SčA^kL
ZELEZAR
IZRAZ SOLIDARNOSTI
IVa referendumu dne 20. novembra 1972 dokazana zavest članov kolektiva. Ob visoki udeležbi 92,5 % je za združitev delavskega in kmečkega zavarovanja glasovalo 76,4 °/o članov delovne skupnosti Železarne Štore.
Leto XII. — št. 11
25. november 1972
ODLOČNO V STABILIZACIJO
IZVAJANJE NOVIH ZAKONOV
V	ZVEZI S POSLOVANJEM
PODJETJA
Za rešitev problema nelikvidnosti in izgub v gospodarstvu so potrebne temeljite spremembe v našem plansko-tržnem gospodarstvu. Osnovni cilj novih zakonov, ki začnejo veljati s 1. 1. 1973, je postopno saniranje nelikvidnosti ter spremenjeno obnašanje vseh subjektov v naši družbi. Izvajanje zakonov bi moralo čez nekaj let doseči ravnotežje v odnosih proizvodnje, dohodka in potrošnje. Z uresničitvijo teh odnosov, bi se odstranila nelikvidnost, dani bi bili pogoji za normalno poslovanje organizacij združenega dela.
1.	Sanacija podjetja, ki zaradi izgube in nelikvidnosti ne more izpolnjevati določenih obveznosti.
Organizacije združenega dela, ki imajo nepokrito izgubo iz 1. 1971 ali iz prejšnjih let, morajo brez odlaganja iskati prevzemnika sanacije. Organizacija združenega dela, ki ima nepokrito izgubo po zaključnem računu za leto 1972, je ne more prenesti v naslednje leto, temveč je dolžna zagotoviti sredstva za kritje izgube, oziroma najti prevzemnika sanacije ki je pripravljen dovoliti sanacijski kredit za pokritje celotne izgube. Ce ne najde rešitve za pokritje izgube, mora brez odlaganja prenehati z delom.
V	zakonu je tudi določeno, da se za podjetje, ki ima nepretrgano 45 dni neporavnane obveznosti, evidentirane pri Službi družbenega knjigovodstva, uvede sanacijski postopek.
2.	PODJETJE nosi izgubo pri prodaji insolventnim (plačila nezmožnim) kupcem.
Terjatve do kupcev predstavljajo poseben problem, ker se velik del celotnega dohodka nahaja v terjatvah do kupcev.
Podjetje mora iz dobička po zaključnem računu za leto 1972 odpisati del terjatev do kupcev, ki dolgujejo nad 90 dni. Ta odpis znaša letos 12,5 % od višine teh terjatev. Šele po odpisu dela terjatev razpolaga podjetje s finančnim rezultatom. Ce ima torej podjetje več takšnih terjatev, lahko kljub dobrim uspehom posluje z izgubo.
Prav tako predpisi obvezujejo delovno organizacijo, da popravi finančni rezultat za nerealno vrednost zalog materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov.
3.	Podjetje, ki je blokirano, bo smelo izplačevati 90 % akontacije osebnih dohodkov.
Od 1. 1. 1973 sme organizacija združenega dela, ki nima na svojem tekočem računu dovolj sred-
stev za poravnavo dospelih obveznosti, kar pomeni, da je nelikvidna, izplačevati osebne dohodke le v višini 90 % poprečno izplačanega osebnega donodka na delavca v prejšnjem letu. Isto velja za štipendije oziroma kredite za šolanje učencev in študentov ter dodatke, nadomestila za ločeno življenje in nadomestila, vajencem.
4.	Delitev dohodka v cilju zagotovitve lastnih obratnih sredstev.
Organizacija združenega dela mora do konca 1. 1975 zagotoviti iz akumulacije in kreditov za trajna obratna sredstva z vračil-nim rokom nad 5 let, najmanj tolikšna obratna sredstva, kot znaša poprečna vrednost zalog.
Dokler nima zagotovljenih teh sredstev, ne sme vlagati lastnih sredstev v investicije, banka ji ne sme dovoliti investicijskih kreditov za osnovna sredstva.
Podjetje bo moralo že v tem letu nameniti del dohodka za trajna obratna sredstva, del le-teh pa bo treba preskrbeti iz bančnih kreditov.
Zaključek
Vsi ti zakoni narekujejo podjetju poslovno politiko, ki bo o-mogočila nemoteno poslovanje v novih, še težjih pogojih.
V petek, 27. oktobra, je bil v Ljubljani razgovor predstavnikov ZPSŽ s tov. Kardeljem o aktualnih problemih razvoja samoupravljanja in povezovanja v gospodarstvu.
Tov. Kardelju je bila podana okvirna zamisel koncepta razvoja samoupravljanja v ZPSŽ ter prizadevanja notranjega povezovanja in širših integracij, pri katerih naj bi ZPSŽ odigralo pomembnejšo vlogo.
Edvard Kardelj je predvsem poudaril, da je nujno povezovanje v takšne gospodarske celote, ki bodo mnogo bolj stabilne in jih ne morejo že manjše spremembe ogrožati. Zavzema se za kompleksno povezovanje proizvodnje, znanja, trgovine, denarnih zavodov itd., pri čemer je potrebno upoštevati različne oblike in vsebino povezanosti. Ker preveč izhajamo iz dosedanjih oblik integracij, je proces v tej smeri zelo počasen. Vsako združevanje dohodka mora izhajati iz predhodnega združevanja dela.
Postavljanje zakonske obveznosti zagotavljanja trajnih obratnih sredstev pri vseh organizacijah združenega dela, ima tudi družbenopolitični pomen. To je u-krep družbenega usmerjanja, s katerim se organizacije združenega dela zavezujejo, da bodo del dohodka delile namensko za o-bratna sredstva, da se prepreči pokrivanje nezadostnih lastnih sredstev na račun drugih.
Težišče družbenoekonomskega razvoja v 1. 1973 je okrepiti politični in proizvodni sistem na načelih samoupravljanja, odločno nadaljevati borbo za stabilizacijo gospodarskih tokov po uskla-
TOZD imajo osnovni namen približati vpogled v bruto dohodek posameznih tehnološko in ekonomsko zaokroženih enot, kot predpogoj za kontrolo usmerjanja in trošenja ustvarjenega dohodka. Pri tem morajo proizvajalci spoznati družbeni značaj ustvarjenega dohodka in se ne morejo do njega obnašati kot zasebni ali skupinski lastniki. Zavedati se morajo, da gospodarijo z združenjem in da je rezultat združenega dela in združenega dohodka skupno z minulim delom njihov rezultat.
Ne gre samo za odločanje o delitvi, ampak predvsem za kontrolo rezultatov, ki jih gospodarjenje z ustvarjenim dohodkom prinaša. Zato po mišljenju tov. Kardelja npr. delavski svet ZP ne bi smel imeti posebno velikih pravic odločanja. Njegova skrb je, da to, kar se TOZD dogovorijo, realizira in kontrolira izvajanje dogovorov. Zato v samoupravnih sporazumih TOZD ni pomembno, koliko sredstev se združuje na nivoju združenih TOZD ali v širših asociacijah, ampak v kakšen namen in po
jevanju ponudbe in povpraševanja.
Na zadnji seji delavskega sveta podjetja, se je o novih merah in o stanju po uzakonjenju teh mer v podjetju razpravljajo.
Sprejeti so bili naslednji ukrepi za izboljšanje likvidnosti v Železarni Store:
— Od 1. 1. 1973 se bo mesečno izdelovala likvidnostna bilanca, kjer bo zajeta poraba sredstev in virov, s katerimi se sredstva pokrivajo. Usklajevanje bo opravljala 4-članska komisija iz komercialnega, tehničnega in finančnega sektorja ter uprave o-snovnih sredstev.
(Dalje na 3. strani)
kakšnem postopku. TOZD z združenimi sredstvi ne more samostojno upravljati, vendar morajo ta sredstva ostati evidenčno v TOZD, ker morajo tako združena sredstva prinašati korist proizvajalcem, ki so jih združili in na ta način krepiti njihov interes za vlaganja tudi izven njihove TOZD. Vsako združevanje dela in dohodka mora temeljiti na skupno dogovorjenih programih razvoja širših združenj.
Razvoj samoupravnih odnosov je po mišljenju tov. Kardelja odvisen v sedanji fazi predvsem od prakse v podjetjih, zato ne glede na ustavna dopolnila in zakon o združenem delu, ki naj uzakoni doslednejši samoupravni red in ki se sedaj pripravlja, moramo iskati sami najboljše rešitve. V razgovoru so bila izmenjana mišljenja o številnih vprašanjih in je to le bežni povzetek skoraj peturnega razgovora.
Tov. Kardelj je ob koncu razgovora izrazil pripravljenost, da se s predstavniki ZPSŽ ponovno sestane, ko bo osnutek samoupravnega sporazuma pripravljen.
7*’ .	'	~ "s*®;..
Mf-f '	.	.. .. .
•* 4
H-;
■III
RAZGOVOR PREDSTAVNIKOV ZPSZ Z EDVARDOM KARDELJEM
SINDIKATI PRED KONGRESOM
V pripravah za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije je bila
6.	oktobra letos v Celju volilna konferenca celjskih sindikatov. Poleg 168 elektorjev, članov občinskega sindikalnega sveta, občinskega in medobčinskih odborov sindikatov7 posameznih dejavnosti ter predsednikov osnovnih organizacij sindikata so se te konference udeležili tudi predsednik Republiškega sveta ZSS tov. Tone Kropušek, sekretar komiteja občinske konference ZKS Celje tov. Stane Seničar in sekretar občinske konference SZDL Celje, tov7. Bojan Volk. Po uvodnem poročilu predsednika občinskega sindikalnega sveta Celje, tov. Ivana Kramarja, ki je podal pregled sprejetih nalog, stališč in sklepov celjskih sindikatov od občnega zbora občinskega sindikalnega sveta leta 1969 do sedaj ter uresničevanje le-teh, hkrati pa nakazal bistvene naloge za prihodnje delo, se je razvila pestra in bogata razprava, v kateri je sodelovalo 12 diskutantov, na kraju pa je spregovoril še predsednik ObSS, za njim pa še predsednik RS ZSS, ki je izrekel priznanje celjskim sindikatom za dosedanje delo in poudaril, da je razprava pokazala, da sindikati v Celju vedo, kaj hočejo. V nadaljevanju je v zvezi s pripravami za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije vsebinsko razčlenil nekatere naloge prihodnjih 4 let, ki zadevajo politično, socialno in ekonomsko usmeritev slovenskih delavcev, organiziranih v sindikatu.
