o L. VI«, Št. il („Jutro" XIII., gt, 62 a) Upravnižtvo: Ljubljana, Knafljeva nlica 5. —. Telefon £t 8122. 8123. 3124 0125, 8126. faimratoi oddelek: Ljubljana, burgov. uL - Tel 3432 ta 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta It 13l — Telefon 6t 2455. Podružnica Celje: Rocenova ulica St * — Telefon St 190. Podr-ižnitC Jesenice: pri kolodvora it. S)0 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiš! dr. Bannv rmerja. Ljubljana, ponedeljek 14. marca I932 ----v; : '!-». .„. Druga izdaja Cena 2 Din Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vuk ponedeljek ejutraj. _ Naroča *e posebej in velja po pošti prejema na 4 Din, po razn&šalcib •tavljena & Din mesečna. OredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica R. Telefon it 3122, SI 23. »124. 8125 In 312*. Maribor: Aleksandrova cesta IS To* lefon St 2440 (ponoči 2582) Celje: Rocenova uL &. Telefon it 190 Rokopisi aa o« vračajo. — O^Lanl p» ta tihi 160.000 glasov premalo Pri predsedniških volitvah v Nemčiji je bilo oddanih 38 milijonov glasov - Hindenburgu man jka 160.000 glasov ali p ol odstotka do izvolitve Ponovne volitve bodo 10. aprila Berlin, 13. marca. n. Današnii dan, ko so se po vsej Nemčiji vršile volitve državnega predsednika, ni minil brez prelivanja krvi. Kolikor je doslej znano, so bili v Porenju ustreljeni trije komunisti od narodnih socialistov. Še nikdar ni bila v Nemčiji agitacija in propaganda tako silna, kakor včeraj in preko noči do jutra. Se davi ob 8. so razdelili na milijone volilnih letakov. Ponoči so prelepili z neštetimi lepaki vsi hiše, stebre in ograje. Prav tako so letala zmetala iz zraka na mesta in bližnje okolice na milijone volilnih letakov. Narodni socialisti so imeli v preteklem tednu nad 100.000 volilnih shodov, »Železna fronta« pa okoli 60.000. Ze v ranem jutru so bili berlinski delavski okraji okrašeni z rdečimi zastavam: in rdečimi draperijami, dočim so narodni socialisti razdelili na milijone in milijone znakov »Hackenkreuza«. Ob S. zjutraj se jc pričelo živahno gibanje volilcev. ki so v množicah odhajali na volišča. Volitve so se vršile v Berlinu na 25S4 voliščih. Razen pred volišči, kjer so se zbirale množice volilcev, je bilo drugače v mestu mirno. V delavskih okrajih so bile močno oja-čene policijske straže. V Berlinu je bilo vpisanih v volilne imenike 4 milijone novih mladih volilcev. Volišča so zaprli ob 8. zvečer. Dopoldne je razširil neki hamburški narodnosocialistični list v posebni izdaji vest, da je Hindeuburga zadela kap. Zato so vse brezžične postaje v Nemčiji preko dneva vsako uro demantirale • o vest in jo označevale kot lažniivo. Drž. predsednik Hindenburg je ob 11. dopoldne sprejel drž. tajnika Meisnerja, s katerim se je kasneje vozil celo uro v avtomobilu po mestu Vreme je biio splošno zelo lepo, v hribih pa je bil današnji dan posebno primeren za smučanje. Zato so nemški športniki v teh krajih glasovali že v zgodnjih jutranjih urah, nato pa odšli na smuko. Vsa Nemčija je razdeljena na 35 volilnih okrožij in 6S.000 glasovalnih s rezov. Na čelu vsakega glasovalnega sreza stoji volilni zastopnik, ki ima na razpolago cel štab uradništva. Berlin, 13. marca. AA. Udeležba pri voFtvah je bila to pot izredno velika. Po splošni cenitvi je glasovalo povprečno 80 do 85 % volilnih upravičencev, na mnogih krajih pa je dosegla volilna udeležba celo 90 do 93 %. Po dosedaj znanih rezultatih je državni predsednik Hmdenburg na nepričakovano mnogih voliščih dosegel absolutno večino. Berlin, 13. marca. g. V Berlinu do prvih popoldanskih ur ni bilo posebnih motenj med volitvami, dasi je bilo po cestah sem in tja več pretepov. Od sobote popoldne do nedelje popoldne je morala policija zapreti skupno okoli 350 oseb. Zaključne ure volitev so kakor dopoldne, razen n.6ziicitii6j-ših incidentov, potekle brez trenja. Volilna udeležba v Berlinu je znašala okoli 85 odstotkov. Leipzig, 13. marca. V jugozapadni, južni in srednji Nemčiji so volitve državnega predsednika do prvih popoldanskih ur potekle brc-z incidenta. Volilna udeležba je b;la v splošnem zelo živahna in je znašala do prvih popoldanskih ur 60 do 70 odstotkov. V splošnem računajo, da bo volilna udeležba tudi v teh deželah dosegla 75 do to odstotkov. Mtinchen, 13. marca. Najvišji volilni loka! v Nemčiji Schneewernerhaus na Zug-spitzi javi ju ob 16.40 končni rezultat glasovanja predsedniških volitev: za Diisterber-£a 77. za Hindenburga 106, za Hitlerja 57. za Thalmanna S. za VVintra nobenega glasu. Berlin, 13. marca. Iz raznih krajev prihajajoče nadaljnje začasne vesti o izidu predsedniških volitev ugotavljajo brez izjeme izredno močno voiiino udeležbo. Tako je bilo v Ilessenu mestoma do 90 odstotkov volilnih udeležencev. V Darmstadtu 60 se narodni socialisti in komunisti odrekli vsaki poulični propagandi v teku nedelje, tako da niti tamkaj niti drugod ni prišlo do j kršenja miru. Volilna udeležba je presegala 80 odstotkov tudi v Porenjski Pfalzi. Na deželi so izredno narastli glasovi za Hitlerja, dočim je v večjih mestih ugotoviti porast komunistov, dasi določenih številk še ni na razpolago. Nekateri podrobni rezultati Ob 11.45 so bili znani naslednji končni rezultati iz okrožij: Koln-Aachen: oddanih grla sov 1,255.000, Hindenburg 820.000. Hitler 216.000. Thalmann 1 83.000, Diisterberg 82.000; Koblenz-Trier: Hindenburg 420.500. Hitler 156.000. Thalmann 82.200. Diisterberg 52.800; Bayrisch-Rheinpfalz: Hindenburg 295.000, Hitler 206.000, Thalmann 63.000, Diisterberg 11.900; Vzhodna Pruska: oddanih glasov 1 milijon 206.000, Hindenburg 510.000, Hitler 402 tisoč, Thalmann 160.000 (velik porast komunistov) Diisterberg 134.000; Diisseldorf-Ost: oddanih glasov 1,302.000, Hindenburg 594.200, Hitler 335.000, Tlialmann 323.003, Diisterberg 47.000; Gornja Bavarska: Oddanih giasov 1 milijon 502.000, Hindenburg 978.-500 (absolutna večina), Hitler 357.000, Thalmann 115.000, Diisterberg 31.000. Severna Westfalska: oddanih glasov 1 milijon 434.500, Hindenburg 768.000 (absolutna večina), Hitler 318.000. Thalmann 173 tisoč (velik porast komunistov), Diisterberg 75.500. * Crefeld: Hindenburg 10.300. Hitler 4.300. Thal mann 2.400. Diisterberg 670. Altona: Hindenburg 23.200, Hitler 13.500, Thalmann 9.000, Diisterberg 2.300. Magdeburg: Hindenburg 321500, Hitler 1S9.000. Thalmann 94.000. Diisterberg 42.500. Lepzig: Hindenburg 48.400, Hitler 18.000, Thalmann 15.600. Diisterberg 8.900, Winter 2.500. (Hindenburg ima v Leipzigu absohit-no večino.) Kassel: 'Hindenburg 24.000, Hitler 17.900, Thalmann 4.700, Diisterberg 3.600. Karlsruhe (mesto): Hindenburg 50.982, Hitler 28.845, Thaknann 9.137, Diisterberg 1996. Winter 1095. Stuttgart: Hindenburg 99.414. Hitler 28 tisoč 101, Thalmann 23 558. Diisterberg 5 tisoč 513, Winter 634. (Hindenburg ima absolutno večino.) Stuttgart (predmestje): Oddanih glasov 247.071, Hindenburg 157.140. Hitler 45.380, Thalmann 34.296, Diisterberg 9.146, Winter 936. Baden: Hindenburg 158.602, Hitler 100 tisoč 779, Thalmann 24.006, Diisterberg 6.788, W in ter 575. Hamburg: Hindenburg 165.600, Hitler 70 tisoč, Thalmann 43.000, Diisterberg 13.000. Koln: Hindenburg 143.000. Hitler 42.000, Thalmann 40.000, Diisterberg 2.500. Erlangen: Hindenburg 11.000, Hitler 6.500, Thalmann 900, Diisterberg 615. Gorlitz: Hindenburg 8^900, Hitler 9.900, Thalmann 750, Diisterberg 2.100 Kiel: Oddanih glasov 149.000. Hinden-burg 62.000, Hitler 55.000, Thalmann 16.000, Diisterberg 17.600. Duisburg-Hamborn: Hindenburg 112.458, Hitler 56.940, Thalmann 16.202, Diisterberg 11.359. Wurtenberg: Oddanih glasov 1.110.308, Hindenburg 637.297, Hitler 301.955, Thalmann 95.572, Diisterberg 72.757, \\'inter 2501. Mainz, 13. marca. A A. Od 89.000 oddanih glasov je prejel Hindenburg 5S.000 glasov. Rezultat v Berlinu Berlin, 14. marca. r. V Berlinu je glasovalo 2,898.000 volilcev in volilk. Hindenburg je dobil 1.308.000 giasov, Thalmann 685.000, Hitler 665.000, Diisterberg 232.000 in Win-ter 8000 glasov. Znižanje draginjskih doklad drž. uslužbencev Uredba o novi odmeri osebnih draginjskih In rodbinskih doklad, ki stopi v veljavo s 1. aprilom tr v • • • « Končni izid Berlin, 13. marca. O pol 9. je bilo preštetih kakih 2 in pol milijona glasov iz vse Nemčije. Od teh je prejel Hindenburg en milijon 255.000, Hitler 695.000, Thaelmann 351.000. \ Berlin, 13. marca. AA. Do 9. ure je bilo preštetih pet in pol milijona glasov. Hindenburg je prejel 2,673.000, Hitler 1,668.000. Thalmann 793.000, Diisterberg 361.000, NVinter 16.000. Berlin, 13. marca. AA. Deset minut pred deseto uro je bilo preštetih 11,4 milijona glasov. Za Hindenburga je bilo oddanih 5.5 milijona, za Hitlerja 3.5 milijona (ki rapidno raste), za Thalmanna 1.5 milijona, za Diisterberga 840.000 glasov. Berlin, 13. marca' ob 22.40: DoSedaj je bilo preštetih 22 miljonov glasov. Od tega »o dobili: Hindenburg 10.9, Hitler 6.7, Thalmann 2.9 in Diisterberg 1.5 milijona glasov. * Berlin, 14. marca. Končni rezultat današnjih volitev je: veljavno odadnih glasov 37,660.000, Hindenburg 18,662.000, Hitler 11,328.000, Thalmann 4,97 L000, Diisterberg 2,558.000, Winter 141.000. Hindenburgu manjka torej 168.000 glasov do absolutne večine, ki bi znašala 18,830.000 glasov. V procentih ie dobil 49.5 odstotka, tako da je le za pol odstotka ostal za absolutno večino. Druge volitve se bodo vršile dne 10. aprila. Takrat bo za izvolitev zadostovala relativna večina in po današnjem rezultatu ni dvomiti, da bo Hindenburg izvoljen. Poljska in podunavski gospodarski blok Poljske ni mogoče izključiti s podonavskih tržiš« — Humunija Je solidarna z Malo antanto Beograd, 13. marca. M. Danes je bila izdana uredba o novi odmeri draginjskih doklad za državne uslužbence, o kateri je bilo izdano z merodajnega mesta naslednje tolmačenje: Novo določene dravinjske doklade stopijo v veljavo s 1. aprilom 1932 obenem z novim proračunom. S to uredbo se znižajo draginjske doklade, kar je posledica znižanja proračunskih kreditov za osebne izdatke, indirektno pa posledica sedanjega gospodarskega položaja v državi. Četudi so «e znižali materijalni izdatki v proračunu do skrajne meje možnosti, ni bilo mogoče doseči one razbremenitve, kakor jo zahtevajo sedanje prilike. Zaradi tega so se morali znižati tudi krediti za osebne izdatke. Z novo uredbo se znižajo dosedanje osebne draginjske doklade skladno z znižanimi krediti za osebne izdatke tako, da se zakonska osnova za izplačilo osebnih prejemkov krije s predvidenimi proračunskimi krediti. Znižanje znaš? 5 do 11 odstotkov skupnih prejemkov ter je diferencirano v dveh smereh. Na eni strani je izvedena diferenciacija po činu Jako, da se za večji odstotek znižajo prejemki višjih uradnikov, za manjši odstotek pa prejemki nižjih državnih uslužbencev. Na drugi strani je izvedena diferencijacija po draginjskem razredu tako, da se v večji meri znižajo prejemki državnih uslužbencev v nižjih draginjskih razredih, kjer je življenje cenejše, manj pa v višjih draginjskih razredih, kjer je življenje dražje in kjer so zlasti stanovanjske najemnine mnogo višje. Osebna dragfnjska doklada je oblika pristojbin, ki ni stalna, kakor so ostali službeni prejemki, marveč se lahko v smisla zakonskih določb z uredbo poveča, zniža ali ukine v skladu z dravinjskimi prilikami. Ta oblika pristojbin ima značaj regulatorja prejemkov po draginjskih razmerah, bilo navzgor, bilo navzdol. Ce se upoštevajo sedanje cene življenjskih potrebščin je gotovo, da je draginja dokaj popustila v primeri z draginjo pred enim ali dvema letoma ter da se je splošno življenje nekoliko pocenilo, že samo to opravičuje znižanje draginjskih doklad ne glede na nujno potrebo, ki jo narekuje proračunsko ravnotežje. Zlasti je treba nagla-siti, da po tem znižanju skupni prejemki državnih uslužbencev ne bodo nižji, kakor so bili pred 1. januarjem leta 1929, ko je bilo življenje, zlasti pa stanarine nedvomno mnogo dražje, kakor so danes. Z novo uredbo se odmerjajo: Rodbinske doklade Rodbinska doklada za ženo in otroka znaša po 140 Din mesečno ter pripada za zakonito ženo in vsako v zakonu rojeno ali pozakonjeno dete. Rodbinska dokiada za ženo ne pripada, ako je žena aktivni ali upokojeni državni, banovinski ali občinski uslužbenec, ali če je žena v službi države, banovine ali občine kot dnevničar ali pa kot honorarni ali pogodbeni uslužbenec. Prav tako ne pritiče rodbinska dcklada za ženo, če živi žena od svojega premoženja, ali če ima privatno službo ali kako samo- stojno pridobitno delo katerekoli vrste, ki ji donaša mesečno nad 200 Din čistega dohodka. Tudi ne gre draginjska doklada za ženo, če živi žena ločeno od moža ne glede na to, ali je zakon sodno ločen ali ne. Ce sta oče in mati v državni službi, pripada draginjska doklada za otroke očetu. Ce pa je mati v državni službi, oče pa zasebni uslužbenec, potem ne pritiče draginjska doklada za otroka. Naposled ne pritiče draginjska doklada za otroka, ki j« dopolnil 16. leto starosti ali če ima otrok nad 200 Din mesečnih dohodkov ali če je brezplačno v državnem, banovinskem alt občinskem zavodu. Osebne draginjske doklade Ministrski predsednik 5000; ministri in bani 3500; uradniki civilnega reda in uradniki državnih prometnih ustanov pa: Skupina stopnja ' draginji j razred 2. H — H H 3- 1. 300 50 — 2. 400 150 — 4• 1. 500 250 150 2. 600 350 250 — 650 400 300 ~ 700 450 3oO — 750 500 400 — 775 525 425 — 775 525 425 10- — 775 525 425 Oficirji In odgovarjajoči čini pri mornarici: Brigadnl general 1. 300 50 __ 2. 400 150 50" polkovnik 500 250 150 podpolkovnik 600 350 250 ™ajor 650 400 30» kapetan I. klase 700 450 350 kapetan n. klase 750 500 400 poročnik 750 525 42.5 podporočnik 750 525 4 23 zvaničniki civilnega reda 760 560 51® zvaničniki državnih promet, ustanov: 755 555 509 750 550 500 1., 2. in 3. stopnja 4. stopnja zvaničniki n. kategoriie: 1. skupina ' 735 560 510 2. skupina 7l0 550 500 3. skupina 6S5 525 4*0 služitelji civilnega reda 585 485 460 služitelji prometnih ustanov 575 475 450 Dravinjski razred obsega gradbeni okoliš kraja, v katerem je državni nameščenec nastavljen. Uslužbencem, ki se začasno uporabljajo izven kraja svoje sta?ne namestitve, pripadajo draginjske doklade onega draginjskega razreda, v katerem so postavljene. Ce sta mož in žena v državni službi, imata vsak zase pravico na nolno draginjsko doklado, ne glede na to. ali stanujeta v istem kraju ali ne. Ostale določbe uredbe se nanaSajo na administrativne predpise glede uveljavi fe-nja pravice do draginjskih in rodbinski!* doklad. Varšava. 