TRST, sreda 20. marca 1957 Leto XIII . Št. 68 (3603) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Mladi demokristjani kritizirajo konformistično politiko vodstva ija o nasledniku De Nicole - Danes bo razprava o Togniju pred poslansko zbornico, kjer bo do glasovanja o zaupnici prišlo šele jutri - Izjave Zagarija o Gaitskeilovem odločilnem posegu v proces socialistične združitve (Od našega dopisnika) RIM, 19. — če izvzamemo sestanek mladih demokristjanov in Zagarijeve izjave, tudi danes m bilo zaradi praznika nobene politične aktivnosti. Iz poročil “tega sestanka je razvidno, da mladi demokristjani :vso zadovoljni s sedanjo politiko svoje stranke. Sko-*° vsi so jo kritizirali in zahtevali v prvi vrsti, da vodstvo bolj zanima za — kot oni pravijo — »demokratično dozorevanje socializma*, ki naj bi pome-♦odločilni prispevek za demokracijo v državi*. Mladinec Pianegonda iz Ver-eellija je kritiziral zlasti razne struje v stranki in pa tako imenovano klientelo ter poudaril nujnost borbe Proti konformizmu. Paolo uabras iz Rima je izjavil, ?a vlada v stranki kriza, katere vzrok je v pomanjkanju avtonomije. Arnold ? Turina pa je bil mnenja, ?a Morajo laične sile čim esneje sodelovati, da bi se j izognila prehodu v jj^^kristjanski katoliški re- Levi socialdemokrat Zagari je v zvezi s socialistično zdru-VlJ° dejal, da bo Gaitskel-°v prihod v Rim pomenil eftmtivni poseg v to vpraša-tik Z'ast* glede zunanje poli-tne- kjer so sedaj največje Po?ve ?a združitev. «Ce bo j 1 Pristala — kar izhaja sklepov beneškega kongre- n T ne platformo socialistično ,lnternacionale, in se bo P stavila na stran evropeiz-Va’ P°tem bodo osnovne toč-j . ®P°razuma uresničene«, je „ , Zagari. Glede junijske- ga kongresa PSDl pa je rest-’ , 1*° odločilen, ker bo anka tedai dokončno skle- nila no zavreči centrizem. Takoj ti v??gresu pa bo morala bi-Lcana «socialistična kon-n ki bo imela dolž- sor KP°staviti nove temelje Ital*" mu *n demokraciji v , nji. Govoril je nato še o ®rizt v CGIL in rekel, da stra lamo n°va socialistična . anka lahko ustvarila pcgo-- ,2a sindikalno enotnost, ban- Pa bo sindikalno g . «Je drvelo v vprinn vpči in ' drvelo v vedno večjo bnrtg b')° krizo in nič ne 0 Pomagali ukrepi kot so danes jC(^°S°dki tega tedna so ar Precej zanimivi. Noče-tin-- neupravičeni op-™“Sti, če rečemo, da kaže „ “J mednarodnih stikov ]io_dol°čen napredek. Uža-vt^ u Izraelu zaradi pre-ta ma civilne uprave Egip-iac« Gazi ie Dulles precej nit ? Povedal, da ni bilo Pn j h tajnih jamstev, mo. , ^ strani se je Ham-za tJoeld obločno zavzel ranitev nevarnosti v Prihodnosti in je že oseb-. na poti v Kairo, kamor w P^Pel z Nehrujevim ser m. Krišna Menon. Na-Sn ?a je obrazložil povsem Su^lOMljive predloge glede mwdi na sestanku podko-7di OZN o razorožitvi se na primer izključitve sindikalistov iz PSI v Genovi. Razen teh dveh dogodkov poročamo danes lahko samo še o govoricah glede ostavke De Nicole, o seji vlade, ki bo jutri, ker se je pozno popoldne Segni vrnil iz Sardinije, o jutrišnji seji v poslanski zbornici in o vrnitvi Martina iz Londona. Govori se, da De Nicola nobenem primeru ne bo preklical svojega namena in bo ostavko podal tudi formalno. Zaradi tega se je danes že začelo z ugibanji, kdo bo njegov naslednik. Omenjajo se tri imena: predsednik kasacijskega sodišča Eula, bivši predsednik senata Parato-re in Arangio Ruiz, profesor rimskega prava. Za De Nicolovega namestnika Azza-ritija se govori, da ne prihaja v poštev. Novega člana ustavnega sodišča bo imenoval predsednik republike Gio-vanni Gronchi, ker je bil De Nicola med tistimi petimi sodniki, katerih imenovanje spada v pristojnost poglavarja države. Predvideva se, da bo ustavno sodišče po formalni ostavki De Nicole. ostavko odklonilo, kar pa bo zgolj formalen akt, ker zaradi spora med De Nicolo in sodniki slednji nočejo izvajati posebnega pritiska nanj. Poleg tega notranjega spora se med vzroki De Nicolove ostavke navaja v prvi vrsti počasnost izvajanja odločb sodišča s strani izvršnih organov, dalje znano papeževo vmešavanje in razne kritike, ki jih ima De Nicola za neumestne. V vsakem primeru je zelo verjetno, da bo na De Nico-lovo mesto prišel bolj konservativen pravnik, kajti De Nicola spada med napredne državnike, saj je bil med prvaki socialistične stranke. Na jutrišnji seji v poslanski zbornici, na katero poziva «U-nitži« vse svoje posiance, da morajo biti ves teden za gotovo navzoči, (kar pomeni, da bo važna) bodo razpravljali o imenovanju Tognija. Ni še gotovo, ali bo vlada postavila vprašanje zaupnice tako kot je storila pred kratkim v se- 80 se stališča precej nega *L z!asti glede zrač- zbližaia,' Ctv„ln . kopenskega nad- sifcno ,’ glede znižanja kla-Ve e in atomske oborožit-skihS prepovedi atom-eieri P°skusov in končno hee-f Ustvarjanja nevtral EvronoP°droč^a v središču šem 0 čemer smo v na-tater -evniku ~~ kot se či-vii, 2* spominjajo — obja-raišn-OUcno risbo. Tudi vče-PrediJe.,iziave Hruščeva o renči8 • 2a razne konfe-korionPri tem lahko samo Pri -j1-1?- Vendar je težava razuS? slh takšnega spo-VedJ?ev.an'a v tem,' da še čili j ni sporazuma o Nem-hostim 0 kolektivni var- bo tudi odvisno hiia 8a- kaj se bosta zme-hodnim1 ®ermudih v pri-in v,;h dneh Eisenhower vzhnH Millan: o Srednjem AnWiv’ kjer hočejo biti kjer sami, o Afriki, svoin nameravajo povečati tem P°moč, čeprav so pri Puščoi cej Previdni in do-Prisla ’ na^ bi ta pomoč šele »vvf reJ iz Evrope, Pri m Pa iz Amerike, krati mer pa hi bili demo-Zt>a. ua takojšnjo akcijo jo konkretno nameravajo in* ^graditi v Etiopiji sito K alsko in eno pomor-hogodb^0, Sledile pa nfti hi Moči 0 neposredni no- visri-mVsam afriškim neod neposredni po* afriš državam. i< * * kritih01'? K začnejo novi Pravn n dnevi danes i raz-ja, ki v lmenovanju Togni-povnim ,zaključena s po-uPnici . glasovanjem o za-po tvlrf verjetno s ponov-iašiatov ro rnonarhistov in natu. Doslej sta vpisana samo dva govornika, jn sicer komunist Amendola in monarhist Cafiero. Medtem ko je stališče KPI in PSI znano, se govori, da se bodo monarhisti in fašisti vzdržali glasovanja. V tem primeru bi morali socialdemokrati izvajati posledice, ker pač ne morejo sprejeti naslonitve vlade na desnico. Seveda ni prav nič gotovo, da bi se to tudi zgodilo, kajti spričo saragatovske politike je bolj verjetno, da bi bila PSDI pripravljena na stvarno sodelovanje z desnico, kar je dokazala tudi po glasovanju v senatu. Agrarne pogodbe pa bodo prišle na vrsto ponovno šele okrog IS. aprila. Vlada se namreč izgovarja na mednarodne obveznosti, med katerimi je v prvi vrsti podpis pogodb za evratom in skupno tržišče, ki je napovedan za 25. t. m. Prosvetni minister Rossi ima celo namen proglasiti ta dan za nekak državni praznik v šolah. Potem pride na vrsto ob’sk predsednika turške republike, nato predsednika Libanona. Verjetno ie tudi. da bo prišlo do poskusa odrivanja agrarnih pogodb v zapeček, ker bo poslanska zbornica morala začeti v kratkem z razpravo o proračunu. Ta poskus je razviden tudi iz govoric, da bi bilo potrebno sporne paragrafe o agrarnih pogodbah prenesti v razpravo komisije za koordinacijo. Vlada bo prav tako jutri razpravljala o podtajnikihe v Tognijevem ministrstvu in' sicer predvsem o tretjem, ki naj bi bil demokristjan; vendar pa se je danes govorilo, da morda «t,retji» niti ne pride V poštev. Zunanji minister Martino, ki se je vrnil iz Londona. je dal izjavo o važnosti doseženega sporazuma na seji ZEZ glede umika dela britanskih Čet iz Zahodne Nemčije in bo o tem tudi poročal na seji vlade. Vodstvo PSI se bo sestalo prav tako jutri zjutraj in bo razpravljalo o predlaganju ne- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiuiiiiiiiHiiininii Nixon pri Burgibi TUNIS, 19. — Ameriški podpredsednik Nixon, ki je včeraj prišel iz Rima v Tunis, se je danes sprehajal po mestu s predsednikom vlade Burgibo in je pozneje obiskal tuniškega beja. zaupnice vladi, o čemer pa morajo odločati socialistični poslanci. Vendar pa do glasovanja o tem v poslanski zbot^ nici ne bo prišlo pred četrtkom. Tudi vodstvo KPI se bo sestalo jutri in pretreslo trenutno politično stanje. V zvezi s politiko KPI do ostalih komunističnih gibanj opazovalci v teh dneh posebno poudarjajo važno mesto, ki ga je glasilo partije «Unita» določilo Kardeljevim izjavam, ki jih najvidnejši člani z zanimanjem proučujejo. Pri tem se omenja zlasti statistika številnih napadov sovjetskega in vzhodnoevropskega časopisja na politiko jugoslovanskih komunistov in razlika med temi napadi ter ravnanjem glasila KPI, ki je sklenilo prav na Vzhodu kri-tizarano jugoslovansko politiko z objavo Kardeljevih izjav popularizirati v Italiji, A. P. Danes Izjava o Cipru v britanski Izjava bo v zveri t ponudbo EOKA za premirje LONDON, 19. — Na seji ministrskega sveta, ki je bila pred odhodom Mac Millana na Bermuce, so sklenili, da bo minister za kolonije Len-nox-Boyd podal jutri v spodnji zbornici v imenu vlade izjavo v zvezi s ponudbo EOKA za premirje in začetek pogajanj s pogojem, da se nadškof Makarios izpusti na svobodo. Seji je prisostvoval tudi ciprski guverner Ha rt ing. ki je prišel danes zjutraj z letalom v London na posvetovanje. Ob prihodu je Harding izjavil, da je treba «,p.i proučevanju predlogov EOKA u-gotoviti, da se govori o tepre-k in it vi» in ne o »prenehanju« sovražnosti«. «Treba je upoštevati, je dalje dejal Harding, kakšen je položaj m u-gled človeka, ki je predloge postavil.