S konference so poslali protestno pismo Generalnemu konzulatu republike Avstrije v Ljubljani zaradi nacionalistične in fašistične akcije na avstrijskem Koroškem.
Predkongresna konferenca je na podlagi poročila predsednika ObSS in razprave sprejela naslednje zaključke :
1.	Kongresni material obširno omenja vprašanja vseh vrst izobraževanja svojega članstva, premalo pa je poudarjeno vprašanje funkcionalnega izobraževanja in zaostritve kriterijev za pridobitev raznih strokovnih nazivov. Ko poudarjamo vse vrste izobraževanja ne bi smeli pozabiti, da tudi tu postavljamo enake zahteve kot v rednih šolah. Drugače bomo redno šolanje močno razvrednotili. Pri izobraževanju bi morali podčrtati šolanje na rednih šolah, izven teh pa bi prišlo v poštev predvsem strokovno izpopolnjevanje in interne dokvalifikacije za delovna mesta odnosno profile, za katere ni rednih ustreznih šol.
2.	Sindikat je osvojil samoupravni sistem kot sistem, ki edini omogoča polno uveljavljanje delovnega človeka. Zato sindikatu ne more in ne sme biti vseeno, kako se vede samouprava pri svojih odločitvah. Dosedanja praksa je pokazala, da je bilo v naši vsakodnevni praksi mnogo nesamoupravnih in samoupravljanju škodljivih odločitev. Če take odločitve sprejme organ samoupravljanja, ni nikogar, ki bi lahko nasprotoval takšnim odločitvam. Zaradi tega menimo, da bi sindikat v vsakem primeru očitne nesamoupravne odločitve organov samoupravljanja moral reagirati. Več poudarka bi morali dati sprejemanju odločitev po vsebini, ne pa zgolj po formalnosti. To pomeni, da je važno v čigavem interesu je bila odločitev sprejeta, ne pa samo da jo je ustrezni organ sprejel.
3.	V tistem delu materiala, kjer je govora o organiziranosti in delovanju sindikata predlagamo še večji poudarek na kontroli izvajanja sprejetih sklepov in stalnem spremljanju in preverjanju učinkov, ki jih imajo taki sklepi za uspešnejšo delo v naši organizaciji.
4.	Sindikat naj bi se na kongresu odločil, da priporoči svojim organizacijam, da bolj kot dosedaj zahtevajo racionalno trošenje sredstev pri izvajanju lastne dejavnosti. Ker so zbrana sredstva iz naslova članarine velika tako v osnovnih organizacijah sindikata kot na ostalih forumih, je nujno, da se trošijo v interesu članstva, v smislu organiziranosti in usposabljanja.
5.	Rekreaciji članstva sindikata med delovnim časom nismo posvetili ustrezno pozornost. .Ta trditev izvira iz tistih delovnih organizacij, kjer je zaposleno večje število žena in kjer je delovni proces takšen, da ne dopušča možnosti gibanja med delom. To velja za delo na tekočem traku, sedeče delo pri stroju in podobno.
6.	Samoupravni sporazumi so bili sicer ocenjeni kot vedno bolj prisotni spremljevalci našega samoupravnega življenja. Vendar je bilo sprejeto stališče, da moramo dati sistemu dogovarjanja in sporazumevanja večjo pravno vrednost, na drugi strani pa moramo že obstoječe samoupravne sporazume nenehno dograjevati in uveljavljati nove kvalitete. Če tega ne bo, potem sporazumi ne bodo odigrali vloge, ki jim je namenjena.
7.	Na strani 11 pod točko 3 Idejno političnih osnov in sklepov o delovanju sindikatov Slovenije, kjer se v tretjem odstavku govori, da trgovski kapital še vedno ni povezan s proizvodnjo, predlagamo, da se upošteva formulacija: »da je potrebno razviti med trgovino in proizvodnjo oziroma na celotnem področju blagovnega prometa najrazličnejše oblike poslovnega in poslovno-tehničnega sodelovanja«. Težko je namreč definirati kaj je trgovski kapital, kdo ga poseduje in kje je lociran. Pomembno je, da s skupnimi naložbami zagotovimo sodobno proizvodnjo in sodoben blagovni promet, ker je oboje v medsebojni soodvisnosti.
8.	Sindikat naj bi na kongresu razpravljal in sprejel v dokončnem tekstu predloga idejno-političnih osnov in sklepov o delovanju sindikatov Slovenije odnos do organov in organizacij, ki jih v okviru države in družbene organiziranosti naš delavski razred želi in potrebuje za ohranitev in razvijanje pridobitev revolucije, vključno samoupravljanja. O tem v tezah ni nič napisanega.
9.	Sindikat naj v kongresni razpravi in zaključkih izreče vso politično in moralno podporo delavcem v upravnih in pravosodnih organih, organih javne in državne varnosti, carinski in devizni službi ter vsem inšpekcijskim službam pri njihovem napornem in odgovornem delu, katerega cilj je, odkrivati, preprečevati in zatirati negativne pojave v naši družbi.
10. Sindikat ima stališče do nočnega dela žena in predlog programa za zmanjševanje le-tega. Delegati iz delovnih organizacij, kjer je
pretežno zaposlena ženska delovna sila, realno ocenjujejo položaj nočnega dela. Vendar menijo, da bi morali z večjo odločnostjo vztrajati na tem, da pa se nočno delo žena odpravi takoj povsod tam, kjer je že mogoče, drugje pa čimbolj omejuje. Potrebna je uvedba sodobnejše tehnologije ali eventuelna preusmeritev razvoja posameznih dejavnosti v načrtu gospodarskega razvoja Slovenije.
11.	V razpravi o beneficiranem stažu zaposlenih v posamezni dejavnosti se je konferenca opredelila za vlaganje večjih naporov v smeri preventivnega delovanja. Pogoji dela morajo biti stalna skrb tudi sindikatov. Tako bomo ohranili zdravega človeka, na drugi strani pa zmanjšali zahteve po priznanju benificirane delovne dobe, ki ima zelo malo skupnega s socialističnim odnosom in skrbjo za našega delovnega človeka.
12.	Komuniciranje in informiranost članov sindikata odnosno delovnih ljudi v vseh delovnih sredinah je še vedno kljub stalnemu pritisku nezadostno in neprimerno. V delovnih organizacijah je sicer dosežen napredek, vendar s tem nismo zadovoljni. Ker pa imamo osrednje glasilo »Delavska enotnost« kot naše glasilo, menimo, da bi prav to glasilo moralo postati glasilo delavca. Odražati mora njihove težnje in pisati o njihovih problemih in za njih. Le tako bo ta časopis postal resnično sindikalno glasilo.
13.	Pri iskanju načinov posredovanja informacij delovnim ljudem vse premalo koristimo osebne kontakte in žive besede. Dosedanja praksa je pokazala, da se prav teh najbolj učinkovitih in ljudskih metod premalo poslužujemo Predlagamo, da se v sindikatu uveljavi taka oblika in tako krepi medsebojne odnose in upoštevanje človekove osebnosti.
14.	Pri opredeljevanju in uveljavljanju kadrovske politike v sindikatih in samoupravnih sredinah moramo še bolj odločno zahtevati prisotnost interesa delavskega razreda. To pomeni, da moramo podpreti težnjo, da delavca in njegov interes lahko v celoti razume, zastopa in izraža samo delavec. Načela kadrovske politike morajo biti prilagojena pravicam in interesom delovnih ljudi.
15.	Sindikat se pri izvajanju načel kadrovske politike ne more in ne sme zadovoljiti samo z ugotovitvami o njihovem neizvajanju, ampak se mora tudi javno in konkretno opredeliti, če ugotovi, da je kadrovska politika postala last posameznikov ali skupine ljudi.
16. Ocena o pozitivnih in negativnih pojavih na področju izvajanja kadrovske politike mora biti pogosteje na dnevnem redu osnovnih organizacij sindikata in organov samoupravljanja.
17.	Za uspešno delo sindikatov in za dobro organiziranost je izredno pomembno kadrovanje tako za profesionalne kakor tudi za neprofesionalne sindikalne delavce. Od uspešne kadrovske politike in dobre kadrovske zasedbe je odvisna učinkovitost sindikatov. Kot izredno pomemben kriterij pa je poštenost in predanost interesom delavskega razreda in samoupravnega socializma. Ker je velika večina aktivnih vodilnih kadrov v sindikatu neprofesionalcev, mora organizacija posvetiti mnogo več pozornosti in skrbi za nudenje pomoči pri njihovem delu, predvsem pa morajo ti kadri dobiti vsestransko podporo v vseh prizadevanjih za dosledno izvajanje nalog in odpravljanju anomalij v vsakodnevni praksi. Zato predlagamo, da se posveti posebna skrb vsestranski rasti teh kadrov, njihovemu usposabljanju za delo v sindikatu in dajanju primernih družbenih priznanj kadar jih zaslužijo.
18.	Predlagamo ponovno oceno primernosti 18. člena statuta, kjer se govori o ustanavljanju osnovnih organizacij sindikata. Po tem predlogu je potrebno najmanj 15 članov za ustanovitev samostojne osnovne organizacije sindikata. Praksa je pokazala, da je nujno potrebna sindikalna organizacija v vsaki obliki združenega dela, pa četudi nima 15 članov. Kjerkoli živi in dela samoupravni mehanizem je nujno, da živi in dela tudi sindikat.
19.	Ko smo zbirali pripombe In predloge, ki naj. služijo tudi kot zaključki predvolilne konference, smo se zavedali, da bistveno novih stvari ne bomo odkrili. Če so nekatere misli v osnutku materiala za
8.	kongres že zajete, prosimo, da ne vzamete za zlo, če pa bodo misli, zajete iz naše razprave, koristile pri oblikovanju kongresnih materialov, bomo zadovoljni.
Celje, 6. oktobra 1972
NOVO AVTODVICALO
Korak k mehanizaciji našega transporta
NAŠ DELEGAT
V livarni valjev smo poiskali mladega delovodjo Edijla LESNIKA in ga povprašali, kako je sprejel izvolitev za delegata na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Zamislil se je, potem pa je preudarno in preprosto odgovoril :
»Lahko rečem, da je izvolitev za delegata presenečenje zame; obenem se zavedam, da je velika obveznost, zastopati tako velik delovni kolektiv na takšnem zborovanju, kot je kongres sindikatov.
Obravnavana bo obsežna problematika in bom težko dojemal tako obširno gradivo kot bo tam pretresano. Prizadeval si bom, da bom čim več dojel in si zapomnil, si zapisal, ker vem, da bo treba po vrnitvi veliko stvari pojasnjevati; ne vem če sem dorasel taki nalogi.
