UTO ZVHU OTE?. 183
SLOVENSKI
Izdaja ln tiska Časopisno podjetje SlorensM potoieiaJec. — Direkten Rudi Jan.h.ui>a. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — UrednižtvO! Liubljana, Tomšičeva ulica it- 1 in 3, telefon 23-522 do 23*328. — UpraTa: L^ailjana, Tomšičeva ulica it. l/IT, telefon 23-522 do 23-528. — Ofluoi oddelek Ljubljana. Titova cesta 7, telefon 21*896, za ljubljanske naročnike
20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal Št. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljena Št. 60-KB-5-2-367. — Mesečna naročnina 230 <nn
Z aktivnim sodelovanjem Je možno rešiti spore, ki razjedajo svet
Nn slovesnem kosilu, ki gn fe priredil visokemu gostu. Je predsednik Tito imel zdnnrfco, v kateri go Je pozdravu in med dragim izrazil prepričanje, da bo obisk nudil moinost za krepitev prqatel|skih stikov med obema državama
BEOGRAD, 6. avg. (Tanjug). Predsednik Tito j* priredil
predsedniku demokratične republike Vietnam, ki je danes dopoldne prispel v Beograd, slovesno kosilo. Na kosilo so bili povabljeni tudi dlani Ho §i Minhovega spremstva, član stalne komisije Ljudske skupščine DR Vietnama Huang Van Huan, minister za kulturo Huang Minhngijam in pomočnik ministra za zdravstvo Pham Gon Taš.
Na slovesnem kosilu, ki je bilo prirejeno v poslopju Zveznega izvršnega sveta, so bili z jugoslovanske strani tudi predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič in Svetozar Vukmanovič, predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski, ter vrsta visokih državnih in političnih funkcionarjev ter javnih delavcev.
Predsednik Tito je pozdravil gosta z naslednjo zdravico: »Posebno sem zadovoljen, ker lahko v naši sredi pozdravim pred-
Dr. Pham Gon Taš
,ss demokratične republike Vietnama tovariša Ho Si Minha in mu v svojem imenu ter imenu narodov in vlade Jugoslavije zaželim iskreno dobrodošlico.
Narodi naših dežel so geografsko zelo oddaljeni in so v preteklosti malo vedeli drug o drugem. Toda dogodki zadnjih desetletij, v katerih so naši narodi najaklivneje sodelovali, nas niso samo zbližali tako. da se počutimo kot sosedje, marveč so skovali med nami tudi vez in medsebojno razumevanje, zasnovano na skupni borbi in skupnih težnj3h po nacionalni neodvisnosti, za ustvaritev družbenega napredka tn za utrditev miru na svetu.
Narodi naših dežel so kot vse napredne sile v svetu globoko zainteresirani za uspešen izid borbe odvisnih narodov za svobodo in enakopraven položaj. Toda kadar se govori o Vietnamu, gre za narod, s katerim nas posebno tesno vežejo ne samo skupni družbeni cilji, marveč tudi značaj in oblika borbe za dosego teh ciljev. Zato so Jugoslovani s posebnimi simpatijami spremljali dolgoletno borbo
OGLED BEOGRADA
BEOGRAD, 5. avg. (Tanjugj. Predsednik Ho Si Minh je sprejel danes ob petin v svoji rezidenci na Dedinju delegacijo mesta Beograda, ki mu j« izročila zlato spominsko plaketo-
Ho Si Minh se je toplo zahvalil za pozornost in preko delegacije sporočil Beograjčanom tople pozdrave Vietnamske 'prestolnice Hanoja. V razgovoru s predstavniki beograjskega mesta se je zadržal kak« četrt uire, potem pa si je ogledal znamenitosti Beograda.
Sprejem ▼ Belem dvorcu
Beograd. 5. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je skupaj s soprogo priredil nocoj v Belem dvorcu na čast predsedniku DR Vietnama Ho Si Minhu sprejem, ki so se ga udeležili vsi člani Ho Si Minhovega spremstva ter visoki jugoslovanski državni in politični funkcionarji.
Na sprejemu je bilo 600 povabljencev, med njimi tudi diplomatski zbor.
Člani ljubljanske Opere in baleta. mešani zbor Doma JLA v Beogradu in slovenski oktet so izvajali umetniški del sporeda.
vietnamskega naroda za osvoboditev. Naša radost je danes toliko večja, ker moremo v Vas, tovariš predsednik, pozdraviti ne samo najvišjega predstavnika Vaše dežele, marveč tudi glavnega organizatorja Junaške borbe vietnamskega naroda. Zadovoljni smo, da sl ob tej priliki
lahko rečemo, da so narodi ln vlada Jugoslavije vedno odločno podpirali pravico vietnamskega naroda do samoodločbe in do nacionalne neodvisnosti.
Med osvobodilno borbo je prišlo do zgodovinskih revolucionarnih sprememb v obeh naših deželah. Ustvarjeni so bili pogoji za uspešno graditev socializma. V tem pogledu nas vodijo iste ideje in isti cilji. Kolikor prihaja pri realizaciji teh idej in ciljev do nekaterih razlik, je to prirodna posledica različnih specifičnih pogojev v naših deželah, kar lahko »luži le kot ploden izvor za izmenjavo medsebojnih izkušenj. Prepričan sem, da lahko sodelovanje med našima dvema deželama prispeva h graditvi socializma, tako v naših deželah kot nasploh.
Vaša dežela ln Vaša vlada sta na ženevski konferenci 1954 veliko prispevali k miru ln mednarodnemu sporazumevanju. Naša dežela ln vsi tisti, ki jim je do utrditve miru, vsestransko podpirajo in Iskreno razumejo tudi Vaše težnje, da bi z miroljubnimi sredstvi dosledne uresničili ženevski sporazum o
Huang Van Huan
Uspeh! v gospodarstvi!
Zvezni izvršni svet je razpravljal o razvoja gospodarstva v prvem polletju in odobril osnovne ugotovitve
Beograd, 5. avg. V soboto in včeraj je bila seja zveznega Izvršnega sveta pod predsedstv om Svetozarja Vukmanoviea, na ka-teri sc proučili poročilo sekretariata za splošne gospodamske zadeve o gibanju gospodarstva v prvem polletju letna in odobrili osnovne ugotovitve porod la.
Podatki in analize o gibanju gospodarstva v prvem polletju letos kažejo, da se je gospodarska aktivnost v tej dobi znatno povečata in da se uspešno izpolnjujejo glavne naloge gospodarske politike, določene z družbenim planom za letos tako glede na proizvodnjo, zaposlenost in gibanje deiovne storilnosti, kakor tudi glede na stabilizacijo trga. potrošnjo prebivalstva in standard ter zunanjetrgovinsko izmenjavo.
Gibanje proizvodnje
Glavna značilnost gospodarstva v celoti je predvsem povečana proizvodnost, ki so jo dosegle v prvem po det ju leto® vse gospodarske panoge.
Indu str ij ska proizvodn j a j e bila povečana v prvem polletju za 1S° n v primerjavi z isto dobo lani ter za 26% v primerjavi s isto dobo leta 1955. Industrijska proizvodnja je bila povečana v vseh industrijskih panogah. razen v proizvodnji tobaka.
Najbolj sta povečal; proizvodnjo elektroindustrija in pridelava nafte za 38°'o, črna metalurgija za -lO^/o, proizvodnja in predelava gume za 29°, o. kemična industrija za 26“/«. proizvodnja elektroenergije in živilska industrija za 23°/o. kovinska industrija za 19°'o. barvna metalurgi«, ieana. tekstilna in grafična industrija po 13“.'» v primeriavi g hMMfcUn letom, medtem ko je M|gpgptevodmJa industrij e to-
baka zaradi slabše letin« v lanskem letu za lle/o manjša,
Poieg povečanja je industrijska proizvodnja ustvarila tudi ugodno strukturo. V skladu s postavkami zveznega družbenega plana je bila v prvem polletju pomembno povečana proizvodnja reprodukcijskega materiala in potrošnega blaga. Giede na povečanje proizvodnje, predvidene v planu za letos v višini 14°/o, se j« proizvodnja reprodukcijskega materiala povečala v prvem polletju za 13%, proizvodnja pogrošnega blaga, katere povečanje je bilo predvideno v družbenem pianu za 11%. se je. povečala za 23%. medtem ko se je tudi proizvodnja, sredstev dela povečala v primerjavi s planom. Predvideno je bilo povečanje za IS'1, n, ustvarili pa so 16®/».
Na neugoden razvoj industrijske proizvodnje so vplivali boljše oskrbovanje industrije s surovinam; in reprodukcijskim materiaiom iz domače proizvodnje in uvoza, boljše oskrbovanje z električno energijo, kakor tudi ugodni pogoji za prodajo, ustvarjeni z razširjanjem domačega trga in povečanjem izvoza. Glede rua dobro oskrbovanje industrije z reprodukcijskim materialom kakor tudi -glede ns splošne u-godne pogoje za pro-izvodno-o in prodajo se more pričakovati, da se bo Industrijska proizvodnja ugodno razvijala tudi v prihodnji ddbi.
združitvi Vietnama. Mi smatramo, da prevzemajo tisti politični faktorji, ki zavirajo uresničitev ženevskega sporazuma, nase veliko odgovornost. Zaradi sebičnih interesov namreč onemogočajo tudi organsko družitev naroda in vnašajo nemir in novo težave v ta del sveta. Ml smo vedno poudarjali, da je popolna uresničitev ženevskega sporazuma v interesu Vietnama,
v interesu miru na Daljnem vzhodu In v interesu zmanjšanja že obstoječih napetosti v mednarodnih odnosih.
Naši dve deželi sta v zunanji politiki za koeksistenco med vsemi deželami, ne oziraje se na razlike v družbenem sistemu. Prepričani smo, da je s skupnimi napori In aktivnim sodelovanjem vseh narodov in dežel možno postopno reševati probleme, ki danes še ogrožajo miren razvoj. Na tak način je možno premostiti tudi tisto razcepljenost, ki razjeda današnji svet.
Da bi to dosegli, je treba kre-
piti splošno medsebojno razumevanje. Posebno vlogo v tem proeesu morajo imeti socialistične, dežele in napredna gibanja. Do tega pa lahko pride samo, če bodo medsebojne stike, medsebojno sodelovanje in mednarodno dejavnost razvijali na osnovi polne enakopravnosti v medsebojnih odnosih.
Tovariš predsednik! Prepričan sem, da se boste med svojim bivanjem pri nas prepričali o iskrenih simpatijah, ki jih gojimo do Vašega naroda in Vas osebno. Prepričan sem, da bo Vaš obisk nudil možnost za krepitev razumevanja In za krepitev prijateljskih stikov med našima dvema državama na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Se enkrat Vam izražam toplo dobrodošlico in dvigam to čašo v Vaše zdravje, tovariš predsednik, za napredek demokratične republike Vietnama in za vsestransko prijateljstvo med narodi naših
dveh dežel.«
0DG0V0B PREDSEDNIKA HO 51 MINHA
Vsi narodi hi morali imeti možnost
živeti srečno la svobodno
Na Titdva zdravice je predsednik Minh odgovoril z naslednjo zdravico:
DR Vietnama Ho Si
Medtem jo vladka stopnja industrijske proizvodnje v prvem pohetju letos deloma posledica, tudi nizke proizvodnje v prvih mesecih lanskega leta. Pričakujemo lahko. da. bo povečanj« v prihodnji dobi nekoliko manjše, k&juto temu pa bo preseženo po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Dragi tovariš predsednik! Dragi tovariši in dragi prijatelji!
Zahvpljujem se tovarišu predsedniku za tako pohvalne in tople besede, ki nam jih je izvolil izreči.
V najmračnejšth dnevih zadnje svetovne vojne je naš narod kljub kolonialni dominaciji vedno s spoštovanjem spremljaj junaško borbo jugoslovanskih narodov proti fašizmu. Vietnamski narod je s največjim veseljem pozdravil rojstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije in občutim veliko zadovoljstvo, da Vam in vsem jugoslovanskim narodom izročim bratski poadrav vietnamskega naroda.
Bratskim jugoslovanskim narodom ae zahvaljujemo tudi za simpatije, ki so jih vedno kazali do našega naroda med na~ Šim dolgim in težkim bojem za nacionalno osvoboditev. Med zadnjo svetovno vojno je vietnamski narod vodil težko borbo proti francoskemu kolonializmu in japonskemu militarizmu. Zmaga sovjetske armade nad Japonci na Kitajskem in v Koreji je ustvarila ugodne pogoje za našo revolucijo avgusta 1945 in na rojstvo demokratične republike Vietnama, ki se je rodila 2. septembra 1945. Toda kmalu je francoska kolonialna
agresija, ki jo je podpiral ameriški imperializem, prisilila naš narod, da se Je z orožjem devet let boril za obrambo pridobitev revolucije. Zmaga našega naroda je tudi zmaga vse velike družine socializma in sil miru v svetu. Res je, devet let se mi nismo borili sami. Naša morala, ki je zmagala nad sovražnikom, je bila morala naroda, ki I« ** seboj vedno občutil brezrezerv-no podporo vseh bratskih dežel velike družine socializma.«
Sedaj, ko je ponovno prišlo do miru, si prizadevamo ob pomoči bratskih dežel ustvariti novo življenje v skladu z interesi in težnjami našega naroda. Premagali mio lakoto:	začeli
smo graditi naše gospodarstvo, likvidirali smo nepismenost itd.«
Ho Si Minh je nato poudaril, da se je vlada DR Vietnama istočasno trudila doseči popolno uresničitev ženevskega sporazuma, ki je predvideval splošne volitve v juliju 1956, volitve ki naj bi privedle do združitve razdeljene dežele. Na to je Bo Si Minh nadaljeval:
»Toda naši napori, da znova združimo našo deželo stalno ovirajo ameriški imperializem in njegove lutk« iz Južnega Vietnama. Kljub ženevskim sporazumom si ameriški imperializem prizadeva spremeniti Južni
Vietnam v vojaško oporišče za napad proti Severu. Ob pomoči ameriškega imperializma je režim Ngo Din Djema »talno zavračal razgovore za miroljubno združitev Vietnama. Sedemnajsti vzporednik so spremenili v mejo, ki umetno deli deželo. Toda Vietnam je nacionalna, zgodovinska in gospodarska enota in nobena sila na svetu ne bo mogla te enote razbiti. Ob pomoči vseh dežel velike družine socializma in vseh miroljubnih narodov na svetu se vztrajno borimo za miroljubno združitev naše domovine.
Srečni smo. da se naša gledišča strinjajo v pogledu velikih problemov borbe narodov za nacionalno neodvisnost in za mirno koeksistenco. V našem atomskem stoletju, ki bi lahko prineslo več' sreče človeštvu, bi morali imeti vsi narodi možnost, da žive svobodno in srečno. Toda imperialistične dežele se oborožujejo in si še naprej prizadevajo, da bi vladale svetu. Naš narod, ki je, kot bratski jugoslovanski narod, prispeval ogromne žrtve za svojo osvoboditev, je pripravljen pridružiti se Vašim, kot tudi vsem miroljubnim narodom na svetu v borbi *a obrambo miru. Toda tega miru ni možno ločiti od borbe za svobodo in za mirno koeksistenco. Tudi ml smo prepričani, da j« možno postopoma rešiti probleme, ki so grožnja za miren razvoj. Prepričani smo, da bodo skupni napori naših narodov združeni z napori vseh miroljubnih narodov na svetu lahko uspešno vodil; borbo proti silam vojne.
Zahvaljujem se Vam, dragi tovariš predsednik, za brezpo-
gojno podporo, ki »te Jo pravkar	v	zv	eri	z našo borbo
za popolno uresničitev ženevskih sporazumov«, je na koncu dejal Bo Si Minh.
»Ponovno vam izražam najtoplejšo zahvalo in dvigam čašo v Vaše zdravje, dragi tovariš predsednik, in za bratsko prijateljstvo med našimi narodi.«
Priprave v Zagrebu
Zagreb, 5. avg. SZDL Zagreba je pozvala meščane, naj pripravijo Ho Ši Minhu topel sprejem, ko bo jutri ob 7.30 prispel v Zagreto, od koder bo popoldne odpotoval na Brione, kamor bo prispel ob 19. uri.
Vrnitev delegacije ZKJ ln vlade FLR Jugoslavije iz Romunije
Beograd, 5. avg. (Tanjug). Člani delegacije ZKJ ;n vlade FLR Jugoslavije, Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Veljko Vlahovič on Veljko Miicu-novič, ki so se 1. in 2. avgusta v Romuniji razgovarjali z delegacijo KP SZ in vlade ZSSR so danes ob 21.30 prispeli v Beograd.
Jugoslovansko delegacijo 90 spremil; do pristanišča Gjurgjju predstavniki romunske vlade in partije, prvi sekretar Georgi u Dej, podpredsedniiki vlade Petru Borilla in Emil Bodnalaž ter predsednik romunskih sindikatov Apostol. Po slovesu g romunskim; državniki so se člani jugoslovanske delegacij« vkrcali na rečno jahto »Krajina«, s katero so prispeli do Smedereva.
Enakost stališč
Sporočilo, ki so ga objavili v Budimpešti ob zaključku razgovorov z delegacijo Vietnama
BUDIMPEŠTA, 5. avg. (Tanjug). Včeraj »o v Budimpešti objavili sporočilo o obisku Ho Si Minha. Sporočilo pravi, da s« je med obiskom pokazala popolna enakost gledišč o vseh vprašanjih.
z zadovoljstvom ugotovili, da se sodelovanje med Madžarsko in DR Vietnamom razvija na leni-
BEOGRAD. 5. avg. (Tanjug) Ob devetih je predsednik republike Josip Broz-Tito sprejel v Belem dvorcu prvega izrednega In opolnomočenega veleposlanika LR Mongolije Dachyna Adil-Meba, ki mu Jo IsročM poverilna pisma. — Na sliki: Prihod mongolskega veleposlanika na
V teh razgovorih so predstavniki obeh držav razpravljali o aktualnih vprašanjih iz mednarodnega do-Sajanja, o problemih, ki zanimajo Vietnam in Madžarsko ter o krepitvi enotnosti socialističnih držav.
Sporočilo poudarja, da je stališče obeh vlad identično tudi v pogledu lanskih dogodkov v Madžarski, madžarska vlada pa podpira zahtevo Severnega Vietnama, da se dosledno izvedejo sklepi ženevske konference iz leta 1954.
Sporočilo na koncu dodaja, »da so predstavniki obeh držav
nističnih osnovah proletarskega intemacionalizma«.
VREME
Stanje dne S. avgusta: Slabotna
frotalne motnje se zadržujejo nad Francijo, kjer povzročajo pooblačitev. Naši kraji pa bodo sedaj še v dotoku toplejšega
zraka.
Napoved za torek: Sončno vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah kratkotrajna megla. Temperature ponoči med 9 in 1A v Primorju okoli 19. najriH* dnevne med 24 in 28 stopinjam* Celzija.
UBBUAlUf T0BEK, 8. AVGUSTA 1957
S mu 1 SUfBHD rOSOCBfUB l «T. 163 - e. avgusta iiwt
Gospodarstvo v prvem polletju uspešno
fNadaljervazij« s prve •trani)
večanje predvideno v planu za letos v višini 13°/o.
Tudi v kmetijstvu lahko na podlag; podatkov o zasejanih površinah in dosedanjem razvoju kmetijskih, kultur pričakujemo v celoti znatno večjo proizvodnjo. K temu so razen ugodnih vremenskih razmer prispevale tudi širša aktivnost zadružnih organizacij, večja uporaba agrotehničnih ukrepov, zboljšano oskrbovanje, povečane investicije v kmetijstvu, kakor tudi drugi ukrepi za napredek kmetijske proizvodnje.
Gradbena delavnost je bila po
obsegu efektivnih delovnih ur na podlagi razpoložljivih podatkov za 5 mesecev letos večja za 31?' v primerjavi z isto dobo lani. Razen tega se je skladno s postavkami zveznega družbenega plana izpremenila v prvem polletju tudi struktura gradbenih del v smislu povečanja gradnje objektov družbenega standarda. Na povečanje gradbene delavnosti je letos vplivalo več činiteljev, med kateremi so pravočasno uveljavljanje družbenega plana, povečanju obsega investicij, sredstev. izprentenjena struktura investicij. ugodne vremenske razmere, kakor tudi popolnejše oskrbovanje z gradbenim materialom, čigar proizvodnja se je povečala v prvem polletju za 21 odst. v primerjavi z isto dobo lani.
Kljub tem rezultatom in povečanju delovne storilnosti so se tudi letos pokazale nekatere težave in problemi, ki so doslej ovirali večjo učinkovitost gradbeništva, kakor so nezadostne zmogljivosti gradbenega obrtništva, pomanjkanje standardnih elementov za naglo in boli eko-nomičnp gradnjo, kakor tudi nezadostno število strokovnih kadrov.
Promet se Je povečal v prvem polletju v vseh panogah, kar Je posledica večje proizvodnje, razširjanja zunanjetrgovinske izmenjave, kakor tudi povečanja voznega parka. Po podatkih se je v prvih petih mesecih v primerjavi z isto dobo lani povečal prevoz blaga v železniškem prometu za IT ost,, 'v pomorskem prometu za 7.a odst., v rečnem prometu za 47.7 odst., v javnem cestnem prometu za 23.7 odst., v letalskem prometu za 21.6 odst., medtem ko se j? promet v pristaniščih povečal za 28.7 odst.
Povečal se je tudi prevoz potnikov v vseh prometnih panogah, čeprav so še vedno težave v potr niškem prometu zaradi pomanjkanja in zastarelosti voznega parka, zlasti na železnicah, kar se kaže zlasti v sezoni poletnih počitnic.
Obenem s povečanjem proizvodni? se i? povečala tudi zaposlenost. Čeprav še ni zanesljivih podatkov o gibanju zaposlenosti, sodijo r,a podlagi podatkov Zavoda za socialno zavarovanje o giha-nju števila zavarovancev, da se Je zaposlenost v splošnem povečala za okoli 7 odst. Primerjava povečanja zaposlenosti z obsegom proizvodnje, čigar stopnja je bila višja. kaže. da se jp v prvem polletju letos povečala delovna sterilnost. zlasti v industriji.
Razširjenje.
zunanjetrgovinske
izmenjave
Za razvoj naše zunanje trgovine v prvem polletju je značilno znatno razširjanje skupne blagovne izmenjave s inozemstvom, kar se je pokazale v povečanju izvoza in uvoza.
Izvoz je v prvih šestih mesecih letos dosegel vrednost 52 milijard din ter je bil za okoli 8 milijard din ali za okoli 20“ j večji kakor v istem času lani.
Največji delež v izvozu so imele v tem času ladjedelništvo, črna in barvna metalurgija, kemična, lesna, tekstilna in kovinsko-pre-deiovalna industrija. Razen tega se je tudi struktura izvoza pomembno izpremenila. V prvem polletju se je namreč znatno povečal izvoz končnih industrijskih izdelkov in predelav, tako da se Je izvoz povečal skoraj izključno s temi industrijskimi izdelki, medtem ko je bil izvoz kmetijskih pridelkov, kakor je bilo tudi predvideno s planom, nekoliko manjši kakor lani. Na podlagi do-ses.edan.iega izvoza in nadaljnjih ugodnih pogojev za proizvodnjo se pričakuje nadaljnji ugoden razvoj in preseganje programa izvoza, ki je bil predviden z družbenim planom za letos.
V tem času se je povečal tudi uvoz. ki je bil v celoti za okoli 25 milijard ali za okoli 33% večji kakor v istem času lani, pri čemer je bilo zlasti pomembno povečanje uvoza reprodukcijskega materiala.
Povečanje blagovne izmenjave Je
spremljalo tudi povečanje neblagovnega dotoka kot posledica povečanega obsega prometnih uslug,
večjega turistične** prometa * Inozemstvom in drugih neblagovnih dotokov. Ni ta način se je letos nadaljevala ugodna težnja v gibanju neblagovnega dotoka, ki se je pokazala že V prejšnjih dveh letih.
Pozitiven pojav v razvoju naie zunanje trgovine so tudi izpre-membe v njenem ’ regionalnem razporedu, kar se je pri povečanju blagovne izmenjave z drugimi državami pokazalo v večji blagovni izmenjavi z državami Azije, Afrike in Vzhodne Evrope, čeprav je še nadalje zahodnoevropski trg na prvem mestu po udeležbi v naši skupni zunanjetrgovinski izmenjavi. Medtem je imel večji obseg uvoza kakor izvoza za posledico ohranitev visoke stopnje primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci, zaradi česar bo v prihodnji dobi ena glavnih nalog nadaljnje povečanje izvoza zaradi postopnega zmanjšanja tega primankljaja.
Povečali so se dohodki in potrošnja prebivalstva
Letos se je z-natno povečala notranja potrošnja vseh vrst. Skupna potrošnja v prvem polletju letos, vštevš- potrošnjo prebivalstva (brez naturalne potrošnje in prometa na kmečkem trgu), investicijsko in proračunsko potrošnjo, se je povečala za okoli 23% v primerjavi z isto dobo lani.
Skupnj denarni dohodki prebivalstva v prvem polletju, zmanjšani za vsoto davkov in hranilnih vlog. so se povečali za okoli T7 milijard din ali za 27% v primerjavi 7. istim časom lani. V okviru skupnih denarnih dohodkov prebivalstva je bil plačni sklad v tem času za 32 milijard din ali za 21% večji, kar je posledica povečanja plač in zaposlenosti.
Pozitiven pojav v gibanju sklada plač je naglo naraščanje plačnega sklada v gospodarstvu, k. se je v prvih petih mesecih povečal za 24%. medtem ko se je piačni sklad izven gospodarstva povečal za 17% v primerjavi z istim časom lani. Na ta način se letos popravlja negativni pojav v gibanju plač, ki se ' je luni pokazal v naglem povečanju plač izven gospodarstva.
Dohodki kmetovalcev od prodaje kmetijskih pridelkov so bili v tem času za okoli 14 milijard din ali ža okoli 25% večji kakor v prvem polletju lani. To povečanje dohodka je deloma posledica večjega odkupa, deloma pa povečanja odkupnih cen za kmetijske pridelke.
Medtem pa davki in takse kmetijskih proizvajalcev niso bili v sorazmerju s povečanimi dohodki od prodaje kmetijskih
pridelkov.
Povečali so se tudi potrošniški krediti, tako- da je bil ob koncu junija njihov saldo za več kot .11 milijard večji kakor v decembru leta 1956.
Zaradi povečanja denarnih dohodkov se je povečala tudi potrošnja prebivalstva. Glede na izdatke za blago in usluge brez naturalne potrošnje in prometa na kmečkem trgu je bila skupna potrošnja prebivalstva v prvem polletju za okoli 23% večja kakor v istem času lani, izkoriščanje potrošniških kreditov pa je bilo za 27% večje. Podatki o gibanju potrošnje po posameznih kategorijah prebivalstva kažejo, da se je v tej dobi skupna potrošnja delavcev in uslužbencev povečala za 21%. s potrošniškimi krediti pa za 26%. Potrošnja delavcev. . in uslužbencev brez novozaposle-nih kaže povečanje, za okoli 19% skupno s potrošniškimi krediti.
Povečan dotok in poraba
investicijskih sredstev
Investicije v prvem polletju označujeta visok dotok ln povečana uporaba investicijskih sred-5/ev. Skupen dotok investicijskih sredstev je bil v prvem polletju za okcli so milijard ali okoli 23 odst. večji kakor v istem času lani. Letos Je bil dotok investicijskih sredstev bolj enakomeren
kakor lani. Na povečan dotok teh iredstev je vplivala predvsem povečana gospodarska delavnost, pripomogle pa so tudi izpremembe v načinu zbiranja teh sredstev.