13. marca. AA List »Kurjer Porama« priobčuje članek izpod peresa Aleksandra Lednickega pod naslovom »Podunavski načrt«, čiankar razčlenjuje to vprašanje in skuša določiti stališče, ki naj ga zavzame Poljska k Tardieujevemu načrtu o gospodarskem sodelovanju med podunav-skimi državam:. Poljska leži v območju Visle in zato je ni moči smatrati za podu-navsko državo. V tradiciji in v interesu Poljske so dobri odnošaji z baltskimi državami in pa težnja po okrepitvi na obali Baltskega morja. Hkratu ima Poljska po mnenju člankarja zgodovinske in gospodar-ske zveze z bližnjim vzhodom, kamor vodi velika mednarodna cesta preko podunav-skih držav. Zato Poljske ni mogoče izključiti s po-dunavskih tržišč. Lednicki opozarja v tej zvezi na še neobjavljeno delo francoskega pisatelja Delepisa o petletnem evropskem načrtu. V tem delu razlaga francoski pisec misel o dveh Evropah. Ena je agrarna Evropa, druga pa industrijska. Poljska pa pripada po svojem sestavu tako agrarni kakor industrijski Evropi. Zato nastaja vprašanje, kako naj agrarna Poljska na nekak način izpopolni industrijske podunavske države, n. pr. Češkoslovaško in Avstrijo, in kako naj industrijska Poljska zadosti potrebam agrarnih držav, kakršne so Madžarska, Jugoslavija in Bolgarska. Pisec je mnenja, da je misel o gospodarskem sodelovanju srednjeevropskih držav ustvarljiva, čeprav obstojajo gospodarske in politične zapreke. Bukarešta, 13. marca. AA. Zunanji minister princ Ohika je izročil zastopnikom listov ekspoze, v katerem ugotavlja, da so med državami Male antante dobri in prisrčni odnošaji. Predstavniki držav Male antante so v Ženevi v stalnem medsebojnem stiku. Ti predstavniki so že na prvem sestanku v Ženevi proučili tudi vprašanje trgovinskih pogodb, ki naj posipešijo gospodarsko obnovo zainteresiranih držav. Kasneje so ugotovili tudi to, da se za njihova pogajanja zanimata tudi francoska in angleška vlada in da ta pogajanja niso v nasprotju z interesi Italije. Rumunija, je pristavil princ Ghika, motri z največjo bla-gohotnostjo vse mednarodne napore in prizadevanja te vrste. Spomenica francoske vlade o sodelovanju v srednji Evropi je našla v državah Male antante najprisrč-nejši odziv, kajti namen francoske vlade je pospeševanje obnove in ozdravljenja gospodarskega položaja in stanja v srednji Evropi. Pri tem so seve izvzete vsakršne politične tendence. Sporazum o gospodarskem sodelovanju med podunavskimi državami naj sloni na praktičnih osnovah brez nadvladja te ali one velesile. To vprašanje jo izrednega pomena in potrebuje največje pozornosti zaradi primerne rešitve. Nova vest o Lindberghovem otroku Pariz, 14. marca. Pozno zvečer je prispela semkaj vest, da se je naposled posrečilo najti nad teden dni pogrešanega otroka letalca Lindbergha. Danes popoldne je preiskovalni sodnik Cros-wille v Thenesseeju brzojavno sporočil Lindberghu, da so bili aretirani štirje roparji, ki so bili v zvezi z ropom njegovega otroka. Po daKšem zasliševanju so roparji priznali, kje se otrok nahaja. Sodnik je opisal Lindberghu otroka in Lindbergh je na podlagi tega opisa spoznal, da je otrok res njegov. Niegovo domnevo so potrdili tudi zdravniki, ki so otroka preiskali. Vest o najdbi otroka le izzvala v ameriški javnosti ogromno senzacijo. (Gornja vest je bila razšVjena iz Pari za po radiju. Od drugod ponoči ni bilo mogoče dobiti potrdila vesti, zato jo objavljamo z vso rezervo. Op. ur.) Samomor kralja vžigalic švedski finančnik Kreuger, ki ima tudi pri nas vži-galčni monopol, je izvršil samomor zaradi finančnih težkoč Stockholm, 13. marca. AA. Samomor znanega kralja vžigalic Ivar.ia Kreuger-.ia je tu zbudil nepopisno presenečenje. Pričakujejo, da bodo borzo za nekaj dni zaprli. V poučenih krogih sodijo, da je Kreuger izvršil samomor zato, ker se mu niso posrečila pogajanja v ameriških Zedinjenih državah za podelitev kredita, ki bi mu bil potreben, da poravna obveznosti, ki zapadejo ta mesec. Razen tega Kreuger ni mogel doseči o d god it ve izplačilnega roka pri nekaterih lokalnih kredir;h. Pariz, 13. marca. O samomoru švedskega industrijalca Kreugerja poročajo; Na njegovi pisalni mizi so ležala tri pisma, in sicer eno za sestro, drugo za podpredsednika upravnega sveta Kreugerjeve družbe in tretje za nekega osebnega Kreugerjevega prijatelja v Stockholmu. V vseh pismih naglaša Kreuger, da se je zaradi finančnih težav, v katere je zašel zadnje mesece, naveličal življenja in segel po orožju. Nenadna Kreuverjeva smrt je izzvala v industrijskih in komercijalriih krogih veliko razburjenje. Stockholm, 13. marca. AA. V izjavi, ki jo je danes dal direktorju švedske agencije, je predsednik švedske vlade rekel, da je treba pripisovati kot posledico samomora kralja vžigalic Kreuger-ja velike reklamacije glede podjetij, ki so v poslovnih zvezah s Kreutrerjevo skupino. Zato je vlada predložila parlamentu zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme dovoliti privatnim podjetjem določen rok za povračilo njihovih dolgov. Pariz, 13. marca. AA. Samomor kralja vžigalic Kreuger ja je povzročil v Parizu veliko senzacijo. Ker so krožili glasovi. da .ie francoska država dolgovala Kreueeriu več sto miliionov frankov, je finančni urednik »Matina« zaprosil neko znano finančno osebnost za potreb- no pojasnilo o tej stvari Ta osebnost mu je odgovorila, da je Francija že pred letom dni vrnila Kreugerju znesek, ki ga je posodi! Franciji v zvezi z vžigaličnim monopolom. Finančne ne-prilike, v katere je Kreuger zašel so izvirale od posojil, ki jih je Kreugerjeva SKUpina dovolila nekaterim državam, ki so ootem proglasile mor3torii. 3Newyork, 13. marca. g. Včeraj so prišli v veliki množini na trg papirji Kreugerjevega in Tollovega koncema, dasi se še ni vedelo za Kreugerjevo smrt in je vest o njegovem samomoru prišla že po zaključku borze. Prodajalci so dosegli približno četrtino celodnevnega prometa. 165.000 komadov Kreugerjevih delnic se je prodalo po ceni, ki je bila nekoliko pod dnevnim tečajem. »New York Times« beležijo, da v Walstreetu niso več dvomili o tem, da bi bil Kreuger, če bi bil živel še nekaj ur dalje doživel velik polom. Približno dva in pol milijona njegovega deleža je prešlo v zadnjih 12 mesecih iz evropske posesti v roke Američanov. Za časa svojega zadnjega obiska v Walstreetu je skušal Kreuger na. vsak način dvigniti notacijo svojih papir- JCV« Proračun v finančnem odboru senata v načelu odobren Beograd, 13. marca p. Finančni odbor senata je imel tudi danes svojo sejo ter je nadaljeval razpravo o proračunu. Snoči se je vršila razprava pozno v noč ter je bil proračun po daljši debati v načelu sprejet. Na današnji seji se je pričela podrobna razprava ter so bili sprejeti proračun vrhovne državne uprave, proračun ministrstva pravde, prosvetnega ministrstva in zuna-niesra ministrstva. Resorni ministri so imeli pri tej priliki daljše ekspozeje. Na mesto odsotnega zunanjega ministra je podal ekspoze o zunanji politiki in obrazložil proračun zunanjega ministrstva minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer. Glavna skupščina SLU Srebrno jubilejno leto zelene bratovščine Ljubljana, 13. marca. Glaviu* sKupščina SLD se je vršila dopoldne v salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Dasi so to pot zborovali le delegati podružnic, je bil salon zasedeD popolnoma. Posetilo je zborovanje tudi več drugih članov SLD. Predsednik dr. Lovrenčič je pozdravil vse navzoče, posebno funkcijo-narje in zastopnike državnih uradov, senatorja in podpredsednika lovske zbornice dr. Ravniharja, direktorja šumskib uprav ing. Božiča in zastopnika Strelske družine polkovnika Novakoviča. Predsednik je poudaril, da letos poteče 25 let, odkar je pričeio delovati SLD. Dne 7. aprila 1907 je bil ustanovljen Lovski klub, jeseni pa se je že vršil prvi občni zbor SLD. Velevažna je bila predsednikova izjava, da je bila dosedanja četrtstoletna doba posvečena organizaciji slovenskega lovstva, in sedaj, ko smo organizirani, ko imamo okvir, moramo pričeti z nadaljnjim poglobljenim delom. Stremljenje SLD mora biti, da v novi dobi I>okažemo nelovcem, da lovstvo ni prazen šport nekaterih, marveč važna gospodarska panoga, da pripravimo občine do tega, da bodo tekmovale medsebojno, katera bo imela boljša lovišča in od njih večje dohodke. Kasneje je bilo sklenjeno, da bo važna petindvajsetletnica primerno praznova-ra, za kar bo skrbel redakcijski odbor. — Vdanostni brzojavki sta bili odposlani Nj. Vel. kralju in kraljici, pozdravne brzojavke pa ministru za šume in rudnike. Tajniško poročilo je prečital šolski rav-E&telj g. Repovš. Sedanji stalež članov v raznih podružnicah je naslednji: podružnica Celje šteje 553 članov, Kranj 433, Ljubljana 1464, Ljutomer 250, Maribor 715, Ptuj 374. Ribnica 235, Stari trg 119, Trbovlje pa 249. V3eh članov je 4392, med temi 129 ustanovnih, 33 pa je inozemcev. — Blagajnik je poudaril, da že dvanajstič poroča na tem mestu, na kar je navajal dohodke in izdatke društva. Pregledniki računov so ugotovili, da je blagajna v najlepšem redu, za kar je bila blagajniku poleg absolutori-ja izrečena tudi zahvala za naporno in vzorno delovanje. Odbor je predlagal blagajniku tudi nagrado, ki jo je pa blagajnik hvaležno odklonil v prid društvu. Prav tako je bil podan absolutorij s pohvalo celotnemu od boru. Glede prispevkov za leto 1932 je predlagal profesor Mravljak to-le resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno: Članski prispevki za leto 1932 naj bodo, kakor jih je določil osrednji odbor. Nadalje naj osrednji odbor določi pravočasno prispevke za leto 1933. Osrednji odbor ima pravico spremeniti od-nosno povišati tangento. ki pripada podružnicam od prispevkov članov. — K 8. točki o društveni reorganizaciji je bila prav tako sprejeta soglasno resolucija profesorja Mravljaka, glaseča se: Reorganizacija SLD na podlagi novega lovskega zakon se od godi, dokler osrednji odbor ne bo smatral za nujno potrebno, da se reorganizacija izvede. V tem primeru je osrednji odbor pooblaščen, da pripravi nova savezna in društvena pravila ter skliče izredni občni zbor, ki bo odobril nova pravila. Samostojnih predlogov ni bilo, pač pa je bila živahna debata pri slučajnostih. Dr. Stanko Bevk je omenjal škodo, ki jo delajo divji lovci; lovski pazniki so nasproti takim nepridipravom v zelo težavnem položaju. Potrebno bi bilo, da se ravnamo po naši sosedi Avstriji in razširimo pravice lovskih čuvajev. Strogo je treba nadzorovati prodajo orožja, posebno dražbe orožja pri sodiščih, to je dražbeno orožje, odvzeto lovskim tatovom. Kaj rado se dogodi, da pride zopet v roke nepoklicanih. Mnogo škode povzročijo lovski tatovi s strupom; tudi glede prodaje strupa naj bi interveniralo SLD. Govorilo se je tudi o lovski škodi. Primerno bi bilo, da bi v to svr-ho stopili v stike z zavarovalnicami. Tako bi bili posestniki polja in gozdov odškodo-vani, lovcem pa bi se olajšali že itak hudi izdatki. K zaključku je naprosil predsednik vse državne funkcijonarje, ki so lovci, naj podpirajo lovstvo pri vsaki priliki. Dr. Šalamun pa je v imenu vseh zborovalcev prosil predsednika, naj tudi on ne izvrši, kar je nameraval, in naj ostane še v naprej na čelu naše zelene bratovščine. Obrambni k® čevljarjev in usnjarjev Velika udeležba iz vseh krajev dravske banovine Celje, 13. marca, dopoldne je vršilo v dvorani Celjskega doma veliko manifestacijsko zborovanje čevljarjev in usnjarjev, ki ga je sklicala Zbornica za TOI v Ljubljani. Prišlo je nad 290 delegatov čevljarske in usnjarske stroke iz vse dravske banovine. Bile so zastopane Zveza čevljarskih zadrug za dravsko banovino v Ljubljani, Zveza obrtnih zadrug za dravsko banovino v Celju, Društvi indu-strijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Čevljarska in usnjarska industrija v dravski banovini, vse zadruge čevljarjev, Zadruga oblačilnih strok za dravsko banovino, obrt na zadruga usnjarjev in mnoge druge skupne rokodelske zadruge. Predsedoval je pod predsednik Zbornice za TOI in predsednik obrtnega odseka g. Engelbert Franchetti, ki je poudaril, da se mora smatrati to zborovanje tako resno in važno, da se na njem ne sme obravnavati nobeno drugo vprašanje, kakor rešitev čevljarske stroke, ki je zašla zaradi neznosne konkurence s strani Bat'e v obupen položaj. V državi je nad 50.000 pripadnikov čevljarske stroke in vsi ti z uslužbenci in družinami doživljajo najtežjo krizo v borbi za obstanek. K besedi se je prijavilo poleg glavnega referenta še 24 govornikov. Bila je poslana vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pa brzojavni pozdravi g. ministrskemu predsedniku Petru Zivkoviču, ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kramerju, ministru socialne politike g. Puclju, ministru financ g. dr. Djordjeviču, pomočniku ministra za trgovino in industrijo g. Ivanu Mohoriču in banu g. dr. Marušiču. Zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar je podal obširen referat o položaju čevljarske stroke v dravski banovini. Vsaka država, ki hoče svoje gospodarstvo povzdigniti in ga obvarovati škodljivih posledic, mora stremeti za tem, da dvigne svojo lastno obrtno in industrijsko proizvodnjo in da onemogoči do najskrajnejše meje uvoz takih izdelkov, ki jih mora sama proizvajati. Naš gospodarski položaj na svetovnem trgu je postal popolnoma nevzdržen, ker na eni strani izgubljamo dosedanje trge, na drugi strani nas pa tuje države preplavljajo s svojimi izdelki in s slepimi cenami in dum-pingom duš6 domačo proizvodnjo. Najbolj obtijien je položaj v čevljarski stroki. Po prevratu in še nekaj let pozneje je bila proizvodnja naše čevljarske stroke zelo majhna, v nadaljnjih letih pa opažamo, da se je lepo razvila in je danes sposobna zadostiti vsem zahtevam domačega trga. Vidimo pa, da izdelki čevljarske stroke stalno izgubljajo na svoji ceni in naravna posledica bi bila. da bi moral tudi uvoz teh izdelkov stalno padati. Nasprotno pa uvoz tujih izdelkov stalno narašča in je danes dosegel višino, ki je postala za naše razmere skrajno škodljiva. Iz uradne statistike je razvidno, kako se je uvoz dvigal in dosegel lani svoj višek. Iz podatkov češkoslovaške statistike pa je dokazano, da je moral biti naš uvoz mnogo višji in da je v izvozu čevljev iz češkoslovaške naša država na svetovnem trgu na tretjem, na evropskem trgu pa celo na drugem mestu. Največji uvoznik čevljev je Bafa, ki je osnoval in še snuje v naši državi množico svojih razpečevainic in celo popravlialnic, ki nai jemljejo malim obrtnikom in delavstvu zadnji borni košček kruha. Ugotovljeno je, da namerava Bat'a osnovati v aši državi lastno tovarno čevljev, ki bi izpodkopala tako ne le našo čevljarsko obrt, marveč tudi našo čevljarsko industrijo in ogrožala obenem našo usnjarsko obrt in industrijo, ki že itak komaj životarita. V odpomoč temu bodo čevljarski in usnjarski obrtniki in industrijci zahtevali od vseh pristojnih čini-teljev v državi ono zaščito, ki jim jo daje obrtni zakon s striktno določbo o zaščiti domače obrti in proizvodnje. Govornik se je še bavil z raznimi drugimi aktualnimi obrtniškimi vprašanji, nakar so za njim v istem smislu govorili tudi ostali priglašeni govorniki in je bil iz njihovih izvajanj razviden skrajno obupni položaj čevljarskih obrtnikov, zlasti na deželi. Pri sedanjem položaju mora čevljarska stroka v nekaj letih popolnoma propasti. Čevljarski mojster in zbornični svetnik g. Litrop je nato predlagal resolucijo, ki Je bila soglasno sprejeta in v glavnem zahteva: 1. ITkm« nai se izdajanje deviznih dovoljenj za plačilo uvoženih čevljarskih tz-delkov, keT domača proizvodnja lahko krije vso potrebo; luksuznega blaga, ki bi se v državi ne izdelovalo, pa v časih sedanje silne gospodarske depresije ne potrebujemo. 2. Carina na čevljarske izdelke na} »e poviša; sedanja zaščitna carina ni zadostna, ker se je uvoz čevljev v zadnjih letih podvojil. 