nesramno je moral pisati zagrizeni člankar, da je bilo vsaj enkrat že tudi nemškemu državnemu pravd-niku zadosti! Seveda bo zopet vpitje o zatiranju Nemcev in o protežiranju Slovencev.
HRVAŠKI DEŽELNI ZBOR
bo sklican k zasedanju bržkone 20. ali 21. t. m., da se konstituira.
Ljubljanske novice.
lj Poveljništvo armadnega zbora
dobi — Celovec. Baje je to gotova stvar in bo poveljništvo armadnega zbora namenjeno za Koroško in Primorsko, oziroma za vojni inšpektorat planinskih dežel. Ker ni za to primernega poslopja, bodo zgradili v Celovcu novo poslopje. Tako smo zopet Ljubljančani udarjeni in naš občinski svet z županom na čelu molči ter se mu ne zljubi sklicati niti seje. Že iz strategičnih ozi-rov ni posebno srečno izbran Celovec, ki je zelo izpostavljen, a zdi se nam, da bo to odločitev zopet pripisati zaslugam liberalnega 20. septembra. »Dar« dvomljive vrednosti — obrtna šola, s katero se naš župan tako nezasluženo baha, menda vendar ni odvagal tudi zbornega poveljstva, ki je bilo Ljubljani že namenjeno. Ljubljana je res lahko vesela zaslug svojega dičnega zgovornega državnega poslanca in župana Iv. Hribarja I
lj Seja J. S. Z. je danes zvečer ob pol 8. uri. Člani naj sc je zanesljivo udeleže.
lj Krščanska ženska zveza ima v
petek t. j. 11. t. m. ob 4. uri svoje redno predavanje. Prosi se obilne udeležbe.
lj Razžaljeni liberalni vajenci. Liberalcem se je zopet zgodila silna krivica. Za predstavo vajeniške skupine »narodne« delavske neorganizacije niso dobili iz deželnega gledališča kulis, »dasi jih jim je uprava deželnega gledališča prvotno drage volje že prepustila«. »Narod« sedaj upije, da je deželni glavar, oziroma deželni odbor prepovedal izposoditi kulise vajeniški skupini in da »naš pobožni deželni odbor« za razne prireditve v »LTnionu« prav rad da kulise na razpolago. Kakor je nam znano, je deželni odbor dal na razpolago kulise samo za Miklavžev večer »Ljubljane« v »Unionu« in to na podlagi prošnje odbora »Ljubljane«, slavna vajeniška skupina neslavne narodne delavske »organizacije« je pa mislila, da bo kar samovoljno postopala z deželnim imetjem. Pa temeljito so proč tisti časi, ko je kak posamezni deželni uradnik mogel z raznimi dovoljenji napram liberalnim vajencem igrati deželnega glavarja. Liberalna gospoda vseh kategorij se bo torej odslej že morala navaditi na oliko in na — prošnje.
lj Odlikovanje. Cesar je imenoval ravnatelja pomožnih uradov deželne vlade v Ljubljani, Rudolfa Zarlija, ob priliki njegovega umirovljenje za cesarskega svetnika.
lj Slanikova pojedina bo danes zvečer v restavraciji »Uniona«. Ravnateljstvo je poskrbelo, da bo s posebnostmi goste presenetilo.
lj Imenovan je konceptni prakti-kant deželne vlade v Ljubljani, dr. Albert pl. Kčler za deželnovladnega kon-cipista.
lj Prememba posesti. Vilo »Made-laine« v Levstikovi ulici je kupil odvetnik dr. Karol Triller za 76.000 kron. — Nekdanjo Bučarjevo hišo v Prešernovi ulici pa je kupilo »Avstrijsko kreditno društvo« za 120.000 kron.
lj V središču Slovenije na državnem kolodvoru odklanjajo vozne liste z naslovom Celovec. Upamo, da bodo naši zastopniki v železniškem svetu tej nemškonacionalni impertinenci pošteno posvetili.
lj Občutna škoda. Zadnji sneg je napravil na strehah mnogo občutne škode. Na več krajih se je tramovje sesedlo in streha vleknila, da bo treba dragih poprav.
lj Umrli so: Ivan Prosen, gostač, 73 let, Japljeva ulica 2; Anton Polajnar, hlapec, 29 let, Radeckega cesta li; Ana Novak, poštnega uradnika žena, 95 let, Emonska, cesta 2; Marijana Ber-gant, delavka, 70 let; Ivan Vidmar, delavčev sin, 10 let.
lj Nazaj v deželno bolnišnico so morali prepeljati predvčerajšnjem 21-letno Marijo Volkovo rodom iz Nove-štifte na Štajerskem, katera je isti dan bolnišnico zapustila, a ji jc na južnem kolodvoru prišlo tako slabo, da se je zgrudila.
lj Slovensko deželno gledališče.