Prepričan sem, da bodo referati na kongresu, razprava in sklepi veliko doprinesli k razčiščevanju obsežne problematike, ki se je nabrala ob uveljavljanju ustavnih dopolnil, zlasti, kar zadeva delavska dopolnila'. Menim, da je res že čas, da ostvarimo vse tisto, o čemer že leta govorimo in pišemo. Danes že lahko zberemo dovolj moči in pravi način, da počistimo z vsem, kar še ovira zdrav in pravilen razvoj v smislu vsebine pisma našega predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva CK ,KJ. Seveda bo pa treba stvari še bolj in podrobneje pojasnjevati, da vrnemo vsem ljudem zaupanje, ki so ga imeli v naše družbeno-politične organizacije in seveda tudi v sindikalno organizacijo.
Odločno v
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	Vrednost zalog se mora gibati v okviru likvidnostne bilance.
—	Bilanco uvoza in izvoza je izenačiti, tj. da moramo z izvozom pokrivati uvoz. Stremeti pa je za tem, da bo izvoz čim večji.
—	Pri nabavi se je posluževati v največji meri dobaviteljev, ki so obenem naši kupci. Plačilni pogoji morajo biti za obe strani enaki.
—	Zaostriti disciplino dobavnih rokov in reklamacij s tem, da je za vse materialne učinke, ki izhajajo iz neizvršenih dobavnih rekov in reklamacij obravnavati na delavskih svetih enot mesečno.
—	Za dosego planske akumulacije so do nivoja lastnih stroškov odgovorni glavni inženirji sklopov s svojo operativo, za razliko med planskimi in prodajnimi cenami komercialni direktor s svojimi službami. Strokovne službe ne smejo prekoračevati stroškov režije, za kar so odgovorni direktorji sektorjev.
—	Komercialni sektor se za likvidnostni priliv lahko posluži rabatov, višino rabata določa e-konomsko-poslovni odbor.
—	Prodajna služba je dolina, da se že pri sklepanju pogodb za posamezne posle dogovori za kon-
Vsi vemo, da tarejo tudi našo delovno skupnost številni problemi, da je še veliko nerešenih vprašanj pri reševanju proizvodnih nalog, pri uvajanju novih tehnoloških postopkov, glede pravilnega nagrajevanja, to je po učinku, pa glede delovne discipline, znižanja proizvodnih stro-
škov, večje storilnosti, potrebe po še obsežnejšem in temeljitejšem izobraževanju, po dobrem obveščanju članov delovne skupnosti o vseh prizadevanjih. Tu si naša sindikalna organizacija veliko prizadeva. Treba bo nuditi še več podpore vodstvu podjetja in strokovnim službam, da bomo dosegali zadovoljive rezultate v naših prizadevanjih za dvig kakovosti in obsega proizvodnje ter rešitev vseh problemov, ki sem jih že o-menil. Prav sindikalni funkcionarji bi morali za izvrševanje vseh teh številnih nalog odigrati vlogo dobrih aktivistov, zaktivirati bi morali vsakega posameznega člana delovne skupnosti in ves kolektiv. Predvsem pa bi se morali tu izkazati komunisti, kot člani vodilnega odreda delavskega razreda, zlasti še mladi ljudje pa naj delajo na kakršnemkoli delovnem mestu. Vsak mora po svojih močeh doprinašati k napredku in zadovoljivem razvoju našega podjetja. Zavedam se, da se bom moral za kongres še temeljito pripraviti, da bom dostojno zastopal naše podjetje in železarje sploh.
stabilizacijo
strukcijo plačila za zavarovanje prodanega blaga (akceptni nalogi, kompenzacije, cesije).
—	Komercialni direktor je odgovoren, da maksimalno preusmerja prodajo solventnim kupcem (plačila zmožnim).
—	Mesečno je izdelati predloge za tožbe v sporazumu s komercialnim sektorjem.
—	Normativ delovne sile se določa skladno s potrebami tehnološkega procesa ob upoštevanju maksimalno učinkovite organizacije dela in produktivnosti dela.
—	Produktivnost dela računa-
na na skupno proizvodnjo ali celotni dohodek mora praviloma rasti za 2 % hitreje od poprečnih osebnih dohodkov v smislu organizacijskega predpisa 730 od 30. 10.	1972. Za izvrševanje tega
predpisa je odgovorna kadrovska služba in socialno kadrovski odbor (oskrba z ustreznimi kadri, številčno in kakovostno).
—• Skupno s komisijo, ki vrši kontinuirano (nepretrgano) inventuro, tekom leta izločati neku-rantno blago, (blago, ki gre slabo v prodajo), ki ga predlaga za znižanje vrednosti ali izloči iz skladišča.
Neizvrševanje sprejetih sklepov po odgovornih nosilcih se smatra kot huda kršitev delovnih dolžnosti!
Želje in potrebe po avtodvigalu v naši Železarni niso vznikle včeraj, ampak so bile prisotne že nekaj let. Od želja in potreb pa do realizacije je običajno seveda le nekoliko težavnejša pot, prav zato se je nabava toliko zavlekla. Potrebno se je bilo odločiti za takšno dvigalo, ki bo zadostilo vsestranski potrebi železarne ob istočasno najugodnejših nabavnih pogojih. Kot nam sicer kratka doba obratovanja potrjuje je bila investicija dobro naložena in dvigalo obratuje v zadovoljstvo tistih, ki so ga najbolj pogrešali.
Ne smem trditi, da je avtodvi-galo prva naložba v naš transport, vendar pa je brez dvoma ena od najresnejših, ki bo omogočila marsikatero izpopolnitev in zlasti olajšanje težkemu fizičnemu delu. Z ozirom na njegovo vsestransko uporabnost ga bo mogoče vključiti povsod kjer je mogoč dostop in podane možnosti vpet-ja bremena. Najresnejša potreba se je trenutno pokazala pri nakladanju naših valjanih proizvodov, kjer smo bili prisiljeni star Diesel žerjav izločiti iz obratovanja. Poleg te osnove in najnujnejše potrebe pa bo služil še za sledeča dela:
—	razkladanje dospelih železniških vagonov in kamionov s pro-filnim železom, pločevino, cevmi, ulitki itd.
—	nakladanje valjanega materiala za domačo uporabo v predvideno novo lociranem skladišču Store II
—	razkladanje vagonov in kamionov s konstrukcijami, stroji in strojnimi napravami za novogradnje in rekonstrukcije
—	pomoč pri montaži strojev, konstrukcij, plinovodov, zrakovo-dov, prostih električnih vodov, itd.
—	pomoč pri vzdrževalnih posegih — nakladanje, prekladanje, prenos
—	postavljanje raznih posod, konstrukcij, dimnikov, stebrov,
žerjavnih prog, žerjavov in skratka odpadlo bo. vrsto primitivnih dvigovanj z neustreznimi in za delo nevarnimi nosilnimi elementi.
Sestavek ne bi bil popoln, če ne bi navedel nekoliko značilnih tehničnih podatkov predmetnega avtodvigala.
Dvigalo je proizvod firme VEB, Schwermaschinenbau Georgi Di-mitroff Magdeburg, Nemška demokratična repulika. Zastopnik je HERMES Ljubljana s serviserjem Tehnika Ljubljana. Dvigalo je bilo kupljeno preko Slovenija avto Ljubljana.
Tip avtodvigala ADK 125
Dvigalo ima maksimalno nosilnost 12,5 Mp. Uporablja se pri raznovrstnih transportnih delih in lahko obratuje v podprtem ali nepodprtem stanju. Seveda pa sme nepodprto dvigati in nositi le manjša bremena in to maksimalno 9 Mp pri trimetrskem kraku v položaju v smeri vožnje. Maksimalno hitrost vožnje ima celo 70 km na uro in ga je mogoče naglo premeščati iz kraja v kraj. Primeren je za uporabo v industriji kot v gradbeništvu, to je povsod tam kjer nastopa potreba po dviganju težkih bremn.
Največja oddaljenost od sredine dvigala do kavlja pa je 13,5 m.
Dvigalo ima vgrajen 6 cilindr-ski vodno hlajeni diesel motor s 190 KS.
Za vožnjo ima na razpolago pet brzin z dodatno vzvratno prestavo. Vsi delovni gibi dvigala so hidravlični, za kar so vgrajene posebne hidravlične črpalke gnane od glavnega 190 KS motorja. Maksimalni pritisk hidravličnega olja znaša 160 atm. Navijalni boben za vrv je prav tako opremljen s hidravličnim motorjem.
(Dalje na 4. strani)
Maksimalna višina dvigala znaša 14,5 m.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KADROVSKO-SOCIALNI ODBOR je na 27. seji dne 27. oktobra 1972 sprejel naslednje sklepe:
—	Obravnaval je predloge za finančno pomoč izrednim študentom in sklenil, da se tovarišem Ulagi Antonu, normircu iz priprave proizvodnje 117 veje, Bukovec Silvestru, elektrikarju, Skornik Vladu, ključavničarju, prizna status izrednega študenta, Dvoršak Slavku, elektrotehniku, pa odobril samo izreden plačan študijski dopust za opravljanje izpitov.
—	Ugodil ni prošnji Jazbec Jožeta, livarja v livarni I za šolanje na delovodski šoli kovinarske stroke pri DU v Celju, ker šolanje ni v skladu s Pravilnikom o izobraževanju. Tovariš Jazbec namreč nima možnosti po končanem šolanju za zasedbo ustreznega delovnega mesta v kovinarski stroki, v livarnah pa potrebujemo delovodje metalurške in ne kovinarske stroke.
—	Kar pa zadeva pomoč pri šolanju tovarišem Cehner Elzi, Už-mah Majdi in Ferme Maksu je sprejel sklep, da se bodo vloge o-bravnavale po predhodni predložitvi študije o vseh kadrih, ki jih podjetje štipendira na katerihkoli šolah.
—	Podelil je štipendije:
Zapušek Damjanu na tehniški
srednji šoli, Malec Elviri za šolanje na Ekonomski srednji šoli, Senica Martinu za šolanje na strojni fakulteti v Ljubljani, Kumer Vidi za šolanje na TSŠ — kemijske stroke, Ožek Francu za šolanje v hotelski šoli v Ljubljani.
—	Tov. Seibert Brigiti je odobril spremembo študija na VEKS.