3. Bat'i in drugim tovarnam naj se prepove ustanavljanje čevljarskih popravljal-nic, do katerih po obrtnem zakonu nimajo pravice. Že ustanovljene popravljalnii-ce naj se zapro. Strogo nai se izvaja prepoved krošnjarenja s čevlji. Število raz-prodajalnic tovarniških podjetij naj se po zakonu ometi. Čevljarski stan smatra glede na socijalni položaj in gospodarsko krizo za potrebno, da se razveljavi obrt-nica ra Bat'ove razpečevalnice. 4. Bat'i naj se ne da dovoljenje za ustanovitev tvornice v naši državi", ker bi taka tvornica novzročila propast ogromnega dela čevljarskih obrtnikov, ki jih je v vse5 državi okrog 40.000. ter bi ugonobila domače tovame čevljev 5>n nahnila v brezposelnost okroff 50.000 ljudi, ki so ▼ teh tovarnah zaposleni. 5. Usnjarska obrt in industrija protestirata proti otvarjanju Bafovih čevljarskih popravljalnic tudi zato, ker bi to do vedi o do škodi iiviih gospodarskih posledic ne samo v čevljarski stroki, vemveč tudi v domači usnjarski proizvodnji, ki lahko krije vse domače potrebe in ji le preostaja izdelkov za izvoz. Zaščita domače usnjarske obrti in industrije je potrebna tudi iz narodno obrambnih razlogov 6. Mali čevljarski m usnjarski obrtnik naj se razbremeni s tem, da se zamj določi višina pridobnine na 4 odstotke, ukine dopolnilni davek na nridobnino m ukine zgradarima pri podeželskih obrtnikih, ki obdeljujejo tudri zemljo. Predsedstvo Zborice za TOI je bflo na-prošeno, da to resolucijo in vse druge izražene predloge zborovalcev sporoči na pristojna mesta, predvsem ministru za trgovino in industrijo, ter da doseže sklicanje ministrske ankete, ki bo ugotovila kvarne strani uvoza čevljarskih izdelkov m predlagala ukrepe za zaščito domače obrti in industrije. Zbornica naj dalje pozove vse ostale gospodarske zbornice ▼ državi, da skliče jo stična zborovanja, kakor je bilo celjsko, ter se pridružijo tej borbi. Obli ve Ban dravske banovine g. Drago Marušič je odpotoval v Beograd in do povratka ne bo sprejemal strank. Opozarjamo na noeojSnjt koncert Zikove-ga kvarteta, ki bo ob 20. v Filharmonični dvorani. Zikovci so naši ljubi in dobri znanci, vsak njihov koncertni nastop pomeni velik svečan dogodek v koncertnem življenju našega mesta. Njihova Igra je umetniška spored sam prvovrsten. Clanl kvarteta so Rihard Zika (primarij), Herbert Berger (II. violina), Ladislav Cerny (viola) tn Sa-dlo Miloš (čelo). Opozarjamo, da je vstopnic še vseh vrst In cen dovolj na razpolago v Matični knjigarni. Začetek koncerta bo točno ob 20. Za koncert PraSkega-Zikovega kvarteta v Kranja so vstopnice Se na razpolago v Hlebševi trgovini. Naprošeni so osobito oni, ki so vstopnice že rezervirali in plačali. da jih takoj dvignejo. JAD »Triglav«. 25. redni občni zbor bo drevi ob 20. v salonu štrukljevega hotela. Dnevni red bo običajen. Udeležba za članstvo obvezna, gg. starefiine vljudno vabljeni. Krvav zločin na Dolenjskem Zločinec je dvema fantoma razparal trebuh Novo mesto, 13. marca, pospali. Ko so se prebudili, so znova Na Dolenjskem se je včeraj odigral pitL* ,, ., . krvav dogodek, ki je zaradi svoje gro- T 0kro? ?• P°P°Idne ie prišel v gostilno zote močno razburil prebivalstvo. Bai-,Janez Jakopm z dvema bratoma, »a-tar Janez Jakopin, po domače Pumparka-' * vTef' * nasuta> P^Pir med enim iz Goreme vasi. ie razparal trebuh dve- «med Jakopinovih bratov ra Mozmo-ma kmerskima fantoma, ki se zdaj vv'm Poldetom. to pa zaradi nekega novomeški bolnici borita s smrtjo. Do^tare*a tepeza; Tedaj je prihitela Pol-žalostnega dogodka ie nrišlo takole: detova mati Mina m je sina potegnila stran. Tedai pa je Jože Jakopin ze bil Na Gomili pri Mirni sta včeraj godo-pred gostilno v prepiru z Janezom vala posestnik Gregor Mole in njegov Štrukljem, kateremu je pristopil na po-sin. Kakor ie tu navada so že na pred- moč Možinov Jože. Razvil se je pretep, večer prišli pred hišo obeh godovnikovv katerega je Janez Jakopin posegel z 221etni Jože Možina. n;egov 21 letni brat odprtim nožem. Na mestu je Jožetu Polde, n.iuna mati Mina in 221etni Janez Možini in Janezu štruklju razparal tre-Štrukeli. vsi iz Zabrdja v mirenski ob-bnh. da so obema izstonila čreva. čini. Priredili so godovnikoma »froht«. Pa tudi mati Mina M ožino va je do-Gospodar je gratulante. ki so njegovi bila hude poškodbe in se je oo udarcih dobri znanci, povabil v hišo. kier sos kolom onesvestila. Jožeta Možino so posedeli pri jedi in pijači. Ker je nasto-hitro na saneh prepeljali v novomeško pila že pozna ura. so gratulanti zaradi bolnico, kmalu nato pa tudi Janeza dolge poti do doma prenočili pri Mole-Štruklja, kateremu je med tem nudil tovih in so se naslednje iu*ro odpravili prvo Dornoč mokronoški zdravnik. Sta-domov v Zabrdje. Slabo prespani in nje obeh ranjencev je skoro brezupno, utrujeni so včeraj okrog 10. ure dopol-Ničesar ne moreta uživati, dne prišli v Mirno in se ustavili v neki Orožniki so kmalu prijeli zločinskega gostilni. Popili so še nekaj vina in se junaka noža in njegova brata ter uvedli nato spravili k počitku na peč, kjer so obširne poizvedbe. Obmejni Sokoli na straži Mariborska sokolska župa vrši v polni meri svojo nalogo v interesu narodnovzgojne in državne ideje Maribor, 13. marca. Kako globoko so se ukoreninile besede Tyrševega evangelija na naši severni m ij:, je pokazal današnji občni zbor mariborske sokolske župe. ki je bil ▼ gornji dvorani hotela Orla. Občni zbor je otvoril ob 9. Jo poldne župni starosta brat dr. Gorišek. V uvodnih besedah je nato lzpregovoril o sokolskih idejah in naglašal, da veie v žup-nih vretah čvrst sokolski duh. Uspehi k: jih je dosegla župa v minulem poslovnem letu, 60 valiki in pomenijo razveseljiv dogodek v župnih analih. Br. staro*ta se je spomnil zatem v preteklem poslovnun letu preminulih sokolskih delavcev, med nj:mi namestnika saveznega starosta brat dr. Mergenthalerja, staroste sokolske čete pri Sv. Ani v Slov. Goricah, br. Se iekov> ča, starosta Sokola v Limbušu br. Rjbiča in vrle načelnice koroškega okrožja sjifv; Ve-Ijakove. Sledilo le obširno poročilo župnega tajnika br. Dojčinoviča. Iz poročila je razvidno intenzivno delo župne uprave. Razveseljivo je pred vsem dejstvo, da ee spontano pojavljajo želje po osnovanju sokolskih čet na deželi. Da bi bilo delo župne uprave čim uspešnejše, je bila uprava v stalnih stikih z vsemi svojimi drdstvi :n četami. Vse to je povzročalo upravi mno^ > postov. Kakor vse ostale edinice čuti tudi župna uprava posledice hude gospodarske krize. Ba-novmska podpora je mnogo zalegla. 2u.pna uprava ugotavlja na žalost, da mnoga občine ne kažejo pravega razunvsvjnja za soku'.* M o in da imajo nekatere ed-n-cs tažav no stališče, ker nimajo primsnrh prosto- rov. Tajnik br. Dofčinovič je .ladai.e omenil v svojem poročilu tudi dejstvo da sokol-ska organizacija ne uživa, če;?™/ ie osnovana na državnem zakonu, v p?Iri meri zaščite. Tako se še vedno poja-r ;a,;> iavni n tajni napadi na sokolstvo, -"-"t* ia'o vedno bjlj brezobzirni. Iz statističnih podatkov je ra vidno, di iU 'e mariborska sokelska žjpa 34 društev in 38 čet, v katerih je včlan -nih skupaj 13.322 pripadnikov, in sicer 5 731 članov, 2013 članic, 1166 naraščajnikov. 830 na'a-ščajnic, 3167 dečkov n 2733 d">: - — V« področju mariborske sokolske župe ura deset društev lastne domnve, itnna st pa lastna letna teljje. V to svrho jim preskrbimo dobre zemlje, polne r dilr snovi. Tako zemljo najdemo na močvirnatih travnikih, kjer so se v teku mnogih tisočletij nagomilavale strohnele rastline in se pretvorile v črno zemljo in šoto. Radi tega devljejo nekateri v akvarij v prah zdrobljeno šoto, ki ima obilo re-dilnih snovi. Kjer take zemlje ni, zadostuje vrtna zemlja aH pa zmes vrtne in Ilovnate zemlje ln mivke. Ker se v zemlji ln v mivki nahajajo razne klice, moramo te uničiti z vročo vodo. Zemlje nasujeS v viSino kakih 4 do 6 cm ln da se zgosti, jo dobro poteptaš z dlanmL Pri tem skrbi, da ti nastane poSevna ravnina, ki ima namen, da se odpadki ln smeti pomikajo navzdol k najnižji točki, odkoder jih odstraniš z posebno ratego ali pa z gumasto cevjo. Pri tej priliki naj omenim, da nekateri akvaristi vsajajo rastline v mivko ali pa v lončke. Mivka ima premalo redilnih snovi, lončki pa ne nudijo prirodna slike. Najprlkladnejše rastline so vedno zelene in vedno ras'oče rastline, k' prenašajo zmerno temperaturo. Rastlina, ki ne raste, ne daje kisika. Podvodne rastline priporočam, ker akvarij je treba pokriti s stekleno ploščo, sicer postane gladina prašna, in često se požene kaka ribica čez rob. Akvaristi pa, ki hočejo gojiti visoke rastline, kakor so rogoz, šaš, perunike, porečmki, kalužnlce itd., naj pokrijejo dno akvarija s 15-centimetersko plastjo zemlje. Podvodne rastline vsadi v oddaljenosti 4 cm drugo od druge, večje rastline naj pa stoje v razdalji kakih 15 do 20 cm. Rastline vsadiš tja. kjer je plast zemlje debelejža. Ona polovica ribogojnice, kjer je plast tanjša, naj ostane nezasajena, da utegneš opazovati ribice. Ko so rastline vsajene zemlja planirana, posujemo dno z mivko, ir.ast naj bo 2 do 3ca debela- Ko je to urejeno napolnimo akvarij z vodo do roba, vlivaje vodo na razprostrti papir, sic-r se voda skalL Poter .stranimo papir In čakamo okoli 14 dni, da se rastline primejo. Ko je ta doba pretekla, denemo v akvarij *-"bice, polže in drugo, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da potrebuje vsaka 5 cm dolga ribica in vsaka školjka 11 vode. Torej, prostornina akvarija v litrih, manj prostornina, ki jo zavzema zemlja in mivka, nam določi Število ribic. Za novince tn za akvariste priporočani rmanec (Myriophyllum). Rmanec trna nit-kasto listje in daje obilo kisika, ne potrebuje mnogo svetlobe in prenaša nizko temperaturo. Potem Račjo zel (Helodea cana-densis in H. densa) z ozkimi kratkimi listi. Strelušo (Sagittaria sagittifolia) s sulča-stimi listi in podvodni sveder (Vallineria spiralis) z dolgimi, trakastimi, ozkimi, zgoraj zaokroženimi listi, podobni podolgovatemu svedru. Poslednje tri rastline ne prenese, kakor n. pr. rmanec, nizke temperature (4—60). So še druge zelo lepe podvodne in plavajoče rastline, o terih bom pozneje givoril. žal, da večina naš'v rastlin um-° Jeseni, so pa tu''-' ♦■ake, ki zelene vso zimo. Od "ku3a posameznika je odvisno, ali zasadi akvarij eno ali pa več vrst rastlin T.epo je o in drugo. Rastlina, ki jih vsadimo, moramo dobro oplakniti, posebno one, ki smo jih dobili zunaj v bajer-jih in jarkih, ker so zavetišče in bivališča razne vodne in mikroskops e golazni, ki ribicam š. oduje In jih celo r~onobi. Vodo, v kateri oplaknemo rasti , pomešamo s kisom, soljo, ali pa e hvpermanganom, nakar paraziti odpadejr o. s. Naša delegacija na Briandovem pogrebu farlz, 13. marca. AA. Na pogrebu Aristida Brianda je zastopal jugoslovanskega kralja Aleksandra m jugoslovensko vlado iugoslovenski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič. V imenu jugoslovenskega parlamenta fe prisostvovala pogrebu posebna delegacija, obstoječa iz gg predsednika skupščine dr. Koste Kumanudija, podpredsednika senata dr. Frana Novaka, sena tona Želimirja Mazuranida ki narodnih poslancev dr. Ninka Periča in dr. Draga Jevremovida. Med mnogimi venci so bili opaženi venec jugoslovenskega kralja z napisom »Aristidu Briandu — Aleksander«, zatem venec jugoslovenske vlade in venec jugoslovenskega parlamenta z napisom »Čast in hvala Aristidu Briandu. velikemu prijatelju jugoslovenskega naroda — Jugoslovenski parlament«. Doslovno. — še eno leto lahko posečam trgovsko akademijo, potem se pa moram Dosvetiti poklicu svojega očeta in si služiti vsakdanji kruh. — Kaj pa je tvoj oče? — Pek. Vzrok! in posledice industrijskega zastoja Velika anketa za zaščito kovinarjev v Delavski zbornici v Ljubljani — Obupna slika stanja naše industrije — Nujna potreba radikalnih ukrepov Ljubljana, 13. marca. Oanes dopoldne se je v dvorani Delavske zbornice vršila anketa kovinarjev zaradi naglo naraščajoče gospodarske krize in brezposelnosti v kovinski industriji. Poleg številnih delavskih zaupnikov iz skoro vseh industrijskih krajev dravske banovine so b'li navzoči tudi zastopniki industrijskih podieti!i, banovine, državnih oblastev in delavskih korporacij. Med njimi gg.: Ivan Mohorič, narodri poslanec in generalni tajnik Zbornice ra TOI kot zastopnik gosp. mmistra z^ trgovino in industrijo; narodni pos.if.Rec Lojze Pavlic kot zastopnik poslanskega klttba; Golmajer, predsednik kovinarska organizacije, podružnica Ljubljana: Krekič, tajnik URSSJ in SMRJ iz Beograda; Ivtn Tavčar, komisar OUZD, referent Delavske zbornice in načeV;k mestnega finančnega odseka; dr. Grmu kot zastopnik Stro*ni-h to vam in Hvarii; Juvan. predsed-n'k Narodne strokovne zveze; Ivan Vuk. ta j strokovne komisije; ing. Šuklie. ze-neralni tajnik Zveze indusirijcev; Jerani, zastopnik Zveze kovinarjev; Bndnik, pod ravnatelj tovarne Štore; dr. Ciril Pfeifer. zastopnik banske uprave: Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice, in drugi. Zborovanje je otvoril g. Uratnik, ki je pozdrav?! zastopnike oblastev, industrije in delavske delegate, nakar je v svojem uvod-rem govoru dal presek splošne gospodarske krize, in orisal strahotno podobo naše <">d dne do dne bolj propadajoče industrije. Za njitn K povzel besedo g. Jeram z Jesenic, ki je prikazal obupni položaj kovinarskih delavcev in delavstva vobče, ki ga naslednja statistika nezaposlenosti v kovinski industriji dovolj jasno kaže: Kranjska industrijska družba na Jesenicah odpusti s 15. marcem 2116 delavcev. — Guštanjska jeklarna dela 4 dni v tednu s delavci. — Tovarna Štore dela 4 dni v tedrra t 237 delavci. — Muta dela s 116 de-iavot, 2 obrata počivata. 2 obrata sta le delno zaposlena. — Kovina Maribor zaposljuje normalno 2S0 delavcev, zdaj pa !>0 z 32 urami tedensko. — Tovarna bakra zaposluje normalno 160 delavcev, zdaj obratuje ie deloma (2 obrata) s 115 delavci. — esten, Celje ^aposijtrje normalno 1400 delavcev, zdaj de'a 3 do 4 dni v tednu z 901 klavcem. — Cinkarna Celje zaposlim je normalno 390 delavcev, zdaj obratuje 3 do 4 dni v tednu z 367 delavci, od 9 peči sta -;a;no 2 v obratu. — Strojne tovarne in li-rne v Ljubljani zaposljujejo normalno -*■ delavcev, zdaj delajo le 4 do 5 dni v 'dnu. — Wilman, Ljubljana, zaposluje 7 18 delavcev, ravn.