Za zbiranje investicijskih sredstev je pomembno, da se je letos nadaljevala težnja po naglem povečanju sredstev krajevnih skladov ln skladov gospodarskih organizacij. Po podatkih za prvih pet mesecev so se zvezni skladi povečali za okoli 35 odst., republiški za 45 odst., krajevni skladj za 81 odst., skladi gospodarskih organizacij za 63 odst., amortizacijski skladi za 17 odst. v primerjavi z istim časom lani.
Ta dotok sredstev, namenjenih za investicije, popolnoma opravičuje ukrepe zveznega izvršnega sveta za odgoditev uporabljanja dela sredstev iz skladov, da bi nadaljnje povečanje teh sredstev ne ogrožalo ugodne težnje in rezultatov, ki so se pokazali v prvem polletju letos.
Skupna poraba sredstev za investicije v tem času je bila za okoli 42 milijard ali za 31 odst. večja kakor lani in za 7 odst. večja kakor v istem času leta 1955. Razen tega se Je v tem času povečala poraba investicijskih sredstev' ljudskih republik, ljudskih odborov in gospodarskih organizacij. kakor trudi sredstev stanovanjskih skladov, medtem ko Je bila poraba zveznih sredstev, zlasti sredstev Iz splošnega investicijskega sklada nočasnejša.
V prvem polletju smo -orvMli sredstev lz splošnega investicijskega sklada za okoli 21 odst.. kolikor jih je bilo pre.i "7 'pn-n v planu. Prav tako Je bilo tudi uporabljanje tujih sredstev za uvoz opreme • nekoliko v zastoju glede na izkoriščanje, predvideno v planu.
Kljub temu se Je skupna poraba Investicijskih sredstev v prvem polletju povečala in znaša okoli 43 odst. vsote, ki Jo določa plan za letos, medtem ko je znašala poraba v istem času lani okoli 32 odst.
Razen tega se le v prvem polletju v soglasju c postavkami zveznega družbenega plana lzpre-menila tudi ekonomska in tehnična struktura investicij.
Proračunski Izdatki so bili v celoti v prvem polletju za 5.3 odst. večji kakor v Istem času lani. V okviru tega povečanja proračunskih Izdatkov so bili Izdatki zveznega proračuna v celoti za okoli 2 odst. manjši, medtem ko so bili proračunski izdatki ljudskih republik in ljudskih odborov za 15 odst. večji, tako da presegajo okvire, ki so bili postavljeni z družbenim planom.
Vzporedno s povečanjem potrošnje vseh vrst so se povečali tudi kratkoročni krediti, ki so bili v prvem polletju za okoli 123 milijard dinarjev večji kakor ob koncu leta 1956. Na ta nacjn je bilo doseženo doslej največje povečanje teh kreditov in se Je
letos nadaljevala težnja po njihovem povečanju, ki se Je pokazala ie lani.
Stanje trga in gibanje cen
Splošno stanje na trgu je označevalo v tej dobi visoko povpraševanje, ki je bilo posledica povečanja denarnih sredstev. namenjenih za potrošnjo vseh vrst. To veliko povpraševanje je bilo krito s pomembnim dotokom blagovnih skladov iz domače' proizvodnje in uvoza, tako da je bilo oskrbovanje trga v celoti zadovoljivo, povpraševanje pa ni presegalo dotoka blagovnih skladov.
Skladj industrijskega blaga za osebno in industrijsko potrošnjo so bili večji kakor prejšnja leta. Število deficitnih proizvodov je bilo znatno manjše. Oskrbovanje trga z živili je bilo boljše kakor prejšnja leta. Povečana potrošnja »a je medtem absorbirala naj več j; del povečanja blagovnih skladov, tako da so skupne zaloge slabše naraščale, kakor bi to ustrezalo povečanju proizvodnje in uvoza, medtem ko so se zaloge potrošnega blaga iz sredstev za delo v tem času nekoliko zmanjšale.
Čeprav so bil; dohodki prebivalstva in druga sredstva, namenjena za potrošnjo, na znatno višji stopnji kakoT prejšnje leto. niso povzročil; negativnih pojavov na trgu in bistvenih izprememb v cenah. Cene proizvodnje in prodajne cene industrijskih izdelkov na drobno so bile v prvem polletju stabilne. čeprav so nastale pri nekaterih proizvodih manjše izpre-
membe v cenah. Medtem so imele cene kmetijskih pridelkov tendenco po povečanju, k čemer je prispevalo poleg povečanega povpraševanja tudi povečanje odkupnih cen živine, žita in povrtnine. Cene kmetijskih pridelkov na drobno so bile ob koncu junija za 4% večje kakor v decembru in za 2% večje kakor v maju lani. Cene uslug so biie ob koncu junija za 2% večje kakor v decembru in za 4% večje kakor v istem mesecu lani. Posledica opisanih odnosov v gibanju dohodkov in izdatkov prebivalstva ter v gibanju cen v prvem polletju letos je bilo. kakor že rečeno, znatno povečanje reamih dohodkov delavcev in uslužbencev.
Na podlagi navedenih podatkov se more sklepati, da je bil razvoj našega gospodarstva v celoti ugoden v prvem polletju ,etos in da so bile v tem času ureseničene glavne naloge, določene z družbenim planom.
Medtem so se v tem času pokazale tudi nekatere okoliščine, ki morejo neugodno vplivati na nadaljnji gospodarski razvoj, kakor so visoka stopnja denarnih sredstev, visoka notranja potrošnja in znatno povečanje uvoza.
V okviru visoke notranje potrošnje je zlasti pomembna visoka stopnja investicij. To vsiljuje potrebo po skrbnem
spremljanju razvoja potrošnje, zlasti investicij, ki so dosegle v zadnjih mesecih visoko raven. Čeprav je povečani obseg investicij doslej ugodno vplival na povečanje »plošne gospodarske delavnosti, ni povzročil negativnih posledic na področju trga in cen, vendar pa bi nadaljnje povečanje -porabe investicijskih sredstev moglo dovesti do nekaterih negativnah posledic. Povečanje investicijske delavnosti ne bi smelo ogrožati uresničenja glavnih nalog naše gospodarske politike za zboljšanje življenjskega standarda, stabilizacijo trga in zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci.
Zato je bilo ukrenjeno potrebno za počasnejše uporabljanje investicijskih sredstev, kar bo vplivalo v drugem polletju. Poseben pomen se pripisuje tudi ukrepom za odstranjevanje vzrokov, ki ovirajo predvideno porabo sredstev splošnega investicijskega sklada. Pri povečani porabi sredstev drugih skladov bi namreč moglo zaostajanje v izkoriščanju splošnega investicijskega sklada neugodno vplivati na izpolnitev planskih nalog in dovesti do od-goditve dograditve' velikih objektov, ki se finansirajo s sredstvi tega sklada, oziroma bi moglo vplivati na večje angažiranje teh sredstev v prihodnjem letu.
Posebno pozornost zasluži tudi močno povečani uvoz, ki je kljub povečanju izvoza pripomogel k ohranitvi visokega primanjkljaja v trgovinski bilanci. Čeprav je povečani uvoz vplival na normaliziranje zalog, bi na-ogrožati izpolnitev eno izmed ogražati izpolnitev enih izmed bistvenih nalog — postopno zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci.
Ker se proizvodnja v celoti dobro razvija, tako industrijska kakor tudi kmetijska, in ker se bo na tej podlagi pomembno povečal narodni dohodek, morajo biti bodoči ukrepi gospodarske politike usmerjeni tako, da 'se bo zagotovilo nadaljnje povečanje izvoza, uvoz pa obdržal v okvirih, ki omogočajo zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci.
V okviru ukrepov za ureditev notranje potrošnje se poseben pomen pripisuje tudi ukrepom za vskladitev gibanja kratkoročnih kreditov s težnjami v gibanju gospodarstva, kakor tudi bolj doslednemu izvajanju uprepov. Uporaba teh sredstev naj omogoči, da se bodo letos dosegli še popolnejši rezultati v razvoju gospodarstva in s tem ustvarila še bolj ugodna podlaga za nadaljnji gospodarski razvoj.
f B B D 40 LBTI
Povečan izvoz končnih lesnih izdelkov
Ugotovitve na posvetovanju strokovnjakov lesnih izvoznih podjetij
Ljubljana, 5. avg. V sklopu II. jugoslovanskega sejma izvoznih predmetov, ki je od sobote dalje odprt na Gospodarskem reestavbsču, je bilo danes posvetovanje strokovnjakov lesnih izvoznih podjetij o problemih naše zunanje trgovine, s posebnim ozirom na izvoz končnih izdelkov lesne industrije. Poročilo o teh problemih je imel dr. Saša Reicher.
Lani in letos prihaja še posebej do izraza sprememba strukture izvoza lesa. Vedno bolj se zmanjšuje izvoz surovine — rezanega lesa, povečuje pa se izvoz končnih izdelkov. Prav v Sloveniji je bilo že lani to razmerje 40:60 odsit. v korist lesnih izdelkov, letos pa vse kaže, da 6e bo celo izboljšalo in bo znašalo 30:70 odstot.
Med končne izdelke prištevamo furnir, vezane plošče,, lesonit, parket, oglje, tanin, zaboje; pohištvo, lesno galanterijo, ple-tarstvo in podobno. Te izdelke izvažamo v približno 60 držav Med pomembno izvozno blago v večji količini smo lan; ^uvrstili športna predmete, zlasti masivne in lepljene smuči, hokej palice, badmington rekete, kar vse izdeluje naša tovarna »Elan«.
Ko je že govora o izvozu, le treba ponovno spregovoriti o treh vprašanjih, ki jih že dolgo rešujemo oziroma vsaj že dolgo o njih razpravljamo v zvezi z izvozom. Gre za embalažo, za propagando in reklamo naših izvoznih lesnih izdelkov, predvsem pa 7,a vprašanje kontrola nad kakovostjo. Embalaža močno vpliva tako na ceno kot na zaščito kako?.-osti, mi pa še vedno nismo dosegli z njo povprečne ravni ter je na račun embalaže tudi še vedno največ reklamacij. Tudi ni važno samo, če je blago zapustilo našo državo, temveč je treba skrbet; tud; za nadaljnjo usodo odpremi j eneg-: blaga. Tako so se že čestokrat predmet; zaradi vlage in drugih klimatskih razmer pokvarili ter so podjetja prav tako na ta račun doživela že mnogo reklamacij. Na posvetovanju so ugo-
tovili, da je tudi kontrola kakovosti izdelkov — pohištva in galanterije — namenjenih za ,zvoz še precej pomanjkljiva in doživljajo izvozna podjetja vsak dan zaradi tega razne nevšečno-oti. Zvezna industrijska zbornica je zato predlagala uvedbo obvezne kontrole, tako v obratih kakor tudi izven njih.
V zvezi z zunanje trgovinskim poslovanjem je še precej problemov, ki žadev-arjo proizvodnjo, izvozna podjetja in kupce. V proizvodnji bo treba vsekakor rešit; vprašanje uvajanja novih izdelkov, pomanjkljive tehnične opreme obratov, pomanjkanje kreditov, težave pri nabavi materiala, nezadostno poznavanje zahtev in okusa tržišč ter nezadostno usposobljenost tehničnega in komercialnega osebja. To zadnje velja tud; za izvozna podjetja, ki pa jih poleg tega ovira pri delu še stalno menjavanje zunanje trgovinskih predpisov, premajhno poznavanje tržišča, togi carinski predpisi itd. Vse napake proizvajalcev in izvoznikov pa se seveda maščujejo pri kupcih, ki dobivajo čestokrat, nekakovostno blago, v zamujenih dobavnih rokih ter so zaradi dolgo trajajočih reklamacij prizadeta in nezadovoljni.
Vse premalo je resnost; tudi pri sprejemanju raznih naročil in dajanju ponudb, ki privedejo pogosto do znatnih izgub. Nujno se bo zato treba zavzeti za koordiniran nastop izvoznih podjetij in pobijati nepošteno konkurenco med njimi, ki samo kvarj tržišče.
Djuro Sala] bo odpotoval v Moskvo
Beograd, 5. avg. Predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in član izvršnega komiteja CK ZKJ Djuro Salaj bo 13 .t. m. odpotoval v Moskvo. Predsednik Salai bo vodil jugoslovansko sindikalno delegacijo na proslavi 50-letnice ustanovitve sovjetskih sindikatov. (Jugopres.)
Kitajska kmetijska delegacija na Belju
Osijek, 5. avg. Kitajska gospodarska delegacija z ministrom za kmetijstvo Liao Lu Jenom na čelu je obiskala danes agroindustrijski kombinat Belje. Popoldne je obiskala vas Koza-rac, jutri pa se bodo na poti v Zagreb zadržali v Osijeku in obiskali tovarno mleka.
Nova vlada Kerenskega
6. avgusta je bila v Petrogradu sestavljena nova koalicijska Začasna vlada. V njej so bile zastopane iste stranke kot v prvi koalicijski vladi, vštevši menjševike in ese-re. Predsednik vlade je postal Ke-renski, član in vodja eserov.
* • »
O kontrarevolucionarnem kur.su Začasne vlade Po julijskih demonstracijah v Petogradu, ki jih je vlada s krvjo zatrla, pričajo sledeči dogodki:
25. julija: Začasna vlada uvede na fronti ponovno smrtno kazen, ki je biia z februarsko revolucijo odpravljena.
28. julija: Vlada prepove na fronti vsake shode. Ukrep je usmerjen proti bratenju na fronti, prot! politični aktivnosti med vojaštvom.
31. julija: Začasna vlada razpusti finski parlament, ki je zahteval za Finsko avtonomijo. Istega dne vlada imenuje znanega reakcionarja in monarhista generala Korni-lova za glavnega poveljnika vseh oboroženih sil Rusije.
9. avgusta: Vlada pošlje Kozake in podobne zveste čete zoper boljševdške sovjete v Tveri -in Caricinu ter jih zatre. Aretacije, pogromi.
Novo vlada Korenskega je nadaljevala protirevolucionarno politiko. Bolj-še-viška partija je bi, a zopet v ilegali.
* • •
Leriin je iz skrivališča pri jezeru Razliv pisal te dni v članku »O ustavnih utvarah« sledeče:
»Začenja se novo obdobje. Zmaga protirevolucije povzroča razočaranje množic do partij eserov in menjševikov ter ustvarja možnost, da se ljudstvo odloči za politiko podpore revolucionarnega proletariata.«
Neomajno zaupanje v množice tud; v dob; porazov — takšna je ena najznačilnejših črt v delavnosti in misemosti Lenina. Kot je pisal Dozneje pesnik Majakovski. »z Leninom v glavi in z revolverjem v roki« je zmagalo rusko ljudstvo nad vsemi sovražniki.
VČERAJ
UVOD K DRUGI IZDAJI ST. 10	Zato	je ena najvažnejših nalog geue-
Naeionaiizem je v racij, ki so' danes odgovorne za napredek naših pogojih eden slovenskega naroda, v prvi vrsti delavske-tistih reakcionar- ga razreda in njegovih" vodilnih sociali-nih idejnih fak- stičnih sil, vztrajna in sistematična borba torjev, ki vlečejo proti virom in manifestacijam nacionaliz-nazaj, zapirajo so- ma, in to ne le na idejnem in političnem cialistično per- področju temveč predvsem na področju spektivo, zavirajo materalnih odnosov. Da bi bila ta borba formiranje sociali- uspešna, je treba delovnim ljudem Jugo-stične zavesti in slavije neprestano odpirati socialistično hromijo tisto praktično socialistično perspektivo in tako povezovati vsakdanjo ustvarjalno aktivnost, ki ne deluje od da- praktično aktivnost z dolgoročnimi 6motri nes na jutri, marveč zagotavlja trajne re- družbenega razvoja.
zvltate za celo določeno zgodovinsko dobo.	Drugi faktor, ki lahko vpliva na raz-
Kot tak je nacionalizem reakcionarna sila, voj odnosov med narodi, je birokratski ki bi lahko spodkopala mnoge rezultate centralizem ter njegova idejno-politična narodnoosvobodilne vojne in revolucije, manifestacija — veledržavni hegemonizem, deformirala enakopravne odnose med na-
rodi Jugoslavije ter bistveno ohromila	bi	se^ take tendence a-irmirale in
soc-:al;stičnd polet, k: ga je sprožila revo- postale družbena sila,, bi celo V mnogo lucija’ če se socialistične sile ne bi aktiv- večji meri ko nacionalizem deformirale no borile proti njegovim manifestacijam odnose med narodi, spodkopale demokra-
in virom.
Očitno je, da je v tem smislu nacionalizem nevaren konkretnim interesom naroda tudi, če gledamo nanj z ozkega nacionalnega stališča. Nacionalizem je v določenem trenutku najbolj sposoben zaslepiti oči širokim ljudskim množicam in jim tako onemogočiti, da bi ločile svoje
tične pridobitve, ki jih je na tem področju dala naša socialistična revolucija, in s tem povzročile nova nasprotja, ki bi usodno vplivala na razvoj socialističnih odnosov v naši deželi sploh.
Družbeno-ekonomski in politični pogoji za nastanek takih tendenc v naši deželi v določeni meri vsekakor še vedno obsto-
Tendence te vrste imajo svoj družbenoekonomski in svoj idejno-politični aspekt.
V družbeno-ekonomskem pogledu vodijo k popolni koncentraciji funkcije oblasti v rokah centralnega državnega aparata. Taka koncentracija bi bila sama po sebi nujno vir birokratizma in birokratskega despotizma. Toda hkrati bi pomenila tudi popolno koncentracijo vseh funkcij ekonomskega upravljanja, zlasti funkcije razdelitve presežnega proizvoda v rokah takega centralnega aparata. Ce bi se tak birokratski centralizem razvil do kraja, bi to moralo pripeljati ne le do deformiranja socialističnih odnosov v smislu afirmacije državnokapitalističnih oblik, temveč bi tudi razrušil sistem demokratičnih odnosov socalističnega sodelovanja in povezovanja narodov Jugoslavije ter ga zamenjal s sistemom veledržavnega hegemonizma.
Kako negativne so posledice takih ten-
dene v praksi odnosov med narodi, ki so m^alnem^Cspehu""*^ “j na poti socialistične graditve, nam dajejo zgovorne podatke dosedanje izkušnje mednarodnega socializma.
Izseljenci iz Francije na obisku v domovini
Včeraj dopoldne je prispelo v Ljubljano s posebnim vlakom 460 slovenskih izseljencev iz Merlebacha in okolice v vzhodni Franciji. V stari domovini bodo ostali do 27. t. m. Večina izseljencev je iz Trbovelj, Hrastnika in Savinjske doline. Obiskali, bodo svoje domove in prisostvovali prireditvam Izseljenskega tedna, ko bo največja slavnost 11. avgusta v Trbovljah.
Iz Aunetza je prispelo tudi nogometno moštvo, v katerem so sinovi naših izseljencev in ki bo imelo tri nogometne tekme v Ljubljani, na Bledu in v Kopru.
Jadranski sejem konfian
Split, 5. avg. Sinoči so v Splitu zaključili III. jadranski sejem. Po nepopolnih'podatkih so sklenili na sejmu kupčij za več kot 2 milijardi dinarjev. V sedmih dneh ga je obiskalo okoli 40.000 ljudi, med njimi mnogi domači in tuji turistL
Nad 100.000 ljudi na Mariborskem tednu
Maribor, 5. avg. Sinoči so zaključili 14. mariborski teden, ki ga je od 26. julija do 4. avgusta obiskalo 110.241 ljudi. Po rekordnem obisku ln dobrem ko-
Mariborski teden odlično uspel. Sinoči so izžrebali tudi dobitnike »Mopeda«, pralnega stroja, brzoparilnika, prevozne ročne škropilnice in nekaterih drugih dobitkov. Prav tako so v Mestni čitalnici zaprli filatelistično razstavo, ki je prikazala prizadevanja mariborskih filatelistov.
M. K.
Velik zbor tabornikov
Sarajevo, 5. avg. Priprave za II. zbor tabornikov Jugoslavije, ki bo od 6. do 17. avgusta na Palah, se približujejo koncu. Te dni so prispele zadnje skupine nastanjevalcev, ki so pripravile vse za druge udeležence zbora. Skupina trinajstih tabornikov odreda »Mladi bo-rac« iz Prizrena je prispeta na Pale na pohodu po sledeh san-džaških partizanov. V 24, dneh so prehodili nad 500 km.
Na samem kraju zbora, ki bo
pod pokroviteljstvom D>j ure Pucarja. dokončujejo razne naprave. To malo mesto pod šotori, ki bo štelo 6.000 prebivalcev, bo imelo vse potrebne naprave sodobnega naselja: električno razsvetljavo. vodovod, hotel, bolnišnico. restavracijo, športna igrišča, telefonsko centralo itd. Posebna zanimivost bosta dnevnik in radijska postaja, ki bo v času zbora oddajala
svoj proKram.
Tržič, 5. avg. Prebivalci trži-ške občine praznujejo danes svoj vsakoletni praznik v spomin na prve žrtve pod Storži-
resnične in trajne interese od bežnih utvar je in bodo obstajali vse dotlej, dokler bo-in kratkotrajnih egoističnih koristi. V tem do tu pogoji za razvoj birokratizma in smislu je tudi slovenski nacionalizem tisti buržoaznega nacionalizma ter z njimi po-gnili, z umazanijo preteklosti okuženi tok vezanih nacionalističnih tendenc po hege-v našem družbenem dogajanju, ki — ne moniji ali privilegiranih pozicijah te ali glede na to, ali se njegovi nosilci zavedajo druge nacije. Zato bi vodilne socialistične tega ali ne — oživlja tiste sile, ki so slo- sile storile zelo hudo napako, če bi podce-venski narod v preteklosti tolikokrat iz- njevale pomen reakcionarne vloge, ki jo dale ali pa ga izpostavile porazom in ka- imajo taki pojavi v pogojih borbe za na-tastrofam.	predek socialističnih odnosov.
Razumljivo je, da bi afirmacija takih tendenc v notranjem političnem in idejnem življenju nujno izzvala odpor, z njim
vred pa bi se krepile buržoaznonacionali-
stične struje* vseh vrst. Odpor proti biro-	““	£ namen so pripravili
kratskemu centralizmu, ki je zgodovinsko	vrsto proslav in pr}reditev, ki
nujen in progresiven, bi se lahko v takih	so ge vrstile skozi ves teden,
pogojih utopil v buržoaznem nacionalizmu.	Praznovanje se je začelo z otvo-
kar bi pomenilo smrtno nevarnost za pri-	ritvij o fotografske razstave in
dobitve socialistične revolucije, zlasti pa	ribiškim športnim tekmovanjem,
za razvoj socialističnega demokratizma. Mi-	Temu je sledil odbojkarski tur-
slim, da v nekem smislu te ugotovitve po-	nir med sindikalnimi podružni-
tr ju jejo tudi skušnje, ki so si jih medna-	cami in garnirije iz Križ ter
rodne socialistične sile pridobile med zad- gasilske in reševalne vaje. Na njimi dogodki na Madžaiekem.	'Bondi;	ata bila tudi šahovricl
Tržič za svoj praznik
turnir ln koncert Slovenskega okteta. V soboto zvečer je bila po .ulicah Tržiča velika parada, v kateri so poleg domačih in tujih motoristov, ki so prispeli na velike ljubeljske dirke, nastopili tudi pripadniki »Partizana«, obvezniki predvojaške vzgoje, številni strelci in vrsta drugih športnikov in mladincev. Danes so partizanske patrulje položile vence k spomeniku prvih talcev
pod Storžičem, v večernih urah pa so bile ob vseh spomenikih Mine slovesnosti.	-ntk
Proslava 15-lenice ustanovitve ’. mladinske delovne brigade
Prijedor, 5. avg. Na tisoče
mladincev iz vse države bo prisostvovalo proslavi 15 letnice ustanovitve I. mladinske delov, ne brigade v Jugoslaviji. Proslava bo 10. in 11. avgusta v Gornji Sanici poleg Prijedora, kjer je pred petnajstimi leti okoli 6.000 mladincev iz uporniških vasi Bosanske krajine po zgledu patizanskih enot- reševalo žito %' nočnih žetvah pred sovražnikovimi postojankami, zbiralo hrano in -obleko za borce ter obdelovalo polje partizanskim družinam. Proslava se bo začela s polaganjem vencev na grobove padlih mladincev in članov’ SKOJ, nakar bo slavnostna akademija s kul-turno-umetniškim programom. Predvajali bodo tudi filme o mladinskih delovnih akcijah.
Na zboru preživelih članov I. mladinske delo-vne brigade bo zastopnik CK Lludske mladine Jugoslavije izročil bivšim članom brigade spominsko zas‘ava in značke brigadirjem. Kot tra» jen spomenik tej slavni brigadi bo izvršni svet Bosne in Hercegovine zgradil v Gornji Sanici
novo spominsko šolo.
Prvi kongres Črnogorskih zdravnikov
Titograd, 5. avg. V Titogradu bo od 22. do 24 novembra prvi kongres črnogorskih zdravnikov. Glavni predmet posvetovanja bodo prirojena deformiranja kolka v Donji Zeti pri Titogradu in parazitna obolenja v Črni gori. Obe zadevi bodo črnogorski zdravniki kolektivno obdelali v dveh referatih, podanih pa bo tudi več kore-feratov. Kongresu bodo prisostvovali delegati iz vseh naših republik.
• »TEDENSKA TRIBUNA« 9 v Ljubljani {e v sredo # popoldnal
ST. 183 — 8. AVG-TTSTA 1867 J SLOVBRB TOBOOTILEC / ato. S
Sprejem v Beograda
Predsednika Ho Si Minka so sprejeli na zemunskem letališču predsednik Tito in najvišji jugoslovanski driavni in politični voditelji — Visokega gosta je množica Beograjčanov navdušeno pozdravljala
BEOGRAD, 5. avg. Danes je prispel v Beograd predsednik demokratične republike Vietnama Ho Si Minb, ki bo ostal v naši državi pet dni. Visokega gosta in njegovo spremstvo so sprejeli na zemunskem letališču predsednik republike Josip Broz-Tito ter najvišji jugoslovanski državniki in politični voditelji. Zemunsko letališče je bilo slavnostno okrašeno z mnogoštevilnimi vietnamskimi in jugoslovanskimi zastavami. Že pred 18. uro dopoldne so se na letališču zbrali mnogoštevilni jugoslovanski državni funkcionarji in politični voditelji. Okrog 18. ure je prispel na letališče tudi predsednik republike Tito. NeL kaj trenutkov kasneje se je nad letališčem pojavilo več reaktivnih‘ie-ial jugiVlcvauskega voja škega letalstva, ki so spremljala r-ed^-dnika repnbMke Vietnam od madžarske me.ie d-»
letal je spremljalo bobnenje 42
Pred nekaj dnevi se je v Port Saidu zasidrala že druga ladja, ki je tovorila blago Iz izraelskega pristanišča Haife. Obe ladji so egiptovske oblasti po krajšem zadrževanju spustile skozi prekop. Na sliki: Danska tovorna ladja Brigitte Toft pa prehodu skozi Suez.
