Političen list za slovenski narod.
Po pofitl prejem »n velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 >rld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 »»Id., za četrt leta
I gM.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhuja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne.

V Ljubljani, v torek 7. junija i«92.
Letnik XX.
Vravnava valute.
Z Dunaja, 1. junija. II.
Kakor škodljiva je vedna menjava ažije, tako pa se moramo zelo bati, ko bi ažija povsem zginila. Danes se dobi za 100 naših goldiuarjev 170 mark. Ko bi ažija zginila, dobilo bi se za 100 naših goldinarjev 200 mark. To bi pač ugajalo vsem onim, ki imajo kapitale na izposojilu, sploh upnikom, toliko državnim, kolikor zasebnim. Lahko bi kdo rekel: Zakaj se bojite, da bi ažija zginila, saj je 6edaj vedno?
Od leta 1868 imamo skoro isto množino denarja v prometu, vzlic temu, da se je število prebivalcev precej namnožilo. To je deloma tudi povod, da je naš goldinar uarastel v svoji vrednosti. Dokaz temu je dejanjsko razmerje, da je danes naš goldinar za 20 krajcarjev več vreden, kakor srebro, kolikor ga je v enem srebrnem goldinarju. Ako bodo naši gospodarski odnošaji ostali še nekaj let tako ugodni in povoljni, bo naš državni kredit vedno boljši, in ako nam Bog ohrani trajni mir, mora naš goldinar v svoji vrednosti vedno bolj rasti, dokler ne zgine s tem pa tudi vsaka ažija. Tudi to bo k temu dokaj pripomoglo, da že leta in leta več blaga iz naše države izvažamo v tuje dežele, kakor pa mi od njih dobivamo blaga. S tem pa mi več denarja dobimo od inozemstva, kakor mu mi izplačamo za prejeto blago od zuuaj. To se pravi, mi imamo dejanjsko ugodno ali aktivno kup-čijsko bilanco.
Res je, da imamo skoro 4 milijarde (4000 milijonov goldinarjev) dolga, za kateri moramo plačevati inozemstvu na leto čez 160 milijonov goldinar-
jev obrestij, pa vzlic temu nam več preostaja denarja dom<l.
Ce to presojamo, jasno nam mora biti, ker ima inozemstvo več nam plačati, kakor mi njemu, da je vprašanje po našem denarju večje, kakor po zlatem denarju inozemstva, po markah in lirah. Vsled tega pa raste naš goldinar v svoji vrednosti, marka, oziroma zlat denar, pa zgublja svojo ažijo.
Ako sedanje ugodne razmere ostanejo tako po-voljne, ni dvojbe, da bo ažija zginila. To pa bo imelo slabe posledice za kmetijske pridelovalce, pa tudi obrtnijske.
Danes dobi tovarnar ali obrtnik za svoje v inozemstvo odposlano blago za 1700 mark 1000 avstrijskih goldiuarjev; ako bo pa ažija zginila, dobil bo le 850 goldiuarjev; ta razlika pa je zanj pogubna, in osobito obrtnijstvo ne more več tekmovati v grozni konkurenci, kakoršna danes obstoji. On peša, on omeji število svojih sodelovalcev, ali jim pa zniža v primeri vsakdanje plačilo. To navajam izrecno, ker to jasno kaže, da od srečnega položaja obrtnika gospodarja je tudi odvisno stanje delavčevo.
A še hujše bode za kmetovalca, če ažija poneha.
Vzemime, da dobi sedaj kmetovalec za svoje žito ali za svojo živino, katero pošlje v inozemstvo, 1000 goldinarjev, vsled odpadle ažije dobil bo za isto blago le 850 goldinarjev. Res je, s temi 850 goldinarji bi lahko dobil 1700 mark, kakor poprej, pa pomagati bi si ne mogel s tem nič. Plačila za delavce, davki ostanejo v isti visokosti; davkarija ne pravi, ker si ti kmetovalec sedaj manj izkupil za tvoje zemljiške pridelke, boš pa manj davka plačal. Prav tako hoče hlapec o Božiču imeti svoje
plačilo, če tudi je gospodar skupil za žito namesto 1000 samo 850 goldinarjev.
Da bi tako razmerje nastalo v vrednoti našega avstrijskega goldinarja, to je, da bi bil enako vreden, kakor ste dve zlati marki, to želijo osobito oni mogočni denarni krogi, ki živijo od kapitalov, oziroma od obrestij.
Po tem hrepeni tudi „Neuvvirth", iu Bog nas obvaruj, da bi kedaj obveljala načela tega modrijana. Potem bi naša država in naši zadolženi posestniki imeli najmauj eno celo milijardo več dolga. To bi pač ugajalo onim našim upnikom, ki so nam posodili denar, ko je imel nizko vrednoto, n. pr. ko je eu naš goldinar veljal le 1 marko in pol ali k večjemu 1 marko in 60 vinarjev ; potem bi pa dobili za vsak izposojeni goldinar namesto 1 marke in 60 vinarjev celi 2 marki.
Že sedaj so neznosna bremena dolgov na naših zemljiščih, kaj bi bilo še le potem ! To bi pomenilo polom naših kmetijskih posestev! S tem bi pa trpelo tudi obrtnijstvo iu trgovstvo, kajti 'ne smemo pozabiti, da blagostanje poljedelcev je trdna podlaga tudi za obrtnijo. To dobro čutijo celo naši trgovci.
Ko so slabe letine, prazne so prodajalnice po trgih in mestih, kmetič nima denarja, da bi nakupil potrebne obleke in drugega blaga, ampak odlaša z nakupom za poznejša boljša leta. Prašal bi me morda kak obrtnik, morda bo pa ona obrtuija, ki izdeluje inozemsko surovo blago, prospevala pri taki denarni vrednosti, kajti obrtnik ali tovarnar bo dobival surovino po nižji ceni, kakor dosedaj.
Poglejmo si malo položaj takega obrtnika. Vzemimo tovarnarja, ki izdeluje sukno iz volne, katero dobiva, oziroma nakupuje iz inozemstva. On bo sicer za gotovo množino volne v vreduosti 1700
LISTEK
Nesreča v pribramskem rudniku.
Nesreča, katera se je v pribramskem rudniku zgodila, nima skoraj bi rekel, sebi enake.
Ogenj so zapazili v ponedeljek 31. maja po 1. uri popoldne, in od začetka se ga ni nihče ustrašil, ker naslajajo ondi enaki ognji večkrat, seveda v manjših razmerah. Požar razsaja kakih 1000 metrov globoko. O njegovem postanku razširja se več vestij.
Pred vsem mislijo, da je v pondeljek treščilo v Marijanski rov, in da je na ta način ogenj nastal. Dalje menijo, da se je notri svetilnica razbil» in zažgala. Tretja vest, in ta je med občinstvom najbolj razširjena, je, da je hudobna roka ogenj za-trosila.