-' se po naročilih. — irnus v Mostah zaposljuje normalno 490 v cev, zdaj 411, namerava pa delavni skrčiti na 5 dni v tednr. — Tovarna erig v Lescah zaposljuje normalno 115 delavcev, zaradi nedostajanja naročil pa namerava delovni čas skrčiti — JOD Dobra va-Vintgar zaposljuje normalno 450 de- jo zaloge ikit vrednos* pol miljarde dinarjev. Kako in kaj s tem žitom, je iudno vprašanje ob naraščajoči brezposelnosti in lakoti v industrijskih krajih. Po vojvodinskih vaseh poje boben, vrsti se dražba za dra-žbo. Zastoj izvoza, celo žrrine, je vsak dan večji. Kriv tega pa je zlasti primanjkljaj 1 miljarde dinarjev, ki smo jih dosiej prejem aH od Nemčije na račun reparacij. Prav tako pa je kriva tudi prepozna zapora deviz. Maj} ina rešitev iz tega kaosa bodo bo-d-oče i-sredne naredbt za zaščito domačega gospodarstva, kakor jih imata Nemčija, Nizozenuka in nekaj drugih držav. S 1. aprilom bodo vsem državnim uslužbencem znižanj prejemki. Kako se bo na t« način dala dvigniti kupim moč prebivalstva, je bolj ali manj jasno. — Hudi boji se vrše v Beograiu, zlasti jih izziva bcojrajska čar-šija. g^ede periferne industrije. G. Moho-čio pobija namen, da bi se industrija čim bolj ali manj jasno. Gosp. Mohorič je mnenja, da se more in-/t kmcliu ne bo konec in d-n se more industrija dvigniti le s tem, da se dvigne kupna moč prebivaM-rs in da se v trenutni carinski vojni napravijo odločni koraki. Istih misli je generalni tajnik Zveze in-dustrijcev g. ing. Šuklje, ki je med drugim poudaril, da je rešitev industrije tudi' rešitev slovenskega kmeta in delovnega ljudstva vobče v pogledu pasivnosti naše zemlje. Dotaknil pa se je za ta eas zelo kočljivega in nič manj pomembnega vprašanja političnosti med delavstvom, da je v tem pospešek —c večjega nesporazumevanja med delodajalcem in delavcem — ter je to misel zaključil: da je zlasti veleinduetrija apolitična — pogosto pa da ni niti nacijo-nalna! — V natisi in jem je izjavil, da je za avtonomijo socijslnega zavarovanja in je omenil b prepogosto asocija^ost delodajalca. Za njim jt poročal o stanju našega gospodarstva komisar OUZD g. Ivan Tavčar, ki je pokazal vse brezupno stanje industrije. Gradbena industrija kaže slabo, potreba železa je zelo majhna, erar svojih naročil ne plačuje. So dolgovi, ki znašajo do 70 milijonov dinarjev in so tovarne in rudniki prisiljeni ustavljati delo. ker ni denarja. Hkrati ograža carina obstoj raznih podjetij in neupravičen uvoz blaga, ki ga je doma čez mero. — Zatem je prebral poročila, ki so jih poslale nekatere tovarne in se iz niih zrcali kriza v uprav strahotni luči. H koncu svojiih izvajanj je dal sklepčne predloge za ublažitev krize. Zahteval je revizijo carinske zaščite, strogo kontrolo uvozit, favo- 1 riziranje domačih rzdeEkov, redno plačevanje naročil iu je omenil zelo skopo odmerjene kredite za dravsko banovino, a dafci so pičli do skrajnosti, se še ti odpovedujejo. Naglasil je. naj bi se obstoječi krizi tovarn in brezposelnosti odpomog^o vsaj z javnimi deli. Oster je bil govor narodnega poslanca g. Psvliča, ki je dokaj drastične napadel konrptne razmere tu in tam. Zahteval je, kakor nekateri drugi zastopniki že prej, državno kontrolo nad bankami in vele-podjetji. Od delavskih delegatov se je oglasil samo g. Rozman, zaupnik delavcev v gu-štanjskih jeklarnah; loti' se jc zlohotne politike nekaterih velepodjetij, ki kupujejo surovine posredno od central, ki jih imajo v inozemstvu, namesto da bi jih kupili iz prve roke. Tako una en in isti lastnik v svojih rokah cel svetovni trg. Bombaž — namesto da bi ga kunovali v Londonu, pride v Jugoslavijo iz Prage, da je dvakrat dražji. Proda ga namreč gospodar svoji podružnici v inozemstvu ... Prav tako pa je tu pa tam kriva krize slaba kakovost izdelkov, ki jih kupci vračajo. Zastopnik banske uprave g. dr. Ciril | Pfeifer je prebral nato svoje poročilo. ▼ katerem je razveseljivo dejstvo, da bo banska uprava d&la za 10 milijonov Din naro-čil. Sledilo je vprašanje reso'(ucije. G. Jeram je prebral memorandum, ki je bil poslan vsem gg. minisitrom in narodrVn poslancem. Resolucija bo sestavljena na podlagi te spomenice. Z'osti pereče je zdaj vprašanje bratov-skih skladnic. Zaikaj odpuščeno delavstvo ne bo moglo plačevati rednih prispevkov, ker je brez dohodkov. Sorno na Jesenicah odpade za 3 milijone dir.arjev mesd, v blagajni bratovske skladnice pa je le 70.000 dinarjev za brezposelne. Žrtev krize pj 'e na Jesenicah 7000 ljudi. Sicer jc upati, da ukrene v tem primeru država odločne korake.^ Vsekakor pa je denarja tudi te kratek čas premalo in bo Delavska zbornica prosila pri Centralnem ouboru za posredo va:.ie dela za pol milijona dinarjev posojila. Predsednik zborovanja g. Urafnik je nato zborovanje zaključil, se zahvalil vsem zastopnikom industrije, države in delavstva 7.3 trud, zlasti narodnima poslancema gg. Ivana Mohonču in Lojzetu Pnvliču. ki sta ohl/ubila, da bosta za omiljen je bede med d'_!.v stvom n krize v industriji storila vse ka.' je v njunih močer Umetnost v službi človekoljubja Odličen koncert primorskih rojakov v proslavo ge. Maše Gromove in g. Iva Sancina Ljubljana, 13. marca. 60ietnico svojih priljubljenih rojakov ge. Maše Gromove in načelnika g. Iva Sancina so primorski emigrantje proslavili s prireditvijo koncerta in družabnega večera sno-či v veliki dvorani hotela Ufiiona. .Koncert ie bil predvsem zanimiv Paradi tega, ker so na njem nastopili sami primorski rojaki, ki so važen kulturni činitelj v našem narodu in ki so se od nekdaj z veliko vnemo posvečali umemosti, predvsem glasbi. Sodelovali so: sopranistki g3. Štefka Pollčeva in gdč. Anita Mezetova, tenorist Josip Rija-vec, baritonist Robert Primožič, violinist Karel Sancin, dramski igralec Emii Kralj in kot pevovodja Venturini s svojim zborom. V uvodu je izpregovori! g. Miloš Rvbaf nekaj besedi, s katerimi je v glavnem očr-tal človekoljubno delo obeh slavljencev in jima čestital k lepemu jubileju. Nato je mešani zbor delavskega podpornega in prosvetnega društva »Tabora«, ki ga sestavljajo Primorci, zapel pod vodstvom g. Ven-turinija Sattnerievo »Vrbico«. Zbor je lepo discipliniran in ima v svojem vod'i energičnega pobornika. Ga. Poličeva je zapela tri pesmi, med njimi pravkar izišlo Bravničar-jevo »Osamljena«, s toplim občutkom in prednašan-jem. Naslednja točka je morala žal zaradi obolelosti pianistke Jadvige Po-ženelove odpasti. Toplo pozdravljen je nastopil dramski igralec Kralj ter z dramatičnim akcentom recitiral dve Kosovelovi pesmi. Baritonist Robe-rt Primožič je žei velik aplavz z Vilharjevo balado »K»m?« in Mu-sorgskega »Pesmijo oolhi«, katero je zapel v ruščini. Moral je dodati še poljudno špansko serenado, ki je publiko ogrela. Po odmoru je ravnatelj celjske Glasbene Matice Karlo Sancin zaigral tri modernejše violinske komade s sigurno tehniko in lepim prednašanjem..Posebno Cassadojev »Danse du diable ve rt« ie bil sprejet navdušeno ter ga je moral ponoviti. Pri klavirju ga je s finim razumevanjem spremljala ga. Sanci-nova. Višek večera je- bil nedvomno dosežen z nastopom tenorista Rijavca, ki je da! prireditvi poseben sijaj. Zapel je Lajovčevo »Mesec v izbi« in Prochazkovo »Zvezde žarijo«, s katerima je že pred leti zavzema! našo publiko. Občinstvo je z občudovanjem in naslado sledilo njegovemu dovršenemu petju in prednašanju in z nenehajočim aplavzom prisililo umetnika., da je dodal še po eno arijo iz »Manon« (dvakrat) in iz »Toske«. Nato je nastopil znova mešani zbor z Adamičevo, cd ljubezni do domovine prežeto nesmljo --cce dolor« in slednjič gdč. Mezelova z Lajovčevo »Begunka pri zibeli«. Pri klavirju so spremljali go. Poličevo ravnatelj Polič. g. Primožiča ka-pelnik g. Neffat. g. Rijavca in gdč. Meze-tovo pa kapeh::!c g. dr Švara. Koncertni de! spored-t ie bil na odlični višini in navdušenje publike, ki je veliko dvorano napolnila prav do zadnjega kotička. ie narašč:'o od toSke do točke. Po koncertu se je razvila prijetna zabava, katere se je roleg slavij ene- udeležilo'tudi veliko štev«:) občinstva obercn z zastopniki meeta Uablja^e, raznih društev in kor-poracfj. Neum®rao delo naših samaritanov Včeraj je oblastni ed&ar Rdečega križa v Ljubljani podal letni obračun o svojem delu za bližnjega Zbor inzenjerjev in ar avcev, zda-j le 7°. Delo ur\meravaj«j usta viti. To Je le majhen del strah vzbujajočih r-rviflr. Kako pa je po rudnikih rn drugih bratih, je drugo vprašanje, na katero bi -3 glasi! nemara veliko boij pogubonosen igovor kakor ga kažejo gomje številke, • ue govore le o propadanju gospodarstva, ?mvei stikalo bodočnost, da se človek grozi. G. Jeram je med drugim omenil tudi pe-tib vpiašauje glede nvoznih omejitev in iščite konsumstrtov. K besedi m j» oglasfl g. Budnlk, podrav- itelj tov. v Štora h, ki je dejal, da je bi i konferenci v Beogradu on edini odločno J to, da se uvoz železnine v prid domače v »vinske industrije zmanjša, kar je poslanec g. Mohorič upošteval in ž njim nastopil proti uvozu. Daije je govornik grajal poletje, da daje država izvršbo raznih del in ?-roči!a inozemskim tvrdkam. Tako se gra-5 železniški}! prog (3 večje 2 manjši), vseh pet prog grade tuje tvrdke. ki bodo ■ dnesle I milijardo dinarjev iz države; ko-liko pa strada zaradi tega naših ljudi m kako iropada zaradi tega naše gospodar-" vo, je vprašanje, na katero bi se dalo od-govorfti z miljardami škode. — Prav tako obupen položaj bratovskih siidadnic, ki h čaka zaradi rastoče brezposelnosti, za-~adi vse manjših dohodkov pogin, ker bo ^stopil konec starostnega zavarovanja. G. 'udnik je tudi omenil, da je prispevek za "atovske skladnice odločno premajhen in a j-im je treba nujno priskočiti na pomoč, jegova tmsei v tem pogledi je, da naj bi e tistih tisoč zlatih kron. ki jih je to-• arna Store dala v vojno posojilo, virlo-ziralo vsaj 1:4 in bi se znesek izročil bratskim skladnicani. Poglavitni vzrok krize > kovinski industriji pa vidi v nezmisel-cm domačem gospodarstvu, na račun ka-'ereira bogate tuje država. ri Krekič iz^ Beograda je noudaril, kakor ; Buckik, oškodovanje domače industrije tem, da se za državo naroča blago in raz-a de'a v tujih državah. Naglasi! je potre-1 >odočega čim tesnejšega sodelovanja ed predstavniki gospodarstva in delav-vva. Ostro je ožigosal zlorabo naše gospo-ar^ke krize od strani posameznih odgo-ornih č:n;te!jev. Besedo je nato povzel zastopnik ministra za trgovino in industrijo, narodni po-S!ince g. Ivan Mohori?, ki je v uvodu po-'Jiaril različnost gospodarskih interesov v ■ rzavi. aktivrii>st in pasivnost posameznih Krajev in omenil bivši žitni režim, zaradi \aferegi ie Slovenija kot pasivna dežela P'xala za moko polnih 160 milijonov Din preveč, pri tem pa j.; država dolžna izvoz-renvu društvu za žito 184 milijonov. Posle" C'ca tega ie. da so s kmetom vred zašle v tezKo^e banke in davkarija Kmet zmore trenutno le eno tretjino naloženih utu dav-^ov ne more izpolnjevati svojih obvez ne go dr/ave, ne do trgovca, njegova kupna mooje popolnoma oslabljena — nikjer pa »i v:deti rešitve. Samo v Vojvodini dose^a- Dalovanje ljubljanske sekcije Udruženja za ugled stanu in zaščito doiosačih interesov V . . x Ljubljana, 13. marca so bili vsi ti »strokovnjaki« nepotrebni in \ soboto zvečer se je vrsr! v društvenih imamo gotovo doma boljše moS/je Udru- pros.onh v Kazini oben, zbor L druženja 1 2Cnje v vseh primerih ban*ki upravi od- i ^s.ovenskih lnzenjerjev m arhitektov, j svetovalo sprejem tujega prosnca^Hmik ie Dobro obiskano zborovanje je otvoril pred- j navedel nekatere drastične primere kakši e sednik g. inž. Mačkovšek, ki je po pozdra vu poročal: Organizacija je povsem prostovoljna in odvisna od žive volje udejstvo-vanja članstva, ki ga je sedaj že 2^1, v celotnem udruženju v državi pn je včlanjenih že nad 2000 inženjerjev. Organizacija še nima tradicije v širšem smislu, ee pravi, da še ni stara. Imeli smo sicer mnogo slavnih prednikov, od Mačka, ki nam je sezidal rotorž, do ženijalnega Gruberja, večina drugih nam je ostala neznana. Pač pa je imela organizacija svoje predhodnike v študentovskih klubih, ki so te organiziral pred vojno in sirili med Muudom smisel za tehniko in arhitekturo. V tem pogledu je zlasti tudi prednjačil Klub praških tehnikov, ki jc izdajal tehnično r arijo »Slovenski tehnik«. Pred vojno je bilo ▼ Ljubljani ustanovljeno Društvo iaženjerjev. Namen ustanovitve organizacije inženjerjev in arhitektov je bil: plodonosno delovati v vseh panogah tehnične vede, širiti jo ▼ interesu javnosti, čuvati ugled stanu in stanovske interese. Teh načel se je drža'« tudi organizacija, ki je bila ustanovljena po vojni. Predsednik je podčrtal nekatere uspehe, ki jih je dosegla organkaera v preteklem le-tiu, tako £'.ede tehnične zakonodaje, ulede irkrepov proti zaposlitvi tujih inženjerjev itd. Pregledno čsjrriško poroČMo je podal inž. Beve. Razpravljal je o notranjem ustroju organizacije, posameznih sekcijah hi nj'h vodstvu ter o nekaterih spremembah v preteklem poslovnem letu. Število članstva je naraslo za 12. izstopila sta pa dva člana. Lprarvni odbor je ime! osein sej. predavanj je bilo 7. Dne 6. decembra je priredila sekcija poučen izlet v Zasip pri Bledu, k jer so si izletniki ogledali novo zgrajeno elektrarno KJD. Glavni upravi je Udruženje pred glavno sk'.roščino naslovilo spomenico, v ka-se„je zavzelo za izboljšanje položaja železniških inženjerjev, katerih gmotno stanje je tako, da ne odgovarja ugledu, ki ga zaslužijo. Najtežji je položaj gradbenih in-zanjerjev, katerim se ne priznava nobena s hi zb ena doklada. potrebno je pa tudi izenačenje gradbenih inženjerjev s strojnimi. Ing. Mi/ller-Petrie ie dostavil Udruženju spomenico o potrebnih izpremembah učnega navrta strojnega pododdelka na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Pri prestop dijakov z ljubljanske univerze na zagrebško ali beograjsko so nastale težave, ker učni načrti niso enaki. Udruženje je naprosilo tovariša Kopvlova. predstojnika instituta za strojništvo na tehnični fakulteti. da tej zadevi posveti svojo pozornost in pripomore k ureditvi v smislu unifikacije učnih načrtov. Zadeva je bila ugodno rešena in so bile na seji fakultetnega sveta v juniju 1931 sprejete ustrezajoče spremembe učnega načrta. Glavna uprava je izposlovala tolmačenje zakona v imenih glede na nostrifikacijo inozemskih diplom. Sprejeto je bilo načelo, da ni treba nostrificirati inozemske diplome, ki je bila pridobljena do 1. decembra 1918 __ na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. L družen je je v enem primeru tudi nastopilo proti neupravičeni rabi akademskega naslova »inženjer« in j« doseglo željeni uspeh Kr. banska uprav« je Udruženje vprašala za mnenje glede potrebe in umestnosti u-posli fcve Lnozemcer j H primerili. K u p*, primere. ........... »specialiste« in »strokovnjake« potrebujejo nekatere tovarne. Večina podjetij, ki -zaprosijo za inotzemske »strokovnjake«' je 6eveda v tujih rokah. Ljubljana, 13. marca. Ena našfti najdelavnejših in najvažnejših karitativnih organizacij, oblastni odbor Rdečega križa, je danes dopoldne podal račun o svojem delu v preteklem letu. Zbor se je vršil na magistratu ln ga je vodil zaslužni predsednik g. dr. K r e j fi i. Med drugimi se Je zbora udeležil tudi zastopnik banske uprave sanitetni referent g. dr. Ma-jer. Prisotna je bila tudi dvorna dama ga. Tavčarjeva. Iz predsedniškega poročila, ki ga je podal g. dr. Krejčl, povzemamo, da je organizacija kljub hudi krizi tudi v preteklem letu zabeležila znaten napredek. Ustanovilo se je Sest novih krajevnih odborov in s tem je naraslo število članov na preko 6000. Številke <]o!'_azujejo, da se je ideja Rdečega križa pri nas prav udomačila, zaradi česar je upanje na Se lepši razvoj v dravski banovini povsem upravičeno. Glavni odbor v Beogradu je pokrenil ▼ V proslavo lOletnice svojega obsfo!a ie^J Preteklem letu akcijo za prizadele po suši Udruženje lani v juniju izdafo spomenico ' ----! 1—i.