Jutri, v četrtek, se poje četrtič Fallova »Ločena žena«. Predstava se vrši za nepar-abonente. — Opereta pripravlja Leharjevega »Piskrovezca« ter se vrši prva predstava te operete na korist gospodične subrete Jožice Hadrbolčeve, opera pa študira Verdijevega »Trubadurja«, ki si ga je izbral gospod tenorist Alojzij Fiala za svojo benefično predstavo.
lj Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V včerajšnji seji upravnega sveta se je odobrila bilanca za leto 1909. Čisti dobiček leta 1909 znaša 299.046 K 70 h (proti lanskemu več za 57.543 K 58 h). Občnemu zboru, ki se bo vršil 3. marca t. 1., se predložijo sledeči predlogi: Rezervnemu zakladu se dodeli kot redna dotacija 13.732 K 42 h, kot izvanredna dotacija 18.548 K 83 h. S tem bo narastel rezervni fond na 400.000 K. Dividenda se predlaga s 6'/j odstotka (26 K) za vsako delnico proti lanski dividendi. Na novi račun se prenese 31.440 K 99 h. Bilanca k 31. decembru 1909 izkazuje sledeče podatke: Aktiva: blagajna 138.946 K 5 h, menični portfelj 3,965.847 K 61 h, devize in valute 96.568 K 79 h, predujmi na vrednostne papirje 2,288.080 K 38 h, vrednostni papirji 1,407.096 K 87 h, dolžniki 7,831.667 K 68 h, inventar 48.901 K 63 h, realitete 436.055 K 48 h, skup. 16,213.164 kron 49 h. Pasiva: akcijski kapital 3,000.000 K, vloge 10,801.614 K 71 h, upniki 1,650.435 K 16 h, tranzitivne obresti 46.778 K 17 h, rezervni fond 367.718 kron 75 h, penzijski fond 46.799 K, dobiček per saldo 299.046 K 70 h, skupaj 16,213.164 K 49 h. Račun dobička in izgube: prejemki: obresti 1,050.956 K 42 h, provizija itd. 208.471 Iv 23 h, iznos realitot 18.802 K 47 h, prenos dobička
24.398 K 31 h, skupaj 1,302.628 K 43 h; izdatki: obresti 763.757 K 23 h, režije 77.714 K 18 h, plače 112.420 K 43 h, davek in pristojbine 44.575 K 69 h, odpisi 5114 K 20 h, skupaj 1,302.628 K 43 h. — Splošni promet v letu 1909 je znašal 757 milijonov, za 125 milijonov več kot leta 1908.
lj Drnštvo »Zveze jnžnoželeznlčar-jev« ima v nedeljo 13. t. m. ob 3. uri popoldan v hotelu »Ilirija« glavni občni zbor. Pri tej priliki bo predsednik društva in bivši ud personalne komisije predaval o sedanjem položaju južno-železničarjev.
lj Pošten najditelj. Sluga pri finančnem ravnateljstvu Matija Radič je našel 10 K.
GLEDALIŠČE MORALNI ZAVOD.
Na Švedskem hočejo s primernimi ljudskimi gledališkimi predstavami odvračati prebivalstvo od izseljevanja. Gledališki ravnatelj Engdalil iz Go-thenburga je v posebni avdijenci predložil kralju načrt, kako bi se prirejale te predstave. Kralj je izrekel za nameravana podjetja svoje naj iskrene j^e simpatije.
Znanost in umetnost.
* Orožnov stenski zemljevid voj-vodine Kranjske v merilu 1 : 130.000, ki se odlikuje po svoji izredni natančnosti, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja na platno nalepljen s palicami 42 K. Podrobnosti v oglasu včerajšnjega »Slovenca«.
" »Glas Naroda« v Ameriki ponatis-kuje podlistke, ki jih je v »Slovencu« priobčeval Iv. Baloh.
VOJNA NEVARNOST NA BALKANU.
Vsi listi poročajo, da je položaj na Balkanu skrajno miren. Kakšen je pa položaj v resnici, kaže poročilo, po katerem so priplule v Pirej štiri ruske in tri angleške vojne ladje, italijanske vojne ladje pa še pričakujejo. '
Štajerske novice.