* Bebler v Tunisu PARIZ, 19. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu in veleposlanik v Tuniziji dr. Aleš Bebler je odpotoval danes z letalom v Tunis. Dr. Bebler bo zastopal jugoslovansko vlado na proslavi prve obletnice neodvisnosti Tunizije. Predsednik republike mar- šal Tito je brzojavno čestital ob prazniku tuniškemu beju Mohamedu. f »------ Nadaljevanje debate v francoski skupščini PARIZ, 19. — Francoska narodna skupščina je danes popoldne in ponoči nadaljevala razpravo o splošni politiki in s tem v zvezi o načrtu vlade za izvedbo varčevanja, ki naj dovoli prihranke 250 milijard frankov. Na nočni seji je Mendes-France izrekel zaskrbljenost zaradi finančnega položaja v Franciji in poudaril, da je takoj potrebno sprejeti ukrepe za finančno ozdravljenje. Poudaril je dalje veliko breme, ki ga predstavlja vojna v Alžiru za Francijo in zato je potrebno vzpostaviti mir v tej deželi. V zvezi z naraščajočim pomanjkanjem deviz je govornik dejal, da bi utegnila Francija biti prisiljena ukiniti svoja plačila v tujini. O-menil je, da je razpoložljivost deviz sedaj padla na 65 milijard frankov. Skupščina bo jutri razpravljala o položaju v Alžiru. Sporazum o postopku na razorožitveni konferenci Hruščev o odnosih z ZDA in o atomskih poizkusih Poudaril je koristnost metode pogajanj in po-novno predlagal konferenco o Sre dnjem vzhodu LONDON, 19. — Voditelji štirih zahodnih delegacij na razorožitveni konferenci v Londonu so se danes zjutraj sestali v Foreign Officeu in razpravljali med drugim o načrtu, ki ga je predložila včeraj sovjetska delegacija. Na seji razorožitvenega pododbora, ki ji je predsedoval ameriški delegat Stas-sen, so danes predvsem govorili o postopku pri bodočih sklepanjih, šlo je za to, ali naj proučijo splošne načrte p razorožitvi vsakega zase, ali pa, kakor zahtevajo zahodne delegacije, naj obravnavajo vsak argument zase v zvezi s tistimi vprašanji, o katerih je laže doseči sporazum. Sovjetska delegacija se je izrekla za diskusijo splošnega značaja m potem ko so podali izjave še drugi člani pododbora, so sprejeli sledeči predlog: pododbor bo začel jutri kratko splošno diskusijo o razorožitvi, medtem ko bodo o podrobnostih govorili pozneje o vsaki posebej. , iinttiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiuiniiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiuiiniuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinuuniiuMiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiHiiiHiHi Egiptovska spomenica o plovbi po Suezu izročena tujim diplomatskim zastopstvom Krišna Menon prinesel Nehrujevo pismo za Naserja - Hammarskjoeld odpotoval v Kairo - Dulles ponovno zanikuje jamstva Izraelu - Ben Gurion grozi z vojno NEW YORK, 19. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je nocoj z letalom odopotoval v Kairo, kjer se bo razgovarjal z Naserjem. V Kairo je danes prišel tudi Krišna Menon, ki se je popoldne sestal z Naserjem. Prav tako je danes prišel zopet v egiptovsko prestolnico pomočnik glavnega tajnika OZN Bunche, ki se je takoj nato sestal z zunanjim ministrom Fav-zijem. Medtem pa je egiptovska vlada poslala vsem tujim diplomatskim predstavništvom spomenico v zvezi z zopetno otvoritvijo Sueškega prekopa. Krišna Menon je ob prihodu v Kairo izjavil, da je prinesel za Naserja Nehrujevo pismo. Dejal je, da se misli vrniti v Novi Delhi jutri. Ko so ga vprašali za stališče Indije v zvezi z grožnjami Izraela, da se bo uporabila sila proti Egiptu, je Menon izjavil: »Uporaba sile je naj- slabša stvar in Indija ji bo vedno nasprotovala«. ■imiliiilimimiilHiiillinHinliillliiiiiniiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiltllliiilliltiilliiiHiniiiiiiiiiMniiiiHiiiilunitiiiiliiMniinittniniiinniiHiliiit Mac Millan in Eisenhower na poti na Bermudske otoke Mac Millan je izjavil, da ne bo skrajšal svojega bivanja na Ber-mudih zaradi sedanjih stavk - «Le Monde* ironizira z izjavami Mac Millana - Le delen sprejem angleških predlogov v svetu ZEZ LONDON, 19. — Angleški ministrski predsednik Mac Millan in zunanji minister Selwyn Lloyd sta nocoj odpotovala z letalom iz Londona na Bermuce. Pred vstopom v letalo je Mac Millan izjavil, da bodo njegovi razgovori z Eisenhovverjem popolnoma odkriti. »Gotov sem, je dodal Mac Millan, da bomo na tem sestanku dosegli mnogo Nikoli nisem mislil, da take vrste sestanki lahko rešijo vsa velika vprašanja, lahiko pa se postavi temelj za rešitev vprašanj, ki nastajajo od tedna do tedna, od meseca do meseca « Mac Millan je tučii izjavil, da ne bo skrajšal svojega bivanja r.a Bermudih zaradi sedanjih sindikalnih sporov. V zvezi s tem so se danes člani izvršnega odbora delavske zveze mehanične industrije in angleških ladjedelnic sestali z ministrom za delo. Razgovarjali so se o stavki, ki so jo napovedali delavci mehanične industrije za prihodnjo soboto. Medtem pa se stavka v ladjedelnicah nadaljuje. Stavka je popolna. Po razgovoru z ministrom za delo je voditelj delegacije sindikatov za mehanično industrijo Brotherton izjavil: »Proučili smo samo položaj na sektorju mehanične industrije. Kar se tiče delegatov sindikatov, je položaj nespremenjen.« Pozneje so voditelji štiridesetih sindikatov sklenili, ca bodo namesto vsedržavne splošne stavke organizirali med 23. marcem in 6. aprilom vrsto stavk po posameznih industrijah, kakor bodo sproti določili. Po 6. aprilu pa bodo lahko odredili splošno stavko na tem sektorju. Danes je v spodnji zbornici minister za delo izjavil, da se položaj glede stavke v ladjedelnicah ni spremenil in da ostaneta obe strani na svojem »tališču. Danes je tudi ameriška križarka gCanberra«, • katero je Eisenhovver križaril tri dni ob otokih Bahamas, odplula proti Bermudom. V zvezi z včerajšnjimi izjavami Mac Millana, da je namen njegovega potovanja obnoviti in napraviti ponovno »iz velikega angleško-ame-riškega zavezništva glavni temelj miru na svetu«, piše danes francoski list »Le Monde«, da so te izjave »nerealistične«. List pripominja, da tako govorjenje «ni več na mestu«. »Preveč očitno je, dodaja list, nesorazmerje med ameriško močjo, ki se je povečala s francosko - britanskim umikom s Srednjega vzhoda in iz Afrike, in prizorom, ki ga nudi Anglija, ki danes plačuje s svojo neodvisnostjo in velikostjo ogromne napore, ki si jih je naložila med zadnjo vojno, da si zagotovi svoj obstanek in obstanek vsega svobodnega sveta«. »Lahko se misli, nadaljuje list, da so Britanci zagrenjeni in se skušajo še vedno o-prijemati pretekle velikost.. Toda dejansko nobena stvar ne dopušča, da hi mislili, da bi težina Združenega kraljestva v razgovoru z ZDA lahko bila večja kakor n. pr, težina Francije. Kakor naša država, ima tudi Velika Britanija skupne interese z Ameriko in drugimi«. Ob zaključku izjavlja list: »Konec koncev bodo ti razgovori posvečeni bolj proučevanju številnih vprašanj med obema državama kakor pa sprejemu velikih političnih odločitev. Vendar pa bodo pomenili tudi konec nasprotja, ki ga je povzročila intervencija v Egiptu, in povratek skesanega zaveznika, ki ne bo dolgo časa več mogel politično ali vo-jaško sprejeti podobnih pobud«. Sestanek zunanjih ministrov držav zahodnoevropske zveze se je zaključil, ne da bi v Londonu bili preveč zadovoljni. Nocoj so objavili uradno poročilo, ki pravi, da so razpravljali o angleških predlogih o bodoči razporeditvi njenih čet v Zahodni Evropi. «Svet je sprejel na znanje mnenje, ki je bilo izraženo o tem v NATO, in stališče vrhovnega poveljnika NATO«. Nato pravi poročilo, da «svet priznava, da so vprašanja, ki nastajajo v Veliki Britaniji, dejansko skupna vsem članom zavezništva in zato terjajo skupno rešitev v okviru NATO«. Sedem Vlad se je zaradi tega sporazumelo, da bodo priporočale atlantskemu svetu, naj nujno prouči predloge zahodnonemškega kanclerja za novo splošno revizijo virov atlantskega zavezni-šta, ki naj vsebuje: a) vojaške potrebe in obrambni na meni. b) odnos med silami ter klasičnim in atomskim orožjem, c) odnosi med modernim orožjem ter gospodarskimi in finančnimi viri, d) skupna proizvodnja modernega orožja, e) skupno reševanje finančnih vprašanj, ki nastaja jo z razmestitvijo čet v drugih državah članicah. Poročilo pravi dalje: »Britanska vlada bo v pričakovanju rezultatov te revizije v NATO izvedla svoje načrte za finančno leto 1957. upoštevajoč mnenje zavezniškega vrhovnega poveljnika v Evropi. Sleherno bodoče zmanjšanje bo določeno šele v oktobru 1957 po novih diskusijah okviru ZEZ v skladu s členom šest protokola dva panskih dogovorov v okviru omenjene revizije.