UPOB V OMANU IN MUSCATU
Poročila lz Omana
Britanske čete se pomikajo proti Nizvi — Protest laburista Benna — »Combat« o »velikem britanskem umiku« in »Daily Telegraph« o prepočasnih vojaških ukrepih
BAHREIN, 5. avg. (Reuter AP). Po poročilih lz Omana kaže, da so uporniki razširili ozemlje pod svojo oblastjo. Ozemlje, ki ga nadzoruje omanski imam, ki vodi upor proti probritanskemu sultanu Omana in Muscata, se razteza 26 km vzhodno od mesta Izki, ki je bilo do nedavnega skrajna vzhodna točka pod kontrolo upornikov. Mesto Izki je 168 km od mesta Ibri, kjer se zbirajo britanske čete, ki so pred nekaj dnevi prišle na ozemlje Muscata, da bi pomagale sultanu v borbi proti upornikom.
Menijo, da se bo v kratkem začela britanska ofenziva, ki naj bi zavzela mesto Nizvo. Nizva je zgodovinska prestolniea Omana, sedaj pa je sedež glavnega itaba upornikov.
Nova država
Obljubo, ki jo je pred desetimi leti dala britansko laburistična vlada, je zdaj izpolnila konservativna vlada. Zaradi tega tudi v britanski poslanski zbornici ni bilo nikogar, ki bi glasoval proti zakonu, s katerim je Velika Britanija dala Malaji neodvisnost. Petega avgusta je potem sir Donald Maggilliray, bri-■ (inski visoki komisar v Kua-la Lumpuru, podpisal s šefi malajske države sporazum, * katerimi prenaša Velika Britanija svoja polnomočja na tnalajsko federacijo. 31. avgusta bo začela svoje življenje nova država — Malajska federacija.
Malajska federacija bo sicer ostala v Britanski skupnosti narodov in bo kot taka priznavala tudi angleško kratico, toda poglavar države bo eden izmed. malajskih sulfatov, ki ga bodo šele izvolili.
Ta dogodek je za azijski jugovzhod vsekakor velikega poniena: za razglasitvijo malajske neodvisnosti je padla zad-ja trdnjava, ki so je imeli belci na tem področju. Za ITičijo, Burmo. Indonezijo, Kam-od.žo, Laosom in Vietnamom ■e. zdaj nastala še nova neod-isna država, ki se bo vsekakor potegovala tudi za svoje mesto med Združenimi narodi.
Singapur, ki je pravzaprav otok, ločen od Malajskega polotoka, ne bo — vsaj zaen-■rat — prišel v sestav Malaj-
■ e federacije, pač pa bo do-:l status samouprave. Angle-
iem je bilo le malo preveč ndo, da bi se docela odrekli azijskemu Gibraltar jur, če-mav je že zdaj očitno, da tudi .i ga pur ne bo mogel živeti 'rez svojega zaledja.
Malajska federacija bo po 'rojem sestavu vsekakor za- j - tmiva državna tvorba; v tej I ■ederaciji bodo drug poleg 'rugega morali živeti Malajci, Kitajci in Indijci. Indijcev sicer ni veliko in so v glavnem 'rgoT^ci oziroma delavci, pač pa je Kitajcev več kot domorodcev — se pravi Malajcev. Redoljubni, podjetni Kitajci imajo v svojih rokah vso trge- :no. Kitajci pa so v glav-priseljenci in še ni go-r■:■■'), te se bo večina med nji-odločila zavreči kitajsko
■ žavljanstvo in sprejeti norega — malajskega. Kitajci -‘-radi pozabljajo na svojo nctično državo, na svojo ve-
L'o domovino; prav zaradi teče pa znajo nastati težave.
Težave znajo nastati tudi zaradi anahronistične ureditve nove države. Malaja bo namreč federacija starih ma- ; noskih sultanatov, kar pome-da bodo imeli odločilno ob- i last azijski fevdalci. Če pomislimo, da je Malaja gospo-darsko usmerjena navzven,
‘o je na svetovne trge, kamor pošilja kavčuk in kosi-ter, potem moramo tudi upo-števati, da bodo prav gospo-drtrsko-socialni odnošaji r.no-: raj federacije prej ali slej zahtevali tudi družbene iznre-mem.be in še toliko bolj ker je na Malaji čutiti na eni strani močan vpliv Pekinga, na drugi strani pa Indije in Burme.	j
Nasprotja se znajo pojaviti i tudi zaradi ustave. Uradni je- I zik bo namreč malajščina, če- \ prav večina prebivalstva te- j ga jezika sploh ve govori. :
Uradna vera bo islam, dasi-
ravno premnogi državljani j nove države niso muslimani. \ Jasno je, da ta nova drža- : vna Tvorba ne bo delovala, če ne bo soglasja med Kitajci in ! Malajci. Kakšno pa bo to soglasje bomo šele videli, zakaj i najti bodo morali ravnovesje med vplivom LR Kitajske in j
Vel. Britanije, v notranji po- j
litiki pa upoštevati nasprotja med naprednimi in reakcio- j narno-fevdalnimi silami. Malajska federacija je peč tvegan poskus demokratične injekcije v fevdalno okolje. Vprašanje je, kako bo ta po-skus uspel?	—sic
Železniška nesreča v Španiji
-lADRID, 5. avg. (APP). — Pred dvema dnevoma je prišlo na progi Madrid—Malenzia de Alcsntara do hude železniške nesreče. 17 vojaških oseb je
i-zgubilo življenje, "0 vojakov pa je bilo ranjenih. Vzroka nesreče še niso ugotovili.
Potresi v Mehiki
MEXlCO CiTJc, 5. avg. (APj — Seizmološki inštitut v mestu
Mexico City jo včeraj zabeležil 6 novih potresnih sunkov. Od katastrofalnega potresa pred 7 dnevi pa do dan.es so zabeležili ■kupno še 140 manjših potresnih sunkov.
Beograda. Grmenje reaktivnih pozdravnih strelov iz topov.
Kmalu za tem ije na letališču pristalo -letalo visokega gosta. Ko se je letajo ustavilo in so se odprla vrata, se je pojavil z nasmejanim obrazom predsednik republike Vietnama Ho Si Minh. H gostu je prvi pristopil predsednik republike Tito. Oba sta se pri sren o pozdravila, objeta in poljubila. Srečanje obeh velikih revolucionarjev in borcev je bilo zelo prisrčno. Po pozdravu je predsednik republike Vietnama Ho Si Minh predstavil predsedniku republike Titu bane svojega spremstva.
Za tem je predsednik republike Tito predstavil predsedniku Ho ši Minhu svoje naj ožje de-
Iraška vlada je že privolila v libanonski predlog o konferenci državnih šefov arabskih držav.
Kairski list »Al Ahram« je j objavil vest, da je sueška družba, bivša lastnica Sueškega prekopa zahtevala od egiptovske vlade, naj ji izplača kot odškodnino za nacionalizacijo Sueškega prekopa 15 milijonov egiptovskih funtov. Predstavnik bivše sueške družbe je to vest demantiral rekoč, da v vesti, ki jo je priobčil egiptovski list, ni niti malo resnice.
»Al Ahram« je pisal, da je bivša sueška družba uradno obvestila Egipt, da je pripravljena priznati nacionalizacijo Sueškega prekopa, če ji vlada v Kairu izplača 15 milijonov egiptovskih funtov odškodnine. List piše, da je ta predlog bivše sueške družbe prišel do egiptovske vlade po posredovanju generalnega sekretarja I OZN Hammarskjolda. »Al Ahram« piše, da je bivša kompa-nija v svojem predlogu izrazila željo, da ne bi prišlo do zaostritve spora in željo, da se ne bi začeli zapleteni razgovori v zvezi z akcijami, ki so v rokah njenih delničarjev.
»Al Ahram« razlaga nato egiptovsko stališče o tem vprašanju in piše, da pripada denar bivše družbe prekopu in poudarja, da je kapital, ki ga je družba investirala izven Egipta, vsaj trikrat večji od odškodnine, ki jo zahteva kompanija. List zatem ugotavlja, da so operacije proti Egiptu oktobra lani praktično uničile vse premoženje, ki ga je imela bivša kompanija v Egiptu.
Egiptovsko finančno ministrstvo je obvestilo upravo carine, da lahko izdaja izvozna dovoljenja za izvoz bombaža v
tisn-ili nekoliko v ozadje ta Naserjev načrt, da zgiradi pri Asu-a-nu novo rečno pregrajo; tudi
gospodarski pomen Sueškega prekopa im Sinajskega polotoka je imel nekaj časa prevago nad
tem načrtom, -toda vse kaže, da je usoda Egipta boflj" kot od vsega drugega le odvisna od Nalove vode.
Ce v Egiptu vse polagajo na Nilov-o vodo, pa tudi v Kartumu budno spremili aij o kairske načrte. Se zmeraj namreč ni rešen spo-r to razdelitvi N-Vove vode. kajti Nil zanima tudi druge države in ne samo Egipt;
v prvj vrsti je treba seveda navesti Sudan, toda tudi Etiopija, Uganda in še druga pod-roč j a o*l> NiJovem bazenu po— v2diguiiejo svoi glas, ko gre za to, kdo im kako bo izkoriščal NiiOTO vodo. v Etiopiji in Vzhodni Afriki sicer vse doslej še niso napravili nobenega predračuna, koliko vode bi pravzaprav utegnili v prihodnosti počrebovaiti, tod« strokov-
lavce in najvišje jugoslovanske voditelje. Po pozdravu na letališču so zadoneij zvoki himen obeh držav, nakar sta predsednik republike1 Vietnama in predsednik republike Tito sprejela raport komandanta častnega bataljona gardnih enot, ki je bil razvrščen v bližini in je izkazat častnj pozdrav. Ko sta predsednik republike Vietnama Ho Si Minh in predsednik republike Tito pregledala častni -bataljon, je predsednik republike Tito predstavi; predsedniku republike Vietnama ostale jugoslovanske državne funkcionarje in zastopnike družbenih organizacij, k: so se zbrali na letališču.
Za tem je predsednik repub-
Francijo. To pooblastilo je prvi korak v obnavljanju trgovinskih odnosov med Francijo in Egiptom, ki so bili prekinjeni novembra lani.
Obsodbe v Jordanu
AMAN, 5- avg. (AP). — Vojaško sodišče v jordanskem delu Jeruzalema je danes obsodilo dve osebi na po 15 let zapora, baje zaradi »komunistične dejavnosti«. Enemu i-amed obtožencev so sodili v odsotnosti.
Voditelje ilegalne KP Alžira so aretirali že pred tremi meseci. Po poročilih, objavljenih v pariškem tisku, so nejcatere izmed njih v zaporih mučili. Glede na to, da je v alžirskih zaporih in taboriščih več deset aretiranih aktivistov KP Alžirije, francoski tisk ne izključuj e možnosti, da bodo organizirali novo veliko sodno obravnavo.
Pred sodiščem v Oranu se je pravkar končal prvi veliki proces proti 35 komunistom. Večina izmed njih j« bila obsojena na dolge zaporne kazni in pri-
lzjava Homi Babhe
BOMBAČ, 5. avg- (Reuter). — Predsednik indijske komisije za atomsko energijo Homi Babha je danes izjavil, da bodo do leta 1962 v Indiji zgradili prvo atomsko električno centralo.
rujaki menijo, da bi za te dežele zadostovali največ dve milijardi kubičnih metrov vode, kar pa -je komaj IV« vode, kd doseže Asuan.
Ze iz tega je razvidno, da je
vprašanje, kako izkoriščaiti Ni-
lovo vodo, zelo zapleteno; treba je pač urediti splošno nadzorstvo nad. to vodo tako v Etiopiji
in Ugandi kot v Egiptu in Sudanu. Dokler se glede tega ne bodo sporazumeli, bo Sudan lahko resno -ogrožal egiptovsko kmetijstvo in to predvsem pri
nizkem stanju vode, kaijti prav lahko se pripeti, da bi po svoje upravljal z zapornicami na svojem ozemlju. Tega se prav
dobro zavedajo tudi v Ka-i-nu.
Svoje zahteve Po vodi osla-nja Egipt na svoje prebivalstvo.
k; naglo narašča, njegova življenjska raven pa je že zdaj skrajno bedna in bi bala z vsakim dnem slabša, če bo Egipčanom primanjkovalo hrane Za Sudan je položaj drugačen: njemu n* grozi prenaseljenost, toda sudanefca vlad« trdi, da je
like Vietnama Ho Si Minh pozdravil po mikrofonu beograjske radijske postaje narode Jugoslavije. Dejal je:
»Dragi tovariš predsednik, dragi tovariši in dragi prijatelji!
Zahvaljujem se Vam za tako prisrčen in topel sprejem. Srečen sem, da lahko izročim Vam in vsem jugoslovanskim narodom bratski pozdrav vietnamskega naroda. Prizadevali si bomo »izkoristiti teh nekaj dni, ki jih bomo preživeli prj Vas, da bi bolje spoznali Vaš junaški in delovni narod. Vaše izkušnje kot izkušnje vseh bratskih dežel velike družine socializma nam bodo dragocene v borbi za socialistično graditev in za združitev' naše dežele. Tako bo naše potovanje prispevalo k še večjemu prijateljstvu med našimi narodi, ki jih združuje skupna pot v socializem.«
Predsednik republike Vietnama Ho Si Minh se je nato odpeljal v spremstvu predsednika republike Tita v odprtem avtomobilu proti svoji rezidenci na Dedinju Za tem avtomobilom se je razvrstila dolga kolona avtomobilov z visokimi vietnamskimi državnimi funkcionarji. Na vsej poti od letališča do Dedinja je predsednika republike Vietnama Ho Si Minha prisrčno in navdušeno pozdravljala množi-ca Beograjčanov. Kljub delovnemu časii se je okoli 100.000 Beograjčanov zbralo na ulicah, da bi pozdravilo predsednika Ho Si Minha in vietnamski narod, o čigar junaških bojih so mnogo slišali in brali. Neprestano odobravanj e in vzklikanje je izražalo dobrodošlico visokemu gostu in njegovemu spremstvu, kakor tudi vietnamskemu narodu.
Po kratkem oddihu v rezidenci na Dedinju je predsednik republike Ho Si Minh ob 11,30 dopoldne ipoložii venec na grob Neznanega junaka na Avali.
Ob 13. uri je . visoki gost obiska! predsednika Tita v poslopju zveznega izvršnega sveta v Beogradu.	I.	S.
silno delo zaradi podpiranja osvobodilnega gibanja.
Po uradnih francoskih virih se j,e uporniška dejavnost v Alžiriji v zadnjih 48 urah močno okrepila. V napadih na francoske čete so uporniki ubili in ranil: več kot 50 vojakov. Uporniški odredi so napadli 7 francoskih garnizij v okolici mesta Alžira. Francosko poveljstvo zatrjuje, da v teh napadih ni bilo žrtev.
Alžirski komandosi so danes streljali na francoske vojake na ulicah mesta Alžira. Po tem streljanju, v katerem je bilo ranjenih nekaj francoskih vojakov, so izvedli francoski padalci in policija najbolj obširne racije v alžirskem delu mesta.
Kot uradno poročajo, je bilo. v eni sami noči zaslišanih 8.000 oseb.
Nov val uporniških napadov
in preusmeritev poljedelstva na korisifrneijšc kulture.
Toda Egipt je docela odvisen od namakanja, zakaj le s tem utegne povečati posejano koristno površino in tako dobiti več hrane za lačna usta; prav zavoljo tega pa hoče povečati površino obdelane zemilje, poleg tega pa naj bi tudi industrija
slonela na drakoriščamdu električne energije. To sta dva glavna smotra egiptovske gospodarske politike im od tod
tudi načrt za graditev novega asuanskega jezu, ki bi bili večji od dosedanjega.
Z novim jezom bi ohranili veliko vode, ki se vsako poletje neizkoriščena zgublja v Sredozemsko morje. Gre za velike količine! normalno za tri osmine vse
vode, ki priteče mimo Asuana. Z
novim jezom bi lahko urejevali
nivo vode, mimo tega pa bi dobivali skozi vse leto električno energijo.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov ta načrt ni izvedljiv zaradi geološke strukture ozemlja, kjer naj bi stal novi jez. Poleg tega pa bi bili tudi stroški za tak jez • (pregraja, električne centrale, namakalne naprave) tako veliki, da bi utegnil Egipt ta denar dobiti samo iz tujine. Gre namreč za najmanj «H> milijonov funtov šterlingov! Toda mimo vsega tega stoji na poti tega načrta še ena huda ovira: treba se Je sporazumeti s Sudanom, kako naj hi izkoriščali Kilavo vodo.
Veliki jez bi namreč preplavil precejšen del sudanskega naseljenega ozemlja, s čimer bi Sudanci izgubili tudi dobro zemljo okrog Vadi Haife. se pravi med egiptovskim ozemljem in drugim kataraktom. S tega po-
Britanski tisk javlja, da so britanske čete in oklepni oddelki zapustili svoja oporišča v Omanu in se pomaknili v smeri Nizve, kjer bodo zavzeli položaje za napad.
Predstavnik omanskega ima-
in diverzij je zajel vsa večja mesta Alžira. Devet pripadnikov tujske legije je bilo ranjenih v Bu Saidi. Francosko poveljstvo pa je sporočilo, da je bilo ubitih 75 Alžircev.
Vest o Smigly-Rydzu
VARŠAVA, 5. avg. (Reuter). Poljski književni tednik Nova kultura piše, da je maršal Edward Smiigly-Rydz leta 1940 pobegnil iz internacije, v Romuniji nazaj na Poljsko in se vključil v odporniško gibanje. List odkriva, da je Smigly-Rydz umrl naravne smrti in da je bil pokopan pod lažnim imenom na varšavskem pokopališču Po-von cki.
Maršal Edward Smigly-Rydz je bil komandant poljske armade, ki se je leta 1939hrabro borila proti agresorjem- Po zlomu se je umaknil v Romunijo in bil interniran, potem pa je za njim izginila vsaka sled.
Vest, ki jo je priobčil tednik
»Notva kultura«, je prva poljska vest o nadaljnji usodi Smigly- • Rydza.
dročja hi morali preseliti priblii-1)0 75.000 ljudi.
Zdaj so v rabi trije veliki rezervoarji: pri Asuanu v Egiptu ter Senar in Džebel Aulija v Sudanu. Te tri zapornice pa zadržijo razmeroma malo Ni love vode, ki se nabira ob poletnih nalivih na etiopskem visokogorju in prispevek etiopskih 'rek, zlasti še Modrega Nila, je malenkosten. Beli Nil z vzhodnoafriškega platoja pa daje premalo vode za naraščajoče potrebe egiptovskega poljedelstva, zlasti ker gre za namakanje bombaža, ki raste poleti.
Kapaciteta obstoječih zapornic je
manjša od 10 milijard mi medtem ko odteče vsako leto v morje kakih
30 milijard m* vode. Toda Nilove
poplave, zaradi katerih pravijo,
da je »Egipt dar Nila«, niso vsako
leto enake, čeprav je egiptovska namakalna kultura docela odvisna od teh poplav. Spomniti se je
treba, da je zaradi pomanjkanja
vode trpel Egipt hude suše že v
bibUjskih časih; v letih 1912—14
pa se je ta nesreča ponovila, ka-
kor je bilo tudi hudo leta 1878, ko je bilo vode preveč in Je vse uničila. -Vzrok je jasen: ni bilo rezervoarjev, ki bi regulirali vodno stanje.
Sedanji jez pri Asuanu Je visok 29 metrov in zadržuje S milijard m* vode; novi jez naj bi imel 100 metrov s kapaciteto 130 milijard kubičnih metrov vode! Od tega bi 10 milijard kubičnih metrov vode izhlapelo. 30 milijard m» vode pa naj bi bila tako imenovana »mrtva zaloga«. Kontrola tega jezu bi bila docela v egiptovskih rokah, česar se Sudanci nekoliko bojijo.
Kot že rečeno. Je treba pred graditvijo doseči sporazum o finansiranju kar, Je od\4sno od velesil, in sporazum o razdelitvi vode, kar najbolj zanima Sudance.
Po sporazumu iz I. 1929 Je Imel Egipt pravlcv do 49 milijard m* vode, Sudan pa le do 2 milijard. Zdaj mo se egiptovske pravico
ma v Kairu El Harti je danes v ameriški in sovjetski ambasadi zahteval, naj ZDA in Sovjetska zveza intervenirata in zahtevata prekinitev borbe v Omanu. Od generalnega sekretarja Arabske lige Hasun« je El Harti zahteval, naj obvesti generalnega .sekretarja OZN Hammarskjolda o pozivu omanskega imama za ustavitev sovražnosti v Omanu.
Generalni sekretar Arabske lige Ha9una je pozval vse države, kd so sodelovale na azijsko-afriški konferenci v Bandungu, naj podpro »Oman v njegovi borbi proti britanski agresiji«.
Medtem ko uporniki v Omanu zahtevajo intervencijo Arabske lige in Združenih narodov, da bi se prekinile sovražnosti, je Britanija ukazala svojim četam, naj se pomaknejo na ozemlje Muscata in Omana. To je izne-nadilo laburiste, posebno že, ker je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva zagotavljal, »da ni pričakovati, da bi britanske enote posegle v borbo na terenu«.
Po poročilih, ki prihajajo v London, bodo britanske enote jz Kameruna pomagale sultanovi vojski v borbi proti upornikom. Pomoč bo predvsem v intervenciji težkega orožja in v vzdrževanju zveze z britanskim letalstvom. .
Laburistični poslanec Benn, ki je v parlamentu zahteval .razpravo o Omanu, je sinoči očital vladi, da je pred odhodom na počitnice zagotovila Spodnjemu domu, da se bo britanska intervencija v Omanu omejila samo na letalske operacije. »24 ur potem, ko je odšel parlament na počitnice, pa so britanski po-
dvlgniie na 4S milijard, Sudana pa na 4 milijarde m*. To razmerje pa hi hoteli zdaj spremeniti Egipčani v svojo korist, spremeniti pa ga hočejo tudi Sudanci, češ da nameravajo namakati veliko večjo površino. Egipčani se spremembi tega raa-merja načelno ne upirajo, toda razprava teče glede sedanjih potreb po vodi. Egipčani zahtevajo zase »samo« 31 milijard m* vode, Sudanci pa naj hi dobili vsega 4 milijarde. Pokazatelj za
to razdelitev naj hi bilo število
prebivalstva. Zdaj je razmerje 22
milijonov proti 8 miiljenov ljudi; potemtakem naj bi vodo razdelili v razmerju 82:8 milijardam m>. Sudanci pa trdijo, da Imajo 18 do 11 milijonov prebivalcev, ne pa samo 8 milijonov zavoljo tega zahtevajo zase — 13 milijard m!
vode.
Resiltev tega spora je zelo važna za obe državi, dasiravno
je skoraj očitno, da glede po-
tireb obe stran* vsaj neškoliflco pretiravata. Egipt je skoraj docela odvisen od poljedelstva,
poljedelstvo pa od namakanja.
Skoraj vseh 11 mšliijard m3 vede porabiijo za gojitev dolgovlak-n art ega bombaža (1. 1953 — 85’U deviz od prodaje bombaža!). Egiptovsko gospodarstvo sloni
na bombažu in ne. na hrani. Bombaž več vrže io za dobljeni denar lahko kupujejo živila.
Kljub temu pa si Egipčani že-ljj'0 več hrame im bi radi več zemlje posejali g žitaricami. V Sudanu pa živijo od Nila samo prebivalci Severnega Sudana im tisti, ki preibdvajio ob Modrem Nilu im na področju pri Kartumu; ti »o res odvisni od Nila. Ostali sc preživljajo s poljedelstvom, ki Je odvisno od P*da-
veljniki očitno ukazali tudi kopenske operacije, v katerih sodelujejo britanske čete,« je opozoril poslanec Benn.
Pariški »Combat« piše, da je borba v Omanu samo ena izmed faz v »velikem britanskem umiku«. List opozarja, da so bile napadene britanske pozicije v Omanu prav v trenutku, ko namerava Britanija premestiti svojo vojaško bazo s Cipra v Vzhodno Afriko. List meni, da bo v kratkem prišlo do podobne krize tudi v Zanzibaru, v Keniji in Somaliji ter meni, da bi morali Britanci zato — z njihovega stališča seveda — pohiteti s premestitvijo vojaškega oporišča s Cipra na Kenijo. »To pa je zastarela metoda in z njo v današnjem času ni moč obdržati nadzorstva nad nekim področjem,« piše »Combat«.
Konservativni »Daily Telegraph« in liberalni »News Chro-nicle« pa kritizirata britansko vlado, ker je prepočasna pri reševanju orna n sk e križe. »Daily Telegraph« zahteva »hitro in odločno akcijo, ker bo sicer omanski imam postal heroj Afrike in Azije«.
Povabilo Britanije Grčiji
ATENE, 5. av.g. (fieu..er). — Atenski tisk poroča, da je britanska ambasada v Atenah povabila grško vlado, naj se udeleži tristranskih razgovorov o Cipru. Razgovorom bd prisostvovali predstavniki Britanije, Grčije in Turčije. Grški diplomatski krogi te vesti niso potrdili.
Vrhovno sodišče na Cipru je danes zavrnilo prošnjo za pomilostitev mladega Nikosa Do-fokleosa, ki je bil prejšnji mesec obsojen na smrt. Sofokleos je novembra lani izvedel atentat na nekega Ciprčana-
Danes so na Cipru, v Nikoziji in Pafosu, znova izbruhnile pro-tibritanske demonstracije. Demonstranti so zahtevali povratek Makariosa na Ciper, združitev Cipra z Grčijo in proti severnoatlantskemu paktu.
Britanska policija je razpršila demonstrante. V obeh mestih
so aretirali nekaj Grkov.
vin; tod pridelajo veliko žita,
ki ga imajo za svojo prehrano in za prehrano prebivalstva v deficiitnlh pokrajinah.
Toda sudanska vlada je pripravila načrt, ki pravi, da bo imel Sudan čez nekaij let dvakrat ' več površine, posejane * bombažem. Zdaj ima namreč Sudan pod bombažem 360.000 juter. Egipt pa 1,700.000 juter.
Dohodek Sudana (povprečen v zadnjih petiih letih) od bombaža znaša 31 milijonov egiptovskih
funtov aili 65’/» tujih deviz, medltem ko zasiluži Egipt od bombaža letno povprečno 130 milliljonov egiptovskih funtov ali 87”'* vseh tujih deviz. Egipčani. ki so zdaj na boljšem, no
želijo, da bi Sudan povečal svojo .proizvodnjo bombaža z dolgimi vlakni, zlasti še, ker Sudan lahko izvaža še precej drugega blaga (žito, gumi azabi-cum. slonovo kost), medtem ko Egipt iahko izvaža skoraj nrnn bombaž.
Zadnji načrt, kako bi razdelili Nilovo vodo pravi, da bi nad Egt|pt dobil pravico uporahOtt 67 milijard kubičnih metrov vode, Sudan pa 17 mililjaird fcublfe-nih metrov. To je dolgoročni načril. uipe»števajoč sedanje in
prihodnje potrebe. Ce bosta Egipt in Sudan sklenila tak eptoiraizium, potem bodo lahko začella tudi graditi novi asuanski jez, seveda ie, če bo Egipt v ta namen dob:3 rotrehni (kam
Dr. D. Ki
CHAM0UN PREDLAGA SESTANEK
BEJRUT, 5. avg. (AP). Predsednik libanonske republike Ca-mil Chamoun je včeraj zahteval, naj bi sklicali konferenco na najvišjem nivoju. Konference naj bi se udeležili državni šefi vseh arabskih držav. Sestanek naj bi izgladil nesoglasja med arabskimi državami. »Prepričan sem, da ni nobenega bistvenega spora med Arabci, ki ga ne bi bilo moč rešiti,« je dejal Chamoun.
od namakanja -odvisna blaginj
tBg S V	mm	an	države,	dvig	narodnega	dohodk
Nilove vode
Pred nekaj dnevi je prišla iz Kaira novica, da je sklenila egiptovska vlada z deli za nov jez pri Asuanu. Gre sicer samo za prve priprave; kljub temu pa to kaže, da se je Egipt odločil izvesti svoj veliki načrt. Hkrati pa je prišla tudi iz Tokia vest, da se namerava kairska vlada obrniti na Japonce, da bi jim
zgradili veliki jez. Ti dve novici pa nas opozarjata na Nil, na
njegovo vodo in na velike načrte na tem področju.
