MmY/axw* & im feifcf •< L*A ‘•.»VJ iVrtVlnilftl'i Cena 1.2 Pri prarvo za volitve v "rajevne narodno osvcbodilne oibore in Okraj no narodno osvobodilne skupfiSine so v polnem teiku, Po nekod so volitve tudi So vrfie. 2a vso pre'dvolilno kampanvjo je zna6ilno,da je ljudstvo- pokazalc sa volitve zgovornejSi dok&z,da ljudstvo je zeros pripravljeno z vsemi svoj fimi aodelovati v graditvi svoje narodne,svoje lastne oblasti, F jer ljud ska udelefiba torej ne bi bila zadostna ali povsem. pozitivna.bi bila ta krivde pnvsem r/.aPih aktiviatov. V tern smislu fielimo opozoriti na neka- te.ro na.fi e pomanjkljivosti v dosedanjein volilnem delu in na nekatere- nujne nalog8,ki jih je treba izvesti. VVltlco zanimanje sirokih narodnih ranofiic za volitve dokazujo,da - prsdatavlja razpis volitev aa nafie ljudstvo pcmenben dogodek. Na tern mostu mornmo podSrtati,da nafii aktivisti vsega tega ne razumejc v zado stni meri, Zlasti ne razumejo,da je iz takega volilnega dogodka treba napraviti fie veoji dogodek. Vse prevec se sarno zadovoljno opajajo v proprifianju,da Sinatra jo narodne maofiice volitve fie tako in tako za po= membne. Pomen volitev je pa v resnici treba v zuvesti ljudskih" mnofiic fie zelo stopnjeveti. Volitve niso vsakdanja stvar• Volilna kampanja ni navadna kampanja,kakrsnih siao vcasih fie kar preveS navajeni. Gre za to da pc eni plati raslaga o pomenu, demoicratiSnosti in ljudskosti volitev prodra v sleherni koticelc,zajame slehernega slovenoa izganja avomlji = vost in neverno tomafievstvo tam,lcjer fie obstcja.in da . drugi strani- damo volilni kampanji in volilnamu razpolofienju tudi mo.San zunanji ras. 7 tern pogledu je treba zlasti kritizirati pomanjkanje parol volil in volilinih napisov po zidcvih,pomanjikanje lepaicov,ki bi s slika mi ponazcrili pomen volitev,pomanjkanje vsakovrstne pestre agitacije - zlasti fie agitacije z lotaki in lepuki za kandidatne liste in kandida= to OF. Nujno je,da nasi pomanjkjivost.. svoje predvolilne kampanje na vsalc nafiin pravofiasno cdpravijo. [ Drugi nedcstatek cbstoja v tern,da so nasi aktivisti po nekod dovo= lili,da ss jo kcnstruktivna kritika,ki ji je treba dati kar ponovno naglafiamo - najsirsi razmah,spremenila v navadno tarnanje zaradi tefike ga vojnega polofiaja. Popolnoma pravilno je sicer ljudem ;opustiti,da v rucgovorih o delu bodofiih Krajevnih narodno osvobodilnih odbcrov tudi mm ■j+ kkv/?-;. a\v 19 to V V U I . iznesejo vac te6avc,ki nieo niti krivdo. osvobodilne fronte niti krivda posameznih. funkoionarjev,temved so pad posledica tezkih vojnih okoli = §Sln. rraYii.no j e , da ljudje o tell stvnreh govcre,toda razpravl j-ati je trot a c njil?. tnko, da volilci iSeejc dejanskih mosnosti,,kako oapom.bci,. in da nasi nktivisti ljudem obj nsnijo prave vzroke tokih tozav.da .!■» = rcj likrcvti dvigajo Ijudsko pozrtvovalnost. v sv'eti domovinski vo.jniplrJ nikakor ne d oyoI ijo,da bi se taka razpravljanje spremenilo v navadno - tarncnje,ki nikomur nid ne poftaga, teoived same sl'ibi morale in dap znost sovraznikU;da ribar’i v kalnem. Trctja pomanjkljivost dosedanje podvolilne kampanje obst-aja v tern da nasi aktivisti po nskpd premalo racunajo na vsakovrstni odpor. potuh njenih narodnik i&dnjaloev in da ga premalo rnzkrinkujejo v volil-ni Ui rr, r\ - V . -i.J. -/ T ? r> > -•j gltaciji. naveanti sc • ) r? o r l « -> -] r>. tj treba.da si je sovraznik prnvtnko na jnsnem o pomenu teh resndeno demokraticnih vclitev kakor sno si na jasnsm mi. ii ok za is to db o y oil tea r ' je rnzmeroma dolg,saj traja -od 2 r b marc a do 30 a prila.Potubnjeni naredni izdajalci imajo c as a dcvolj,da as snajdejo. in * 1 • ' ' . n ' * k .. erganizirajo. To jin je treta preprediti. Treba je sleherni njibov ma= ver praYcoasno spregleclati in ga v volilni agitairiji takoj razkrinkati. Ne gre sa to,da bi mi .s been kakerboli omejevall demokraticnost volitev. Ne.naspretno,bores pro t i izdajalcem y sami nasi volilni agit'aciji bo dejansko demokratidnost in 1judskost volitev ze rc £>0 lj povedala. C-re pa za to, da nismo slepi in da vsak korak sovraSn-ika se y nacre j tolcemo. N asi c..v o n ' j » » » • i O '1 *vri r* i ^ 7 * 'V v «j.. o l; J- J. >•> /% •a ~i iix. v.i J biti v celo'ti na jasneni,da volitev v osno. vne orgene Ijudske o blast! sievenskega naroda ni mogode 'cddvojiti splosne polltike, Laker gre pri teh volitvah res za isbero hajboljdih in najsposobno) jsik 1 judi y osnov-ne brgane na'de narodns oblasti v ko od rist nasih. esnoynin nasolii. tako gre nkrati y isti meri tudi za "to. da o •te volitve izzv&ne v mogodno manifeatacijo za Osvobodilno Ironto, za no yo ."ugoslavi jo', za zmagovito dovrsitev domovinske vo jne , proti vsem in Ysakrsnem narodnim izdajaloem. Kdor od nasih aktivistov tega ne bi ra= Sumel, b i zg.nl j do nazal, da od politike ne razume nice. H-iirna Soy je take- Zveze. *-»<■« •» t*.i w« •• «p«a Kdd .Tekst: Sergej 7 A 1,^ , 1 1 I iC OY, vod Llila Klopoio. Glazba : Aleksandrov. Velika lusija je zrezo skovala svobodnih republiir. svooodnih 1 judi. Zivljen.je jd vol.j-a je narodov dal a, enotna,mogodna :iaj ved.no zivi, 0 demovina ti,bodi pozdravljena, narodov cratatvu si zgled in branik. Stopaj od Zmag dc zraag ,y svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljuastyu vodnik! Skoz vihre sc zarki svobede sijali, in veiiki Lenin ham kazal jo pot. Zvostobe do ljudstva ud.il nas je Stalin, za dele navdu§il sovjetski u Ct \' rod. 0 domovina ti.bodi pozdravljena, narod’ov sic,. r i si ' zgled in branik. Stapaj od zmag do zmag,v svetu proslavljena, * prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! ft A- • Ki s svoje zemljd obvo je.ce spcdimo, sa;j v bitlcah kcvali smo svojo vojsko. Mi v bi-tkah rodcv bodoSncst gradimo, % ^ • v # * • • # ov-encomo vso domcvino s eastjd. 0.domovina ti.bcdi pozuravljena, ^ narodov sreei si'zgled in branik. Stcpaj od zmag do zmag.v svetu proslavljena, prapor sovjetskih je ljudstvu vodnik! r < v ■> - i ! lirozodeislva' okupatohev in svabobrancev. J * j ICc iaeami slomiti borbene eno'tnoati prinorskega 1 juds u -o, o okupatorji in njihovi domeci pomocniki r.iso mogli s raznimi zvi ^ v L ^ % , ' f ^ • tva so SLieli svoje - •krinke in pokasali svoj krvavi zloeinski obraz,takSnegu kakrsen je v resnipi. V sadnjom 6asu so porusili do tal sledeee vasi: Komen , Rihemberg, V ^ , Srednjo vas in SkrbiucV samem Kornnu in Rihembergu so pcrusili vec kot tiscc zgradb. Vasi so najprej zafigali potem pa se minirali zidove, 'tako da ni cstal kamcn na kamenu. Prej sc se izropali kar se je dale , os tal o je zgorelo-. 1 -obiIi so tudi mnogo ljudi. Os tale pa so vse .odpe **•11-. / * w jali neglede na to ali so mozki,zenske ali ctroci,brez vsega,neznano kam v V Rihembergu so nabkrajnem koncu vasi postavili table z nnpisi: "Te ritorij.na katerem je stale vas, nihSe ga sme prestopiti. Kdor ga bo prestopil bo ubitl" Pri ten grozodejstvih so se najbolj udejstvovali Svabo'branci,ki so jih pripeljali Kernel iz Ijublj.ane in 1 jubljanske okolice . S. takimi in pedobnini represa]ljaiai Lose jo Kernel in njihovi domaci hlapci Qdvrnif. tozke udarce, ki jim jih vsak dan prizadajajo hrabri - partizafti. Kraje,v katere pa' se"'urpajo priti peg, pa bombardirajc . Tako so v za dnjem casu bombardirali G-abrije v Vipavski d'lini , Jursee- blizu Postoj= ne, Babna police v Loski dolini in mnogo drugih krajev. Na G-orenjskem in Stajerskem so hotel! okupatorji s streljanjem tal cev prepreciti polet osvobodilnega boja. A -dosegli so prav obratno. Ka stotino postrel jenili taloev ni odvrnilo Slovencev od oborozene borbe - proti okupatorjem in do n»8 im izdajalcem. pad pa je na tisode ljudi hi= telo mod partisans in sgrabilo za pusko. •• Z najveSjim besom pa so se dc oaci izvrski.ki sc se oredali krvave= mu gestapu,vrgli na ponosno in neuklorOjivo Ljubljana in njeno okolico. S svojimi zlooini sc prokosiii celo aarsikje nemske. Ob olpkih na Bolenjski,Trzaski in Zaloski -cesti in drugih prehedih preZijo domobranci na svoje Ortve. Karsikdo od okoliSkih prebivalcev , -ki pride v Ljubljana, se nikoli vs8 ne vrne na svoj dom in domadi ne morejo zvedoti za njegovo usodc ,dokler Sava ali Ljubljanica ne naplavi t^ Srtsv ki so bil c ubite,pc.div janih domob'rancevin jih sami ljudje ne ident.ificirajo in spodobno pokopljejo. Ali se odkrijejo v jarkih ob poljskih poteh na. pol zakopana trupla.kot so jih zadnji 8as odkrili mnogo v blizini Crno vasi ,Je2ice ,Bobrun j .Za^oga, za Rakovnikom in dru -- god. Ali pa vomahnejo pod rafali v Se znani gramozni jami. Marsikdo se ne vrne vec iz Ljubljane zatc,ker se je kaksen domobra nec pclakomnil njegove denarnio r e. Tako sta Strubelj Anton,domobranski podnarednik 12 cete L.bataljona, doma iz Sdenske vasi oboina Pobrepolje in domobraneo Mesojedeo,ki opravljata svoj slcdinski posel nad Loko na Bolenjski cesti aretirala,oropeda in ubila v Rakcvniskem gozdu posest= niku BlaSida in Bruhanje vasi in potem popivala nekaj dni po Ljjibljani J 4 - Oh izanski ccsti pa mu61 in pobiju ljudi komandant domobrancev Barjan sito 1 Solo Prankedj doma iz Gcyenjske,z ilegalnim imenom Skalar,ki je sa= mo v enexa dnevu dal cobiti na lastno pest 16 nedol2n„ih Glovencev.Ba = lje podkomandant Svigelj iz Brest a in Berlot Viktor iz 3-al jevioe, ki je i. a hranc so rekli: "Kar meznarju nesite ,ce to smel so del oval tudi pri zadnjih novih pobojih v Crni vasi. Na Skcfl.iicl lavrici vrsi groz-ode jstva znarii Kadunc Milan,domobranski narednik.Na Lavrici je dal pobiti tudi nskaj. partizanov,ki so se na njegcye pretve= j ze vrnili domov. j Bomobranska posadka pri 3v. Urhu nad Lobrunjami vrsi nova in vedno - ve6,ja grozcdejstva. V gozdovih pri Sv. : Urhu in pri orlah sc ubili do mobranci v zadnjem ensu nad 100 ljudi. Mriogo novih grobov je raztresc. = r. nih tudi okoli Polj a in ob savi. V Pol ju ponovno omenjajo kot ptfzroditelja vse nesrede zupnika Janeza Ke 11 e j a,kaplana Lamove ka,Kranarj a,Kirskegge r j a,? e tkovska mo1e za j na,Habi a, Kuko vi c o J akoba., it e s man a in hderke. Kaplan lamcvSek je neke nodi stre Ijal v Kaslju v hiso neke vdove s stirimi otroki, s'kczi vsa ckna, da so - ' zena in otrooi skoro poncreli. V Kaslju je bil aretiran neki delaveo.Ma •teri.ki mu je prints' 1 7 ; u . * * zvoniti zanj". V gupniski kleti na Bobrovi so trije grobovi neznanih ljudi. V tisto klet zapeljejo domo.branci l judi .in jih tam trpinSijo. Na Jezioi se je v mudenju in ubijanju ljudi pcsebno odlikoval dome - branec Strah Tine iz JcSioe,Stajers "Pep",brat Jezi§kega komandanta Ci= cots, in neki Bolenje. V .okolici Ljubljana hodijo domobranci preobleceni v p.artizane ropati •k okoliSkim kmc tom. Organ iz.at or jj. in voditelji teh- roparskih podvi.gov. - so: Cefin,komandant v PoljiuMlinar,komandant v Zalogu.nadporeenik Bli = noy iz Sneber,porocnik Bold 13 iz Zadobrave,lajtnant Holezein iz Vevd,' Bimnik Janes is Stuaanoa,ki je bil ze v Jugoslav!ji veSkrat kaznovan ra di t-atvine. Vsi ti zlodini so take oditn.l, da so se morali zganiti cede tisti, ki dajajo povelja za ta grozodejstva. Ing. Stane Bimnik odvraSa odgovor ~ nost na ing. Skcla, genera ! . Rupnik je poslal organizacijskemu 6tabu sio- venskoga domobranetva naslednja navodila samovoljno in nozakonito posto pan j e domobfanoev r.a blolcih mora prenehati. Ker so domobranske edinice- v sirsem smislu pbdrejeno SS Gruppenfuhrerj.u in ker je blok pod po velj= stvom Kemcev.,naj organizap i j ski stab prosi disciplinsko .intervene i j o rt Be fehlsstelle” , katori je poirejen. G-lede unioenja te.rencev,katerc je .same po seoi razumljivo navodila also potrebna.,akc so vrsi izven biota. Tod o *7 tudi ubiti terenci se inn jo povsod, Se iz higijenskih in sani'tarnih ra; Icgov postenc pokopati.