š Za absolvente kmetijskih šol, zlasti kmetijske šole na Grottenhofu, kateri imajo nekaj prakse in zlasti precej znanja o živinoreji, jc oddati mesto poslovodje pri veliki zadrugi za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine. Pojasnila daje in javlja pogoje Zadružna Zveza v Mariboru.
š Roparski umor v Gradcu. Ker včeraj sestre profesorja dr. Prochaske ni bilo h kosilu, šel je profesor pogledat v sestrino sobo, kaj je s sestro. Nudil se mu je strašen prizor. Med kuhinjo in sobo ležala je sestra Hermina Prochaska na tleh mrtva, okolu vratu z zadrgnjeno vrvjo. Gdčna Prochaska je žrtev roparskega umora. Morilec je uropal njeno srebrno uro in 13 K, katere je profesor dal sestri, da kupi kuriva. Že 4. t. m. je bil v stanovanje profesorja Prochaske poizkušen vlom. Morilec je baje 18 rlo 20 let star in revno oblečen. Neka priča ga je videla, ko je preplašen zapuščal hišo. Policija ga sledi.
Wmm stvari.
Spomenik cesarju namerava postaviti v znak hvaležnosti dunajska mestna občina. To bo stavba v obliki kupole z dvema stranskima oddelkoma in obsežnimi stopnjicami na pi'očelju. Načrt .je izdelal inženir v ministrstvu za javna elela in bo stala stavba 600.000 do 1 miljon kron. Temeljni kamen po-ložc na 80. rojstni dan cesarjev.
Ženska tatinska družba. Budim-peška policija je prišla na sled dobro organizirani ženski tatinski družbi, ki je ropala po vseh boljših modnih trgovinah popolnoma sistematično. Doslej so zaprli 10 žensk, a družba obstoji gotovo iz kakih sto tatic.
Delaven inšpektor. V Ašu, znanem industrijalcem kraju na severnem Češkem, so se dogajale v tovarni Geipel & Klaus že več mesecev tatvine, ne da bi se moglo dobiti tatu. Ljudje, ki so prenočili v tovarni, so opazili dve noči uniformiranega tatu s sabljo, samokresom in laterno, kako je kradel. Aretirali so ga in spoznali v tatu v svoje veliko začudenje inšpektorja one družbe, ki je imel skrbeti, da so vse hiše zaprte in da ne pridejo tatovi.
Brezžični brzojav je rešil vse moštvo ladje »Stentucky«, ki se je imela potopiti pri rtu Ilatterasu. Cel dan je brezžično brzojavila ogražena ladja na vse strani, povsod ob celi atlantski obali so čuli te klice in ladja »Alamo« je res zamogla še pravočasno rešiti vseh 46 mornarjev.
Sedemkratni detomor. V Balaon F u rodu na Ogrskem sta zadavila zakonska Roka, ki imata gostilno, vse
sVoje otroke — sedem po številu — koj po rojstvu in jih zakopala na vrtu. Oče se je po odkritju ustrelil. Mati je priznala zločin in res so dobili na vrtu sedem okostnjakov novorojenčkov.
Telefonska ln brzojavna poroflla.
IZMIŠLJOTINE NEMŠKIH LISTOV O »SLOVANSKI UNIJI«.
Dunaj, 9. februarja. Iz tega, ker so videli včeraj dr. Šusteršiča sedeti na Dunaju v kavanii skupaj s poslancema Zazvorko in Prašekom, so razni dunajski listi, predvsem »Neue Freie Prcsse« in »Neues VViener Tagblatt« konstruirali »konferenco »Slovanske Unije« in o »konferenci« in »debati« spravili v svet popolnoma izmišljena poročila. Dr. šusteršič z ozirom na to konstatira, da bo parlamentarna komisija »Slovanske Unije« se sešla na Dunaju še-le prihodnji teden, da se razgovori o političnem položaju. Doslej se še ni vršila nobena seja »Slovanske Unije« in privatni sestanki politikov »Slovanske Unije« so bili neobvezni in niso imeli nobenega oficijel-nega značaja.
OGRSKA USTAVNA STRANKA SE RAZIDE.
Budimpešta, 9. februarja. Ogrska ustavna stranka ima danes zvečer konferenco, na kateri skoro gotovo sklene, da se razpusti.
BIVŠI SULTAN SE JE HOTEL OBESITI.