Delavci so po splošnjem mnenju tihi in pošteni ljudje. Živijo zmerno v svojih hišicah, ki so po hribih raztresene. Pa tudi sem se priklatijo tu pa tam hujskači in to je ravno vzrok, ker se misli, da je ogenj iz hudobije bil ukresan. V rovih je delalo kakih 700 rudokopov.
Na liou mesta so se vršili grozni prizori. Žena rudarja Šafla je bila hudo bolna in ko je izvedela, da je njen mož zgubil življenje, je iz obupa umrla. Druga žena je znorela, ko je videla truplo svojega moža.
Pa tudi rešitev nesrečnih rudarjev je zahtevala
svoje žrtve. Mnogi tovariši ubogih in gasilci z Brezovih Gord, ki so se prostovoljno onim pridružili, so se v rove spustili, da bi rešili delavce, kateri so klicali na pomoč, pa morali so vse pustiti, ker so jih več od njih mrtvih ven izvlekli. Vsled tega so z večjo previdnostjo postopali. Nadplezalec, jeden najbolj pogumnih mož, je prišel trikrat v rov še z enimi, četrtič so ga pa mrtvega našli na vlačilu.
Reševali so delavce do 1. ure po polnoči, potem pa ne več, ker je bilo število ljudi, ki so pri tem poginili, večje, kakor i število onih, ki so jih rešili.
Rešili so sicer več rudarjev, pa dim je postajal vedno gostejši, škodljivi plini so se razvijali, tako da je bilo nemogoče v rove priti. Gospod Grogler, vodja rudnika, je še večkrat poskušal priti v rov Franca Jožefa in Marijanski, ali zastonj. Delavci, nahajajoči se spodaj, so klicali na pomoč skozi cev, a pomagati jim ni bilo moč. Od znotraj so se slišali razpoki dinamita in ljudje pripovedujejo, da je še zjutraj donela žalostna rudarska pesem v čast sv. Prokopu, ki je pa kmalu potihnila. Za stotine rudarjev so izkopali v okolici skupne grobove. Pogrebi prvih so bili dne 1. junija.
Ganljivo je bilo, ko so začeli peti mrtvaški zvonovi s stolpov v Pribramu in Brezovih Gorah. Zraven cerkve v Brezovi Gori stoji v zidu križ. Tu je klečala mlada žena, objemala Zveličarjeve noge in mu tožila svojo bol. Za kom je žalovala, za bratom, očetom ali možem? . . .
Dne 31. maja se je začel med 12. in 1. uro nov „šiht". Po zapisniku se je spustilo v rov svete Ane, Vojteha, dalje v Marijanski in Prokopov, ki so med seboj zvezani, do 600 rudarjev, kar se je naznanil ogenj v Marijinskem rovu 1000 metrov pod zemljo in ob enem se je valil gost dim. Precej so opozorili delavce v vseh štirih rovih, da naj izstopijo. Nekateri se še niso za požar v Marijanskem rovu zmenili, češ, saj ne bo prišlo tako daleč.
Seveda ogenj se ni mogel tako hitro razširiti, pa da se bo dim povsod vrinil, na to ni nihče mislil. Da bi ogenj ugasili, so spustili skozi štiri cevi vodo v rov. Plini in dim, ki so izhajali skozi cev so vsled zraku, ki so ga doli „gnedli", trčili vkup in zastrupili zrak. Prestrašeui so letali delavci k izhodom; rinili so se k vlačilu, po katerem se vlečejo „hunti" (vozovi) ven, ali padali so v rove omamljeni.
Na rovu Franca Jožefa so izvlekli na prazni „šali" tri klobuke, svetilnice, polovico razbite čre-pinje in kos noge. Drugi, ki so plezali po „fahr-kunstuu, so padli na dno, kjer so našli smrt. Nekaj rudarjev se je le rešilo in ti so hiteli domov potolažit svoje domače.
Grozna zmešnjava je nastala po mestu. Vse je hitelo k rovom. Hitro so poklicali vse zdravnike; . bilo jih je potreba.
Od vseh stranij so se oglašali prostovoljci, da bodo stopili v rov sv. Ane, ker tukaj se je moglo ! še kaj pomagati. V Marijanskem rovu je pregorela
mark imel plačati ne več 1000 gld., ampak le 850 gld., torej on ima dobička celih 150 gld., ker je ažija odpadla. Pa poglejmo si stvar nadalje, kako se vse razmere razvijajo. Kmetovalci so, kakor smo razložili, ubožali, ker za isto žito n. pr. dob6 sedaj po odpadli ažiji le 850, namesto prejšnjih 1000 gld., zato oni ne morejo iti v prodajalnico in tam kupiti si sukna za obleko, ampak potrpč bolj, ko morejo, s svojo staro obleko. Pa tudi mali obrtniki, krojač, šivilja, čevljar itd. nimajo več toliko zaslužka, ker jim dokaj manj dela in naročil prihaja od kmetijskih gospodarjev. Jasno je tedaj, da tovarnar nima kaj prida kupcev za sukno, in ako hoče, da mu sukno ne bo zaležalo, mora ceno znižati, da le sukno razproda.
Ce ažija zgine doma pri nas, zgine tudi za inozemskega tekmovalca. Ce ta inozemski tekmec zdaj dobi za 1000 naših goldinarjev ne več 1700 mark, kakor poprej, ampak vsled odpadle aži|e 2000 mark, ima on že to prednost, da more našemu avstrijskemu tovarnarju tekmovati pri istem blagu za 800 mark; s tem pa hudo zadene našega tovarnarja, kateremu tako rekoč izpodbije navidezno korist.
Mi vidimo torej, da v omenjenem slučaju, če zgine ažija, bodo trpeli ne le kmetijski, ampak tudi obrtnijski pridelovalci.
Poslanec Neuvvirth in oni, ki v njegov pogubni nauk verujejo, ugovarjajo in trd6 sicer s pravico, da pri takih razmerah bodo pa konsumentje dobro stali, oziroma shajali, to so vsi oni, ki živijo iz prihodkov od obrestij, ki imajo plače, torej uradniki in druga gospoda.
Vendar pa tudi ti ne bodo popolnoma deležni onih dobrot. Vzemimo, da se bo vsled odpadle ažije znižala cena pri kvintalu pšenice za 1 gld. in 50 novcev. To je hud udarec za kmetovalca in one kroge malo briga, kako bo shajal že itak silno ubo-žen kmetovalec. Toda počasi, tudi ti gospodje ne bodo ravno vse zaužili, kajti dobiček 1 '/* gld- dele si žitni trgovec, mlinar in pek.
Ti vsi so znani, osobito pa poslednji, da njega se more precej prijeti; in vzemimo, da ostane 50 novcev za razdelitev, oziroma za znižanje cene, pra-šarn, za koliko bodo pač večje postale žemlje?