- V no tr an j o.s t i bloka je,razen v sludaju samoo = brambe vsako ubijanje terenpev prepovedano ker se imr.jo vsi terenci naj hitrejfj predat? polio i ji. "s dru.'imi bosedami to pomeni na j domobranci - kar ubijajo naprej toda na skritih krajih in da noboden ns vidi. Isven bloka pa 1 alike p.oSenjajo kar hocejo ter da svoje zrtve dobro zak.opl.jejo in s tern svoje zlo6ine sekri je jo..' Ta navodila naj ti dala videz zakoni= tosti. V 1 jubljanskih polioijskih zaporih pretepajo do nezavesti. IComaj zr= tve male okrevajo mora jo zn ova -r muSilnico. Bros ode jstva onravl jaj.o mladi pokvarjenoi ~ sadisti - ki imajo po-vsom proste roke in smej.o po- denjati s svojimx 2rtvami kar hods jo. Ti izvr^ki so vse hkrati: ToSjiiki biridi, aedniki in rablji. TakSna je gestapovska-beiogardistidna zakoni^ tost. Wajhujsi muditel ji na polieiji y Ijubljani so ota brat a ICobi iJZ - Maribcra,brc.ta Adamid, sina vrvarja iz 3v. Petra ceste ,Srecko Rus , s! n ravnatal ja z avar oval nice B’Anav ,?«lonart,Rafael' Kumar ,Krivc ,Leh, Zupanc id » Uranic, Prumer ,Luksi" ,Kozel j ,Veler ,"Sder-Kavka,TCral j ,Robid ,Pajk,Koritnik (pisan osmosdec) Zit .ik ( vpisan sestcSclco) tnjni agent. Hiti ponovno otroljarj je. tol;iiti divjanje svabobrar.ee v niso zlo mili odpora r.aSe ponosnc Ljubljana in njene okolice.Ljubljana in ves- eloveuski narod lanes dobra vesta,da okupatorja in dornade izdajalce no more jo roAiti niti so take stovilni in veliki zlocini .Neben z'looinec - naj si bo okona^or ali dcmaOi izlajaloc ne to in ne srae uiti zasluSeni kazni. Ti p, a.' # w • V 7 ,k USOVA': JAIL 0 ITSLO NAS III ORGAIII'UCI J Ti: AH UIUISTOV. • # oaanji '’‘as so se na Stajerskem dogedile zelo tea ice di dosedar. jega pokrajinskega vodetva Partije,ki ga je odistavil so till osuiani6oni ••jlavogfi.r V c imeli za pcSl'«dioo, da so je dal bivsi PK za Stajer - tej vrste napacne sklepo,so take prirodc,da njihova oea noli za kcristila tudi drugixa parti jaltim organ!zacijam. ObK Btajerske jo soveda dobro vedel,da 2eli plavogardisticna zale= ga povsod razoiriti svoje mrede, da organizira, kjer le more tudi svoje oboroSene tolpe in da je aovraSnik zacel sprioo mnoSidnega poleta osvo bodilne Pronto uporabljatl nono taktiko. taktiko svojih prikritih a,gen *• • 4- u . doijso moznos Vzroki, ki sko zavesti v s tov znotraj osvobodilnoga gibanja.Na take novo taktiko je part M -i - J SiCO - vodstvo vesicas opozarjalo parti jslcc organizaeije in jim nalagalo cujeo= nost proti njej z istoSasnini odlodnim in doloonimi'prlpombami, da bud nost :ie sme zavajati v me ban i! no ore so j an je in sumdenje , da je 2e vsak kolebljivoc in nestanovitncS zavestni sevrakni agent.Oblastni Komitet za Stajersko pa je to sploAno in v oeloti jravil.no linijo partijskega vodstva zadol prenaAati na svoje podroSje na skrajno grob,mehanicen - nadir. .Re da bi vestnc ugctavljal in pretresal dejanske razmere na tea? renu, jo n;pr. glede na naSo splosne ugotovitve,da plnvi agenti organic zirajo pod nemAko omanao svoje tolpe ,proglasil za plave tolpe vse ti ste skupine sieve .skih dozerterjev iz nemske vojske,ki :e skrivajo pred Nemcijki pa se nisc bili zajeti v partizane. Dalje je glede na dejstvo da.so se gestapevski agenti zures poslu&evali nekaterih kanalov v OPza vtlb.otap.1 janje svojili ljudi - broz zadostnega povoda,nasedajoo v resni c'i gestapovslciin trikom,obdolSil nedolSne in debre aktiviste OF. ?opolnoma .jasno je, da je taka vrsta "ou jednost" in take vrste me ha niena uporaba sploSnih izdelkov in ugetovitev te: splo§ne Partijske li nije - skrajno pogubna. Splosna partijska linija,ti pri delu cisto nic ne pomaga,ee je ne uporabljas v zvozi s studjem konkretnih prilik na terenu,konkretnih procesov mod mnozioami,konkretnih oblik sovraSnikcve borbe proti nam,konkretnih vplivov.ki jih imajo mnoSiSni procesi in so vraSnikovi prijemi na posamezne ljudi. Obstoji torej dvoje vrst uporabe sploSne rartijske iinije. Prva - vrsta je njena uporaba brez zveze s studijem konkretnih procesov,kon kretnih oblik sc/ra2nikove borbe in konkretnoga poseganja na teren.Ta= ka uporaba je groba mehanicna uporaba in nujuo zavaja v popolnoma napa 6ne zakljucke,ki so lahko celo pogubni za uspeh osvobodilnega gibanja- v dotidnih primerih. Druga uporaba pa je ustvarialna uporaba,sc pravi 6 uporaba,splosne- lmije v zvezi s studjem konkretnih procesov med mno= zicami konkretnih vpliyov takih procesov. na- posameznika,konkretnih ob- liic in me tod' sovraznikove borbe in v zvezi z nasim aktivnem poseganjem v vse to. Edin-o taka, tore j ustvarjalna uporaba lahko zajarr-31 pravilno izvajanje splosne rartijske linije in fijenc hogatitev z novimi izku. a snjasi. Basume se,da je edino taka .uporaha v skladu z nasc partijsko - metodo,da pa je vsak mehanicizem njenemu dialektienema duhu po vsem tuj. Za tako stvarjalno uporabo splosne parti jske linije pa je o eve da - potrebnojda sc partijske organizaeije in forumi - dejansko povezani z mnoSicami Brez vest s mnoSicami dcticnega terena,'. - kjerje tvoje de lavno podrocje.si ustvarjalne uporabe spbsne partijske linije ni mogo= oe niti zamislitl, Bivsi ObK za Stajersko pa je bil od mnoftic dejansko oddvojen. . Dve stnari sta.za katerima morajo nase partij'sko organizaeije,foru mi in vsi posamezni aktivisti neprestano strmeti; povezanogt z..,mnoftica mi in resnicno ustrarjalno delo.uporaha splosne. partijske linije ,v zver ziS njenim fttudjom konkretnih prilik na terenu in nenehnim aktivnim po feeg&njem v te konkretne prilike ! ... -** 7- “I /*• X ^ • oSTANCVITEV KOMI SUE ZA UG0T0VIT1DV nrtP U'» » ■ >“ IM* ■*■*'*■*' ttMMH I>1 mrnm «» **• •'•x** '*>■*-> p~0* Z10CIK0V 0UPAI0RJ3V IN s -NJIHOVIH P0MAGA3EV. * ' r »h« tmm «*-».*• «,#- +.00 «••*« ■w-T. •*»■» UUI • m0004 00 m iflU. «>.» •<*• >*M< *!«*• «r« Skoro tri leta ze divjajo fasisticne band.e po okapiranih dezelaii/-, S pravoim moSnejsega., s pravom sile brez--pravice postavljajo sVQj"red" z enim samim ciljem: uniciti svehodoljubne’narode,izkoreniniti slovanske narode , zasdititi "svo je iinperialisticne, pohlepne naerte ,zagotoviti svo=# jo nadvlado naa svetpm. Nio.jih ni ustavilc V njihovem besnenju:niti rnedoizni otroa ,niti spoil to van je svetosti mater ins tfa; niti spostovan je- najesnovnejsih pravio in dostojanstev clov.eka. Naredili so svoja pravi la in zakone in # po n.jih so has unieevali - toda- ne unieili. V obrambo prod he.sn.e60 fadisti&no zver jo so se. zdruft-ile vse napre= dne sile sveta v trd.no -zmagovito zvezo. Toda ta vojna se ne more konca ti samd z zmago in ;orazon. Bill, so sterjeni toliki strasni zlocini ki se ne da jo upraviciti z nikako vo jasko .nu jnost jo.. Poraz, ki ho zadel de ftele hitler j-evega blcka,bi bil le premila kazen za vse ,kar - so oni ih njegovi pomagaci zakrivili .. Zato terje pravicnost,da se ugotovi krivi= ce zlodinov in ss jin kaz.nu.ie. • V *. ' ' y * Ve-like zavezuiske sile so ze oktobra 1944 na kcnferenci .na Moskvi- sprejele deklaraoijc 0 kaznovanju,z-locinov okupator jev in njihovih- po= aiagacev, Na podagi te deklaracije je drugo zasedanje AVNOJ-a aprejel.o odlok 0 ustanovitvi drft avne kcmisije za ugotovitev-zlocinov okupator jev in njihovih pomagac e v. Na Crnomeljskem prvem zasedanju Slcvonskega- na= rodnega Csvobodilnega Sveta je bil v skladu z obema sklepoma sprejet odlok 0 ustanovitvi kcmisije z is to nalogo pri predsedstvu SiiOS. ,pred= sedstvo SNOS je koraisi jo ze i men oval 0 ■ tako, da je. zacela te dni zsvo _ = jam delom. Ugotoviti zlc8in,krivioe ,nastal.o §kodo, zbrati ves razpclozljiv ma= terjal na podlagi katsrega ho mogoce izslediti in Icaznpvati zlocince , do made in tuje.bo ogromno in vaznc delo ,ki ;, :a bo vrsila komisija. To dele ho a eve da komisija pri Predsedstvu SNOb ldii^o v- polni meri izvr§i la le e sodolovanjem vs eh zaveznic pri tern delu. Tuji all domadi zlo ftlnei ne bodo mogli najti nikjer 11 a svetu koticka.kjer hi se skrili pi*ed zasledcvanjem in kjer jih ne hi doietela upraviSena kazen. i / - 7 - NASE SOLE - QDSEK.ITA3S FEONTE Ko gradimo Slovensko narodno oblast,morano graditi tudi temelje na= se ljudske prosvete.Ker pa gradimo sredi §e ne dc'bc jevanega boja 2 a 0 * nvoboditev,moramo graditi upoStevajoS potrebo tega nasega bcja.Kakcr za vsa podrocja nasega tide jstvo van a veljajo potrebe boja za najvi§ji za = kon tudi na podroSju ljudoko prosvete ,saj zavisi usod.a vsega naroda, to= re^j tudi njene bodoce kulturne rasti,od na§ih uspehov v bo ju prcti oku= patorjem in njihovim doniacim hlapcem. Ijudska prosveta vkljucno ljudsko Solstvo so torej odsek nase fron= te in edi.no take gledanje ,ie danes pravilno. ljudske Sole pa tudi nudijo velike moSncsci,da na tern odseku fronte dosezeme proti sovrazniku in njegovemu neposrednemu in posrednemu vpli- vu na ljudske mnozice lepo uspehe .? otroba in Solja po znanju,ki jo rav=. no pri Sloveneib globoko ukoreninjeno, vodi tiscSe in tisoSe otrok v na¬ se Sole. Zlasti velja to za Frimorsko ,ker je ljudstvo cetrt stoletja. britko pogreSalo slovens !.:ih sol.V Ijudskih Sol ah imamo tore j silovit vzved za dviganje politi.Sno zavesti in borbenoati sirokik mno2ic,mladi= ne in preko nje tudi odrasliii. Iz vsega gornjega pa sledi,da moramo vpraSanjo Solstva, zlasti ljud= skega postavljati mnogo ostreje ,nego smo to delali doslej. V com pa so dane-3 glavni problem! izgradnje potr.ebam dasa ustreza- • • jode slovenske ljudske’ solo? Vsi ti problem! se sucejc okrog vpraSanja uSiteljstva.Y eestavu 1 judskosolslroga uSiteljstva se jc v toku borbe mnogokaj spremenil 0 .i\!no= go najboljsih uoiteljcv jo. danos v vojs'ki all na poiibicncm delu bolj - t • ali manj daled od sol.Sterile za solo razpoloSljivib uSiteljev se je to rej skreilo in uciteljev primanjkuje .Bplj kot kjerkoli na osvobojeriem 0 zemlju pa jih primanjkuje na Primorpkem,ker so slovenski ,u3itel ji,absol venti slovenckih uciteljiso prava redkost .Na ' rimorskem zaradi tega je nepopisna 6e ja starsev in otrok privedla na ufiiteljski kabeder na stoti # T . # ' I ^ 1 1 I # ^ I • m* 0 4 ne ljudi z najboijso vo.l jo, toda brez zadostne kval'iOiknei jo.