Berolin, 9. februarja. Tukajšnji listi poročajo iz Soluna, da je bivšega sultana Abdul Hamida napadla ponoči besnost. Sultan se je z brisačo hotel obesiti, a sluge so to zapazile in so ga že visečega rešile ter izročile zdravnikom.
ITALIJANSKI VOJNI ZRAKOPLOV PROTI AVSTRIJSKIM OBREŽNIM UTRDBAM.
Rim, 9. februarja. »La Preparazio-ne« poziva italijansko vlado, naj nemudoma na obrežju med Benetkami in Brindisijem ustanovi vsaj šest postaj z vojnimi zrakoplovi. Kajti močne avstrijske obrežne utrdbe kakor tudi izvrstna naravna lega avstrijskih mornariških opirališč mora odbiti vsak še tako silen italijanski napad. Edino vspešno bi bilo, napasti Avstrijo iz vojnih zrakoplovov, ki bi ponoči prepluli Jadran in sipali bombe na utrdbe in ladje.
IZVOLSKIJ O POLOŽAJU NA BAL« KANU.
Peterburg, 9. februarja. Izvolskij se je izjavil povoljno o položaju na Balkanu ter je rekel, da je mir zagotovljen in vojna nevarnost odstranjena.
TURŠKO - BOLGARSKO ZBLIŽAN JE.
Carigrad, 9. februarja. Uvodni članek »Jeni Tanina« kostatuje, da je vnanji položaj sedaj miren. Predsto-ječi poset bolgarske dcputacijc clemen-tuje trditev, da so turško-bolgarski od-nošaji napeti. Prvi korak k grško-bol-garskemu zbližanju se mora sprejeti s pohvalo.
LORD KITSGHENER PODKRALJ INDIJE.
London, 9. februarja. Lord Kitsche-ner bo imenovan za podkralja Indije.
PRI OLTARJU ZASTRUPLJEN.
Rim, 9. februarja. Včeraj je v cerkvi v Villafranca daroval namestu monsignora Zamperinija sveto mašo župnik Rosignori. Po zavživanju se je nakrat mrtev zgrudil. Vino v kelihu je bilo zastrupljeno. Strup je bil name-i njen monsignoru Zamperiniju, voditelju katoliškega gibanja. Trije mini-* strantje so aretirani.
PEARY GRE ISKAT JUŽNI TEČAJ.
New York, 9. februarja. Peary jo obljubil, cla se udeleži ekspedicijc, ki pojde iskat južni tečaj.
POVODENJ V NEMČIJI.
Berolin, 9. februarja. Dotoki Rena so narasli za dva metra. Mnogo krajev je že poplavljenih. Rešilna dela na Renu so v polnem tiru.
POVODNJI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 9. februarja. Iz Savojc, dela Burgunda in Ma^ona, poročajo o povodnjih. Tudi iz okolice Remiremonta in Besan^ona javljajo o velikih poplavah.
110.000 BREZPOSELNIH DELAVCEV VSLED POVODNJI.
Dunaj, 9. februarja. »Petit Pari-sicn« pravi, cla je glasom podatkov, ki jih jc zamogel list dobiti, vsled povod-nji brez dela. 110.000 delavcev, od teh 25.000 v Parizu, 85.000 pa v departe-mentih Scinc-et-Marne in Scine-et-Oise.
Iz Bosne.
Mažarsko naseljevanje v Bosni.
»Hrv. Dnevniku« se poroča iz Banja-luke, cla je neka tamošnja ugledna pisarna dala razglasiti po okraju, da kupuje vsa zemljišča, ki jih imajo v lasti begi, in da plačuje za posredovanje pri kupu po 50 vinarjev provizije za oral. Turki se namreč še vedno selijo v Tur-čijo in pri prodaji svojih zemljišč pač gledajo edino na to, cla čim boljše pro dajo. To hočejo izrabiti Mažari, ki so osnovali posebno društvo za naseljevanje v Bosni-Hercegovini in so tudi v zvezi z gornjim razglasom banjaluške pisarne. To so Mažari že davno spoznali, da je najboljše sredstvo za ma-žarizacijo naseljevanje in to tudi smo-terno prakticirajo v Slavoniji in na Hrvaškem, a v zadnjem času zlasti tudi v okupiranih deželah. Hrvatje imajo res veliko razloga, da se o pravem času pobrinejo za bosensko zemljo, inače jim jo bo izpred nosa vzel nenasitni Mažar.