Utegnil bi mi še drugi reči, da vsled odpadle ažije se bodo cene sploh znižale. To je res! Toda tudi pri tem ne bodo v posebni koristi stanovi malega obrta, ki živijo od kmeta, ampak le bogatini-kapitalisti in uraduiki. Da bi pa le zaradi teh moralo propasti tako ogromno število ljudstva, katero prideluje, pač ni upravičeno; ne zabimo, da naj-boljša zaslomba države je še vedno kmetijski in obrtni stan. Uradnikom pa naj se plače pravično uravnajo, osobito nižjim vrstam, ki v primeri z višjimi niso v nikaki razmeri dohodkov. Kapitalisti, ki živijo tako rekoč le iz žuljev ubogih pridelovalcev, naj se zadovoljijo z manjšimi obrestmi, saj
bodo še vedno bolje shajali, kakor pa kmetovalci in obrtniki.
Ažija torej ne sme zginiti, ako hočemo zabra-niti velike škode v naši produkciji. Ažija se mora tedaj stalno zagotoviti in prav to namerava vladna predloga, to je stalno vrediti relacijo ali vrednostno razmerje med našim goldinarjem in zlatom.
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 7. junija. Notranje dežele.
Položaj. „Op. Tjfdennik„ priporoča Čehom jedinost. Najprimitivnejše načelo, ki velja v politični strategiji, je: „Moči ne razstresaj, temveč zbiraj jih." To načelo se pri nas tepta z nogami in to se zmatra za vrhunec politične zmožnosti. Posledice tega nauka vidimo vsi, zgubliamo vpliv, nikdo ne išče zveze z nami, Nemci dobivajo koncesije in vlada je brez strahu odstranila figovo pero s svojega ponemcevalnega in centralističnega programa. Nemški „schulverein" ima neomejeno pravico, loviti češke otroke. Tega poprej ni bilo. Z našo neslogo pomagamo nasprotnikom in „schulvereinu" na noge. Politični hujskači in samopridni monopolisti slepe narod ravno tako, kakor se slepe češki otroci v „schulvereinovih" šolah. Dokler se Cehi ne zjedinijo in ne dobe jasnega pojma o sredstvih, s katerimi mislijo doseči svoj namen, se položaj ne bode zbolj-šal, tako dolgo bodo v vjetništvu nemškega „schul-vereina" in ne bodo dosegli nobenih vspebov. — Ta glas naj bi dobro premislili Mladočehi, ker prihaja iz dežele, kjer so Čehi najbolj zatirani.
Češka. V poslednji številki svojega lista Alfonz Sc'astny zopet razpravlja vprašanje o narodni jedinosti. On pravi, da je velika zmota, misliti, da v državnopravnih vprašanjih Mladočehi ne morejo hoditi s konservativnim veleposestvom, ker poslednje ni tako liberalno. Pri tem se le vpraša: „Hočeš Ii češko državo?" Kdor pritrdi temu vprašanju, je naš, bodisi Nemec ali Ceh, liberalec ali konservativec, Mladočeh ali Staročeh. Kdor odriva od sebe elemente, ki hočejo češko državo, škoduje narodu iu domovini. Za Mladočehe bi nikakor ne bilo to ponižanje, če se z drugimi strankami združijo v borbi za češko državo. Sami so preslabi, da bi brez Staročehov, Moravcev in veleposestnikov dosegli češko državno pravo. Če se pa Mladočehi nočejo v tej stvari sporazumeti z drugimi strankami, moramo si misliti, da jim za češko državno pravo ni nič mari, temveč le narod varajo. Podlaga za pogajanja pa morajo biti fundamentalni članki iz 187L leta, ki so se tedaj bili sestavili po sporazumljenju vseh čeških strank. Sicer pa St'astny priporoča pasivno opozicijo.
Schulverein. Jeza nemških liberalcev, da je škof Bauer obsodil schulvereinsko šolo v Ivančicih, je tem večja, ker so že pričakovali, da se ta šola prevzame na javna sredstva. To bi se bilo tudi zgodilo, ker je v šoli precej otrok, katere so na razne načine privabili. Sedaj bode pa to težje, in sicer iz dveh uzrokov. Konstatovano je, da so šolski vspehi jako slabi, pa-tudi, da je velika večina otrok češka. Nemških otrok v Ivančicih ni toliko, da bi za-nje I bila posebna šola potrebna. Šolska oblastva bodo i morala dobro premisliti, predno prevzamejo tako popolnoma nepotrebno šolo v javno oskrb. Schul-! vereiuovci so pa seveda tudi v strahu, da se ob pri-| liki ravno tako svetu ne razkrijejo razmere v dru-! gih njih šolah, ki neso nič boljše.
Poljaki in schulverein. Tudi poljski listi
glavar bode Rumun Lupul, če se levičarjem ni posrečilo pregovoriti vlade, da bi kakega Nemca priporočila za to mesto.
Vitanje države.
Crnagora. Pri Kolašinu so vdrli zopet Albanci v Črnogoro iu ubili desetletnega otroka. Seveda so tudi kaj poropali. Turško oblastvo jim dosti trdo na prste ne stopa ali pa nema dovolj moči, da bi moglo vzdržavati red. Črnogorska vlada se bode zopet pritožila pri turški, katera bode pa dala cel kup najlepših zagotovil.
Rusija. Prišli so na sled novi zaroti. V Moskvi je bilo več hišnih preiskav. Zaprli so 16 vse-učiliščnikov, 4 mlade dame in jednega knjigotržca. Poleg tega zaprli so še tri druge osebe, ki so prišle v Moskvo na obisk. V nekej hiši našli so cel kup puntarskih oklicev. Tudi v Peterburgu, Kijevu in Harkovu so bile hišne preiskave in so zaprli več oseb.
Italija. V Budgetni komisiji je vlado zadel hud udarec. Odklonjena je bila njena zahteva, da se ji dovoli šestmesečni začasni budget; dovolil se jej je budget le za jeden mesec. Poleg tega je komisija vladi dovolila tudi le dvanajstino tajnega zaklada, to očividno le zaradi tega, da bi ob volitvah vlada ne imela dosti denarja na razpolaganje.
Anglija. Parlament se baje razpusti dne 24. ali 25. t. m. Dne 28. bode uradni list objavil, kdaj bodo volitve in kdaj se snide nov parlament. Kakor se misli, bodo volitve že v juliji, ker avgust in september iz gospodarskih uzrokov nista pripravna meseca za volitve.
Španija. Don Ruiz Zorilla je razposlal oklic na špaujski narod, da naj obnovi republiko. Govori se, da je poslal jeden izvod tudi papežu, da dokaže, da špaujski republikanci se mislijo nasprotovati niti cerkvi, niti papeštvu. Mi mislimo, da Zorillov oklic ne bode imel hudih posledic, četudi razmere na Španjskem niso najboljše in se republikanske agitacije vedno širijo po deželi.
Izvirni dopisi.
domov odpeljati. Praznovala je reva svoj imendan in je bila z možem isti dan zjutraj pri sv. obhajilu.