—	Odobril je prakso tujega študenta v našem podjetju s tem, da se študentu v času prakse izplača nagrada v višini 1.500 din mesečno, katera sredstva je po-
NOVO
AVT0DVIGAL0
(Nadaljevanje s 3. strani)
Hitrost dviganja je 12 m na minuto, spuščanje pa je mogoče celo nekoliko pospešiti.
Lastna teža dvigala znaša ca. 20 ton.
Poraba goriva — plinsko olje za delo dvigala znaša 8 1 na uro, pri vožnji pa 351 na 100 km.
Poraba olja je 0,21 na uro.
Na koncu je potrebno še omeniti, da je dvigalo opremljeno z sodobno preobremenilno napravo, ki ob vsaki preobremenitvi izključi možnost dvigovanja. Posebna elektronska naprava pa v vsakem položaju nosilnih krakov, vezano na podprto ali nepodprto stanje dvigala, pokaže dovoljeno obremenitev. Tako žerjavist vedno razpolaga s podatki, do katere meje sme dvigalo obremeniti.
Dvigalo lahko opravlja samo eden žerjavist, s tem, da se na sedežu obrne za 180° in že je v položaju, pripravljenem za delo z dvigalom. Vse komande so v dosegu rok, vključno komande za stabilizatorje — noge, ki se prav tako hidravlično izpuščajo in nato avtomatsko mehansko blokirajo.	Pišek Alojz, str. ing.
trebno predvideti v planu stroškov za izobraževanje za leto
1973.
—	V zadevi Pavlovič Vlado je odbor sklenil, da štipendiranje v času ponavljanja razreda miruje in se učencu po uspešnem zaključku drugega razreda štipendija obnovi. V nasprotnem primeru pa štipenditor odstopi od pogojev in pogodbe o štipendira-ranju in zahteva povračilo stroškov šolanja.
—	Tovarišu Korent Jožetu je odobril najetje brezobrestnega kredita v višini 500 din za novo študijsko leto.
—	Lamut Mariji je, odobril preusmeritev študija in povrnitev stroškov vpisa na Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani s tem, da se ji obveznosti do podjetja večajo.
—	Obravnaval je pritožbe zoper odločbe o namestitvi na delovno mesto in sklenil:
Pritožba Franca Kavke — pritožbo bo odbor obravnaval skupno z ostalimi pritožbami, ko se bo delavski svet tovarne izrekel o sklepu kadr. socialnega odbora.
Pritožba Bobek Franca — pritožbi odbor ni ugodil, ker je smatral, da je bila odločitev pravilna, da sé šele s 1. 9. 1972 odredi na delovno mesto »transportni od-premnik«, ker je šele takrat o-pravil potreben izpit, prej pa je pretežno delal še pod nadzorstvom.
Pritožba Belak Martine — odbor je smatral, da je bila odločba v redu izstavljena, glede kriterijev pa bo dal mnenje delavski svet tovarne.
Pritožba Cehner Blze, Užmah Majde — odbor je sklenil, da ne more odstopiti od sprejetih sklepov, ker ni nobenih posebnih razlogov za drugačno ravnanje.
Pritožbe Janežič Karla, Ferme Jakoba in Kasenburger Franca je odstopil v pristojno reševanje svetom enot.
Pritožba Perčič Karla — je u-smerjena v vprašanje nadomestila invalidom in se nanaša na vse invalide. Odbor je ugotovil, da stopi s 1. januarjem 1973 v veljavo nov zakon o starostnem in invalidskem upokojevanju, ki bo na novo določal tudi izračunavanje in izplačevanje nadomestila invalidom III. kategorije.
Pritožbe Šuster Marjete — odbor je v razpravi ugotovil, da zahteva glede stopnje izobrazbe in dodatnemu znanju dveh tujih jezikov ni usklajena. Zato se odločba zavrne in naroči, da se zadeva uskladi z dejansko potrebo.
Pritožba Gradišnik Friderika — odbor je ugotovil, da se vse nanaša izključno na tiste, ki so bili podvrženi tej reorganizaciji, da pa v primerjavi z ostalimi ni bil nihče prizadet, ker ni nihče izpod bivše ocenitve.
Kar zadeva pripombo glede pravilnosti kriterijev, spada le-ta v pristojnost delavskega sveta tovarne.
Kar pa zadeva vprašanje glede veljavnosti določil oziroma sklepov, odbor ugotavlja in odgovarja, da veljajo določila oziroma sklepi za vse od dneva sprejetja.
—	Obravnaval je vlogo tovariša Markovič Rajka, direktorja kadrovskega sektorja z dne 1. VII. 1972 zaradi starostne upokojitve.
Ker je v interesu delovne skupnosti, da tovariš Markovič še naprej dela v našem podjetju in o-pravlja naloge, ki jih je prevzel z imenovanjem na delovno mesto direktor kadrovskega sektorja v januarju 1971. leta, odbor obenem soglasno odobri sklenitev novega delovnega razmerja po upokojitvi in s posebno pogodbo določitev obveznosti, da še za nedoločen čas vodi delo sektorja. Pravice in dolžnosti iz rednega delovnega razmerja izpred upokojitve se prenesejo v pogodbeno razmerje s tem, da bo razrešitev pogodbenih obveznosti mogoča le po določilih Pravilnika o delovnih razmerjih in statuta podjetja iz poglavja o prenehanju dela.
Razpis delovnega mesta »direktor kadrovskega sektorja« se o-pravi takrat, ko bodo odpovedane pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz obojestranskih obveznosti v o-kviru pogodbe.
—	Sklenil je, da ugodi prošnji Purger Mire in se ndl. Purger I-vani od 1. novembra 1972 dalje plačuje mesečna preživnina po 650 din, kar predstavlja povišanje preživnine za mesečno 150 din.
—	Sklenil je, da se povišajo štipendije za visoke, višje in srednje šole s tem, da se pri visokih in višjih šolah k rednemu študiju in opravljenim izpitom pri nagradah doda še ena stopnja, in sicer za odlično oceno 160 din.
Pri štipendijah za srednje šole je dodal, da se štipendistom, ki se šolajo v kraju stanovanja ali pa se v šolo vozijo, povišanje štipendij ne prizna, ker smatra odbor, da stroški takega štipendista niso tako visoki kot ostalih, ki ne prebivajo v kraju šolanja.
Za izdelavo diplomske naloge se štipendistu izplača-še ena štipendija.
V kolikor štipendist tudi š tem načinom in obliko štipendiranja, otroškim dodatkom in polovico poprečnega dohodka staršev ne doseže študentskega minimuma, tj. 920 din, železarna izplača razliko.
Določil je štipendije za učence poklicnih šol. Za učence, ki stanujejo v internatih, ostane v veljavi svoječasno sprejet sklep.
Za visoke, višje in srednje šole se izplačujejo nove štipendije od 1. oktobra 1972 dalje, za poklicne šole pa od 1. januarja 1973. K temu je odbor sklenil, da je ugotoviti možnost izplačevanja višjih štipendij tudi poklicnim šolam od 1. oktobra 1972 dalje.
b) EKONOMSKO - POSLOVNI
ODBOR je na 36. seji dne 6. novembra 1972 sprejel naslednje
sklepe :
1.	pregledal je sklepe, ki so bili sprejeti na 35. seji in njihovo izvajanje ter potrdil zapisnik te seje.
2.	Obravnaval je proizvodno in finančno poročilo za mesec september ter rezultate poslovanja v razdobju od I.—IX. 1972.
Ugotovljeno je bilo, da je bil operativni plan za september realiziran. Obseg blagovne proizvodnje izkazuje indeks 105,6, u-stvarjeni dobiček napram planiranemu pa indeks 181,3.
Poslovanje v razdobju od I. do IX. 1972 je zaključeno z dobičkom, pri čemer je dobra polovica tega (59 %) bila dosežena v
III.	kvartalu. Medtem ko v proiz-
vodnji sledimo planu (doseženo 74 %), je finančni rezultat dosežen le s 43,9 %.
3.	Sprejel je na znanje informacijo komercialnega sektorja o prezasedenosti kapacitet na strojnem formanju v livarni specialne litine v zadnjih mesecih tekočega leta in o slabem izpolnjevanju dobavnih rokov. Nesolidnost v izpolnjevanju dobavnih rokov ima lahko razen trenutnih tudi daljše posledice pri vzdrževanju in nadaljnjem razvijanju poslovnega sodelovanja z našimi partnerji, zato odbor zadolžuje vodstvo podjetja, da prouči obstoječe stanje ter podvzame potrebne ukrepe, ki bodo v bodoče omogočili, da bodo prevzete obveze do naših odjemalcev pravočasno realizirane.
4.	Potrdil je operativni plan proizvodnje za mesec november
1972.
5.	Sklenil je, da je do prihodnje seje pripraviti predlog razporeditve prostih sobot v letu 1973.
6.	Odbor je obravnaval poročilo stalne inventurne komisije za izvedbo kontinuirane inventure o opravljenem popisu v času od februarja do vključno avgusta 1972 v skladiščih materiala za reprodukcijo in zalog gotovih izdelkov ter na podlagi razprave ugotovil, da so vse navedene razlike normalni kalo ter .odločil, da še izda odločba za preknjižbo vseh navedenih razlik.
Hkrati je sklenil, da se odobri 100% odpis poškodovanega in pokvarjenega materiala, tehnično zastarelega in materiala, kateremu je potekel rok trajanja. Sklenil je tudi, da se zniža vrednost modelov za 10 %.
7.	Razhode val je osnovna sredstva, poslovni inventar, elektro-opremo ter odobril prodajo določenih osnovnih sredstev.
8.	Za podpisnika pogodbe o u-stanovitvi Ljubljanske banke je določil glavnega direktorja Tugo-merja Vogo, za člana zbora proizvajalcev podružnice Ljubljanske banke je določil prav tako glavnega direktorja.
9.	Sklenil je, da se na podlagi sklepa delavskega sveta tovarne, ki je bil sprejet na 16. zasedanju, dne 22. 9. 1972, izplačajo nagrade sodelavcem pri investicijski izgradnji tovarne v času od leta 1960 do sedaj.
TOU
Na zveznem srečanju amaterskih gledališč
Prejšnji mesec se je po 5-dnev-ni »turneji« vrnilo iz Srbije in Kosova naše amatersko gledališče »Zelezar«, ki je v teh predelih gostovalo z dramo Mihe Remca: »MRTVI KURENT«.
Po sklepu republiške žirije je bilo namreč določeno, da »Zelezar« zastopa slovenski gledališki amaterizem na zveznem srečanju — Večerih bratstva — v Prizrenu.
Na posebno željo pobratene občine Paračin je gledališče gotova-lo tudi v tem mestu.