Mažarstvo v Bosni prospeva in klije na dan, ko trava v gorki in mokri pomladi. To se je konstatiralo tudi na občnem zboru mažarskega društva v Sarajevu 30. preteklega meseca. Zbor je z velikim navdušenjem sprejel poročilo o delu in stremljenju za uresničenje »kulturnih ciljev« svete mažarske misli v Bosni, zlasti še predpriprave za ustanovitev mažarske ljudske šole v Sarajevu. O ti srečno bosansko ljudstvo, ki plačuješ v svoji zemlji ne le nemške, ampak odslej tudi mažarske šole, samo pa trudno orješ begovo zemljo z lesenimi plugi!
Turški grditelji katoličanstva v Bosni. Sarajevski turški list »Musavat« prinaša zadnji čas najostudnejše članke proti katoliški veri in cerkvi. Tur-ško-azijska pamet, ki je odgojena z Mohamedovo modrostjo, seveda nima pojma o vzvišenosti krščanstva, ki je preobrazilo svet in dalo človeštvu ono trdno, neomajno podlago za razvoj, ki jo je dotelj pogrešalo in vsled tega vedno iz nova globoko padalo v moralne zmote in barbarstvo. Od Turka se pač more pričakovati le — turštvo, toda v deželi, v kateri je nad dve tretjini krščanskega prebivalstva, v deželi, ki pripada katoliški Avstriji, bi morali biti kristjani vsaj v širši javnosti obvarovani pred turškim fanatizmom, pred turškim divjaštvom. Saj v Sarajevu tudi imajo državnega pravdnika, ki ima dolžnost čuvati, da se ne kršijo zakoni, s katerimi je med drugim tudi katoliški veri zajamčena varnost in spoštovanje. Toda ta državni pravdnik ima pač jako občutljive živce za vsako kritiko vladnih činov, čisto hladnega pa ga puščajo turški protikatoliški izlivi. »Hrv. Dnevnik« je ostro protestiral proti »Musavatu« in postopanju državnega pravdnika, pa tudi ordina-rijat in Kat. Udruga so storili primerne protestne korake. Upajmo, da ne brez uspeha.
lanlna Borowska.
Krakov, 9. februarja. Včeraj se je končal proces Janine Borovvske, ki so jo po osemmesečnem preiskovalnem zaporu izpustili šele sedaj na prosto. Še včeraj so bile po Krakovu razširjene vesti, da bo državno pravdništvo vložilo naznanjeno ničnostno pritožbo ter da je državni pravdnik izdelal to pritožbo, ko je prejel pismeno razsodbo. V slučaju ničnostne pritožbe bi morala. Borowska presedeti še najmanj dva do tri mesece v zaporu. Znano pa je, da je Borowska izjavila, da bi v slučaju, ako se vloži ničnostno pritožbo, ne preživela več bližnjih mesecev, ker se čuti zelo težko bolno. Njen zagovornik dr. Szalay je odpotoval. Mož Bo-rovvskin pa je v ponedeljek odpotoval v Lvov. Včeraj dopoldne ob 11. uri je prišel sodni predsednik Pogorczenski v spremstvu dveh jetniških uradnikov v njeno ječo in ji naznanil, da je državno pravdništvo preklicalo napoved ničnostne pritožbe ter da je sedaj prosta. Borowska se jc jokala. Rekla je, da se čuti zelo težko bolno ter da nima nikogar v Krakovu, h komur bi se zatekla. Počasi se je pomirila, poslovila od sodnega predsednika, zahvalila se jetniškemu zdravniku dr. Smolanfki-ju za njegovo skrb, na kar jc šla v sodno pisarno, cla izpolni nekatere formalnosti. Črno oblečena se je odpeljala k Vseučiliškemu profesorju dr. Bujvvidu, pri komur stanuje njena hči. Prišla je k njemu v takem stanju, cla se je morala takoj vleči v posteljo. — Lastnik nekega sanatorija v Sauerbrunnu pri Dunajskem Novem mestu, dr. Griimin, je poslal Borowski ponudbo za brezplačno bivanje v njegovem sanatoriju za nedoločen čas, češ, da se je zelo zanimal za proces in so jo močno veselil njenega oproščenja. Borowska bo brž-
kone sprejela ponudbo ter bo v prihodnjih dneh odpotovala v sanatorij.
ČRNOGORSKI UVOZ.
Avstrijsko oblasti so dopuščale carine prost uvoz črnogorskega blaga čez Kotor v Avstrijo, dasi ni trgovinsko pogodbo mod Avstrijo in Črnogoro. Zdaj so pa avstrijske oblasti strogo nastopile proti tej »domači« navadi.