-Treba be me bilizirati take ljudi iz vrst dijastva in nameSCeustva zlasti tudi na 0 svebojenem ozemlju v ostalih delih Sloven!je in z njih pomodjo pomnozi= ti stevilo sol oziroma razsiriti pouk na obstojefiih §olah. Fogoj za uspeh takega Solstva pa je neizmerno poveCaua skrb za no= vo uciteljstvo in neizmerno povedana porao? novemu uCiteljstvu. Ta skrb in porno 6 bi se morala v danaSnjom Sasu LzraSati v dveh sme reh.Uciteljstvo je treba dvigati strokevno - s primernimi strokovnimi -- publikaoi jarni, do podrobnesti izdelanimi uSnimi nadrtl , strokovnimi teca= ji itd. ,treba pa ga je dvi at! tudi politifino. vkioge i mined novih ucnih - mo8i so s postavitvi jo za uSitelja narnah stopile v vrete voditeljev ml a dine ,de jansko pa za ml ad in 0 marsikje zaostajajo.3 tern se postavlja pred nas naloga,da uSitel je, zlasti nove uOito’l je , vzgo jimo v odl'ifine narodne- borce .Ponekod - npr. na Frimorskem - bodo tiorali na§i aktivisti krepko- * zavihati rokave , da bodo.velikansko Stevilo novih uSiteljev dvignili na adovoljivo visino pcliti£ne zavesti in borbenoati . "ato je treba zdruzi ti ucitelje v mno2icne uciteljska odbore OF s svojimi okrajnimi in okro nirni ujSitel jskimi odbori OF."led uditeljstvorn ra morajo delati tudi SPZZ in ZSM. Visoka politifina zav r est in borbenost ufiitelja bo zlasti priSla do vel jave. na tistih delih nasega narodnoga 0 ze 1 rJ.ja.ki ga narodna vojska - le kontrolira. Tu rnora biti na§ oilj - cilj, i je edino na ^rimorskem de loma dosezen - da se vrsi pouk kljub temu,da se v kraju veasih pojavi o lcupator in takorekoc pred nosom okupatcrja.Seveda se bo ta pouk vrSil - veasih ali stalno izven solskega poslopja in za manjSe skupine otrok. V r? /\ ry takih prillkah pa bo mogel vzdrSati le u8itclj,ki jemlje svojo dolznost prav tako reeno,kakor fcaterikoli drugi torenskt political delavec. Dela tore j,vaznega in nujnega dela,na pretek.Treba so ga ;je le loti= ti. Ale S' CS Peeler POLJA CAVAJO PRIDNIH RCC Zopet bodo ozivela nasa polja.Od zore do tnraka se bo delalo,da se bo dovjeseni napolnile kasce. Danes,ko ves slovenski narod tolce svoj odloSilni boj in. zadaja na§& DOV od furlanskih nizin do prekmurja smrtonosne udarce hitlerjovski in svabobranski golnzni.je prehrana vojske in prebivalstva v zaledju odlc= cilnega pomena.Urediti redno prehrano.se pravi resit! celo vrsto drugih vaznih nalog.V tem smislu moramo razumeti poziv,da je treba obaelati sleherni koscek plodne zemlje. Ravno pri obdelavi naSih polji se bo pokazalo zlasti dvo.je.Sleherne= mu Slovencu in Slovenki so mora vzbudidi zavest,da je rlar.es potrebno da ti ' r se iz ;ebe,dati vse na razpolago,z eno besedo mobilizirati vse nase sile,da bomo res vse obdelali in tako nudili nasi vojski in sebi hrano. Potrebna pa bo tudi najSirsa medsebojna pomoo.Osebne koristi bo treba - podrediti skupnim.iToSje in fant;]c so na fronti,tore,j bo obfiutno pomanj= kanje delovne sile.Toda to nas,ki smo pros tali zo vse teSje preiskuSnje ne sme motiti.Gledovali se boiao po sovjetskem zaledju.povsod jih bodo - zamenjalB Sene, pri plugu,pri setvi,pri ko§nji in Setvi.MoS na fzonti-ze-. na v zaledju,na pol,1u,bo nase geslo. Manjka orodja,vproSne Sivine,semen in gnojil.Na stotine vasi je poz= ganih in izropanih,na sapu§8ene doraove se je vrnilo tisoce interniran -- ccv,lci so estali brez vsakth sredstev,na 'ToSevskem prera§3a plevel hek= tarje in hektarje scjul je ,ki bivjeseni lahko dala ifciogo Siveza ; .Kako bomo reSili ta vpraianja? ■ ionirji in mladina bodo zbirali stsrro Selezo,osnovnle se bodo okraj ne kovacnice.ki bodo izdelovale potrobno poljsko orod-je, oplar ji bodo zo pet zakurili ’nope, da bodo imeli kovaSi oglje, V krajih.ki niso bili nio ali pa orav -.alo prizadeti po okupdtorskem besnonju,naj se organizira narodna pomoS ter naj se zbira orodje,semena in hrana.Ponekod je UP pokazala Se lope uepehe, ko so Sene in mladina v nekaj dneh zbr ili stotine kg. koruza, .CiSola in krapirja. Na .vasi be. sarao nekaj rarov Sivine,kor je ostalo unidil okupator , ali pa je mobilizirala nasa vojska.All bomo dopustili,da sosed. ne bo mo gel obdelati svoje zemlje.Poeodili mu bomo za nekaj. dni Sivino,drug bo dal plug,semena nam bo dala Gosoodarska komisija iz narodne oomo8i.Dru= X / «*t v gje na vasi bo samo mati s kovico otrok,ker je moS v brigadi,ali jo bo= mo pustili,da bo sama delala in se bo kmalu lz8rpala?Tega ne bomo dopu- stlli.Ostale Sene in mladina ji bodo pomagall, G'jive brez lastnikov, zlr.sti zapuspna zeralja na Ko8evskem,ki je sedaj last celokupnega slove.r.skega naroda,bo zaman Salcala plugov.Ali jo bodo- pustili v plevelu?IIikakor.Vasi se bodo zbrale in obdelale posamezne pre dele,saj bo to hrana za njih in za na3o vojsko,ki nas danes brani pred- okupatorjem,da bomo v miru delali in Seli plodove svojega truda.Delovne Sete in bataljoni bodo z zastavami na 3elu korakali v jasna pomladanska jufcra in mod pet jem pripravljali naSim vojakom hrano. Ce se borne lotili stvuri na ta na8in,bo res vsak keSfiek zemlje obde=» lan in jesen nam bo dala obilno Setev. Polio Radko. •• 9 - OB GTVGRITVI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLOBAL IS /V rt ^ A V zgodovinskih dneh prvega zasedanja 3N0S je zadelo slovensko narod= no gledaliSce s svcjim delom. Gledalisce,porojcno z velikimi tczavami - sredi vojne,v pomanjkanju in siromastvu je zato toliko drag jo slovenske mu narodu, Otvcritev gledalisca predstavlja vagen darurn v zgodovini na= ee borbe za svcbodo, zlasti v zgodovini slovenske kulture. Otvoritev narodnega gledalisca v take tezkih pogojih ni nikako; iska= nje zunanjega udinka,temvee je zadestitev veliko potrebe po kulturned - ystvarjanju in kulturnem dvigahju sirokih plasti naroda; Prav glodali = §6e oder,ceprav primitiven, je stalen spreroljevalec nase borbe:Od skrom- nih prizorov iz narodno csvobodilne borbe,zborovskih pesmi do pravih gledaliskih prodstav s poklicnimi igralci. Bati narodu najboljse,vzgaja ti ga buditi v njem smisel za lepcto,za najvecje cloveske vrednote, je kleniti ga v borbi za svobodo in za cloveka dostojno zivljenje,to je bH in cetane cilj vs eh nasih kultarnih naporov,ki so sestavni del na§e na= rodne borbe. Gledalisde na osvobojenem ozemlju je samo clen v verigi tistega . stematicnega kulturnega dela,ki ga kljub vsem teSkocam vrsi narodno dvobodilnc gibanje. Kulturne ekipe v nasih. vojniir edinicah in po terenu to | I 0 * • • * f * *^ f . * I . * * . . - T * * ‘ ’ i ^ / V ' s ■ r f§ stevilni kroSki in kursi,kl teoreticno dvigajo nase 1judi,znanstveni in stitut ,lci jo §e zacel s delom,vse to so dokazi zivljenske sile nasega - naroda. V borbi proti onim,ki so mu jemali pravice do 2ivljenja,je nas narod pokazal,da je sposoben,da ohrani ne samo golo 2ivljenje,ampak tu= di svoje kulturne tradieije. Izdajalei naroda se lahko roga-jo nasemu siromastvu,nasim tesnim sred stvom,raznim nasim teZmocam,ki so neizbezne v tej vojni,toda s tom ne - bodo zmanjSoli kulturnega dela,ki ga danes vrsimo- Najvisji vzpon kul = turnega uatvarjanja slovenskega naroda,njegov dull, izpoln jen s clovecan^ skimi in svobQdoljubkiimi utroml jenj-i, se' iV oduval in so cuva okoli tabor = nih ognjev slovenskih partizanov.na skromnih odrih,v kniSicah,ki so ko= maj Sitl jiv-e ,v vaski soli.kjer se uci deca zlogovati Ti - to, svo-bo-da, .Jared,ki je v takih prilikah imel pornod in da ocuva duh svoje kultur ne tradioije Presirna in Cankarja,ki ni dopusti.1,da bi ga zadusili oku= patorji in izdajalei.lahko z zaupanjem gleda v svojo bododnost. si o A H. C. ZVERINSTVA NEMGE7 IE DC’IOBRANCEV NAD EAsfil EAR ODOM. Iz cele Drimorake, iz Erasa.Goriske in GoriSkill Brd nam poroSajo o strahotnih zveripstvih,ki,jih pocenjajo Eemoi,fasisti ter nasi domaci- domobranoi nad slovenskim prebivalstvom v tch krajih. Nasa voj sira napada in unicuje okupatorje in n jihovd do made podrepnike ter sluge povsod,kjerkoli se pojavijo in ker so proti napadom nadihbrigad in o= dredov brez mc6i,se znasajo nad civilnim prebivalstvom. Grozodejstva - Nemcev, fasistov in belogardietov nad nasim narodom v slovenskem Primo= pju se vsak dan stopnujejo,pobesneli bos radi stalnih porazov na zuna =• njih in domacih frontah,potem ko so izgubili vsako nado,da pridebe Pri= morsko 1judstvo,tezijo z novimi zlocini nad slcvenskimi ljudmi.Na dru= gem mestu porodamo 0 po^ganih in do tal porusonih vasi v slovenskem Pri = morju. Po2igajo hi§e z roabinami,iz goredih hid se fiujejo kriki,jok,star cev 2ena in otrok. Jetnike give segigajo, jim pri 2ivem telesu iztika jo oSl re2ejo nosove in udesa,jih obese o ter potem §e mrtve najstra = hotnejde mrcvarjo in malifiijo. Iota grozodejstva in zverinstva pc denjAjo Nemci in domobranoi na Do lenjskem. Eo so prod dncvi napravili i's Novega mesta izpad s tanki v Toplice,so tam ujeli Toneta Misica,diplomiranega jurista in biv§ega - obcinskega ravnatelja na Bledu ter ucitol,jico Yenturinijevo. Misica - so ustrelili in mu mrtvemu iztakhili oci ter odrezali nos in usesa. * Yenturini java jim je ho tela pobcgniti in ko so^ponovno ujeli,so ji /S • ry •? o vi iztaknili oci in jo nato do smrti izmrcvarili z nozi. Isto tam ; padli v zasedo trije partizani. Ker se niso mogli umakniti,so spreje= li borbo pobili. i.okai Nemcev in domobrancev ter se nato sami ubili.Po besneli fasisticni razbojniki so se vrgli na mrtva trupla treh partis zai.ov in jib. mrcvarili z nozi,Eden teh zloSincev jo sredi Toplic s kr vavimi rokami jedel kruh. Zveriojski zlocini Nemcev in domobrancev se mnoze dan za dnem, toda Slovensko ljudstvo ne klone in odgovarja s tem,da se se tesneje zgri= nja okoli na§.e narodne vojske. Po'zgani slovenski domovi in izmalicena trupla nasih ljudi klicejo po mascevanju, Ura obracuna se bliza.Ko je sovjetska uradna komisija objavila strahotne rezultate prejskave ozlo cinih Nemcev,ki so same v Kijevu pobili 190.000 ljudi,in unicili ne = steto zgradb in kulturnih zakladov,je zapisal sovjetski casopis tele:"Ne meremo buditi mrtvecev,niti nemoremo nadomestiti unicenih 9 4 kulturnih vrednot,nasli pa bom zlocince in ce tudi jih bo treba iska ti na koncu sveta." Tudi Slovensko ljudstvo bo znalo poiskati storil= oe in povzrocitolje vseh nestetih zlo6inov nad nasirn narodom ter z njimi cbracunati. 