P« polti prejeman: ia celo leto naprej 26 K — h pol leta eetrt , mesec 13»-, 6,60, 2,20, V upravništvu;prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta Aetrt , mesec 106" ' 0 » ~ , 1,70, Zrn pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 206. V Ljubljani, v ponedeljek 10. septembra 1900. Letnik XXVIII. ...................................mmmmm.....mm.......b.........iiiiiiiimiiii.............i..............................mmmmmmm.......ii.....pili.....mmlmmmm.................... ........m,,,.,, „;„ .......................................„„. - ~ _ j , ...........................................................11.........................................................IIIIINHIIII.......................illlllllllllllilHHIli!li 1 •.;i;:!i!BS........llllllllllllil|||IMIIII!ll]|||ll!llljl|i:i !!i| ......................................................................1111.............................'I......I.....I............................................................................................................................................I..........................................MiiiiiiiiiF"'-'HfBiiiiM......lil ..................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiim.....mm Pred katoliškim Danes prihite zastopniki slovenskega ljudstva k r drugemu katoliškemu shodu v Ljubljano. Osem plo-dovitih let je minulo, kar smo prvič zborovali. Mnogo se je izpremenilo med tem časom. Strele, ki so takrat še-le grozile, se sedaj bliskajo neprestano; vihar, ki se je stoprav napovedoval, buči vsak dan strašneje. Eno nam je pa ostalo in se le še okrepilo v naših srcih: vnema za katoliško vero in zaupanje vanjo — v edino svojo rešitev. Malo nas je; slabi se zdimo. Povestnica nam imenuje mnogo mogočnejše narode, ki so propadli, da ni več sledu po njih, propadli z vsem sijajem svoje omike, z vsem veličastvom svoje politike. Kaj bo z nami? A povestnica nam tudi kaže na družabni organizem, ki ga ni zmogla sila zunanjih sovražnikov, ki mu pa tudi sk varjen ost lastnih otrok ni vzela moči in veljave. Najstarejše kraljevske rodbine so od včeraj proti vrsti njegovih vladarjev; najbujnejše, najslavnejše življenje carstev in narodov je v primeri ž njenim le omejen cvet, ki raste, da shira. Njegovo življenje presega čas in prostor; se kaže v orjaških zunanjih oblikah, pa tudi v tajnostnih vtripljejih človeškega srca, v naj-skrivnejšem tihem dušnem domu posamnikov, narodov in carstev. Ta organizem je — katoliška cerkev. Ogromna večina Slovencev si je ohranila zvezo ž njo in ob njo oprt se naš narod ne boji bodočnosti. Versko življenje se vedno bolj vzbuja in s silo verske zavesti raste veselje do dela, moč za trpljenje, pogum za boje. Vedno sveže življenje kali iz organizma katoliške cerkve; ob njem se osvežuje tudi naš narod in pri tem pozablja na svojo neznatnost, čuti se dovolj močnega, da si brani dedno zemljo in vzore, ki so ž njo spojeni. Strupeni vihar nove dobe je porušil vse druge organizme; kot mehaniški agregati, kupi peska leže atomizovani deli nekedaj bujnih teles na tleh. Smrtni duh veje iž njih. Samo organizem katoliške cerkve živi v starem sijaju, kljubujoč časa vetrovom. Ob njem oživlja naš narod tudi svoje telo v idealni zavesti, da bo še živelo, ko morda druge — ohole njegove nasprotnike zasuje grobar. Na dveh stebrih slonč narodi. Zoveta se resnica in svoboda. Oba varuje v svojem okrilju samo katoliška cerkev. Resnico oznanja in jo neskaljeno ohranja. Temelje vsega človeškega umovanja, vsega stremljenja človeške pameti varuje le ona, — tiste temelje, kjer se pričenja vse duševno življenje in kamor se vrača po svojem delovanju, — tiste temelje, brez katerih je nerazruš-ljiva uganka svet in človek na njem in iz katerih kali jasnost v umu in se ohranja v srcu gorkota. Ob katoliškem ,shodu se bo klanjal slovenski narod Resnici in svest si je, da ga bo osvobodila. Prisezal ji bo zvestobo in v boju zanjo bo še krepkeje uril svoje moči. Svoboda! Cerkev ločuje dvojni svet: duševni in telesni in s to ločitvijo vstvarja pravo svobodo. Zunanja sila se lahko dotika telesa, do duše ne more. Ta ima drugod svoj dom, edino v nebesih svojega Gospoda. S tem je dana podlaga svobodnemu stremljenju po razvoju, po napredku; s tem je postavljena trdnjava svobodi, ob katero se zastonj zaganja ves svet. Nadnatorna stalnost tega prepričanja o svobodi pa daje tudi nepremagljivo moč za sveto vojsko v njeni službi. Brez resnice je narod počen zvon: brez svobodo-ljubja nesvestno dete. Vtrdit se v navdušenju za resnico, ogret se v vnemi za svobodo, prihaja naše ljudstvo h katoliškemu shodu. Idealne smeri se pozabljajo; njihova nadstvarna sila se premalo vpošteva v naših dneh. In tu je začetek koncu, izvor trohnobe in razpada. Ne bodo jih iztrgali nasprotniki teh idealnih smeri iz duše našega ljudstva! Izbralo si je v njihovo varstvo skalni temelj svete cerkve. Navdušenja so prinesli njegovi zastopniki iz večnega Rima; še v obilnejšem številu si ga pridejo ogret h katoliškem shodu. V tem smislu pozdravljamo vse njegove vdeležnike v trdni nadeji, da bo slovenskemu narodu s svetim letom in z obnovljenjem katoliške zavesti v njem končani vek otvoril pot zariji lepše bodočnosti. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii iiniiuiiiiiiiiiiiiiniim iiii!i!nimiihmi!iidiiiiiiiiiihi!ii!ii!iiiuiiiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiib^ ............................... MlinniHNIMIMIIIMIIIIIIIIIIIM ■immpNHMr 1*1 I I iiiiiiiHiiiiiiiiiimniiHiiiiiiim »mmmmmmmmmmtmum 0» >111—»» Državni zbor razpuščen. Uradna »Wiener Zeitung« je 8. t. m. objavila cesarjev patent z dne 7. t. m., s ka terim se poslanska zbornica drž. zbora razpusti in zaukažejo nove volitve. Uradni list je objavil tudi vladno izjavo, ki utemeljuje razpust drž. zbora. Ta izjava se glasi : Že tri leta je bil državni proračun brez ustavnega odobrenja in kontrole, nerešene so ostale skoraj vsa vladne predloge, nerešen obširni gospodarski program, ki je bil zadnjo zimo predložen drž. zboru, ter počiva vsaka še tako nujna reforma. Vse želje prebivalstva glede povzdige splošnega blagostanja in davčne moči, katerih uresničenje z ozirom na rastoče potrebe države, dežel in občin je nujna potreba, morajo zaostajati za enim samim vprašanjem, ki se ne tiče cele države, in to je ureditev uradnega jezika v posameznih pokrajinah v državi. Velike vspehe velike industrije in svetovne trgovine so si osvojile druge države. Avstrija in njeni narodi so mogli doseči le oni neznatni delež, ki so si ga pridobili le posamezniki s svojo podjetnostjo in hvalevrednim pogumom. Sicer pa so onemogle vse moči, ker jih zakonodajstvo ni pospeševalo in uprava ni mogla podpirati s potrebnimi sredstvi. To zanemarjenost pa najživeje čutijo gospodarski najslabejši, kmet, rokodelec in delavec. Tako ne more in ne sme dalje. Država in njeni prebivavci bi se morali odpovedati vsfm svojim koristim, ki so že doslej jako trpele vsled zanemarjenja. Odkritosrčna želja vlade, ki je s svojo dobro voljo hotela -/.boljšati žalostne razmere na vseh poljih, je bila brez vspeha ; vlada s svojo politično nepristranostjo ni mogla pridobiti ljudskega zastopstva, da bi se lotilo po državni ustavi odločenega mu dela. Razpust poslanske zbornice je postal nujna potreba. Vlada sedaj prepušča volivcem, da pri novih volitvah, ki se bodo v najkrajšem času vršile, sami varujejo svoje koristi. S tem bodo pospešili moč države, da bode mogla podpirati prebivalstvo na potu vsestranskega razvoja. Vlada se je pri razpustu poslanske zbornice, ki ni izvršila nobenega pravega dela, ravnala po ustavnem načelu. Čim resnejše so postale razmere, tem nujnejša je dolžnost volivcev, da pri glasovanju dobro premislijo, kakšno obliko naj dobi nova zbornica. Volivci naj odločijo, ali naj neprecenljiva vrednost ustavnih naprav s tem zgubi vso svojo veljavo, ako vedno in vedno odpovedo vsako praktično delavnost! Dani se. Iz Zagreba, 6. sept Ko se je razpošiljal poziv na prvi hrvatski katoliški shod, ni nobeden mislil, da se bode n&nj zbralo toliko udeležencev iz vseh hrvatskih in slovenskih dežel in da se bode sploh tako slovesno vršil. Sami opti- misti so bili iznenadeni, ko so videli, s kakšnim zanimanjem ;so se Hrvati udeleževali ne samo slovesnih sej, nego tudi sekcijskih skupščin. In kako dostojne so bile vbo te razprave! Nam so se zdela le čitanja v slovesnih sejah preobširna in vsekakor tudi za priprostega meščana in seljaka preučena. O socijalnem vprašanju, o katoliškem življenju in o odgoji bi se moralo tako poljudno razpravljati, da bi to mogel razumeti tudi naj-priprostejši človek, če hočemo, da bomo imeli od tega zares kakšne koristi. Mi to le omenjamo, a ne grajamo, ker se je morda mislilo, da ne bode toliko priprostega naroda prišlo na ta predavanja. Drugače zopet sodimo o predavanju o lepej knjigi, o cer-kvenej umetnosti in o odnošaju katoliške cerkve naproti državi. To so predmeti za na-obraženeje sloje prebivalstva, pa so zato govorniki s svojimi razpravami tudi krasno uspeli, posebno dr. Bresztyenszki o odnošaju izmed cerkve in države ter dr. Jelič o cer-kvenej umetnosti. A prigodni govori? Govor nadškofa Po-siloviča o neveri in njenih strašnih posledicah je vsakega prepričal, kako je potrebno, da