Dogodki lanskega le-ta so po-
Obravnave v Alilrn
Francoske oblasti so premestile skupino zaprtih voditeljev ilegalne KP Alžirije iz vojaških v sodnijske zapore — Uporniki so povešali
svojo dejavnost
PARIZ, 5. avg. (Tanjug). T Alžiru so danes začeli sodno preiskavo proti skupini voditeljev prepovedane KP Alžirije.
Po uradnem sporočilu so premestili iz vojaških v sodnijske zapore pet funkcionarjev alžirskih komunistov, med temi tudi generalnega sekretarja partije Moina.
f Mk } nOVEBB POBOOT1UC / Sr. us - 6. avgusta «s7
NARAŠČANJE STORILNOSTI V RAVENSKI ŽELEZARNI
Vsa investlcijsioa dejavnost železarne- v Ravnali na Koroškem se je jetos v prvem polletju izvajala na podlagi sklepa delavskega sveta, ki predvideva uporabo 19' milijonov dinarjev amortizacijskega sklada z,a nadomestitev in obnovo kapacitet ter 123 milijono-v dinarjev iz amortizacijskega sklada za vzdrževanje obstoječih kapacitet. Ta program je s svojo odL-očbo potrdil tudi Okrajni ljudski odbor v Mariboru. N-a področju kapitalne izgradnje so sredstva porabili za zaključna dela pri 6r-palni postaji za dodatno kurjenje. ureditev kalilnega bazena v mehanični deiavnici, dograditev prizidka čistilnice litine, kisika rne in acetylenske postaje z napajalnim omrežjem, postavitev 1200 tonske stiskalnice, raziskavo terena za novo valjamo, gradnjo industrijske šole in bencinske črpalne postaje ter za razna druga manjša dela. Sredstva za opremo so porabil; za 1200 tonsko stiskalnico, dodatno kurjavo SM peči. potisno peč za valjamo, kaiiln; stroj v vzme-tami in za vrsto drugih str-ojev
©
©
e
e
©
&
e
e
©
e
©
€
€■
e
e
e
e
c
e
©
©
e
©
e?
©
©
©
e?
©
©
©
c«
€■
€
<£
€i
e
©
c?
c
e
e.
©
©i
e.
©
e
©
<&
m.
e
©
cs
©
©
©
©
c
€
©
@
G
©
e
©
e>
©
©
e
©
©
©
e
©
€5
€is
©
©
e
©
©
©
e
s
•
e
©
©
«*> W
fes preklalo učiteljev
Se ni dolgo tega, kar smo brali v časnikih, da manjka na naših šolah cirka 1400 učiteljev. Težak- problem, je to. ki bo postal iz leta v leto težji, kajti dotok mladih moči je več kot skro-men.In k temu je še vsako leto več takih, ki dopolnijo pogoje za upokojitev in ki samo čakajo va nov pokojninski zakon, od ka-tprega si obetajo, da bo bolje zavaroval njihov zaslužen pokoj. In tedaj bo postala kriza v učiteljskem poklicu šele prav občutna.
Medtem pa doživljajo ponekod, učitelji take nevšečnosti in zapostavljanja, ki utegne tudi najbolj idealnemu šolniku izbiti veselje do poklica. Pa presodi-te sami naslednji primer, ki ni tako osamljen:
A. V. je službovala zadnjih deset Tet kot. učiteljica v Robu na. Dolenjskem, v občini Veliki Lašče. Sola je drooddelčna in poslednjih pet let je tovarišica šolo tudi t-odila. 16. novembra preteklega leta. je dopol-nila trideseto službeno leto in takoj naslednjega prvega — 1. decembra torej — so ji z občine poslali štiri mesečno odpoved službe z utemeljitvijo, da. je izpolnila oba pogoja, za upokojitev, to je petdeseto leto starosti in trideset let službe.
Tovarišico je odpoved sicer hudo zabolela, toda ni verjela v njeno resnost, kajti preveč je bila zaverovana. v svoje delo in v sredi svojega dela ni utegnila misliti na svoje osebne stvari. Tako je le prepogosto z vašimi učiteljicami na podeželju, kar si nekateri tovariši povsem napačno razlaga jo, ko da so nezainteresirane za naše skupne poklicne zadeve.
A. V. torej va to odpoved ni ničesar ukrenila in tako se je bližal konec roka. Tedaj pa so jo poklicali va občino, kjer je najprej prosila, da bi ji odpovedni rok podaljšali. Toda tajnik ji je to zadevo razložil takole: Tovarišica, Vi si e. v VI ? f. plačilnem razredu in Vaša plača je prevelik izdatek za občino. S podaljšanjem torej ne
bo nič. Vendar Vam predlagamo, da še nadalje ostanete na svojem mestu, a le za honorar.
Učiteljici so se smilili otroci, da bi ostali tri mesece brez pouka in pristala jc na predlog ter sklenila z občino pogodbo za honorarno zaposlitev od 1. aprila do 30. junija tega leta.
In v prvem počitniškem mesecu, ko naj bi se odpočila od napornega dela, je ostala sedaj brez plače, brez honorarja in tudi brez pokojnine, ker je zanjo zaprosila šele proti koncu februarja, ko je uvidela, da gre zares.
Žalostna zgodba je to in močno podobna onim, o katerih pravimo, da je bilo to nekoč.
Saj je res, tovarišica ne bo ostala brez kruha. Dobila bo pokojnino, čeprav z zamudo in ne po novem (boljšem?) zakonu. Vendar gre tu za mnogo več: za odnos do človeka in za odnos do prosvetnega delavca.
Černut Janko
in opreme. V prvem polletju so začeli obratovati nekateri večji objekti kapitalne izgradnje kot na primer acetylenska in kisikova postaja, 1200 tonska stiskalnica in dodatna kurjava peči. Vse te objekte so koristno vključili v proizvodni proces železarne. Z njimi bodo izpopolnili tehnološki proces zlasti v topilnici ,;n povečaii produktivnost dela. Težave v investicijski dejavnosti so nastale zaradi pomanjkanja elaboratov in načrtov, ki niso bil-; vedno pravočasno pripravljeni. Do konca leta bodo v ravenski železarni dokončan potisno peč in naprave v vzmetarni.' generatorske lope in ohlaje-valne jame v topilnici.
Za družbeni standard so porabili okrog 35 milijonov dinarjev v glavnem za gradbena -n obrtniška dela. Tako so dokončan tri stanovanjske bloke, zgradili vrstne hiše ter delno uredil; stanovanjsko naselje na Cečovju. Dela na stanovanjskih objektih so letos nadaljevali z zamudo v glavnem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Fonda za samostojno razpolaganje zaradi težav pri obratnih sredstvih za redno vzdrževanje niso mogli pravočasno izkoristiti.
Premijsko nagrajevanje
V ravenski železarni so norme presegali povprečno za 16%; nap ram povprečju leta 1956, ko s-o jih prekoračili le za 8.6%. Večj-i porast so zabeležili v topilnici, težki kovačnici in vzme-ta.mi. kar je posledica večje produktivnosti. Na povečano prekoračitev norm je bistveno vplival sklep delavskega sveta, Po katerem se norme vsaj eno leto ne smejo spremeniti brez spremembe tehnološkega postopka. Norme s-o ostale v glavnem iste kot v preteklem letu. Na novo so uvedli norme le v topilnic; pri čiščenju ingotov in v skladišču ognjestainega materiala. Zaradi spremembe teh-
ničnega procesa so norme nekoliko spremenili v jedrami, medtem ko so letos 1. julija v čistilnici prešli z dinarskega akorda na časovno normo. Novi premijski pravilnik je odigral določeno vlogo zlasti pri znižanju izmečka, povečanju produktivnosti in varčevanju z materialom. Prav tako je pokazal nekatere pomanjkljivosti in neskladnosti, ker raznj kriteriji na nekaterih delovnih mestih niso bij dovoli skrbno izbrani.
Vsekakor drži ugotovitev, da je ravenska železarna letos v prvem polletju bolje poslovala kot v preteklem ietu. Na ta uspeh je vplivala tudi boljša preskrba s surovinami in električno energijo. Kljub znižanju proizvodnih stroškov pa j* dobiček podjetja mnogo manjši zaradi znižanja cen nekaterim artiklom in podražitvi surovin in električne energije. Zanimivo je. da bo železarna letos samo za eiektriko plačala okrog 150 milijonov dinarjev več. Čeprav so letos materialne stroške znižali za 140 milijonov, od tega uspeha n* bodo ničesar imeli. Letošnji plačilni sklad podjetja je zaradi manjšega dobička namreč za 3 milijone dinarjev manjši kot v preteklem leju. V ravenski železarni ugotavlja-jb, da letošnja delitev dohodka ni dovolj stimulativna za tiste delovne kolektive, ki so že lani in v preteklih jetih dobro delali.
Uveljavitev na mednarodnem tržišču
Vsa leta po vojni je ravenska železarna zalagala le domačo industrijo s svojimi kvalitetnim; izdelki. V zadnjem času pa je začeia izvažat; določene količine elomax-j ekla v Nemčijo in Italijo. Iz tega brzoreznega jekla izdeluje valjane in kovane profile, rezkarje za les in kovino in nekatera druga orodja. Doslej so delati v ravenski železarni brzorezna jekla z visokim odstotkom volframa, medtem ko
Ob Krnskem jezeru
elomax-jeklo vsebuje visok odstotek kroma in nizek odstotek volframa in manadiga. Jugoslavija razpolaga z zadostnimi količinami kroma in je zaradi
tega proizvodnja elomax-j -ekla
neprimerno cenejša in za našo državo ugodnejša. Po trdoti ;n plastičnosti pa elomax - jeklo ustreza svojstvu brzoreznih jekel. Vse kaže. da bo ravenska železarna z izvozom elomax-jekla koristila naš; jugoslovanski gospodarski skupnosti ln lazv-cju svojega podjetja.
M. K.
Sssti most za Turčijo
Tovarno »Djuro Dj akovič * v Slavonskem brodu je izdelala šesti most za Turčijo, ki ga bodo te dni odposlali razstavljenega. — M. B.
m
Na hribu Gradot pri Kavadarju so 30. julija opravili doslej največjo eksplozijo v naši državi. Prižgali so 70.000 kg raznega razstreliva, da bi porušili hrib. Delo za porušenje hriba se nadaljuje, ker ga je še nekaj ostalo. Material, ki ga dobe pri rušenju hriba, bodo porabili za zasipanje jeza, ki je'nastal lani, ko se je utrgal plaz s hriba Gradot. Slika kaže prizor v trenutku eksplozije na hribu Gradot pri Kavadarju.
Dolga je pot...
Na letošnjem III. kongresa Zveze borcev so delegati precej govorili o skrbi za borce. Mnogi so omenjali primere, ko je ta skrb za bivše borce pomanjkljiva in nezadostna, zlasti če gre za bolne in zaradi slabega zdravja za delo manj sposobne tovariše. O tem vprašanju je govoril v svojem poročilu tudi predsednik Zveze borcev Slovenije tovariš Ivan Maček, ki je poudaril, da se organizacija zavzema za mnoge posamezne primere, ko prosijo borci za pomoč, oziroma, če potožijo, da se jim je'primerila taka ali drugačna krivica. »Ce kdo, potem imajo prav borci pravico zahtevati, da se popravijo napake, ki jih prizadevajo v vsakdanjem življenju ...«, je dejal tovariš predsednik v svojem poročilu.
preprost kakor je. Tudi nihče tizma, pa sta mu potrdila nje-drugi mu ni pomagal, ne z na- gova soborca Avgust Faletič in svetom, ne z dejanjem. Leta Alojz Ivančič. Vsa ta potrdila 1954 jeseni je zaprosil za po- mu je zbral predsednik občine novni pregled oziroma za ob- z željo, da bi mu pomagal, saj novitev postopka in ga je fe- si Andrej Smrekar sam ni znal bruarja 1955 res ponovno ptre- jn ne vedel. Ker je tako nak-gledala komisija.	nadno dokazal, da se je za-
_	,	.	•	|	radi TBC dejansko zdravil med
Da bo vsaj socialno	NOB, je letos aprila na ponov-
zavarovan	nem pregledu zdravniška ko-
Končno se je zavzel zanj Ob- misija ugotovila 30% pridobit-činski odber Zveze borcev v no nesposobnost za stalno, bi.a Kobaridu, ki mu je med tem Pa Je mnenja, da obolenje ze-preskrbel mesto nočnega čuva- lodca ni v zvezi z napni v ja v tovarni igel, da bo vsaj NOV, Invalidska uprava mu je socialno zavarovan. Konec mar - doiočila 1000 din invalidnine ca mu je bila zaradi poškodbe mesečno, kolena med NOV le priznana
V našem uredništvu suito te dni prejeli dopis. Poslal nam ga je učitelj Tone Rutar iz Smasti pri Kobaridu. V njem
Reko na Trst, nato pa je ponovno zbolel in bil poslan v bolnišnico v Portorož.
20% invalidnost in je dobil 600 dinarjev invalidnine na mesec od 23. oktobra 1954 dalje. Glede obolenja pljuč je bila komi- urejena in opravljena, jra m. sija mnenja, da m dok^ov, aa J Smrekar je danes star izvira bolezen se iz narodno-	J
S to rešitvijo se ni mogoče sprijazniti
S tem naj bi bila zadeva
56 let. Oslabel je že tako, da ne zmore niti službe nočnega
V vseh teh bolnišnicah se pa	osvobodilne vojne,
nam piše o trnjevi poti nekdfl- ni zdravil samo zaradi ran, pač Tovariši v iglami so mu na- 77va7a' v iglami ki =;cer njega borca-invalida Andreja pa tudi zaradi tuberkuloze, to junija 1955 napravili vlogo	nanorna "in	vendar ie" več
Smrekarja iz Smiasti ki jo je v sklepnega revmatizma, malari- na predsednika republike zara- h	v	A	kiedol-
teh letih po vojni prehodil, da je in rane na želodcu. Iz Porto- di obnove postopka. Iz Beogra-	a	j-
bi	si	priboril invalidnino, ki roža je bil ob osvoboditvi od-	da je v 20 dneh prispela nje-	°°	ae	3	7?	.	j v “
mu gre.	puščen kot invalid. Odpustnico	gova prošnja v Ljubljano, od	zgrudil	na	cesti	m	so	ga	mn-
iz bolnišnice so mu izgubili na	takrat dalje pa se je zadeva	ral1	odpeljati	v	oo	mšmc	.
_ -	-	■	-	-	-	.	-	nj	vec	raC1
želodec 110
Andrej Smrekar je bil pred	v"	TMm“77,"	kje7	vlekla	skoraj	dveTetiTlnvaild-	Nihče	ni	več	računal^	da	b
vasi Kamno pri Kobaridu je jo je predal takrat, ko se je ska uprava je lani marca vrni- okreval. Njegov
vojno cestni delavec. V svoji
med prvimi postal član odbora javil. Bil je brez doma, brez la njegov spis OLO Gorica, od prenese več niti lahke d ,ete, OF ki ga ie leta 1942 organizi- sredstev in 44 let star. Zatekel koder so nato zahtevali spet ki mu jo z veliko skrbjo pri ral’ "sedanji ljudski poslanec se je k nekim oddaljenim so- nova potrdila. Kdaj, kje in v pravlja njegova sestra, pri Anton Sturm. Italijani so ga rednikom na Livške Ravni, kjer kakšnih okoliščinah je obolel kateri zdaj biva. Zaradi reu-nato na Livku aretirali in ga ie životaril v največji revščini, na pljučih in za revmatizmom, matičnih bolečin in živčne iz-Doaneie vključili v posebne ba- bolan, brez zdravniške pomoči malarijo in na želodcu, obenem črpanosti vse noči ne spi. Za-taljone, kamor so pošiljali za h1 brez kakršnekoli podpore, pa tudi zdravniška potrdila, da radi bolečin v kolenu in sto-kazen mnoge zavedne Pri- Z® S010 hrano in stanovanje je se je zaradi navedenih bolezni pai;h ter zaradi bolnih pljuč morce_	pomagal sorodnikom pri krneč-	zdravil že med vojno ali naj-	Ee s težavo giblje. Reuma mu
ifi oktobra 1943 ie oriše! An-	kem delu> kolikor 50 .mu Pač	kasneje do 15. maja 1947. Vse	je skrčila tudi pr5te na levi
dre j Smrekar s I. prekomorsko
r\J c *	"	i	e	c c vc* d a t3iko tudi •	—
brieado v Dalmaciio in vstopil v ,	,	.	...	P1Sl ,n le seseda tako tudi vorl 0 tem, da gre za resno
v XIII. proletarsko brigado. Z	^ot ^et x Je v ^ prav.	bolnega človeka. Videli smo
njo sfe je udeležil vseh pohodov . In vendar je deset let zaman	Vsa zahtevana potrdila je	ga> gOVorili z njim in se sami
in bojev, med drugimi tudi tež-	prosil za invalidnino. Prvi	Smrekar dostavil, poleg tega	prepr;čali. Tudi ljudje so go-
kih bojev ob nemškem napadu	zdravnik, h kateremu se je za-	Pa mu je tudi ObLO Kobarid	vord o njem in njegovih tena Vrhovni štab v Drvarju ko- tekel, zdaj že pokojni dr. Ob- izdal pismeno opravičilo oziio-	Tovariši	v	iglarni,
nec maja 1944. leta. Se prej	lak v Kobaridu, ga je napodil,	ma upravičljivo utemeljitev,	predsedil;k občanskega ljud-
lebit	češ, doma bi bil ostal, pa bi	zakaj je zamudil rok. Tudi vsa	skega odbora, predsednik or-
sta mu na pohodu čez Velebit	—* ——,	--	--	.	,	oouuia.	^
v ostri zimi 1943-44 zmrznili bil zdrav. Prva invalidska ko- potrdila mu je preskrbel pred- izacij zveze borcev v Ko obe nogi, vendar je bil kljub misija v Solkanu leta 1947, ki «=dmk občine osebno, tako od ®	-
'juc uufii, »a««	oajuu	v	----7	,,	7	j	;	baridu	in	drugi.	Vsem.	ki	ga
ranjenima in v cunje povitima ga je pregledala, mu ni pri- zdravnice cm z,vezae ^aon -	aio	in	v;dijo,	se rrdli, a
»*» «	ves n.	znal, mv.lidnosti, ker je men-	kove, 1n	tal-	“d"ak'.ko	pomagltL
pohodu, in v vseh akcijah V	da — kakor vedo nekateri po-	™snlce v	Zadru_ Potrdrla je.	kolikor	so	mogli,
teh bojih je bil dvakrat težko	vedati, — ni priznala nikomur,	da se je takrat remicno zora
ranjen v nogo in glavo. Ko so	če mu že ni manjkala roka ali	vil zaradi	revmatizma m TBC, P
ga pri Titovi Korenici ranjene- noga. Leta 1951 je bil ponovno čeprav ne more red, v katerem jn k0n£nO) kdo je kriv, da ga prevažali na kmečkem vozu na pregledu v Ljubljani, kjer stadiju	deset	let človek ni prejemal
v bolnišnico, je nesrečno zdrk- ga je komisija sicer predlagala,
ker bolnišnica ni imela rentge-
sestra
najmanjše pomoči ali podpo-
nil z voza pod kolesa, ki so e je bila mnenja, da poškodbe na.	me7'c|rnska,	“	re? Ali so vse tiste, zlasti pr-
mu prizadejala nove težke po- na roki in nogi ne zmanjšujejo Alojzija Cimprič, ki je b a te-	zdravniške	komisije res
škodbe. Iz partizanske bolniš-	njegove pridobitne sposobnosti,	daj v bolnišnici Gravma, mu	Q v,lQ	sv0jo dolžnost? So
nice je bil nato poslan zaradi	O drugih boleznih takrat sploh	je Poslala P^ilo da sej«e av-	]edale	in obravnavale pred
ran in oslabelosti v Italijo, kjer m bilo govora, čeprav je tožil gusta .1944 res zdravil v bol-	človeka	ali številko?
se je nato zdravil v naših bol-	zaradi njih. Potem je bil en-	mšnici zaradi ranjene nog ,	moral
nišnicah v Bariju in Gravini.	krat spet klican pred komisijo,	revmatizma in zelocne rane v	Zakaj je	pot ki j j
Po vrnitvi ia Italije se je spet pa mu takratni tajnik KLO Li- prvih štirih mesecih leta 194o Smrekar piehochtl do^ udeležil bojev za Pag in Knin, vek Alojz Sturm pozivam pra- pa v bolnišnici v Zadru, kjer nes ko mu *; bilo P«zpa^ nato pa so ga bolnega spet po- vočasno izročil, da je rok pri- je bila tudi ona sama zaradi 30 odstotkov invalidnosti ta slali v bolnišnico v Zadar. Po- jave že davno zapadel. Tako se TBC, revmatizma m nje na ko dolga? Zakaj je bilo tieba t«n se je ponovno udeležil zad- je vleklo naprej. On sam se ni želodcu. Da je ze v brigadi bo- toliko prosjačenja, pritožb in njega, zmagovitega pohoda čez pritožil, ker se pač ni znašel, loval zaradi malarije m revma- neusmiljenega čakanja:	r^je
. je tiila Zveza borcev ves ta
Povezanost	proizvodnje
Trditev o povezanosti proizvodnje in potrošnje se zdi taKo samo po sebi umevna, da bi o tem skoraj ne bilo treba izgubljati besed. Vsaka proizvodnja je namreč namenjena potrošnji in zaradi potrošnje se vrši proizvodnja. Ce ne bi bilo potrošnje, tudi ne bi bilo
mu Je mar samo	to,	da 1>o iz take	bili tudi pretevotaja ta potrošnja	sledlea samo povpraševanja, am-	prave ekonomske “**<*?»
-	-	-	—	—*	-j—-j-*—•»-* ..cbtaiesmn«	pak tudi ponudbe. Ce smo tako	se vpliva trga ne smemo	ustra.
m     im; ______________________ji..	D	sim	rt	nrolrn	tr	OOTTI	fl	T>TT“
proizvodnje zase ustvaril čim večjo razliko v ceni.
Vsako plansko gospodarstvo, da ne govorimo o gospodarstvu, v katerega država intenzivneje posega s svojimi regulativnimi ukrepi, pa se trudi, da bi čimbolj iz-
administratlvno vskiajevani. Seveda ne na osnovi tržnega meha
administrativno vskladili ponudbo
nizma, ampak na osnovi admini- in povpraševanje, smo s tem sa-
ti ob ene proizvodnje. Treba pa je rinilo iz takega gospodarskega doto povezanost proizvodnje in po- *	-*-**-	s
trošnje imeti pred očmi vedno,
! kadar razpravljamo o ekonomskih problemih in možnostih za njihovo rešitev, ker se v pogojili tržnega gospodarstva ln blagovne proizvodnje ti dve manifestaciji istega gospodarskega dogajanja medsebojno ločujeta in se praktično večkrat zdi, da nimata ni-kake medsebojne zveze. In v pogojih tržnega gospodarstva sta dejansko ločeni. V blagovni proizvodnji se namreč ne proizvaja zato. da bi se zadostilo določenim potrebam. Blago se proizvaja zato. da bi se na trgu prodalo in da
strativnega razdelilnika, pri .če mer je Imela trgovina več ali manj samo vlogo tehničnega distributerja na podlagi že vnaprej pripravljenih razdelilnikov. Vc
m •*-■	*
v«
io, kaki odnja ii Evodnje,
gajanja elemente stihije in da bi se proizvodnja in potrošnja čimbolj neposredneje povezali. Pri tem se uporabljajo različni ukrepi, ki pa Imajo vsi ea dlj doseči izravnavo med proizvodnjo ln potrošnjo zlasti na ta način, da bi
se ta izravnava dosegla brez pre-	.	    ^
velikega nihanja cen. Izravnava proizvodnjo razdelili pOfr«sn»čno
m im ustvarili tudi že nove dlspro-porce, ki bodo v bodoče vplivali na nihanje cen.
Karakteristično za našo ekono-
  	miko je dejstvo, da ponudba ve-
kakšna je bila ob tem proiz- činoma zaostaja za potrebami.
_____ _	_	uiuviua	<ia	  _	,	,	.	..	,
in zlasti Kakovost te pro- Zato Je možna trajnejša vskladi- na j?e vedno admimpra^ivno^m izvoanje,	ki smo Jo popolnoma	tev	ponudbe in	povpraševanja	sa- ‘	—...	.
osvobodili	vseh tržnih vplivov ln	mo	ob mnogo	večji proizvodnji,
bojazni za realizacijo, na drugi	Vsi	naši ukrepi	morajo zato v	pr-
atnuii pa	tudi vrednost naprav-	vi	vrsti težiti	za tem, da	se
IJenih razdelilnikov, hi nikoli ni- maksimalno forsira proizvodnja, so bili v stanju, da bi ustvarjeno   	   ’	lir* *---‘-=-
šiti. Ravno preko trga bomo prišli do teh pravih odnosov. Pravi ekonomski odnosi pa bodo nujno rezultirali tudi v drugačnih odnosih cen, kot so sedanje.