Nekega rudarja, Krotskega, so čez dve uri vzdramili, a umrl je med potjo v bolnišnico, ker se je nadihal strupenega dima.
Do zvečer so potegnili štiri mrliče ven. Ob 8. uri je pozvonil zvonček iz rova Franca Jožefa in ko so „šalo" spustili, pride ven rudar Soukup, popolnoma zdrav in prinesel dva mrtva tovariša. Rešil se je pri cevi, koder se spušča zrak.
Na pokopališči v mestu so pokopali 10 mrličev in v Brezovih Gorah kakih 20. Pogrešajo pa 194 mož iz Brezovih Gor, ne vštevši one, ki stanujejo po vaseh.
* *
Javno mnenje trdi, da je nekdo zažgal iz hudobije, in sicer je moral dotični les politi s petrolejem, da se je ogenj hitreje razširil. Nekateri celo trdi jo, da je začelo na treh krajih ob jednem goreti. Število ponesrečencev je grozno, doslej pogrešajo še mnogo oseb, ki gotovo neso več žive v jamah; vseh skupaj je do 500. Od vseh krajev dohajajo darovi za nesrečne družine, ki so zgubile svoje očete.
vrv in „šala" je sredi obstala. Grozen dim je vse napolnil.
Dasitudi je bila nevarnost velika, so se vendar . obsoj^ol^halver^inoVo'^o^oplnje. Tako P7še3owa nekateri rudarji doli spustili z g. Peškom in posre- ] Reforma« v uvodnem članku, da Poljaki z zahvalo čilo se jim je nekaj delavcev rešiti. Ko so „šalo" j ¡n priznanjem pozdravljajo besede brnskega višjega tretjič ven izvlekli, je bil Pešek že mrtev. Dramili pastirja v Ivančicah, ker bolje vedo, kakor drugi, so ga dve uri, pa zastonj. Njegovo ženo so morali j da je poučevanje v tujem, otrokom nerazumljivem , _	________„„„ im„„^„ jeziku pedagogičen nesmisel, ki pospešuje le neum-
nost in demoralizacijo in pomnožuje vrste nezado-voljnežev. Levičarjem so pač take izjave poljskih listov malo všeč, ker sedaj vedo, da jih Poljaki v vsem ne bodo podpirali proti drugim Slovanom. Brez Poljakov pa ne bodo mogli Nemci gospodovati v Avstriji. Mi le želimo, da bi Poljaki ne le z besedami, temveč tudi z dejanji pokazali, da ne odobravajo germanizacijskih namer nekih krogov.
Imuniteta poslancev. Znano je, da so bile konfiskovane pritrditve nekemu govoru doktorja Gregra v državnem zboru. Te dni je tudi grof Schdnborn odgovoril na interpelacijo v tem oziru, da so dotične konfiskacije bile popolnoma pravilne, ker je v dotičnem govoru se nahajalo kaznjivo dejanje. Graška „Tagespost" pa misli, da se to mnenje ne vjema prav z neko razsodbo najvišjega sodišča, po kateri govori v državnem in deželnem zboru ne morejo biti predmet kakemu kazenskemu postopanju. Po tem tudi nobeno sodišče nema preiskavati in razsojevati, če je v kakem poslanskem govoru kaj kaznjivega. Češki listi se večinoma vjemajo z mnenjem graškega lista. Mi smo tukaj naveli le to mnenje, sami pa o tej stvari ne izrečemo nobene sodbe, če tudi bi bilo morda želeti, da se ta stvar definitivno pojasni.
Bukovina. Bivši bukovinski deželui glavar Vasilko se je izjavil, ko je bil poslednjikrat na Du-l naju, da ne prevzame več dež. glavarstva. Nov deželni
Iz Prage, dn6 1. junija. (Moške škofovske besede.) Silno gibanje polastilo se je vsega češkega naroda na M o r a v s k e m. To gibanje slično orjaškemu plazu in valeče se dalje z močjo neukro-čenega življa ima svojo podstavo in korene v hrepenenju po odločnem zagovarjanju in brambi najsvetejših koristij vsega naroda, obkoljenega od vseh stranij, po moški, samozavestni politiki. Tega gibanja nihče ne oslabi, zaman bi bilo vsako nasilje, utavljati mogočni ta tok.
„Stoječi na predstraži najsvetejših koristij, vere in narodnostij — piše brnski „Hlas" — ni za tre-notje ne izpustimo iz vida onega načela, koji nam veli, da se krščansko in katoliško mišljenje in delovanje ljudstva našega od nikogar ne porušuje in ne moti; v tem oziru ni dvojiti, da ne prestanemo odbijati vsako poruševanje krščanske smeri v našem ljudstvu, kajti v tem značaju je njega rešitev. Nasprotno pa tudi glede na zagovarjanje in obrambo čeških narodnih koristij ne poznamo in ne moremo poznati ni najmanjše nedostatnosti in omahljivosti.
Te koristi so v uevarnosti, v tem danes nihče ne dvoji ni na Češkem, ni na Moravskem, v nevarnosti ne samo pred neprijatelji naroda, temveč od strani zloglasnega nemškega šulferajna, od društva, kojemu je načelna svrha: ponemčevanje slovanskih otrok, in koje vživa izdatno podporo inozemskih Nemcev, čegar občna zborovanja pohojevajo namestniki našega cesarja, da, i ministri, kakor nam to dokazujejo Line, Solnograd, Gradec in mi-nole dni Dunaj.
Duh drznega nasilstva in krivice vlada povsodi, kjer je nemški šulferajn zasadil osti svoje v živo meso našega ljudstva; tu povsodi raste narodna ne-nravnost in odbojna drznost K uničenju naše narodnosti. Kako pogubno vpliva to društvo na češko mladež, o tem nam podajejo dokaze baš senzacijo nalna poročila iz Ivančic in Mor. Krumlova. Naš ljubljeni višji pastir, škof dr. Bauer,. ponos češkega naroda, bil je baš na generalni vizitaciji v napominanih dveh mestih. In kako šulferajnska. šola v Ivančicih in nemška v Mor. Krumlovu izprija češko mladež, koja se nahaja po ogromni večini v teh šolah, ker so bili stariši v pravem pomenu besede v to prisiljeni, o tem se je uveril prevzv. škof sam pri izpraševanju iz veronauka.
„Devet let sem že škof — rekel je navdušeni velepastir v Ivančicih — in v tej dobi sem bil po več nego sto občinah prisoten izpraševanju iz veronauka, toda tako žalostnega vspeha nisem nikjer doživel, kakor v tej šoli. A ni čuda! Domneval sem si, da so v šolah nemškega sulferajua samo nemški otroci, toda danes sem se uveril, da je to iuače. iu da je v tej šoli ogromna večina čeških otrok!"
In kakor je tu, istotako je po druzih morav-«kih mestih in mestecih, v kojih na tisoče čeških otrok obiskuje nemške šole.