se katoliki zbirajo in pripravljajo na boj proti temu pojavu današnjega časa. Škof Strossmayer je v divnem svojem govoru o poklicu episkopata in o važnosti žene v ro-dovini in društvu Kar začaral zbrano občinstvo. Kdor je slišal govoriti tega 86 letnega starčka, ta se je moral čuditi, odkod mu tolike duševne pa tudi telesne moči, da govori kot mladenič. Ta pojav je nekaj nenavadnega in niso se zastonj mnogi zjokali, ko so slišali govoriti tega duhovskega moža. Govor nadškofa Stadlerja je povzdignil in ohrabril vsakega katoliškega Hrvata, da veruje v bodočnost svojega naroda, kajti dokler se bode narod hrvatski oklepal svetega križa, mu zastonj prete njegovi sovražniki s poginom. Tudi kratki pozdrav škofa ljubljanskega Jegliča je silno vzradoval zbrane Hrvate in Slovence ter jih utrdil v njihovem verskem prepričanju. Predsednik katoliškega shoda grof Kulmer je izjavil v svojem govoru, da je spas Hrvatske v katoliškej veri, v zvezi s katoliško cerkvijo, ki je od početka pa do dandanes podpirala in negovala Hrvate, kar je dokazala tudi z najnovejšo svojo odredbo glede porabe glagolice v cerkvi. Z oduševljenjem so odobravali prisotni ves ta govor, a posebno se oni del, ko je predsednik pozdravil prisotne Slovence kot zveste zaveznike Hrvatov. Poslanec Povše se je drugi dan zahvalil v slovenskem je ziku, potrdil zvezo s Hrvati, ker smo od ene krvi in od ene matere. V boju se oslanjajo Slovenci na Hrvate, od katerih pričakujejo podpore in obratno, a oba naroda naj vodita boj za svoj obstanek in lepšo bodočnost v znamenju križa. Govornik je bil oduševljeno pozdravljen za krasne besede, katere je izgovoril iz pravega prepričanja in katere so bile sprejete z nehlinjeno ljubeznijo. To je bila krasna izjava pobratimstva obeh narodov v znamenju križa. Videli bodete, da bodo nas naši sovražniki radi te izjave strastno napadali. Zagreb ni imel še nikdar toliko cerkvenih dostojanstvenikov v svojej sredini. 12 škofov, med njimi dva metropolita, je počastilo prvi katoliški shod v središču cele Hrvatske. Vse hrvatske zemlje so bile tukaj zastopane in nehote se je pri prvem hrvatskem katoliškem shodu pokazalo, kako verska ideja, in pri Hrvatih je brez dvoma v prvem redu katoliška, zedinjuje narod, kar tako radi zanikujejo naši verski nasprotniki. To jo morda prvikrat izza sijajnih dni hrvatske prošlosti, recimo za Tomislava in Krešimira IV., da se je v prestolnici hrvatskej zbralo toliko odličnih hrvatskih škofov, a med njimi 861etni škof s>trossmayr, ljubljenec hrvatskega naroda in vsega Slovan-stva. Zdelo se mi je, ko sem prisostvoval prvej svečanej sednici katoliškega kongresa, da sedim v svečanem saboru hrvatskem v starodavnem Spljetu, kjer se je tolikokrat razpravljalo o osodi Hrvatske, da o osodi Hrvatske takrat samostalne — a zdaj žalibog potlačene in prezrte. Ali ko sem slišal govoriti hrvatske škofe, kako oduševljeno branijo katoliško vero in narodnost hrvatsko, in ko smo sprejemši sv. blagoslov v staro-slovenskem jeziku po senjskem škofu Mau-roviču zapeli oduševljeno v prisotnosti vseh naših prelatov hrvatsko narodno himno, sem rekel glasno: »JoS Hrvatska ni propala«. Politični pregled. V Ljubljani, 10. septembra. Avstrijski parlament od 1897 do 1900. Po razpustu drž. zbora dne 23. prosinca 1897 se je sešel dne 27. sušca novo-voljeni parlament. Volitve so se vršile po novem volilnem redu, s katerim se je volilna pravica nekoliko razširila. Pričakovalo se je več resnega, soc. dela, za katero je postal prejšnji zastareli parlament nezmožen. A takoj ob pričetku parlamentarnega delovanja so se pokazale izredne težkoče, vsled katerih je podal grof Badeni dne 2. aprila ostavko, katere pa vladar ni vsprejel. Dne 5. aprila je vlada izdala znani jezikovni na-redbi za Češko in Moravsko, ki ste povzročili ves poznejši triletni boj. Dne 9. aprila se je pričela o tem prva debata v zbornici, na kar je bil drž. bor odgoden ; 28. aprila je bil parlament zopet otvorjen. Nemško-nacijonalna agitacija je povzročila one velike izgrede na Češkem in Moravskem, in 2. junija 1897 se je zaključila 12. sezona parlamenta. 