Svedočba gospoda d r. II. A d 1 c r-j a , c. k r. p r i m a r i j in predstojnik oddelka za očesobolne c. k r. b o 1 n i c e W i c d c n,
D u n a j.
Gospodu I. Serravallo
Trst.
Z veseljem Vam potrjujem, cla sem železnato Serravallo-Kina v i n o pri mnogih slučajih anaemije in nevrastenije z najboljšim uspehom uporabljal. Ne samo posamezni mladoletni, ampak tudi starejši od prenapornega dela shujšani ljudje ga radi uživajo in se dobro pokr.cpčajo.
Dunaj, 5. aprila 1905.
D r. II. A d 1 e r.
Poslano.*
Zadnji odgovor ,Rudečemu Prapor ju'
na štev. 16, 2 dne S. februarja 1910.
Rudeči Prapore se strašansko repenči, da sta objavila oba ljubljanska dnevnika, da navajam neko pismo, ki ga je pisal »baje' Ivan Zorko in da kdor čita to pismo, bi res lahko dobil čudne pojme o delavcih.
Izraz »baje« jaz nič ne poznam, ampak samo resnico. Pismo jc datirano Loco dne 21. februarja 1902 in kdor je toliko radoveden, naj pride k meni v pisarno, tam je vsakemu na razpolago.
Ker pa pravi »Rudeči Prapore, da nima pismo nič opraviti iz leta 1002 s sedanjo stavko, mu odgovorim, da Zorko sam najbolj ve, kaj je bilo še med tem časom, in da se do konca leta 1909 ni nič poboljšal. — Objeanem sc usojam slav. občinstvu in čast. duhovščini priporočati, da sprejemam vsa dela kakor poprej, ker imam dovolj novih delavskih moči, da lahko postrežem z vsakim delom, spadajočim v mojo stroko.
Z odličnim spoštovanjem
348	Josip Weibl.
* Za vsebino jc uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon.
TJ« Z3i I<:	ISu.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 9. februarja.
Pšenica za april 1910.....14 09
Pšenica za maj 1910......13 81
Pšenica za okt. 1910 .....	1184
Rž za april 1910.......9 55
Rž za okt. 1910.......8 81
Oves za april 1910......7 52
Koruza za maj 1910......6 64
Efekti v:
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2/n, sred. zračni tlak 736-0 mm-
0 s	C«s opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina r 24 ural: | v mm
8	0. zveS.	7253	21	sl. sever	dež	
	7. ijntr.	7244	03	si. vzhod	sneg	245
	2. pop	726 2	33	sl. jug	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 1CP, norm. —0-9°.
POSTELJNO VLAGO
Odstranitev takoj. Starost ln spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod „Resculnp", Regens burg, Bavarsko.	28 30—
3\ i ■
Dobro izurjen in marljiv
: Dobra ln vestna :
Razpis zgradbe
nove kiefi kmetijskega društva v Vipavi r. z. z o. z.
Vsa dela se oddajo enemu podjetniku. Načrti, stroškovnik in pogoji so vpogled v pisarni hranilnice in posojilnice v Vipavi.
Pismene ponudbe se sprejemajo
do 20. februarja 1910,
in je položiti 1000 K varščine.
Kmetijsko društvo v Vipavi
337 3-1
dne 8. februarja 1910.
Odbor.
Vabilo
330
na
54. redni občni zbor
obrtno pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom,
ki bode v
četrtek 17. februarja 1910
ob 5. uri popoldan v društvenih prostorih, Kongresni trg 4., I. nadstropjo.
Dnevni red:
1.	Letno poročilo in računski sklep za 1.1909
2.	Poročilo na zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov,
3.	Volitev 4. udov v odbor za tri leta.
4.	Volitev preglednikov računov za 1. 1910,
5.	Razdelitev čistega dobička,
6.	Razno.
Načelstvo.