Ta uničevalna obsodba našega velepastirja o vpehib ponemčevalnih šol je za naš osvobojevalna beseda, te besede so v istini škofovske, povsem resnične, za koje zahvaljujeta škofa narod in domovina. Sole, nad kojimi je izrekel svojo najstrožjo obsodbo cerkveni dostojanstvenik, ki polaga vsako besedo na zlato tehtnico, pehajo v nevarnost najsvetejše naše verske in narodne koristi, in tu se moramo braniti najodločneje. Naš velepastir je v tem svetem boju izpregovoril škofovsko besedo. To je najboljši odgovor na naduto izzivljanje v zadnjem šulferajnskem zborovanju na Dunaju, kojemu sta prisustvovala tudi minister grof Kuenburg in dolenje-avstrijski namestnik grof Kielmansegg."
Tako brnski „Hlas\ Obsodba brnskega škofa o šulferajnski šoli zasluži, da jo čujejo povsodi, osobito v merodajnih krogih, koji so minoli teden pri občnem zboru šulferajna tako visoko povzdigovali „blagodejno izobraževalno delovanje tega društva. Uverj en sem, da bodo tudi med slovenskim narodom te škofove besede o šulferajnu našle pohvalo in priznanje 1	*
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. junija.
(Imenovanje.) Kakor izvemo, je bil te dni g. dr. Filip Abram, svetnik pri najvišjem sodišču, imenovan za ministerskega svetnika in referenta za nadsodišča v Gradcu, Trstu, Zadru in Inomostu. Naše dotično poročilo, nad katerim je „Slovenski Narod" zmajeval z modro glavo, je bilo torej povsem zanesljivo.
(Birmancev) v Ljubljani je bilo o binkoštnih praznikih 1772; med njimi v nedeljo dopoludne 862, popoludne 657, v ponedeljek dopoludne 253. Iz ljubljanske škofije je lilo zastopanih 84 fard; 674 birmancev je bilo iz ljubljanskih farit in mestnih šol, 113 z Iga, 83 iz St. Vida pri Ljubljani, 67 iz Borovnice, 58 iz Brezo\ca, po 57 iz Polja in Doba, 45 iz Dola, 44 z Dobrove, 45 iz Preske, po 39 iz Preserje in Sostrega, 33 iz Ihana, po 29 iz Smlednika in Ježice, 28 iz Št. Jakoba ob Savi in ! iz drugih fara posamezniki; 9 birmancev je bilo iz ' lavantinske škofiie, 4 iz krške, 2 iz senjske, po 1 iz goriške, sekovske in tržaške škofije.	I
(Glas iz-med občinstva.) Poroča se nam: Sinoči je bil pretep v Kurji Vasi, a mestnega redarja nesmo zapazili, dasi je tam doli mala stražnica. Sploh se čuje, da mestnih redarjev ne vidijo pre- j pogostokrat pred dolenjsko mitnico.	j
(Iz pred porotnega sodišča.) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bila dnč 2., 3. in 4. t. m. j obravnava proti Karolu Ovajerju, ki je bil ob- i tožen zavratnega roparskega umora agenta Vaclava Stedry-ja. Sodišču je predsedoval deželnega sodišča predsednik K o č e v a r , votanta sta bila svetovalca j gg. Vencajz in Tomšič, zagovornik gospod dr. Krisper, javno obtožbo je zastopal državni pravdnik g. Pajk. Zaslišanje mnogih prič je tra- j jalo tri dni ter bilo končano v soboto zvečer. Po- j rotnikom je bilo stavljeno troje vprašanj, in sicer j 1. (glavno) vprašanje: „Ali je zatoženi K. Cvajer j kriv, da je dne 5. januvarija t. I. popoludne agenta | Vaclava Stedry-a v njegovi pisarni v Frančiškanskih j ulicah v Ljubljani, hoteč ga umoriti ter se s silo polastiti njegovega denarja, zavratno večkrat udaril i z ostrim in topim orodjem ter ga zabodel z ostrim orodjem v vrat in tako ranil, da je Vaclav Stedry takoj umrl?" II. (eventualno) vprašanje: „Ali je bil umor storjen zavratno?" III. (glavno vprašanje): „Ali je je bil Karol Cvajer storil poskušeno hudodelstvo goljufije po § 8., 197. in 199. kazenskega zakona, ko je v preiskovalnem zaporu pisal pismi Leopoldini Resnik in Norbertu Pečaku, y katerih je L. Resnik pozval, naj pri zaslišanju potrdi, da je Cvajer v nedeljo, dne 3. januvarija, domov grede od Urbančka iz nosa krvavel, da je v noči kri obrisal v srajčne rokave, da je dnd 2. januvarija zaklal pišče in si tako ovratuik onesnažil s krvjo; da je N. Pečaka naprosil, naj glede piščeta isto potrdi; da je ti pismi dnč 26. marca oddal sozaprtemu Račiču na naslov Leopoldine Resnik, kateri pa pisem ni oddal, temveč skril pod slam-■nico." Ob 1. uri po noči je načelnik porotnikov, g. Lenarčič, naznanil, da so prva vprašanje soglasno zanikali, vsled česar je drugo odpalo, tretje pa z 8 proti 4 glasovom potrdili. Sodišče je Karola
Cvajerja oprostilo zatožbe zavratnega umora, zaradi poskušane goljufije pa obsodilo na dva meseca težke ječe in na povračilo vseh troškov. Zatoženec je mirno poslušal obsodbo ter prosil, naj bi ga za čas izpustili, česar pa sodišče ni dovolilo.
(Nesreče.) S Koroškega, dné 6. junija: Dné 22. p. m. po noči pogorelo je v Dobriču vse pohištvo kmeta D. Zgorelo je tudi 5 goved, 2 konja, 2 svinji in 3 ovce. Škode je do 2000 gld. Tudi dva stara hlapca sta zgorela, ker jih niso mogli več zbuditi. — Toča je pobila zadnje dni tudi na več krajih Koroške, in voda je napravila na mnogih krajih precéj škode.
(Errata corrige.) V notici „Z Dolenjskega" v zadnji številki našega lista gledé na pregledovanje bikov-plemenjakov v novomeškem okrajnem glavarstvu smo v hitrlci prezrli zmoto našega poročevalca, kakor da bi bila potovalna komisija c. kr. kmetijske družbe pregledavala itd. Istina je, da c. kr. kmetijska družba ni izvolila nobene potovalne komisije in da sploh kmetijska družba ne voli takih komisij.
(Občni zbor „Dijaške in ljudske kuhinje") se bo vršil v petek 10. dné junija t. 1. ob 6. uri popoludne v društvenih prostorih v Streliških ulicah št. 10 s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o društvenem delovanju v zadnji dobi. 3. Poročilo blagajnikovo, 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev pregledovalnega odseka. 7. Slučajnosti. — K prav muogobrojni udeležbi vabi
upravni odbor.