0. S. "True? I A ri OB EOLPI IN 0A3RANEI <■>** »•-* vnm mm* Med Kocevjem in Eclpo Sivimo v krajih,ki niso posebno rodovitni.0= kupator nam je ponekod prizadejal veliko skodo,poleg tega irngt-mo v ne= lcaterih krajih ogromno Stevilo internirancev,ki so oropani vsega, kar je za Sivljenje potrebno. Vse ljudstvo Jim pomaga po svojih modeh. Po nekaterih krajih so 2e sedaj dru2ine,ki jedo samo krompir dva = krat dnevno in se ta je nezaboljen. Pribli&no polovica kraja Banja-Lu ke je porabila ze del semenskega krompirja. Stanje zivine je radio skoraj za 757?. V nekaterih krajih je Sivinoreja popolnoma zatrta in ni mleka niti za otroke. Pomagajmo si z dovozom hrane od drugod s pravicnim razde Ijevanjem mloka ter denarnimi podporami. Ysekakor bode morali novo iz voljeni organi narodne oblasti resiti vsaj kolikor toliko to tezko vprasanje prehrane, Kljub temu pa jc ljudstvo odlocn'o v vrstah OP in z razumevanjem - prenasa v vse tesave danasnjih dni. Kulturno Sivljcnje se je silno ^ * razvilo. Imamo 23 vaskih kulturno-prqpagandnih odsekov,ki mod s’jeboj kar tekmujejo,kdo bovprizoril boljse igre in petje. Cela vrsta celo - najstarejSih Sena nastopa v igrah in govor'.h, Tudi soUstvo napreduje. Preko 350 otrok ima redni pouk. Edvard, OCETU V ZAPNJI POZDRAV Bil sem sredi dela in zunaj je gosto sne2ilo,ko so me presenetili- s te2ko n vico. Zabnlelo me je. Y hipu sem ga dojel,kako le2i negiben in iz rane mu curlja ce kri. Okrog njega pa re2e3i obrazi. Spomnil aem sc te2ke poti,ki si jo prehodil v svojem 2ivljenju.Kot . ■' -, 1 ' w ' + e r '+an si si pomagal do vmicarskl - 11 kruha.Tako j si kot delavec tam neki-je v Leobnu ali pa ko si prodajal = kostanje v Sratzu,dome!,kje je tvoje mesto. Postal si social-demokrat, preSivel si svetovno /o jno in se vrnil kot revolucionar. Jugoslavijo si pricakal s na;'lTpsimi nadami,pa ti ie postala mrceha. Postals! komu = nist,ceprav necrganisiran,vendar predan stvari s vscm srcom. Tudi meal si oil prvi in n.-xjboi jsi xiciieij. Csvobodiini borbi nasega naroda si sc ves predal. P.magal si po svojih mo6eh. Radi me^e so te odgnoli v in = t.ernacijo. Prezivel si Rab,Treviso in Visco. Vrnil si se izmucen in siv v svobodno domovino. Pc dolgih mesecih sva se otjela. In sedaj,kc je svoboca take blizu,ei padel pod izdajalsko rcke.Yer= jotno nisi nikdar mislii,da bo Slovenes tvoj morilec. Xu j na j ti reeem v slave? Lc to,da nosim. se vodnr brzostrelko,ki bo poiskala tvoje moriice, pa naj se skrijejo na dnu pckla. Polic Eadkc. * v <* V * / Xj W \ { .i * U J / fi r) *; / I / w f r~ t fj i. ’’Ljudska pravica” bo doseg'la svoj namen saao takrat,kadar to po = stala eno z nasim zivljeajem. Zatc naj bo "ljudska pravica” tista tri;= buna,preko katere bodo kemunisti prejemali vsakodnevno svojo zaertano pot, obensa pa nam bo to prostor, kjex* si bodo nasi aktivisbi izmenjava li izkusnje.se kritisirali,tekmovali mefi seboj v doseSenih uspehih,po= stxvljali in resevali problerae,ki jim jib canasnja borta vsak dan po = stavlja. Hkrati naj bodo dopisi "ljudske pravice” javna tribuna sa sle hernega Slorenca in Slovenko. Tako "Ljudsko pravico” bomo dosegli le s sodelovanjem vseh nasih - aktivistov. Osnovna oblikn scdelovanja v naSem list” naj bo dopis.Tudi sa to stevilko so prejdli nekaj ddpisov,ki jib pa nisiao vs eh objnvili, nekaterc pa smo morali predelzti, Dopis za "Ljudsko pravico" je slab, kadar je nekonkreten,preobSiren,kadar gevori o stvareh,ki so za vsake= ga vec ali man j jasne, Rabimo pa dcpise,ki bodo na kratko in jasno pri kazali dole in zivljenje v domadem kraju ali vojaJki edinici,ki bodo - prikazali uspehe in neuspehe,ki smo jib. dodiveli tako,da se bodo tudi drugi nasi aktivisti iz tega nekaj nauSili Prav tako pa bo "Ljudska - ravxc cx J1 prinasala do-’ise iz nasega partijskega 21vljenja. Da ne bo kraja ali edinice,kjer ne bi bilo organxzirano dopisni = §tvo za "Ljudsko pravico”. Vsi na delo,da bo naSu "Ljudska pravica”po= s^ala nas vodnik in nasa sole.. IZ_XXX. JDIVIZIJE Po vs eh cetaii je bilo izvedeno tekmovanje za ra 2 ?tavl janje in sesta vljanje mitraljezov.. V XVII. NOU brigadi je bil dose2en najbolj§i 6as 1 minute in 30 sekund; v XVIII. NCI brigadi tekmovanje §e ni zakljuce= no. XVIII. in XVII. briguda isdajata svoj brxgadni Sasopis. V .T/II.bri gadi se sedaj vrsi tekmovanje za najboljii prispevek za list. V tej brigadi je v eni fieti tudi ze izsel ?-epni Sasopis. V vseh bataljonih - so pevski zbori. Tlitinge prirejomo veSlcrat, venda.r pa trpijdnekateri mi t.ingi na tem,da sc preveS slidni med seboj IZ_IV 1 _BTIGADEj_ \ posle'lnjlh torbah y ki jib je vodila detrta brigada,smo zopet dd2i veil dokaze brezmejne .predarosti nasih partizanov stvari narodno osvo= - 12 bodilne borbe. Namestnik politkomisarja I. batal jor.a tov, Emil je bil ranjen v obe nogi in ni mogol belati pred prodirajocim sovragr.ikom. Ko je bil ujet, je pel pesem "Partizan priseSe svetu,da se hrabro bo boril". Tovarise - je to tako ganilo,da so se v drznein juriSu pribligali tovariSu Eroilu in ga resili. . \ * 4 V f '< * • % „ •#* ■ • i ^ f Tov. lias a je bil obkoljen v hi&i od vseh strani od Svabobrancev.To- da ni se vdal. Sprejel je borbo in ubil veS aovragnikov. Ker '• sovra = 2nik ni mogel zavzeti hi3e jo je nato zaggal. fk zu It a t f p tv i/i veil k k Ze 25. marea ki je bil postavljen kot prvi dan za izvedbo volitev v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno csvobodilne skup38ine,sc se v nekaterih krajih Bale Krajine izvrsile volitve. Eezul tati teh volitev so prekosili vsa pri.3akovan ja. Po udelelbi,po resno = sti in svecanosti,.s katero so volitve potekale,se jo pokazalOjda so §i= roke slovenske mnogiee v vse j globini dojele zgodovinski pomon teh voli tev. Slovensko 1judstvo v celoti,mo2je in gene,mladlna in vojaki,prevze mainv teh volitvah oblast dejansko v nvoje roke. To dejetvo so je to pri teh prvih primer ill volitev aad'vse jasno zroalilo. Stara genica 70 "Let,ki vse s vo j e giyljenje v hribovski vasi, odda = Ijena od vsega sirokega dogajanja.ki se ni nikoli brigala za politiko , je prisla na voliScc ter resno,s pclno zavestjo odgovornosti,pregledala volilno list-r in oddala svoj glas, Nrugje zopet so z zaetavami in haririo niko prispcli vsi vasfani na volisle in note® zaporedoma volili.Za njih so bile volitve praznik, trior je Velika.no8 in BcgiS. Drugo,kar potrjuje,da so bi.le volitve razpisane v pravom trenutku slovenskega narodno usvebodilneva boja.ko so zaSeli graditi,na temeljih triletno borbe slovenske, narodna oblast v okviru slovenske drgavnosti- 0 • in da so 3iroke mnoSice na laatnem izkustvu epoznale pravilnost in bla= gotati te novo narodne cblasti,je bila skoraj etoprocentno udelcgba. Na Strainjem vrhu so do poldne volili vsi volilni upraviSenci,to « rej stoprocentno. V tlekem kraju suhorskega okraja jo volilo S&f volil nih upravieencev. 0 Tretjo,kar so pribile volitve,jo dejstvo,da je danes OP dejansko - ves sloveask 5 narod in slovenski naroc je OP. 3 tern je bil zadan yse| - belo-plavogardisticni sodrgi,ki danes skupno s §vabi vrsi nczasliSana - grozodejstva,najteml jitejSi ucarec. Slovensko 1 judstvo s temi volitvami pred celim svetom manifestira privrlenost Osvobodilni Pronti in ji tudi za naprej daje legitimacijo,da sme in moru voditi si wenski narod h kon 8ni zmagi. Na vaeh volisdih so bil' 1 izvoljenl kandidati list OF. V nekem kra= ju suhorskega okraja so ljudje z manifestaoijami zahtevali, naj jih pred stavlja se naprej bivSi terenski odbor OF. Koncno se je izkazala kot siluc oroSjo tudi tajr.ost volitev,s lcate rim tolce slovenske 1judstvo vse protinarodne in protiljudske el emente uvajajoS pristno ljudsko demolcraci jo, cbenim pa 30 bili izvoljeni res - najbolj3imod najboljsimi. Na s train jem trhu je bila res volil.na borba zelo ostra. Za. mesto - predsednika sta bila dvr kandidata. Eden je debi^. 