« Omenjeni člen pariških dogovorov daje Veliki Britaniji pravico, da zahteva revizijo svoje obveznosti vzdrževanju štirih divizij in taktične letalske sile na kontinentu v primeru finančnih težav. Kompromis, ki je bil dosežen, pomeni, da bo Velika Britanija umaknila v letu 1957- 1958 iz Nemčije 13.500 mož. medtem ko bodo o umiku na-daljnijh cet razpravljali v oktobru. Hammarskjoeld je pred odhodom iz New Yorka izjavil, da bi utegnil iti tuai v Jeruzalem med svojim bivanjem na Srednjem vzhodu, toda ni bil še določen program o njegovi dejavnosti takoj po obisku v Kairu. Hammarskjoeld je nadaljeval: «Po o-bisku področja bom nadaljeval stike in posvetovanja z drugimi prizadetimi stranmi«. Dejal -je, da bodo njegovi razgovori na Srednjem vzhodu informativnega značaja in brez prej določenega programa. »Vprašanja takojšnjega praktičnega pomena so tista, ki se tičejo odgovornosti OZn za očiščenje Sueškega prekopa, itd. in nadaljevanje dejavnosti mednarodnih sil na področju. Toda razgovori bodo lahko vsebovali tudi druga vprašanja, kakor je nakazano v resolucijah glavne skupščine o krizi na Srednjem vzhodu«. Danes zjutraj se je Hammarskjoeld v New Yorku razgovarjal s pakistanskim, holandskim in južnoafriškim predstavnikom. Zjutraj je predsedoval tudi seji posvetovalnega odbora za varnostne sile in poročal zlasti o svojem včerajšnjem razgovoru z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir. Hammarskjoeld se je včeraj razgovarjal tudi s predstavniki Egipta, ZDA, Velike Britanije, Francije in Avstralije. Ameriški državni tajnik Dulles pa je včeraj pred senatnim zunanjepolitičnim odborom izjavil, da ZDA niso sprejele nobene tajne obveznosti za podpiranje izraelskega stališča na Srednjem vzhodu. Nekateri senatorji, Člani tega odbora, so izjavili, da je Dulles, ki se je pred sejo razgovarjal z izraelsko zunanjo ministrico, podal optimistično poročilo o položaju na Srednjem vzhodu. Demokratični senator Fulbnght je izjavil, da je Dullesa vpra šal, kakšne nove obljube je dal izraelski zunanji ministrici. Dulles pa je odgovoril: »Nobene.« Medtem pa je izraelski ministrski predsednik Ben Gu-•rion dopisniku ameriške revije «Newsweek» meč drugim izjavil, da, če bo Naser »skušal uvesti blokado proti našemu zgodovinskemu in zakonitemu prehodu po Akab-skem zalivu, se bomo srečali z njim, toda ne ob mirovni mizi, pač P a drugje, na boj l-Šču.» V poučenih krogih v Kairu medtem izjavljajo, da je egiptovska vlada dala zagotovila washingtonski vladi, da za sedaj nima nobenega namena poslati svoje čete na področje Gaze. Egiptovski zunanji minister Favzi pa je po , „ - , izjavah teh krogov zagotovil | plačali Egiptu drugih 50 od- J .. . .. « e, n o i hi nn n7i.li c prekopa, poudaril, da bo o-stal zvest svoji politiki spoštovanja carigrajske konvencije iz leta 1888 ter je dokazal, da je popolnoma sposoben u-pravljati plovbo po prekopu kljub velikim oviram, ki so nastale, do trenutka, ko je napad proti njemu povzročil zaprtje prekopa. Ob priliki obnovitve plovbe po . Sueškem prekopu določa egiptovska vlada sledeče: 1. Egipt je vedno odločen spoštovati po črki in duhu carigrajsko konvencijo iz leta 1888. 2. Sistem plačevanja pristojbin za plovbo po «pre-copu bo ostal isti, kakršen je bil na podlagi zadnjega dogovora, sklenjenega med egiptovsko vlado in podržavljeno družbo Sueškega prekopa. 3. Vprašanje odškodnine ali zahtev, ki izhajajo iz po-državljenja, se bo lahko rešilo z neposrednimi dogovori ali pa z arbitražo. 4. Tranzitne pristojbine se bodo morale plačati v naprej ustanovi za Sueški prekop v Egiptu ali njenim pooblaščencem. 5. U-stanova za Sueški prekop bo ustanovila poseben sklad za programe za izboljšanje ali pa za vsak drug program v zvezj s povečanim prometom po prekopu. Ta fond se bo ustanovil s tem, da bo zanj namenjen določen odstotek tranzitnih pristojbin, Ta odstotek pa ne bo mogel biti manjši od povprečnega sorazmerja, ki ga je prejšnja družba za Sueški prekop določala za podobne programe. 6. Egiptovska vlada bo objavila drugo podrobno izjavo v zvezi z omenjenimi načeli. Ta sklep egiptovske vlade dokazuje, da Egipt kljub velikim žrtvam, ki jih prenaša zaradi napada nanj, ostaja zvest smotru sodelovanja s skupnostjo narodov vsega sveta. 7, namenom, da prispeva k uresničenju upanja na mir in blaginjo človeštva, želi egiptovska vlada, naj bo Sueški prekop ponovno vez blaginje in miru med vsemi narodi sveta.« Medtem je egiptovska družba za Sueški prekop sporočila, da bodo od jutri dalje lahko plule po prekopu ladje, ki ne bodo presegale tisoč ton. Kakor je znano, je bil uradno napovedan datum za popolno očiščenje prekopa za 10. aprila. V zvezi z egiptovsko spomenico o Sueškem prekopu je predstavnik Foreign Officen izjavil, da njegova vlada ne more sedaj izreči dokončnega mnenja, dokler ne dobi celo’-nega besedila dokumenta. »Ker je egiptovski zunanji minister s svojim pismom od 2. novembra Hammarskjoeldu sprejel šest načel o Sueškem prekopu, ki jih je Varnostni svet soglasno odobril, povzroča zaskrbljenost ugotovitev, da e-giptovska spomenica tega ne omenja.« »Poleg tega ni spomenica noben odgovor na predloge štirih držav (Francije, Velike Britanije, ZDA in Norveške; za začasen sporazum o Sueškem prekopu, na podlagi katerega naj bi 50 odstotkov tranzitnih pristojbin dejal, da zadevni načrt predvideva postopen umik tujih čet iz Poljske. Madžarske, CŠR, Vzhodne in Zahodne Nemčije, nadzorstvo nad oboroženimi silami, po možnosti kot sestavni del obširnejšega razorožitvenega načrta, združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev in evropski varnostni pakt, ki naj jamči nedotakljivost držav nevtralnega področja. Ta pakt naj bi podpisale ZDA, Sovjetska zveza. Velika Britanija in Francija. Gaitskell ie dejal, da to ne Agencija Tass pa je včeraj oddajala besedilo intervjuja, ki ga je Nikita Hrusčev dal ameriškemu listu «Grand Ra-pids Herald’. Hruščev izjavlja, da se bo mir lahko ohranil in okrepil, če bo Zahod pripravljen voditi poiitiko miroljubne koeksistence. Dodal je, da vojna ni neizbežna. List je Hruščevu postavi) vprašanje: «Sovjetska zveza izjavlja, da se ZDA pripravljajo na atomsko vojno, ali ta izjava pomeni, da Vi osebno, kot tajnik partije menite, da je vojna neizbežna upoštevajoč vašo ocenitev obstoječih ideoloških nasprotij, med ZDA in Sovjetsko zvezo?« »Predvsem, je odgovoril Hruščev, bi hotel poudariti, da so izjave o pripravah ZDA na atomsko vojno podale ZDA same. Znano je tudi, da ameriška vlada trdovratno odklanja sklenitev dogovorov, ki jih je predlagala SZ za prepoved a-tamskega in vodikovega orožja. Ali to pomeni, da je vojna neizbežna? Ne. Nikakor. Zadnji dogodki v Egiptu so potrdili, da se sile, ki se uporabljalo v obrambo miru, lahko postavijo proti napadu in preprečijo vojno. Ohranitev m okrepitev miru je očitno odvisna v prvi vrsti od politike velikih držav.« Hruščev je nato dejal, da »življenje samo narekuje potrebo vzdrževanja mirnih odnosov med državami z različnim ideo.oškim in socialnim ustrojem in potrebo miroljubne koeksistence, ki pomeni obstoj trgovinskih in kulturnih odnosov z vsemi državami, vštevši z ZDA«. Drugo vprašanje je bilo: «Ali je bilo v zadnjih 11 letih razdobje, ko je SZ čutila, da je nevarnost vojne izredno velika » Na to vprašanje je Hruščev odgovoril s tem, da je pripisal zahodnim čržavam »nevarnost izbruha oboroženega spopada zaradi njihove, ga oboroževalnega tetomova- pomeni umik ameriških čet —--------------------- iz Evrope in da bo NATO nja in njihove politike sile«, morala še dalje obstajati, tu- Navedel je kot koristno podi če bi se Nemčija umak- litiko metodo pogajanj, ka- nila iz zavezništva. Dodal je, da upa, da, če bi sedanja meja na Odri in Nisi med Nemčijo in Poljsko «morala biti potrebna cena za nemško združitev, bi bilo nemško ljudstvo pripravljeno to ceno plačati«. V zvezi s Srednjim vzhodom je Gaitskell izjavil, da Združeni narodi imajo »dolžnost« poskrbeti, da se Izraelu zagotovi svobodna plovba in «da se napravi konec egiptovskim vpadanjem čez izraelske meje«. Po njegovem bi morala OZN zahtevati izjavo, s katero bi se egij> tovska vlada izjavila, da ni več v veljavi vojno stanje z Izraelom Poleg tega je Gaitskell dejal, da bi morala Egipt in Izrael sprejeti, naj se sile OZN razmestijo na obeh straneh meje. dokler ne bo dosežena dokončna rešitev. kor je bil primer Koreje in Indokine. »Ko je leta 1955, je pripomnil Hruščev, bila \ Ženevi konferenca predsednikov vlad štirih velesil, je bil svet priča popustitvi napetosti Na žalost ni to razdobje trajalo dolgo. Izrekli smo se za izboljšanje sovjet-sko-ameriških odnosov, ker to odgovarja tako interesom sovjetskega ljudstva, kakor a-meriškega ljučstva. S tega stališča smo januarja 1956 predlagali ameriški vladi sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Ta korak ni na žalost do sedaj naletel na pozitivno stališče ameriške vlade. Nobenega dvoma ni, da če bi se naši dve državi pokazali pripravljeni delati za normalizacijo svojih odnosov bi nastalo izboljšanje, ki bi za dolgo dobo blagodejno vplivalo na ves mednarodni položaj.