Značilno za naše gospodarstvo je tudi dejstvo, da je večina cen, vsaj osnovnim surovinam, določena še vedno administrativno, in to tako, da so pravi ekonomski odnosi močno izkrivljeni. Izpre-memba sedanjih paritet cen sama na sebi še ne. pomeni splošnega dviga cen. Pomeni pa seveda, da
bi se iz te prodaje realiziral čim
se sicer vedno doseže tudi stihij-no. Toda le na ta način, da določena proizvodnja zaradi prenizkih cen propade oz. da se določena proizvodnja poveča šele po predhodnem visokem skoku cen. Tako nihanje cen pa ima lahko zelo negativne posledice ne samo za potrošnika, ampak tudi za proizvod-
večji dobiček, čim večja razlika njo samo, ki se najuspešneje razmeti lastno in prodajno ceno. Po- vija prav v pogojih čim večje trošnja sama na sebi pa se zopet stabilnosti, kjer je mogoče yna-ne ozira na proizvodnjo, saj po- prej preračunati vse okoliščine, trošnik dostikrat nima in niti ne more imeti pojma o različnih proizvajalnih kapacitetah, proizvajalnih postopkih itd. Potrošnja se najboljše Jamstvo za njen javlja na trgu, kjer išče blago za ■*”*"	•—	...-.s-««	—.»>
zadovoljitev svojih potreb in šele preko trga In cen vpliva na proizvodnjo in se z njo povezuje. V
končni fazi tako vedno prihaja do proizvodnji kot v potrošnji.
ekonomskih potrebah. Pri taki direktni administrativni vskladitvi proizvodnje in potrošnje sta trpeli tako proizvodnja kot potrošnja. Cim pa smo prišli na svoboden tržni sistem proizvodnje ta distribucije, se je takoj pokazala nesorazmerna vsklajenost tako med proizvodnimi kapacitetami kot tudi med zahtevami potrošnje. ki ni bila Izravnana z obsto-
Ker ata v končni fazi proizvodnja ob ekonomskih cenah preneha
- -	-	rentabilnost za marsikatero pod-
jetje, za marsikatero proizvodnjo, pa tudi odnosi plač se nujno iz-preminjajo. Ce še ne moremo na take ekonomske odnose, potem je treba na vsak način vsaj prikazati problem tam, kjer dejansko obstaja, in tak, kot dejansko je.
in potrošnja povezani, je torej vsako umetno zaustavljanje potrošnje istočasno tudi zaustavljanje potrošnje istočasno tudi zaustavljanje proizvodnje ln torej škodljivo za daš razvoj in za trajnejšo stabilizacijo gospodarstva,
?iajskaalalib občt. ^osetaial^o5 se	1,0J£d» akmin”strat!v'
je tudi v naši praksi že dosti ”	S«
jasno
izvodnfe^prihajame vedno takrat, kadar ima ta nroizvodnia na raz-	atnpak	k	ztarim	ustvarja	še
alo. Do največje pro-
omejuje potrošnja, ne samo
»liranja vse dosedanje dispari-
no
da ohranja
ječlmi možnostmi proizvodnje in kadar ima ta proizvodnja na raz-
 .......... s tem z možnostmi zadovoljeva- polago ustrezen trg, kadar ji stoli
od katerih bo odvisna določena nja potreb. Rezultat se je takoj nasproti zadostna kupna moč. Vi-
proizvodnja in njena realizacija. Stabilnost gospodarstva je zato
li
pokazal v splošnem premiku cen. Takšno gibanje gospodarskih odnosov smo hoteli zato čimbolj
soka kupna moč torej ni nujno in v vsakem primeru tudi razlog za bojazen, da se bodo cene dvig-
nove. Zlasti zato, ker zavira proizvodnjo. S tem se torej nič ne rešuje, trenuten uspeh je lahko samo stagnacija. Rešuje pa se drugo vprašanje, ki navidezno ni
dvig in za povečano potrošnjo, ustaviti, ker bi sicer privedlo do nile. Praksa je že pri nas poka- predmet obravnave, namreč ohra-Taka stabilnost pa je podana le nepredvidenih uprememh^^judl zala, da je v takih pogojih dose- ritev določenih disnantet. ki ere-
v gospodarstvih, kjer je dosežen izven gospodarskega sorazmerno izenačen nivo tako v Končno spozna
področja, nje je rodilo ugo-aj ni mogoče, am-
izenačevanja proizvodnje in po-
Ce s tega aspekta pogledamo po-
trošnje. toda šele posredno, tako goje, v katerih se nahaja naše novih osnovah.
žena tudi največja proizvodnja. Ta pa Je v naših pogojih vseka-tovitev, da nazaj ni mogoče, am- Kor pozitivno dejstvo. Zlasti ni pak da je treba le stabilizacije na nikake bojazni pred gospodarski
da se stihijsko izločuje zaradi prenizkih cen vsa odvečna proizvodnja in da se na drugi strani proizvodnja povečuje prav zaradi visokih cen, ki jih povzroča na trgd pomanjkanje določenega blaga. Proizvajalcu samemu pa Je popolnoma vseeno, kaj proizvaja. Nje-
gospodarstvo, moremo ugotoviti, da prav teh pogojev pri nas ni zadosti. Ni jih tako na strani proizvodnje kot na strani potrošnje. To se je pokazalo zlasti pri postopnem prehodu na tržni sistem Dokler je bilo gospodarstvo v celoti administrativno vodeno, ata
Titev določenih disparitet, ki gredo na račun enega in v korist drugega. Take disparitete bomo morali še ohraniti dogleden čas.
...___..._________ _____________________ Toda prava stabilizacija gospodar-
mi	pretresi,	če je	ta "kupna	moč	stva je možna predvsem na ta
r_____:______________________z. j	način, n n nrictrnmmn HUnnrupfp.
Seveda pa tudi	ta	stabilizacija	formirana na ekonomski	način,	način, da odstranimo disparitete,
na novih osnovah	ni	mogoča na	Ce pa ni, potem je treba	seveda	ki so pravi vzrok nestabilnosti go-
....................... lskatl zaravn0 tam> kjer	je po-	spodarskih^ odnosov. Odstranitev
trebno, v formiranju kupne moči	~
osnovi administrativnega dekreta.
Tak pogled se manifestira zlasti v prizadevanjih, da bi administrativno zmanjšali potrošnjo ter na __________________ ____________ _________
ta način dosegli večjo stabilnost določen« cene, ampak tudi druge resnično ta stvarno vsklajevanje v cenah. Stabilnost cen pa. ni po- goepodarske odnos«. C« hočemo med proizvodnjo in potrošnjo. KI g
 . . _________________________________ disparitet bo nujno rezuitirala v
Res je, *da"""bo tako "formirana določenih odmikih od sedaj for-kupna moč spremenila ne samo miranih odnosov. To pa bo hkrati
čas do pred 2 letoma, da ni videla njegovega žalostnega stanja in se zganila? In mar niso tudi oblastni organi, ki so obravnavali njegov primer, poslovali pretogo in preveč birokratsko? Invalidska uprava na primer?
Leta 1951, ko je bil takore-koč v naj več ji stiski, je bil odlikovan zaradi svojega deleža v NOB z Redom hrabrosti in z Redom zaslug za narod III. Mar ne bi bilo že takrat ali vsaj takrat na mestu, da bi se zavzeli zanj njegovi tovariši iz težkih dni med NOB, Zveza borcev	ali katerakoli
druga organizacija. Tisoč takih in podobnih vprašanj nastane ob tem primeru. Zadeva daleč ni končana, ni urejena. Na zadnjo odločbo se je pritožil. ker so ga ljudje, Ijci ga imajo dan za dnem pred očmi, napotili v pritožbo in mu pomagali. Sam bi bržkone spet molčal in čakal, kakor vsa ta dolga leta.
Mar bi ga ne kazalo invalidsko upokojiti, ko za delo ni sposoben in niti te najlažje zaposlitve ne .zmore in ne zmaguje. Nobenega dvoma ni, da zasluži vso skrb in pomoč, vsaj danes, po tolikih letih...
»Ce kdo, imajo prav borci pravico zahtevati, da se popravijo napake, ki jih prizadevajo v njihovem vsakdanjem življenju «	-va.	,
8r. 183 — a. avckjsta utr f 0018*811 P080CEV1LEC / tli. 5
Letos več gostov
Na Bovškem bo treba Se marsikaj storiti za nadaljni rdzvoj turizma
pp«wr.,u.	Praznih	dolenjskih	gasilce«
Z letošnjo turistično sezono so v Bovcu še kar zadovoljni, saj j e obisk domačih in tujih gostov večji kot lani. Se večji dotok gostov pa pričakujejo ta mesec, medtem ko je bila lan: v toni času turistična sezona tako rekoč zaključena. Tako niso imeli 9. avgusta lan; v depandansi hotela »Golobar« nobenega gosta, za letos pa se je že prijavila skupina petnajstih Tržačanov, ki nameravajo prebiti tu ves avgust. Prav tako so v »Golobarju« letos zabeležili že 1000 nočnin, medtem ko so jih imeli lani ob koncu julija le nekaj nad GOO. Tu je letos celodnevna oskrba za 50 din cenejša kcit lani. V hotelu »Kanin« so letos zabeležil;	za	100
odst o tokov večji porast	stalnih
gostov, kljub temu pa	je	še
precej prostora. Obisk	bi	bil
nedvomno še večji, 6e bi dajala naša turistična informativna služba res točne podatke in bolj skrbela za propagando. V ta namen vložena sredstva bi gotovo ne bila zavožena. Vsekakor bo treba v prihodnje izdajati več letakov, prospektov in raznih brošur.
Kako je z našo informativno službo? Osrednji turistični urad Turist-expiress v Beogradu je Dušanu Veselinoviču sporočal, da imajo v Bovcu gostišča do konca julija vse zasedeno, oziroma rezervirano. Mož, ki je
imel že nekaj časa hčerko v Bovcu, se je vseeno podal na pot z upanjem, da bo lahko pri
hčerki prebili kakšno noč, nakar bi se skupno vrnila domov. Nedvomno se je začudil, ko je po prihodu ugotovil, da imajo v hotelu še 30 razpoložljivih postelj za goste. Vodstvo hotela pa je omenjeni turistični urad trikrat pismeno obvestilo o svojih razpoložljivih prostorih. Tako obveščanje ljudi nedvomno lahko smatramo najmanj za veliko nemarnost, če ne morda še za kaj več. Putmik iz Pulja pa je obveščal, da vozi trikrat na dan avtobus na progi Bovec — Trenta, kar prav tako ni bilo res. Takrat celo še ni obratovala avtobusna proga Bovec-Tren-ta-Kranjska gora-Bled. Zaradi napačnih obvestil v Pulju pa so gostje prišla v Bovec. Eni so Iskal- avtoitaksije, da b; se odpeljali v Trente, drugi pa so se odpravili darugam-
V Trenti je letos dokaj dober obisk, čemur pa se Ri čuditi, saj imajo tu že dokaj dobro opremlj ene prostore in tudi razmeroma solidne cene. Tudi v Logu pod Mangartom je letos več gostov, medtem ko v Soči gostujeta poleig redkih gostov dve koloniji, ki ju je organiziralo društvo »Naša deca« iz Novega Sada.
Vsakdo, ki teli ppebaii do-
pufft -na Bovškem, lahko dobi
vse potrebne informacije pri Turističnem društvu v Bovcu, ki gostom lahko preskrbi tudi privatna stanovanja. Željam tistih prosilcev, ki bi Sj v privatnih stanovanjih radj sami kuhali, pa žal ne morejo ugoditi ker privatniki nimajo tolik.-, prostorov. Omenimo naj še, d^ je Turistično društvo pripravilo letos lep prostor za taborjenje, na katerem so že taborili turist; iz Nemčije in domači taborniki. Poseben problem v zvezi 7 nadaljnjim razvojem turizma v Bovcu, je nujna ureditev letnega kopališča in sodobne kavarne ter gradnja kulturnega doma. Za zabavo gostov bi moral-: resneje razmišljati tisti, ki jim je v občimi pri srcu nadaljnji* razvoj turizma.
J. P.
Ob izviru Soče v Trenti
Krattee	iz
Ravenski otroci letujejo
Mestni odbor Bdečega križa v Ravnah na Koroškem je pokazal pod. vodstvom požrtvovalne tov. Anice Rutar pri organizaciji svoje počitniške kolonije ra Javorju nad Črno izredno delavnost.
Visoko v planinah pod Uršlj-o
goro domujejo. Res jim vreme ves čas letovanja ni najbolj naklonjeno, a vendar jih n'l bilo malo — pionirjev iz industrijskih Raven, ki so želeli ostati pri prvi izmeni še nadaljnje tri tedne kct varovanci Rdečega križa. Oskrba je odlična in tudi hrana je okusno pripravijo-na.
Kje sb je sctoknilo?
Gradnja vodovoda Stična — Trebnje •— Dobrnič letos zelo slabo 'napmtade. Za večji razmah del manrlka denarja. Kaže pa. da manjka še nekaj drugega kajti upravni odbor Vodne skupnost} ni imel nobene seje že cd februarja dalje-, prav tako še ni bil letos redni letni občni zbor. Zlasti elani v občini Trebnje žele, -da bi bil občni zb-or čiimpraj, ker se je treba T>o©oivcirit' o raznih stvareh. Celoten objekt pa je bil preračunan na 253 milijonov. Med gradnjo je bila predlagana delna sprememba načrte ki je v tem. da bj tekla veda v doibrniSko dolino sam otožno in s prečrpavanjem, krč je- bito po prvotnem načrtu. O tem. in raznih drugih vprašanjih se je treba pogovoriti na občnem zboru.
GASILCI IZ VIŠNJE GOItE BODO PRAZNOVALI 13. AVGUSTA
Pred kratkim smo objavili v »Slov. poročevalcu«, da bo gasilsko društvo Iz Višnje gore 11. avgusta praznovalo Sfl-letnico obstoja. Zaradi objektivnih težav pa so nedavno sklenili, da bo praznovanje 13. avgusta.
Zdravstvena delavka z Raven.
Milka Košutnik, vodi vsakodnevna predavanja o prvi pomoči in zdravstvu, potem pojejo, si kurijo taborne ognje, pripovedujejo zgodbe iz življenja, nabirajo borovnice, hodijo
na izlete . . . Kako prelep je ta poduršsljski svet samot, praproti in smrekovih lesov! Mali se učijo dojemati te lepote.
Pri izbiri otrok za to počitniško kolonijo je vodstvo gledalo na to, kdo je bil zares potreben i-n vreden takega okrevališča. Pravočasno se je povezalo z okoliškimi kmeti, ki jim redno dobavljajo mleko, živino za zakol in še marsikaj. Sredstva za uresničevanje zamisli lastne kolonije RK je prispevala vrsta gospodarskih organizacij — .nekatere so pokazale za akcijo lepo razumevanje.
M. H.
Priprave za jesensko cepljenje. Predsednik okrajnega odbora SZDL mariborskega okraja tov. Vladko Majhen je pred dnevi vodil konferenco predstavnikov podjetij s celotnega okraja. Glavni predmet konference so bile priprave za jesensko cepljenje proti oirošk' paralizi na podlagi sklepa republiškega sveta za zdravstvo. Posamezna P od j et j a m a ri bo rskega okraja bodo prispevate sredstva za nabavo posebnega cepiva in tako omogočila izvedbo te nujne zdravstvene akcije. Kot prva je ponudila svojo pomoč Tovarna dušika iz Ruš, ki bo prispevala 1500 dolarjev. Ta sredstva bodo zadostovala za cepljenje okrog ' 900 do 1000 otrok. Treba je poudariti, da kaže delovni kolektiv ruške Tovarne dušika izredno razumevanje za zdravstveno dejavnost. Zaščitno cepljenje zoper otroško paralizo bodo organizirali jeseni za vse
otroke od šestih mesecev do
petih let. V okraju bodo cepili c krog 40.000 otrok, za cepljenje katerih bi potrebovali nad 20 milijonov deviznih dinarjev. Za borbo proti otroški paralizi bodo ustanovili poseben okrajni sklad, v katerem se bodo stekala sredstva podjetij in posameznikov. Del sredstev bosta prispevala tudi okrajni ljudski odbor in okrajni zavod za socialno zavarovanje.
m
štiri nove rešilne avtomobile
bo dobili. Mariborska rešilna
postaja je dobila štiri nove re-
Logoška občina elektrificirana
V nedeljo, 4. avgusta, je bila v Novem svetu pri Logatcu pomembna slovesnost. Na svečan način so v kraju prvič prižgali električno luč. Z elektrifikacijo ■ c- ga kraja je bila zaključena elektrifikacija v občini. Slovesnosti v Novem svetu se je udeležilo okrog dva tisoč ljudi iz okoliških krajev, navzoči pa so bili tudi predstavniki občine
in drugih organizacij. O pomenu elektrifikacije in težavah ter drugem je govoril poleg drugih tudi predsednik ObLO Anton Petkovšek. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da so morali za elektrifikacijo Novega sveta napeljati okrog 9 km električnega omrežja, kar je veljalo kakih 7 milijonov din. Približno polovico teh sredstev
so prispevali sami prebivalci v denarju, lesu in s prostovoljnim delom, ostalo — 3,500-000 din pa je prispevala občina.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi kratek kulturni program. Telesnovzgojno društvo »Partizan« iz Gorenjega Logatca pa je priredilo strelsko tekmovanje z zračno puško, ki so
se ga udeležili številni mladinci. Najboljši so prejeli denarne nagrade. Prebivalci Novega sveta so vsem, k- so jim pomagali pri elektrifikaciji njihovega kraja, zelo hvaležni. Predvsem gre zahvala občinskemu odboru, občinski upravi za komunalno dejavnost in elektro-monterjem iz Ljubljane.
J. F.
Radioamaterji bodo tekmovali v Izoli
žilne avtomobile. Nedavno so dobili 12 milijonov dinarjev za nakup novega rešilnega avtomobila, vendar so s tem denarjem raje kupili pet starih voz, iz katerih jim je obrtno podjetje »Zvezda« izgotovilo štiri predelane rešilne avtomobile. Ta pobuda mariborske reševalne postaje je vredna posnemanja in vse pohvale. S svojo odločitvijo eo mariborski reševalci znatno povečali svoj prevozni park in omogočili marsikateremu bolniku in ponesrečencu, da bo pravočasno pripeljan v bolnišnico.
•
Nov kino. Končno so v Mariboru Po dol g: h napovedih in dolgotrajnemu delu izročili svojemu namenu kino »Union« v prenovljeni Unionski dvorani.
Nova dvorana je prekosila vsa pričakovanja m bo služila tudi za rasne koncerte in druge kulturne prireditve.
*
. Prvo grozdje. Fred dnevi
je v Mariboru pojavilo prvo južno gro-zdje. Nabavilo ga je podjetje s sadjem in zelenjavo »Povrtnina« ter ga prodaja po
160 dinarjev za kilogram. Prva
cena je razmeroma v: soka.
vendar obljubljajo postopno zniževanje cen, Podjetje si je zagotovi-lo tu-di določene količine namiznega beiega grozdja.
MAJHNA IZBIRA LETNE OBUTVE povzroča letos precej negodovanja med kupci. Čeprav je prodajaln z obutvijo v Mariboru kar lepo število, je zelo tetko najti čevlje, zlasti sandale, večje od številke 38 in manjše od 3«. Tudi pri otroSki ©trotvi ni nobene izbi-re. Vprašali smo mariborsko To-varno čevljev, čemu to pomanj-kanje. Odgovorili so nam, da jih je letošnja vročina nekoliko presenetila. V vročih dneh, ko so ljudje močno kupovali sandale, so pošle vse zaloge. Konec junija so tovarno že prenehale delati obutev za poletje, katere so letos planirali celo nekaj manj kot lani, ko Je ogromno letne obutve ostalo neprodane. Poslej se na reklamacije prodajaln niso utegnili več ozirati, ker je bila v teku že proizvodnja za jesen. Razen tega je tovarna zaposlena z naročili za tujino, saj letos prvič izvaža. Podobno kot v mariborski Tovarni
čevljev je stanje v ostalih tovarnah čevljev. Vendar menijo potrošniki — in to povsem upravičeno — da bi morale tovarne nekoliko bolj skrbeti za domačega potrošnika in da bojazen pred zalogami ne more biti opravičilo za slabo založenost trgovin.
*
TOVARNA AVTOMOBILOV NA TUJIH RAZSTAVIŠČIH. Razen na domačih sejmih bo letos Tovarna avtomobilov v Mariboru razstav-
Vredno posnemanja
Ondan si je hčerka poškodovala nogo in morala sem jo 'Odpeljati v novomeško bolnišnico. Ko sem šla v Trebnje na vlak, je še sijalo sonce, preden sam prispela v Nevo mesto, pa se je pooblačilo in je začeto deževati. S hčerko nisem mogla brez dežnika na cesto, čeprav se je vedno bolj pritoževala, kako zelo jo boli noga. Nenadoma pa je pristopil k meni dijak Tonček Ovniček in mi ponudil dežnik. Za to svoje dejanje vsekakor zasiuž- javno pohvsjo.
Hvaležna mati
ljala prvič tudi v inozemstvu. Na Solunskem sejmu v Grčiji bo razstavila avtobuse, decembra pa bo v Bombavu prikazala nekaj svojih stranskih proizvodov In nadomestnih delov, razen tega pa tudi svoja znana vozila »Pionir«, kamion in avtobus ter tudi novo vozilo TAM-4500.
*
STIKI OSEMLETKE V MARIBORU. Kljub vsem težavam, ki tarejo naše šolstvo, v prvi vrsti pa pomanjkanje prostorov so v občini Center že pripravili vse potrebno za začetek šolske reforme. Po predlogu Sveta za šolstvo bodo v občini Center uvedli štiri
osemletke, in sicer v Kamnici,
na Vadnici, v Tretji osnovni šoli
in Tretji gimnaziji. Ostale šole bodo spreminjali v osemletke postopoma, med šolskim letom, ker bi za popolno reformo potrebovali znatna denarna sredstva, ki jih občina v letošnjem proračunu ni predvidela.
*
LEP OBISK NA RAZSTAVIŠČU MARIBORSKEGA TEDNA. Kaže, da bo letos obisk na razstavišču Mariborskega tedna še posebno številen. Sesti dan je obiskalo razstavo že nad 51.000 ljudi, zastopniki podjetij pa so sklenili zelo uspele trgovske posle, ki presegajo l milijardo din vrednosti.
(Jp>
Prostovoljno gasilstvo Ima na Dolenjskem dolgoletni} tradicijo. Prostovoljna gasilska društva v novomeškem okraju štejejo 6.710 članov la Manic. Ti so organizirani v 128 društev, med katerimi je naj starejše , p.ro stovoljno gasilsko društvo v MeitlnJki, ki je hkrati tudi naj starejše gasilsko društvo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo pred 88. leti. Tudi trenutno naij-miajša gasilska enota j« v Metliki, to je gasilka Čeha v tovarni »Beiti«.
Druga svetovna vojna je hudo prizadela tudi gasilstvo, zlasti opremo im domove, toda takoj po votirni je gasilstvo novo-vemškega okraja stopilo na pot postopne obnove in vztrajnega napredka. V teh letih po vojni je gasilstvo napravilo krepak korak naprej. Ne da so biila obnovljena vsa staira društva, nastala so tudi številna nova, v gasilske vrste pa je novi čas vnesel tudi nov duh. Z izdatno pomočjo družbe in lastnimi sredstvi društev, članov in prebivalcev, se ie leta v leto izboljšuje tudi oprema društev.
Ze dalj časa se pod vodstvom Okrajne gasilske zveze in posebnega štaba dolenjski gasilci pripravljajo na naj večjo po vo jno gasilsko prireditev na Dolenjskem, na Dolenjski gasilski dan, ki bo 10. ra 11. avgusta letos. Ta dan bodo dolenjski gasilci dobili v goste na tisoče 'gasilcev iti gasilk iz vseh krajev Slovenije. Po. dosedanjih prijavah sodeč bo ta dan prišlo v doflenijsko metropolo okoli
4.000 gasilcev ptoleg drugih gostov.
V soboto zvečer 10. avgusta bo velika akademija na Lofid. Pri njej bo sodelovala med drugimi tudi godba na pihala iz Zidanega mosta- Poleg te bodo drugi dian sodelovale vaaj še
dve ali tri godbe na pihala. Pred akademij o bo na Krki gasilska noč. V nedeljo dopoldne bo na Glavnem trgu razvitje
prapora in zborovanje, potem pa velika gasilska parada. Piri
njej bo sodelovalo okoli L700
gasilcev v uniformah. Popoldn* bo na stadionu »Partizana« na Doki veflšfk nastop članov in pionirjev. Santo teh naj mlaj šiit gasilcev, to je pionirjev, je prijavljenih za nastop 350. Pri . prostih vajah pa bo nastopilo okoli 200 članov in članic. Celotna prireditev bo pod pokroviteljstvom predsednika OLO Franca Pirkoviča.
(r)
Krka na Dolenjskem
Letos je po naših gozdovih izredno dosn gobanov. Ker je cena za suhe gobe letos dokaj visoka (kilogram suhih gol anov odkupuje zadruga po 1000 do 1500 din), jih ljudje radi nabirajo. Kmetijska zadruga na Krki jih je doslej odkupila že okrog 150 kg Poleg tega je odkupila tudi 1500 kg raznih zelišč. Z nabiranjem gob in zdravilnih zelišč si tako marsikatera revna družina gmotno deloma opomore. Na Krki imamo tudi nekaj naprednih kmetov, ki se pridno ukvarjajo s čebelarstvom. Medtem ko so bila zadnja leta za čebele zelo slaba, kaže letos mnogo boljše. — Čebelarji so že prodali zadrugi okrog 1200 kg medu.
x
Letošnjo pomlad sta sneg in miraz tudi pri nas povzročila precej škode na sadnem drevju in po gozdovih. Sadja leios v krajih po dolini sploh ne bo, nekaj ga bodo pridelali le v višinskih krajih, kjer škoda ni bila tako občutna. Precej so bili prizadeti tudi vinogradi. — Razveseljivo pa je, da pri nas ljudje vse bolj segajo po umetnih gnojilih. Letos jih je zadruga prodala okrog 82 ton.
Kmetijska zadruga v Krki ima že nekaj c asa težave zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Ze nekaj časa razmišljajo o gradnji zadružnega
doma, ki bi ga bilo res nujno zgraditi, toda kaj, ko ni dovolj denarnih sredstev. Upajo pada bodo prihodnje leto dom le začeli graditi,	K*	"V.
Vesti iz šoštanjske občine
Na sedi občanskega sindikalnega sveta v Šoštanju so se pogovorili o prirejanju sestankov,
na katerih bi govorili udeleženci kongresa delavskih svetov. Poleg tega so pregledali, kako poteka v podjetjih analitsko ocenjevanje delovnih mest in razpravljali še o nekaterih drugih zadevah.
postavkami. Precej sfcrbi pa bo treba posvetiti tudi vzgoji kadrov, saj imajo med 1.140 rudarji kair 762 nekvalificiranih. Problem bo mogoče rešiti le z gradnjo nižje rudarske šole. Sredstva 'naj bi črpali iz fonda za kadire. Prepričani so, da bosta tako republiški kot okra j ni fond gradnjo šole podprla.
At,
im;
Ob Velenjskem jezeru
V Velenju nuj-no potrebujejo nov Zdravstveni dom. Sedaj ga imajo v stari stavbi, ki ima samo dva skromna prostora za ordinacije. Eden izmed teh prostorov pa je hkrati budj laboratorij. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah delo zelo težavno. Upajmo, da bodo nov Zdravstveni dom kmalu zgradili, saj imajo že zbranih nekaj sredstev. Nedvomno bodo priskočila na pomoč poleg občine tudi razna podjetja.
Upravni odbor lignita v Velenju je sklenil, da bodo čimprej izvedli analitsko ocenjevanje delovnih mest. Zavzemajo se tudi za to, da bi akordni pravilnik vskladili z novimi tarifnimi
Letos razpolaga rudnik lignita v Velenju z 942 milijoni dinarjev za izboljšanje družbenega standarda. Od tega so dobili 400 milijonov ,;z zveznega sklada zs investicije, 42. milijonov pa od občine. Pretežni del sredstev bodo porabil,- za gradnjo stanovanj. Za kapitalno izgradnjo ima rudnik letos 850 milijonov. Porabili jih bodo za gradnjo kopalnice, lamparne, upravnega
poslopja na novem jašku, skladišča, industrijskega tira, ograje na novem jašku in drugo. V središču Velenja pa že letoe začenjajo graditi poslopje direkcije. Na Rudolfovem jašku bodo s tenv sredstvi zgradili tudi novo transformatorsko postajo.