16,drugi pa 24 glasov Izkugnje iz teh prvih volitev na3 me raja Se pcdkrepitl v nadaljni volilni kampanji. Nikakor pa nas nc smejo uspavati. Sovragnik jila ,• bo 3 kuSal na vse naSine kaliti,od prikrite in bedaste propagande,do 'dejan* 13 - s-kih primarov sabotage in oboroSone akeije. Vso prevelik udarec jua zada ja slovensko ljudstvo ko sc jasno in mo8no oprodoljuje za 03?. '"'olio Hadko. CUT ODGOVORNOSTI. Povsod in gal le preStfto upraviS.cno slisimo o premajhnem ratu odgo » .vornosti delavcev tako v vojski kot na terenu. Pomanjlanje data odgovor nosti je bila ena izm6ct znacilnih potez vladajo8ih krogov v atari Jugo* slaviji,tistih krogov,ki so imsli toliko vec 8v.ta za izseoavanje ljud «= tva in izdajanje osnovnih intoresov slovenekega in ostalih jugoslovan* s jc bila A « skih narodov. Ze iz toga slodi,aa mora in be moralo v novi na pravicah- njenegn Ijudstva in njenih narodov temeljoCi Jugoslaviji priti tudi v tern oziru do temeijitega proobrata. Ni dvoma,da morajo tudi v torn nziru prednjaciti pred vsom komunisti. Toda 8o prav a voseljom ugotavljamo,da nas tudi tukaj go v samih zacctkih loSi od stare Jugoslavije globok pre pad,morarno istocasno z vsom poudarkom ugotoviti,da 8ut odgovornosti pri marsikatorem komunistu,pri marsikatororn vojaskem in terenskim funk = % » • ^ cionarju ni razvit,kakor to zahtevajo interest n-ise borbe,torej inters* si n-asega Ijudstva in nasega naroda. Nekaj primerov; Neka edinica je dobila nalogo,da obvesti doloSono brigado ki oddaljena od njo 4 uro,da zasede neke polo2aje,ua katerih naj zacrzi- sovragnika,.8e bi skusal pro dr e t1. DctiOna brlgada bi morula nnjkasneje- do 6 ure zvecer zasosti te polozaje. Udinioa,ki jo lob11a to nalogo, bi morala poslati k brigadi najbolj3ega kurirja,poslala*pa je takega,ki je hodil names to 4-3 ur. Medtem pa so odSli b.rigadni bataljoni na razno- strani in stab brigade je moral poslati za njlml 7 kurirjov,-la so razpr sene b taljone zopet 'zbrali. Co bi kurir pri8cl pravoOasno do 8taba bri gade,bi ne bilo izgubljenega toliko 8asa in bi bataljoni no naredili po ne-potrebnom toliko poll,kot so jo. I)rugi slueaj. Neka ediniea dobi nalogo,da cimprej poSlja razstrelji= vo drug! edinici.ki bi ga rub'j.a go is to noo* Edinica bi morula poslati dobre tovarisc,mud katorimi bi moral oduo 3o posebej odgovarjati za to, da pride razstreljivo Simprej na mestoo, Cdgovorni tcvariSi pa so poela= li sest po vrhu 3e bolnib novlncev in 6e bi eluSaj no zuneeol na poti - mod te novince treh zavednejSili tovartScv ,bi razstrdl jivo prav gotovo - ne prislo ob pravem- 8nsu na mooto.’Iep primer poraunjkar.ja Suta odgovor* nosti in pravega cuta odgovornosti na drugl stranil In tako bi lahko nafiteli se cole vrsto primerov. Vsl tispa dokazuje* jo,kako malo out- odgovornosti irnajo nokatori tovariCi - zgcraj smo sc omejili na nokatoro v>ja§ke funkeionarju - za potrebe danaSnjo borbe, v kateri mora biti eno od najvagne’jSih nacel to8no lzvrgevanje nalog in dovolj razvit cut odgovornosti. TIaievS Haee. SLOVI'JSKI UEl.iVCUC V^.SAKAJ BCHI Kot slovonski lcmet je , ebrtniki , izobragen :■ L in drugi slpji tudi sloven ski delavec v stari Jugoslaviji ni imel nobanili pravio. Cez-merno delo, berasku mezda,obupni delavni pogoji,izigravanja socialne zakonodajc taka je bila used a slovonskoga dela ir ca v stri,gnili Jugoslav! j i* In 8e je slovonski delavec odloSncje zuhteval svoje pravioe,8e je. zahteval 3 urni dalavnik,pove'anje mezde,izboljsanje delavnih pogojev ltd.,potem - ni zadel same na gluha usesa,ampak se jo spremenil tudi v protidrgavni element in komunista.ki mu je vladajoSi .regia obesil na pet trap ovadu hov in polieajev, Danes je drugace, He same slovenekemu kmetu,obrtniku, iscbrafcency in ostalim slo jeni, tudi slcvenskemu delavcu prinaSa njegova Osvobodi'lna - Frcnta sreenejso bodocnost,v kateri ne "bo .veS pomanjkanja in strafl'a = nja,ne bo vec ponizanj in •brezposelnoeti. KakO resno misli Osvobodi'lna fronta o borbi. In 2e daces predvsem slovenski delavec v borbi za svo= bodo slovenskega naroda in delavnsga ljudstva toliko £rtvuje,ee je v tej sveti borbi za novo domovino ravno slovenski delavec prelii najved krvi,tedaj prav, gotovc tudi zatc,ker se zsveda da v okrilju CD in pod vodstvom svoje Komunisticne Partije ne gradi novega sreenega doma same svojemu narodu,ampak tudi sebi. m r* Tone Okraj Trebnje SLOVENSKO LJGTSTYO SD P2IPRAVUA HA V01ITVE, " V ««*• Iz bole Kraj me Dovsod vlada veliko zanimanje za volitve. /so govori same o voli » tvan. Slasti vsi odobravajo tajnost in nravo deraokratIdnoet Xi* J.U Q. V v/ 1 U 4 b W V VOi. i t B V « 2 O'— lo ugaja vsem,.’a bode morali izvoljor.i odgovarjati za svoje delo-svo » jim vclilcem. Tu pa tan skusa bela gar da kali ii svedano razpc-lc£en je s irckih xnne lie ol teh volztvab. "ie be8 veil". ; to bodo Hemet ubil 1” , priSepetavajo. ^ Tudi take neumnpsti je siisali; w Ce bo§ volil,bos za Imse,0e ne voli8 si za Angleze". To da Bel okra j : -rcibodc rarnc z udelesTbo na volitvak, ko bodo oddali svoj glas za lie to 0?, jasab xzrazili,da st za Angllj'c in Eusijo proti Nemeem in izdajalcera lastnega nareda, Iz AocevsKiega V zadnjih tednih se vrsijo pri nas mncSidni sestanki pc vaeeh. Voe so razgibali sklepi I. zasedanja SHCS in volilna kampanja. V predateje Sik volitvah vidimo,kako se utrjuje pri nas demokraeija in nasa narc - dna oblast. Do sedaj je bilo pri nas okoli 25 mitingev,kx se jih je u= aelezilc okrog 2.000 ljudi. Na njih so priso.tni prav vsi vaSSar.x,od naj mlajsih do najstare jsihpmczki in zenskel Take Sivahnih sestanlcov pri nas se ni bilo. Vsi se udelezujejo razpravljarja o pereSlh gospodarskih in ostalih vprasanjih,kar dokazuje,kako so se nasi ljudje zavedli,da se gradi resniSna njihova oblast in da je od nas samih odvisno kaksna bo. V debati in svobodni kritiki odpravijamo nejasnosti,nesporazume in na= pake. Volilnih upravicencev je pri nas preko 60 %,kar tudi dokazuje eu= dinstveno demokraticnost teh volitev. ZAVBZNISKE FRONTS (15 k5 III-1944) RdeSa Armada . prekoraSila Dnjoster - Romnija^ogro&ena.. Na vzhodni fronti je bilo teSisce borb vedno na juSnem ukrajinskem sektorju. Tako je bilo za casa nemskega prodiranja na vzhod proti Volgi J-0 - GO zadnjega - in petrolejskim vrelcem na Kavkazu,iako je danes,ko Rdeda Armada nezadr 2ano podi Svabe nazaj na zapad. Saj pot preko Ukra jine in b Crnem mo- rju vodi v podonavske ravnine in na Balkan,ki je za Nemee divljenskega poinena.Zato Hitler zahteva od svojih vojakov,da se borijo in jih celo pripravlja do 3amoumorov„ Stratelki oilj Rdede Armade po prekoracenju Dnjepra je bila dvotirna Zeleznica Odesa-Varsava.To je bil glavni 2ivec,s katerim je divela vsa Mannsteinova juzna armada y Ukra jini,zlaoti v Dnjeprovem kolenu.KIjud - do te proge je bil trikot Zmerinka-Proskurov-Sepetovka,.N8iaci so hoteli za vsako oeno ta kljuG obdr&ati.Zato njihov odnor na crti Uman-Vinica - Sepetovka. V zavarcvanje hrbta armadi,ki ;je napadala na tej 6rti,je general Ve= tutinov ustvaril globok klin dale3 v Volinje cja do Lutska,general Mali novski pa je na skrajnem levem krilu v Dnjeprovem kolenu podasi,pa sigu rno potiskal Nemee nazaj,zasedel Nikopol in Krivojrog ter mlel kot mlin ski kamen divizi.jo za divizijo.Gala VI,nemslca armada je ravno zadnji te den dodivela popoisn pciom pri Bereznogovi med Ingulecom in apodnjim Bu= gom. MarSal Zukov,slavni branilec koskve jeseni 1. 1941,ki je prevsel po= veljstvo I ukra jins ke armade po obolelem Vatutina, je pripravil iiemcem - tomeljito presenedenje.Po padcu Sepetovkc,prvega kljudka n deleznici 0= desa-Varsava, je biiskovito zasadil klin med farjicpolom in Proskurovom - ter presekal zeleznisko progo pri VoloSisku.StreSlci cilj je bil s tem - dosezen. A astopila je nova fad a borbe v TJ'krajini. cisto lahko jo,imenujemo bor ba za Balkan.Vsa ukrajinska fronta se je za nemee nevarno zamajala.Pov= sod so zaSele nastajati razpoke.Oe je hotel von Manstejn zamasiti eno , se je takoj odrrla drugs,so veGja. V" • A - • Istocasnc s prodorom Zulcova je mar £al 'onjev odlocno pritisnil s svo jo drugo ukrajinsko armsdo pri Tlmsnu in po padcu toga se je cela njego= va armada kot hudournik razvila proti Bugu,ga mimogrede prekoradila , v zaletu dosegla Dniester,ga prav toko na 50 km.Siroki fronti prekoracilt o if V r? CJ in sasedla mesto Soroki,Zc v Moldavskx Psderativni Sovjotski Republiki. ukov je tied tern v iiitrih premikili zasedel Zmerinko,najtrdnej§o po cijo na progi Odesa-Vardava ter preko Gernivcev prav tako dosegel Dnje= ster,v naskoku zavzel s svejimi borci Mogilev-Podolski,predel reko in zasedel okrajno mesto Mol davs ke republike Ataki.Istodasno pa je poskr= bel za svoj hr bet ter s krasnimi manevri obsel in nato zavzel T Crzemje= net; in Pod.kamen v Lvovski nokrajini ; pvilici ja) ,kl jub temu,da so Xfemci s V vso nnglico vrgli se® 361• divizijo i ;; Danske^S tern je Zukov prispel s pr prvo ukrajinsko armade pod prvobrouk.e '"aroatov. Po izgubi proge odes a- V ar § ;• vva in po prekoradenju Unjestra so nemske- dete ob spodnjem Bugu pri Hikclajevu v uevarnosti obkolitve.Konjev jih- pritiska * 7, severs ter jim je ravno te dni vzel vadno oporisde Prvomojsk Malinowski pa jih neprestano me! je i : /zhed.a Na ta nacin se ustvarja tu na jugu med Bugom in Dnjestrom novaran kotei ,v caterem bodo N 9 mei lahko dodiveli se bridke ure. To biiskovito napredova je •RdeSe Armade gr&seneda ves svet.I’ajbol j - pa a eve da same Price. Pedijo in zopet bo'di jo, da redijo vssj golo £ivlje= nje.Za seboj puSdajo vse,rasen obieke,pa vG asih tudi to. neki vasi so se tekli motorji na motoriziranih topovih "Prdinand " 17 srk ti jih ko so vdrli rdecearmejci.Se v.g: nemski topnicarji. Mostovi na Bugu in Pnjestru so os bi mislil.se nato,ko pa sc rusk! tanl ■n 1 o n i;neli 8a3a preseneSeni ■ci ili za i - d primerih nedctaknjeni.Kdo netarni. Dane s na D 11 jestru . jutr i in Ivovu.Sanje Antouesea i iiortva -rutu,denes v ?od’.:amnu, jutri v Cernovicah o "velil 1" Romuhiji do Buga in "veli EFk. - 16 $ ki" Mad2arski do Lvova in Tarnopola..se razblinjajo in izpreminjajo v bla zen strnh prod jutisnjim dnem.V Moskvi pa vsak dan grmijo topovi zmage. Udarci zavezniakega letalstva so iz dneva v dan silovitej§i. % « • ^ • * « * ‘ ? * v Skoraj sleherni dan buSijo preko Slcvenije trope anglo-ameri§kih bom= harderjev.Vcasih jih pokrivajc oblaki in se 3uje le radost vzbujajoSe gr men,je,vcasih pa se jate "Liberatorjev" in "Mookitov" leskeSejo v soncuirl jasnini.Vsi Slovenci z obSutkom zadovoljstva strmijo za njirni in 2eli jo- hrabrim pilotom srece in obilo uspeha. Od sredozemlja do sovernega morja,podnevi in pono8i,epu§8a na tisoce- • * i*. • ' . k . t bombardirjev tone in tone bomb nad vse,kar le more aialo sluSiti Hitler ■ rjevcem in njihovim pomagaoem. Kaj Gobbels §e tako 8veka v svcjem 8asopi.su "Das Reich" da "te bombe- nemski narod se bol j utrjujejo "ne more ustaviti plaza,ki se je utrgal - ter bo kmalu zasul njega in vse is njegovega kova.Nemsko ljudstvo pa si verjetno 2eli vse prej kot 6 tonske "bombice". Zadnje dni so prej el i oajveSji dele2 bomb Frankfurt ob Meni, sredisSe- nemske kemiSne industrije,Berlin,Studgart,Munchen,ki jib je bombardiralo vsakega posebej tisoc do 1500 ameriskih bombnikov.USinek si lahko vsak - predstavlja.Bombarderji,ki so leteli preko slovenskega ozemlja pa sc ob= suli z bomb ami Dunaj, Grade c ,Celovec , in Pliberk na ICoroskem. Tisoce drugih Petal neprestano ru8ijo prometne zveza,letalis6a in in* dustrije.v Italiji,Franciji in TT clandiji, Tudi hitler,;evi poma'gaoi dobivajo vedno ve8 ji deleS.Sa zloSine se jg treba pokc-riti in prejeti zasluSeno kazen.Tako je Sofia prejela 2e 8 por cijo bomb,sledil je Plovdiv,drugo najveOje bolgarsko mesto. Tudi FaveliSev Zagreb je lconcem februarja prejel svoj ognjeni krst.To je spametovalo se zadnje naivneze na Hrvatskem,k:i so verjeli ljudem okrcg izdajalca IJacka,da imajo "tosne stike" z Angl.e2x.Ta stik so sedaj vzposfa. vili angles:-;! piloti.Zavezniska letala so razbi.la zagrebSki kolodvor in- letalisce Boroagaj. 