— »Jt:^ os lavi j a na tehničnem polju 1919-1929«. Knjiga je na čast Udruženjai ter nudi "bogato gradivo vsakomur, ki se bo hotel orientirati v mogočni energiji, s katero je naš narod po strahotah svetovne vojne pristopil k obnovitvi opusrtošene, oplenjene in ponižane zemlje. Sekcija se je tudi mnogo trudila, da bi dobila mandat za gradnjo in vzdrževanje modernih cest, da o tem predmetu nastopa za področje vsega Udruženja. G'av-na uprava pa je s povoljno rešitvijo te zadeve u nejasnih razlogov odlašala. Tajnik je nato naveael še nekatere druge posamezne^ uspehe ter zaključil z izvajanji o »Tehničnem listu«, proti kateremu vlada med c.anstvom še vedno nekako nerazpoloženie i-oudarjal je, da so člani s svojo sodbo glede lista često preostri, na dn-gi strani jc pa res. da tvori to nerazpoloženje tudi letni prispevek, ki naj ga članstvo oddaja za obvezno naročeni list. Apeliral je na članstvo, naj se oklene lista in naj prispeva s članki," saj je list zrcalo in odraz vsega 6tanu. Naposled je tajnik še poudarjtii da je prizadevanje Udruženja proti zaposlitvi tujcev in za zaposlitev domačih inženjerjev rodilo precej uspehov, omenri je pa tudi aa jc v inženjerskem poklicu danes tudi ze delna nadprodukciia. Toda o tem se bo moglo govoriti šele tedaj, ko bo zasedeno siehernc mesto po domačinu. Zadnji pregled nezaposlenih inženjerjev na področju sticcije Ljubljane izkazuje, da je od 15 cccem-.ni naprej brcu posla 17 elektroin-z«o,.:r tir, 6 rudarskih in topilniški.h, 2 strojna. 2 gradbena in 6 kemičnih, skuono -orej ^eda številke n;so zanesljive ke>- se jih mnogo ni prijavno. Svoje obširno Poro-L'ro je tajnik zaključil s čitanjem poročila »Delovni trg in akademski poklici«, odroma »Kakšnih misli je naša mladina«, ki :e izsil 17. januarja izpod peresa ,nž Fr »trajnarja v »Jutru«, članek je po'n optimizma in je na čast inženjerskemu stanj. Tajniško pčel z vso vnemo nabiralno akcijo z. okrožnicami in plakati, kar je imelo nepričakovan uspeh. Kakor vselej ob priliki velikih nesreč tako se je tudi pri tej katastrofi pokazalo zlato srce slovenskega I se bo še nadalje pečal z oLrtjo, ki nI pred-tfudata. Poleg lepih dftnamlh zneskov bo videna y obrtnem sti dohodek namenjen za počitniško kolo! trboveljskega krajevnega odbora. Ljubljanski oblastni odbor je tudi ™Lk ^Minskega pevVk^a z*>ni. Več krajevnih odborov pošilja v tL S^V1^'6 boIehne ^roke r £ lonije ob Jadranu. Posebno poglavje tvo-rijo v tej krizi tudi šolarske kuhinje k! Jih ustanavljajo krajevni odbori s Iani^ P°dmIadl:a- Skoro naši krajevni odbon prirejajo letno božičnice za jri.ro-masne otroke. S pridnostjo ln požrtvovalnostjo so ustvarili nekateri odbori preko-nstne naprave: Bolnice, hiralnica, aveti-' JavDa kopališča, reševalni avtomobili *> spomeniki, ki pričajo o plemenitem delu ljubezni do bližnjega. Za tem je poročal blagajnik g. M e S e k o lanskem denarnem prometu oblaatneea odbora Poročilo je pok-r-o, da je del^ m ljubljanski oblastni odbor Izredno mnogo žrtvoval za pom~'; bližnjemu. Pobila bo bau »ogiasno' sprejeta. Občni abor je razpravljal za tem še oV iiatenh aktualnih zadevah. Stavljenih i« oilo med drugim več predlogov glede filmskih predstav v službi Rdečega križa. Sprejet je bil tudi predlog, da se zniža ietna članarina na 20 Din. Uspeli zbor le predsednik zaključil okrog 12. ure. Zagatenje. Mnenja bolnišnic Izpričujejo, d l uživajo naravno *Frcnz Josefovo« gren-čieo zelo radi tudi oni, ki so prikovani na posteljo, in jim zelo dobro prija. Tihotapstvo tobaka ob madžarski meji Buri in cl, 13. marca. Od predmetov, ki se na severni meji tihotapijo iz M adžarske v na?o državo zavzema tobak za pipo menda prvo mesto Čeprav zaslužek ni posebuo valik in prenašanje tobaka preko meje zelo opasen poseL se vendar tihotapstvo kljub pojačenim mejnim stražrm še vrši, kar dokazuje naslednji primer. Neznan tihotapec je te dni r.« kupil na Madžarskem 500 paketov tobaka za pipo in bi bil pn teza blagu zaslužil približno 100 Dm, če bi se mu prečilo razpečati tobak na naši strani. lmci pa je možak sr:olo Čeprav si je izbral za1q u-oden čas za prekoračenje meje — bilo je v temni noči okpli 2. lire zjutraj — sra je vendar opazil sliiž-bujoci grtmčar in ga ustavil. Videč, da s težko vrečo ne bo mogel uiti graničarju, je tihotapec rajši odvrgel tovor in so podal y beg, samo da bi ostal nepoznan, kar mu je tudi uspelo, ker mu gra^ičar zaradi teme ni mogel slediti. Graničar je zaplenil odvrženi tobak in izroči' carinskemu oddelku. Tako je prišel tihotapec ob tobak in zaslužek, ni pa izključeno, d«, pade prej ali slej tudi sam obmejnim oblastvorc v roke, č« fJTTIROt s friliji DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Velik volilni shod za Hindenburga v Berlina Littpatansko mestece Pogled na ogromen volilni shod »železne fronte« v berlinskem ljudskem vrtu. Veliki nmožici volilcev govori Otto Wels. Skrivnost četrte piramide Herodot, Strabon drugi staroveški pisatelji poročajo dosledno o štirih gizeških piramidah, moderni raziskovalci so vedeli doslej samo za tri — šele sedal je egipt-eki arheolog Selim paša sporočil, da je našel tudi četrto. Zgradba meri 60 m r kvadratu, njena Tišina znaša 20 m — vrh piramide, ki bi morala biti visoka 33 m pa manjka. Morda je niso nikoli dokončali. Orjaško delo Je tičalo tako globoko v pesku, da so ga iDogii odkriti šele sedaj. Doslej so vedeli, kakor rečeno, za tri piramide, za Keopsovo, ki so jo zgradili 2690 let pred Kri storim rojstvom, za. Fa-soajevo iz 1. 2650. pr. Kr. in za Menkere-J-evo. ki je živel okoli 1. 2600. pred našim ftetjem. četrta piramida leži bolj vzhodno. V njeno vzhodno in severno stran so vsekane stopnice, na jugovzhodni strani vodi vhod v notranjost. Varujeta ga dva Monolita, r katera so vsekani napisi, ki f poroča jo, da je piramida grob kraljice J-Zent K a vose, >kraljice Egipta in hčerke rogov«. Tu tiči skrivnost. Imena kraljev in kraljic so na staroegiptskifa napisih obdana t ovalom, ki ga tu ni. Zato pa nosi ime iPimbol. ki predstavila kačo, torej znak, ki velja drugače sa bogove. Selim paša dvo. mi, da je bila ta kraljica res kronana krajca, vse pa kaže. da je imela močan vpiiv na egiptsko vi ade. Draga skrivnost le v tem, počiva Keni Kavess v groba mn*^ dečhs leži Mount Blanc« huda nesreča. V pri-■tanMču Halifaxu so bili nanjo natovorili 1000 ton pikrinove kisline in 1000 ton ben-eola. Pomotoma Je iadja trčila ob neki parnik. Nastala je strašna eksplozija ki )e sabtevala 3000 človečkih žrtev, 6000 IjmU pa J« prifflo ob svoje domove. Hiše, M ao stale ob cesti, so v dolžini 2 milj pogorel« do tal. litija se Je pri eksploziji pogremBa aa morsko dne, njeno sidro pa J* odletelo tri roiij« ©d mesta, kjer so ga pustili na griUrL kamor % prSeteta, Tar«) leži še dane« v spomin na tragičen dogodek, o katerem sme svet Sel« zdaj izvedel resnico. Smrtna avtomobilska nesreč« v Franciji V Fontafne^leauškem gowkj bTms V te?*-* se je primeril« smrtn« fcvtomabilska ne-sreča, fije žrtev je postala grofica de M«5 gret, ki se je voziU z lastnim avbomotv lom rz Lausanne v Pariz, Na sredi ceste « zavoz?la v neki stoječi, cera-zsvetlieni t vorni avto. Trčenje ie bilo tako silovit^ da se je bencinski rezervoer trenutkor -razspočšl rn grofico se objeli plameni. Ne-i avtom o^h i list, ki je malo pomeje vozil isto smer m re vide! požar, je hotel gr fici pomagati Našel pa jo je ie umirajo«*. Odpeljal jo je v bližnjo bolnišnico, kje? pa je um ris še preden so zdravnik; iot« ca^M operacijo zaradi opeklin. Največji švedsltf krpar — amer«*3i državljan Slovit! fredski kipar prof. Če* Mi!!« *«> nedavno prišel v Stockholm na oddik. *»" Ameriki, kjer se je mudil zadnja lesa, deloval z uspehom. Izvršil mnogo naroči! za mor«m«r?tafee sporne?-ke in Crasiboroke Foundation mu rd-aj zid--poseben atelje. Pro£. Milles kan? d®ti šve-ski slovo z* -redno m se bo stalno nase' v Ameriki, kjer bo trKŽs dobil držertiR-stvo, vsrtftemsie rrramfre papeževe državice ja-r!ja}o. da v kratkem * promet atrm serij«, zaaaiJfc tč. bo obseg«5.* 3£ Seja, ki )e zapečatila usodo Lapoveev Zadnje dni prihajajo iz Finske zopet vesti, da narašča iapovsko gibanje. Slika prikazuje sejo vlade pod vodstvom predsednika Svinhufvuda, ki je s svojimi ukrepi zatrte zadnje zarotniško gibanje Lapovcev, V sredi predsednik Svinhufvud, poleg njeg? vojni minister, ostali so generali feak BabeJjs Zamostje CSis sibirk« »Konarmlja«.) Načdiv (načelnik divizije) in njegov Itab sta ležala na pokošenem polju, tri Vrste od Zarnostja. Čete so imele izvesti nočni napad na mesto. Armadni ukaz je veleval, naj prenočimo v mestu, zato je načdiv pričakoval poročila o zmagi. Deževalo je. Nad namočeno zemljo sta vihrala veter in tema. Vse zvezde je na široko pokrila črnina oblakov. Izmučeni konji so hrzali in se prerivali v mraku. Ničesar jim nismo mogli dati. Privezal sem si povodec svojega konja k nogi, se zavil v plašč in legel v jamo, polno vode. Vlažna zemlja me je sprejela v svoj hladni, mogilni objem. Konj je nategnil povodec in me potegnil za nogo. Našel je bil šop trave in ga pričel ruvati. Tedaj sem zaspal in zagledal v snu kup sena. Nad senom se je širil zlati prah mlatve. Snopi pšenice so leteli po nebu, julijski dan se je nagibal k večeru in poslednji sončni prameni so ©zarjali nebesni svod. Iztegnjen sem ležal na tihem ležišču in ščegetanje sena nad tilnikom me je dražilo do brezumja. Potem so se sked-njeva vrata namah s truščem odprla. Ženska, napravljena kakor za bal, se mi je približala. Izza črnih čipk svojega oplečka je izvlekla grud in mi jo kakor dojilja previdno ponudila. Nato je s tvojimi grudi legla na mojec Uspavajo čs toplota je prešinila osnove moje du-še, dve potni sragi sta se združili v en sam curek. »Margo«, sem hotel krikniti, »zemlja me vleče s seboj na vrvici svojega gorja kakor upirajočega se psa, toda vendar sem vas videl, Margo ...« To sem hotel krikniti, toda moje čeljusti, stisnjene od nenadnega hladu, se niso razklenile. Tedaj se je ženska oddaljila od mene in pokleknila. »Jezus«, je dejala, »sprejmi dušo tvojega preminilega hlapca.« Na senca mi je pritisnila dva umazana petaka in mi zamašila ustno odprtino s prijetno dišečim senom. Zaman sem poizkušal zavpiti, glas je blodil po goltan-cu in se zadeval ob okovani krog mojih čeljusti, ugašajoče zenice so se počasi obrnile na znotraj, rok nisem mogel razkleniti, nato pa sem... se zbudil. Mužik z razmršeno brado je ležal pred menoj. V rokah je držal puško. Konjski hrbet je kakor črna prečka rezal nebo. Povodec je v tesni zanki zadrgnil mojo nogo, ki je štrlela kvišku. »Si zaspal, rojaček?« je dejal mužik in se mi nasmehnil s svojimi nočnimi, neprespanimi očmi. »Konj te je zavlekel pol vrste daleč ...« Razvozlal sem jermen in vstal. Po mojem licu, razpraskanem od osata, je tekla kri. Tukaj, dva koraka od nas, je ležala prednja linija. Videl sem dimnike Zarnostja, potuhnjene luči njegovega ghet- ta in svetilnik z razbito svetilko. Vlažna svetloba se je kakor kloroformov val razlivala preko nas. Zelene rakete so poletavale nad poljskim taborom. Drhtele so v zraku, se osipale kakor cvetje v mesečni noči in ugašale. Zaslišal sem pihljaj pritajeneea vzdiha. Dim rnoritve je kradoma blodil okoli nas. »Nekoga bijejo«, sem dejal, >koga neki bijejo?___« »Poljak se razburja«, mi je odvrnil mužik, »Poljak kolje 2ide ... Mužik je preložil puško iz levice ▼ desnico. Brada se mu je pobesila na stran, ljubeznivo me je pogledal in dejal: »Dolge so noči tu na fronti, tako dolge, da jim ni videti konca. In namah se človeku zahoče pogovora z drugim človekom, toda kje naj ga vzameš, tega drugega človeka?...« Mužik mi je prižgal cigareto. »Žid je vsega kriv«, je dejal, »vsako stvar zvalijo nanj. Po vojni jih bo prav malo ostalo. Koliko Židov je prav za prav na svetu?« »Deset milijonov«, sem odvrnil in pričel sedlati konja. »Kakih dvesto tisoč jih bo ostalo«, je kriknil mužik in me zgrabil za roko, boječ se, da mu ne bi ušel. Jaz pa sem sedel na konja in zdirjal tja, kjer je stal štab. Načdiv se je že pripravljal na odhod. Ordonanci so stali pred njim io stoje eskadroni so polzeli je Šepnil spali. Razsedlani preko gričev. »Lepa reč se pripravlja«, načdiv in odjahal. Sledili smo mu po cesti v Sitanee. Znova je pričelo deževati Mrtve miši so plavale po lužah. Jesen je kakor iz zasede zaskočila naša srca in drevje, goli mrtveci, postavljeni na obe nogi, se je majalo na križiščih. Zjutraj smo prihajali v Sitanee. Midva s štabnim kvartirmojstrom Volkovom sva na koncu vasi našla prazno kočo. »Vina«, sem dejal gospodinji, »vina, mesa in kruha. « Starka je sedela na tleh in iz rok krmila telico, skrito pod posteljo. »Nič nimam«, je odvrnila ravnodušno. »Komaj da se še spominjam, kdaj sem zadnjikrat kaj imela...« Sedel sem za mizo, odpasal revolver in zaspal. Cez četrt ure sem odprl oči in zagledal Volkova, sklonjenega nad podoknico. Pisal je pismo nevesti »Velespoštovana Valja«, je pisal, »ali se me še spominjate?...« Prečital sem prvo vrstico, potem pa sem izvlekel iz žepa vžigalice in zapalil kup slame na tleh. Ogenj je vzplamtel. Starka je s prsmi legla nanj in ga pogasila. »Kaj vendar delaS, pan?« je dejala in strahoma odstopila. Volkov se je obrnil, uprl v gospodinjo svoje motne oči in se spet lotil pisanja. Spalil ta bom«, sem zaspano samr- mral, »tebe bom spali! in tvojo ukrade no telico.. .* »Čakaj«, je tedaj zakričala gospodi nja z visokim glasom. Stekia je v vežo in se vrnila z vedrom mleka m hleh= cem kruha. Nisva utegnila snesti niti polovice, ko so namah na dvorišču počili streli Mnogo jih je bilo In dolgo so pokali, tako da sva se jih naposled naveličala. Izpila sva mleko in Volkov je odšel na dvorišče pogledat, kaj prav za prav je. iOsedlal sem tvojega konja«, mi je dejal skozi okno, »mojega so prereše-tali, da bolje niso mogli. Poljaki so po* stavili strojnice sto korakov daleč.« Obema nama je torej ostal en sam konj, ki naju je nesel iz Sitanca. Jaz sem sedel v sedlo, Volkov pa je zlezel zadaj. Komore so bežale, tulile in tonile v blatu. In jutro nas je pozdravilo, kakor pozdravi kloroform operacijsko mizo. »Ste oženieni, Ljutov?« je mahoma vprašal Volkov, ki je sedel zadaj. »Žena me je ostavila«, sem odvrnil in za par trenutkov zadremal. Sanjalo «?e mi ie. da spim v postelji. Molk. Najin konj se opoteka . »Kobila ne bo zmagala več ko dve vrsti«, je dejal Volkov. Molk. »Izgubili smo bitko«, mrmra Volkov in hrkne. »Da«, pravim jaz. Iz ruščine B. Z, l \ >JUTRO« ponedeljska Izdaja 9 Ponedeljek, Zi. marca uortrnm,i prireditvami poslovil od smegia m zimskega spoTta. Izvedel je klubsko prvenstveno tekmo z". dame tn medklubske tekme v srrruškfh skokih. Za damsko tekmo so s« prijavile 4 tekmovalke. Start je bil točno ob 14. na Šut-ni Nad 4 km dolga proga je vodiia pre-ko Zapric na VrtpMco in odtod do Podgorske cerkvice, odkoder je krenila na--aj na Zaprice. NTa cilju pred »Krištofom« ..e je zbralo- vetoleo število publike s kamniško mestno godbo. Burno pozdravijane so ob zvokih godbe vozile tekmovalke na cilj Najboljši čas dneva 32:13 je dosegla Štefka Hamarjeva in si s tem osvojila klubsko prvenstvo. Sledile so: 2. Nada Debevc 33:27, 3. Manka Stergar 36.21 in 4. Valči Božičeva 38:41. Doseženi časi so prav zadovoljivi, ker je bila proga razmeroma precej težka. Po končanih damskrh tekmah so se pričele medklubske tekme v sim/uških skokih nf klubovi skakalnici pod Zamazico. Publike se je zbralo izredno veliko število — gotovo nad 600. Startalo je 8 tekmovalcev, 4 člani smuč. Id. »Ljubljane«, 1 SK ILirirje in 3 SK Kamnika. \ sak tekmovalec je izvedel po tri skoke v konkurenci Snežne razmere niso bile tako ugodne kot se je zdelo prvotno, ker je južno vreme precej zmehčalo sneg. Zmagal je tudi to pot Franc Palme, ki si je tudi ob otvoritvi skakalnice os vojni preh.odmi pokal. Od 240 dosegljivih točk jih je dosegel 212.1. Najdaljši njegov skok je bil' 24.5 m. Sledili so: 2. B ižič Franc (Sm. k. »Ljubljana«) 185.7 (najdaljši skok 21 m), 3. šubic Milan (Kiirra) 151.7 (18 m), 4. Lesjak Lado 120.5, 5. Koder Viktor 120.5. 