(Okrajna učiteljska konferencija za okolico ljnbljansko) bode dne 20. julija 1892. leta. ob deveti uri dopoludne v prvomestni deški ljudski šoli (Poljske ulice) v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvori-i tev konferencije, določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovan,h šolah. 3. Kako naj ljudski učitelj obravnava prirodopisue sestavke šolskih knjig, da doseže povoljui vspeh. Poročevalca gg. Josip Novak in Viktor Jaklič. 4. Učiteljevo delovanje pred poukom in po pouku gledé šolskega pouka in discipline. Poročevalca gosp. Fr. Schiffrer in gdč. Ivana Vidic. 5. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1892/93. 6. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. 7. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico, katere je najkasneje do 18. julija t. 1. pismeno oglasiti pri knjižničnem odboru. 8. Volitev knjižničnega odbora za leto 1892/93. 9. Volitev stalnega odbora okrajne učiteljske konferencije za šolsko leto 1892/93. 10. Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 18. julija t. 1. pismeno oglasiti pri stalnem odboru.
(Iz Save) so včeraj pod Stožicami potegnili moško truplo, ki je že več časa ležalo v vodi.
(Občinske volitve v Celovcu) vršile so se od 23. do 28. maja t. 1. Vkljub prejšnji agitaciji bila je udeležba pri volitvah slaba in razmere na našem rotovžu so se kazale v res čudni luči. Popolnoma pozebel je tukajšnji „Komunalverein", ki je v tretjem volilnem razredu že zgubil prav ves svoj vpliv. Na voliluih shodih je prišlo tudi do prask med občinskimi odborniki iu uredniki tukajšnjih listov; pokazalo se je, da zadene nepristranska in grajalna beseda o našem zanemarjenem mestnem gospodarstvu vladajoče mogotce v mestni kolibi prav nemilo, iu da jim je najljubše, če jih nikdo ne moti v njih idiličnem „dolce far niente". — Nezadovoljno je s celovškim mestnim gospodarstvom že vse, a zmanjkuje mož, ki bi "imeli voljo iu moč te gnile razmere zboljšati. Pri volitvah je šlo prav trdo za kandidate in šele z muogim moledovanjem so jih našli potrebno število, večjidel neskušene mlade može. Zato bode ostalo tudi zanaprej geslo našemu mestnemu zboru: „es wird wacker fortgewurstelt!"
(Duhovniške vesti in celovške škofije.) Č. g. kapelau Anton Coufal je premeščen iz Spitala v Zagorje v Belski dolini; č. g. Josip Wilhelmer, ka-pelan v Zagorju v Spital. — Umrli so: dne 30. maja v. čč. gg. Drag. Kassolnigg, zlatomašnik in župnik v Trebnju, star 82 let, in Andr. Ehrlich, upokojeni župnik in zlatomašnik v Šmartnem na Ravnem, star 85 let; dné 5. juuija č. g. Dominik Ritzinger, župnik v Malem Št. Vidu. Rajni se ji porodil 3. avgusta 1857, bil v mašnika posvečen 20. julija 1884. N. v m. p.l
(Šmarnice) so se v Celovcu slovesno praznovale v treh cerkvah. Pri sv. Duhu je propovedoval znani pridigar vč. g. o. Jan. Ev. Staré, S. J.; v seme-
niški cerkvi č. o. Andrej Kobler, S. J.; v stolni cerkvi dominikanski prijor vč. o. Norbert G. iz Eppan v Južnih Tirolih. Najbolje obiskane so bile pridige v stolni cerkvi. — Mil. gosp. knezoškof delijo dne 7. t. m. v semeniški cerkvi 7 gg. bogo-slovcem-prvoletnikom tonzuro in štiri nižje redove.
(Novo cerkev) zidajo čč. gg. Frančiškani v Beljaku na Koroškem s pomočjo svojega mecena p. č. msgr. St. Dioniza Cserveny-a pl. Zabor, upokojenega c. in kr. vojaškega kurata I. razreda v Sol-nogradu. Staro cerkev, ki je bila zidana 1. 1629 so po zimi podrli. Temeljni kamen za novo cerkev so na Vuebohod s primerno cerkveno slavnostjo položili mil. knezoškof celovški. Nova cerkev bode zidana v zgodnjem gotiškem slogu, dolga 48 m., visoka 16 m., široka 18-70 m. Stolp bode visok 65 m.
(Nov nadučitelj v Trbovljah) bo, kakor se nam iz Celja poroča, g. Janez Logar, dosedaj učitelj v TrbovljaU. Gosp. Janez Logar je trboveljski rojak, iskren narodnjak in priznana učiteljska moč.
(„Slovansko pevsko društvo" in „Tržaški Sokol) vabita na veliko veselico, ki bode na slavnostno okrašenem vrtu „Mondo Nuovo" v nedeljo dne 12. junija 1892 v Trstu. Vstopnina za odrasle 30 kr., za otroke do 12. leta pa 10 kr. Začetek ob 5V, uri zvečer. Pri koncertu ter mej telovadbo igra orkester 30 mož pod vodstvom kapelnika gospoda Piccoli-ja. Od 6. do 11. ure zvečer je odprto kegljišče; kegljanje je na dobitke. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 19. t. m. — Razpored. I. Telovadba. 1. D. Jenko: „Naprej", koračnica, godba. 2. Nastop „Tržaškega Sokola", naredbe razsodništva in strokovnjaškega odbora. 3. Tekmovalna telovadba članov „Tržaškega Sokola" za nagrade. 4. Natecanje v metanju. 5. Razdelitev nagrad. 6. Proste vaje z ročkami, izvršujejo telovadci iu gojenci „Tržaškega Sokola". 7. Skupne vaje na drogu, izvršujejo gojenci „Tržaškega Sokola". 8. Vaje na drogu, izvršujejo predtelovadci in telovadci „Tržaškega Sokola". II. Koncert 1. Marenco: Gran ballabile del ballo „Excelsior", godba. l.M. Brajša: Koračnica „Slovanskega pevskega društva", zbor. 3. Suppe: „Ouverture", godba. 4. Fr. Gerbič: „Na Vysosti", češka narodna pesem, zbor (novo). 5. j Verdi: Spomini iz opere „Aida", godba. 6. F. S. ; Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tenor-solo; poje g. | J. pl. Masnec (novo). 7. Marenco: Mazurka iz ba-i h ta „Excelsior", godba. 8. A. Forster: „Sokolska", I zbor. 9. Verdi: Potpourri iz opere: „Un ballo in maschera", godba. 10. Iv. pl. Saje: „Večer na Savi", zbor s čveterospevom (pojo gg'. Masnec, Vouk, Umek in Loncner) in s spremljevanjem or-; kestra. 11. Koračnica godba. — Mej koncertnimi j točkami napravijo telovadci „Tržaškega Sokola" „plastično sliko" pri bengalični razsvetljavi.