1 ft . Na itali. janskem bojiSSu' borbe v Cassinu. AT V t ameriska armada je pretekle dni zopet pridela z mocnimi napadi $ i t , Cassinu.Prej so bombarderji silovito stolkli vso okolico. Pri Anziju so zavezniske 8ete ustavile nemSki prodor,ki je hotel z cnim sunkom vreci ameriske 8ete v morje.Te so presale v p.rotinapad in vrnile na prejsnje pclozaje. v mo se Z JTJGOSLOVANSIIIH BOJlSO (15 - 25;III. 1944.) ^ ^ * * — K • ^ ** 0 . • V * •' f , ' \ « i » ‘ v . « % <% " V glavnem se vodijo na vseh odsekih jugoslovanskega bojiSca lokalne - borbe,ki pa so trde in zagrizene ter prizadevajo Nemcem in izdajalcem - vseh vrst tezke izgube. Ve6ji poizkusi ^’emcev in njihovih domadih pomaga8ev,da se prebijejo - na osvobojeno ozsmlje so v zapadni Bsni,kjer sill jo iz Frijedora proti - Kozarji Plar.ini, zlasti "a jim disi 2eldni rudnik Ljubija.Zadnje dni pa so zaceli z mocnejsimi si]ami napad na 8rti Brcko-Tuzla-Bjelina.37. in - 16. divizija vodijo z njimi zelo te2ke boje.Nekateri poloSaji prehajajo iz rok v roke.Nemcem prihajajo iz Brckega se vedno pajacenja. Rusenje prometnih sredstev je 6e vedno na dnevnem redu.Makedonske brigade so prekinxle pr-met za nekaj dni na progah Skoplje-Solun in Pri= lep-Bito],j.V Slavoniji zloti akoraj vsak dan v zrak. vlak z vojaki in ma= terjalom.Tudi v Slovehiji minerski oddelki rusijo no8 in dan vse proge , alasti glavnc tiaribor-irst. « 9 I !• r . * 9 m Ysa izdajalska svojat se • edno tesneje oklepa svoj.h gospodarjev Rentes- cev,V BosnijSRBIJI in Makedoniji^Sloveniji in Lalmaciji vodijo na§e edi= - 17 nice na vs eh sector jih borbe s cetniki -JJraza Mihajlovida, z "DrSavno stra go" NediSa.Z ustasi,in Svabobranci,ki so se sedaj v bcrbi proti svoj m lastnim narodom povezulx na zivljenje in smrt pod nemskinvaru§tvom. Isto3asno,lco so to izdajalske tolpe vodno bolj pcgrezajo v blato iz* daje,se iz dneva v dan opaza uae tesnejse sodelovanje z nasimi velikimi zavezniki,ki s svojim let&lstvom pomagajo pri nasih operacijah.Dnevno - jbombardira jo anglo-ameriski bombniki nemske postojanke,v Jugoslaviji , ■ /zlasti v Dalmaciji.V zadnje'ncasu so ponovno bombardirali Sader,§ibenik, Metkovid in Khin,Najtcsnejse povezavo z naso borbo je treba steti tudi bombardiranjc 2agreba,Celovca,(Jradca in letalisc o'koli Gorice,Vidma in drugofl v Beneciji. _ ( j fjjra A A S S T 0VBN3EIH BOJISC NOV in PC Slovenije mocno krha nemski vojni prometni sistom. V Sloveniji se vodi ogcrcena borba za prometne zvezo zlasti za 2ele . znico.Proga Maribor-Zidani most-Ljubljana-Trst z odsepom na '-ragerskem- v Kotoribo in napre j na Iladzasakom glavna vez mod itall janskim boji§6em osrSjem Reicha in vzhodno fronto.Zlasti preseka-nje dvotirne proge Ode= sa-Varsava pc Rdeci Armadi v Urrajini tor zainji dogodki na lladzarskem- bodo §e povzdignili pomen te proge. Nemci se tepa zelo resno zavedajo,zato skusajo to progo cimbolj zava rovati.Ob njej so skoncentrirali toliko mcSne pcsadke in skora„j vso §va bobransko banao so zaposiili pri tem Suvanju. NOV in PC Slcvonijo ve kjo y-emce najbclj zuli in njeni minerski od - dolki neprestano zdaj tu zdaj tam rusijc proge,iztirjajo vlake uni6uje= jo postaje in mostovc. Pa no samo glavna proga,vsc progo 7 Sloveniji so ali popolnoma uni6e ne (Grcsuplje-Iotlika) ali pa stalno prekinjene .Najasnejso sliko o tem uspe§nem onemogoGanju hitraga premikanja nemskih. sil s fronte na fronto nap. daje statistics! pregled vseli razrusenih zelezniskih objektov od 9* sept.1941. do marca 1944.7 tem casu je bilo na vsem slovenskem ozemlju, vkljufino . rimorsko,Istro in Xorosico; Lokomotiv poskodovanih .. 96 vamcnov unicenih ali poskodovanih 693 A ry t-A elezniskih mostov pcrusenih . 14 Selozniskib postaji uni-Genih . 30 tezkc pcskodcvane zelezni.gko proge 140 km. po" Inoma unicene proge .. , 45 km unicenih ckupatorskih utrdb ob 2ele.50G *• I J * • , ’ r g .1 . • / 1 Vb ,* . . y. , 1 • t S tem doprinasa MOV in ?0 Slovenije znaten dele2 k skupni zavezniSki stvari pri uni&ovarju fasizma. Vercjska pot XIV. divizijg na Stajersko Nemci §e vcdno smatrajo Stajersko za neloSljiv del nomskega Reicha Slovene! na Stajerskem sc s svojn borbo od prvoga one okupaeije pokazali la ..lislijo drug ale. Ves Oestnpovski teror,divjo streljanje talcev, ve3ni - pohodi Ivabskih divlzij proti partisanom niso z’rusli borbenost Stajercev 3edaj,ko se lomi hitlerjcvo "tretje carstvo" na vseh frontah z vzhoda juga in zapada,se tudi 9tujerska se bolj je razplauut^ 1 a in Bricom pc§te= no gori nod no garni. Concern uoseca januarja je bila poslana na Stajersko XIV. divizija,da- ojaci tamtalG ,j edinico . 6 . 2. je prekoracila Sotlo. emci so saveda takoj- s cznali kaj pomeni navzo8nost cele divizije NOV na Stajerskem ter so - zbrali in pcstrgali od vsepovsod za napad na divizijo 20.000 mo2 svode - - 18 - vo jalee,med njimi tri regimente gorskih loveev,3.0~0 Wehrmanov,2 motori zirani korapani;ii,veliko stevilo Sandarjev in policajev ter mnogo lahke in te£ke artilbrije. Na vsej poti od S'c tie preko Pilstaina in Pianino,mimo La§kega,Celja in Vojnika do Lindeka julm- od itanja in dalje na Pas.ci Xozjak in se= verno o.d bostanja do Belih vod ria 3tankem,v gorovju me.d Crno in oos njem je vodila divizija v globokem snegu in mrazu neprestane borbe.Na_ ravnost si ,je morala odpirati pot skosi neSteto nemskih zased.Toda - borci,ki so unidili posadko v Grahcvem,Yelikih LaGaah in *-ooevju,so - zrusili tudi vse neinSko zasede in obroce in se trdno us^drali na Stajer skem. .U vl 0 A CJ Slovenko ljudstvo na Stajerskem je s ponosom sorejemai na§e junak na njihovi te2ki in trdi poti.Novi prostovoljci so bili odgovor na nem iki pcizkus,da prepreSi polct na9e osvobodilne borbe na Stajerskem. Za junaStvo in poSrtvovalnost so prejeli vni borci,komandirji in politko= misarji pohvalo Vrhovnega kcmandanta^NOV in POJ mar § ala Tita.V teh bor bah je bilo ubitih in ranjenih 1?00 Nemcev,unideni so bili 4 tanki in sestreljeno 1 mtalo.UniSen je bil tudi rudnik Sencvo pri Pajhemburgu. Prisotnost_angle§ke,sovjetske in ameri§ke vojne misije nov uclarec gestapovski belo pla^i gardi,, Maja 194?.. jo prisla v Glavne Stabs in Vrhov.ii Stab NOV in'PC Jugo* slavije angleSka /ojna misija.Teji jo sledila novemhra istoga leta ame riska.njej pa februarja oz.marca t.l. sovjetska vojna misija.Tako se na hajajo danes pri glavnih stubih in pri Vrhovnem stabu nove jugoslovan= ske armada vo,jne misije nasih velikih zaveznikov Anglije,Sovjetske Zve ze m Amor lice. To dejstvc 9 ki **i i' - ‘ % kev v nasi b r's v» "V> x. predstavlja pr&.v gotovo enega najpoznembnejsih dogod = je poslcdica in Gokaz na oni strani moci osvobodilne- borbe slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije,na drugi stfani pa - slabost izdajalske slovonske in jugoslovanake reakeije.Prisotnost treh zavezniskih vojnih misij na oloV' nek ill in jugoslovanslcih tleh pa ne sa mo dokazuje,aapak tudi bistveno utrjuje r.aSo osvobodilno borbo.Ni dvo= ma,da bo - seveda tudi v zvezi s sploSnim razvojem izredno srasla po = moG,ki mm jo ze danes nudijo zavezniki.To bo priSlo do izraza v pomo= ci,ki nan jo bodo nudili zavezniki v oro^.ju,lirani,opremi,in nazadnje - tudi. v sodelovanju zavezniSkih l.etalskih oil v borbi proti okupatorski in izdajalski,oboroSeni sill.Poleg toga prisotnost treh zavezniskih vojnih misij pri nasi NOV ne .dokazuje najSirSim mnoSicam slovenskega - in ostalih narodov Jugoslavije same enotnost in trdnost anglo-sovjet = sko-ameriske vo.ine zveze,ampak tribija prod njirai. tudi dejstvo,da sto je anglo-sovjetsko-ameriski savezniki prav take trdno na strani nase o svobodilne borbe,kakor stojimo ini trdno na strani anglo-sovjetsko-amr= riSke zveze.ioncno bodo s tern Se'bolj zrasle 2e itak velike simpatije, ki jih uSivarno med milijenskiai mno2icami sveta. I-i prav take in prav zatc tudi ni dvoma,da je prisotnost treh zave ^adala nov,mo8an udarec Se itak slabotnim vojaskim in politionim postojankam izaajalskih slovenskih in jugoslovanskih ge= stapovskih hlapcev doma in po svetu. • A rr 1 < ij-iokih vojnih misij i > w t. o /. t^-\t j 4 o rp O'D’.T T T “D ' r J V A T-.-w f . L.‘j 1 Jj tJ 1L \ 1 ,'h Oik. . Li 1 • .1 iLJ J JV.:J • m ^ 4 . c. djii,kc so borci Rdece ^rmade Se prekorafiili Pnjester in prideli v^ponjati na karpatske vrhove,ste priSli "tudi k nam v jo,da nua'-prinesete pozdrave in obSucOvanje hdeSe ^rmade nasi se bodo Sloveni borbi. - lg - Sprejeli smo vas sjponosom in bratskimi 6uetvi,saj skoraj de tri le= ta bijemo skupni boji proti fasistidni zveri. Vemo,da bcste tudi vi,kakor so do zastopniki zavezniwke angleSke in amerikanske armade ugotovili,da je borba slovenskega naroda v bratski- skupnosti z vsemi ostalimi jugoclovanskimi narodi pod vodstvom marsala Tita vredna zaupanja in moci,ki jc nam izkazujejo veliki zavezniki An= glija,Zedinjene •‘■'rdave in Sovjetska Zveza. Vi,polkovnil: Nikolai j Petrahaljoev,podpolkcvnik Boris Bogomolov,pore cnik Georgij Liho in podoorodnik Evgenj uljkcv,mi vas toplo pozdra = ljamo,ker preko vac pozdravljamo Rdedo urmado in njenega mocrega vodi- telja mars&la ^talina . A NASA HVALHZNNST RD30I ARMADI IN NARSALU S VJ. TNTJ. ob prihodu sovjetske vojaake rni.si.je. Tisoc in dvesto let se Slovenci nismo borili za svojo lastno stvar. Bhili pa sjnc se za vse mogcde tuje gospodarje na vseh mogodih tujih bo jisdih.Tz slovenske krvi,prelite za tuje osvajalce,je za slovence vse~ lej zrastla nova sudnost. Velicastna narodnoosvobociilna borba,v kateri Slovenci dostojno sode lujemo z drugirni narodi nase ljubljene nove Jugoslav!je pod vodstvom - njenega prvega marSala,tovariia Tita,pomeni prelom v nasi narodni zgo= dovini,preloin po tisod dvesto letih. Narodno ocvobodilna borba je Slo= vence preoblikovala is naroda hlapcev v narod junakov.Hkrati se.^ajo njeni sadovi Se dalje.Narod,ki je oil v vsej ovoji zgodovini samo tla= dan,gradi danes svojo lasfcno oblast in v okviru skupne domovine in dr- •+ \ * 4 , save d ugoslavije svojo drdavnost.Postal je ~ drdavni narod.Njegovi naj boljdi sinovi. niso vec samo oznanjevalci njegovega Jirepenenja po svobo di in tudi ne vec sgolj borci za svobodo,temved sc dvignili v zgradi“ telje demokratidne Irdave novega tipa - demokratidne federativne Jugo= slavije. Komu se moramo Slovenci predveem zahvaliti,da so ljudske sile nase= ga naroda sprostile iz sebe mod,ki je preoblikovala nas narodni znadaj ki nas je prekovala iz hlapcev v svcbcdoljubne bcrce?