Gasilci iz Saleka pri Velenju
Zasavski	vajen
Z lanskoletnega »lova na lisico« v Maribora
Slovenska	radioamaterska
zveza bo priredila v času od 10. do 13. avgusta v Izoli mednarodni miting in takozvani »lov na lisico«. Pri »lovu na lisico« morajo tekmovalci z majhnimi, posebno grajenimi »prejemniki in smernimi antenami najti skrite oddajne postaje. Na letošnjem tekmovanju bodo na ozemlju med Koprom hi Izolo, na prostoru, ki meri približno 20 km'- skrite kar tri oddajne postaje. Dve bodo morali tekmovalci najti, za tretjo
pa morajo določiti nahajališče na geografski karti-Tak »lov na lisico« je zanimiv in koristen. Opravljajo ga dvakrat, in sicer prvič na. kratkih in drugič na ultra kratkih valovih. Kot kaže, bo konkurenca letos precej močna, saj se je že prijavilo okrog 60 tekmovalcev in 200 opazovalcev iz vseh naših republik in iz inozemstva. Inoz«mci bodo gostje izolske občine. ki je Zvezi radioamaterjev Slovenije nudila pomoč pri delu. Prijeten park v Ariggoni-
ju bo baza vsem dogajanjem na mitingu. Tu bodo tudi šotori za prenočevanje, poleg tega pa bodo udeležencem na razpolago tudi sobe v hotelih v Izoli in Kopru.
Upajmo, da bo Zveza radioamaterjev Slovenije tudi tokrat uveljavila svoje organizatorske sposobnosti in tako doprinesla svoj del k naporom za uresničitev idealov polmilijonske svetovne radioamaterske družine.
O.U-
Okrajna zveza društev prijateljev mladine s; je tudi letos zelo prizadevala, da bi čim več vajencev poslan na letovanje. Tudi društva prijateljev mladine po občinah so posvetila veliko skrb letovanju vajencev. Tako so društva prijateljev mladine v občini Videm-Krško organizirala taborenja za vajence v Malem Lošinju, nekaj vajencev pa je odšio na letovanje v okviru Počitniške zveze. Precej vajencev iz Trbovelj in od drugod je odšlo taborit v Mokrice pri Brežicah. Industrijske šole so prav tako organizirale letovanje svojih učencev. Indu-strijsko-kovinarska šola v Trbovljah pa je na željo učencev organizirala partizanski pohod po Savinjski dolini. Na poti skozi partizanske kraje so spoznali bogato zgodovino tega lepega dela Slovenije.	-nc
•
Okrajni sindikalni svet v Trbovljah se ni zadovoljil z uspehom. ki fla je v letošnjem letu
dosegel na- področju vzgoje upravljaicev. ampak j« že sedaj začel s pripravami za nove seminarje. Kakor smo že poročali. je bilo v juniju letos več kot 20 seminarjev, ki se jih je udeležilo .nad 600 novoizvoljenih članov delavskih svetov. Jeseni bodo organiziral-; seminarje za vse'"tiste nove člane delavskih svetov, ki se iz kakršnih koli razlogov niso mogli udeležiti junijskih seminarjev. Poleg tega bo OSS organiziral dva daljša seminarja za. predsednike DS in UO. S tako obliko vzgoje upravijalcev bodo nadaljevali tudi prihodnje leto, s to razliko, da bodo organizirali seminarje višjega tipa. Namen teh seminarjev bo, da bi poglobili znanje upravijalcev, ki so na letošnjih seminarjih že dobili potrebno osnovo.
•
V trboveljskem o kraju so bili zadnje dni sestanki delegatov za kongres LMS. na katerih so razpravljali o pripravah za
kongres in o drugih aktualnih vprašanjih. Taki sestanki so bili v Trbovljah, Radečah in Brežicah. Poleg delegatov so se jih udetežili tudi člani predsedstva OK LMS Trbovlje. Na sestankih so sklenili, da bodo delegati obiskoval; posamezne kraje in mladinske sestanke ter se seznanjali s težavami mladih ljudi in organizacij Ljudske mladine, da bi na kongresu «ahko aktivno posegli v razpravo.
V Zasavju sta bila letoe že dva režiserska tečaja, ki so se jih udeležili predvsem aktivni kulturni delavci, k; so se v domačem kraju že poskusili na področju režiserske dejavnosti. Oba tečaja sta bila zelo uspešna in so tečajniki mnogo pridobili. Sistematična vzgoja režiserjev pa se bo neogibno odrazila tudi; v uspešnejši kulturno-pro-svetnj dejavnosti, zaradi česar je svet Svobod jn kulturno-pro-svetnih društev, seminarja tudi priredil.
si * lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom gradijo nov dom, ki bo l7 m dolg in 9,5 m širok. Doslej so že zgradili temelje. Ko bodo dobili opeko, pa bodo sami zgradili stavbo do strehe. Gasilci jz Saleka zaslužijo za svoj« požrtvovalno delo vso pohvalo in so lahko za zgled mnogim društvom v okraju.
Na Paškem Kozjaku, ki je oddaljen za dve urj hoda od Velenja in ki nudi lep razgled, že nekaj časa gradijo planinsko kočo. Bilo bi prav, da b; Planinsko društvo iz Velenja uspelo zbrat.; toliko sredstev, da bi kočo povsem dogradili.
•
Upravni odbor rudnika lignita v Velenju je prispeval za letovanje gimnazijske mladine v
Budvi in na Korčuli, predvsem zs socialno šibkejše in za otroke padlih borcev, 52.000 din.
—v—
POM VRV E
Pommuki lovci mo praznovali-— V nedeljo, 4. avgusta, so se zbrali v Murski Soboti lovci iz 38 lovskih društev Pomurja ter proslavili 35. obletnico ustanovitve lovske organizacije v Pomurju. Okrajna lovska zveza ja ob tej priložnosti izdala jubilejno revijo. Prav tako so v Ekonomski srednji šol; v Murski Soboti odprli lovsko-ribiško razstavo, na kateri prikazujejo lovsko orožje, pribor, stare dokumente, nagačene živali, ribe v akvariju in nekatere druge zanimivosti. Pomurski lovci so
tekmovali v streljanju na glinast« golobe, na letečega fazana in bež«čega zajca. Okrajna lovska zveza je najzaslužnejšim lovcem podelila spominska priznanja, Republiška lovska zveza pa znak »Zasluge za lovstvo«.
•
Mlečni sladkor pridobivajo. —
V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti pridobivajo že nekaj časa pod strokovnim vodstvom izvedencev Kemičnega inštituta iz Ljubljane mlečni sladkor in mlečno kislino iz čiste sirotke- Iz sto kilogramov sirotke so dobili okrog tri kilograme belih kristalov mlečnega sladkorja. Pridobivanje mlečnega sladkorja je pomembna pridobitev za Pomurje in naše gospodarstvo, prav posebej pa za sodobno med torno.
Ptuj
POMANJKANJE UČNIH MOČI. Na šolah bivšega ptujskega okraja 1e občutno pomanjkanje nčnih moči. Na osnovnih šolah je poučevalo v 321 oddelkih 268 nčnih moči. Na mnogih šolah so morali zaradi tega poučevati po sk»če-nem predmetniku. Skoraj vsi oddelki so prenapolnjeni. 8 50 ali 6« učenci v enem oddelku ni mogoče najbolje poučevati, kar se seveda uozna - tudi prt učnem uspehu. V prihodnjem šolskem letu bo pomanjkanje učnih moči še bolj kritično, ker gre nekaj učiteljev v pokoj, nekaj Je bilo premeščenih, tako da bo manjkalo M učiteljev. Ptujski okraj Je štipendiral 54 učiteljev, od katerih pa so končali študij letos samo trije. Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov Imajo na mnogih IslA pouk v treh Izmenah.	IU)
UJJ
V okviru I. Mednarodne revijalne razstave »Družina in gospodinjstvo 165"«, fci bo od '. do 20. septembra v Zagrebu, bo tudi I. otroški sejem pod pokroviteljstvom centre Jnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ju glavnega odbora Zveze ženskih društev. Namen sejma je predvsem prikazati dosedanje uspehe v skrbi znašega otroka, istočasno pa tudi nove možnosti razvoja in prizadevanja naše
cn^žc>e zia mlad.-; rod.
Ta razstava bo prikazala, ee-62 nam manjka in v dem delamo napake, a tudi. ka-r je dobro. Kot o ostali razstavi, bodo Uidi o otroškem sejmu lahko povedali ofoisč-rovalcj svoje mnenje v posebni snkeiti. Nedvomno bo v njej tadri mnogo predlogov za zboljšanje in izpopolnitev dela z otroki.
Na otroškem sejmu bedo razstavljala tud; podjetja zlasti treta, k; izdelujejo otroška oblačila. perilo, igrače. Tako bo zastopana pcehranbena industrija, ki izdeluje bonbone, čokolado, kekse, razne brezalkoholne pa-trs,če žri mie-cne i<zd«Ike, dalj*? konfekcija, razstavljena bo otroška trikotaža, perilo in otroška obutev.
Otroške igrače, pohištvo, otroške knjige in drugi razstavljeni predmeti bedo ‘Obiskovalcem sejma nedvomno pomagali
svetoveiti. teko urediti, otroški kotiček, kakšne 'igrače kupiti in tudi. kakšno knjigo, k| .pomaga
vzgajati otoo&a. Toda na samo zi od-resle, tudi za male obi • ekovalce, ki bodo v spremstvu
svojih staršev prišli na sejem bo to posebna privajenost, saj se prireditelji trudijo, da bi bil sejem ter najbolje urejen in zanje čim zanimivejši.
Posebnost vse razstave, kakor tudi otroškega sejma bo, da bodo na prodaj vsi razstavljeni predmeti, kar bo privlačnost sejma še povečalo. V okviru otroškega sejma bo tudi otroška medna revija, ki bo prikazala
KDO BI SODIL, DA ZNA 2E ŠIVATI!
praktičnost in uponsibnost posameznih izdelkov za otroško garderobo.
Otrok ima svoj prosti čas, ki ga izkoristi prav ali ne. Prav zato bo tudi del sejma posvečen otrokov.- zabavi, kateremu bodo prireditelji posvetili posebno
pozornost, kajti ni vseeno, kako preživi otrok proste urice — ali s pametno igro in razvedrilom, ki ga istočasno vzgaj a in Izpopolnjuje al-; pa nanj celo slabo vpliva.
Marsikateri starši tudi ne pustijo svojemu otroku, da bi tudi
A. M., LJUBLJANA:	Občutek
mrazenja se ne pojavlja kot posledica pravega mraza v obdajajočem zraku, temveč prihaja iz notranjosti organizma samega kot subjektivni občutek mraza pri celi vrsti raznih bolezenskih stanj. V takih primerih priteka zaradi krčevite zožitve malih kožnih ar-
Bkdtlss k1 uk pokrov ime beiga psa namalanga,
to je »F 0 %v, ki po vsem svet, Iioč jo ga na čevljih 'met.
terij v ožilje povrhnje kože vse premalo krvi. Na t^. naein se koži dovaja premalo toplote. Taka ohladitev zunanjih kožnih plasti povzroča občutek mraza. Ta • pojav srečujemo pri raznih živčnih obolenjih, pri duševnih obolenjih, pri raznih hormonalnih motnjah, pri slabokrvnosti itd. V Vašem
primeru je zelo verjetno to mra-
zenje posledica mene.
Zaradi te nevšečnosti, še bolj pa zaradi občasnih krvavitev po končani meni in zara-di bolečin v trebuhu rum svetujem, da greste čimprej k zdravniku ginekologu, ki bo mogoče tudi ugotovil pravi vzrok mrazenja.
Vsaka neredna krvavitev vzbuja sum na razna nevarna obolenja, zato ne kaže prav nič odlašati.
Z. P., KRANJ: Vsako leto imate tudi po večkrat neprijetnosti
zaradi vraščenega nohta na nožnem palcu. Pred nekaj dnevi se vam je pripetilo isto, samo da je vnetje obeh nohtov hujše kot običajno.
Priporočamo vam, da na palec pokladate obkladke z turovo vodo ali kopeli v blagi raztopini hi-permaugana- Ko se bo vnetje pomirilo, vam bo zdravnik verjetno moral odstraniti noht kakor tudi vse okuženo divje meso.
Vraščeni noht nastane lahko zaradi nepravilne obutve, zaradi nepravilne obremenitve nog In zaradi nepravilnega striženja nohtov. Vsem tem vzrokom se navadno pridruži še okuženje.
Da boste v bodoče preprečili to nevšečnost, ki povzroča navadno zelo hude bolečine, vam priporočamo, da nosite prostorne čevlje in da strižete nohte ravno in ne v polkrogu. C e bi pa kljub temu prišlo do vraščenja nohta, poskušajte vriniti gazo med noht in njegovo ležišče, kar navadno prepreči še nadaljnje vraščanje.
Masveti
Umazan dežni plašč očistimo tako, da ga operemo v hladni ali mlačni vodi. Milo, bencin ala kaki drugi preparati tu lahko prej škodujejo nego koristijo. Ce pa je plašč precej zamazan, pa ga lahko očistimo z gobo, ki smo jo
namočili v rahli milnici. Takoj □ ato pa ga moramo izprati v čisti vodi.
Da bi zamašek ne ostal v ustju steklenice, v kateri je lepljiva te-kečina, ga poprej namočimo v olje ali v raztopljeno mast.
sam kje sodeloval, na primer v pevskem zboru, šolskem orkestru itd. Na sejmu pa bo vrsta predstav. Tako bodo priredila svoje predstave pionirska gledališča, mali obiskovalci sj bodo lahko ogledali lutke, nastopili pa bedo tud;, otroški pevski zborj in.orkestri. Tu bodo torej lahko starši še bolj videli, kako radi se otrocj udejstvujejo v taki dejavnosti, saj jim je to v veselje in razvedrilo, razen tega pa se mnogo naučijo. Nedvomno bodo te točke posebna privlačnost otroškega sejma, saj skoraj ni lepše stvari kot na primer videti otroka, ki s vso svojo vnemo poje v pevskem
zboru, igra ali pa kako drugače nastopa pred javnostjo. Seveda ne bo manjkalo tudii druge zabave, saj se bodo mali obiskovalci sejma lahko zabavali z
na jsodobnej Šimi igračami.
Ves sejem bo tako razdeljen v trj. razstavne dele in sicer bo prikazal sodobno vzgojo otroka
i raznimi igračami slikanicami In knjigami, šolskimi in šproft-nimi potrebščinami ter učili.
Naslednji del bo. kot rečeno, prikazoval materialno skrb za otroka z razstavljanjem r&znch dobrin od obleke in obutve io zdrave prehrane, v tretjem delu sejma, ki bo prikazoval koristno izrabljen prosti čas otrok in mladine pa bodo v glavnem
rasatavljalci taborniki. »Partizan«, »Pionirska zveza«, »Bdeči križ«, Ljudske tehnika, glasbene- skupine, strelske družine, razna športna društva in »Mladi zadružnika«.
Po šLroik-e>rn in obsežnem pro-
gramu ter vestnih, pripravah sodeč bo otroški sejem ena nadvse privlačnih prireditev razstave »Družina in gospodinjstvo 1S5V*. Sčasoma pa naj bj .postal tudi regulator proizvodnje, saj ga bodo obiskali tudi predstavniki naših -;n tujih podjetij, ki bodo lahko ugotovili, za kaj se obiskovalci bolj al-i manj zanimajo,	V. K.
PRIČESKA
NAŠEGA
MALEGA
Kdo bo skrbel še za lase otroka, bo nejevoljna morda katera mamica. Našli pa bomo tudi take, k;i so svoji triletni hčerkici da,le napraviti že trajno. Toda ta uničuje še močne rase. kaj šele mehke in občutljiva otroške las- Ti so izredno občutljivi dn zsntevajo zato skrbno nego. In ta se mora začeti že pri povsem malem otroku. Za to vam posredujemo nekaj preizkušenih nasvetov.
Mehki lasje dojenčka bodo
bolje in hitreje rasli, če jih ne
bomo prepogosto umivali z mi-iom. Enkrat tedensko je povsem dovolj za pranje male glavice z otroškim milom. Pri tem moramo gledati, da nato
glavo dobro izperemo s čisto
vodo. Druge dni. ko kopamo malčka, pa glavico samo mam splahnemo z vodo in jo takoj
posušimo z brisačo in počešemo S ščetko. Dokler pa ni glavica
še trdna uporabljamo le mehko sviieno ščetko.
V prvem letu ima dojenček svetle lase, ki pozneje največkrat potemnijo. V korenini lasu je namreč vedno več pigmenta. Toda lasje lahko potemnijo tudi zaradi uporabe slabega mh« ali pa zaradi prepogostega pranja las. Priporočamo, da perete otrokom, ki imajo svetle lase s kamilčnim čajem, zadnji vod-: par dodaj te še malce; imenovanega soka. Glavo črnolasih, otrok P» je dobro prati v vodi. v kateri smo kuhali .rožmarin ali orehov
list. Mastne lase operemo v dežni ci, če pa te nimamo pa moramo trdi vodi dodati m&oo bo-raksa.
In še nekaj besed o ondula-cij. otroških, las. 2e v aačetku smo povedali, da te ni priporočljiva. Vse do pubertete bi si deklica ne smela dati delati trajne. Ce pa že hočemo našemu dekdču naviti lase. delajmo to previdno. Cez dan navij mo lase na mehke kapice, poprej pa jih še rahlo navlažim© s sladkorno vodo. Ko se lasje posušijo pa vsak ovoj ček posebej izčešemo.
e O-
Vedno lepa pikčasta obleka iz ripsa, ki jo lahko nosimo v vsakem dnevnem času. Zlasti primerna je za večer, ko ogrnemo čeznjo toplo jopico skladne barve.
0
rojene iz enobarvn
Čeprav si za spremembo od zimskih enobarvnih oblek želimo poleti pisan vzorec, nas izkušnja pouči, da so iz enobarvnega blaga ukrojene obleke privlačnejše, elegantnejše in traj_ nejše (pisanega vzorca se hitreje naveličamo, je podvržen mo-
di) kot pa obleke ukrojene lz
vzorčastega blaga- Naše trgovine nama ponujajo že kar lepo izbiro barv, čeprav je kakovost že vedno precej omejena na štniung, rips, rafia platno ln umetno vlakno te tovarn« v Vižmarjih, Barve teh vrst tka-
M
2e malce »moden«' komplet, za našo najsta rej*©. Tudi pri tej obleki je možno krojenje iz pretesne obleke.
»in pa SO lepe. Morsko modra, clivne zelena, koščena in bela so barv«, po katerih, v letošnjem modnem letu najbolj se-££«mo. Ker so obleke krojene iz enobarvnega blaga, si lahko privoščimo tudii nekoliko poseben kroj (glej skice). Pri močno pisanih tkaninah vzorec namreč zakrije posebnosti kroja, zato ima zopet enobarvno blago prednost pred vzorčastim pri vseh tistih, ki nimajo rade gladkih oblek.
Preden p>a začnemo, krojita enobarvno obleko, moramo posveti« vsaj nekoliko pozornosti kakovosti pri nas kupljenega enobarvnega letnega blaga. Ra_ zen nekaterih vrst šantunga, je naše enobarvno letno blago »trdo«. Ima pa tudi to slabo lastnost, da ga je treba večkrat zlikati in, da po prvem pranju prav rado izgubi apreturo, Ki UDU daje »trdost«. Zaradi tega bomo krojile nove obleke na ta način, da bodo iz svetlega b,aga ukrojen« enostavne za likanje in obenem enostavne za pranje. Ker je enobarvna tkanina občutljivejša kot vzorčasta,
ker na enobarvni hitro opazimo
vsak te tako droben madež, bo sveta© enobarvno blago pač potrebno pogostejšega pranja. Za. pedi tega ne bomo izbrali kro-
1
f<
S
%
RIŠE: M3«|
MUSTER
220. Mavgli je osupnil. Kaj takega se njemu, gospodarju džungle, še ni pripetilo! Pograbil je nož in v slepi jezi hi oba ubil, če se ne bi prav takrat znova oglasilo neznano čustvo z vso silo. Vzdihnil je: »Gotovo sem jedel strup in moč me je zapustila! Umrl bom!« Med tem pa sta volkova stekla dalje in ostal je sam na poteptani travL
221. Ves dan se je samoten klatil po gozdu In zvečer je sam lovil svoj plen. V svetli noči pa se je naveličal samote in zdirjal je skozi džunglo proti jugu. Noge so se mu dotikale mehkega mahu, pozabil je na svojo nesrečo in od veselja zapel. Stekel je prav do močvirja, ob robu džungle in z varnimi koraki planil v ločje.
222. Splašil je jato divjih rac, sedel med visoko trsje in sl ogledoval podplate svojih nog, da bi izdrl majhne trne. In ko se mn je de sasdelo, da je vso slabost In slabo voljo pastil ▼ dfanglt in ko sl je spletel venec h močvirnih cvetlic — se je snova oglasilo v njeni desetkrat huje kot prej. Prestrašil se je.
Ja’pri katerem bi morali poznati vse umetnosti likanja, čs bi hoteli dati oprani obleki njen prvotni videz. Kroj obleke iz svetlega enobarvnega letnega biaga naj bo torej predvsem za 1; k an j e enost aven.
Temnejši odtenki tkanin pa nam omogočajo že zapletenejši kroj. Ker bomo obleko manjkrat prale, bo torej trud našega likanja manj pogost.. Iz mehkejših enobarvnih tkanin krojimo »mehkejše« kroje: drapiran ž.votek, nabrano krilo, manj enostaven izrez (dekolte) itd. Ta kroj nam narekuje kakovost biaga, čeprav je pomislek pred pogostim likanjem še vedno upravičen.
K enobarvni obleki spadajo čevlji, torbica in eventualno rutica, pas ali gumbi kontrastna barve. Kadair enobarvno obleko dopolnjujemo z vzorčasto bluzo, z širokim pasom, rutico ali pentljo, naj ima pisano blago v svojem vzorcu vsaj en motiv, ki je barvno isti ali vsaj močno podoben barvi obleke. S tem se izognemo vsem nesoglasjem, v razliko od vzorčastih oblek, ’« enobarvnim laže izbiramo tudi nakit. Ogrlice, ki so letošnje
leto postale pisane sestavljene iz raznobarvnih kroglic, se zelo lepo prilegajo vsaki enobarvni obleki. Tudi uhani imajo lahko vtisnjen raznobarvni motiv, celoten izgled bo samo izpo-■ polnjen.
Če si ne moremo privoščiti vsako sezono nove letne obleke, je enobarvna tkanina prav go-trvo primernejša od vzorčaste. Ker je :zbira brav velika in lepa, njihova obstojnost pa tudi kar zanesljiva, si ob letošnjih vročih dneh ukrojimo takšno obleko, ki nam bo popolno nadomestila »popoldansko« la tudi »sončno« obleko. D. P.
N h K A J
JEDILNIKOV
KOSILO:	Nadevane	paprike —
Cel krompir — Sadje — 220.
VEČERJA:	Češpljevi	cmoki	—
Mleko — 180.
KOSILO:	Zelenjavni	zrezki	—
Solata — Puding — 180.
Zelenjavni zrezki: Poljubno vrsto zelenjave skuhamo v slanem kropu do mehkega, jo na situ dobro odtečemo, debelo sesekljamo. Nato napravimo prežganje, ki ga razredčimo z vodo, prevremo, pridenemo 1 jajce, sesekljano zelenjavo, sol, poper, muškatov orešček in še vse skupaj prevremo. Ko se zmes ohladi, oblikujemo zrezke in jih spečemo zlatoru-meno.
VEČERJA:	Palačinke	—	Sadni
sok ali mrzli čaj z limono — Iti.
KOSILO: Zelenjavna juha s praženim zdrobom — Džuveče — Bm lata — 170.
V Pultu so razdelili nagrade
za najboljše jugoslovanske filmske ustvaritve
PULJ. 5 .avg. Sinoči se je pred polno areno končal IV. festival
jugoslovanskega fiJma. To je bil
deveti in zadnji dan festivala, izmed iLmetniških filmov so včeraj
predvajali flim »Svojega telesa
gospodar«, izdelek »JadTan-filma« iz Zagreba.
Festivalsko razsodišče, v katerem so bili novinar Dragoslav Adamovič, direktor »Filmskih novosti« Samuiio Amodaj, književnik Matej Bor, književnik Mirko Božič, novinar 1'adil Hodžič, publicist J o ca Marjanovič in književnik Tanasije Mladenovič, je proglasilo najboljša. dela na tem festivalu. Po sklepu razsodišča 50 bili za najboljše filme proglašeni »Pop Čira i pop Spira« (Avala-film), »Svojega telesa gospodar« (Jadran-fiim) in »V soboto zvečer« (Avala-film). Razsodišče je proglasilo za Štiri najboljše krat* koinetražne filme omnibus risanih filmov' (Zagreb-film), »Fantastična balada« (Triglav-fllm), »Koliko je ura« (UFUS) in »Polet nad močvirjem« (Slavija-film).
Denarne nagrade, določene za ta fr s rival, je razsodišče razdelilo takole: prva nagrada za režijo, ki jo je v znesku 500.000 dinarjev dal zagrebški tednik »Vjesnik u sri-jeclu«, je bila razdeljena po sklepu razsodišča na dva dela. Prvi del 300.000 dinarjev je prejela Soja Jovanovič za režijo filma »Pop Čira i pop Spira«. Prejela je tudi zlato kolajno arene. Drugi del prve nagrade v znesku 200.000 dinarjev Je clabil Vladimir Pogačic za režijo filma »V soboto zvečer«. Nagrado za scenarij v znesku 300.000 dinarjev, ki jo je dalo Združenje filmskih proizvajalcev, kakor tudi zlato kolajno arene je prejel književnik Slavko Kolar. Nagrada za kamero, ki jo je prav tako dalo Združenje proizvajalcev In ki je znaJala skupno 200.00U dinarjev. je bila razdeljena na dva dela. Njen prvi tlel in zlato kolajno arene je prejel Nenad Jovičič za film >'Pop Cira i pop Spira«. drugi del te nagrade pa je dobil Aleksander Selimovič za film »V soboto zvečer«.
Tudi nagrada za glasbo r znesku 200.000 dinarjev, ki jo je dal »Croatia-fiLm«, je bila razdeljena na dva dela. Prvi del in zlato kolajno are.''e je prejel Borivoje Simič za glasbo v filmu »Pop Cira i pop Spira*, drugi del pa Bojan Adamič za glasbo v filmu »Tuja zemlja«.
Nagrado za scenografijo v znesku 150.000 dinarjev, ki jo je dal občinski ljudski odbor v Pulju, je prejel Mioinir D eni 6 za film »Pol- Cira i pop Spira«. Nagrado 200.00C dinarjev za glavno moško vlogo, ki jo je dai »Zeta-film«, je prejel Mladen Sermen za glavno
iogo v filmu »Svojega telesa gospodar* .
Jugoslovanski pomorski kodeks
Zagreb, 2C :.	V	jadran-
skem inštitutu Jugoslovanske akademije znanosti in ume-t.no-s:: £0 dokcn-čali prvi najvažnejši čeL jugos-Iovanekega pomorskega kodeksa — obsežnega pravnega skta. ki bo vseboval pravne predpisa z vseh področij po-.orsiva !n trgovine na morju. Prvi Gel. k: j<? rezuirat večletnega de’,a strokovnjakov v im--r:-aru ;n prakse, vsebuje pred-p:-e o pogodbah za izkoriščanje 'ad j na morju, pogoje za prevoz biaga in za oddajanje ladij v najem.
N3 podlagi tega dela bodo v zvez-n-:h o-rganih proučili v prihodnjih m«?ecih načrt uredbe o izkfriiščfTnjiu ladij na morju, ki je nf*>bhodno potrebe-n za ureditev pravnih in lastninskih zadev n.a tem področju.
Nadaljnja po-giavja jugoslovanskega pomorskega kodeksa bodo vsebovala predpise o pomorskem zavarovanju, o odgovornost-, ladijskih podjetij, o c-ovtopku v primerih poekodb in druge.