z 10 sobemi, tremi kuhinjami dvemi kletmi, in velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, se proda ali tudi da v najem za več iet brez hišne oprave^/eč se izve pri Antonu Slivniku št. 45 Rečica pri Bledu. 322
Mož 44 let, z ženo ter 2 okolu 20 letnima sinovoma in 181. hčerjo išče službe na kaki 310 graščini ali večji kmetiji kot 3—1
matar §
Izurjen je v vseh kmetijskih poslih kakor tudi na vrtu in v vinogradu. Vešč jc obeh deželnih jezikov. Kdor potrebuje tako moč, naj se oglasi v upravništvu ..Slovenca"
HEŠS
348
s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri f.Zakotnik, Dunajska cesta 40.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
ffajbol/. hasm. tobo iistlL sredstvo
Izdelovatef) 0. &ydl Ljubljana, Spltal.-Stitter. nI 9
. v II. nadstropju obstoječe iz 5 sob in drugih pritiklin se odda maja meseca mirni stranki. Vpraša se 33t Zisiouska ulica St. i B. na3sfr. 3-1
343
Podpisani Jožef Oven, posestnik v Veliki Ilovi Gori h. št. 22 p. Grosuplje prekli-cujem in obžalujem vse razžaljive besede, katere sem govoril o gospodu Ferdinandu Morela, postajenačelniku v Čušperku, radi izplačila na postaji, ter se imenovanemu gospodu srčno zahvaljujem, da je odstopil od zasebne obtožbe proti meni.
Jožef Oven
posestnik v Veliki Ilovi Gori št. 22, p. Grosuplje.
azpis službe
organista in cerkovnika v Možici na Koroškem.
Nastop 3. marca 1910. Oženjeni cecilijanec, katerega žena je dobra pevka in on rokodelec v mizarstvu ali v krojaštvu, ima prednost. Cerkveno predstojništvo Možica na 346	Koroškem.	3-1
OSKRBNIK
samec, vojaščine prost, se sprejme s 15. marcem ali 1. aprilom. Pogoji: Poštenost, pridnost, teoretično in praktično izvežban. Prošnje s prepisi izpričeval, kateri se pa nc vrnejo, sprejema iz prijaznosti Ferd. Toraa-344 zin, ekonom, Šmartno pri Litiji. 2-1
Graščinski konji
prav lepi, izvrstni za težko vožnjo, v kočiji pa figurantni, so na prodaj vsled pre-uredbe gospodarstva. Več.pove iz prijaznosti Ferd. Tomazin, ekonom, Šmartno pri Litiji.
345 2-1
"Sai
;; Restauracl
Prodajalka
izurjena v špecerijski in manufakturni stroki išče takoj službe. Naslov pove uprava „ Slovenca".	339
slaščičar
se išče za takoj na morsko kopališče. Naslov pove uprava.
336 3-1
ODGOJITELJICA
ki je t. dobrim uspehom napravila !zp!t, išče službe. Vstop takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na upravni-štvo »Slovenca" pod naslovom „Od-gojlteljica".	285 3-1
Slaonc p. n. otoEiiastoo, osobito uelecem. gospode si usojam najolindaieje patoiti, itakor psaBao leto, na

slanih
šn razne drage
———» 11 ■ mi um 1 nBhwi
snersite riiie —
danes, na pepelmico ob 8. mn zoečer.
Tožilo ssk teode oto tej priSitei zopet psapsod slopito
Saloatorieiii pluo.
Ustopnina BO Dinarje«. -- MetespoSlopanžem udarci
9 restaurafer na južnem koloduoru.

Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. --Banka in menjalnica.-
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
: Za slabokrvne in prebotele :
je zdravniško priporočano RJ&HB^ • črno dalmatinsko vino ^Si^HbEI^
najbolje sredstvo.
Bratje Novakovič, Ljubljane.
pri j
UL LEMSTEK
FR.SM
najuuij jjiipičiviiu, [jiimii
Oorševo meL ribje olje
steklenica 1 K, večji
LSntriiana, p&s§še»a cesfas i
zraven cesarja Franc Jožeia jnb. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže ugod. okusa, lahko prebavljivo. Mala večja 2 K.
Taiiiio-inin tinktura za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodoin 1 K.
Slovito Mm ustna in zobna voda 22:
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseli preizkušenih domačih zdravil katera se priporočajo po raznih časopisih cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma i razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, gj
staadl
Domača elektrotehnična obrt elektrotehnik
Gradišče štev. 17
priporoča svojo eHektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moC in luč. — Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moten!
2139	Velespoštovanjem	(1)
, domača elektrotehnična obrtLiutiljana
Gradišče štev. 17.
Gospodarsko društvo
Batni, pošta Pazin, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
„ svojih udov. Cena je nizka. Vino VlEd je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 (1
Tri žlice
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Poiliter-ska steklenica 2 K.
m
m
SSumsijska cesta 17, Ljjisibi|aiia.
3160 51-1
iz prvih tovarn Avstrije.
Diirkopp, Stjria (Puoh), Waffenrad.
Šivalni stroj!
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezeni« poučujemo brezplačno.
% Adlerjevl :
pisalni stroji.