23. septembra se je pričela 13. sezona, ž njo viharni škandali v zbornici, 25. novembra je bila vsprejeta Falkenhavnova prememba zborničnega poslovnika, 28. nov. je odstopil Badeni. Stopil je baron Gautsch na krmilo, 30. decembra je bil drž. zbor zopet zaključen, § 14 je nastopil svojo vlado. Dne 6. marca 1898 je odstopil Gautschev kabinet, in Thun je stopil na državno krmilo. Sklican je bil objednem drž. zbor, ki je imel prvo sejo dne 21. marca. Predsednikom je bil izvoljen pl. Fuehs. Obstrukcija je nadaljevala svoje delo. 20 sej je preteklo brez vsake plodne razprave. Zato je bil drž. zbor zopet zaključen. Sklican je bil še-le 26. decembra 1898. S tem dnevom se je pričelo 15. zasedanje. Dne 3. oktobra je odstopil trg. minister dr. Biirnreither, na njega mesto je stopil baron Dipauli. Po daljšem presledku je pričel zborovati parlament 5. novembra: na dnevnem redu ministerske zatožnice, obstrukcijski škandali, vendar so bile vsprejete manjše predloge o lokalnih železnicah in zakon o ureditvi plač državnih služabnikov. O božiču dne 21. dec. je bil parlament vnovič zaključen, gospodovati je jel zopet § 14. Sklican je bil drž. zbor 17. prosinca 1899, radi obstrukcije odgoden 1. svečana. Med tem je bil izdan nemški »bin-koštni program«, brezuspešni Thunovi spravni poskusi. 27. sept. je odstopil Thun, 29. septembra prevzel vlado Clary. Tudi ta kabinet ni bil srečnejši. 9. oktobra se je sešel zopet drž. zbor. Ob istem času ste bili razveljavljeni jezikovni naredbi. Fuchs zopet izvoljen predsednikom, 9. novembra je bil predložen budget, 17. nov. se je vsprejel zakon za odpravo časniškega kolka. Čehi so pričeli z obstrukcijo, ki je vrgla 21. dec. Claryjev kabinet. Wittekova vlada. Wittek je bil odpuščen že 28. prosinca 1900 in poklican je bil Koerberjev kabinet. Dne 22. februvarija se je sešel parlament, dne 6. marca odstopil podpredsednik Lupul in Prade je bil izvoljen za I. podpredsednika. Že 25. marca je bil drž. zbor zopet odgoden in dne 9. maja 1900 sklican. Po viharnih dneh češke obstrukcije je bil parlament dne 8. junija zopet odgoden, a 7. septemb. ga je vlada razpustila. Nemški socialni demokratje so imeli minoli teden v Gradcu strankarski shod. Splošni vtis mnogobrojnih zborovanj je presenetljiv. Stranka popušča polagoma svoja specifična načela. Ni več toliko obe-tanja in tolaženja z bodočim socialno-demo-kraškim rajem, v katerem bo vladala popolna enakost vseh ljudi, v katerem ne bo več zasebnih lastnikov itd. Voditelji socialnih demokratov so uvideli, da s temi izmišljotinami ne morejo več slepiti svojih ljudi. Povdarjali so, da je poleg politiške organizacije vsaj ravno tako če ne bolj potrebna strokovna stanovska in gospodarska organizacija delavskih stanov. To pa se da najlažje izvesti, ako bodo delavske mase bolje etično vzgojene. Socialno vprašanje tudi rdečkarjem ni več samo želodčno vprašanje, tudi njim se je začelo svitati, da človek brez nravnosti ni družaben človek. Uplivni Vollmar iz Monakovega je povedal celo našim avstrijskim sodrugom v brk, da naj nikar več ne istovetijo pojma socialen demokrat z ateistom, da je za socialno demokracijo zelo pogubno in kvarno, ako se LISTEK. Na božjo pot in razstavo. VII. L u r d, 15. avg. Tri dni v Lurdu. (Dalje.) 0 da! Nebeška gospa! Kot taka se je že prikazala Bernardki. Le se nekaj korakov — in pokaže se pred nami znamenita, milosti polna lurška jama. Ave Marija! je odmevalo po dolini. Na stotine romarjev je klečalo na tem svetem kraju. Za nami deroči Gav, pred nami skala Maeabielle. Med obema je ravan pri 40 metrih, pokrita z dvema vrstama klopij in ob-senčena s platanami. Pod skalo je kakih šest metrov globoka in visoka votlina, v votlini je oltar in dva piramidam podobna svečnika, na katerih žari na stotine sveč, velikih in malih, težkih in drobnih. Skalovje je očr-nelo od dima in desna stena je oglajena od poljubovanja. Kaka dva metra nad to oglajeno steno je druga podolgasta votlina, v kateri je kip Matere Božje, kateri izpod nog raBtejo divje rože. Na marmornati plošči na tleh pa so vklesane te-le besede: »Plače, oiipriaitBer-nadette Soubirons le ll.fevrier 1858.« Iz te votline se je torej pokazala čudežna Gospa osemnajstkrat, oblečena v dolgo belo oblačilo, z belim pajčolanom in višnjevim pasom. V rokah je imela rožni venec z belimi jagodami in se prekrižavala. Omenim le, da je Marija sama izrazila med drugim željo, da bi ljudje v obilnem številu tu sem prihajali, da bi sezidali tu hišo božjo, da bode začel izvirati izpod skale čudežen studenec, da bi v procesijah hodili ljudje semkaj in da bi posebno molili za spreobrnenje grešnikov. Vse te želje Marijine so se začele takoj izpolnovati, dasi je francoska vlada, proti-versko časopisje se mnogo trudilo, da izbriše sled tej božji prikazni. Nad 800.000 ljudij prihaja vsako leto na ta sveti kraj in tri cerkve se bleste na skali, v skali in ob skali Masabielle. Poglejmo torej te tri cerkve od blizo. Rožnovenska cerkev je bila zidana leta 1883 do 1889 in stane 3'/» milijona frankov. Orjaška okrogla stavba s kupolo je in pod kupolo je naokrog petnajst kapelic, ki naznanjajo petnajst skrivnostij rožnega venca. Kapele