Tako na zveznem srečanju v Prizrenu kot v bratskem mestu Paračinu, je publika odlično sprejela prikaz naše kmečke drame.
Ker je »Zelezar« prva amaterska skupina, ki je iz celjske občine sodelovala na zveznem srečanju, jim lahko za izreden uspeh iskrèno čestitamo ter jim želimo še več uspehov.
čič-ko
UVAJANJE V DELO ODSLEJ TEMELJITO
Odveč bi bilo izgubljati veliko besed o tem, kako potrebno je pri vsakem delu temeljito uvajanje, spoznavanje delovnega mesta, o-kolja in značilnosti, oziroma posebnosti v tem okolju in še posebej na samem delovnem mestu. To se vedno bolj kaže in potrjuje v praksi. Dobro uvedeni delavci se hitreje znajdejo, hitreje dosegajo pričakovane delovne učinke, toda najvažnejše pri vsem tem pa je, da se dobro in temeljito uvedeni delavci boljše počutijo na delovnem mestu, hitreje se prilagodijo delu in sodelavcem, strojem in napravam, počutijo se varne, znajo se čuvati pred nevarnostmi pri delu, pa ne samo sebe, temveč tudi sodelavce. In tu je jedro tega vprašanja, tega problema, ki smo ga doslej še tu in tam, nekje manj, nekje bolj upoštevali, včasih pa tudi preveč zanemarjali. Varnost in zopet varnost, tolikokrat naglašena, pa v danih trenutkih pozabljena, premalo upoštevana, zanemarjena, ali kakorkoli že, posledice so lahko male, velike, nedo-
jete delavce, predno so razporejeni na delo, na delovna mesta. Vemo, da določa TZVD v 66. členu, da je delovna organizacija dolžna poskrbeti, da vsakdo pred razporeditvijo na delo spozna delovne pogoje in nevarnosti, oziroma ukrepe in sredstva za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa je dolžna skrbeti za njegovo vzgojo in izpolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu. Organizacija mora delavce ob prvi in vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto pa tudi med samim delom, če se spremene delovne razmere, poučiti zlasti o nevarnosti, ki preti pri delu delavčevemu zdravju oziroma življenju, o najprimernejšem načinu dela, ki zagotavlja delavcu varnost pri delu, kakor tudi o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo. Poučevanje delavcev mora biti teoretično in praktično (6. člen RZVD).
Kartoni uvajanja v delo obsegajo v 21 točkah naloge pri u-vajanju v delo od sprejema in
razgovora, z namenom ugotovitve dosedanje strokovnosti oziroma poklica, strokovnih izkušenj ter poznavanja in izkušenj v zvezF z bodočim delom, pri čemer je ugotoviti tudi poznavanje nevarnosti in varnostnih ukrepov, do obrazložitve in razkazovanja tehnološkega postopka celotnega obrata, obrazložitve in pouka o pravilnem načinu dela na novem delovnem mestu, seznanjanja s sodelavci in predpostavljenimi, seznanjanja z načinom in obveznostjo prijavljanja okvar na strojih in napravah, z obveznostjo prijavljanja vseh poškodb pri delu, koriščenja prve pomoči in z o-stalimi dolžnostmi in ukrepi v primeru poškodb delavcev in z vsemi obveznostmi, ki jih nalaga zagotovitev varnosti pri delu, do obrazložitve, kje so strokovne službe in z načinom koriščenja njihovih uslug.
Za vsako točko uvajanja se vpiše v karton datum izvedbe s podpisom neposrednega vodje, ob zaključku uvajanja pa neposredni vodja podpiše še izjavo, da je
delavca teoretično in praktično poučil ter ga seznanil z nevarnostmi za zdravje in življenje, z najprimernejšim načinom dela, ki mu zagotavlja varnost pri delu in z varnostnimi ukrepi, ki jih mora pri delu upoštevati. Tudi poučeni, to je uvedeni delavec podpiše izjavo, da je bil o vsem potrebnem to je po vseh točkah na kartonu dejansko teoretično in praktično poučen, se pravi s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz predpisov o varstvu pri delu.
Službe so torej s svoje strani podvzele vse potrebno, če tako rečemo, po vsej verjetnosti bodo tudi vodiini ljudje v obratih in sklopih opravili svojo dolžnost, kontrola bo izvajana. Ostane le še en dejavnik, ki je pri vsem tem najvažnejiš, razumevanje in dobra volja delavcev samih, da resno vzamejo pouk pri uvajanju in se opozoril in vsega pokazanega tudi dosledno držijo, pri vsakem delu in v vsakem času, v vseh okolnostih. Le tako bo dosežen zadani cilj, le tako bo zagotovljena varnost pri delu!
NOVI PROSTORI
prostori za osnovni kovinarski program ter za nadaljnje programe po poklicih: strugar, rezkalec, orodjar, brusilec, varilec, strojni ključavničar .
Učenci, ki se bodo v njih usposabljali za nov strokovni kader, bodo imeli na razpolago neprimerno boljše pogoje. Tako se bodo kakovosti ročnih spretnosti in delovnih navad za samostojno delo zboljšale, čas za pridobivanje istih pa skrajšal. Dosti boljši pogoji bodo tudi pri upoštevanju tehniških, tehnoloških, varnostnih in organizacijskih predpisov pri delu in s tem tudi pravilna uporaba, čuvanje in vzdrževanje strojev, orodja in naprav. Učenci se bodo lažje privajali na novo delovno okolje, na pravilno uporabo teoretičnega znanja in v spoznavanju praktičnih vrednot tega znanja pri opravljanju delovnih nalog v svojem poklicu.
Stari prostori bodo s tem razbremenjeni in bodo prav tako služili še dalje svojemu namsnu. Del teh prostorov pa bo preurejen za sanitarije, garderobe, jedilnico in klubski prostor. Učni prostor, v katerem se že izvaja osnovni kovinarski program, pa bo preurejen v dve učilnici za kabinetni pouk strokovne teorije.
Finančna sredstva je omogočila družba in sicer RIS (republiška izobraževalna skupnost) in Skupščina občine Celje. Del sredstev pa bo zbrala tudi šola.
V II. fazi, h kateri bomo pa morali pristopiti čimprej, pa bo zajeta nadgradnja šole za eno nadstropje. Za to investicijo sredstev še ni. Ko bo šola dokončno dograjena, se bodo njene zmogljivosti povečale iz sedanjih 10 rednih oddelkov na 18 do 20 oddelkov. Pouk pa bo skrčen iz dveh izmen na eno in pol.
Tako bo delno ublažena poglavitna težava pri razvoju naše industrije, v kateri stalno primanjkuje strokovnih kadrov.
Gorjup Vladimir
gledne, strašne. Zdaj je že v zakonitih predpisih določeno, kako je treba novo sprejete delavce u-vajati v delo, z eno besedo temeljito, oziroma vsestransko. To sicer ni nič novega, že doslej so varnosti pri delu in zato tudi uvajanju v delo posvečali veliko pozornosti, ponekod pa vendarle premalo. V praksi se je to različno izvajalo. Mi pa vemo, da je pri vsakem delu dosti nevarnosti, če ga ne znamo pravilno o-.pravljati, v železarstvu pa je teh nevarnosti še dosti več, kot v nekaterih drugih panogah gospodarstva.
Kot rečeno, že doslej smo varnosti pri delu posvečali veliko pozornosti; že doslej smo novo sprejete delavce uvajali v delo, vendar ne povsod enako skrbno in dosledno. Pri vsem tem smo v nečem delali pomanjkljivo, pri kontroli izvajanja pravil in predpisov. Navodila za vodilno osebje so obstajala, oziroma obstajajo, nismo jih pa dosledno kontrolirali, namreč izvajanje navodil in predpisov. Zdaj smo temu napravili konec.
Uvedli smo kartone uvajanja v
delo, ki v smislu zakonskih predpisov podrobno določajo, kako in v čem je treba uvajati novo spre-
Z ukinitvijo Poklicne kovinarske šole v sestavu Šolskega centra »Boris Kidrič« v Celju je ŠKIMC Štore prevzel v šolanje večino kovinarjev iz industrije in obrti širše celjske regije. Za tako razširjeno dejavnost Šolskega . centra so nujno potrebni večji prostori. Zato smo bili prisiljeni, da hitro u-krepamo in omogočimo pravočasno realizacijo nalog, ki so nam zaupane.
Pristopili smo k dograditvi učnih prostorov. V I. fazi bo do prihodnjega šolskega leta zgrajena ustrezna šolska delavnica za praktični pouk. Ta bo priključena kot podaljšek obstoječim delavniškim prostorom z dodatno površino 850 kvadratnih metrov. V njej bodo
TUDI TOJE DOBRO USPELO
Družbeno-ekonomsko usposabljan je delovodij in skupinovodij
V juniju letos je izobraževalni oddelek kadrovskega sektorja izvedel informativni seminar za vse delovodje in skupinovodje o druž-beno-ekonomskem usposabljanju. Zajetih je bilo 232 delovodij in skupinovodij. S 16. oktobrom pa je pričel nadaljevalni seminar za te vodilne delavce, ki se ga je udeleževalo in ga končalo 144 delovodij in skupinovodij. Seminar je obsegal uvodni program dela v zvezi z Direct Costing metodo, potem splošno o Direct Costing metodi, nadalje planiranje in kalkulacije, stroškovna mesta, me-hanografske obdelave podatkov, potem obračunavanje stroškov in kontrolo rentabilnosti. Torej same prepotrebne teme, s katerimi morajo biti dodobra spoznani tudi delovodje in skupinovodje. Predavatelji: dipl. ing. Peter Knez, ing. Viktor Opaka, Marija Gregorin, Janez Lešek, Angela Štor in dipl. oecon. 'Žnidaršič Danica so se potrudili, da so predavano
snov podajali čim bolj umljivo, poslušalci so bili s predavanji zadovoljni. Predavanja so potekala v ciklusu 4 tednov, s čimer je bilo vodstvom obratov omogočeno, da so svoje delavce vključili tako, kot jim je po času in dolžnostih v obratih oziroma oddelkih najbolj ustrezalo.
Ob zaključku tega formativnega seminarja so bili poslušalci testirani; iz vsake teme so bila postavljena tri vprašanja. Pokazalo se je, da je tečaj presenetljivo dobro uspel, kar 27 testirancev je na vsa vprašanja pravilno odgovorilo, pa tudi ostali so zelo dobro odgovorili, na večino vprašanj pravilno.