Z jugoslovanskim pomorskem krd-ek?, m bosta naša država in pomorsko gospodarstvo dobila prv krat enoten in sodoben tr-govs-k; zakonik, ki je neobhod-no potreben v državi 7- razvitim pomorskim gospodarstvom. Vse dosedanje različne posle v tem področju so urejal; na nodlagi tako imenovanega političnega edikti, sprejetega pred približno 2^0 leti, in n?- podlagi nekaterih drugih pravnih virov. Obenem bo pomorski kodeks važc~n sestavni del novega pravnega sistema, ki ga izdelujejo.
V Sisku bodo izdelovali jeklene steklenica
Tovarna jeucle^niri forezšivnili cevi v Sisku še ni popolnoma dograjena. Dokončati bodo morali še nekaj obratov, med njimi tudi oddelek za izdelavo jeklenih steklenic za komprimi-rane pline. Takih steklenic v državi precej r>rimanjkuij e. Se-
daf si prizadevajo, da bi ta
obrat v Sisku dokončali, nakar bomo mogli dobiti na leto okoli 40.0rK) takih steklen'c za naše gospodarstvo. —	>1	15.
K^Nl-2^3HBSSESSr-
Nenadoma nas cvetu mladosti na-sestra, teta
zapustila v .viba hčerka.
PEPCA D K 5 . M El. J
Pogreb nepozabne pokojnice bo x’ torek 6. avgusta 1957. ob 16.30. iz Krištofove mrliške vežice na pokopališče 2?.le.
Žalujoči: oče. sestra, brata in ostaio sorodstvo.
Ljubljana. Ilova gora 5. avgusta 1957.
Nenadoma nas 1e zapustila naša sodelavka
DRHMELJ JOŽICA
K večnemu počitku jo bomo spremili v torek. 6 rv^vsta 1957. ob 18.30 iz Krittofove mrliške vežice na 7-alah..
Ljubljana. 5. avgusta 1957.
Kolektiv »Restavracije Koper«
Prvo nagrado za najboljšo žensko vlogo je dobila Ljubinka Bobič ra vlogo v lilmu »Pop Cira i pop Spira«. Ta nagrada znaša
200.000 dinarjev in jo podeljuje Združenje filmskih proizvajalcev. Drugo nagrado za najboljšo moško vlogo je prejel Kade Marko\ ič za vlogo v lilmu »Tuja zemlja«. Tudi to nagrado 100.000 dinarjev je dalo Združenje proizvajalcev. Drugo nagrado za žensko vlogo, ki jo je dal »Makcdonija-iilm«, je prejela IMarij a Holm za vlogo v l'ilmu »Svojega telesa gospodar«.
Posebno nagrado podjetja »Ve* sna-fiim« v znesku 100.000 dinarjev je razsodišče razdelilo na dva dela .tako da je 50.000 din prejel lUihajlo Vitorovič za vlogo v lil-mih »Mali človek« in »Zenica«,
50.000 dinarjev pa je prejela Renata Ulmanska za vlogo v filmu »Pop Cira i pop Spira«. Razsodišče Je prav tako podelilo posebno diplomo Mesi Seiimoviču za humano idejo filma »Tuja zemlja«.
Nagrade za kratkometražne filme so bile razdeljene takole: prvo nagrado za režijo kratkometražne-ga filma v znesku 150.000 diharjev, ki jo je dalo na razpolago podjetje »Cinema«, je prejel Boštjan Hladnik za režijo »Fantastične balade«. Drugo nagrado 100.000 dinarjev je prejel Mika Vojanovič za režijo filma »Koliko^ je ura«. To nagrado je dalo Združenje proizvajalcev.
Prvo nagrado za kamero v znesku 100.000 dinarjev, ki jo je dalo podjetje Cinema, je prejel Tomislav Pintar za svoje ustvaritve v filmu »Cvet lil ogenj«. Drugo nagrado za kamero je prejel Miro-ljub Dikosavljevič za film »Kanjon Tare«. To nagrado v znesku
75.000 dinarjev je dalo Združenje proizvajalcev.
Letos sta bili določeni dve nagradi za risane filme. Prvo nagrado, namenjeno za režijo risanega filma, ki jo je dalo podjeye »Mo-rava-film«, je prejel Dušan Vuko-tič za režijo risanega lilma »Kavboj Jimmy«, ki ga je izdelal »Za-greb-film«. Nagrado za najboljše likovne ustvaritve v rlsanili filmih. ki jo je dalo podjetje aMora-^ va-film« v znesku 100.000 dinarjev, je prejel Aleksander Marks za likovno ureditev7 risanega filma »Na livadi«.
Prvikrat letos je bila podeljena nagrada za amaterske filme. Razsodišče je podelilo posebno nagrado Dušanu Makadejevu za realizacijo filma »Antonijevo razbito ogledalo«.
Ob -proglasitvi zmagovalcev je poročevalec razsodišča IV. festivala jugoslovanskega filma književnik Matej Bor poudaril ugotovitev razsodišča, da je letošnja jugoslovanska filmska proizvodnja pokazala napredek. Razsodišče je opozorilo na nekatere pomanjkljivosti naše filmske proizvodnje in podalo predloge, kako naj se na bodočih festivalih zboljša nagrajevanje najboljših filmov.
Letos Je tudi razsodišče za kritiko podalo svoje ocene za posamezne filme. Najvišje priznanje kritike, nagrado, ki je bila letos prvikrat uvedena. je prejel Boštjan Hladnik za realizacijo filmov »Fantastična balada* in »Živeti ni greh«. Najvišje priznanje kritike je prejel Fedor Hanžeko-vič za režijo filma »Svojega telesa gospodar« in Vladimir pogačič za režijo filma »V soboto zvečer«. Za najboljši scenarij je razsodišče proglasilo ustvaritev Dragoslava Iliča V' filmu »V soboto zvečer«, medtem ko je naj večje priznanje kritike za kamero prejel Aleksander Sekulovlč za film »V soboto zvečer«.
Za scenografijo Je razsodišče kritike podelilo naj višje priznanje Miomiru Deniču za film »Pop Cira i pop Spira«, za glasbo je prejel naj višje priznanje Bojan Adamič za njegove ustvaritve v filmu »Fantastična balada« Razsodišče kritike je podelilo tudi najvišje priznanje za poetsko realizacijo Aleksandru Petroviču za film »rolet nad močvirjem«. Posebno priznanje je razsodišče kritike podelilo kolektivu »Zagreb-filma« ža njegove risane filme, ki so Jih predvajali na tem festivalu in ki pomenijo po splošni oceni zelo pomembno delo.
Protiperonosporaa služba
Letošnje poletje' je karakteristično za vinsko- trto zaradi tega, ker ni bilo večjega pojava. pero-nospore. V posameznih vinogradniških okoliših se sploh ni pojavljala celo na neškropljenih trsih. To pomeni, da letošnje leto ni bilo ugodno za pojav in razvoj peronospore vinske trte. • Kljub -rednemu opozarjanju vinogradni-. kov od strani peronosporne službe na pravi čas škropljenja pa ugotavljamo, da so nekatera vinogradniška gospodarstva . in vinogradniki letos škropili več, kot je "bilo to potrebno.'Na ta' način so porabili več sredstev za 1—2 ali celo več škropljenj.
Sedaj je že mesec avgust in so grozdne jagode dovolj razvite, da sploh ne obstaja več možnost oku/be po peronospori. Perono-spora se lahko pojavi le na mladih poganjkih (vršičkih), toda ne v takšnem obsegu, da naredi kakršnokoli gospodarsko škodo. Zaradi tega opozarjamo vinogradnike, da ni potrebno več škropiti vinske trte proti peronospori. Lahko se še škropijo le trsnice in mladi vinogradniški nasadi, in sicer z lc/o Bordojsko brozgo.
Zaradi prejšnjega dežja . se je ponekod začel močno pojavljati ' Bot ry tis — siva grozdna plesen, ki povzroča grozdno gnilobo. V primeru toplega in suhega vremena, kakor predvidevajo meteorološki strokovnjaki, tudi siva grozdna gniloba (Botrytis) ne bo naredila večje škode. Obstaja pa nevarnost večjega pojava oidija — pepelaste plesni — vinske trte. V tem primeru je potrebno vinogra- . de žveplati ali škropiti z 0,2l/c.Co-sanom ali Sumporolom. Zveplanje
vinogradov'- se ne sme izvajati pri
močni sončni pripeki. Obenem
obveščamo vinogradnike, da je to
zadnja redna napoved protipero-nosporne službe v letošnjem letu. Istočasno prosimo vse vinogradnike. da sporočajo Kmetijskemu inštitutu Slovenije svoja zapažanja in pripombe o letošnjem delu pro-tiperonosporne službe ter eventualni pojav večjega obsega oidija in botrytisa.
Kmetijski inštitut Slovenije in
Hidrometeorološki zavod LRS
onEvnivesti
KOLEDAR
Tonk, e. avgusta: Vlast*.
Na današnji dan leta 1908 je
umrl slikar Anton Ažbe, ki je
bil v svojem času Izmed vseh slovenslcih upodabljajočih umetnikov brez dvoma najbolj znan po vsej Evropi ln celo onstran Atlantskega oceana. Bil je izredno dober slikarski teoretik in učitelj. Petnajst let je vodli v Munchenu slovečo privatno slikarsko akademijo, ki so jo obiskovali mnogi domači ln tuji, kasneje priznani slikarji. Pri
njem so se učili naši najboljši
mpresiomsti Jakopič, Jama, Grohar in Sternen. Z Ažbetom in bvatoma Ivanom in Jurijem Šubicem se začenja v slovenskem slikarstvu nova doba.
*
Dr. Fr. TOPI.AK, Maribor —
Maistrova 17. ne ordinira do 4. septembra.
ZAHVALA Iskrena hvala <ir. Košaku in ostalim za uspelo operacijo, dr. Blumauerjevi za skrb pri zdravljenju in sobnim sestram za skrbno nego na kirurški kliniki.
Kokole Dana NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. O O 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni fiom VIC:
Dr. Lazar Milan, tel. 20-957	—
Rimska cesta 23-1. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 32-740. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31. teL 21-737.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Suhač Marko, tel. 31-2B6. V odsotnosti zdravnika klicati 30-800.
Zdravstveni dom SISKA:
Dr. Gašperlin Janez, Černetova 31, tel. 22-83*1, 22-861.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Trtnik Albert, Cankarjeva 9-1., tel. 20t456. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Kurbus Jan.ia. Krekova S, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. — Preko dneva vršijo obiske po domovih zdravniki zdravstvenega doma.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Leskovic Bogdan, Opekarska 8, tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba ie od IS. ure dalje..
Nešteto bolnikov, ki so se pri zdravljenju želodca, jeter, žolča, in črevesja, posluževali rogažkega »DONAT« vrelca, ,1e danes hvaležnih temu prirodnemu zdravilu. Morda ,ie potrebno' tudi Vam? »DONAT« dobite v trgovinah, ki ga dobe v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« ' in »Prehjpmic.
Izšel 3 e LJUBLJANSKI VODNIK II. izpopolnjena izdaja za leto 1957—58
To je edina najpopolnejša publikacija, ki nudi turistom, potnikom in poslovnim ljudem podatke o vsem, kar jih v Ljubljani zanima. Vodnik je pisan v slovenščini, angleščini in nemščini. ter ima preko 90 ilustracij in več preglednih kart. V dodatku Vodnika'je opis 34 izletov v okolico Ljubljane in po Sloveniji. Ljubljanski vodnik lahko dobite v vseh knjig-arn-ati, kioskih in pri kolporterjih za 350 din. Sole imajo znaten popust.
TOVARNA »INDOS«, Ljubjana-Moste, Ob železnici, poziva vse delavce in uslužbence, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred koncem leta 1!>56. imajo pa po veljavnih predpisih pravico do deleža pri končni razdelitvi plač iz dobička za leto 195S. naj se javijo upravi podjetja ali pismeno pošljejo svoje naslove zaradi uveljavljanja svojih pravic. — Zahtevki. ki bodo dostavljeni po trimesečnem roku, računajoč od dneva te objave, ne bodo upo--števani.
ZA OTROŠKO KOZO
NASVET! C« žeiil od-i kremo, potem zah-
»ULTRAGIN - lp*rt
kremo. DoHi jo v vseh
rljah.
GLEDALIŠČA
Kitajsko gledališče lutk ln senc bo gostovalo v Mestnem gledališču v četrtek ln petek, 8. ln A. avgusta. Spored, ki bo oba večera enak, obsega po Štiri prizore starih kitajskih iger za lutke in sence. Vstopnice za ta izredni dogodek bodo v prodaji od grede dalje v Mestnem gledališču. Cene od 100 do 300 din. Rezervacij ni.
a
RADIO
SPORED ZA TOREK Poro£Ua: 5.05, S.00, 7.0«. t.M. lfr.0«, 13.06, 15.00, 1T.00, 19.M, 22.00 ln
22.55.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci (pisan glasbeni spored), vmes ob 6.30—6.40 Reklame: 6.40— 6.45 Naš jedilnik; 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vsem ob 7.30—7.45 Cicibanom — dober dan! — Zgodbica Gustava Strniše -(ob 70-letni-ci pisatelja); 8.05 Igra godba JLA p. v. Jožeta Bruna; 8.35 25 minut z malimi zabavnimi ansambli; n.oo Utrinki iz literature — Irwin Shaw; Priča; 9.20 Johannes Brahms:	Koncert	za violino in
orkester v D-duru; 19.10 Od melodije do melodije: 11.00 Za dom in žene; 11.15 Virtuozne skladbe za razne Instrumente: 12.00 Koroške narodne pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Modic: Upogibanje vej sadnega drevja; 12.40 Odlomki iz baletov »Labodje jezero«, P. I. Cajskovskega in »Gavafte« A. Hačaturjana; 13.15 Pester spored opernih melodij; 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.40 Radijski roman — Kr ih KoS: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — XIV.; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov:	38.50 Razgovor o
mednarodnih vprašanjih: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Mali koncert Ljubljanskega komornega zbora pod vodstvom Milka Skobr-neta; 20.30 Radijska igra — Herbert Elsenrelch: Tako živimo in tako umiramo (ponovitev). Reiija Maša Slavčeva. Igra Helena Erjavčeva in Tugomlr Tory; 21.13 Igrajo veliki zabavni orkestri; 22.15 Povabilo na ples; 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba).
II. PROGRAM ZA TOREK
14.00 PloSča v ploščo (ura zabavnih melodij); 19.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 16.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Jugoslovanska solistična glasba; 22.15—23.00 Operni koncert.
MALI OGLASI
GOSPODINJSKO POMOČNICO k
4-članski družini Iščem. Zglasite *e Gosposka 15, Mestni muzej.
16197-1
KOPALNO OBLEKO — LASTEX,
Inozemsko, popolnoma novo, za manjšo postavo, ugodno prodam. Natrlov v ogl. odd. (3.000).
161*5-4
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled od 15 dalje. Krošelj. Malgajeva 1C, Ljubljana.	16183-4
AVTO DKW Meiater ki ass e, z vgrajenim radiom, v dobrem stanju, ugodno prodam. Pintar Anton, Ljubljana, na Trati 14, počta Šentvid pri Ljubljani.
16182-4
STAVBENO PARCELO na Pokljuki prodam. Naslov v ogl. oddelku.	161*6-7
ISCEMO SOBO ALI KABINET za
eno osebo proti nagradi. Ponudbe pod »Zelo nujno« v 0*1. odd.
-9
NUJNO ISCEM SOBO. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Blazina Marija, Slomškova 43-b. Ljubljana.	16193-9
I9CEM SOBO, plačam dobro. Za uslugo perem in pomagam 10 ur v tednu v gospodinjstvu. Dopise pod »Hvaležna« v ogl. oddelek.	16180-9
NAJBOLJŠA KREMA!
PEGE Z OBRAZA SIGURNO ODSTRANITE Z »EVELINE« kremo proti pegam, ki .se dobi v vseh drogerijah.
30 % madežev na obleki je mastnih. »FLEK« čisti vse madeže masti, olja. znoja itd. »FLEK« moraS .imeti doma in na -poti.
9 OGLAS ® v »SLOVENSKEM O POROČEVALCU«
• GOTOV • USPEH!
Zaspal j« naš mož in
očka
JOSE
HUMER
{»ravni in komercialni referent
Pogreb bo v sredo, dne 7. t. m., ob 17. uri, i* Nikolajeves mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča družina.
Sporočamo žalostno ve«t, d« nam 1« v Trstu po dolgotrajnem trpljenju v 36. letu starosti umrla naia ljuba
hčerka, sestra, in tetka
TEREZIJA ZATLER
Pokopali jo bomo danes, 6. avgusta 1957, ob 10. uri, v Trstu.
2alujoči: Zatlerjevi in Kunstelj. Stožice, dne 5. avgu&ta 1957.
Ob smrti našega nepozabnega odeta, moža, brata, strica
in svaka
Za vedno me je zapustil moj ljubljeni mož
STEFAN PLAS
upokojenec
Pogreb nepozabnega bo v sredo, 7. t. m., ob 16.30,
na mestnem pokop-ališču v Celju.
Žalujoči: žena Marica, brata Maks in Miloš, sestri Pavla in Marija
in ostalo sorodstva. Celje, 5. avgusta 1957.
dr. ing. Matija Žumra
•e zahvaljujemo najprej zdravnikom za vso plemenito pomoč ob času njegove bolezni, dalje rektorju Univera«, predstavnikom Tehniške fakultete,. študentov, IJruStva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev, Društva metalurških inženirjev in tehnikov in predstavnikom Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu za poslovilne besede na Zalah ter č. duhovščini in stolnemu dekanu 7.r, poslovitev ob grobu
Vsem, ki so ob bolezni e nami upali In ki ob smrti
z nami vred žalujejo, M so poklonili- mnogo vencev ln
našega Matija spremili na njegovi zadnji poti, se tem potom iskreno zahvaljujemo.
ŽUMROVA DRUŽINA.
V SOBOTO POPOLl>Nl Je bila na coati od Starega trga, mimo TSS, Vrtače ln Ceste v Hotna dolino izgubljena sivi volnena jopica s Sal ovratnikom. Najditelja prosim, da jo vrne na ViS-jo pedagoško Solo — Špenko.
V NEDELJO, 4. VIII. zjutraj, sem izgubila denarnico z nekaj denarja. Poštenega najditelja prosim za vrnitev. Naslov v ogl.
oddelku.	1S191-10
SIVO, PLETENO ZENSKO JOPICO sem izgubila v nedeljo. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne na naslov: Kink, Trnovski pristan 4.	161B8-10
NAJDITELJA SUKNJIČA, Očal in jopice, izgubljene dne 2. t. m. med Volijo jamo in Celjem,
prosim, da odda proti nagradi
na naslov:	L. M., Šentjur pri
Celju.	16181-10
DVA DIJAKA prosita požtenega najditelja cekarja z utežmi, naj jih vrne. Devinska ul, 4, Trnovo. TURISTIČNO PODJETJE SLOVENIJE »PUTNIK SLOVENIJA«, direkcija v Ljubljani, Titova 12, razpisuje Izpopolnitev delovnega mesta višjega referenta v odd. za inozemski turizem. Kandidati . morajo Izpolnjevati naslednje pogoje:	fakultetna izobrazba z
obveznim znanjem angleškega, francoskega in nemškega jezika in izpolnjevati pogoje za službovanje v gospodarskih organizacijah z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. Prednost imajo kandidati s pasivnim znanjem italijanskega Jezika. Plača po dogovoru, nastop službe takoj ali po dogovoru! Pismene prošnje vložite osebno v tajništvu podjetja, Ljubljana, Titova c. 12, vsak dah od 8. do 9. ure najkasneje do 14. avgusta 1957.
R 2340-1
KMETIJSKA ZADRUGA z O j.,
Brežice, razpisuje delovno mesto vrtnarja. Zaželena je večletna praksa. Is' as lop službe takoj ali po dogovoru. Plača po uredbi. Stanovanje je na razpolago. Prošnje za sprejem v službo pošljite na naslov:	Kmetijska
zadruga z o. j., Brežice. R 2339-1 HOTEL EVROPA, KRANJ, razpisuje mesto godbe ra čas od is. septembra do 15. maja. Pogoj: izvajanje koncertne in plesne glasbe štirikrat tedensko. Plača po dogovoru. Ponudbe s podaf-ki o sestavu godbe in s pogoji pošljite upravi najkasneje do 1. septembra.	R	233T-1
VEŠČEGA TRGOVSKEGA POTNIKA, ki zna voziti osebni avto, sprejme takoj podjetje živilske stroke iz Ljubljane. Pismene ponudbe vložite v ogl. oddelek pod »Terensko delo«. R 2336-1 >OBUCA«, REKA, išče 10 delavcev čevljarske stroke. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite na »Obuča«, Reka, Beo-gradski trg 3.	R 2338-1
ISCEM INŠTRUKTORJA za nemški jezik (tretiešolec). Oglasite se v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.	16208-2
VAJENCE-KE za trgovsko mlekarsko stroko sprejmemo. Pogoji: dovršena popolna osemletka ali 4 razr. gimnazije, starost od 14 do 17 let, telesno in duševno zdravje. Rok za prijave je do 15. VIII. 1357. Ljubljanske mlekarne, Vodovodna 94.	R 2M1-3
STARO POHIŠTVO in ženske stare obleke po zelo nizki ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.
16203-4
BAROK, ROKOKO GARNITURO,
ogledalo (tudi posamezne dele) ku-pim. Naslov v ogl. oddelku.
16206-5
ZAZIDLJIVO PARCELO pri re-
mizi, 600 m', prodam. Naslov v ogl. odd.	16210-7
TRGOVSKI POTNIK išče nujno osebni avto z majhno porabo goriva v najem za dobo 2—3 mesecev, ca kratke proge. Plačilo najemnine po osebnem dogovoru. Naslov SP Celje. 16211-8 DELAVNICO, primemo *a električarja. ključavničarja ali slično prodam. Mestni trg 18. Ogled od 10.—'12 .ure.	16201-8
USLA JE PAPIGA. Kolikor bi se zatekla, vrnite, prosim, proti nagradi: Brajnik, Strossmaverjeva
Št. 4.	16200-1»
UMSL1
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla moja ljuba žena, mama,
stara mama, sestra, teta
IVANA KRAPEŽ r#j. KUSELJ upokojenka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 6. avgusta 1957, ob 17. uri iz Janezove mrliške vežice na pokopališče Zale.
Žalujoči:	mož	Jože, sinova
Miloš, Janez z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Piran, Zagorje.
5. avgusta 1957.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri oče, stari oče
LEOPOLD HAFNER v Škofji Loki
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 6. 8. 1957, ob 16. uri na pokopališče v Škofji Loki.
Žalujoči:	sinova Leopold in
Stanislav, hčerka Marinka in ostalo sorodstvo.
Škofja Loka, Ljubljana, Ribnica, Buenos Aires.
ZAHVALE
ZAHVALA
Oto bridki izgubi predragega strica
LUDVIKA CIMPERMANA profesorja v pokoju
Izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in ga spremili na zadnji pota.
Iskreno se zahvaljujemo primariju dr. Šušteršiču, ki je pokojniku tako požrtvovalno pomagal. Prav lepa hvala dr. Orlu in ostalim Edravnikom, med. sestram in strežnemu osebju za nesebično pom«č. Lepa zahvala tudi pevskemu zboru »LIRA« v Kamniku za žalostinke.
Žalujoči: družini Erjavec, Kumelj in ostalo sorodstvo.
Celje, Ljubljana, Kamnik.
KINO »UNION:	ameriški film
»BEG IZ GUVANNE.. — Brez tednika. Predstave ob 17, 19 in 2i. V gl. vlogi: Michele Morgan.
KINO »KOMUNA«; tranc. Darviu cinemascooe film »JE SE PROSTOR ZA ENEGA«. Tednik: F. N 31. Predstave ob 17, 19 in 21. V gl. vlogi Gerard Philipe.
KINO »SLOGA«: premiera amer. barvnega filma »MOZ IZ Kolorada«. Tednik:	F. N. 31.
Predstave ob 17, 19 in 21. V gl. vlogi:	William Holden. Gllen
Ford.
KINO »VIC«: japonski fiim »LEGENDA O UGETSU«. Predstavi ob 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh šuirih kinematografih od 8.30 do 11 rn od 14 dalje.
KINO »SOCA«: amer. film »POLETNO POTEPANJE«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ameriški barvni film »DIMNI SIGNAL«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: jugosl film »JUBILEJ GOSPODA IKLA«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15.
»SISKA«: jugoslovanski film »NE OBRAČAJ SE SINKO«. V glav. vlogi:	Bert Sotlar in Zlatko
Lukman. Predstave ob 16. 18 in 20.
TRIGLAV:	ameriški barvni film
»PEKEL POD NIČLO«. V glavnih vlogah: Alan Ladd in Joan Tetzel. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat.
»LITOSTROJ«: 1-uskl barvni film »MATI«. F. 2ST. št. 30, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričet-kom predstave.
DOMŽALE: amer. barv. film »NE BODO MI VERJELI«.
BLED:	amer. film »JAJCE IN
JAZ«, ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: ital. film »SLEPO DEKLE IZ S O RENTA«-
KRANJ »STORŽIČ«:	meh. film
»KO BOM ODŠEL«, ob 18 in 20.
KRANJ »LETNI - PARTIZAN«*.
amer. barv. film »BITKA V SOTESKI«, ob 20.
JESENICE »RADIO«:	amer. film
»KOGAR SONCE GREJE«, OD 18 in 20. Zadnjič.
JESENICE »PLAV2«:	angl. film
»SKOZI PEKEL«, ob 18 in 20. Zadnjič.
MARIB0B
Torek, 6. avgusta.
Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska c. 2.
RADIO
5.00 — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljublja*a; J.00 — 8.05 Domače vesti; 8.05 — 8.15 Objave; 8.15 —
8.35 Domači napevi; 8.35 — 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana;
14.35 — 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 — 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila; 17.10 — 17.20 Objave; 17.20 — 17.30 I. Lhota—Ka-linski:	Stari	dalmatinski plesi;
17.30 — 17.40 Iz naših mest in
Čistilo m	tstklo
vasi; 17.40 — 13.00 Skladbe sloven. skih avtorjev poje železničarski zbor Angel Besednjak DPD Svoboda Tabor, dirigent Albin Horvat; 13.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Murska Sobota:	ob 20. avstr.
film »Zdaj smo pa tani«.
Ptuj:	angl. film »Razdvojeno
srce«.
^ UMRL JE NAŠ LJUBI OČE
Jože Vrbi
ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU
POKOPALI GA BOMO V TOREK, 6. AVGUSTA 1957, OB 16. URI NA STIŠKEM POKOPALIŠČU STIČNA DNE 4. Vin. 1957
MATILDA, JULE, ANČKA IN ŽELJKO VRBIČ
Po dolgem trpljenja je preminil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, svak ln tfric
Leopold Lenardič
AVTOPREVOZNIK
Potreb dr»ffeg» pokojnik* bo v torek, dne 6. avgusta 1357, ob 17. uri, na pokopališče t Kranju.
2alujoči: žena Rozalija, otroci: Rozi, por. Ambrožič, Vlasta, Silva, por. Grčar, Milica, Vida, por. Eobič, Leopold in ostali sorodniki.
Kranj, Celje, Cerklje, Kojsko, dne 4. avgusta 1957.