(Odbor akad. društva „Slovenija") na Dunaju priredi 9. junija svojo III. redno zborovo sejo v letnem tečaji 1892. z naslednim vsporedom: a) Ci-tanje zapisnika; b) poročilo odborovo; c) „Paradne hlače", čita stud. med. R. Murnik; d) Izprememba nekaterih paragrafov poslovnika; e) Slučajnosti. — Lokal: I. Fiirichsgasse, 9. „Philippshof" Souterrain. K obilni udeležitvi vabi	odbor.
(Umori in samomori.) S Koroškega se nam poroča: V Logavi v Ziljski dolini je umoril 161etni P. U., sin tamošnjega župana, 351etno deklo M. R. 8 sekiro. Sprla sta se bila zato, ker je dekla R. dolžila fanta, da jej je ukradel nekaj denarja. — Neko deklo so zaprli v Kotiču zaradi detomora. — Na Muti se je hotel ustreliti s svojo službeno puško neki fiuaučni stražnik, a se ni prav zadel. Sedaj je v celovški bolnišnici. — V Volšberku se je obesil mizarski pomočnik Klein. — Pri Štebuu obesil se je bogati kmetski sin A. Jak. — V Glini se je vtopila strežajka T. K. — Ali ni tudi te na res že strašen način se množeče samomore zapisati na ro-vaš onega brezverskega laži - liberalizma, s katerim se toliko šopirijo razni „liberalni" mogotci na Koroškem?!
Narodno gospodarstvo.
Doneski k razvoju obrta pa tehnološki obrtni muzej na Dunaju.
Sloveucem se ni še kmalu ponudila ugodneiša prilika, da si zboljšamo svoje gmotno stauje, kaker z osuovitvijo strokovne šol« v L|ubljani. Kakor vsake take šole, je tudi nje naloga, pospeševati domači obrt ter mu pripomoči do občnega priznauja in razširjanja. Da so to doseže, treba ie pred vsem vsestransko izobraženih iu izkušeuih mož, zlasti za
oue stroke, v katerih se more kaj posebnega, kaj novega doseči. Da imamo Slovenci dovolj duševno zmožnih, nadarjenih močij, katerim je treba le do popolne izobrazbe in do širjega obzorja pomSč', priznali so nam že tuji, najvplivnejši možje. Tako se je izrazil dvorni svetnik Einer o neki priliki v centralni komisiji za zadeve obrtnega pouka o nas in našem obrtu sledeče: „Das Herzogthum Krain hat eine sehr beaehteuwerthe Holzindustrie, allerdings uicht auf dem Gebiete des Kunstgewerbes, aber die Production ist eine sehr bedeutende und kann sich vergleichen mit den fortgeschrittensten Theilen der Alpenländer. Ausserdem ist die Tischlerei in Laibach auf einer sehr respectablen Stufe und, die Befähigung der Krainer muss jener der Bewohner der andern Aipeultinder vollständig an die Seite gestellt werden. Die Krainer, die an andern Fachschulen studieren, zeigen sich durch eine hervorragende Begabung und ein grosses Zeichnentalent aus."
Te laskave besede nepristranskega moža nam so dokaz, da imamo svoj obrt in zmožnih močij, skrbimo le, da se obrt sedanjim razmeram primerno razvije, mladina pa, ki se posveti obrtnemu stanu, izobrazi ter povzdigne naš obrt na dostojno stopinjo dovršenosti! Spoznati in uvideti, da je ta izobrazba potrebna, pa moremo le, če poznamo razvoj obrta pri drugih uarodih, če vemo, s kakimi sredstvi, s kolikim trudom so oni dovedli svoj obrt do občnega ugleda. V ta namen hočem v kratkih besedah opisati razvoj in stanje sedanjega obrta ter opozoriti na zavod, kateri je slasti za nas največje važnosti.
Obrt je postal svetovnega pomena stoprav v našem veku, v katerem so iznajdbe na poiiu mehanike in elektrike svet tako rekoč preobrazile. Največjega pomena je gotovo iznajdba parnega stroja. Kaj bi bile tovarne, kaj ladije brez parne sile? Železnice si brez njega niti misliti ne moremo in vendar je prav ta z obrtom v najtesnejši zvezi; ona je bila pogoj stopinji, katero zavzema danes obrt. S tem, da se je Evropa prepregla z mrežo želez-ničnih prog, izpremenilo se je razmerje med posameznimi narodi popolnoma. Odslej je spoznal jeden narod brez mnogih žrtev na času in denarju svoj-stva prednosti, potrebe druzega ter svo|e izdelke ceno in v kratkem času v daljne kraje stovoril. j Tisti narod pa, ki je v oni dobi stal na najvišji j stopinji obrtne izobraženosti, nadvladal je tudi vse j druge narode v svetovni trgovini, dosegel gospo- . darsko nezavisnost in financijelno moč. Bil je to i narod francoski.	j
Že v prvi polovici 17. veka se te razvil na Francoskem obrt, zlasti umetni do tolike dovršnosti, . da so bili francoski izdelki v drugih državah, zlasti ! na dvorih tako moderni, kakor dandanes. Francozu je izvrsten ukus, rekel bi, prirojen; on se sicer ne odlikuje vedno po izvirnosti, zna pa lepotine znanih motivov tako srečno uporabiti in jih združiti, kakor nobeden drugi narod; poleg tega pa je znak njegovih izdelkov porabi ji vost in jednostavnost. Zgodovina francoskega obrta nas uči. da mora skrbeti ' narod, ki hoče spraviti svoje izdelke v dober glas in ga jim stalno ohraniti, pred vsem za dobre zavode, v katerih mlade moči pridobe .jednoten, vsem občen poiem o svop stroki. V svojem poklicu gre potem vsakdo svojo pot. vendar pa si ostanejo vsi sorodni ter se spajajo v jedno celoto. Le tako je mogoče, da imajo vsi izdelki iiexak občen, soroden znak, le tako mogoče, da se razvije narod označujoči obrt; tak obrt se more tudi potem meriti z . vsakim drugim obrtom.	(Dalje sledi.)
Telegrami.
i
Budimpešta, 6. junija. Vse hiše so okrašene, po ulicah so postavljeni slavoloki. Do pol milijona ljudi se je zbralo v mestu. Na kolodvoru so se zbrali vsi ministri, ban hrvatski, guverner reški, člani zbornice, pri-mas s škofi, generali. Cesar se je pripeljal ob Y23. uri, pozdravljen z burnimi eljen-
klici, ter pozdravil grofa Szaparyja, primasa, Kolornana Tiszo in ministra Csakyja; nato se je odpeljal v dvorno palačo v Budi med zvonjenjem in streljanjem topov skozi ban-derij, ki so ga priredili prvi magnati v krasni ogerski gali. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava, katere se je udeležil tudi cesar. Bakljada in serenada sta zaradi slabega vremena izostali.
