167. številka. Ljubljana, v torek 22. julija. XVII. leto, 1884.
SLOMŠKI Ml
Uhaja v s* k dan «ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij ako-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za poidjanje na dom računa se u
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znana. Za oznanila plačuje se od četi riBtopne petit- vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frank i rat i. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hifii, „ Gledališka stolba*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
rjr~-------——■—-—•—-------- ■ ------ -
V IJ ii 1» IJ a nI 21. julija.
Gospodarska politika in kompromisi, to bosta gasli, pod katerima pojde vlada pri bodočih volitvah v volilni boj. S tema dvema sredstvoma hoče doseči neko srednjo Btranko, katera bi v vseh slučajih podpirala njeno politiko in jo brauila proti narodnim Nemcem na jedoej in Slovanom na  drugej strani.
Nemci sami spoznavajo vedno bolj, da ta politika vlade za nje nikakor ni napačna, pri poslednjih volitvah na Moravskem se je celo za vrlo dobro pokazala. Brez sodelovanja vlade ne bili bi toliko sedežev dosegli, če tudi bi bili v mestih jeden ali dva mandata več pridobili. Kompromis bil je ono mogočno sredstvo, ki je dalo večino Nemcem za daljnih šest let.
Ni čuda tedaj, da se je ta kompromisna politika nemškim liberalcem sumim tako priljubila, da čujemo z Moravskega, da tamošnji liberalni vodja, bivši član Auerspergovega ministerstva hoče delati na to, da bi se naredil mej nemško zmerno liberalno stranko in Coroninijevim klubom kompromis za bodoče volitve v državni zbor in bi se tako v državnem zboru osnovala neku stranka, ki bi se imenovala državna stranka. Chlumecki pa ne namerava kompromisa samo s Coroninijevim klubom, temveč celo 7, Lienbacherjem in njega tovuriši. Na ta način upa celo za novo državno stranko pridobiti nekoj mandatov v planinskih deželah, kjer so dozdaj bili vselej voljeni sami konservativci. Če bi pa šlo, naredil bi Be s pomočjo Lienbacherja celo modus vi-vendi z nemškimi konservativci. To so že večkrat poskušali nemški liberalci, pa neso našli zaupanja pri nemških konset vativcib. Sedaj pa upajo boljšega uspeha, ko se ta kompromis ne bode ponudil od liberalne stranke naravnost, ampak le po posredovanji Coroninijevega kluba ali srednje stranke.
Podobna agitacija se tudi začenja na Češkem. Tam se je od stranke Prtžke kazine odločil neki deželni poslanec dr. Schneider, ki je učitelj na kmetijskej šoli v Kadnu. Ta se je protivil kazinar-jem proti razdelitvi češkega kulturnega soveta in zato prišel je pri njih v nemilost. Zdaj pa snuje neko srednjo stranko na Češkem, ki bi imela, kakor se govori, pred vsem presledovati gospodarske interese.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski .spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
XL. Poglavje. Poselstvo Jer mak a.
' (Konec.)
— S to dobroto, — končal je Koljco, — si je Jermak več prisvojil kakor s sabljo. Ko smo si prisvojili kako mesto ali trdujavo, takoj se je začel z vsemi prijazniti in še obdaroval jih je. Ko smo ujeli Mametkula, ni vedel, kako bi ga častil, slekel je svoj kožuh in oblekel ga carjeviču. Razširila se je vest po vsem kraji, da pod njegovo oblastjo ni hudo, razni manjši knezi so kar sami prišli k njemu in prinesli davek. Veselo je bilo naše življenje v Sibiriji, — nadaljeval je ataman, — samo to mi je bilo žal, da ni bilo z nami kneza Nikite Itomauoviča Serebrjanega; tudi njemu bi bilo dopalo in nam vsem bi bilo prijetnejše. Ti, kakor se vidi, Boris Teodo-rovič, bil si prijatelj ž njim. Dovoli mi tedaj piti na njegov spomin!
Herbstovi in Plenerjevi listi Še večidel pobijajo te nove ideje Ghlumeckega in dr. Schneiderja, ali kdo ve, Če se kmalu ne bodo unemali za nje, s;.j taka sprememba načel bi pri njih ne bila nič novega. Tako je mogoče, da pojdejo vsi zmerni nemški liberalci pod praporom nove državne stranke na volišče. Gotovo to še sicer ni, a lahko se pa zgodi.
Vlada bode pa skoraj gotovo pospeševala to stvar, saj vidimo, da je povsod pripravljena, kjer je moč nemštvo podpirati v obliki zmernosti ali kakega sporazumljenja. Agitacija za novo srednjo ali državno stranko se ne bode omejila samo na Moravsko, Češko in na nemške dežele, temveč raztegnila se bode na vse avstrijske provincije, vsaj bati se je tega. Tudi pri nas bodo nekateri hitro pripravljeni, pomnožiti srednjo stranko, če se bode slišalo, da je vladna, naj bode potem njen* voditelj tud: Cblumecki, ali pa kdo drugi.
Tako se prav lahko prigod*, da izide ta stranka dosti močna iz volilnega boja. Kakšne bodo pa posledice tega?
Piedno odgovorimo na to vprašanje, obrnimo malo pogled na Moravsko. Tam je vsled kompromisa srednja stranka zadobila veliko silo. Kako pa porablja to moč nasproti Čehotn? Povsod skuša kratiti njih pravice, to že vidimo sedaj, da si tudi se je jedva začelo zborovanje deželnega zastopstva. Pri ustanovljenji novih službenih mest se je povsod oziralo le na želje Nemcev, na češke globoko v potrebah dežele utemeljene predloge se še nikdo zmenil ni.