« llfllllllIIIllllllltllllllllllllllllIIlllllllllllIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllltllll||| IIIlilllllll Delegaciji RPF in PSI na obisku v Jugoslaviji Obisk jugoslovanskih nuklearnih znanstvc. nikov na Poljskem in njihovo sodelovanje s francoskimi atomskimi strokovnjaki Včeraj je Hruščev sprejel predsednika japonskega odbora za azijsko solidarnost in člana kongresa japonskih novinarjev Hatarako. V odgovoru na vprašanja, kii mu jih je postavil Hataraka, je Hruščev izjavil, da je sovjetska vlada vedno pripravljena u-staviti poskuse z atomskim orožjem. Toda to bo napravila šele po sklenitvi splošnega sporazuma z državami, ki i-majo tako orožje. Drugače sovjetska vlača ne bo ustavila teh poskusov. S tem v zvezi je Hruščev dejal; «Ugotoviti moram, da se ZDA glede tega kažejo najbolj trdovratne in najbolj reakcionarne.« Hruščev je dejal, da se ZDA bojijo komunistične i-deologije, proti kateri se lahko borijo samo z orožjem. »Govori se, je nadaljeval Hruščev, da se sovjetski režim naslanja na silo orožja. Zgodovina je poznala režime, ki so se uveljavili s silo bajonetov, toda nobeden se ni vzdržal.« Hruščev je nato dejal, ca je SZ pripravljena umakniti svoje čete iz Vzhodne Evrope s pogojem, da se umaknejo tudi druge tuje čete. S tem v zvezi je dodal, da v CSS, Albaniji in Bolgariji ni sovjetskih čet. Hataraka je nato vprašal Hruščeva, ali bi Sovjetska zveza lahko upoštevala enostransko ustavitev atomskih poskusov. Hruščev je odgovoril negativno in dodal, da «bi šlo za dokaz šibkosti, ki bi omogočila imperialističnemu taboru, da'nakopiči svoje si-le». Hruščev je nato omenil napad Francije in Velike Britanije na Egipt, ki sta ga izvedli, čeprav sta obe vedeli, da bo QZN zahtevala ustavitev sovražnosti. «Toda, je dodal, konec tega napada je povzročilo opozorilo v poslanicah, ki jih je maršal Bulga-nin poslal Edenu in Molletu.« Hruščev je dalje negativno odgovoril na predlog Hatara-ke. naj SZ preneha z atomskimi poskusi za eno leto s pridržkom, da jih pozneje zopet začne, če ZDA in Velika Britanija ne bi sledila temu zgleču. Hruščev je odgovoril, da bi taka prekinitev zakasnila tehnični napredek Sz na atomskem področju in ne bi služila stvari miru, ker mora Sz ostati močna, da se lahko zoperstavlja imperialističnemu taboru«, poudaril pa je. da se je treba truditi, da pride do sklenitve splošnega sporazuma o ustavitvi poskusov z atomskim orožjem. Hataraka je dalje vprašal Hruščeva, kdaj bo nastala »komunistična družba«. Hru ščev je odgovoril: «Z velikim obžalovanjem ne morem povečati, koliko petletnih načrtov bo še potrebnih. Predvsem mora SZ povečati svoje proizvodne sposobnosti. Potrebno je tudi rešiti vprašanje odnosov med fizičnim in intelektualnim delom, ki so v SZ že deloma rešeni z nastankom tehn:kov. umetnikov, glasbenikov in slikarjev med delavci.« «SZ, je dejal, mora preseči ZDA v proizvodnji na posameznika. Ta čas ni daleč in tedaj bomo mi dali najbolj zgovoren odgovor tistim, ki ne verjamejo v prednost socialističnega režima«. V krogih ameriškega državnega departmaja so negativno sprejeli stališče Hruščeva, ki se je izrekel za mednarodno konferenco, ki naj reši vprašanja Srednjega vzhoda. To stališče je Hruščev obrazložil v odgovorih listu »Grand Rapids Herald«. Pripominjajo, da Hruščev ni obrazložil, katere države naj bi se udeležile te konference in o čem naj bi na njej razpravljali. pomočniku tajnika OZN Bun-cheu, ča Egip1 n'ma nobenega 'namena sedaj zahtevati odhoda varnostnih sil % področja Gaze. To stališče skupno s spomenico, ki jo je egiptovska vlada poslala tujim diplomatskim predstavništvom v zvezi s ponovno otvoritvijo Sueškega prekopa, naj bi bilo podlaga za razgovore, ki Jih bo Hammarskjoeld imel v egiptovski prestolnici. Spomenica egiptovske vlade pravi- »Egipt je že od same-I ga dne, ko je prevzel nad-1 zorstvo nad upravo Sueškega stotkov pa naj bi položili Mednarodni banki do dokončne rešitve.« — •»— Gaitskell predlaga cmirovno ofenzivo* BERLIN, 19. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Berlinu, je voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell predlagal, naj Zahod začne »mirovno ofenzivo«, ter je predlagal ustanovitev nevtralnega področja v Srednji Ev-ropii. Gled« tega področja je (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Na vabilo SZDLJ bo 25. marca prispela v Jugoslavijo delegacija PSU, ki jo bo vodil član vodstva Tullio Vecchietti. V delegaciji bodo še trije člani vodstva: Vittorio Foa, Riccar-do Lombardi in Dario Valeri. Med razgovorom z zastopniki SZDLJ bo delegacija PSI izmenjala misli o aktualnih vprašanjih mednarodnega socialističnega gibanja in o sedanjem položaju. Med šestdnevnim obiskom v Jugoslaviji bo delegacija poleg Beograda obiskala ie druge kra je Jugoslavije. Jutri zjutraj bo prišla v Beograd delegacija KP Francije. V zvezi s sestankom delegatov KPF z zastopniki Z KJ izražajo v Beogradu upanje, da bo izmenjava misli o-mogočila vzpostavitev dvostranskega sodelovanja med o-bema partijama. Izkušnje dosedanjih stikov ZKJ m SZ DLJ z drugimi komunističnimi in socialističnimi gibanji so pokazale, da je tako sodelovanje bilo v obojestransko korist ter v korist miru in socializma v svetu. «Ceprav je znano, da so med ZKJ in KPF precejšnje razlike v gledanju na vprašanje socializma in sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju, ugotavlja beograjska »Politika«, obe partiji čutita potrebo, da se v odprti 1 diskusiji v interesu nadaljnje- ga razvoja in krepitve socia lizma izmenjajo misli. Zastopniki obeh partij bodo na se Stanku v Beogradu pregledali izkušnje o borbi delavskega razreda v obeh državah o izgradnji socializma v Jugoslaviji in o skupnih vpraša njih glede sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju in v sedanji etapi razvoja sodobnega socializma«. Danes je z letalom odpotovala v Varšavo delegacija jugoslovanskih nuklearnih znanstvenikov, ki jo vodi akademik prof. Pavle Savič. Delegacija vrača obisk poljskim znanstvenikom, katerih delegacija je bila konec lanskega leta gost zvezne komisije za nuklearna raziskovanja. Na Poljskem bodo jugoslovanski znanstveniki obiskali center za izkoriščanje atomske energije in se bodo s poljskimi zastopniki razgovarjali o sodelovanju na področju miroljubne uporabe atomske energije. Uradno sporočilo po končanem obisku visokega komisarja za atomsko energijo Francije Francisa Perina ugotavlja, da so med obiskom francoskega znanstvenika ugotovili, da obstajajo realne možnosti za široko sodelovanje na področju geološkega raziskovanja, prospekcije in predelave nuklearnih surovin in praktične uporabe radioaktivnih izotopov, B. B. Kadar in Dobi danes v Moskvi MOSKVA, 19. — Uradno javljajo, da bo madžarski ministrski predsednik Janoš Kadar prišel v Moskvo z letalom jutri z;utraj ob 10. uri. V delegaciji bodo tudi predsednik republike Istvan Dobi, zunanji minister Imre Hor-vath, minister za industrijo Antal Apro in prosvetni minister Gyula Kallai. V Kremlju bo 27. marca sprejem na čast delegaciji. Zvedelo se je, da so zahodni poslaniki sklenili, da ne bodo prisostvovali prihodu madžarske delegacije v Moskvo in tudi ne uradnim ceremonijam delegaciji na čast. Nova romunska vlada BUKAREŠTA, 19. — Na današnjem prvem zasedanju nove romunske skupščine po zadnjih volitvah, ki so bile 3. februarja, je bil ponovno izvoljen za ministrskega predsednika Chivu Stoica, toda število ministrov je bilo znižano od 30 na 16. Prvi podpredsedniki so: E-mil Bodnaras, Alexandru Mo-ghioros, Petre Borila, Miron Costantinescu, Stefan Voitec in Alexandru Birladeanu. Zunanji minister je flrigor* Preoteasa, Danes, SREDA. 20. marca Feliks, Sreč Ko Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.17. Doailna dneva 12.08, Luna vzide ob 23.48 in zatone ob 8.25. Jotrt, ČETRTEK, 21. marca Benedikt, Tuga Tržaški dnevnik Vreme včeraj,- Najvišja temperatura 13,6, najnižja 9,5, zračni tlak 1018,2, vlaga 71 odst., morje mirno, temperatura morja 9,6. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme z delnimi razjasnitvami. Temper, se bo nekoliko dvignila.. Po 16 dneh stavke uslužbencev podjetja Acegat Napraviti je treba konec zavlačevanju rešitve spora Solidarnostna izjava «Unita popolare», ki je prispevala tudi 30.000 lir za stavkovni sklad ■ Dr. Palamara sprejel poslanca Tolloya Po šestnajstih dneh stavke uslužbencev ACEGAT ni prinesel tudi včerajšnji praznl-ški dan glede rešitve spora nič novega. Položaj nasprotnih strank se je že nekako kristaliziral, rekli bi celo o-kostenel. Spor se noče premakniti z mrtve točke in zdelo bi se, da odločujoči krogi tega niti nočejo. Tudi sklep o zvišanju tarif prevoznih uslug ACEGAT m pri-spevai k odstranitvi spora, čeprav so si meščani od njega mnogo obetali. Uslužbenci seveda ne morejo sprejeti pogoja, da se mora prej prenehati stavka, preden bo urad za delo posredoval. Le kdo jim bo dal jasna in gotova jamstva? Prevečkrat so se namreč že o-pekli. Govorilo se je tudi o pogajanjih, ki naj bi bila v Rimu. Le zakaj tako daleč? Ce ne znajo rešiti spora tu na kraju samem, ko dobro poznajo njegove vzroke, kako naj ga rešijo daleč v Rimu. Razen tega pa bi tako reševanje tudi pomenilo veliko izgubo časa, ljudje pa so že zelo naveličani nezadostne prevozne službe in prerivanja v natrpanih zasebnih avtobusih. Drugače pa je včeraj vladalo zatišje tudi med strankami, tako da so se lahko vsi nekoliko odpočili od »naporov* prejšnjih dni. Včeraj se je le poslanec PSI Tolloy sestal .z dr. Palamaro in se z njim razgovarjal o sporu pri ACEGAT. O izjavah raz-. nih strank