Budimpešta, 6. junija. Cesar je odlikoval več oseb ; ministerskemu predsedniku grofu Szapary-ju, primasu Vaszary-ju in nadškofu Samassi je podelil veliki križ reda sv. Štefana. Škof Hornig v Vesprimu je daroval 50.000 gld. v dobre namene.
Budimpešta, 7. junija. Ko je dopo-ludne cesar pregledaval armado, pozdravljalo ga je burno mnogobrojno občinstvo; navzoči so bili štirje nadvojvode, vojni minister, vojaški atašeji nemški, italijanski, angleški in španski. Izbrano občinstvo je mahalo s klobuki in robci ter klicalo: Živio kralj!
Kiel, 7. junija. Pripeljala sta se car in carjevič; nemški cesar se je njima peljal do ! Friedrichsdorfa naproti.	j
London, 7. junija. Neka oklopna ladija ;
je trčila ob breg.
.
II mt*i i K« :	!
1. junija. Jožef Svete, delavčev sin, 5 mesecev, Mero- ' sodne ulice 1, se je zadušil.	1
3. junija. Jožef Žwab. kamnosekov sin. 2 leti, Poljanska cesta 29, bronchitis. — Jožef Lorenc, umirovljeni uradnik, 81 let, Rimska cesta 2, marasmus. — Marija Orešek, trgovčeva
hči, 10 dni, Sv. Petra cesta 46, čeljustni krč.
_ _ _ _ ' j
Tuj <? t.
3. junija.	j
Pri Maličii: Klimpfinger, nadinženerjeva soproga, s . hišino; Osterman, strojni ključar; Bellina, Herzog, Putiek, tr- j govci; Klein, Lihotzky, potovale», z Dunaja. — Jarisch, poštni I oficijal, in Neller, strokovni učitelj, iz Beljaka. — Sternad, nadučitelj, iz černič. — Pucelik iz Budejevic — Schutz z Bavarskega.
Pn Sionu: Ščuka, elektrotehnik; Aschenbach, inžener-, Herman, potovalec; Steiner, Semen, Münk, Habenicht, trgovci, z Dunaja. — Grof Orsini, polkovnik ; baron Reinliinder. fem.; Novički, stotnik; Puchs in Newes, iz Gradca. — Diamant, trgovec, iz Prage — Diebeke, trgovec, iz Berolina. — Gainer, trgovec, U Solnograda. — Weiss, trgovec, iz Kaniže. — Smole z bratom iz Sevnice. — Jare, posestnik, s Štajerskega. — Lakmayer, kapelan, iz Naklega. — Cetkovic s soprogo iz Trsta.
—	Rosina, notar, iz Mokronoga. — Strucelj in Dereani iz Žužemberka. — Elsner, zasebnic», iz Celja.
Pri Južnem, kolodvoru: König, trgovec, z Dunaja.
—	Pello, potovalec, in Berzs, železniški uradnik, iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Vončina in Rupnik iz Idrije
—	Nagode, posestnik, s črnega Vrha. — Kocbek, nadučitelj, z Gorenjega Grada.
Pri bavarskem dvoru: Jäger, kavarnar, s soprogo iz Kranja. — Perz iz Ljubna. — Bassler, nadzoinik, z Dunaja.
Vremensko sporočil«».
Tržne cene v Ljubljani
dne 4. juniia.
^ufstein
(tirolsko-bavarska mejnapostaja) je ugodno postaj ališče z potnike , ki se peljejo na jug ali z juga.	170 2-2
Ifotel Gizela
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveô.
7. u zjut. 2 a pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrmkom»™
» min
w
732 5 7316
toplom«r*
p.i Cehijo
15 8 24 C 17-4
V elet
Vreme
si. svzli | oblačno si. jzap. 1 del.jasno I oblačno
" t,
$
S a
Q
25-60 dež
7H3-0 13 6 si. jzai«. 731-8 18-4 brezv! 733-8 14-0 si. svzh. orednja temperatura obeh dni 19'3( za 15° nad in 2 6° pod normaloni.
dež del. jasno
8-10 dež
in 15 3°, oziroma
nasproti kolodvoru, preskrbljen z vsemi potrebščinami novejšega časa. Kolodvorska restavracija je s hotelom v zvezi. — Nizke cene. — Vratar hotela je na kolod1 oru ob vsakem osebnem vlaku. Otvoril se bo hotel dn6 5. t. m. Th. Suppenmoser.
Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim — Steklenica 1 gld.
Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani.
Podpisani Vara potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to po-—,,^ trdilo, knkor je resnično, objavite f. •	in se podpišemo z velespoštovanjem
iS0>	J. <C V. Florio.
Palermo ("Italija) meseca dec. 1891.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 2
Razpis službe.
N» novoustanovljenem zabavišču družbe sv. Cirila in Metoda na Greti pri Trstu
razpisuie se
služba otroške vrtnarice
z letno plažo štiri sto (400) goldinarjev.
NekoInkovariH prošnje s soosubnostnimi soriče-vali pošiljajo nai se do 20. junija t. 1. pod
naslovom:	3—1
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 6. )un'ja 1892.
Priporočilo zavoda za izdelovanje
cerkvenih paramentov
Ludovika Kottala
na Dunaju, I., Rothenthurmstrasse, 23
«L <
fji.SEarm hitt; flii- ihm, J
îgmm
i^ÄWi
kateri ima največjo zalogo in izbero liturgično predpisanih in izdelanih inašnili plaščev, dal mati k, plu-vialov, bauderov, baldaliinov, ve-lumov, mouštranc, kellhov, cibo-rljev, svctllnlc, svečnikov, kadil-_ utc, lestencev, perila itd. itd. — 9	I Tudi se dobe altarnc slike in kri-
žcva pota (oljnatobarvene slike), leseni kipi, božji grobi itd.
po najnižji tovarniški ceni. 163 (12—12) iSJE" Ilustrovani katalogi franlco in zastonj.
I > u n a j s k a borza.
Dni 7. junija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Sreorna renta 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred.tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100......
Dni 4. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......110 gld.	70
Ogerska papirna renta 5%......100	„	65
4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	141	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	,	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	50
Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4%	96 „	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, >	100	„	50
Kreditne srečke, 100 gld.......189 „	—
St. Genois srečke, 40 gld.......63 „	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld. 25 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........63
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	154
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2895
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........46
„ 60
50 50
50 „ 2 -i1/..
,MERCI
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., WolIzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, ■redke, valute in devize.
■V Razna naročila IzvrSč se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4 % g&liike propin&oijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljon&lne banke. 41,', % komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 23. junija.
Glavni dobitek 00.000 gld.
v 4% ogerskih zemljiščnoodveznih obligacijah.
1 srečka gld. 2'— ; 2 srečki le gld. 3'60; 5 srečk le gld 9"—; 10 srečk le gld. 17'—.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii.
Odgovorni vrdik: Ignacij Žitnik.
Tis Katoliške Tiska v Lubli