S tem je storjen zopet korak naprej v družbeno-ekonomskem izobraževanju vodilnih ljudi v o-bratih in oddelkih. S tem načinom izobraževanja bodo nadaljevali. Želeti je le, da bi še naprej vladalo za tak način izobraževanja zadovoljivo zanimanje med vodilnim osebjem naše delovne skupnosti.
ŠOLA IN DOM
Z novim šolskim letom
V dogovoru z uredništvom »2e-lezarja« bomo tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevali z opisovanjem najvažnejših šolskih dogodkov. Šola — zlasti osnovna šola — v kateri ima velika večina otrok svoje starše zaposlene v Železarni, je zainteresirana, da so odrasli seznanjeni z delom svojih otrok v šoli, s šolskim režimom in ostalim, saj tako tudi na ta način vsi skupaj odpravljamo nesporazume, ki na relaciji šola — dom, tako radi izstopijo. Prepričani pa smo, da smo vsi — tako starši, kot pedagogi za to, da bi bilo čim manj težav, da bi se otroci dobro učili, našli svojo prihodnost in da bi se tudi lepo vedli, bili lepo vzgojeni. Da, zlasti vzgojeni. Vedenje, disciplina ali kakorkoli pač temu rečeš, se je v zadnjem času krepko poslabšalo. Vedno več pritožb prihaja iz posameznih naselij — češ, otroci so prostaški, se pretepajo, kadijo, zmerjajo itd. Na šoli jim pridigamo, kaznujemo, pogovarjamo. Otroci obljubljajo, da bodo boljši, ko pa mine nekaj časa, pa gre »obnašanje« ponovno svojo pot. V takšnih primerih lahko šola opravi le polovico. Drugo polovico morajo zaključiti doma. Ne s pretepom. S pogovorom, z vzgledom, in če kaj drugega ne, vsak s kančkom otroku namenjenega svojega prostega časa. Pogovori, razumevanje in dogovori med o-troci in starši so tudi delčki vzgo-
je, ki so znani že mnogo let, pa brez njih tudi v sedanjem izredno težkem času ne moremo ostati. Če ne želimo še slabše kot je.
Korak naprej ...
Letošnje šolsko leto smo pričeli z dvema novima, za celotno naše območje pomembnima vzgojno-izobraževalnima oblikama. V Teharjah smo pričeli z novim predšolskim vzgojno-varstve-nim oddelkom, za kar smo vložili sami veliko organizacijskih naporov, sredstva pa je prispevala Temeljna skupnost otroškega varstva iz Celja, v Kompolah in na Svetini pa smo organizirali dva, oziroma enotretinsko podaljšano bivanje, tako, da je za nekoliko šibkejše učence več pouka in tako tudi več možnosti, da bodo ti o-troci delali bolje v naslednjih letih. V Teharjah kakor tudi, na Kompolah smo lepo uredili kuhinji, ki so si ju nekateri starši tudi ogledali.- Sredstva za obe kuhinji je prispevala enako kot zgoraj Temeljna skupnost otroškega varstva.
Ob tem bi lahko zapisali samo to. Ko smo glasovali za samoprispevek, je marsikdo — zlasti v teh dveh krajih dejal, da tega denarja nikoli ne bo nazaj. In zdaj? Oboje je veliko več stalo, kot bodo občani iz teh dveh naselij prispevali v naslednjih letih v okviru svojega prispevka za reševanje celotnega šolstva v celjski občini. Zato ne smemo trditi, da skupnost v te kraje ne vlaga sredstev. Pa še veliko!
... korak nazaj
Korak nazaj pa smo nehote in ne po svoji krivdi storili na Svetini. Pred leti je bilo tu več razredov, potem so ostali samo štirje najnižji, lani smo imeli že samo tri oddelke (en kombiniran ter dva samostojna), letos pa vsled izredno skromnega vpisa — samo dva kombinirana oddelka. Tako sta tu združena prvi in drugi razred, ter tretji in četrti. Da bi bile težave še večje, je tovarišica, ki je učila tretji in četrti razred skupaj — konec septembra odpovedala. Menimo, da bomo morali vprašanje otrok na Svetini rešiti s sodelovanjem s krajevno skupnostjo in celjsko izobraževalno skupnostjo v zadovoljstvo predvsem staršev, ki so najbolj odgovorni za pravilno usmerjenost svojih otrok.
Roditeljski sestanki
V mesecu septembru so se zvrstili vsi roditeljski sestanki. Moramo zapisati, da so bili prilično dobro obiskani in lepo pripravljeni. Mogoče bi bilo razkriti le to negativno potezo, da je bilo največ tistih staršev, ki imajo svoje otroke v nižjih razredih. Bolj ko gremo v starejše skupine, manjše je bilo zanimanje. Verjetno bo tisto — da so o vsem starši že seznanjeni, le deloma res, bolj nas moti spoznanje, da menijo starši, da so otroci v višjih razredih že tako samostojni, da tu roditelj nima kaj iskati. Roditelj je otroku in šoli potreben. Tu je. naravna vez, ki jo moramo oboji negovati, zato bi lahko zapisali, da so tudi roditeljski sestanki za starše obveznost, enako, kot obiskovanje pouka za njihove otroke.
Dan pionirjev
29. septembra na osnovnih šolah praznujemo dan pionirjev. Ta dan je pouka prost, učenci pa se vseeno zberejo na svoji prvi redni konferenci, kjer sprejmejo program dela in izvolijo svoje vodstvo. Tako je bilo tudi letos. Po sprejetju programa so bili izvoljeni na osnovni šoli v Štorah naslednji učenci: za predsednika je bil izvoljen Podplatan Boštjan iz 6. razreda, podpredsednica je Anica Skok, tajnica je Mojca Ga-špar, blagajnik je Tomaž Subotič, zastavonoše pa sta Samo Šlatau in Janez Senica.
Mentorica pionirske organizacije v Štorah Majda Pevcin.
Mladinska
organizacija
Na osnovni šoli deluje tudi mladinska organizacija, ki je imela konferenco dne 12. 10.1972. Na njej so obravnavali in sprejeli program dela za to šolsko leto ter izvolili svoj odbor. Za predsednika je bil izvoljen Tratnik Matjaž, podpredsednik je Kladnik Zoran, tajnik Šeško Dragica, blagajnik Guček Vesna. Člani odbora pa so: Urbančič Jana, Simončič Robert in Golež Hanca. Mladinska organizacija šteje 79 članov. Od učiteljskega zbora pa je mentor tov. Sonja Ocvirk.
Športni dan
27.	septembra smo organizirali 1. športni dan. Učenci in učenke nižjih razredov so se udeležili pohoda v naravo, medtem ko so ostali imeli najrazličnejša tekmovanja z žogo. Učenci in učenke petih in šestih razredov so tekmovali v igri »med dvema ognjema«. Najboljši med petimi razredi je bil 5a. Pri šestih pa so bili med dečki najboljši 6.b razred, med dekleti pa 6.a razred. Učenci 7. in 8. razredov so tekmovali v rokometu. Najboljši je bil 7.b, sledi pa mu 8.a in 7.c. Učenke 7. in 8. razredov pa so tekmovale v košarki. Najboljše so bile učenke 7.c razreda, sledijo pa jim 7.a, 7.b, najboljša pri
8.	razredih so bila dekleta 8.c razreda, sledijo pa 8.a in 8.b razred.
Lahko zapišemo, da je športni dan ob prizadevnosti obeh učiteljev telesne vzgoje, ostalih učiteljev in prizadevnosti učencev, prav lepo uspel.
Svet staršev
Na osnovni šoli v Štorah smo v smeri boljšega sodelovanja med starši in šolo, izvolili svet staršev. Znano je, da so vzgojna prizadevanja takrat najboljša, če lepo sodelujeta šola in dom. Upamo, da se bo s to obliko to sodelovanje izboljšalo. Na prvem sestanku sveta staršev, ki je bil 7. novembra, so manjkali od 21 staršev samo trije. Ravnatelj je vse prisotne seznanil z delovnim programom šole, saj ugotovitev, da starši vse premalo vedo, da bi lahko bolj aktivno sodelovati, ni zvita iz trte. Člani sveta staršev ; so tudi povedali, da bodo radi sodelovali, saj je tudi njihov primarni interes, da se otroci več nauče in dobro vzgojijo.
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega ljubega očeta in skrbnega moža
ŠTEFAMA OBREZA
smo bili deležni izrednega sočustvovanja, tolažbe in vsestranske pomoči pokojnikovih sodelavcev, mojih sodelavcev, članov delovne skupnosti železarne in sosedov, ki so nam ob tej težki izgubi priskočili v pomoč. Vsem skupaj se zahvaljujemo za tolažilne besede in dejanja, ki so nam lajšala težke trenutke ob tej nenadomestljivi izgubi.
Posebno zahvalo dolgujemo sindikalni organizaciji pri železarni za venec in denarno pomoč, vsem moževim sodelavcem iz livarne II za denarno pomoč in venec, nadalje vsem mojim sodelavcem v gostinski enoti železarne za vsestransko, posebno še denarno pomoč, posebej še tov. Faniki Irgo-ličevi, šefinji kuhinje, za njeno iskreno tovarištvo ob tej veliki nesreči, potem tov. Adolfu Bo-beri za ganljive besede slovesa ob grobu našega dragega pokojnika, godbi na pihala Železarne Store in vsem sosedom, ki so mi bili kakorkoli v pomoč.
Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala!
Žalujoča žena Malčka z otroki Ladkom, Štefanom in Jelkico
Ime in priimek Razred
Govorilne ure
Conradi Ljudmila	6. a
Gabriel Greta	4. b
Gašpar Silva	3. b
Gorjup Jožica	4. a
Jovanovski Irena	7. c
Judež Katarina	6. c
Kodrun Mira	5. c
Kordiš Sanda	7. b
Kovač Jožica	l.b
Šuler Jožica	8. c
Kralj Mara	7. a
Kristan Helena	5. a
Mestnik Zofija	2. b
Novak Vlado	8. b
Pevcin Tajda	3. a
Sacer Slavica	5. b
Urbančič Jožica	6. b
Vuk Vida	1. a
Žibret Anica	2. a
Leskovšek Ivanka	2. r. Teh.
Rovšnik Anica	1. r. Teh.
Klepej Franc	1. in 2. r. Sv.
Rutar Ivan	3. in 4. r. Sv.
Plank Štefka	4. r. Kom.
Štarlekar Jani	1. r. Kom.
Spolenak Marija	3. r. Kom.
Galoič Štefka	2. r. Kom.