^omu se moramo .Slp/enpi predvsem zahvaliti,da je nasel rrvi slovenski bartizan pogum za prvi partizanski atrel v okupatorja in da je nade partizanstvo na nasih izpostavljenih,s prcmetnimi dilami prepredenih in za okupatorja- izredno vadnih. tleh - vse sovradne navale ter se razvilo v sedanjo Na± rodno Osvobodilno Vojsko Slcvenlje,koh sestavni del Narodno Osvcbodi.l- ne Vojske Jugoslavije? Odgovor je lahko samo eden .Brez divne bcrbe Rdede Armade nod vod = stvom velikega mardAa Stalina,brez divne tiste Rdede Armade,'.! je sure jela in izveale levji deled v domovinski vojni proti tiraniji Hitlerje ve ^emdije - ne bi bilo niti prvega partizanskega 3trela na slovenskih tleh niti razvoja in zmag ’darodno osvobodilne vojske prav tja dc dana= snjih dni.Brez orjadke in zmagoslavne borbe Rdede Armade namrec ne bi bill tvarnih in moralnih pcgojev.da se mail narod dvigne v svoj ! zmagovoti boj proti stokratni in tisoSkratni sovradni premodi in da v takem boju vzdrdi. To je zgodovinskc dejstvo - prav tak leaker je zgedovinsko dejstvo, da brez kapitulacije Italija,ki je sledila zmagovitemu nastopu angleSk: amorikanskega orozja,ne bi bilo na§e sedanje cboroditve,kakor je dalje zgodovinsko dejstvo,da so zradni pohodi anfri£ko-angle§kih bombnikov za nado borbo izrednega pomena in lcakor bo na kraju zgodovi.n3ko dej3tvo , da bo otvoritov druge fronte omcgocila tudi na9o kondno zmngo. astni Ob prihodu clanov scvjetske vojaskie uisije pri Vrhovriem §tabu na venska tla in v na§ Glavni Stab izra^ajo na§e narodne ianoSice svojo boko hvaieSnost iideci Armadi in marSalu Stalinu . ’•i » • slo glo Boris KidriS 0D3IRV PR VBG-A 2. .S3DANJA SIOVRRSITOA NARODNO OS V OB OB ILN13G A SVSTA * Z vseh strani osvobojene in ne^svobojeneSlovenije prihajajo te dni - na Predsedstvo SNOS resoluci jo .Resolueije pozdravljajo S.N03 kot prvi si? venski pariament in nagla§ajo,da predstvaljajo njegovi sklepi in odloki sprejeti na prvem zasedanju,temeije za naertno graditeVnase narodne o= blasti in slovenske drSavnosti v okviru federativne Gugoslavije . Sklepi in odloki prvega zasedanja SITOS povzrocajo po Sloveniji ben mogocen odmev,.kakor so ga po rzrcdili sklepi in odlnki drugega dan Ja AWOJ-ai Kaj narn dokazuje tak odmev prvega zasedanja SNOS? Dokazuje nam,da se slovenske narodne mnozice zares in v eeloti dajo,kako tehtni in pomembui so sklepi prvega zasedanja in kaj je podo= zase= zave= slo = venskemu narodne osvobcdilnema gibanju omogocilo,ustvariti slovenski parlament in sprejemati tako daljnosezne odloke.V tern pogledu se naj do takn.^.emo treli znaeilnih mest,ki jih vsebujc skoraj vs aka resolucija. °leherna resolueija povdarja,da predstavljajo sklepi,in odloki prve= ga zasedanja AVTICJ-a temel je za naSo 1 judsko demokrac i. jo.S posfbnim pov darkom omenjajo resoluci je Odiok o razpisu vclitev narodno osvobodil-ne- odbore in ^arodno osvobodiliie skupscine.Iz tega pa jasne.izbaja,kako do= bro Suti slovensko ljudstvo,da so sklepi in odloki prvega zasedanja nje # gova lastna stvar, da sad njegove tezlce , krveve trpljenja polne triletne- osvobodilne borbe,da so jamstvo njegovih demokraticnih pravie v sedanjo sti in bodocnosti. Sleherna resoluc'ja tudi pozdravlja deklaracijo o vzpostavitvi Nacio nalnega lomiteta ^avoboditve Sloveni je, cim bodo dani zadostni pogoji.Iz tega pa jasno izbaja,s kako zrelo politidno zavestjo sega slovensko ljui stvo po nacionainih pravicah,ki jih nudijo vsem jugoolovanskim narodom- zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNO T-a. Navduseni spre jam,ki ga zatije deklaracija o vzpostavitvi Naeionalne= ga iTomiteta O^voboditve Slovenije,je le ena plat v zreli politidni za-- vesti nasih narodnih mnozic.Hkrati z..njo zrcalijc resolueije tudi drugo prav tako pomembno in s prav. platjo neloSljivo povezano stran v politi cni zavesti nasega naroda.Doslej so nature2 vse resolueije poddrtale, da je slovenska nacioualna avoboia mogoca zgolj v okviru brat eke, demokra= tiSne in federativne Jugoslavije pod Titoviia vodstvom.Prav tedaj ko slo venski narod slavi prvo zasedanje .ilovenskega parlamenta, je torej penov no priSla do izraza njegova pair' rti6ua jugoslovanska zavest.To dejstvo ni pa nio drugega kot po no vert dokas,da sta pristni slovenski in pristni jugoslovanki patriotisem nuSh 1judskih mno2ic - neloSljivo zlruSena. Prvo zasedanje SNOS ni doseglo izrednega odmeva same doraa,med sloven skim narodom in v Jugoslav!ji.Ooseglo ga je tudi v zavezniskem inozem = stvu.O njem so jasno in glasno spregovorile zavezniske oddajnejostaje- ter ga ocenile kot va&e r i nadaljni kerale po drugem zasedanju AVNOJ-a, kot va2eo korak v graditvi moSne in demokratiSne Jugoslavi : e.Iz tega pa ja = sno izhaja,da je prvi slovenski parlament tudi v zavezniSkem inozemstvu prinesel k vgledu nade ljubljene nove dugoslavije in da je zdravni§ki - znaSaj njagovega dela kori.til ne same nasi o2ji slovenski,temved tudi 21 nasi skupni jugoslovanki domovini. Se v nekem pogledu moramo spregovoriti o odmevu prvega zasedanja SN0S.3pregovo.riti je treba o odmevu,ki ga ima prvo zasedanje SNOS v sa= mem delu ,Predsedstva SNOS.NekoS je bilo v navadi,da so vsi lepi demokra tifini zakoni in odloki ostajali neizpolnjeni,kolikor so bili sploh spre § 0 * jeti,Organi nase nove narodne oblasti poznajo popolnoma novo,stari popdL ■ noma nasprotno prakso.Preasedstvo SNOS je pridelo takcj izvajati s'klepe bin odloke prvega zasedanja.Nemudoma je raznisalo volitve in so po vsem " osvoboijenem siovenskem ozemlju prica Sivahtnemu volinemu delu.Prav tako je tudi prevzelo vse drugs potrebne ukrepe za graditev slovenske narod= ne oblasti zgoraj in spodaj - ukrepe kot so npr. Csnovanje Odsekov pri Predsodstvu SNOS,okroSnih izvpostav Odseka za notranje zadeve,vpostavi* tev Narodne Sasoite kot izvr§ne sile ljudskih samoupravnih organov in driigo - in danes smo prica zivahtni graditvi narodne oblasti na vs eh po priseih javnega Slvljenja ljub tozkim pogojem domovinske vojne z okupa torjam in narodnimi izda.ialci. H koncu naj naglasimo se naslodnje nad vse tehtno dejKvo.Na prvem - zasedanju so prisostvovali predstavniki nasi 1 ' najvisjih drzahih organov AVNOJ-a in drzavne vlade,uaelezili so se predstavniki bratskih drugih - jugodlovanskih narodov.Nacin,kako se sprejemaii,pazljivo razmotrivali - in podprli delo prvega zasedanja,je bistveno znacilen za prakso nove Ju goslavije,ki prmaga in bo se v vecji meri pomagala,cim se bomo do kraja osvobodili tezkihokoliscin scvrazne okupacije,slehernemu svojemu narodu da razvije.in da iz sebe za svojo lastnc in drSavno korist vse,kar pre= more. dokazu jet da' stn gr a zmagovitem pohodu. Odmev prvega zase&anja SNOS pac v vsakem poglSdu ditev na§e nar • ine jugoslovanske drzavne oblasti na Boris ^idrid. M3UNASCDNI PCLOBAJ TOYS JUG03LAYIJB 03 NHE'NJI CBLETNICI 2?. III. 1941 Dne 22.Neb, je imel britonski ministerski pred3ednik svoj zgodovin = /\ ski govcr,v katerem je bil velik del posveSen Jugoslav!ji.Se nikdar ni noben tuji drzavnik posvetil tolike pozornosti tej de2eli,pravi komenta tor londonskega radia.Churchillov4i>'esede so bile enak politicen udarec- izdajalski belo in plavogardisticni reakeiji pri nas,kakor je bila tehe ranska deklaracija udarec vsem §pekulaaijam in prizadevanjem za razder- med zavezniki. * / "Vojska marala Tita je edina sila y kijse v Jugoslaviai danes u3inkovi= to bori proti. Nemcem" ,je izjnvil Churchill. "KomunistiSni elementi so i- meli cast,da so to gibanje zaceli ".Ministerski predsednik je dal tople izjave c osebnem prijateljstvu z raarsalom Titom,katerih resnost se nam potrjuje , ko slisimo kasneje, da je poslal celc svojega sina Nandolpha - pred nekaj dnevi v na§ Vrhovni stab in da se je mudil nedak ministra Edena v glavnem stabu NOV Slovenije.Churchill je izjavil trd.no voljo po rnagati NOV,ugotovil je izdajulskc vlogo Mihajlovidevih oficirjev in pa= dec avtoritete lcralja Petra zaradi zvez z i'ihajloviSem ter konSno potr= dil,da bodo jugosiovani eami odlocali o vprasnju monarhije in reSima - s pioh. Te izjave so tako velike,da pomeni jo poleg prihoda sovjetske vojaske misije v Jugoslavi jo za nas t..ajveS ji eolitiSni dogodek zednjih tednov.To so bile besede, :i niso bile izreSene priloSn stnc f ja - t j ? vendan,tern* vec vsaka zasc globoko pr©au§ljena,kakor je o tern piidana vsa britanska javnost in na poclagi obseSnih podatkov ne begunske vlade,kerje izgubi= la ves kred.it, in njenih laznjivih plavogardistionih porocevalcev in ob= / - 22 ve§8evalcev,temvec podatkov,ki bo jih zbirali britanski oficirji delj casa na lieu mesta.Kinuli bo oasi,ko je bilo mogoSe nase zmage pripiso • Jy%i v^. * * f > *• . * I ty * i 4 ll ’ • * *4 ’/ * • | < j ‘ I » I* #* ‘ •« i * I * %■ • vati Mihajlovicu in mol8ati o njegovern sodelovanju a okupatorjem, Ves govor prav za prav ni bil za pozornega opazovalca presenecenje. Pripravili so ga dogodki in izjave , 10 . so drzale brithnakb -in vse sveto v < vno mnenje.ZaSelo se je s po§iljanjem vojnih misij v Jugoslavijo,z od= poklieem misije od Tliha jlovica v neyembru .lass^ega lets, in s priobSeva njem vesti RSJ ter bivsih partizanov ali 1judi,ki cd imeli stike z nji mi,v britanskem stiku zlasti po zgodovinski drug! skups8.ini AVNOJ-a , katere sklepi so vzbudili pozernost in odobravanje vse svetovne demo = kraticne javnosti.Celo glavna karta,na katero so - kakor Ribentropp in Goebbels Spekulirali oportunisti, patokolonci in belogardisti ter vsa iz dajalska zalega sploh,namrec,da bc-do dobili na.’ zapadu blagoslov zaradi borbe proti boljsevizmu,se je podrla in ze pol leta prinasa londonski radio izjave in komentarje»ki prieajo’,da tudi s pro t ikomun is ti6 ne moke ne bo kruha za izdajalce.Namesto blagoslova so dobili reakeionarji br= ce s tistega mesta y na katero so se predrznili demagosko sklicevati. Odkod Churchilovo priznanje marSalu Titu in osvobodilnim boreem, vstevsi in naglasujoS komuniste,kljub naporom in spletkam izdajalske - reakeije? Priznanje Narodno osvobodilni vojski in osvobcdilnemu giba = nju je bilo priborjeno s krvavimi borbami