6. S:ergar Lado 86.4, 7.' Karba Dušan 85. 8. Rozman Vilo. V konkurenčnih skokih so tekmovalci vzeli samo polovico zaleta. V skokiih izven komkuirence je Franc Palme z dvema si okorna prekosil svoj dosedanji rekord na kamniški skakabvci. Skočil je 32 im 33 metrov. Ob ugodnejšem snegu bi brez dvorna skočil še dalj, ker je bil izbomo razpoložen. Iztek je bil boljši kot pri otvoritvi, vendar pa še vedno preoster. V skokih izven konkurence je v lepem stilu dosegel Božič znamko 29 m. Izmed Kam-ničanov je Stergar pokazal lep napredek. S skokom 26 m je postavil klubski rekord Ugajala sta tudi Rozman in Karba. Jo! sta to pot prvič nastopala. Karba je ▼ konkurenci z 22.5 m napravil za Pahnetom najdaljši skok. Razglasitev rezultatov tn razdelitev daril je bila po končanih tekmah v restavraciji Kumer, kjer je predsednik kluba dr. L Žvokelj pozdravil predsednika ZSPS dr. Pirca in ostale goste in se v lepih besedah zahvalil tekmovalcem in jim čestital k uspehom. Smučarski dan v Mojstrani Zmaga Bratstva na stafetni tekmi Inozemska udeležba Smučarski klub Dovje-Mojstrana je priredil včeraj tri zanimive smučarske tekme, in sicer medklubsko stafetno tekmo na 4X6 km, damsko propagandno na 3 km in skakalne tekme. Krasno vreme im idealne snežne razmere so privedle v Mojstrano lepo število smučarjev iz vse Gorenjske. Ljubljane in tudi iz Avstrije. Največje je bilo zanimanje za stafetne tekme, v katerih je startalo 13 štafet, m sicer Ilirija s 4, Ljubljana im jeseniško Bratstvo z 2, Kranjska gora z 1 in domačini s 4 štafetami Borba za prva mesta je bila zelo ostra, posebno med najboljšima štafetama Bratstva im domačinov. Do zadnjega je vodila Mojstrana, nakair jt Smolej kot zadnji vozač jeseniške štafete odločil, da je Bratstvo zasedlo prvo mesto in sii priborilo pokaL Podrobni rezultati stafetnfh tekem so naslednji: 1. Bratstvo (Jesenice) I. (Kozjek Vinko, Pribil Janez, Markelj Leon, Smolej Franc) 1:43:33, 2. Smuč. fehib Dovje Mojstrana L 1.44:26, 3. SK Ilirija L 1:51:47, 4. SK Ilirija IL 1:51:50, 5. Smuč. klub Ljubljana I. 1:51:53, 6. Bratstvo (Jesenice) II. 1:52:12 Na zadnjem mestu je štafeta »starih« smučarjev Ilirije, ki je dosegla čas 2:17:14. Najboljši vozni čas so dosegli na 6 km: 1. Smolej Franc 24:20, 2. Markelj Leon 25:12, Jakopič Albin 25.15, itd., Damskih propagandnih tekem na 3 km dolgi progi se je udeležilo 6 tekmovalk, ki so se plasirale naslednje: 1. Rabič Ivana (Dovje-Mojstrana) 21:25, 2. Fister Mimka (Skala Jesenice) 21:33, 3. Rozman Pavla (-Ilirija) 22:25. Popoldne ob 15. »o se vr&ile skakalne tekme, pri katerih bo startall tudi gostje iz Avstrije. Vsega je nastopilo 42 skakalcev r treh kategorijah. V kategoriji se-nlarjev Je bil vratni red pl as mama naslednji: 1. De Preti« (Avstrija) ZtiA, S. Steln-wei*der (Avstrija) 213.2, 8. Defimaa Tone (Smk. LJubljana) 192J» 4. Pračefc Ciril, (Jesenice) 192 točk. V drugI kategoriji }© saseAefl j>m» mesto član smučarskega kluba LJubljane Avgust Jakopič a 135 točkami Najdaljši akofc r konkurenci Je imel Avstrijec De PreMe s 27 ln pol, izven konkurence pa tudi on i 33 m. Zmaga Joška Janše v Delnicah Včeraj so smučarji iz Ljubljane in Maribora na 30 km tekmi v Delnicah dosegli na tujih tleh odlične rezultate — Bivši državni prvak Joško Janša, član SK Ilirije, je zasedel s 13 minutami uskoka prvo mesto in odnesel prvenstvo Gorskega kotarja Delnice, 13. marca Tretja velika sm/učarska prireditev v Gorskem kotariu je uspela nad vse pričakovanje. Udeležba raa tej 30 km tekmi je prekašala vse dosedanje, ker so prišli na start razien številnih domačih tekmovalcev najboljši vozači zAmskospcr trnih pod-savezov iz dravske banovine, in sicer bivši državni prvak Joško Janša, dalje bivši prvak Gorskega kotarja Stane Bervar, mednarodni vozač I liri j an Boris Jenko im več odličnih vozaoev iz Maribora. V Delnice je prispel tudri član SPD Kranjska gora Zdravko Zore, ki na zaradi z-jbrane starta ni smel startati. Mariborski podsa-vez je zastopal predsednik MSK ' Bruno Parma. ;/' .'"";;'* r' \' . Startalo je škupnO 46 L tekmovalcev; ^n-.' sicer članov Ilirije, smuč. kluba Liubliame, SPD Maribora. MSK, Sljeniena, Rumolista, Haška. HPD Zagreb, Marathona im Con-cord:je iz Zagreba, dalje HPD in Sokola s Sušaka im Športnega kluba iz De'mic. Za tekmo je vladalo na startu im cilju kakor tudi ob progi veliko zanimanje. Prav poseben interes so posvečali organizaciji Slovenci, ki so sicer že mnogo slišali o Delnicah, vendar niso mogli verjeti, da imajo tako idealen smu.sk i ter^n. Proga je bila odlično izbrana in dobra markirana. Snežne prilike so bile prav dobre; med tekmo je pihala lahka im n? nevarna bura. Temperatura je bila 6 sti> penj pod ničlo. Tehnično vodstvo je b>lo v rokah itn ž. Aleksandra Klaiča. Davi so pred pričetkom tekme vojaki še enkrat prevozili progo, tako da je bilo med tekmo vse v vzornem rediu. ..Točno ob 10.15 je starter Se tirna odt>ustel prvega vo?a£a. Izmed znanih vozaoev so pri žrebanju dobili tele številke: Jenko 6V. Bervar 7, Pintar 15. Janša 26.c ?t, Zagreb) 3:16:42, 7. Jeniko Boris (SK Tltrija) 3:16:42, 8. Stopar R-udi (SPD, Maribor) 3:22:52, 9. Ivič Franjo (MSK, Maribor) 3:24:17, 10. Senčar Lado (Sm. bkib Ljubljana) 4:24:52, 11. Majmarič Mi jo (Sokol, Delnice) 3:26:06, 12. Horvat \%ifco (Železničar, Maribor) 3:27:30. Nogometne tekme Zagreb: Gradjamsfci : Viktorja 4:0 (2:00. Zaslužena zmaga moštva, ki se je boljše znašlo na zasneženih tleh. HaJk : železničar 3:0 (3:0). Daieko boljša igra Haška i v prvem polčasu. Beograd: BSK : Jugoslavija 3:2 (1:2). i Dunaj: Admira : Slo vam 1:1 (1:1). Au-stria : Hakoah 3:2 (2:2). Viemiui : Nichol-son 5:2 (3:1), Rapid : BAC 4:0 (2:0). Budimpešta: »11« : Somogy 1:0 (1:00, Bocskay : Nem zeti 3:2 (0:1), Ferenczvarc« : Kispesit 2:0 (2.0), Htungara : Ujpest 1:1 (1:0). ^ Miškolc: A.f-tila : Sza&ara 4:1 (1:0). Karlsruhe: Karlsruher SV : Sp. V. Fiirtfi 3:0. Pra*i: DPH : BShemJar^ 6:5 (4:2), Sla-via : Viktorija Žiikov 4:2 (1:1), Nurnberg: IFC Niirnberg : FC Pforz-heim 5:1. • ASK Primorje (nogom. sekcija). Drevi ob 20. v kavarni Krapež seja sekcijskega odbora. Pozivajo se: Slamič, Sočan. Zem-Ijak, Jež, Trajkovič, šenica in Baum, da se zanesljivo udeležijo. Zakon o likvidaciji žitnega režima odobren Beograd, 13. marca. p. SkupSčirski odbor, ki razpravlja o zakonu glede likvidacije žitnega režima, je zasedal snoči pozno v noč ter je dokončal svoje delo. Po obširni in vsestranski debati je bil zakon naposled v celoti z malenkostnimi stilističnimi iz-premembami soglasno sprejet. Za poročevalca je bil določen narodni poslanec dr. Trpko Ninkovič. Beoornrki morflec aretiran Spomini na »Klamartinovo gubernatorstvo" v črni gori Ob smrti grofa Clam-Martinitza, ministrskega predsednika stare Avstrije in zadnjega vojnega guvernerja Črne gore Orof Hcinrich Clam - Martinitz, ki je kakor smo že poročali, 7. t m. umrl na svojem gornjeavstrijskem posestvu v starosti 69 let, gotovo ne bo živel v spominih na enega od mnogih političnih poizkusov, ki ga je v propali Avstriji predstavljal njegov kabinet, toda v Črni gori ne bodo nikdar izbrisani spomini na dobo »Klamartinoveza gubernatorstva«, kakor so jo nazivali Črnogorci, ki se je začela sredi 1. 1917. V šar-ži ulanskega ritmojstra je prišel tedaj na Cetinje kot novi vojni guverner grof Hein-rich Clam-Martinitz. ki je dovrši! svojo misijo kot avstrijski ministrski predsednik ter napravil prostor kabinetu Seidler. Kar čez noč je dobil novi guverner šaržo polkovnika. Njegov prednik je bil general Weber von Webenau, in sicer od začetka okupacije Črne gore. Ta guverner je bil samo vojak in je moral oditi zaradi tega. ker se je Avstriji zahotelo po novem kur-zu v upravi okupirane dežele. Ne glede na pravilo, da se o mrtvih ne govori slabo, se tudi lahko reče, da Clam-Martinitz kot guverner ni bil pravi iniciia-tor, temveč samo nekaka etiketa nove okupacijske taktite. Avstrijske oblasti so bile nasilne od prvega početka, vsa nasilja pa so različna po načinu izvajanja. 2e maja L 1916. so bili v Črni gori internirani vsi moški, ki so nekdaj služili vojake, za povod pa je bila izmišljena velika zarotni-ška akcija nekdanjega črnogorskega ministra generala Radomira Vešoviča. Potem so ves čas patrulje lovile talce, ki so z življenjem jamčili za vsak napad na avstrijske čete in tudi na posamezne okupacijske organe. Bile so siceč*tudi poprej re-kvizicije živil, volne, živine, a vse to se je vršilo po uvidevnosti in razpoloženju posameznih okrožnih komandantov, poveljnikov čet ln seveda tudi samega guverner-stva. V okupirano deželo pa je pozneje vrgel vojni val vsakovrstne ljudi z vsemi napakami, ki jih je dala šola in psihoza talko zvanih avstrijskih vojnih zmagovalcev, poleg tega pa tudi z vsemi dobrimi stranmi kd jih vsa vojna razdivjanost v posameznikih ni mogla zatreti. Kakor posamezni komandanti, tako je bil tudi guverner general Weber samo vojak in ničesar drugega. Med okrožnimi komandanti je bil na primer stari graničarski oberstar, Vuk Vukadinovič, ki je namesto v zasluženi pokoj moral po službeni potrebi nastopiti službo v Kolašnnu. Veliko kopico izdanih rekvizicijskih in drugih povelj je mož enostavno zavrgel in prekršil. Drugega so zopet sneli kot invalida iz kake bolnišnice in tudi ta na svoji službi kot poveljnik čete ali kakega okraja ni zavrgel tega, kai mu je ostalo v človečanskem pogledu iz dobe, ko še ni nosil vojaške sarže. Prejšnji vojaški guverner je vse to toleriral, ker je bil sam ravno tak, pod novim pa se je začelo sistematično fizično in duševno ubijanje črnogorskega ljudstva. Ce se bo kdaj pisala knjiga zločinov sol- dateske, bo doba »Klamartinovega gubernatorstva« v Črni gori v njej zavzemala z ozirom na svojo kratko dobo zelo obširno poglavje. Prej se je temu ali onemu poštenemu komandantu vse skupaj zagnu-silo, pa je šel k ekselenci VVeberjui na Cetinje na raport ter je prostodušno izjavil: »To ni delo za starega vojaka!« Mož je lahko mirno odšel. V novi dooi pa so biii ljudje preko noči odstranjeni, njihova mesta pa so zavzeli krvosesi, ki so v dresu-ri izgubili že davno vse človečanske občutke. Na sedežu guvcrnc-rstva sr> se vsi-draie propalice, izvežbane v najhujšem iz-koriščevanju in metode razdivjane solda-teske so se združile in podredile metodam politične nemorale. Rekvizicijski organi niso več brskali samo pa kaščah in šteli živino po stajah, temveč so o praznikih pred cerkvijo ljudem slačili ovčje kožuhe, volnene jopice in celo nogavice. Ce je v kaki vasi pijan žandar vdrl v hišo ter hotel posiliti kako žensko in moral potem pred ogorčenimi starci in ženami zbežati se je vzelo to za povod velikanske kontribucije nad vasjo in celim plemenom Ce ni bilo v kratkem roku vse plačano v denarju in blagu, so padle glave talcev, vasi pa je soldateska požgala. Med onimi Črnogorci ki so bili internirani po raznih taboriščih na Madžarskem, pa se je istočasno pričela agitacija, naj si odkupijo svobodo z obvezo, da bodo »pomirjevali« narod. Izdan je bil poseben zemljevid Črne gore z dvojezičnim srbskim m nemškim naslovom: »Črna dora v bodočnosti«. Na tem zemljevidu Je bil Cna gori priključen ves Sandžak, češ, da bo Avstrija premagano Srbijo anektirala, s San-džakom pa nagradila Črno goro, če bo ona po zaključku vojne sklenila dobre gospodarske zveze z zmagovalko Avstrijo. Internirane črnogorske veljake, ki so se kazali kolikor toliko dovzetni za to »črnogorsko bodočnost«, so izpustili če so poprej obljubili, da bodo po vaseh delali propagando za prodajo občinskih gozdov velikem« podjetniškemu konzorciju, ki se je začel snovati pod okriljem generalnega guver-nerstva. Veliki kompleksa gozdov so bili namreč občinska last ter je po črnogorskih zakonih o njih lahko odločala le dvetretjin-ska večina občinarjev. Avstrijska okupacija je takoj ob začetku z velikim proglasom priznala nekdanje črnogorske upravne ra-kone in zato si je hotela sedaj guvemerska gosspoda s pomočjo zapeljancev pridobiti to veliko narodno premoženje. Do tega k sreči seveda nikdar ni prSlo, kajti že koncem septembra i 1918. so postala tujim nasilnikom na Cetinjn tla prevroča ter so drug za drugim kolikor mogoče neopaženo. zdrknili preko Lovčena ▼ Kotor in potem, v notranjost Avstrije, kamor je tudi sam guverner Clam-^Martinit* došel še pravočasno k popolnemu poloma. t. a AVTOMOBILIZEM I Beograd, 13. marca. p. Policija je snoči odkrila in aretirala zločinca, ki je pred par j napredek 39,200 km, dnevi odvedel, oskrunil in nato umoril 81et- i stopnjo tehnike vsekakor zelo veliko. Do Avtomobilski svetovni rekordi Pred kratkim je vse svetovno časopisje prineslo vest, da Je hitrost 400 km na uro pokošeina Sir Maloolm Cainp.bell je potolkel svoj lastni rekord, ki je znašal 396.040 km-fl, s tem da je s svojim posebnim dirkalnem avtomobilom >Blue Blrd« na obali Daytona Beacha na Floridi vozil s hitrostjo 40S.G30 km na uro. Potolkel Je torej lanski rekord za celih 12 kan 590 m. Lov za rekordi se v splošnem smatra kot prikazen zadnjih let. Temu pa ni tako. Rekordna mrzlica je vladala prav za prav še pred letom 1900. Službeno je registrirano, da je že leta 1898 francoski vozač Chas-seloup na elektroniobilu Jeantaud dosegel hitrost 63.150 km-h. Nasldenle leto je bilo celo zelo bogato na rekordih. Vsi trije so dosožen-i na elektromobllih. Jenatzy je dosegel 66.680 km-h, Chasseloup 93,750 km-h Ln zopet Jenatzy 105.880 km-h. Kakor Je torej videti, v enem samem letu je bil kar je za tedanjo no Darinko Crnogorac. Gre za nekega 38-letnega mizarskega pomočnika Acdrijo Hincmana. Zločinec Je sprva dejanje tajil, naposled pa je na policiji vse priznal. Izsleditev gnusnega zločinca je Izzvala v beograjski javnosti veliko zadovoljstvo. leta 1902 je borba za svetovni hitrostni rekord mirovala. Tedaj pa se je pojavil Serpollet s parnim vozilcm, ki ga je sam konstruiral in s tem je dosegel povprečno hitrost 120,800 km-h. še v istem letu so bencinska vozila ta rekord potolkla Van- A. U.: Usodni šopek — Da, da. Veste, časih smo živeli bolj prijetno. — me je nagovoril sosed pri omizju, star upokojenec višjega čina, ki je služil že dvema cesarjema, dvema kraljema m menda treni papežem, kakor je rad poudarjal. _ Ni bilo toliko koncertov, toliko zabavnih prireditev, kinov, barov in sličnij prireditev modernega časa, zato pa smo imeli precej denarja več in zato smo bili tudi bolj dobre volje. Le poglejte v liste, saj ni več mogoče čitati. Sama naznanila o raznih prireditvah so v njih in povsod naj bi bil kot pristen rodoljub zraven. Tudi mi smo se časih dobro zabavali, čeprav je bilo vsega tega manj. Smo znali samii narediti zabavo, čestokrat se je