smo že pisali, dodati je treba le izjavo trža- 1 ške sekcije PSI, ki je nismo prejeli predvčerajšnjim v objavo, ki pa se ne tiče neposredno sindikalnega spora v ACEGAT. Vodstvo PSI v Trstu ugotavlja v svoji izjavi, da je upravna in politična dejavnost mesta zabredla v mrtvilo. Nepregibnost označuje delo raznih občinskih komisij, zlasti pa komisijo za prosto cono. Po drugi strani pa je sam občinski- odbor obsojen na jalovost zaradi nasprotij, ki so bistvo demo-krščanskega interklasizma. Kar se tiče komisije ACEGAT, bo ostal socialist Lampe v njej samo do rešitve sindikalnega spora. Stranka namreč odločno obsoja vsako diskriminacijo. Izjava nato ugotavlja, da tudi PSDI proučuje posledice občinske seje z dne 15. t. m., kar se vidi iz izjave te stranke. V novih pogojih, ki jih je ustvarila s svojo _ diskriminacijsko politiko Krščanska demokracija, meni PSI, da ni več možna njegova zunanja podpora občinskemu odboru. Razen tega meni, da bi nadaljnje sodelovanje socialdemokratov v občinskem odboru utegnilo škodovati socialistični združitvi, ali vsaj u-staviti proces zedinjenja o-beh strank, ki je v Trstu dobro napredoval. Včeraj pa je Unita Popo-lare izdala izjavo, v kateri izraža solidarnost z uslužbenci ACEGAT. Izjava pravi: Tržaška sekcija Unita Popo-lare, katere predstavnik je že v občinskem svetu izjavil, da so zahteve uslužbencev A-CEGAT upravičene, se je vedno borila za rešitev spora in ustavitev stavke z zahtevo po takojšnjem imenovanju nove upravne komisije podjetja, v kateri bodo svobodno izbrani predstavniki levice jamčili pravice delavcev in prebivalstva. Unita Popolare protestira proti diskriminaciji pri izvolitvi nove komisije, pri čemer se župan ni držal jasnih obveznosti. Obsoja jasno namero po zadušitvi stavke z odlašanjem rešitve spora in tipanje določenih krogov, da bi prisilili uslužbence, naj popustijo zaradi gmotnih tež-koč. Unita Popolare ponovno izraža tem delavcem vso svojo solidarnost in je v ta namen zbrala prispevek 30.000 lir za podporni sklad stavkajočih; hkrati poziva prebivalstvo, naj jim tudi ono izkaže moralno in gmotno solidarnost. Podelitev odlikovanj ob «dnevu invalidov dela» Včeraj so po vsej državi praznovali »dan invalidov delan, in sicer na pobudo njihovega združenja in Državnega zavoda proti nezgodam na delu (INAIL). Ob tej priliki so včeraj ob 10. uri položili na pokopališču pri Sv. Ani lovorov venec v počastitev vseh delavcev, ki so se smrtno ponesrečili na delu. Drug venec so položili pri vzidani plošči rafinerije ESSO Standard tudi v počastitev žrtev dela. Opoldne pa je bila na pomorski postaji ceremonija, med katero so razdelili invalidom odlikovanja in častne značke. Med ceremonijo sta spregovorila ravnatelj tržaške podružnice INAIL Benussi Gam-bel, ki je orisal napredek zavoda, in član vodstva organizacije invalidov Zocco. Ceremonije sta se udeležila tudi podprefeki Capon v imenu vladnega generalnega komisarja in dr. Angeli, ki je zastopal urad za delo. Odlikovanja so prejeli naslednji invalidi: Angelo Dijust, Oreste Saltu, Mario Missaglia, Ivan 2ivic, Friderik Petaros, Ivan Kuret, Giuseppe Avian, Jožef Smerdu, Antonio Girotto, Matija Pregelj, Arturo Trizzon, Giuseppe Razza, Viktor Sul-čič, Erminio Zubin, France-sco Marchi, Antonio Petruzzi, Angelo Pez, Angel Jercog, Luigi Lusich, Luigi Cifarelli, Galliano Valerio, Santo Požar, Giovanni Segalla, Giuditta Fa-varo, Oscar del Monaco, Erminio S’irolla, Luigi Giorgi, Giordano Čermelj, Stanislav Stepančič. Na pomolu »Bersaglieri* so nato invalidi vrgli v morje venec v čast vsem tistim, ki so 'izgubili življenje na morju, popoldne pa so predstavniki Zavoda INAIL nesli v bolnišnice darove delavcem, ki so se ponesrečili na delu. 'S Tako je bilo včermj v Ricmanjih Prvi pomladanski izlet v tržaško okolico Nad 10.000 Tržačanov in okoličanov na tradicionalni ri«šagri» Iz statistične publikacije vladnega komisariata Povečanj« bančnih vlog1 kaže na splošen zastoj Namesto da bi kapital vlagali v produktivne panoge, se imetniki zadovoljujejo z nizkimi bančnimi obrestmi Od vseh strani, po cestah, kolovozih in stezah, so včeraj prihajali okoličani in meščani na tradicionalni praznik v Ricrnanje; gruče razposajene mladine, možakarji in priletne ženice, z vlakom, avtobusi, avtomobili in motorji, mnogi pa peš. Jožefovo ni samo ricmanjski tradicionalni praznik, praznik vseh Jožkov in Jožic, ampak je tudi prvi pomladanski praznik, in prvi pomladanski izlet na deželo, med obdelane vinograde in cvetoče mandeljne in breskve. Sončni Breg je za take izlete najbolj primeren; zato ni nič čudnega, če številni Tržačani, tako mladi kot odrasli, prav radi zahajajo v te kraje; tem bolj. ker jih vedno privlačuje Glinščica s svojo divjo lepoto. Pa ne samo to; Tržačani se radi povrnejo vsako leto na Jožefovo v Ricrnanje, ker vedo, da jih tam čakajo pristne domače dobrote: dobra kaP~ Ijica, pršut in bržanske bige, o katerih »izvedenci* trdijo, da so sladke kot istrske fige. Bilo je pred več kot 200 leti, ko se je začelo romanje v Ricrnanje; polagoma je božja pot zgubila svojo važnost, iiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiimmiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiiimitMmiiiiiiiimiiiiiiiniiimtiiiiiiiimiiimiuiiiiiimiiiiiiii Pred sestankom mešane italijansko-jugoslovanske komisije Kaj zavira trgovinsko izmenjavo v okviru lokalnega sporazuma? Glavno zapreko predstavlja birokratsko izdajanje uvoznih oziroma izvoznih dovoljenj, kar škoduje gospodarskim interesom Poročali smo že, da je tr-|nja trgovinska zbornica — 6000 lir (v Gorici nič). Pogo- žaška trgovinska zbornica iz-1 torej organ, ki ga vodijo rala uradno poročilo o bližnjem sestanku italijansko-iu-goslovanske mešane komisije, katero bodo uranovili na o-»i. ovi sporazuma o lcka.nem 'rgovinskem prometu podoi-tanega 1. apr la 1955. Ta sporazum je stopil v veljavo sela pred dvema mesecema in so tržaški operaterji upravičeno pričakovali, ča bo omogočil ugodnejše trgovinsko poslovanje in s tem tudi obsežnejše kupčije, ki bodo koristile tako zalednemu področju kot tudi tržaškemu gospodarstvu. 2al pa se je v praksi izkazalo, da omenjeni sporazum ni rešil perečih vprašanj in da so ostale še vedno v veljavi birokratske zapreke, ki zavirajo obojestransko koristno trgovinsko izmenjavo. V zvezi s temi vprašanji je pretekli teden sklicalo Slovensko gospodarsko združenje sestanek izvoznikov in uvoznikov, na katerem so obširno razpravljali o vprašanjih, joi zavirajo razvoj mednarodne trgovine in katera naj bi tudi upoštevala omenjena metana paritetna komisija. Predstavniki izvoznikov in uvoznikov so tako ugotovili, da se razvija trgovinska izmenjava v okviru lokalnega sporazuma na ta način, da izdaja uvozna in izvozna dovoljenja (licence) oddelek za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata, pri tem gre za birokratski organ, ki mnogokrat ne upošteva stvarnih potreb in se za vsako podrobnost obrača na Rim. Razumljivo je, da prihaja nn ta način do večjih zamud, saj traja postopek za izcajo izvoznega dovoljenja v Trstu tudi nekaj mesecev. V Gorici velja podoben trgovinski sporazum, ki je bil podpisan istega dne kot sporazum o tržaškem lokalnem trgovinskem prometu. Vendar pa žal obstajajo v praksi razna merila pri uveljavljanju teh sporazumov. V Trstu tako izdaja uvozna in izvozna dovoljenja oddelek za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata — torej administrativni organ, ki je odvisen od Rima, v Gorici in Vicmu pa jih izdaja tamikajš- predstavrviki gospodarskih kategorij. Pri tem ne gre za formalno, temveč za dejansko razliko, saj na gorišikem področju že več let skoro ni težav v zvezi z izdajanjem izvoznih dovoljenj, medtem ko predstavlja v Trstu to vprašanje že več let glavno zapreko za razvoj trgovinskih odnosov med Trstom in bližnjim jugoslovanskim zaledjem. Poleg tega obstajajo med obema področjema nekatere druge razlike, ki jih ni mogoče opravičiti. Tako je treba na primer plačati v Trstu za vsako prošnjo 200 lir (v Gorici le 72 lir) in za vsako izdano dovoljenje od 500 do ji so torej ugodnejši celo v okviru j ugasi ovan®ko-i tali jan-skega kliringa, saj za izvozna dovoljenja izdana v okviru tega sporazuma ni treba plačati pristojbin. To niso edine zapreke za razvoj trgovinske izmenjave, saj se mnogo govori tudi o drugih težavah bančnega, fiskalnega in carinskega značaja. O teti vprašanjih bomo prihodnjič podrobneje poročali. saj je treba tudi ta v ozračj.u dobrega sodelovanja med obema državama čimiprej rešiti, zato da se omogoči tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki bo koristilo talko bližnjemu zaledju kot tudi tržaškemu gospodarstvu, ki preživlja težko krizo. • pomladanski izlet pa se je vedno bolj uveljavljal. Priznati je pač treba, da so ricmanjski pradedje že pred leti in leti imeli smisel za tujski promet, ki vsaj enkrat v letu prinese nekaj dobička njihovim potomcem. Kot običajno je bila dopoldne v ricmanjski cerkvi slovesna. maša, popoldne pa večernice. Izletniki in Kromarji» so začeli prihajati v večjem številu šele popoldne in so kmalu napolnili vaške gostilne, osmice in ulice. Bila je taka gneča po glavni vaški ulici, da