Cesni&i zastonj) in franko.
V deželni bolnici v Ljubljani se sprejme
312 3-1
izprašan kurjač ter strojni strežnik
S to službo so spojeni začetni prejemki letnih 1060 K ter prosto stanovanje, prosta kurjava in razsvetljava.
Prosilci naj se takoj zglasijo pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov. Oziralo se bode le na zdrave in fizično sposobne reflektante.

Vinko Mulffif H Peter EIIIJUII Jarše
v Ljubljani: Eraonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
Mita se sprejemajo v sneli skladiščili in tudi v Liubijani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KHREL IKIEGLIC Telefon št. 165. 3340 iasfnife toriSke LaurenčiE a Stotmcslg, žitna trgovina. 3-i
S CIM so dosegli bi-
cikli in avtomobili sedanjo višino?
S tečaji na Mah!
S CIM se odpravi pri
železniških kolesih in trans-misijah trenje in postanejo trpežne?
S tečajem na Mali!
S CIM. postane samo-
pisnica, z dnevno 50.000 in letno 15,000.000 udari, šc po-MalO S lečaieni sebno trpežna?
na Urnih!
Pisalni stroj
z vidno pisavo
na MU
ima:
tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu!
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo velike zahteve.
Zahtevajte prospekte!	89
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja!
Glavno nmp 13FY Pfl LiuWiana
zastopstvo 1 M Ju HuA UUa Selenbagova al. 7.
a
B
o
o —•
*čo' O
ca <
ZHHVHLH.
Ko se po 14 letnem bivanju na Marije Terezije cesti, kjer sem posloval kot restavrater	301
poslavljam od tega kraja in preselim v lastno hišo v drug del mesta, mi je dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujem vsem cenj. mestnim in okoliškim gostom svoje restavracije, ki so me tako radi in v tako obilnem številu posečali.
Zahvaljujem se za prijazni obisk v prvi vrsti vsem svojim osebnim prijateljem, ki so vselej pospeševali ugleu mojega podjetja, dalje vsem cenj strelskim klubom in kegljaškitn družbam, vsem slav. pevskim in drugim društvom in klubom, ki so prirejali pri meni veselice, shode, skupne obede, vsem cenjenim kmetskim posestnikom iz okolice in voznikom, ki so radi ostajali pri meni, obenem tudi vsem zaključenim družbam itd., — sploh vsem, ki so mi ves ta čas izkazovali zaupanje. — Zadovoljnost cenjenih gostov mi je bilo vselej največje zadoščenje.
Valentin in Antonija Mrak.
PRIPOROČILO.
Obenem javljam vsem svojim cenj. dosedanjim gostom in drugemu občinstvu, da otvorim s 5. februarjem t. 1. v lastni hiši
na Rimski cesti 4 (preje pri Zajcu)
»restavracijo
Kakor doslej boin točil samo najboljša, zajamčeno naravnopristna vina iz najslovitejših vinskih goric, ki sem jih osebno nakupil naravnost od vinogradnikov. Točil bom pa "tudi vedno sveže najboljše pivo Skrbel bom, da ohranim sedanji dober sloves svoje kuhinje tudi v bodoče. Okusna gorka in mrzla jedila sc bodo dobivala vsak čas dneva, priporočam se pa tudi za abonement na kosilo in večerjo in prireditev skupnih obedov in večerij — vse po zmernih cenah.
Sploh bom pa skrbel, da z največjo skrbnostjo ter točno in prijazno postrežbo zadovoljim vse cenjene p. n. goste in si še nadalje ohranim sedanji dobri glas kot restavrater
Valentin in Hntonija Mrak.
izpeljhvh mm,
vseh rosiovnili transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
MENJHLNICNH DELNIŠKA DRUZBH
* mtt&^TTTS , OSKEDNm MENJALNICA: > Ml Clf U M < DUNAJ I.f WOLLZEILE 1.
D^rt <y*i? r«a • 33den' CoSI(a Kamnioa, CoSka Lipa, Brno, Litomerice, Moravski Zumberg, MtSdting rUUru£lul.ie. o v i Jičln, Plzen, Praga, Graben, In Praga, Mala stran, Llborco, Cvllava'
as—ir-TT-
NHKUP IN PRODHJH
vseh vrst rent, obliqacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavuic, srečk i. t. d., i. t. d.
I Zavarovanje proti izM pri zreUaii sreči! in vrei papirje*.
J Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Izdajatelj: Dr Ignacij Žitnik.
'tisk: »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: Ivan Štele.