krohotal ves svet. Ah, kje so tisti lepi či-talniški časi! Kdor je kaj znal, je nastopil na odru. Eni so peli, drugi igrali na instrumente, kdor pa ni znal ne enega ne drugega, je bil za komedijanta. In vsi zastonj, brezplačno, kot dobri in vneti rodoljubi. — Gotovo ste bilii mnogo zaposleni? — Seveda smo bili. Saj smo se radi shajali, saj smo se obenem tudi ženili. Veste, še danes se mi dobro zdi, kadar se spomnim, kako smo potegnili našega prijatelja Pankracija Ima sicer cankarjansko ime, vendar pa ni na njem ničesar cankarjan- skega. Bil je debelušen fant, kakor so običajno vsi prvi tenoristi, če so za kaj. No, pa smo aranžirali v čitalnici zabavo. Igra, pevski nastopi solistov, solistinj, mešanega zbora, orkeister itd. Za solista je bil vedno naš Pan.kraeij, solist5mja — sopranistka pa je bila Bmnlija, hčerka pi^ vega trgovca v našem mestu, ki je prej hodila k nunam v šolo, kar je tedaj pomenilo višek ženske izobrazbe. Nu, Pankraoij je bil v Emilijo silno zaljubljen. Povsem umevno. Vedno sta nastopala skupaj in .prekrasna Emilija tudi ni bila brez nič, _ takrat trgovci še niso napovedovali po trikrat na leto konkurza. In ni kazalo slabo za Pankracija, zadeva se je ugodno razvijala Dan prireditve v čitalnici Je hotel Pan-kraeij Izrabiti za usodno odločitev. Svoj pevski uspeh — tedaj smo vsakomur radi ploskali — je hotel kronati tudi z zmago v ljubezni. Kupil Je lep velik šopek, da bi ga poslal Emiliji na oder po njenem pevskem nastopu Ln jo tako pripravil na odkritje svojega srca. Ampak, ml fantje smo vse Izvohali v pravem času. Prireditev je prav lepo potekala Dvorana čitalnice je bila nabito polna in tudi navdušenja je bilo primerno, ker ni hotel biti nihče slabši rodoljub kakor sosed. Ploskanje Je bilo urnobesno, kakor se pravi, a seveda je bilo tudi precej pomežlkavanja, kadar se je kdo prav umet-nIšk?o odrezal na odru. Orkester Je od »vi- ra! svojo prvo točko, igra je že minila, kot tretji je. nastopil naš tenor Pankracij, solist Prijatelji smo ga sprejeli takoj z burnim ploskanjem, stvar je bila namreč že dogovorjena In tedaj je smuknil moj prijatelj Vekoslar v garderobo, kjer je imel Pankracij shranjen šopek za Emilijo, ki bi morala nastoptfti po zborovem petju. Pankracij je odpel po vrsti tri pesmi Ko mu je slavno občinstvo prirejalo ovacije, je pristopil k njemu fantič, ki ga je poslal na oder Vekoslav, ln mu poklonil lep velik šopek vrtnic. Pankraciju se je raztegnil obraz v nebeški blaženosti, publika je ploskala, najbolj pa seveda m< v kotu pri peči. Globoko se Je tedaj poklonil Pankracij v zahvalo za ovacije. Ko pa se je priklonil, je zagledal r svoji roki šopek, ki ga Je bil kupil sam ln namenil Emiliji Kar oči so se mu izbuljlle, ml pa smo Se bolj ploskali Pankracij se Je zravnal ln oprl oči v nas. Vekoslav je talil na rse grlo »žlvio« in mu vesele mahal z roko. Pankraciju se je takoj posvetilo, ko je rldel naše zlobno vesele obraze. Vsa kri ma je šinila v glavo. Kar strele so mu pričele švigati iz oči Ves besen je še enkrat pogledal na šopek. »Prekleti hudič«, Je TBkHknll, ga sagnal za kulise In izglnli V dvorani se Je medtem le raz vedelo, sa kaj gre. Oraclje 9o Izbruhnile • tako sile, da jih nikoli pred alti kaaneje also doživeli čitalniškl prostori 'Ljudje so se dTžaii za trebuhe, tako so se krohotali. Za-stor je švigal neprestano gori ln doli, toda Pankracija nismo mogli več priklicati na oder. Besen je odhitel v garderobo, se oblekel in odšel takoj domov spat, re7ež! Najbolj ga je potrlo, ker je po usodnem naključju zagnal šopek v obraz ljubljeni Emiliji, ki je stala za kulisami in občudovala svojega junaka. Prav v sredo obraza ji je priletel in kar odbilo jo je. Seveda mu je zamerila, tem bolj, ker je mUl.ia, da je bil »prekleti hudič« namenjen njej >Lep kavalir« sta bili edin! besedi, ki mu jih je še privoščila tisti večer. Da, toliko dobre volje še ni bilo nikdar na nobeni čitalniški prireditvi kakor tedaj. Vekoslav se kar ni mogel znebiti čestitk. Pankracija seveda ni bilo mes«3 dni » našo družbo. Hudo nam je zameril. Ko pa je kasneje Izvedel, da se Je Emilija zaročila z nekim bogatim usnjarjem v bližnrem trgu, se je zopet prikazal pri našem omizju. Mi smo si samo pomežiknili in lepo tiho smo bili, ker je bil res edini tenorist r našem mestu. In je ostal samec, ženil se je pozneje še večkrat, toda oženil se ni Zadovoljen pa je vseeno, saj je še vedao iepo okrogel. Da, vidite, to so bili Časi! Ampak, kaj sem hotel reči — Micka, plačat! Moram lomov, la ne bo stara godrnjala Veste, sem že dolgo navajen na disciplino... darbllt Je dosegel 122.4S0 km-h, a Fcrumier i istim modelom Mois 60 k. s. 122.28. Za nekaj več kot 11 kim-h je potolkel ta rekord t naslednjem letu Muray z vozilom Gobron 100 k. s. Službeno Je njegova hitrost registrirana s 134.320 km-h. Z Isto tlpo vozila Je potem v letu 1904 dosegel vozač Rigollv 152.M0 ka V Istem leta imamo še tri izboljšanja rekorda Caters je dosegel na Mercedes-Benzu 90 k. s. Iw6.5<20 km-h, Rigolly na Gobronu 166.660 bm-h ter Batras na Darracq-u 168,220 im-t Naslednje leto smo imeii samo en posrečen rekordni poizkus. Hemery je dosegel na Darracq-u 200 k. s. 176,470 km-h. Leto 1906 beleil zopet rekord. Tokrat, je s parnim vozilom Stanley dosegel vozač Marriot 125,6Č0 km-h. Po tem rekordu je bil premor do leta 1909, ko je Hemery dosegel na avtomobilu Bemz 202,090 km-h. Ta rekord se je držal komaj leto dni Na Isti tipi avtomobila je dosegel Bamev 211,260 km-h. Od leta 1910 do 1922, torej polnih 12 let se Barneyev rekord ni potolkel. Deloma Je vplivala svetovna vojna na te poizkuse, deloma pa nova struja v avtomobilizmu, kd je hotela na vsak način izkoristiti sa redni promet bencinsko vozila Od leta 1922 naprej pa imamo v vsakem letu najmanj po en nov rekord. Lee Guiness je dosegal na Sunbeam-avtomobllu hitrost 215,240 km-h. Naslednje leto se .pojavlja strastni športnik Malcolm Campbell, ki na avtomobilu istega fabrikata tolče Lee Gui-nessov rekord s 217,170 km. Leto 1924 Ima tri rekorde: Thomas (Delage) 230,540 km, Elridge (Fiat) 234,980 km-h, ter Campbell (Sunbeam) 235.210 km-h. Prihodnje leto pa tolče Campbell svoj lastni rekord s hI- • trostjo 242,800 km. Leto 1926 beleži dva rekorda: Segrave (Sunbeam) 242,800 km-h — torej enak Campbellovem rekordu — ln Thomas (Thomas-Special) 272,450 km-h. Leta 1927 je zopet Campbell na višku; dosegel je 281,440 km-h. Pa ne za dolgo. Major Segrave tolče ta rekord na Sunbe-amu z motorjem 24 cilindrov s 326,670 km v^eta 1928 vidimo zopet Segravea na dirkališču, prav za prav na plaži Daytona Beacha, kjer Je dosegel 332,060 km Tedaj se pojavi nova »zvezda«: Rey Keech. Ta je Campbellov rekord popravil s 335,400 km Leto 1929 je bilo za majorja Segravea zadnjič slavno. Dosegel je hitrost 372,470 km-h, in kakor da noče izkazati spoštovanje tragično ponesrečenemu Segrarveu se Campbell ne Javlja do lanskega leta Tedaj je dosegel 396,040 km, a letos se mu je, kakor rečeno, posrečilo, da tolče mejo 400 kilometrov na uro. Velika noč na Rabn Hotel - penzion Zagreb Odlična preskrba z vsemi taksami Din 59 do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab. ŽENA V SODOBNEM SVETU Potreba po socialni vzgoji i. Pri nas so različne socialne ustanove ln »iradi v moških rokah. Kolikor so se žene dosedaj udejstvovale na socialnem polj«, ee je vršilo na nekak amaterski način — z organizacijo prireditev, s prirejanjem denarnih zbirk in siično. V naprednejših državah pa je to področje že davno v rokah strokovno naobraženili ljudi, predvsem žen, k{ pa so rzposobljone v to z absolu-torijem na posebnih socialnih šolah, ki jih upravičuje r)o naslova socijalnih skrbnic. /ja. ustvaritev možnosti in metod socijalne vzgoje m pouka za doraščajočo žensko mladino in žensk! svet so se trudile zlasti žene. Pn tem jih je vodilo dvoje različnih rrrsli. V prvi vrsti reakcija proti esteti-zirajoči smen" ki je bila dolgo značilna za dekliško vzgojo. Nadalje močna povezanost ženskesra gibanja s socialnimi problemi in nsiogami. Bnostranska nsmerjenost dekliške v*go- v estetiko in receptivnost, ki je bila svo-;ečasno splošna, je stala v tako oči vi dnem nasprotju z zahtevami resničnega življenja, da so starš!, učiteljstvo in mladina sama stremeli !n zahteval! novo usmerjenost Estetično vzgojena dekleta niso bila zmožna, da bi prav razumela ln delovala - »vetu gospodarskih ia socialnih preobratov. Ostale so tujke v tem S7etu, brez ra-Mimevanj« !n zanimanj-a za širšo okolico, ti rez skupnosti z delovnimi plastmi naroda, nendeležene na delovanju moža, nepripravljen" rsa dolžnost.', k! so jih stavili nanje dom, poklic ali soc'a'.no življenje. Zanimivo je, kako je bila n. pr. ▼ Nem-5 rreri kakor dečki in dekleta, ki so obSsko-ta!; gimnazijo, ker je te boljSS zgodovinami pouk in tudi latinska ln grška literatura v neki mar: pozanimala za zadeve ha probleme javnega Ln političnega življenja. Težje bi pogrešala socialno vzgojo kakor t sta mladina, ki se že zgodaj posveti po-klfcni in s tem pridobi številne stike s de-A.vnimi plastmi naroda. Poklicno saposle-ca žena &!! mož navadno kolikor toliko spoznata življenjske pogoje drugih družabnih plasti. Tako so manj nevedal ln ravnodušni za naloge javnega življenja. Zato naj b! tria ta ženska Soia ustvarila neko ravnovesje. Dekletom naj bi nndila izo-{•raztio, ki bi jih usposobil^ s» vedno hujše naloge žene v rodbini, poleg tega bi jih *odi!a do razumevanja socialnih dolžnosti. če je bila stavljena zahteva po socialnih nčnih predmetih na tej ženski šoM, kjer bi bila dekletom, ki lahko uživajo vse, kar nudi obilna kultura, ia ki imajo sato tem gioblje dolžnosti proti skupnoetl, pokazana pot h izpolnjevanju socialističnih dolžnosti • je bil na drugi strani potreben socialni pouk ca nadaljevalnih šolah sa dekleta 5.* srednjih slojev ia delovnih plasti naroda, iia b5 jim bilo s tem olajšano samostojno vživetje v poklicno in socialno življenje (Alice Salomon). Katere od teh 1-dej »o bile nresnlčene in kakšna so bila Izkustva o koristi in primernosti take vzgoje, je drugo poglavje. V zvezi s tem bi le še govorila o drugi misli, ki je voddla do ustanavljanja socialnih vzgojnin možnosti za žene. To je naraščajoča važnost socialnih stremljenj, ki vedno boli nadomeščajo karitativne metode in pomožne akcije, dalje močna socialna usmerjenost ženskega gibanja, ki je morala vzbuditi željo po socialni naobrazbi, po ftoctalnem znanju. Čim več je pole« Individualnih, socialnih vzrokov za pomanjkanje, čim bolj pronica spoznanje, da je današnja ureditev družbe vir vse bede ln stiske, tem odločnejša postaja zahteva po urejenem od javnih ustanov vzdrževanem socialnem skrbstvu .namesto slučajnostne, od pripravljenost: zasebnih prirediteljev zavisne pomoči* Pomoč naj se ne uts-meri na poedinca, ki je pomoči potreben, temveč poizkušajo naj se odstraniti splošni vzroki bede. Karitas se i spremeni r socialno delo, socialno reformo in socialno politiko. Pomoč bednim ne zahteva le pravega mišljenja. Za to so potrebne organizacije in institucije, preko katerih najde tisti, toi hoče pomagati, pot do pomoči potrebnim — ki posredujejo med emm in drugim. Skupnost postane no-siteljica široko razpredenega socialnega skrbstva, ki se polasti vedno več strani po edinega življenja ln premišljeno, po gotovem načrta odvzame fndividuju to skrb. Etično pojmovanje dela Pred četrtstoletjejn Se kontoristka ali drago poklicno zaposleno dekle nikakor ni bilo na isti družabni stopnji kakor hčerka, ki se je doma ukvarjala z ročnimi deli in Jektiro, muziciranjem, sploh različnim di-letantstvom — s kuho in gospodinjskimi posli pa se je pripravljala na svoj morebitni zakonski stan. Po vojni so se razmere izpremenile; seveda je nastopila izpremem-ba pri nas počasneje in še danes v veliki meri odloča dobra družina, saj v naše ma-lomestno življenje še niso udarili valovi razvoja v širnem svetu. Vendar je tudi v našem družabnem življenju opaziti, da se je prav z vstopom žen v poklicno, gospodarsko življenje nekoliko zabrisala meja med plastmi, ki je v malem mestu zlasti ostro začrtana. Povsod na svetu je žena kot gospodarski faktor, kot samostojen in tvoren član človeške družbe povzročila prevrat v socijalnem ustroju življenja. V istem obratu so ti tovarišice žene vseh stanov: v družbi zopet se snidejo žene vo»h stanov: doktorica in zaščitna sestra, inženjerka in Izvedenka v kosmetikl občujejo na isti stopnji, medtem ko ostajajo pri možeh strogo ločeni stanovi. Seveda pa je Se premnogo takih žen, ki »e ne zavedajo sebe in svojega poslanstva in katerim poklic ni v ničemer izpremenil in ustrojil duševnega obraza in jim ni razširil obzorja, ki je ostalo ozko in na katerem Se ni izšla "misel na skupnost, ker pač v poklicu ne vidijo drugega kot provizorij, prehodno dobo pred preskrbo v zakonu. Tem ženam poklic ne pomeni nekaj bistvenega, nekaj, Cesar bi ne mogle pogrešati, kar šele pomeni aktivno udeležbo na življenju. Zato seveda ne izpolnjujejo svoje naloge, kakor bi jo morale, kajti ženam, ki so stopile v javno življenje v trenutku, ko sta se najbohotneje razcvetela korupcija in protekcijonizem, one pa so bile še nekako neokužene od te nalezljive bolezni, je pripadla naloga, da vpostavijo v politiki, v javnem življenju, v poklicih spet etiko, etično pojmovanje dela. In v tem, z neizpolnjevanjem tc naloge, greše mnoge, kakor kaže. Značilen Je primer neke mlade sodniške pripravnice, kateri so poverili zadevo neke mladoletne deklice, skoro otroka, katero je zlorabil lastni oče. Ta se je izrazila, da so ji kolegi nalašč prisodili ta kočljivi primer, ker vedo, kako neprijetno ji je to. Ta izjava, mislim, zadostno osvetljuje odnos do poklica tega dekleta, ki pa ni osamljena pojava. To je izrazit tip dekleta z meščansko ideologijo, ki namesto toplega razumevanja, ki bi skozi vse zakone in določbe videlo in našlo človeka, ni prineslo v svoj poklic drugega kakor suho znanje. To pa je vse premalo, če zahtevamo žene, da bodi socijalno skrbstvo, mladinsko skrbstvo in mladinsko sodstvo v rokah žen, kakor je to v Nemčiji, Avstriji, Angliji itd., če zahtevamo, naj ustanove mesto policijske zdravnice, ne zahtevamo tega zato, da bi žene zasedle čim več mest v javni službi in »odjedale kruh možem«, in ne mislimo pri tem žen, ki imajo to strokovno kvalifikacijo, temveč žene, ki imajo poleg temeljite strokovne tudi duševno usposobljenost, ki preko vseh formalnosti iščejo in najdejo človeške vzroke, ki so prežete od ljubezni do svojega poklica. rs imaš kakor v teh poklicih opraviti z živim življenjem, s trpečimi ljudmi, boš s pridom vršil svojo dolžnost le, če nosiš v sebi močan čut odgovornosti in mnogo ljubezni do človeka. Ta naj bi prevevala žene, katerim bi morali biti poverjeni ti poklici, zakaj le žena bo lahko v resnici pomagala, v resnici razumela, se mogla približati in si pridobila zaupanje dekleta, ki je zašlo na stranpota, zapeljanega dekleta, padle žene, s katerimi imajo sedaj še opraviti moške uradne osebe, katere po večini gledajo nanje hladno razumsko kakor na poljudno uradno zadevo, žena ženi je vse drugače blizu. Seveda pa mora biti taka žena cel človek, ki za ta vi vse sile za svoje delo, s katerim bo tako ustvarila