si se le s težavo prerival skozi. Pot je strma. toda hoja navzgor ali navzdol je bila enako težavna. Pa se ni nihče pritoževal, saj je vladalo veselo razpoloženje povsod, v gostilnah za obloženimi mizami, v osmicah pri dobri kapljici, na plesišču ob zvokih vesele glasbe, na vrtiljakih, pri streliščih, stojnicah in pod oboki, kjer so domačini prodajali kuhan pršut, ki je vsem slastno teknil. Prodajalci pršuta so različni in jih lahko sporna le kdor obiskuje vse naše eša-greti. Tako srečaš istega proda jalca z udomačim» pršutom za veliki šmaren na Repenta-boru ali pa na Jožefovo v Ricmanjih. No, pa nič zato, saj bi pršuta zmanjkalo, če bi ga prodajali samo domačini. Kje bi vendar vzeli toliko pršutov? Pravijo, da je bilo včeraj v Ricmanjih nad 10.000 ljudi. Ker ni bilo v vaških gostilnah in osmicah dovolj prostora za vse, so mnogi posedali ob pletenkah po travnikih in pašnikih okrog vasi, saj je bilo bolj prijetno v prosti na-ra.»i kot v zaprtih lokalih. Prav lep je bil razgled na Breg in Ricrnanje od daleč. Zdelo se je, kot da se številni dotoki vlivajo v živo reko v gUivno ricmanjsko ulico. Od Ključa skoraj do Boršta pa je blestela ob glavni cesti dolga vrsta avtomobilov in neštetih motoskuterjev. Tudi vlak, ki vozi od postaje pri St>. Andreju do Drage, je imel izredno delo. saj je verjetno prevozil včeraj več potnikov kot celo leto. Delegacija KPF na poti skozi Trst Včeraj popoldne so skozi Trst potonmli člani delegacije francoske komunistične partije, ki so namenjeni v Beograd. Kot je znano, bo delegacija KPF imela v Beogradu razgovore s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije, nato pa si bo ogledala razne kraje sosedne države in se podrobneje seznanila s tamkajšnjimi razmerami. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji približno teden dni. Clan delegacije Pserre Villon (prvi na levi) je našemu dopisniku ob postanku vlaka na tržaškem kolodvoru izjavil, da si o-beta jo zanimivo in poučno potovanje ter izrazil upanje, da se bodo stiki med obema partijama po obisku ie bolj okrepili. Vzdolž glavne ceste, ki je zdaj lepo tlakovana, so postavili že pred dnevi svoje stojnice razni krošnjarji, prodajalci igrač, slaščic, čokolade, slamnikov itd., pred cerkvijo pa »o prodajalke ponujale pobožnim ženam svečke. Prodajali so tudi sladoled, ob vhodu v vas pa so tipični fotografi iz mesta v nekaj minutah napravili spominske slike vsem, ki so si to želeli. Pomladanski izlet v Ricma-nje je v takem vremenu, kot je bilo včeraj, pravi užitek, ricmanjska «šagra» pa je nekaj domačega in marsikoga prijetno spominja na mlada leta. e*—_ V ladjedelnici «S.Giusto» zahtevajo zvišanje akordov Notranja komisija ladjedelnice «San Giusto* je postavila enotno zahtevo po zvišanju akordnih dodatkov od 25 na 40 odstotkov. Ravnateljstvo si je pridržalo odgovor. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA V odsotnosti oproščen zaradi pomanjkanja dokazov 26-letna Anita Slokovič iz Istrske ulice, ki je zaposlena kot vratarica v slovenski šoli pri Sv. Ani, je decembra 1954 nepričakovano opazila pri vratih stavbe z dvoriščne strani nekaj neznancev, ki so hoteli vdreti v šolo. Zenska je prestrašeno zakričala ii>n stekla v gornje nadstropje, da bi poklicala policijske organe. Z okna stopnišča pa je opazila, kako je nekdo zbežal proti izhodu in v njem je spoznala begunca, ki je v začetku istega meseca u-redil šolsko klet. Policijski agenti, ko so prišli na mesto, niso našli ničesar razen nekaj kosov železa, ki je verjetno služilo neznancem kot vlomilsko orodje. O tatovih pa sevec a nobenega sledu. Zaradi pozne ure so a-genti prenehali s preiskavo in jo nadaljevali . naslednjega dne, ko so Slokovičevo povabili v begunsko taborišče, kjer je v 25-letnem Rudolfu Stembergerju »poznala onega, ki je tekel preko dvorišča. Naravno je, da je ta zanikal svojo prisotnost in tako »o ga potocijslki organi izpustili, žensko pa pozvali, naj vloži prijavo. Popoldne 14. decembra pa je Slokovičeva stopila h karabinjerjem, kjer je zadevo prijavila. Zopet so jo povabili v taborišče pri Sv. Soboti in ponovno je spoznala Stem-bergerja. Dosegla pa ni ni-če«ur, kajti begunec se je skli-cevalt da je bil tistega dne in ob tisti uri z znanci v neki škedenjski gostilni. Ti znanci so njegov alibi potrdili, vendar so Stembergerja, ki je 22. istega meseca odpotoval baje v Avstralijo, vseeno prijavili pod obtožbo poskusne tatvine sodišču. Razprava, ki je bila v odsotnosti obtoženca, se je končala a oprostitvijo Stembergerja zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Fabrio, toi. »vella, zap. Raohelli, obramba odv. Nuni ra. Nezgoda na delu Med delom v mesnici Tassi-nari v Ul. Cavana se je 20-letni Marino Černigoj iz Ul. 8. Cilino včeraj zjutraj pošteno urezal z mesarskim nožem po »redincu leve roke. Takoj po nezgodi je mladenič šel v bolni Anico, od koder pa so ga po nudeni adravniški pomoči odslovili s priporočilom, da se zdravi v domači oskrbi in da 10 ali 12 dni počiva. Med podatki objavljenimi v znani publikaciji statističnega urada vladnega generalnega komisarja so tudi zelo zanimivi podatkj o skupni vsoti bančnih vlog, tekočih računov in poštnih vlog. Bančne vloge in tekoči računi so tako v letu 1954 dosegli mesečno povprečje 47.962 milijonov lih, v letu 1956 56.731 milijonov lir in leta 1956 65.115 milijonov lir. Povečanje bančnih vlog je torej nedvomno zelo obsežno, zaradi česar se nujno takoj postavlja vprašanje, kako je lahko prišlo v Trstu do tako obsežnih vsot vloženih v lokalnih finančnih ustanovah, saj je po drugi plati znano, da tržaško gospodarstvo v zadnjih letih ne preživlja ravno rožnatega razdobja. Odgovor na to vprašanje dajejo delno odnosi med depoziti in produktivno vloženim denarjem, ki so dosgegli 31.12.1954. leta 49.23 odst., 31.12.1955. leta 53.13 odst. in 31.12.1956 58.25 odst. V Trstu se torej ponavlja tudi glede bančnih vlog paradoksalen položaj, ki velja za sredstva rotacijskega sklada kjer obstajajo na razpolago milijarde, za katere nihče ne prosi, čeprav so na razpolago pod izredno ugodnimi pogoji, Očitno so torej zelo redki podjetniki pripravljeni v Trstu tvegati svoja sredstva, odnosno vložiti sredstva iz bančnih kreditov v produktivne panoge; v industrijo, trgovino, pomorstvo, obrt in tako. dalje. To dejstvo pa najbolj označuje gospodarsko ozračje, v katerem živi Trst. Odnos med skupnim obsegom in dejansko vloženim kapitalom pa nam še vedno ne odgovarja na vprašanje, kako je prišlo v zadnjih treh letih do tako občutnega povečanja bančnih vlog. Ta pojav si lahko razložimo samo na ta način, da zgornji zaključek posplošimo in ugoto- vimo, da do visoke ravni vlog ni prišlo zaradi te- ga, ker bi bil v Trstu zelo ||||»lt!lll!ll!llimil»H»l»llllll*IH»»MIHIIIItllMll1 Ko je padel z zida se je nanj zvalil še kamen V spremstvu 32-letnega Ro-dolfa Gullija iz Ul. Ommer-ciale so v popolčanskiih urah pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 34-letnega Atti-lia Stalia iz Ul. Geppa. Kakor je GulTi izjavil zdravnikom, je Stalio padel v Ul. Donota z meter visokega zidu in ko je ležal na tleh, je nanj priletel še kamen, ki se je zvalil z zida. Stalia, kateremu »o ugotovili poleg rame na nogi tudi vinjenost, so s prognozo o-krevanja v nekaj dneh pridržali na opazovalnem oddelku. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabarda, istrska cesta 7; de Lettenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren--vallo; »Glumači*, opera v 2 del’ 21.20 Glasbeni rendez-vous. KINO 1 Excelsior. 15.30: «Afriški l*v’’ Presenetljiv film s črne celi®*' VValt Disneyevo delo v Technl-color ju. Fenice. 16.00: «Bandido», R. M tleh um, U. Thies. Cinemascog*-Zanimiv ln razburljiv fllB1; Nazionale. 15.30: #Vražji ljudi*’ («1 diabolici*) s s. Simone*« Vero Clouzot, P. Menrisse |n C. Vanelom. , Filottrammatico. 16.00: »SevilJ** pustolovec*. Zabavna pustolovščina v technicolorju. , Grattacielo. 15.30: «Notre D*®1 de Parls*, Gina Lollobrigid*1 Anthony tjulnn. Supercinema. 15.30: «Notre Datj" de Pariš*, Gina Lollobrigid*1 Anthony (Jumn. Arcobaleno. 16.00: »Anastazij*’’ Fox, Cinemascope. Ingrid Beti' man, Vul Brynner in Hel* Astra Rojan. 16.00: «Današn)J dekleta*. Cinemascope z » Allasio in M. Bongiornom. .. Capitol. 16.00: Ava Gardner ® Stevvart Granger v čudovite1 filmu «Mešana kri*. Clnem scope Metro. Cristallo. 15.30: «Car» islnczn^ simo*). Najlepša predstava Se dobe v Cinemascope m technicolorju. T. Povver, K' Novak ln Vlctoria Shavv. Alabarda. 15.30: »Car* (»Inčah« simo*). Najlepša predstava n Se dobe v Cinemascope technicolorju. T. Povver, K" Novak in Victoria Shavv. Ariston. 16.00: «Roparji velike ‘p ke». Technicolor, T. Curtis, Miller in A. Kennedy. . ArmODia. 15.00: »Zadnji l**1 Technicolor. Nov variete. W Aurora. 16.30: »Buli! e pupe*. "J Hrando, J. Simmons, F. natra. Idea e, 15.00: »Kajnova kri*. - lmpero, 16.00: »Streha*. še delo V. De Sice z G. ‘ q lottijevo In s Tržačanom Llstuzzijem. Italia. 15.30: «Mož v sivi obl®“ G. Pečk, J. Jones, F. Marc®; »11 S. Marco. 16.00: «Sr,to ljudje, kaplarji*, 'loto, P. Stoppa. Kino gledališče ob morju. «Pristaniška ženska*. Dram* na zgodba z A. Hauffovo v VValterjem Chiarljem. prv>* Trstu. wn>» Moderno. 