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR GRADBENEGA PODJETJA OBNOVA LJUBLJANA SPOROČATA, DA NAS JL SREDI NAJVEČJEGA DELA NENADOMA ZAPUSTIL
tov. Jože Humer
KOMERCIALNI POMOČNIK DIREKTORJA PODJETJA
NAŠ KOLEKTIV BO SVOJEGA RES POŽRTVOVALNEGA IN NESEBIČNEGA USLUŽBENCA OHRANIL V TRAJNEM
SPOMINU
POGREB POKOJNIKA BO 7. AVGUSTA 1957 OB 17. URI Z ŽAL
Dve zlati, tri srebrne in ena bronasta...
TO JE IZKUPIČEK NASlH ŠPORTNIKOV NA III. ŠPORTNIH IGRAH V MOSKVI
V Moskvi so jugoslovanski Športniki opravili svoj del sporeda in v nedeljo poleg sijajnega uspeha v maratonskem teku po zaslug; našega rekorderja Franje Mihaliča dosegli še en pomemben uspeh. Za tega je zaslužen naš metalec kladiva Zvonko Bezjak, ki je zalučal orodje 62.35 m daleč in zasedel s to znamko drugo mesto ter osvojil srebrno kolajno. Po prvih šestih metih v predtekmovanju je Bezjak obstal na 3. mestu. vendar se je v finalu zelo lepo popravil in se povzpel še za eno mesto više. Zmagovalec je bi! znani sovjetski rekorder Krivcncsov. k; je bil za 56 cm daljši od Bezjaka.
V sobcVo pozno zvečer sta v zaključnih nastopih v boksu in rokoborbi oba najboljša Jugoslovana rokoborec Horvat in boksar Jakovljevič prišla v svojih kategorijah do 2. mesta in si zaslužila srebrni k-olajni.
Naš namiznoteniški igralec Vogrinc je zlahka premagal Madžara Ctvetvaja in v konkurenci posameznikov zasedel peto mesto.
V četrtfinalnih tekmah v nogometu so loilii doseženi tile izidi: SZ : Kitajska 6:0. CSR : Romunija 1:0. Vzhodna Nemčija : Albanija 2:1. Izid tekme med Madžarsko in Sudanom še ni znan. Ker bo v tem srečanju veriemo zmagala Madžarska, bo najbrž ona skupno s SZ. CSR in Vzhodno Nemčijo igrata oba polfinala.
Bilanca nasiopa sicer malo- • številnega zastopstva jugoslovanskih športnikov na moskovskih igrah je nadvse častna, saj so si priborili dve zlati, tri srebrne in eno bronasto kolajno
Kako je šlo Mihaliču ...
Glede na to. rla smo v vče-ra.išnjj številki utesnili samo ns krstko zabeležiti sijajni Uk nek r-aš^jra rt?kprrler.1a Franja ?.Iil'.aliča v maratonskem teku, ie prav. če dodamo danes še nekaj podrobnosti s teea frieantfkesra boja za ta najpomembnejši uspeti letošnjih iger v sovjetski prestolnici.
K a startu so bili vsi najmočnejši sovjetski dolgoprogaši, v prvi vrsti Ivanov, ki Je pred 14
dn^vi postavil nov svetovni rekord v teku na 30 km. Nanj so pravzaprav računali vsi deset in deset tisoči gledalcev, ki so ne samo v stadionu, temveč tudi po ulicah Moskve, spremljali to največjo privlačnost iger.
Prav od okreta proge se Je skupina najmočnejših tekmovalcev iz vse Evrope držala ffosto
Prijateljska nogometna tekma med Ljubljano jn Dinamom Iz Zagreba bo danes ob 17. uri na
stadionu v Šiški. To srečanje bo obenem zadnja preizkušnja moštva Ljubljane pred odhodom na gostovanje po Švedski. Za obiskovalce bodo izpred Ajdovščine vozili od 16. ure dalje posebni avtobusi.
skupaj. V vodstvu so se menjavali zdaj Mihalič, zdaj Ivanov, zdaj Popov in Finec Viskari. Prvih 10.000 m so ti najboljši pretekli v približno 35 minutah. Sele po obratu se je začela odločna borba za zrnato. Prvi je poskušal uitj Ceh Kontorek. vendar se mu je prilepil na pete Finec Pulkinen in tudi naš Mihalič ni hotel zaostajati. Trii e Rusi so tekli približno 20 m za
njimi. Na klancu pri Kunčevu je Naskočil oba najnevarnejša tekmeca Mihalič in se res odtrgal. Razmak med njim in zasledovalci se je stalno večal. Pri 24 km je imel že 50 m prednosti pred vsemi tremi. Toda Mihalič ni odnehal in si skušal kar na naslednjem vzponu zagotoviti zmago. Tri kilometre pozneje je bid res že 150 m pred naslednjim; tekači. Zdaj sta se vrgla na delo spet Ivanov in Popov, podprta od Ceha Kontorka. Vsi trije so se res nekoliko približali Mihaliču, toda ta je spet povečal tempo. Do predme-stja Moskve je tako pridobi'! že skoraj 400 m in imel zmago že skoraj v rokah. Ulice Moskve so grmele vzklikov in odobravanja. Mihalič je z novimi močmi potegnil proti cilju in pritekel na Leninov st2dion okrog 500 m pred vsemi drugimi Stadion je bučal od zmagoslavij«, ne samo zaradi Mihaličeve zmage same. marveč tudi radi izrednega časa 2:21:23.4. s katerim je svoj lastni rekord izboljšal za 7 minut. 18 sekund in 4 desetinke.
Na častni jambor so še enkrat dvignili jugoslovansko zastavo. Mihalič pa je prejel drugo zlato kolajno za Ju gosi avi j o.
ZVEZNI KOŠRBKjKRJI PRIDEJO Nil PLAN
Prihodnjo nedeljo $e bo obenem s prvimi nogometnimi srečanji za točke nadaljevalo tudi prvenstveno tekmovanje v zvezni ligi pod koši. Kakor bo našim
BOKSARSKO PRVENSTVO FLR JUGOSLAVIJE
V Beogradu se Je predsinočnjim začel drugi del polfinalnih borb za državno prvenstvo v boksu za posameznike. Na tem prvenstvu so boksali tudi trije slovenski pr-
■k;. 'n sicer: Tomažič, Kous in Bitenc.
V mušji kategoriji je Tomažič (Maribor) zgubil proti Ljubomiro-viču (Radriički, Kragujevac), v pol\veltrski kategoriji je Djordje-vič (Crvena zvezda) premagal Kousa (Maribor), v polsrednji kategoriji pa Kelava (Radnički, Niš) Bitenca (Odred) 2:0 s klasičnim k. o.
V nedeljo pozno zvečer .ie bilo — v Beogradu končano tekmovanje za boksarsko prvenstvo Jugoslavije. Novi državni prvaki so postalo* muha :	Ljubomirovič.
bantam:	Lukič.	p	e	r	e	s	n	o
lahka:	Marijan Tkalčič. 1 a h-
k a :	Benedek, p o 1 w e 1 t e r :
Djord.ievič, w e 11 e r :	Nikolič,
polsrednja:	Kelava, srednja:	Marič,	poltežka :	Po-
povič in tež'
bralcem še v spominu, je tehnična komisija pri KZJ razveljavila tekmo med Ljubljano in Partizanom, ki bo morala biti odigrana ponovno. Hkrati pa je Ljubljana — z eno odigrano tekmo manj — zdrknila precej navzdol in zavzema trenutno peto mesto v tabeli. Vodeča ekipa je dosedanji državni prvak Pro-leter iz Zrenjanina, za njim pa so razvrščeni I5SK. Olvmpia in Montažno.
To nedeljo in še eno nedeljo pozneje bosta odigrana predzadnje (VIII.) in zadnje (IX.) kolo nladans
spomladanskega dela tekmovanja. ki so ga morail tedaj zaradi priprav za Sofijo prekiniti. Takoj za tem pa bodo nadaljevali
: k a : Sretenovič.
ii
ES
m
da je Španija v mladinskem teniška m tekmovanju za pokal De Gaiea v predno?t; proti Italiji z 2;0 in bo verjetno letošnja zmagovalka tega turnirja. V bor-bi za Z. mesto vodi Nemčija proti Jugoil-avii; 2:1:
da je v Bruslju v evropskem finalu za Davisov pokal Belgijec Brichant premagal Italijana Mer-la v petih nizih 6:8. 7:5. 6:8. 7:5, 6:1 in tako izenačil stanje dvoboja med Belgijo in Italijo na 2:2. V zadnjem singlu je Italijan Pietrange1: r>o dveh nizih na boli šem. vendar je bilo srečanje zarad mraka prek’njeno:
da je v zadnjem singlu Belgijec TVasher premagal Pietrangela 6:4. 3:6. G:S, 7:5. 6:2: evropski finalist je tcre.j Belgija po zmagi 3:2 nad Italijo;
da so ZDA v finalu tekmovanja za D s v.<sov pokal v ameriškem pasu zmagale nad Brazilijo 5:0. Ameriška ekipa se bo v naslednjem kelu srečala s Filipini, ki so zmagali v vzhodnem pasu. Zmagovaiec +eg^ dvoboja se bo pomeril ? zmagovalcem evropskega pasa. t. j. ali Belgijo ali Italijo:
da je na evropskem nrvenstvu železničarjev v Stockholmu zmagal v troskoku Jugoslovan Kuzmanič s 14.67 m. v krogli pa je naš Račič zasedel s 14.05 m drugo mesto. Po ekipah ie bil vrstni red naslednji: Madžarska 64. Poljska 63. Jugoslavija 43, Finska in Norveška po 31 točk itd. Na tem prvenstvu so tekmovali atleti iz 15 držav:
da ie v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo v nogometu Kostarika premagala reprezentanco Curacao 2-1 (0:1).
da i? Američan Garry Heinrich dosegel nov svetovni rekortl na 40'» m v mešanem slogu s časom 5:15.6 Ta čas ie za 5.4 sekunde boliš: od veljavnega najboljšega Izida na »vetu.
da ie lf?-!etna Nizozemka. Ada den Haag zboljšala lastni svetovni rekord v plava niu na 200 m prsno s časom 2:5!.o;
da ie nizozemska plavalka Ada <1en Haag dan pozneje izboljšala
tudi svoj lastni svetovni rekord v plavanju na 200 m prsno s časom 2:51,3.
da je nogometna enaistorica Sarajeva premagala moštvo Li-mogesa (Francija) 4:2; da je na evropskem atletskem rvenstvu železničarjev v Stock-olmu Jugoslovan Markulin zasedel v skoku v višino drugo mesto z 1.80- m, naš tekmovalec Račič pa je zm agal v metu kladiva z rezultatom 58,53 m:
u
Zanimivo prijateljsko tekmo bo
imel ljubljanski Odred jutri, v sredo, ob 17. uri na svojem stadionu. in sicer z enajstorico Pro-ieterja iz Zrenjanana, ki je imela v svoji consk; ligi precej važno vlogo. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših postavah. -Tekma bo ob vsakem vremenu, vstopnina je običajna. Vabljeni.
Republiško balinarsko prvenstvo v parih je bilo preteklo nedeljo v Sežani. Zmagala je dvojica 'Zabe (Franc Karo in Avgust Petrovčič) iz Ljubljane. Tudi drugo mesto sta si osvojila dva igralca Zabe. tretji so bili igrale »Planine« iz Sežane, četrti pa Ljubljančani iz Bežigrada.
Športna nedelja v Litiji. Predvčerajšnjim -je bil v Litiji domač atletski miting, na katerem so bili doseženi naslednji boljši izidi; moški — 160 m: Ponehšek 11.9. 200 m: Ponebšek 23.9. 1000 m: Kukoviča 2:55.5, daljina:	Kavčič
600 cm, troskok:	Kavčič 11.98.
kladivo:	D. Jug 32.68 in disk:
Kavčič 30.67 m:	ženske —	60
m; Dečman 8.9,	200 m:	Dečman
in Končar 31.0. daljina; Končar 420, disk:	Dečman 31.40 m. — V
prijateljski nogometni tekmi je moštvo Sloge iz Trbovelj izgubilo proti domač; Litiji 1:2 (0:1).
(-r-)
V mednarodni nogometni tekmi v SpUtu je Hajduk premagal GAK iz Graza (Avstrija) 2:1 (1:1).
jesenskim tekmovanjem In vsemi povratnimi tekmami lz spomladanskega tlela.
Zaostali dve koli od spomladi bodo igrali pari takole:
11. avgusta:	Prolet.er
Partizan. Montažno - Lokomotiva. Crvena zvezda - Sloboda, Železničar - Olymp1a In Ljubljana - BSK;
18. avgusta:	BSK	-	Prole-
ter. 01ympia - Ljubljana, Sloboda - železničar. Lokomotiva -Crv. zvezda in Partizan - Montažno.
republiško Šahovsko PRVENSTVO
Inž. Krivec spet som
Po enodnevnem oddihu se je v nedeljo spet nadaljevalo šahovsko prvenstvo Slovenije. Peto kolo je dalo naslednje rezui-tate:	Longer : Germek remi,
Črepinš&k :	Šiška prekinjeno,
Mišu ra : N. Tomšič 0:1, prof. Hočevar '■ dr. Smigovc 1 : 0, J. Tomšič : Stupica remi, Puc : Gu_ zel 1 : 0. Kočevar : Vavpetič prekinjeno, inž. Krivec : Kobler 1 ; 0, Lešnik je bil prost.
V zaostalih partijah 4. kola so Kobler in Kočevar oz. Šiška 'in Longer remizirali.
Vodstvo na tabeli je spet prevzel inž. Krivec s 4 točkami. Za njim so: Crepinšek 3 (1), Germek. Guzel in Longer 3. Stupica in dr. Šmigovc 2.3, Vavpetič 2 (3), Puc 2 (1. — itd. IB
V IV. kolu mladinskega prvenstva Jugoslavije v šahu v Novem mestu so bile odigrane naslednje partije: Dolar : Grgič 0:1. Cvetkovič :	Markovski	remi.	Kara-
nj ac : Turk 1:0. Rakič : 2ivkov 1:0, Vranešič ■ Sunjič 1:0. Lalič-Bemič 1:0. .lotov in Parma. Kr.e-
tvr? ll’ ' T e r <y <■ teSg -ki.; 5
kr
Na državnem mladinskem prvenstvu v šahu v Novem mestu igra tudi mladinski prvak LRS Peter Dolar iz Ljubljane. (Foto Pavlič)
ževič in Počuča ter Mesine in Trivunac so prekinili. Prekinjena partija iz IH. kola med Turkom in Kneževdčem se je končala remi.
Spet idr. Adams
Prah okrog angleškega zdmv-
niikia dr. Adamsa se še ni po-vsesm polegel. Pred kratkim ga je sodišče spoznalo za nedolžnega več umorov na precejšnjo žalost tožilstva in Scotl-amd Yarda. Čeprav je vsa zadeva dr. Adamsa močno potrla, je reklama imela tudi svoje dobre strani. »Daily Express« mu je plačal lepe denarce za ekskluzivne fotografije, dobil bo pa menda okrog 15.000 funtov za svoje spomine.
Pred nekaj dnevi pa je dr. J ohn Bondfcin Adama stisnil reko svojemu zagovorniku in odhitel s sodišča v mestu Le-tvps v Sus~exu. ko ga je sodnik
m
m
m
Za vse otroke sveta
Kr. Adams podpisuje ček za 2400 funtov, kolikor znaša globa, ki mu jo je naložilo sodišče.
oglobil s 2400 funti. Plačati bo moral tudi stroške obravnave.
Priiznal je, d,a je ponarejal recepte, dajal napačne izjave, kio je izpolnjeval formularje za
■••••• ’ ■	-	v,.	.
■ ■ s L
•>***» ■
'm
mmm -. -
t;
Poleti 1956 je ameriški umetnik Feodor Rojankovsky prejel Caldeccotovo kolajno za svoje Ilustracije mladinskih knjig. Nagrada nosi ime po Randolphu Caldeccotu, znanem britanskem ilustratorju, ki je živel v prejšnjem stoletju. Rojankovsky je to nagrado pošteno zaslužil, saj je v svojem dolgem in plodnem življenju ilustriral 86 knjig za mladino.
Car umetniških mladinskih ilustracij je v tem, da so všeč faiko mladim Eskimom kot mladim Afričanom, mladim Američanom in mladim Arabcem.
Njegova umetnost je v tisti iirokosrčnosti, ki nima v sebi prav nobene zlobe in predsod -ka. v tistj neiizuimetničenosti, «■ kaitero se Roj ankovskv bliža otrokom, ko slika naravo skozi svojo umetnost.
Ker ga je življenje tolikokrat metalo iz enega okolja v drugo, se je čutiil doma povsod tam. kjer gozd zapira mali svelt. v katerem živijo veverice, lisice, sove in martinčki. Feodor Ro-:anikovsky je bil rojen v Mitau n« obali Baltskega morja. Njegov oče je bil Rus, profesor v gimnaziji. Se pet let n; imel. ko mu je umrl oče. Še kot mladenič je Feodor narisal prve ilustracije za mladinsko knjigo, za svojo priljubljeno knjigo »Robinson Crusoe*. Vse življenje
je dobil Caldeccotovo kolajno. Na stenah njegove delovne sobe visijo številnj dragocen-; umetniški predmeti in razni spominki z dopustov — od Picassojeve vaze, a-friškega lesoreza, japon-tudi ilustriral mladinsko knjd- skih bakrorezov do ruskih ikon go »Zsbje dvorjenje«, za katero in mehiškega idola.
:tVv/.k-v
»st MmM
Ilustrator Rojankovsky je ilustriral S6 knjig 7.3 mladino. Prva knjiga, ki jo je ilustriral, je bila »Robinson Crusoe«, za ilustracije v mladinski knjigi »Žabje dvorjenje« pa je prejel Calde-cottovo kolajno.
Babica ob pravem času
V neki vasici na Dolenjskem je bila km&tiica pred porodom. Mož je hittro vpregel konja v zapravljivček in se odpeljal po
najbližjo babico. Ko so lezli po precej strmi cesti v hrib, sta voznik in babica slišala bolnu piivkianie srne nedaleč od ceste Voznik je ustavil konja, zavrl voz jn stopil čez obcestni jarek, ker je mislil, da pes ali volk trga smo. Izstopila je tudi babica. Na jasi ob cesti je ležala srna. Takoj sta videla za kaj gre. Srna ni mogla roditi; sna noga mladiča je že bila zunaj. Babica ni dolgo premišljala, saj je strokovnjak za tako delo. Njena vešča roka je hitro popravila napako in pomagala krepkemu smjačku na svet. Obe sta bili zadovoljni, mati srna in babica, ki je tako. nepričako-
vano prišla na pomoč. Babica bi bila rada še ostala, da pomaga pri rojstvu drugega mladiča, toda v vasi je čakal novi državljan njene pomoči. Pred oaho-
'VvrV/V-'-'
dom je obesila žepnr. robček na grm, da b; si zapomnila kraj. Ko se je čez nekaj ur vračala, ni bilo srne in mladičev nikjer. Skrbna mat ju je skrila na varnem mestu.	A. S. P.
Za takle balet je predvsem potreben gumij in ne toliko spretnost. Producenti novega, italijanskega filma »Nimfa z reke« so uporabili to zvijačo, ko so hoteli, da jim prikupna Roberta Ltzzi pleše na — reki. Del rečnega dna so pokrili z gumijem in drugo prepustili Roberti, ki jih ni pustila na cedilu. Mimogrede povedano, Roberta je že nastopala na televiziji, pa so jo »izključili«, češ da ima preveč »sex appeala«.
krematorij ter kršil zakon o nevarnih mamilih. Sodnik Pileher je dejal: »Nekaj časa sem mislil, da bi štor;! samo svojo dolžnost, če bi vas poslal v zapor«. Toda dr. Adams je bil že tri mesece v zaporu in takrat mu ni bilo prav nič prijetno.
Glavni inšpektor Hannam :z Scolland Ystrda je izjavil pred sodiščem, da je dr. Adams »precej premožen«. TEjavil je. da je imel dr. Adams ko so ga aretirali 25.623 funtov na več bančnih računih, medtetm ko prejema okrog 2000 funtov na leto cd raznih investicij, v zadnjih desatoh letih pa je povprečno vsako leto dobival okrotg 3009 funtov v obliki raznih zapuščin
Policija bo uradno obvestila o sklepu sodišča glavnj zdravniški svet in ta bo naprej ukrepal, če bo smatral to »a potrebno.
s; je želel samo skicirati in sU-kativ' toda njegovo mirno življenje študenta akademije za likovno umetnost v Moskvi je grobo prekinila prva svetovna vojna. Revolucija v Rusiji ga je najprej pripeljala na Poljsko, nato skoesl Nemčijo v Francijo, kjer je ostal do leta 1939 :n med drugim ilustriral kakih 36 knjig, med njimi dela Voltaira in Diderota. Po nemškem napadu na Francijo s e je umaknil v ZDA in tudi: tam začel delovati s pomočjo nekega agenta založniške hiše. Kmalu se je Rojankovsky tudi v ZDA proslavil s posrečenim,; ilustracijami mladinskih knjig. Danes dela v Bro.nxv.nl lu v New Vorku. Mansarda njegove hiše je vedno polna mladih prijateljev in obiskovalcev. Tukaj umetnik dela po naročilih, ki nenehno prihajajo, in tukaj ie
<••••?.• >
lili?"
Ponosna mamica z en dan starim sinkom je italijanska igralka Gina Lollobrigida. Fantku bodo dali ime Milko ninem soprogu dr. Milku Škofiču, s katerim se je bila poročila leta 1949.
filmska po Gi-igralka
Zgoraj v stenah so bila vzidana okna, skozi katere je prodirala svetloba. Po opisih, ki jih je bila Joan brala, je domnevala, da je v haremu mavrske hiše. Videla pa ni nobenih žensk, pa tudi dekle, ki jo je bilo pripeljalo semkaj, je spet izginilo in zaklenilo vrata za sabo.
Joan je sedla na oguljen divan in si z rokami zakrila obraz. Nevarnosti mora pogumno pogledati v oči, pa najsi je še tako velika. Bila si je na jasnem, kaj pomenita oba napada na njeno svobodo. Prvi napad ni uspel. Sedaj pa je spoznala, da so napadalci v Subi nameravali ujeti njo. Na ladjo niso bili prišli kar na slepo srečo, kot je zagotavljal kapitan in kot je mislil njen oče.
Njeno ugrabitev so izpeljali tako gladko, da je morala biti vnaprej pripravljena. Toda od kod neki so mogli ti ljudje vedeti, da bo stopila skozi tista vrata v zidu? Dneve in dneve so bili morali čakati, da so lahko izvedli svoj načrt. In kdo £)£	50	bili ti ljudje?
H	Bolela jo je glava in čutila je, da je na koncu svojih moči.
Ko so se odprla vrata, je skočila pokonci. Spet je vstopilo de.rt.le in prineslo na velikem medeninastem podstavku domač kruh, sadje in veliko rjavo steklenico čiste vode. Poleg je stala tudi bogato okrašena kupa.
»Govorite angleški?« je vprašala Joan.
Dekle je zmajalo z glavo.
Poskusila se je pomeniti z njo v francoščini, ali tudi s tem ni imela uspeha.
»Znam nekoliko španščine,« je reklo mavrsko dekle, tu pa je bilo Joanino znanje tako pomanjkljivo, da se ni mogla razgovarjati z njo.
Ko se je dekle spet oddaljilo, si je Joan nalila vodo v kupo in jo željno spila. Hrano je gledala sprva nezaupljivo, nato pa se je opogumila, vzela kruh, ga košček odlomila in pokusila.
»Joan Carstonova,« si je dejala, »v zelo nesrečnem polo-
žaju si — ujetnica si pri Mavrih! To zveni domala kot sanje, zakaj kaj takega se dogaja zgolj v romanih in pravljicah. Ti si pa povsem budna, ne sanjaš, Joan Carstonova — hrano lahko tedaj mirno zaužiješ; ne bodo te poskušali zastrupiti — za sedaj še ne. A če bi to vendarle storili, bi bilo morebiti zate še bolje.«
»Ne verjamem,« je dejal nekdo izza nje. Z vzklikom se je obrnila.
Skozi vrata na drugem koncu sobe je bil vstopil moški in jo že dalj časa opazoval, preden ga je zapazila.
»Vi ste?« je vzkliknila.
Ralph Hamon se je nesramno smehljal.
»Zares nepričakovano veselje,« je rekel.
V prvem hipu je bila presenečena, da ga vidi, takoj zatem pa ji je postalo vse jasno.
»Vi torej tičite za vsem tem?« je počasi rekla. »In zavoljo tega ste naju povabili na to potovanje? Če je tako, ste pa bili vi oni drugi, ki sem ga videla na obali? Škoda, da nisem tedaj tega vedela — kje pa je Jim Morlake?«
Opazila je njegov presenečeni obraz.
»Jim Morlake? O čem pa govorite? Najbrž je sedaj v Angliji. In mislim, da so ga zaprli, ker je nekoga ubil, če je tam še vobče kaj pravice. Bržkone že tako veste, da je bil v noči pred vašim odhodom ustreljen vaš mož in da ga je ustrelil Morlake?«
Zmajala je z glavo in začudil se je, ko se je nasmehnila.
»Vi sami ste ustrelili Farringdona — kapetan Welling mi je to povedal, preden sem odpotovala. Veliko mi resda ni pojasnil, našel pa je sledove vaših čevljev na vrtni gredi pod oknom.«
Če ga je bila nameravala prestrašiti, ji je to povsem uspelo. Njegove poteze so postale nenadoma stare in zmedene, kot je bila to že večkrat opazila, a v obraz je posinel.
»Radi bi me le zmedli!« je rekel hripavo.
»Kje je Jim Morlake?« je vnovič vprašala.
»Ne vem — saj sem vam to že povedal. Upam, da je mrtev — prekleti Yankee, zločinec!«
»Ni mrtev, ako ga niste umorili vi, ko vam je padel v
Njegova zmedenost je bila preočita, da bi mogla biti narej ena.
»Saj ga vendar nisem imel v rokah — ne razumem vas —■ kdaj bi ga pa naj bil imel?«
»Bil je mornar, ki ste ga ujeli na jahti — kuhar!«
> »Gromska strela!« je zaklel Hamon in stopil korak nazaj. »Najbrž brijete iz mene norca — ka-li? Tisto vendar ni bil Morlake — bil je navaden mornar, kuhar!«
»Bil je gospod Morlake. — Kaj ste storili z njim?«
»Prekleto!« je zasikal. »Tisti pei, Zafuri, ga je osvobodil —.« Naglo pa je obmolknil in se zbral. »Mrtev je, posadka jadrnice ga je ubila —.«
»Lažete, saj ste že prej povedali, da se je rešil!«
Ni ji odgovoril, le z rokami si je segal preko drhtečih ustnic in strmel vanjo.
»Pravite, da je Morlake tukaj? Ali to ne more biti res — to ni mogoče! To ste si izmislili, Joan! Več sto milj stran je od tod. In kaj da je rekel Welling? Tudi to mi lažete. Zakaj pa naj bi bil ustrelil tega pijanca ravno jaz?«
»Kapetan Welling mi je popolnoma nedvoumno povedal, da ste morilec vi,« je hladno odvrnila.
Izvlekel je žepni robec in si obrisal znojno čelo.
»Kaj — morilec da sem?« je vprašal mračno. »No, več ko obesiti me ne morejo, pa naj sem storil karkoli.« Njegov pogled se je zopet ustavil na Joani. »Pravzaprav sem vam hotel nekaj povedati, a ste mi spored zmešali, Joan. Prav zlahka lahko zvem, ali je Morlake v Tangerju.«
»Nisem rekla, da je v Tangerju. O tem nič ne vem.« Njegove poteze so-se zjasnile.