Učiteljski pravnik. —§ Razglas o podaljševanju veljavnosti legitimacij za državne uslužbence. (»Uradni list« Stev. 107., leta 1925.) Po členu 90. pravilnika o voznih olajšavah na državnih železnicah, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 17. novembra 1924, štev. 336105. podaljšuje veljavnost legitimacij državnih uslužbencev, upokojencev in njih rodbinskih članov ono oblastvo. pri katerem ie usliižbenec dne 1.. januarja naslednjega leta v službi ali od katerega prejema pokojnino. — Pri podaljševanju je treba upoštevati zlasti odredbe člena 92. pravilnika. — Do legitimacij za polovično vožnjo imajo pravico vsi aktivni državni uslužbenci, ki so po zakonu o civilnili uradnikih in ostalih državnih uslužbencili iz leta 1923., nadalje častniki in vojaški uslužbenci, ki so po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. postavIjeni za državne uslužbence. — Kontraktualni uslužbenci, s katerimi je sklenjen formalni dogovor po poslednjem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. imajo pravico do legitimacj s a m o z a s e , ne pa tudi za rodbinske člane. — Dnevničarji in honorarni uslužbencj nimajo pravice do legitimacij. — Upokojeni državni uslužbenci in eastniki, nadalje njih vdove in sirote imajo pravico do legitimacij. dokler <prejemajo pdkojniiio in draginjske doklade. — Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev. častnikov in upokdjencev, t. j. žene in zakoniti otroci. imajo pravico do legitirnaeij, dokler prejema uslužbenec ali upokojenec zanje rodbinske doklade. — Veljavnost modrih legitimacij za aktivne državne uslužbence in častnike se podaljša tako. da se overovi na 3. strani legitimacije z žigom in s podpisom uradnega starejšine zgornja rubrika; v sivih legitimacijali za upokojence in rodbinske člane aktivnih in upokojenih državnih usktžbencev pa je treba na 7. strani na isti način overoviti dve rabriki, in sicer zgornjo in spodnjo. — D i r e k c i j a d r ž a v n i h železnic v Ljubljani, dne 27. novembra 1925. —§ Razsodba Državnega sveta. Rodbini umrlega aktivnega državnega uradnika gre penzija po novem zakonu. N. Ql. piše: Glavna kotrola se je pritožila. ker |e finančno ministrstvo naklonilo vdovi po umrlem P. Mišiču, bivšemu inspektorju gen. direkcije direktnih davkov, penzijo oziroma vdovnino po novem uradniškem zakonu. Državni svet je pritožbo odbil iz sledečih razlogov: Po čl. 239. uradniškega zakona je predvideno, da dobe vsi uslužbenci, ki so upokojeni po uživotvorenju novega zakona, in v dobi treh let (t. j. do 31. julija 1926). penzijo po dosedanjih zakonskih propisih. Ker je pa v tem konkretnem primeru. kot dokazano po spisih, umrl Mišič v sluzbi, kot aktivno služeči uradnik — torej ni bil penzijoniran, pač pa ie nastopila vis maior — zato je treba smatrati, da ima soproga umrlega pravico do vdovnine ne samo po poslednji plači nje4 nega pokojnega moža, ampak se ji mora prisoditi tudi procetit po določilih noveKa uradniškega zakona. Ker zakon tozadevno ne pozna ekspresnih odredb. tedaj je treba določila čl. 239., kot sestavnega dela prehodnih določil uradniškega zakona tolmačiti v najožjem zinislu zakona, t. j. določila tega člena veljajo samo za one uslužbence, ki se penzijonirajo v odrejenem roku, ne velja pa za one, ki umro v teni obdobju kot aktivno služeči. V vseh sličnih primerih je treba tolmačiti zakon iiradništvu in njihovim rodbinam v dobro, tako v zmislu duha. »ratio legis«. kakor tudi po njegovem zakonodajalno-političnem cilju. »oceasio legis«. (lz te razsodbe sklepamo, da dobi penzijo po novem zakonu samo ona rodbina. katere družinski oče umre v zakonitem obdobju 3 let kot aktivni uradnik, rodbine v označenem obdobju penzijoniranih in umrlih uslužbencev pa ne). »Naš Olas«.