in kupola imajo svetlobo od zgoraj, in sicer tako, da meče solnce v kapele ve- selega dela belo, v žalostnega rudečo in častitljivega zlato barveno svetlobo. Kapele doslej še niso do cela izdelane. Nedostaje jim še slik na stenah. Nekaj pa je že preslikanih v kapelah veselega dela, kakor oznanjenje Marijino, obisk Elizabete in rojstvo. Kajpada so to samo mozajiki. Oltarji v kapelah so bistvu enaki: menze nosijo štirje stebriči, antipendij je v mozajiku, tabernakeljček pa predstavlja na vsakem oltarju podobo cerkve v raznih slogih. Za nastavek služi galerija zlastih stebričev in lokov. Kupola ima osemnajst okroglih oken in višje še 18 manjših in za sklepnik veliko okno z laterno. Ob slopih, ki nosijo kupolo, so svečniki v obliki leščencev z električno lučjo. Veliki oltar ima menzo na stebreh, na menzi je kip Matere Božje, ob straneh vaza in svečniki — vse pozlačeno. Na antipendiju je relief Marije, Bernardke in angelja. Pod ograjenim velikim oltarjem ste dve lepi kameniti prižnici. Ker je ta cerkev prostorna, imajo romarji navadno tu svoja zbirališča in pridige. Slopi, ki nosijo rotundo, ravno tako stene naokrog imajo dva do tri metre visoke ru-dečkaste marmornate plošče, na katerih so popisane v brezštevilnih vrstah razne zahvale in uslišanja Matere Božje. Ravno tako je tablic, src in drugih znakov hvaležnosti in priznanja v vsaki kapeli čez 100 obešenih po stenah. Ladija ima tri kapele na vsaki strani s prehodi: na desno je zakristija, ob stenah so spovednice in nad portalom veličastne in lepe orgije iz surovega lesa. Vhod ima trojna vrata : odprta so le stranska, glavna pa so steklena in zaprta ter najbrže še le provizorično izdelana. Nad portalom je re-lief-kip, 3 do 4 metre visok, rožnovenske Matere Božje s sv. Dominikom, z mozajič-nim dnom. Ob rožnovenski cerkvi vodijo ob obeh straneh marmornate stopnice (66) do kripte, ki ima zopet lep prostor pred vratmi in je ravno nad, oziroma za rožnovensko cerkvijo v skalo zasekana. Skozi dva obokana hodnika se pride v stranske ladije. Glavne ladije ni, pač pa sedi precej pri vhodu sveti Peter na sedežu z napisom: aete de foi! (dejanje vere). Ob desnici stoji blaženi Jožef Laber, patron romarjev, ob levici sveta Germana, svetnica ljubezni in čudežev. Dva oltarja sta zadaj, sv. Mihaela in angelja varuha, ob stranskih ladijah so same spoved niče; presbiterij pa ima pet kapel v polkrogu, stoječih na stebrih, ki so izklesani iz skale, v kateri se jo Marija prikazala. Vsaka kapela je podaljšana v drugo kapelo brez vtikajo v cerkvene zadeve ali se zaletavajo v versko prepričanje. Brezbožnež ali človek, ki nastopa proti veri, ni po Vollmarjevem mnenju sposoben za socialno demokracijo. Naši rdečkarji so strmeli o tolikem kleri-kalizmu svojega občudovanega sodruga, a ugovarjati mu niso upali. Strankarski shod je sklenil, da prične z agitacijo tudi na kmetih med posli, delavci in malimi posestniki. Seveda je moral shod priznati, da se je doslej celo med industrialnimi delavci posrečilo prikleniti le manjši del delavstva k socialni demokraciji in da ne stavi dosti upanja v vspehe na kmetih. Zelo hudo so napadali posamezni delegatje srednje vodstvo na Dunaju radi ponesrečenih stavk, radi ne-zmiselnih demonstracij na Dunaju in drugod, radi terorizovanja itd. Dr. Adler si je komaj rešil zdravo kožo, zlasti ženske so ga hudo pestile ter mu očitale, da ravna vodstvo ž njimi kakor druge buržoazijske stranke. Zborovanje o tisku je bilo tajno. Vzrok temu je neki nasprotje med krščenimi in nekršče-nimi sodrugi, ker krščeni očitajo nekršče-nim, ki imajo vse socialno demokraško časopisje v rokah, da služijo le židovskemu kapitalu. Značilno je vsekako, da so se rdečkarji zbali javnosti, dobro vedoč, da ne smejo imeti davkoplačujoči sodrugi jasnega vpogleda v delovanje davke prejemajočih sodrugov. Opazilo se je tudi na shodu, da se krščeni sodrugi otresajo nekrščenih in da krščenim čedalje bolj gine zaupanje v iskrenost in prepričanje Židov. — Ta strankarski shod je pokazal, da kmalu ne bo več od prvotne socialne demokracije, ko se znebi žigovskega vpliva, malo ali nič drugega ko prazno ime. Z avstrijskimi redovi na pariški razstavi odlikovani. Cesar je odlikoval sledeče osebe na pariški razstavi: Generalnemu komisarju in predsedniku senata v Conseil d'Etat, Alfredu Picard, jo podelil veliki križ Leopoldovega reda, generalnemu ravnatelju Louis Delannay - Belleville red železne krone I. vrste, prvemu posbrn. tajniku Fr. Arago veliki križ Fran Josipo-vega reda in generalnemu tajniku Ilenri Chardou komturni ;iriž Fran Josipovega reda z zvezdo. lluski car srbskemu kralju. Car Nikolaj