proti okupatorju in z uspefri ki so napravili z nase vojske vaSnega cinitelja v srednji Ivropi sploh. Izjave bivsih ministrov in funkoionar jev beguneke vld.de proti Puri= devi izdajalski kliki in ze, NOV,,kakor general a Simovi8a,Save Kosanovi* 8a,dr.Budlsaljevica,dr,Subasica,1n drugih ,dr. Purlana,dr.Bi6ani6a,mo= skovskega poslanika in ataseja za AVNOJ,dimisija dr.Cankarja,nastopi - nasih izseljeniskih organizaeij v Amerlki,TJruguayu in drugod,nastop newyorskega 2upana laguardije in mohi8kega odbora z generalom Pernande zom na celu,. izjava mehiskega predsodnika republike, objave zavezniskih- vojakov v londonskem radiu,p.renoci reportaz in pozivcv jugoslovanske - vojaske enote v GSSR pc londonskem ro I-.:,pozivi 'Londonskega radia Bol= garom in Muduarom za pristop V NOV.izjave mao leona in Harrisona o re= snicni demokraci ji v novi Jugoslo vl ji, kor.buo izjave Chur chill a in Cor= della Hulla,Bdenova izjava o temyla PuriSeva vlada ne iskoriSca nasega zlata v Angliji,vse to obenem z nut';ini notranjlmi vojnirai in politicni mi uspehi,vse to,se med seboj stcpnjujs ter terja in priSakuje na§e priznanje,de jure kot nekaj same ob sebi umevhega/kar bo prej ali slej o zmag’U je jo Atlantske ,iloskovske in nuinc pnslo,tako nugno, kaircr nugn % « k f » > # A Teheranske deklaraeije, Razveseljivo je ugotoviti.da obupni boj za givljenje,ki ga v zadnjih krcih bije smrtno ranjena jugopetokolo :.a§ka reakeija v aodelovanju z ~ ^emci iz proti - boljseviftki Spekulaoiji,poape§uje to priznanje. Vcjna porocila o tem,kje sodzlujejo Setniki na nem&ki. etrani v boju zoper NOV sta zacela izdajatx britanokl. tisk in radio prav po Churchil lovem govoru,ki. je v tern oziru napravj.l prelom v closedanjem sluSbenem britanskem izraSanju ter utrl pot sa jutrsnji konSni prelom med zavez= niki ter begunsko vlado in sa priznanje na$e zaeasne vlade tudi de ju= re. A 1 V, 4 A.L TITO - VOBITRLJ IN SII,BOL OI'CRNB 3REDNJB EVROPE. Dogodki na HadSarskem ,ki jib jo povzrocil predvsem proti Karpajrom- drvedise plaz Rae8e Armaae ,so spet postavili / o-jred je tudi Narodno 0 * svobodilno vojsko Jugoslav!je kot va&e: zuvezniSki vojaSki in politicni- cinitel j.Drustvo svobodnih MadSarc v Britaniji je v svojem proghsu po zvalo Jlad2are,naj se skupaj z jugoslovanskimt partizani mar Sal a Tita z zma^ovito aovjetsko vojsko z oro'2, em ut 'o proti nemskim osvajalcem.Isti dan, 22 rrorca, je dejal Mad^arski komentator v londonskem radiu,da bo Mad &ar 3 ki,romunski,bolg rski narod kmalu lahko poSo :.o pokoncal maloStevil ne fiete/ki jih F/emci Oe iamjo na razpolago,8e se pridru^i Titovim bcr= cs-m in napredujcci sovjotski vojski.Ze dolgo das a pozivajo. govorniki - londonskega radia,bolgari in AngleSi ,bolgarske c*eto v Jugoslaviai , in tudi v Bol ,T ariji sploh na j se pridruSijo in sodelujejo s vojsko maf's^uL la Tita.V svojem pozivu Bolgapom januarja leto§njega leta je Dimitrov opozoril Bolgaro na pomoc,k i jo lahko dobijo v narodno osvobodilnem - $ibanju Jugoslavije. V Vrhovni Stab marsa-la Tita so prisli T 'anzarski in romunski opozicio nalni ofioirji zaradi dog -vcra o sodelovanju.MarSal Tito pa je pozval- grSko partisans k ozjemu sodelovanju z jugoslovanskimi.lied jugoslovan= skimi in boigarokimi je Se tesna sveza,partizansko gibanje v Albaniji- je pod mocnim vplivom jugoslovanckega in Titova slika je tam,da,cclo v ju2ni Italiji in Sgiptu prav -tak • popularna kot pri nas. ij'e'dnarodni pc men narodno osvobodilnega bo ja napodov Jugoslavije sto pa s tern na novo fazo.mod tern ko je doslej sluzil podjorraljenim in za= se denim narodom v soseduih drzavab le kot vzgled postaja Vrhovni Stab- marsala th ta izhodis6$ med.seboj povozanega bo ja upirajodih sc sosednih narodov. ^emski ookupatorji•so to ze dolgo sir.tili in zato so zlasti v b.od&r zivi napeli vse sile,da bi razbili tako privladno in crganizaci jeico are disSe v Jugoslav!ji.Toizkus se jim ni posrecil. Iz najphej zamoldanega in potem.obrekovanegs,opljuvanoga^preganjane ga rnlega gibanja,pred kntorim sc "izkv.seni" voditelji svarili kakoi? - prod kugo,kateroga so so izogibali sredinci,lcaterega so "dobrohotui prijatelji -opozar iali naj ne trati po ne-potrebnem svojih sil-,se jo- m: vila nova aemokraticna drzavnost,ki 2e dobiva politiSni in organizacij ski vpliv na srednjo in jugozapadno Bvropo. ^ako b- dna in sramotna,ponizevalna in bolestna,brezizhodna bi blia¬ na 6 a useda,3e no bi n aS i narodi 27.n area razbili pristop k Trojnemu 1^ J 1 ■ 1 1 5 ^ • y F* < f | « paktu.ee ne bi r,?.* t>obi;.d<. na§e Prtije, arganizirali vstajo in razvtli -- svojo vojsko!Tzki" .veli bi na vzi:/ j^hprentl g,c spoda”skc: bi li 1 ac*nl in pchlepni ' 3mci,kakor Pir.a.- .,B Igarija in ItaJ-Sarska V-i vedno bolj pogrezali v moevirje nemS'.eega zavezniStva,iz katerega bi se mogli izkopati sm z rajstrasnejsimi zrtvami,8e ne bi hotel; doSiveti skfipnega pro pa da z s£e me i . n ake misli mas obhajajc danes,na tret jo oblet nice pristop-:*'_Juf?'oslavije k Trojnemu paktu in nohote se nam diri sree- nad tem,kar se na?i narodi z velikimi zrtvami sicer,toda z vekm slavo v treh letih.Iz proj bolj all manj znanih narodov so postali po vsem - svetu zn.'ur in slavcn narod junakov,ki jih je genial no vodstvo velikega f<5Vari6o. Josipa Broza-Tit.:,danasnjege. marsala Jugoslavije privedl j ha predvecer velike bodocnosti in blagostanja in jih,je aoletela velika - zgoaovinsia vloga,ogled in 3ast,da so postali ena izmed volilnih.sil - Tib o i izdrna se - nove, demokratiSne Evrope A1bin. A 7 J IliiZi X -ilJ +i . • O A T 7? HITLERJlVSKian RAZBOJNIo;C51A 3LCKA. Med rajvaznejse degodke zadnjih todnov spao jo nodvomno orj.-.Sko zfjii ge in hitro na'iredovanje R.A. ,posp:3no ruzpadanje ostankov Hitlerjeve ga blcka in govor Churchill a v angleSkem. parlamentu.Na tern mestu ‘‘be mo govorili o razoaaanju Hitlerjevaga bloka in o vzro ih,poteku,v zyezi z ftapredovarijem ,{.A. pa tudi o y.osledioah tega razpa anja. Zmaga proti.faSistiSn^ga bloka on Selu s Covjetsko Zvezo in •:oraz fa sisti3nega nadelu • hitlerjovsko 7em3ijo postaja vedno blifiji,vedno aeizb.•SnejSi,vedno olivi-'nc jsi. 7 zvezi s ’-itri: in zuagoslavnir prodi- ranjsm bratske icdece ^rmade na zapad,v zvezi s silovitim bombardiran,j«t nomfikih prometnih in Industrljsklh srediSt s strani nu§ih zaveznikov in - 24 - v zvezi s prodstojeco otvcritvijo drug© front4lahko danes ze trdimo, da stoji hitler pjvski blok neposredno pred zlomom.In Se velja to za Hitler jevski blok kot c-oloto,p.otom velja to §e prav posebno za njegovo Pinsko Bol&garsko,Romunijo in MadSarsko, na katorih meje ze trkata RdeSa Arma= da in osvobodilno gibanje zasuSnjenih narodov Jugoslav! 'a in Balkan a, Pokier jo Hitler na front ah odnaSal zmago za zrnago je izgl.edal njegov blok enotcn in trden.Ko pa so so zaSeli vrstiti stalni in ved.no vecji - porazi ter je postajal njegov zlom vedno nejzbeznejsi in ocividnejsi,so zapiha'le v njfegovem taboru drugo sapice in so sejmarsikntero stvari zace le obracati na glavo.Ogrqmni apetiti in nenasiten pohlep po tujih dS§e= lah in bogastvih so izhlapeli in se ponovno uclovoeili pod skromno ter poniSno upraviSeaje stcrjenih grehcvzmcS in ugled nekoS -tako mogocne Hi tier jcsvske ttemeije je zdrknili v oceh njenlh podrepnikov do stopnje, kjer vzdrzuje dclSno spost'ivanje samo so strah za lastno kotojspriSo narasca joSe mcci ter ugled a unglo-sov jetsko-ameriske vojne zveze so postajali vedno bolj jalovi vsi upi,ki so racunali z neslcgo in razpadotn te vojne zveze.Ce pribijemo ,da ze z oziroai na vse to vedno bolj stopai a v osrev dje in se jaoola nasprotjn znotraj hitlerjevskega bloke,potem se no sme mo cuditi ce se jo nedscbojna Ijubezdn Sianov tega bloka tako temeljito ohladila,da jo N.pr.hkp&ti z izkreanjem zave-zniSke vojske na sicilskih tleh izstopila iz bloka in kao it Klin ala tor konSno celo napovedali. vo jno •• • • Hitlerju njegova nave6 ja zaveznica Xt.ilaja.In prav tako se ne smemo Sudi ti,Se so so v zuezi s silovitim prodiranjem RdeSe Armade na LSningrnj ski in ukrajinski fronti in v zvezi z nfenim predstojeSim vpadom v deSc le finskih,mad^arckih,romunsklh in bolgarskih podrepnikov Hitlerja tako tomoljito razmajali londeni .stebri njegove trhle stavbe. jo priSic do prvih zagetkov pagajanj mod Pinsko in sovjetsko are zo,tako so se zadelo v madzarskih listih nizati mirovni jereaijedi,take se jo zacel mirovni pohod prince, SUprbeja po Jutrovem.in tako naraScujo da kriza V Bolgariji.Tn &e vzlito, ravoj no daje vidnejsih in bolj sill rezultatov, to je prav gotovo E'ato *ker so se vfteku fadistiSnih poraz zov'ohranili ali pa oelo ojaciii nekateri pojavi.ki so ze od vsega zace 4 i. 04. iTi. \J !. . ^ tkr. ustvarjali trdnost Hitler jevskega bloka,kot. sovradtvo do SZ,.sovra = r? n stvo in strah pred naraadujoSem demokratidnem gibanju v domaci de2ei>i ; | «, - ’ V ' *' * ‘ ' ) i’.'* VVj‘ l 'lA " ']•' 1 , v’o'l ® y *'j/l' t - U *'A ** ■<’ I ' ‘ ' ■•»'.'*. ■ 1J,' ’ , *VV » *.' *j • V • sovraStvo do vsega naprednega in svcbodomiselnega;potuha mednarodne.re= akoije,ketere dejanska pomoc je vsled vedno vedje modi in trdnosti an - glo-sovjetske-ameridke vojne zveze vedno manjlajvedno veeji pritisk in vedno v.-dje vmesavanje ^itlor jevske ffemdije v no tr an jo zadeve podrepni= kov,v nataeri, da prepreci na ta nadi.n vedno veejo nevarnost izstopa iz - bloka. Zlasti jo v zve'si z or.jaekim napre do van j em Rdode Armade in v zve*= z dejstvom,da je ze vos Balkan v ognju narodno osvobodilne vojne - silno zrastel pornon Maddarsko T Romdnije in Bolgnrijoti kot zaledje - nemske juzu; fronts i kot prometno nad vse vadnega predela,ki edini veze Nemcijo z.juSnim ielom njene vzhodne fronto.In tudi osvobodilno gibanje jugoslovanskih. in balkanskihnnarodov pomeni bistvenc osiabitev hitler = jevskega bloka,njegovega politienega in vojaskega poloiSaja v jugovzhod® ni Bvropi.Obenem ustvarja ta razvoj kar najugodnej§e pogoje za otvori = tev dnage frdnte.li dogodki torej bistveno slabijo splo^ni politicni in vojadki polo^aj hitlerjevskega okupatorja in z njim povezanih izdajalosv v dugoelaviji in na Balkanu ter ustvarjajo za najbliSjo bodoSnost pers= jpektivo orjaskega poleta osvobodil ; :ega gibanja zasuSnejnih narodov Ju= go Slav i je in Balkans, perspektivo njihove skorajsnjo in dokoSne osvobodit ve. c Job. ! * • Tohnika " ( T a v o r n i k n