pozitivne vrednote, katero pa bo oplodilo tudi njo samo in ji dalo čustvo polnote človeka, ki ustvarja. Rufa Zidar Marija Červena umrla V Pragi je preminila v starosti 78 let Marija červenš, vdova po znanem češkem prvoboritelju v Rusiji, Otokarju Červenem. Lu 1914. ob začetku vojne je bila stara 60 let. Ob prvem bobnenju topov je ustanovila odbor čeških žen v Kijevu, kjer je živela, da omili trpljenje prizadetih. Marija červena je bila predsednica tega odbora, ki pomeni v resnici prvi Češki rdeči križ. Njena hiša Je bila skladišče, iz katerega je bilo poslanih nebroj darov legi-jonarjem na fronto. NeštevUo dobrih del je storila za češke legionarje. Po vojni sta se vrnila ona in njen mož v Prago kot reveža, ker sta morala pusttti vse premoženje v Kijevu- Tudi v domovini je mislila la na druge. Takrat Je prišlo mnogo ruskih študentov v CSR. Marija CervenA je bila med tistimi, ki so organizirali pomožno akcijo ln so stremeli ra tem, da ohranijo rusko inteligenco. PojasnEb Ker *> r Clank« jfitaftkia** v 9Jutra« od 7. t ta. me&star« netočnosti o organteec!JI tenskfti fh-uMev. prosimo, da 1» volite prkvbči ti nastopaj a j*> j-asnllo: Pobuda ca vstcrvcrrttov Ema dinjskih pomočnic Je {adla H vrat aSnftkiaS, ln sicer o tri h, katerim ae je v* dalo delovanje Poeelske zveze prepočasno la so si predvsem želeje več Izobrazb«, kar Jim bi nudili razni tečaj« (kuinanje, nemščina, petje, štvanje itd.) JDer eo se zavedale testne moči, se jim al sdek> več neobhodno potrebno moško vodetvo is som hotele postaviti na lastne noge. Duša te male skupin« je bila sedanja predsednica ZGP gospa Marija Petričeva. Da bi vubudila. xanJ- maaje m svoj pokret med slovenskimi ženami, zlasti med gospodinjami, se je priglasila s svojim referatom o organizaciji gospodinjskih pomočnic za kongres Jugoslovenskega ženskega saveza, bi je bil v Zagrebu v oktobru L 1930. Ga. Petričeva je vzbudila s svojim referatom veliko zanimanja nele med Slovenkami, temveč tudi med Hrvafcami Ln Srbkinjami. ki imajo po veliki večini hišne pomočnice _ S o venke. Naloga vsake naeijonalne ženske zveze je, da pomaga ustanoviti nova potrebna ženska društva. Jugoslovenski ženski sa-vez je torej s tem, da je dal priliko g. Pe-tričevi, razviti program novega društva pred zastopnicami najvišje skupne ženske organizacije, Izvršil šele del svoje dolžnosti. Treba je bilo načrt tudi realizirati, morali so se predvsem najti prostori za sjiajališče. Misliti smo morale tudi na to, da nova organizacija nima nobenih sredstev. Ker pa ima šolska kuhinja kraljice Marije, katero vodi TKD »Atena«, na razpolago brezplačno prostore od ljubljanske občine, je uprava saveza prosila podpredsednico »Atene« go. Kroftorvo. da odstopi ob nedeljah popoldne, ko kuhinja ne obratuje, prostore ZGP, kar se je tudi zgodilo. Shajališče r Prečni ulici pa je bilo le začasno in se sedaj nahaja v Delavski zbornici. Zveza gospodinjskih pomočnic je namreč kot strokovna organizacija prav tako kakor Poselska zveza član Delavske zbornice, od katere je upravičeno zahtevala in tudi dobila potrebne prostore. Kot ženska organizacija je ZGP direktno včlanjena v J ugodloven s k em savezu, med tem ko je Poselska zveza članica JŽS preko Krščanske ženske zveze, k! Je njena centrala. >Aten* > vodiila m željo tndl poeebne tečaje za pomočnice za jezikovni pouk, šivanje tn kuhanje, predavale pa «o tud! članice rasnih žensfeln društev ter »kupno pomagale mladi organizaciji, kater! Je od obstoja ln ves čas njenega delovanji nndila ga. Krotftova izdatno pomoč. Kolodvorski miši j on pa je *« ocganlzlra-1« v Ljubljani Knščanska ženska zveza, ki Jo članica Mednarodne katoliška organizacije za varstvo deklet Jugoslovana*« narodni žensk! uv« Ljubljana. _ Franja Tavčarjev*, predsednica, fitebi Pleško. tajnica »•lutkfnje«. Pod tem nas-ovom >» ph»c L. M. v ponedeljkovi številki >Jutr« od 7. t. m. med drugim poročal, » itfia »a ustanovnem občnem zboru Zveze pospo-dtajskih pomočnic za predsednico izvoljena Petričeva, nekdanja voditeljica strogo versko orijeotlrane Poseteke »rese. N! res. da W bil« Petričev« kdaj rod@i bo tvujno treba odpraviti — članek ni osfcai povsem glas vpijočega ▼ puščavi, potrjuje dejstvo, da je »Slovenec« ▼ »redo prenesel kar dva obširna čhirt-ka, v katerih polemizira z izvajanji našega sort rudnik a. Podoba je, da krogi, ki jih predstavlja »Slovenec«, kier ne prenesejo, da bi se Ae kdo izven njih ukvarjal s socialnim vprašanjem sktžkinj; boij je kakA-oa kasta bedna in neorganizirana pri nas. z večjo strastjo si ti krogi lastijo jerob-stvo nad njo. Oba »Slovenčeva« odgovora sta napisana v takšnem navalu bolestnega tanatizma. da se resno prerekati ž njima ne da. Mii lahko Zvezi gospodinjskih pomočnic, ki se je ustanovila m ki deluje brez tega jerobstva tn ki je iz vsega, v našem članku objavljenega gradiva šla gospodom menda najbolj na živce, želimo samo čim več uspeha in zmage. Znana nemška pisateljica Ina Seidlova je bila izvoli—a za prr~':e akade- mije umetnosti. Seidlova je poleg Ricarde Wurv>~'e druga žena, Ki je poslaia cianic te ustanove. Nova zemlja za naseljence 3. t. m. je odrinila iz Moskve na VVran-glov otok sovjetska ekspedicija, ki šteje med svojimi člani tudi rudarskega inže-njerja in kemika. Njima je poverjeno, da do dobra preiščeta notranjost otoka. j-Večerna Moskva« priobčuje o tej eks-pediciji na daljni otok zanimive podrobnosti. Senzacionalno učinkuje zlasti odkritje, da je docela napačno doslej razširjeno spio-šno mnenje, da je Wranglov otok nepri-kladen za stalno bivališče ljudi. Navziic temu, da 3e je na tem otoku izgubilo več ameriških odprav, trdijo ruski učenjaki, da so življenjske razmere mnogo ugodnejše kakor se je doslej domnevalo. 2e 15. junija 1P26 je odšla iz Vladivo. stoka s staro ladjo »Stavropol« na Wran-giov otok odprava, ki jo je vodil polarni potnik in raziskovalec Ušakov. Z njim je bilo tudi 14 čukčov, ki so želeli naseliti se na Wranglovem otoku. Meteorološke razmere so bile zelo povoljno in odprava je srečno dosegla zažeijeni cilj. »Stavropol« se je zasidral v Rogersovem zalivu in kmalu nato je začela prva kolonija na otoka svoje življenje. Bila je odrezana od vsega sveta in se je začela pripravljati na pre-zimovanje, kajti klimatične razmere" na otoku so zelo nepovoljne. Povprečna letna temperatura znaša 21 stopinj nod ničlo. In res, kolonija Je vzdržala. \Sovjeti so organizirali na otoku meteorološko, hidrološko in geološko postajo in za koloniste čukče so otvorili posebno šolo. Naslednje leto so strokovnjaki dognali, da živi na otoku polarna lisica, mrož in mor. aki volk. življenjski pogoji so po tej strani docela povoljni, zato bo začela Rusija ta otok polagoma kolonizirati, še prej pa se bo prepričala, če je otok bogat tudi p« rudninah, kar je zelo verjetno." Smrt sklada te Jfa koračnic V Readingtu (Pennsvlvaniia) je vami * 7B. letu skladatelj koračnic John Sousa.. Preden je danes vladajoči iazz ras t op H »voj zmagoviti pohod po svetu, ju bil Sou~ sa skoro edini Američan, ki se je s svojimi si: led Kam i proslavil širom vsega sveta. Sousa je bil nemško-španskega porekla, rodi! se ;e v \Vashingtomu rn je že s 16 letom postal kepe in ;k v nekem varteteju, Poznej* je bil član potujoče gledališke družbe. Napisal je komično opero »Tihotapec«, ki je dosegla pri ličen uspeh, s sa ni obdrKak na repertoarju. Pozneje je po sta! kapelr.ik ameriške mornarice, končn«» p« je osnoval lasten orkester godbenikov in prepotoval z njim Afriko in Avstralijo^, S tem orkestrom je imel velikanske uspehe na svetovni razstavi v Ghicagu 1, 189i in na pariški svetovni razstavi L 1900. Smrt kolonialnega pionirja V Belgiji je umrl 701etni predsednik So-eletč Generale de Belgique, Jean Jadct, Po poklicu je bdi železniški 'nženier. V tem svojstvu Je gradil v Egiptu in na Kitajskem velike železniške proge. iL. 1900 ga je pozvala belgijska viada domov in mn poverila važno funkcijo v svojih kolonijah Deloval Je z vrlikim uspehom v belgijskem Kongu, potem pa je postal predsednik uvodoma omenjene družbe, ki s: je stekla nevenljivlh zaslug za belgijsko kolonizacijo Afrike. MALI OGLASI i Službo dobi tm^tjt 8>»e4(» 69 p*.?: dajanj« 4» s» M S Dia. fi) Službe išče s® p*,, ta s»s!«'*» « HtTrn S £*». Starejšo dekle ■»»jr.Tio kmečkih (»i trj>-»prejmesn s 1. ayri-s m. Ponudbe na ojršssoi »idelek »Jutra« p?vd Šifro »PoSterai St. 3K5«. 7W>!-1 Pošteno dekle j appfoh.-vo sa bišna 4*- i la, i K!aiij«rB ; iž?« alu-žlV). Nasl-nT oo»t i ogia?::- o-jtisSck »Jutra«. Šivilio "t perilo, 'M*rr. st ■ioni. Xa».ov fmv« »sriisni vi-Mek »Jutra«. SfiOi-l Služkinjo •»>3«*, polten« :a iK*fTH> ?a;ew> ^son 1 -.jf-kih del in ki ima t.Mjbezen do otro-k, jprej-as^nj. Naslov p»ov«i iyj.asM •ddekk »Jwtrs»«. 7S8&-1 Mizar, vajenca * hrano in »'-»'lotanjem » « p r i j tl e 0stferma.n '»»ae. mit* t v Cr^lovfab 7c>7ž-l Prodajalko *yr*jm"m. Naslov v ogl. d d cika »J r, <. 76K7-1 Čevljar. pornocnJk sbita J«!< »M roeeto. NaaJor o^aaiii oddelek »Ja*rs«. 8130-5 PlačUnl natakar anniea kavcij«, i>i. Pona<3^>e n* oglasni očilelek »Jntm« porf šifro 7057-2 Pošten mladenič UH>e sJttžb« m poee- sti-o. Kasio* v ogiasn.-m odd^kn »Jutra«. 7993-2 Postrežnlca ^roAnjčii let, ramena kah« in hižrsih d«l, t&i« siitv«. Kaslor pov< Ofrfas. »Jutr*«. 8^3-2 Avto, nipio Vaa*a besada 1 Din; a« dajanj« muSovm aii M iitr* pa s Din. (10) Pouk Bomo« i Ua« m J*a> «m!»t» m m mtr* e Dia Dtiajd U to*trak» mu kemda SO mrs sa afi a* fasi« aasiuva t Dfcft. (4) Motor 8—15 HP rabljen, dvocllindrskl motoclkl kupim. Naslove poslati r,a ogi. ode!. »Jutra? pod »Rabljen motocllcl al! avto-motor«. 8161-10 Pohištvo Vsaka bee«ia 1 Din; •a dajanj« osalcr« aM » Sifr« pa 5 Dia. (12) Trg. p^»močnika >-9i%šfine prostega, tmo4-• ^ra aiovenščine" in nem-sprejme frala.nt&rij-«sa trgovina. P:«mfto« po rjdbe s sliko, refereneaml >r4 ziht<»».-mi ia oglasn.i ■ »Jutra« Jifro >PrTOTrsten«. 7301-1 Dekle «» -»as hiina d«:a » »a i- ;i''w> tako.; »prejin^ir. k S •cr.ebarna. Naslov t o-^as. •ddeiku »Jutra«. 8i5ll-l Trgov, pomočnik '•i rad spremenil sliiibo v !Of>tu ali vetjem trgu do 5. aprila. Ponu^itv« pod -»Pomočnik 20« na oglasni -ddelek »J-jt.ra«. fOOi.2 Vajenca «r*r?:m prodaja meso ln mesni izdelki sprejmem takoj. Na-slov v ogl. odd. »Juto*«. 8104-1 Dekle sln^fv:- t vočji knbinji ali gsastil-ni. Gre tudi a-v>hc Ljiihijflne. *«a?;.i>pi takoj. Naslov pore oglasni i«!nk »Jutrs«. »VM-2 Prodajalka nrfajSa moč, iiuč.en« ▼ trgovini blaga, i znanjem si »v, =n nemžk«-?t jecika, i«li pr»m«aiti mesto Utkoj aa [»oeneje. Onjen« dopise ca podrai-aioo »Jut.-«« t Celju pod mačko »SlsTjro« aie»sto«. __7785-2 Dober vrtnar ki i-ia pi>jfliiw do-ir o pojiti cikiame, krixanteme, iioctflsiiije in dr-u-^« kulturno rastlin«, i dolgoletnimi spričevali in nemško vrtnarsko išSe službo. Ponudbe c« op-in«. oddelek »Ju-tra« pod Jifro »Vrtnar 37S«. 7(02-2 Prodajalka prvovTstaa n>oi, s jo imo^na tudi eajsm)«6ofim> vodita delikateaao aji Špecerijsko trgovino. s!ui-bo — najraje v mestu alš trgu. F^j^udb« oa oglasni orfdol«k »Ju*.ra« pod Sifr® »Dela irnoina«, 63S7-2 Šivilja t vofietn« prakso, votf* ▼ Iwwknm ia mo&«g d f in meato v k&kem b«4j-iem podjetja. Na«lov por« oeia»o} oddelek »Ju-trs«. 806S-S i Nemško konver-zacijo In pouk i rsodi it^braieiia posj« u« Di« li.— aro. D^a ufonca skupaj Din 15.— sa uro. Poljanska 13/n !«•«, 7335-4 Prodam Oiii** trg. «oa&t> pa 1 t^eda; ia da jaaj« aU «a Kfra • Dia. — Ogla* enačaja m ta b«c«da bn par: a* dajaaj« aaek>*a aii aa tiira a Dia. (€1 Din 125— J. ms zdravih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jer-aeja c. 25. Telefon 2708. 8153-15 Lepa jedilnica v star »nemškem 8(t>g«. takoj poceni naprodaj. — N'a®iov v oglasnem oddei k-u »Jutra«. " 7&S7-12 V najem Vsak* besed« J Din; aa dajanj« msiora aH «a «fro pa S Dia. (17) Posestvo 7 oratav velSco. ca pr*v metn«m kraju. 10 minut od kolodvora At. Jurij ob jul. iei. prodam. Ponudb« na podružnico »Jutra« v Mariboru pod r na Ako »Lepo posestvo«. 77ŠD-20 Stanovanja\\ Sobe išče Vsaka aa dajanj« m Kira • Dia. SO S Vmii (y»««l»» 1 DiOj u i-v-aej« naslova aii ta fifja pa 5 Dia. fl«) S 50.000 Din kapitala pristopim k ae-lidnemu podjetju. Detajlne }K>nudt>e na ocias. oddelek »Jutra« pod »Kapital«. 7800-16 StanovUHje Vaaka twa»»1a 1 Dia: aa dajanj« c-a^kna aH u iifr« pa 6 Din. (al) Mesnico la prometnem kraju vzamem v najejtn aLi kupim Ponudbe na podruž. Jutra ▼ Ma-:ir>ru poo »Mesnica« Vinotoč ali gostilno v Ljubljani vzamem i majem r naj-sm. Ponudbe n« ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. &V70-17 Manjši lokal v pr^-ni ulica v Ljubljani vzamem takoj v "na-jem. Ponudbe x navedbo cene na og'asna oddelek »Jutra« t Ljnihlja-nj pod šifro »Prometna točka«. Hrastovo spalnico ia frno jedilno kredenco privtam. Ns-skrv f»ov« ogl. »idel«k »Jutra«. 8082-6 Čevlji na obroke »Tempo« Gledališka ulica 4 :na.»oro» jfle-iaJiiea). 114-6 Spalnice smrekove, poljubno plesltane, za ceno 2300 Din nudi v najsolid-nejši izdelavi in ima "talno v zalogi pohiš-veno mizarstvo Glin-ce c. n-I, Anton Bizo-vičar. 8088-12 ^aafca »oaeda 1 Din; } aa dajacje aaatarva ali ia fcto pa f Dia. (g}) Enodružinsko hišo ▼ lrublj. okolici kupim. — Ponudbe i o>pi?om in ceno na og:asni oddelek »Jutra« pod »70.000«. 8010-20 Posestvo z vpeljano trgovino. evewt. tadi x gostilno, ▼ prometnem kraj« kupim. — Ponudb« na oglasni oddelei »Jtrtra« pod *t>a£ko »Takoj den».r«. 7216 20 Dvosob. stanovanje s kuhi® jo r> (i d a m s 1. aprilom v Mostah. Ko-roSJeva 13. 7909-21 Krasno stanovanje petsobno. oddam i majem na Miklošičevi cesti 11/111. 7955-21 Stanovanje »ob« tel kuhinj« s prrt.fkli-nami oddam. Zg. Sižka. Kosovo polj« 193. 8021-91 Stanovanje obstoječe is velike, zra?ne in solnčne sobe, kuhinje te^r shrambe, oddam takoj ali s 1. aprilom n3 Kode-Ijevem, Ulica ob Mladinskem domu št. 1. 8TM7-23 Stanovanje 2 »ob in kuhinj«, v viao-kem pritlifju, event. t vrtom oddam s 1. aprilom na Kodeljevem za 600 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7912-21 Dvosob. stanovanje •x!dam s 1. majem za Be ži^radom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 80&4-21 Dve stanovanji dvosobno sn trisobno, v *olnčnj legi v vili oddam s 1. avgusitou. Naslo«v v oe^sjiem oddelku »Jutra« 8136-21 Stanovanje 1 aobno, park »tirane, aa 1. maj. Kl«*n* ataa«-vanj* iik!jn?».rMi. IV>n«dbe ' ceno na oglasir. o«idgla<«. odd«l«i ».Jutra« pod »Soiia> m Kfra • Dia. 3 (S^a) V St Vidu aM v Ijublja-aaki okolica, ob tramvajski aii avtotmoi progi fefteni 1. apriii« sobo. Ponudb« na oglaaoi oddelek Jutra pod soa£k« »Prof. L.« 7732-32/a V«aka b«atxU l Din: ** tmtl^r* aH » felre na S D». O) Vsaka beMida 60 par: aa dajanj« naaiova aii aa bfra I ba. (SS) Sostanovalko sprejmem na dobro domačo hrano in sploh vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7922-23 Prijazno sobo opremljerro oddam takoj mirni gospodi&ni. Nudim ji doibro domačo hrano ter vsk» o«irbo. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 7923-23 Sobo lepo opremljeno, t diskretni m vhodom s stopnji&Sa. oddam s 1. aoriiom na Kralja Petra trgu St. 3. 7746-23 Motor aa plin HP ali mm p«4 aa plin kupim. Ponudb; ca podrul-nioo »Jutra« v Novem mu*** poBr. ^ 29705Jutra< Adolt Ribnikar, Za Narodno tiskarno d.