je poslal srbskemu kralju povodom njegove ženitve sledeče lastnoročno pismo: »Moj gospod brat! Z izrednim zadovoljstvom sem izvedel iz Vašega pisma o zaroki Vašega Veličanstva z gospo Drago Lunjevico. V očigled prijateljstva in duhovnega sorodstva, ki obstoji med Vašim Veličanstvom in menoj, se tega srečnega dogodka najživah-neje v duhu udeležujem ter hitim, da izrazim Vašemu Veličanstvu najsrčnejša voščila. Pristavljajoč tem voščilom tudi svoje najboljše želje za srečo Vašega Veličanstva, kakor tudi za srečo Nj. Veličanstva kraljice, Vas prosim še enkrat, da vsprejmete zago- sten in vseh pet se strne v drugi srednji kupoli. Gotična rebra so na obokih in vse stene so opasane z mozajiki, spodaj pa z marmornatimi ploščami, polnimi samih napisov. Okna so majhna (dobro pol metra visoka) ter se jako prilegajo kripti, koder se največ spoveduje in ki lepo izraža po svojih spovednicah Marijine besede: Pokora, pokora, pokora! Na levo je soba očeta čuvaja (Pere de garde), na desno zakristija. Po 28 stopnicah od vhoda kripto se pride na novo višjo teraso. Odtod je vhod v baziliko, ki se dviga kot veličastna stavba visoko gori nad skalo Masabielle. Dozidali so jo v desetih letih (1862—1872) iz samih belih kvadrov, z visokim zvonikom. Nad portalom je zopet kip Marijin, pod zvonikom pa kip Jezusov (relief), ki so ga darovali meščani iz Tardesa. Cerkev ima v ladiji pet kapel na vsaki strani, v vsaki kapeli pa oltar in spovednica, med obema pa slikano okno. Pred kapelami pa je še ozek prehod v presbiterij. Nad kapelami so arkade in nad temi pisano slikana okna. Na arkadah, po stropu in drugod vise različna bandera vsake dežele, raznih narodov — znamenja ljubezni in udanosti. Vseh skupaj je nad 600 v VBeh treh cerkvah. Stene so okrašene z zlatimi in srebrnimi »srčki« in svetinjami, redovi, s tovilo mojega največjega spoštovanja, ter ostajam Vašega Veličanstva, mojega gospoda brata, dobri brat Nikolaj.« Te besede car: jeve dokazujejo, kako tesna vez se jc utrdila med Belgradom in Peterburgom. Dnevne novice. V Ljubljani, 10 septembra. Dobro došli mili gostje v beli Ljubljani! Danes so pričeli dohajati v Ljubljano vdeleženci katol. shoda, vzlasti so jih mnogo pripeljali vlaki popoldne. Ljubljana bo gostoljubno vsprejela rojake in slo-vanske brate od blizu in daleč. Somišljeniki in tudi drugi gostoljubni Ljubljančani so iz lastnega nagiba že danes in bodo še gotovo okrasili hiše z zastavami. Fontifikalno sv. mašo povodom kat. shoda bo jutri ob 8. imel mil. škof Trobec iz Amerike, ki se tudi vdeleži katol. shoda. Mariborski škof prem. dr. Mihael Napotnik pride v sredo na kat. shod. Meščanski klub priredi danes večer ob 8 uri v dvoranah „Katoliškega doma" veselico na čast vdeležnikom II. katoliškega shoda. Vdeležniki se uljudno vabijo, da se udeleže te veselice. Odbor. Taktnost JjaMjftBakflgft ■ ŽHBMMfa. Župan ftrtSaTobjavlja v »Narodu«, da je na povabilo pripravljalnega odbora na katoliški shod odgovoril z naslednjim pismom; St. 253. Cenjenemu pripravljalnemu odboru za »Drugi katoliški shod« v Ljubljani. Glede na cenjeno vabilo z dne 25. m. m. čast mi je naznaniti Vam, da mi ni mogoče udeležiti se druzega slovenskega katoliškega shoda in sicer: Prvič zato, ker po pripravljalnih zborovanjih soditi, ta shod nima namena, buditi versko gorečnost in utrjevati versko zavest, temveč še huje netiti oni, veri in cerkvi kvarni razpor, ki je vsled nesmiselnega gospodarskega boja nastal po prvem slovenskem katoliškem shodu in vsled tega shoda; drugič pa tudi zato, ker vsa znamenja kažejo, da bo del shoda posvečen malikovalstvu moža, ki je — ne da bi se ga bilo od poklicane strani zavrnilo — o priliki, ko je govoril skrajno nespreten političen govor, drznil si izreči blaslemijo, da govori iz njega sv. Duh. — V Ljubljani, dne 5. septembra 1900. Z odličnim spoštovanjem udani Iv. Hriba r. — Mi tega pisma nismo nameravali objaviti in sicer z ozirom do g. Hribarja, ker se pa g. Hribar sam sebi ne smili, radi tega nimamo nobenega vzroka, da bi vsebino tega pisma ne priobčili, prepričani, da jo bo slavno občinstvo sprejelo z isto takim pomilovanjem, kakor pripravljalni odbor. G. Hribar naj si nikar ne do-mišljuje, da ga bode kdo na shodu pogrešal. Vabilo pripravljalnega odbora je bil le korak sabljami, s poročnimi venci in prstani, in mnogimi drugimi dragocenostmi. Pod arkadami so izreki Marijini, sestavljeni iz samih zlatih src — darov romarskih. Veliki oltar je iz belega marmorja z zlatim baldahinom, pod katerim jo veličasten kip Marije Device. Ob straneh sta dve zlati vazi in dva zlata svečnika, osem zlatih svetilk se ziblje v višavi, devet