Pinter Marjana	8. a
četrtek od 10.45—11.30, pred konferenco od 15.—16. ure vsak drugi torek od 17.45—18.30 vsak drugi četrtek od 16.—16.45 vsako drugo sredo od 16.45—17.30 vsako drugo sredo od 8.45—9.30, enkrat mesečno od 15.30—16 vsak drug četrtek od 8.50—9.35 enkrat mesečno ob 16. uri sreda od 10.45—11.30 in od 16—16.30 sreda 10.45—11.30, enkrat mesečno ob 16.30
vsak drugi teden v sredo od 16.45— 17.30
torek od 8.45—9.35, enkrat mesečno ob 16. uri
ponedeljek od 10—11.40, enkrat mesečno ob 16
vsako drugo sredo od 16.—17. ure vsak drugi torek od 16.—17. ure sreda od 8.—10. ure vsak drugi pon. od 16.50—18.-ure v torek od 10—10.45, v sredo od 8.45 do 9.30, pred konfer. od 15.—16. ure v sredo od 10.45—11.30, enkrat mesečno v sredo od 16.—17. ure vsak drugi četrtek od 16.45—17.30 ponedeljek ob 16.30 1. in 3. torek v mes. od 16.—17. ure 1. in 3. torek v mes. od 17.—18. ure sreda od 7.—8. ure od 12.—13. ure
vsako drugo sredo od 16.—17. ure vsako drugo sredo od 17.—18. ure vsak drugi petek od 11.30 do 12.30 vsako drugo sredo od 16.—17. ure ponedeljek 10.45 do 11.30
Planinstvo odslej organizirano
Pred nekaj meseci je bil na pobudo ljubiteljev planin iz našega podjetja ustanovljen iniciativni odbor planinskega društva v Štorah. Po resnih pripravah je bila dne 10. novembra v Domu žele-zarjev na Teharjih ustanovna skupščina planinskega društva »ŽELEZAR ŠTORE«.
ninskih društev iz Celja, Zabuko-vice in Šentjurja.
Po razpravi o pravilih društva je bil predlagan tudi program dela za bodoče leto. Program bo sestavil bodoči odbor, v katerega so bili izvoljeni naslednji tovariši: Gradišnik Frido predsednik, Tanj-šek Jaka podpredsednik, Mernik
Naši planinci na Okrešlju
Na skupščini so bila sprejeta pravila planinskega društva, ki pomenijo istočasno tudi ustanovni akt. V teh pravilih so določene naloge in namen društva, določila glede članstva, njihove pravice in dolžnosti, organi društva, občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor ter določila glede premoženja društva.
Na skupščini so poleg novih članov bili številni gostje, med njimi tajnik Planinske zveze Slovenije, predsednik Sveta za telesno kulturo Skupščine občine Celje, predsednik sindikalne organizacije Železarne, predsednik krajevne skupnosti, predstavnik Železarne ter predstavniki pla-
Smučarska šola
Odbor za rekreacijo TVD Par-tizan-Kovinar bo organiziral smučarski tečaj za odrasle, predvsem za člane našega kolektiva. Tečaj
Marica tajnik, Krajnc Dragica blagajnik, Centrih Milan načelnik mladinskega odseka, Slapnik Jože markacist, Kavka Marjan propagandist, Rozman Franc vodja smučarske dejavnosti, Perti-nač Drago predstavnik Metalurške šole, Gorjup Jožica predstavnik osnovne šole in Mohorič Franc član. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Renčelj Franc, Kavka Lidija in Žohar Vili. Častno razsodišče pa sestavljajo: Centrih Jože, Arzenšek Štefan in Štor Angela.
O dejavnosti društva bomo redno poročali v našem glasilu. Člane kolektiva pa vabimo, da se v čimvečjem številu včlanijo v Planinsko društvo.
bo na Svetini na smučišču pri žičnici, in sicer v času od 3. do 6. januarja 1973.
Prijave za tečaj sprejema služba za rekreacijo, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije.
Prav ti je. Zakaj pa še nisi star 45 let. Če bi bil, pa ti ne bi rezali plače.
Kaj s,e razburjate mojster! Saj sem privezan.
IZ NOCI V DAN
Ei* fei?
Sem zdravljeni alkoholik kluba »ŽELEZAR« Štore in abstiniram od 20. marca 1972. Čeravno moj abstinenčni staž ni ravno dolg, vendar iz dneva v dan opažam spremembe na sebi ter na ljudeh, ki me obdajajo in s katerimi se srečujem.
Z zauživanjem alkoholnih pijač sem pričel že nekje v 17. letu starosti. Kaj me je takrat gnalo v alkoholizem? Kot pubertetnik sem našel v alkoholu tisto, kar mi družba ni mogla dati oz. pozneje nisem mogel več sprejemati, ker je bil alkohol tisti, ki je prevzel najvažnejšo vlogo v mojem življenju. V alkoholu sem iskal tolažbo, družbo pa tudi nežnost, katere nisem nikoli mogel dobiti dovolj. Zame je bilo pomembno u-živanje alkohola, ki me je omamljal, da sem se potem lahko vdal v svoj svet življenja.
Težave zaradi pitja sem imel tudi med šolanjem. V gimnaziji nisem izdelal niti prvega letnika. Šolo sem zamenjal, vendar so me iz nje prav kmalu izključili zaradi opravljanja del, ki so družbi škodljiva. To so bile posledice prevelikega zauživanja alkoholnih pijač in razvijajoče sc telo tega ni vzdržalo. Ker s šolanjem ni bilo nič, sem se zaposlil.
Ni šlo brez pitja in brez težav; menjaval sem podjetja. Potrebe po blaženem stanju vinjenosti so bile vedno večje. V devetnajstem in dvajsetem letu starosti sem napravil dva poskusa samomora. Le popolnoma slučajno sem ostal živ, čeprav tega danes ne obžalujem.
Prišlo je vojaško življenje. Tudi tam je bilo pijače dovolj, saj sem bil v krajih, kjer je bilo vina več kot vode. Spoznal sem dekle, svojo sedanjo ženo. Po poroki sem s pijančevanjem delno prenehal. Doma sem imel vse, tisti tihi dom, nežnost in ljubezen. Do prve pijanosti je prišlo ob rojstvu otroka, delno kot veselje za srečen dogodek, še močneje pa je bila v podzavesti skrita želja po alkoholu, po stanju, kjer sem živel zase, v katerem sem se počutil tako močnega in pomembnega. Danes vem, da je bila resnica drugačna, daleč od tu. Zastrupljal sem se iz dneva v dan in propadal fizično in psihično.
Začele so se težave v službi in v zakonu, stopnjevale so se vedno bolj, rasle so hitreje, kot moja bolezen. Po šestih letih je pričel zakon propadati. Kaj mora pretrpeti žena alkoholika, veste ve žene same dovolj.
Dlje časa sem potreboval, da sem spoznal greh in tisto, kar me muči. Končno sem sklenil napraviti korak, ki me naj spremeni. Kaj je bil vzrok, da sem se odločil za zdravljenje proti alkoholizmu? Nekoč me je otrok vprašal: »Ata, zakaj piješ? No, povej, zakaj?« Odgovora nisem vedel, iskal sem ga. Imel sem dva neopravičena v službi — posledica pijanosti in nesposobnosti za de-
lo.
Znašel sem se v Vojniku pred zdravnico in ji z raztrganimi besedami povedal, kaj bi rad. Cez dva dni sem bil sprejet na zdravljenje proti alkoholizmu. Zdravil sem se tri mesece. Kako je to, ve vsakdo, ki se je zdravil v tej u-stanovi. Med samim zdravljenjem sem doživljal razna razočaranja
in spoznanja. Z menoj se je začelo nekaj dogajati, spreminjati. Ko sem bil na izhodu, sem se nekega deževnega nedeljskega večera sprehajal po mokrih ulicah Celja, razmišljal o sebi in o drugih. Moker do kože sem spoznal vse zlo, ki sem ga napravil.
Z grozo sem spoznal, kaj sem z alkoholizmom storil ženi in otroku. Jaz imam možnost zdravljenja, žena in otrok ga nimata. Ostale bodo trajne posledice, kot zlo se bodo vlekle skozi njuno življenje. Ob tem groznem spoznanju bi se bil končal, vendar nisem imel moči za to. Spoznal sem, da sem morilec svoje družine — uničil sem jo psihično.
Po zdravljenju sem se vključil v klub zdravljenih alkoholikov »ŽELEZAR« v Štorah. V tovarni — na delovnem mestu so tovariši pokazali vse razumevanje. Delati sem pričel na istem delovnem mestu, kot pred zdravljenjem. Sodelavci so me sprejeli medse, tovariško. Ne vedo, kaj je bilo z menoj, vedo le, zakaj sem se zdravil.
V klub sem se vključil takoj po odpustu iz bolnice. Tu človek najde sočloveka, ki ve, da mu ne bo metal pod noge nekaj, kar boli. Klub mi danes pomeni tisto obliko družbenega in osebnega življenja, kjer se sprostim. Nihče mi ne očita: nor si, v Vojniku si bil. Občutim, da so člani kluba tisti moji dobri prijatelji, ki me poznajo v najtežjih trenutkih.
Pred dobrim mesecem sem pričel izostajati od klubskih sestankov. Izostanki so bili le delno o-pravičeni. Nisem izostal zaradi recidiva, izostal sem zaradi duševnih bojev s samim seboj. Toda tačas mi je nekaj manjkalo, nisem imel teh znanih obrazov pred seboj vsak teden. V svojem prepričanju sem bil preponosen, da bi se vrnil mednje. V resnici pa sem bil reven in nečimrn. Po daljšem izostanku od klubskih sestankov sem videl v svojih soto-variših nekaj vzvišenega. Obsojal sem se in zdel sem se preniz-koten, da bi se lahko vrnil nazaj.
Bal sem se, da me bodo gledali s prezirom in zaničevanjem. Pome je prišel sotovariš iz kluba. Kako težko je bilo, ko sem mu sledil na sestanek. Ob vstopu v klubsko sobo je veliko breme padlo z mene. Sestanka niso prekinili, ko sva vstopila. Izgledalo je, kakor da sem sestanek le zamudil. Po debati mi je predsednik kluba razložil, kaj so imeli na programu in šele nato sem bil na vrsti.,. to me je ganilo. Niso me vzeli na zasliševalni stol. Hoteli so samo, da jim povem, kaj je bilo z mano. Bil sem presenečen. Spoznal sem, da imam med njimi svoje najboljše prijatelje — od terapevta, zdravnika, predsednika kluba do sotovarišev. To so dobri prijatelji, ki mi zaupajo.