16.00: »Uporna ?*'cu z J. Kussell ln H. Kgan. nemascope Fox v barvah. f Savona. 16.00: »Škrlatna m*9*g. Technicolor. T. Curtis ln Miller. -p Vlale. 16.00: «Sedetn žena za *' ga moža*. Rex Harrtson. j,| Vltt. Veneto. 16.00: «LJube^np sen*, color. VVarner Bros. Belvedere. 14,00; «Sto let m*. V. De Sica ln A. Marconi. 15.00: »Podlo lzsljf* nje*, G. Ford In D. Re*7;ppiii Masstmo. 16.00: »Pogumni W* KKO, Cinemascope. R. ,r*-NOVO cine. 16.00: »Ljudje n* 5 čo», J. Cagney in C. C»i’L,*! Odeon. 16.00: »Jetmšrilca, z* oddelek*. -in«>*' Radio. 16.00: «GangsterJI n' * S. Mtirphy In B. Rttsh. H PRAVKAR DOSPELO! Jurančič; Južnoslo- ^ vanski jeziki L 360-"" Krleža: Glembaje- vi L 1 580." Prijatelj: Sloven- ska kulturno-po-litična m slovstvena zgodovina 184S - 1895, drugi del 1, 1.5S0-" TRŽAŠKA KNJIGARN* Trki - Ul. Nv. ^'rttllčl*l*,, I Telefon »7-»*» »m.’"; 1 J Kardelj odgovarja 0 aktualnih vprašanjih socialistične demokracije Pred dnevi je dopisnik »1T.T-mta», Maurizio Ferrara obiskal podpredsednika zveznega izvršnega sveta, tov. F.dvarda Kardelja, in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z najvažnejšimi problemi notranje politike in socialistične graditve v Jugoslaviji. Med temi vprašanji so se skoro vsa v glavnem sukala okoli sistema delavskega samoupravljanja. To 1* tudi razumljivo, ker v teh poslednjih nekaj letih ni «1’U-nitš* napravila nič ali skoro nič, da bi bili njeni čitatelji vs*j delno in v glavnih obrisih poučeni o teli zanimivih jugoslovanskih izkušnjah in u-sPehih v izgradnji socialističnih družbenih odnosov in o procesu demokratizacije celotnega družbenega Življenja in državnega mehanizma. Našim čitateljem so v glavnem poznane razvojne faze v graditvi socializma v Jugoslaviji, vendar pa bomo kljub temu na kratko povzeli odgovore tovariša Kardelja na razna vprašanja, ki mu jih je zastavil dopisnik «l’Unita», ker je iz teh razgovorov zelo jasno razvidno s kakšnimi problemi se danes bori jugoslovanska socialistična demokracija in v kakšno smer so obr-h?eni napori jugoslovanskih voditeljev, da bi bili kos novim problemom, ki nastajajo na poti nadaljnjega utrjevanja novega družbenega sistema. Delavski sveti Odgovarjajoč na vprašanje, He je dosedanja praksa delavskega samoupravljanja že pokazala pozitivne rezultate, je tovariš Kardelj odgovoril pritrdilno in obrazložil, da je u-v*dba delavskega samoupravljanja povzročila vrsto sprememb v jugoslovanskem gospodarskem sistemu. Sistem delavskih svetov in svetov Proizvajalcev je okrepil neposredni vpliv delavcev na tekočo gospodarsko politiko in na Porazdelitev viška dela. De-zavslgi sveti so prispevali k bistvenemu zboljšanju izkoriščala gospodarskih kapacitet. Povečali so proizvodnost dela ’n izboljšali vodstvo podjetij, hkrati pa so postali izhodiščna očka iza izgrajevanje mehanizma socialistične demokrati*- Njihova neposredna posledica je tudi sitem komun. Ustanovitev raznih avtonomnih organov upravljanja in njihove povezave v »vertikalna* združenja. Tovariš Kar-e*j je tudi poudaril, da jugoslovanski voditelji še daleč n,so zadovoljni z doseženimi rezultati. Pri popravljanju napak pa se opirajo na doseda-)* izkušnje in prakso. Glede ega bo zanimiva diskusija, ki zanimiva se bo o dosedanjih izkuš-j*h vršila na bližnjem kongresu delavskih svetov. ?.e osedanje diskusije pa potr-da je le na poti delav-®ga samoupravljanja moč Pričakovati nenehni socialistič- ni razvoj dežele. a Na l vPrašanje, kašne večje .ruti politične in gospodar-j * narave je Jugoslavija do-g a z opustitvijo sistema u-ravnega načrtovanja, je tov. *r("e'j poudaril, da je bila hu * nacionalizacija sicer Po^k’ da Pa Pretirana u* 'aba administrativnih ukre- . f kasneje povzročila vrsto dis V °bl'ki najrazličnejših jtaProP0rcey v gospodarstvu, j Je jugoslovanske vodite- - Prisililo na izbiro: ali čam ‘ S* proti tem ,eik0‘ žav S krepitvijo vloge dr-,t ne®a aparata v gospodar-(ja U' a*' Pa izkoristiti gospo-Uč' i 7akone v vsej njihovi to«n tosti, poslužujoč se ste1,0 *luskih in drugih sred-, «Izh’ k' c'oseKli želeni cilj j. ,r"b smo to drugo pot — iali C^al ',ov' Kardelj. — Izha-0s . 5m° iz predpostavke, da *tay,m in,eres delavca pred-ho u lUt*' v socializmu glav-nosr s'!o njegove dejav- hin *' ^ po8ojih družbene lastili na'* Proizvajalnimi sre.t-Ijar n °b prav‘lllfm uveljav-nje»JU .nai^e'a Socialistična pobuda V takem sistemu so podjetja vedno manj pod vplivom smernic od zgoraj, in vedno bolj pod vplivom lastne u-stvarjalne pobude, ki skuša izkoristiti v največji meri tako tehnični napredek, kakor tudi vse ostale nujne elemente lastnega razvoja. V tej skladnosti med splošnim družbenim ngčrlom in svobodno socialistično pobudo, ki se oblikuje pod neposrednim vplivom potreb tržišča in vsakodnevne gospodarske problematike, je moč hitreje in neposredno popraviti načrt v praksi ih preprečiti večje dis-proporce- Glede delavskega samoupravljanja so v Jugoslaviji šele na začetku. Pomanjkljivosti obstajajo, manj na področju proizvodnje, kot na področju razdelitve viška dela. Glede te razdejjtve zvezna vlada proučuje načrt in ukrepe za uveljavljanje novega sistema razdelitve, ki ga bodo uveljavili postopno. Tako bodo ustvarili tudi trdno materialno bazo za nov plačilni sistem, ki bo v glavnem spadal pod pristojnost delavskih svetov. Glede izboljšanja življenjske ravni, je tovariš Kardelj, dejal, da to je odvisno od pove-čane produktivnosti dela. Tu obstajajo ovire objektivnega značaja, kot ie nezadostno razvita tehnika, pomanjkanje zadostnega števila kvalificiranih in visokokvalificiranih delavskih kadrov. V borbi za povečanje proizvodnosti dela jma vsekakor osnoven pomen materialna baza organov delavskega samoupravljanja. Letos so na tem področju na-praviU nov korak naprej- Na osnovi pravilnika o razdelitvi čistega dohodka podjetij bo pretežni del dobička, ki so ga podjetja dosegla s povečanjem produktivnosti dela, ostal delavskim kolektivom za povečanj: plačnih fondov in tistih fondov, s katerimi delavski kolektiv razpolaga sam. Nato je tov. Kardelj govoril tudi o povečanju poljedelske proizvodnje in ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti, da bi to dosegli. Vloga komunistov Na vprašanje, kako se člani zveze komunistov udeležujejo na bazi borbe za razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja v sindikatih in v svetih delavskega samoupravljanja, je tovariš Kardelj dejal, da komunisti, kot no-sitelji najnaprednejših tendenc socialistične zavesti uveljavljajo sVojo vodilno, ideološko in družbeno vlogo predvsem z neposredno dejavnostjo med množicami, to je s prepričevanjem, vzgojo in politično dejavnostjo v organih mehanizma delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja nasploh, kakor tudi v okviru drugih družbenih in političnih organizacij. To pomeni, da komunisti v Jugoslaviji ne uveljavljajo svoje vodilne funknije z ukazi al’ s tem, da bi imeli neomejeno na razpolago državni aparat, ampak s tem, da vplivajo v organih delovnega ljudstva (delavski sveti, komune, sindikati, socialistična zvoza delov-nega ljudstva in druge družbene organizacije) v taki smeri ,da delavci sprejmejo v svojih organih dejansko so cialistične ukrepe. V jugoslovanskih pogojih Je to najbolj učinkovita oblika udeležbe komunistov v borbi za razvtj demokratičnega in socialističnega gibanja. Na vprašanje, na kakšnih področjih se more razviti bolj plodno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, Je tov. Kardelj dejal, dn so možnosti gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo zelo velike, ker se gospodarstvi obeh dežel dopolnjujeta na zelo obsežnih področjih, To potrjuje tudi sedanji razvoj trgovskih odnošajev med obema deželama (Italija je na drugem mestu v jugoslovanski trgovinski izmenjavi z inozemstvom) in stopnja tehničnega sodelovanja, ki je bila dosežena na področju, ^igoizvoijnje. To, kaže na možnost dolgoročnega sodelovanja, ki se ne more omejiti le na jzmenjavo dobrin, ampak razširiti na vzajemno sodelovanje obeh dežel pri programih nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil. Tu misli tov. Kardelj zlasti na sodelovanje na področju zgrad-nje in izkoriščanja elektroenergetskih virov, poljedelstva, posameznih industrijskih vej, živinoreje, racionalnega izkoriščanja ribjega bogastva v Jadranu itd. «Kar se nas tiče — je zaključil tov. Kardelj — obstaja dobra volja in namen, da se to napravi. In do sedaj doseženi rezultati dokazujejo, da je to tudi v interesu italijanskega naro-da». m Francoise Sagan, ki jo vidimo na sliki, ima komaj 22 let. Kljub temu Je že slavna tn — bogata. Prvo slavo in materialno zadoščenje ji je prinesel roman alionjour tristessen, sedaj pa končuje svoje tretje literarno delo, ki mu še ni dala naslova. Čeprav delo še ni dokončano, Ji Je že zagotovilo dohodek — 40 milijonov t prispeli v Florenco nogometaši. ki so bili sklicani na prvi koleativni izbirni trening za sestavo državne reprezentance, ki se bo 25. aprila pomerila v Rimu s Severno Irsko. V jutrišnji trening tekmi proti Reggiani, ki nastopa v C-ligi, bodo kandidati za reprezentanco nastopili v obeh polčasih v naslednjem sestavu: Prvi