velikih lustrov in štirje manjši so samo v presbiteriju, v vsaki kapeli pa še po eden. Po ladiji vise kristalnati leščenci. Veliki oltar je ograjen s pozlačeno železno ograjo, po tleh pa so razgrnene dragocene preproge. — — — Res, veličastna, zanimiva cerkev, bodisi po svoji legi, bodisi po svoji vna-njosti, bodisi še zlasti po svoji raznobojni notranjosti! Ob velikem oltarju, nasproti zakristije, je zakladnica. Tu se vidi velika monštranca z mnogobrojnimi briljanti, vredna 300.000 frankov. Nadalje so oko raduje nad zlato rožo in zlato palmo papeža Pija IX., strmimo nad krono Marije Device, ki ima vdelano briljante po 200.000 do 400.000 frankov vrednosti. Tu imajo shranjeno tudi srebrno pero, s katerim je Pij IX. podpisal dogmo o brezmadežnem spočetju Marije Device leta 1884. Ali vrnimo se k pobožnostim ! običajne uljudnosti, ki je v navadi pri vseh katoliških shodih tudi liberalnim županom nasproti. Ce pa g. Hribar na korak uljudnosti odgovarja z ne baš duhovitimi grobostmi, je pač to v soglasju z njegovo — omiko! Posebni vlak na katoliški shod bode odhajal iz Ribnice dne 11. t. m. ob 2. uri 23 min., iz O r t e n e k a ob 2. uri 41 minut, iz Lašič ob 3. uri, iz Dobrč-polj ob 3. uri 13 min., iz Grosuplja ob 3. uri 49 min. Dohod v Ljubljano ob 4. uri 37 min. Slavnostni večer. Na sredo 12. t. m. v programu II. slovenskega kat. shoda napovedani slavnostni komerz obstoji v slavnost nem banketu, prirejenem na čast udeležencev kat. shoda. — Pripravljalni odbor za II. slov. kat. shod. Slovesno črno sv. mašo za pokojnico cesarico Elizabeto je opravil danes ob 10. presvetli knezoškof dr. Anton Jeglič. Duhovnega opravila se je udeležil dež. predsednik ekscelenca baron Hein, deželni glavar Oton pl. Detela, vojaški poveljnik vitez Hochs-man in drugi zastopniki oblastev. Osebne vesti. Dunajski župan dr. Lueger se je pretekla dva praznika mudil v Postojini. — Cesar je potrdil izvolitev grofa Kottulinskega predsednikom štajarske kmetijske družbe. — Zaročila se je gdč. Karla Fischerjeva z mestnim inženirjem g. Al. C i u h o. — Poročila se je gdč. Regoschkova z g. Halben-s t e i n e r j e m ml. — Praktikantom pri dež. odboru je imenovan g. Hinko Loga r. — Civilni geometer v Mariboru g. I. M a r e k je odložil svoje pravice. — Avskultant je postal pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani Anton Kuder. — Rač. asistentoma pri dež. vladi kranjski sta imenovana H. Salomon in A. Zaje. — V okr. šol. svet za novomeški okraj sta kot zastopnika učiteljstva izvoljena nadučitelj Andoljšek in učitelj M a t k o. Ljudski shod krščansko - socijal nega delavstva. Živahno gibanje se je pričelo mej ljubljanskim krščanskosocijal-nim delavstvom. Ob stran mladega naraščaja stopa zopet navdušeno „stara garda." Ne le, da se v „Slov. kršč. soc. zvezi" za zimski čas pripravlja vse, kar je delavstvu potrebno za poduk in zabavo, tudi Slovensko katoliško delavsko društvo" pričelo je z vstrajno p o 1 i t i š k o delavnostjo. Včeraj je bil v veliki dvorani „Katoliškega Doma" velik ljudski shod ljubljanskega krščanskosocijalnega delavstva. Govorili so dr. Lampe, M o š k e r c, Urbar, K a r-1 i č, S t e f e in J e r i h a. Dr. Lampe je razpravljal o katoliškem shodu z ozirom na to delavstvo ter je mej bučnim smehom prebral pismo Ivana Hribarja pripravljalnemu odboru katoliškega shoda. Kot tajnik pripravljalnega odbora je dr. Lampe pribil, da je dobil županovo pismo v roke še-le tedaj, ko ga je prinesel natisnjenega že „Slov. Narod." Osvetlil je županovo trditev, da „po pripravljalnih zborovanjih sodeč", se ne more udeležiti katoliškega shoda. Ivan Hribar se ni udeležil nobenega pripravljalnega zborovanja, ako pa kljub temu tako sodbo izreka, tedaj je jasno, da je svoje informacije ujel iz „S 1 o v. Naroda", katerega poročila o naših shodih so bila vsa zlagana! (Burno pritrjevanje.) Župan Hribar pravi, da bode katoliški shod še huje netil veri in cerkvi kvarni razpor in nesmiselni gospodarski boj. Govornik je pozval za priče slovenske delavce, ako ni po prvem katoliškem shodu pričelo se še-le socijalno gibanje mej nami, in krepko je zabučalo po natlačeni dvorani: „Mi smo bili priča, da prej ni bilo nobenega gospodarskega dela!" „Samo za Živio" klice pri slavnostih so nas prej naprednjakijrabili." „Slava II. slov. katol. shodu!" Govornik je na to ostro zavrnil županove osebne izbruhe v uradnem pismu, nakar so zagromeli gro-moviti klici „Ž i v i o dr. Š u s t e r š i č !" Ivan Hribar bi se tu lahko prepričal, da strast, s katero se od liberalne strani bije po dr. Susteršiču, da ta liberalna strast, dr. Susteršiču pridobiva le novih