Sedaj zopet redno hodim v klub in počutim se mirnega, srečnejšega. Postal sem drug človek. Našel sem smisel življenja — dan je svetlejši in noč manj mračna. Opazujem življenje in dogodke okrog sebe; vsakokrat opazim novosti, ki jih prej nisem videl in dojel, saj me je obdajala temačnost alkoholizma — pijanstva. USODA, NE PRETRGAJ -
KAR MI POMENI ŽIVETI!
Koprivc Primož
KADROVSKE VESTI
NAŠI UPOKOJENCI
V	mesecu oktobru so bile naslednje kadrovske spremembe v naši
delovni organizaciji:
Iz JLA sta se vrnila:
ZUPANC MIRKO, delavec, valjarna I in PRESKER RIKO, socialni delavec, kadrovski sektor.
Novi člani naše delovne organizacije
V obdelovalnici valjev: O-PREŠNIK ALOJZ, strojni ključavničar, KV, PETELINŠEK MARTIN, strugar, KV, POVH VILJEM, KV strugar, COBEC JOŽEF, PK strugar, MATIC MIODRAG, KV strugar, SIMIČ STANOJE, KV strugar. V valjarni I: LADROVCI ŠAIP, HERCOG FRANC, GRAČNER VILJEM, GRADIČ ALOJZ, FIDLER DRAGOMIR - vsi NK delavci.
V	livarni valjev: ZAKOŠEK MILAN, NK delavec, KLOPClC JOŽEF, PK livar, ŠRAMEL SREČKO, NK delavec, GERŠAK IVAN, PK žerjavovodja. V kalibrTrnici : BUTINAR DARKO, KV strojni ključavničar. V valjarni II: ŠU-ŠTERlC FRANC, STANKOVIČ RADOMIR, STANKOVIČ RADI-VOJE, GRAČNER VIKTOR, CU-JEŠ FRANC — vsi NK delavci. Na prometu: ARTNAK BRANKO, ZDOLŠEK PAVEL - oba NK delavca. V livarni sive litine: KARNER JOŽEF, KV sliko-pleskar, JANKOVIČ RADIVOJE, NK delavec. V UOS: ČAGALJ JOSIP, elektrotehnik, JEZOVŠEK STANKO — prometni tehnik v komercialnem sektorju, KAUČIČ DARJA, prodajalka — v finančnem sektorju, DRŽAN SILVA, ekonomski tehnik v kadrovskem sektorju, MOŠKON VINKO, strojni tehnik kot pripravnik, ROBIČ BRANKO, strojni tehnik, kot pripravnik, ŽLAUS JOŽEF, maturant gimnazije, v skladišču. V modelni mizami: LORGER JOŽEF, NK delavec. V energetskem obratu : MILORA-DOVIC RAJA in MILETIČ PREDRAG, oba KV strojna ključavničarja, v mehanični delavnici KAMPUŠ ŠTEFAN, NK delavec, v komunalnem oddelku: ŠTOR ALOJZIJA, čistilka.
Želimo jim kar najboljše počutje med nami.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli
MULEJ FRANC, avtomehanik iz prometa, GORJUP IVAN, rez-kalec iz obdelovalnice valjev, LUKIČ VOJO, KV strojni ključavničar iz energetskega obrata, SIVKA BOŽIDAR, delavec iz livarne sive litine, KRUŠKO MUSTAFA, KV strugar iz obdelovalnice valjev, SELIČ DUŠAN, delavec iz valjarne I, VERBIČ MIHAEL, referent iz komercialnega sektorja, GRAČNER EDI, delavec iz valjarne I, DOBERŠEK MIRKO, dipl. ing. iz valjarne II in SIVKA IVAN, strojni ključ, KV iz meh. del.
Po lastni želji je prenehalo delovno razmerje:
KRESNIK BORISU, dipl. el. inž. iz merilne službe,
Zaradi odhoda na poklicno rehabilitacijo je prenehalo delovno razmerje GABRŠČEK MILANU, KV strugarju iz mehanične delavnice..
V prometni nesreči je izgubil življenje OBREZ ŠTEFAN, KV livar iz livarne sive litine.
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje:
PLANKO IVAN, delavec iz jeklarne, COBEC JOŽEF, PK strugar iz obdelovalnice valjev, POLUTNIK IVAN, delavec iz ener- ' getskega obrata, BLATNIK FRANC, delavec iz jeklarne, TAN-ŠEK FRANC, PK kurjač iz jeklarne, KRC MIRKO, KV strugar iz obdelovalnice valjev, LEBER TOMAŽ, delavec iz livarne valjev, ŠTURBEJ MARTIN, delavec . iz livarne sive litine, ISKRAC ALOJZ, delavec iz modelne mi-zarne, ŠERUGA DANIEL, žerjavovodja iz livarne sive litine, ŠKORJAK RUDOLF PK varilec iz mehanične delavnice, DJURĐEVIČ IVAN, delavec iz livarne valjev, GOŠNIK FRANC, kurjač iz livarne sive litine, DROFENIK DOMINIK, delavec iz livarne sive litine, TERGLAV ALOJZ, delavec iz jeklarne, LIPOVŠEK DRAGOMIR, delavec iz livarne sive litine, ŠARLAH ANTON, delavec iz livarne sive litine, MILOJEVIC BORKA, u-službenka iz jeklarne, ARTlCEK STANISLAV, delavec iz livarne sive litine, GOVC FRANC, delavec iz livarne valjev, DROBNE ALFONZ, elektromehanik iz e-lektroplavža, METLlČAR STANISLAVA, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja, KALUŽA MARIJA, čistilka iz komunalnega oddelka.
Naraščaj v družini so dobili:
KLEPEJ FRANC iz jeklarne, MRAZ LEOPOLD iz elektro-plavža, FERLEŽ MILAN iz mehanične delavnice, KOZOLE MARTIN iz jeklarne, SELIČ SREČKO iz ekspedita.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili :
PILKO RUDOLF iz energetskega obrata, LEDINSKI MILENA iz metalografskega laboratorija, GODUNC VLADO in ŽOHAR BREDA iz kemičnega aboratori-ja, REZAR FILIP iz mehanične delavnice, DUŠEJ ANTONIJA iz nadzorne službe in KOK VOJKO iz gasilske službe, LUGARIČ FRANJO iz laboratorija in ŠIPEK FERDO iz elektro obrata.
VERBIČ MIHAEL, rojen 16. 8. 1915 v Zabukovici, sedaj stanuje v Štorah. Leta 1934 se je izučil frizerskega poklica in nato v tej stroki delal do leta 1943. Decembra 1943 je odšel v NOB, kjer je sodeloval do sredine leta 1944, nato je bil v zaporu za tem pa še v taborišču, kjer je bil do
osvoboditve. Julija 1946 leta se je zaposlil v naši delovni organizaciji, najprej v delovni enoti valjarni, nato v pripravi dela, komercialnem esktorju, nato spet v valjarni kot glavni teh talec, od leta 1958 dalje pa je zasedal delovno mesto delovodje adjustaže. Vsa leta službovanja v našem kolektivu, to je polnih 26 let, je sodeloval kot zelo aktiven družbeno političen delavec v raznih organizacijah, še posebno v organizaciji ZB in sindikatu. Dne 31.
10.	1972 je bil starostno upokojen.
MERNIK FRANC rojen 25. 1. 1917 na Teharjih, kjer še sedaj stanuje. Izučil se je za mizarja in nato nekaj časa delal pri privatniku. Naslednja zaposlitev mu
je bila v Lesni industriji na Teharjih. Dne 22. 6. 1946 se je zaposlil v delovni enoti livarna sive ljev. Delal je pretežno kot livar in jedrar. Dne 10. 10. 1972 pa je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen.
ŽNIDAR IVAN, rojen 27. 12. 1915 v Ločah pri Poljčanah. V rani mladosti si je pričel služiti
kruh pri privatnikih, nato je delal nekaj časa pri gradbenem podjetju Gradis. Dne 21. 5. 1947 se je zaposlil za 1 leto na ekspe-ditu, od leta 1948 dalje pa vse do
4.	nov. 1972, ko mu je prenehalo delovno razmerje zaradi starostne upokojitve, v livarni sive litine in to na raznih delovnih mestih.
V vrstah upokojencev sta tudi tov. GORJANC Franc iz razvojnega oddelka in MARKOVIČ Rajko iz kadrovskega esktorja. Ker pa še delata, bomo več o tem napisali ob prenehanju dela.
Vsem upokojenim želimo, da bi še mnogo let zdravi uživali zasluženo pokojnino.
KEGLJANJE
Uspeh na državnem prvenstvu ženskih kegljaških dvojic
V soboto in nedeljo, dne 11. in
12.	novembra, je bilo v organizaciji kegljaškega kluba Slovenj Gradec osmo državno prvenstvo v kegljanju za ženske v parih. Skupno je tekmovalo 28 dvojic iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Kljub temu, da so bili doseženi zelo dobri rezultati, državni rekord na tovrstnem tekmovanju, katerega sta postavili pred dvema letoma Ludvig Eva in Ocvirk Sonja v Slavonskem Brodu, ko sta podrli 886 kegljev, ni bil ogrožen.
Po dveh letih, ko sta bili državni prvakinji naši dve kegljačih Ludvigova in Ocvirkova, je naslov .letos odšel v Zagreb.
Rezultati: 1. Medveščak, Zagreb 876 (Bobnar 429, Sivka 447);	2. Ljubljana-Center 348
(Miklavčič 414, Škraba 434); 3. Tekstilac, Zagreb 844 (Krištof 441, Kodrnja 403); 4. Partizan-Ko-vinar Štore 840 (Ludvik 421, Urh 419); 5. Partizan-Kovinar Štore 834 (Marinc 419, Ocvirk 415; 6. Slovenj Gradec 823 (Ermenc 399, Lukman 424); 7. Novi Sad 810 (Boroš 445, Todadonje 365) ; 8. Ljubljana-Center 810 (Gulič 410, Janšar 400); 9. Fužinar Ravne 809 (C. Hafner 396, F. Hanfer 413); 10. Piran 808 (Škergat 375, Kramar 433).
Kljub temu, da so se naše ke-gljačice uvrstile »samo« na četrto in peto mesto, je treba to priznati kot velik uspeh, saj gre za državno prvenstvo ter pri tem ne gre prezreti dejstva, da delajo oziroma trenirajo v drugačnih pogojih, kot v drugih klubih, saj so že dolgo časa brez trenerja in u-činkovitega strokovnega vodstva.
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tisk: AERO kemična in grafična industrija Celje