polčas: Bugatti; Maldi-ni, Cervato; Chiappella. Ber-nasconi, Segato; Muccinelli, Gratton, Galli, Montuori, Tac-chi. Drugi polč&s: Lovati; Rota, Cervato; Fontana, Pinardi, Segato; Cervellati, Galli, Firma-ni, Boniperti, Tacehi. KINO SKEDENJ predvaja danes 28 t. m. ob 18. uri romantičen film: «Moje življenje je tvoje> vočasno intervenirati. Matteu®-Ci ni bil nikoli resno zaposlen. V drugem polčasu je Fongt-ro zamenjal Vincenzija, Dorigo je postal leva zveza, Vincenzi pa levi half. Pri Zagrebu sta vstopila v igro kot levo krilo in leva zveza Ma-tuš in Dvornič. Tudi v te®# delu igre, je prevladoval n® terenu Zagreb, katerega napadalci pa so bili pred golom premalo odločni in učinkoviti. Kralj, ki je sicer branil zelo dobro, je moral še dvakrat kloniti. ŠAH Gligorič vodi SOMBOR, 19. — Danes se je v Somboru nadaljevalo šahovsko prvenstvo Jugoslavije. V 19. kolu so bili . doseženi naslednji rezultati: Kozomara - Pirc remi, Ka-raklajič - Smailbegovič prek. Marič - Ivkov remi, Cuderman - Janoševič prek., Nedeljkovič - Vukovič prek., Rabar - Udov-čič prek., Puc - Gligorič remi, Trifunovič - Rakič'l:0, Vukčevič - Milič remi, Bogdanovič-Djuraševič 1:0, Bradvarevič * Tot remi, Matulovič je bil prost. Stanje po 19. kolu: Gligorič 13, Ivkov 12, Karaklajič 11 (D> Trifunovič 11, Udovčič 10»® (1), Matulovič 10,5, Nedeljkovič 10 (1), Pirc 10 itd. MAR DEL PLATA, 19. -Na mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati j® v II. kolu Keres premagal ®* liskasesa (Argentina) v 41. potezi, Najdorf (Argentina) P® svojega rojaka Inknta v 20. potezi. Sanguinetti (Arg.) Brazilca Manhinija v 34. pote*5 medtem ko sta Kotov (SZ) Guimar (Kolumbija) partijo prekinila. MOSKVA, 19. — V peti partiji svetovnega šahovskega prvenstva med Botvirikom i® Smislovom sta nasprotnika >* grala redko varianto staroindijske obrambe. Smislov je 8 črnimi figurami poskušal’kom* plieirati igro, vendar je Botvi-nik uspešno odklonil grožnjei nato prevzel pobudo in osvojil kmeta. V nadaljevanju se je Smislov v 54. potezi predal. Stanje po 5. kolu: 3:2 za Botvi-nika. Odtovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT • Tr** Hiitc na C predvaja danes 28 t. m. z začetkom ob 18. uri CINEMASCOPE barvni film: «Srebrni kelih» Igrajo: VIRGINIA MAYO, A. M. PIBRANGELI, JACK PALANCE ln PAUL NEWMAN oooooooooooooooooooooo ooooooooroooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooofjoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooojocoocoooooooooooooocooooooO DOBRIČA ČOSIČ imtc m sira Pavle ni takoj zavil; počakal je, da je šla vsa kolona mimo, in se namenoma Izpostavljal nevarnosti, kakor da sam sebe izziva, šli so čez dvorišča in vrtove, lomili ograje in plotove ter dirjali k železniškemu nasipu na polju Pavle je znova prehitel kolono. Lomljenje in treskanje vrtnih ograj je odkrilo smer njihove poti in Nemci so začeli z gostim ognjem tolči za njimi. V nekaj minutah so že stekli čez progo ln se znašli na njivah, kjer jih je pred ognjem zakrival železniški nasip. Partizani so se glasno klicali, objemali in od veselja poljubljali. Pavle je osuplo in presenečeno, da so tako zlahka prišli čez Moravo, onemogel sedel v sneg. Približal se mu je Vuk in ga molče krepko objel Vuk se ni mogel glasno veseliti. Pavle se je spomnil strahu pred bunkerjem; v njem je buhnil plamen sramu. ,Kaj mi je bilo? Cernu sem se zbal? Bojana je videla, da sem .se zbal...’ «Tovariši! Djurdje je obležal ranjen!* je kriknil Nikola. »Djurdje? Kje je ostal?* se je odzval Pavle in skočil pokonci. »Cez progo, pri zadnjih hišah ga je zadel mitraljez. Nekdo od teh novih se je zbal in ga ni odvlekel, prekleto.. Zdajle so ml povedali. Eh, da bi prav na koncu izgubil glavo... Ponj grem!* «Skupaj greva! Pokliči tistega, ki ti je bil povedal!* «Daleč je, tovariš komisar!* se je ta oglasil. «Pojdi z nama!* se je zadrl Pavle in z Nikolom planil preko železniškega nasipa. Pavletu je skoraj prišlo prav, da se znova Izpostavlja nevarnosti. Kakor da bi se želel sam sebi maščevati zaradi strahu pred bunkerjem. Prostor, ki so ga morali prekoračiti, ko so se vračali po Djurdja, so Nemci obstreljevali z mitraljezom. Tekli so čez vrtove in sadovnjake. Partizan, ki jih je vodil, se je ustavil in dejal: »Glejte, tamle Je ostal. Ob tistile dolgi hiši,* se mu ni dalo dalje. »Za menoj!* je ukazal Pavle. »Kje je?» ga je vprašal Nikola. »Še naprej.* »Odsluženec! Djurdje! Tu Nikola,* ga Je začel klicati Nikola. V njihovi bližini je zasikala raketa, udarila v jablanove veje, se razpršila in osvetlila sadovnjak in bližnje poslopje. Vrgli so se v sneg. »Tamle je! Tamle je!» je vzkliknil Nikola, ki je bil opazil Djurdja. »Djurdje! Tu sta Nikola in Pavle!... Okrog okna si smrkal, norec! Dolgove sl hotel poplačati, a?» ga je ošteval Nikola. »Bežita od tod! Vidiš, kako kosijo... Pazi na svojo pipico, ne motovili preveč...* je stokajoče odgovarjal Djurdje. »Molči! Nos ti bom stolkel, samo da te prej spravim iz tegale! Zaradi vdove bi glavo izgubil. Prekleto si reven partizan!* »Ne uganjajta sedaj norčij!* Je dejal Pavle. Dvignila sta se in se privlekla k Djurdju. »Kam si ranjen, nesrečnik!* je nežneje spregovoril Nikola. »Nekam po nogah me je kresnilo...*, »Kako nekam?* »Tako, ne vem kam... ne morem se dvigniti. Dobro me le vsekalo...* »Tudi jaz vidim, da te je dobro!* Ker ga dva nista mogla nositi, je Nikola počenil in dejal: »Objemi me okrog vratu! Zaradi tvoje butaste glave moramo imeti takšnele muke!* »Mo-o-lči, kožar...* je zastokal Djurdje in se ga oprijel okrog vratu. Nikola se je dvignil in sklonjen pohitel preko ulice. Pavle je stopil za njima. Djurdju so se noge zapletale in zatikale ob plotove, ki jih je bil Pavle podiral pred Nikolom; čim dlje so ga nosili, tem bolj je stokal in ječal od bolečin. »Potrpi, nesreča... Sam si iskal hudiča! Zdaj pa potrpi!* se je jezil Nikola na Djurdjevo stokanje in sploh ni hotel dovoliti, da bi ga Pavle zamenjal. «Naj, lahko sam... Nosim svojo nesrečo in sramoto... Ni mi težka,* »Dovolj je... ne morem te poslušati... dovolj, prosim te!» je ugovarjal Djurdje. Stežka so prišli čez progo. Jedro se je bilo potegnilo globlje v polje. Vuk je pustil tri ljudi, da so jih počakali; ti so zamenjali Nikola. Pavle je hodil za njimi in molčal: čutil je hudo onemoglost in utrujenost, želel si je sesti v sneg in se tu v vetru, dežju, snegu in streljanju s kom pogovoriti. O tem, kar je sedaj čutil in razmišljal, je lahko pripovedoval samo Uču. Njega ni. Tudi največje veselje je v vojni le kratko. Podirajo ga tisi, ki nenehno ln nepričakovano padajo. 40. Pozno ponoči se je Jevta vračal iz vasi s hrano za ranjence in prispel do kolibe pod Belo steno. Od tam je do partizanske bolnišnice ponoči in v snegu dobri dve planinski uri. Upehan in prepoten se Je ustavil, odložil nahrbtnik in nekajkrat glasno vzdihnil. Jevta je dolgo živel in delal z živino 1n se je naučil pogovarjati s svojimi živalskimi prijatelji; to mu sčasoma prešlo v navado, da je glasno mislil in se sam s seboj pogovarjal. ...Kam čem sedaj v trdem mraku? Vrat si bom zlomil po tisti skali. Bi mogel reči, da so lačni- ne bi. Hranim jih kot golobčke! Švabi so odšli s planine. Lahko prinesem tudi jutri zjutraj. Mesec vzide ob svitu, pa se bom zgodaj odpravil... Ne, ne bom! Samo malo si bom odpočil in si kaj potisnil v kljun, se ogrel in odrinil. Raje spim, kakor dremljem. Varno 4 rl,v®rno!'" Imam čutarico žganja, nerodno bi bilo, če jo videl Boza, povedal bo Pavletu, nato pa- «Tovariš Jevt® vate sem imei največje zaupanje... Tako sem te spoštoval-Mislil sem te sprejeti za člana... mislil sem te postaviti %i, okrajno oblast... ti pa piješ? Kaj si mi obljubljal ob slovesni uemu hudiča Jo je vzel?! Pa stara slivovka, pa žganj* vec, pa lz soda iz murvinih dog. Navrtal me je Steva k0 zobna bolezen... Malo si bom odpočil in večerjal. Čutarico b01* izpil in, ko bom šel v Medvedje luknje, bo vsa udarila ve! skozi znoj. Jevta je vstopil v kolibo, si z nožem nacepil treščic J* n5gL°,li? sPretno napravil ogenj. Ko se je razgorel, je odtrga1 od kolibe dva bukova štrclja in ju položil na ogenj. ... ...Pravi blagoslov je takle ogenj! Ce nimaš ognja v hf*j je vse prazno in brez duše. Kakor hitro pa zakuriš, vse oživj in se razveseli. Kar bolj prijetno je živeti. V tej samoti, J pianini, bi človeka brez ognja še groza požrla. Pred ognje111 pa bezi zver in vsaka pošast.’ Jevta je sedel ob ognjišču, gledal veseli ples plamenov 1 mračni kolibi in šepetal. Tišina je, samo žerjavica prasket® z ogorkom tolče po ognju, »da razburi ogenj*, žerjavica ®le,: v zrak, njemu pa je od tega kar prijetno ln se ves čas nečem11 smehlja. ...Po gosposko bom večerjal. Zaslužil sem, bratec! Neviht* je mimo, jaz sem obvaroval ln nahranil ranjence bolje, kak<-» če bi bili v državni bolnišnici. Švabi so mislili, da nam bodj razpeli in posušili kože kakor zajcem. Kaj pa nam moreJ® uboga revšeta? Samo Uča so nam ubili in dobre tovariš* prekleti na veke. In toliko ljudstva so pobili za prazen m® Toda tudi mi Jim nismo ostali dolžni. Uča jim je, naj m,, bo zemljica lahka — takšnih, kakor je bil on, se malo rod na zemlji — vse pošteno poplačal. Sedaj pa slišim, da pi