prijateljev. Naslednji delavski govorniki so ob splošnem pritrjevanju želeli, naj bi župan namestu da piše tako groba pisma, raje delavstvu odgovoril, kaj je storil z resolucijo za tajno, direktno, splošno volilno pravico. Imenom delavstva so se govorniki zahvaljevali dr. Susteršiču, ki je vstopil v boj za tako pravico, in kazali, kako nizko pod njim stoji Ivan Hribar. Ob velikem navdušenju je bila soglasno sprejeta zahvala dr. Susteršiču ter se je pozdravil sklep katoliško-narodne stranke za splošno, direktno in tajno volilno pravico. Obžaloval je shod soc. demokrate, ki se vežejo z dr. Tavčarjem, kateremu je razširjenje volilne pravice, kakor je v „Narodir' povedal, „revolucijonarna politika" in ki niti porotnikom ne pusti tajnega glasovanja. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Shod slovenskega krščansko -socijalnega ljubljanske g a d e 1 a v s t v a protestira proti netaktnemu pismu ljubljanskega župana pripravljalnemu odboru katoliškega s h oda, ker so županova podtikanja popolnoma neresnična in kot taka malo sposobna koristiti ugledu Ljubljane. Ker neresnični in katoliško ljudstvo žaleči podatki v županovem pismu kažejo, da je župan svoje podatke povzel iz „S 1 o v. Narod a", protestira shod proti temu, da bi župan ljubljanski uradne podatke pobiral iz 1 a ž n j i v e g a „S 1 o v. Narod a." Ob navdušenih „Živio!" klicih krščanskemu socijalizmu se je shod zaključil. Iz Ljutomera se nam piše: Slomšekova slavnost je veličastno izpala. Nad 0000 ljudi se je udeležilo. Gasilnih društev jo bilo 18, gasilcev, veterancev in strelcev bilo je nad 300, iz (_,elja došlo je 40 Sokolov z drugom Dečko na čelu ; 30 jahačev z Murskega polja vodil je g. Josip Rajh iz Mote. Da ni slavnost popolnoma mirno pretekla, zato jo skrbel glavar Supanchich, ki je dal sokolsko zastavo s pomočjo 25 žan-darmov vzeti zaradi tega, ker jo Sokol ni imel zavite v futural. Ko so jo orožniki za plenili, je bila prej že pol ure po sprevodu spravljena v zasebni sobi. Le energičnemu prigovarjanju načelnikov je pripisovati, da ni prišlo do prelivanja krvi. Okr. glavar je poskrbel, da se ta njegov junaški čin razve po vsem trgu ; hitele so brzojavke v Celje na komerz in v graška uredništva Delovanje tega gospoda bode dalo povod zanimivemu pogovoru v zbornici. Sicer pa ne govorimo zadnjič o njem. — Ves trg jo bil v narodnih zastavah, narod je navdušeno slavil ob tej priliki tudi lOictnico celjskega »Sokola«. Nemških »turnarjev« in kolesarjev ni bilo na izpregled. Desetletnica »Siidmarke« se jo slavila dne 8. t. m. na občnem zboru v Lineu. Poleg drugih je priromal tja neizogibni dr. Ambrožič iz Celja, da poroča o bojevitem delovanju junaških Celjanov. Zapisnikar Khull se je pohvalil, kako lepo napreduje »Siidmarka«. Pred desetimi leti jo štelo društvo 21 krajevnih skupin z 2500 članovi, danes pa broji že 184 skupin z 21.000 članov. Tudi dohodki se množe; lani so zna šali preko 90.000 K. Do 31. decembra 1899 se je izdalo 140 posojil v znesku 117.350 K, podarilo se jo pa 61.401 K; vrh tega se je dalo podpor nemškim dijakom in drugim 40.000 K. Lani je prirastlo društvu 31 skupin, u8tanovnikov pa 35. Posojil se je lani izdalo 13.727 K, daril 10.000 K. Ustanovile so sc žo štiri knjižnice, katerih vsaka ima po 1000 knjig. — Vidi se, kako jedini in » južne železnice 3°/0 . 320 — » » južne železnice 6°/„ . 119 75 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............388 — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 363-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 65 Ogerskega » „ » 5 > . 20-75 BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......63- — Salmove srečke, 40 gld........170-— St. Genčis srečke, 40 gld........189-— VValdsteinove srečke, 20 gld..............— — Ljubljanske srečke....................47 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld/ . . 275-50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. . 6130-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........806-- Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....116-50 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 153. — Montanska družba avstr. plan............474*50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 480-— Papirnih rubljev 100 ..................255-50 Nakup ln prodaj* rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za z gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba K E R C U I., W o 11 z b i 1810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. AT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih otvarob, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. TE®