Jedno najvažnejših sredstev za ponemčeuje Slovanov po vseh deželah naše države bila je vedno šola. In tudi nova srednja strauka hoče se poslužiti tega sredstva /a nadaljevanje ponemčevanja. Dotični odsek sklenil je v Iglavi ustanoviti nemško obrtno šolo, dasiravno za tako šolo tum ni mkuke potrebe, ker je večina mestuega prebivalstva, in vsa okolca slovanska. Čehi so bili tedaj opravičeni tu zahtevati popolnem češko obrtno šolo, ali tega neso storili temveč zahtevali so, da bi se na tej šoli poučevalo v obeh jezikih. Pa še tega skromnega predloga Nemci neso hoteli vsprejeti in srednja stranka je pri tem prav dobro pokazala svojo sovraštvo do Slovanov.
— Bog mu daj nebesa! — rekel je z vzdihom Godunov, kateremu ni bilo težko izreči svoje sočutje k človeku, katerega je tako cenil gost, — Bog mu daj nebesa, — ponovil je, nalivajoč kupo, — pogostem se ga spominjam.
— Večni mu bodi spomin! — rekel je Koljco, spraznil kupo, povesil glavo in zamislil se.
Dolgo so se še pogovarjali za mizo, a ko se je končalo kosilo, ni Godunov nobenega pustil domov, povabil je vsacega Bprva oddahniti se, potem pa pri njem ostati cel dan. Gostija sledila je druga za drugo, beseda je dala besedo, še le pozno zvečer, ko so že ponočni stražniki nekolikokrat kriče* obšli ulice, razšli so Be gostje, očaram od veselja Borisa Teodoroviča.
Minulo je več kakor tristo let po opisanih do godkib, in le malo spominov na ta čas je še ostalo v Rusiji. Še se pripoveduje mej narodom o slavi, potrati in grozovitosti groznega carja in pojo pesni o obsojenji na smrt carjeviča, o napadu Tatarjev na Moskvo in o privojevanji Sibirije po Jermaku Timofejeviču, katerega slika, se ve da malo podobna, se že zdaj vidi skoraj v vseb sibirskih  kočah; pa
Kakor je znano, je visoka tehniška dola v Brnu jako slabo obiskovana, tako slabo, da je vlada že mislila zaključiti jo. Šolski odsek je bil prisiljen, baviti se s to zadevo, in Čehi so pri tej priliki na-svetovuli, da bi se na tej šoli upeljala jezikovna jednakopravnođt. Nemci so b pomočjo srednje stranke zavrgli ta predlog.
Pri volitvi deželnega odbora je tudi ta stranka pokazala svojo spravljivost. Čehom se je odkazal samo jeden sedež, razen onega v skupini kmetskih občin, katerega se jim odvzeti ne more. A ko bi ta stranka v sebi čutila le trohico spravljivoBti bila bi morala skrbeti, da dobe Čeh' jednako ali pa blizu jednako zastopnikov v deželnem odboru, ko so ven-der tri četrtine prebivalstva Moravskega slovanske in imajo Čehi v deželnem zboru blizu jednako število poslancev, kakor Nemci. Jeduako spravljivost poka/ali so v petek pri volitvi iunkcijonarjev deželne hipotekne banke. Izvolili so ravnateljevega namestnika in štiri upravne sovetuike in jednega namestnika izmej nemške stranke, pa samo jednega upravnega sovetnika in jednega namestnik Čehov. Mari to ni najboljši dokaz, da tak vana zmeni?, stranka ravno tako sovraži Slov kor liberalci. Le ime je drugo, nazori pa isti.
N:č boljega pa od oje v državnem zboru nemarno pričakovati, ako se pri prihodnjih volitvah dovolj ukrepi in Bi zagotovi svoj upliv za celih šest let. Hitro bi se Bporazumela še a drugimi bolj ekstremnim! nemškimi elementi.
Začelo bi se novo pritiskanja Slovauov. TaarTe bi zaradi tega najbrž še ne pal, ampak v njegovem ministersvu bi se zgodile nune spremembe, vsi Slovanom prijazni možje bi se s pomočjo državnega zbora odstranili, in nadomestili z nemškimi liberalci, mej drugimi tudi bržkone s Cblumee.kiiu. Kdo bode morda ugovarjal, da bi Taufle ne hotel takega moža v ministerstvo, ki je vedno delal proti sporazum-ljenju narodnosti. A nam se pa zdi nerazumljivo, zakaj bi Chlumekv ne našel tam mesta, kjer ga je zavzemal Stremeyer, ki za nas Slovane ni bil nič prijaznejši. Saj vidimo, da TaarTe že sedaj povsod pospešuje nemštvo, zakaj bi se tedaj branil nemških pristašev v ministerstvo. Mari ni bil on celo predsednik meščanskega ministerstva, ki je pri nas Slovencih pa pri Čehih zaradi sovraštva Slovanov Še
v teh pripovedkuh, pravljicah in pesnih meša se resnica z izmišljijo, dajo nam nenatančne obrise o teb dogodkih, kažejo jih nam kakor v megli iu dovoljujejo domišljiji ustvarjati po svojej volji nejasne podobe.
Točueje govore o vnanji strani tega vladanja nekatera še ohranjena zidanja, kakor cerkev svetega Vasilija Blaženega, katere pisane kuplje  in uzonr zvoniki morejo dati nam pojemo prečudnej zgradbi Ivanovega  dvorca v Alekaandrovskej   slobodi, ali cerkev Tri fona Naprudnega, mej Butirsko in Kre-stovsko pregrado, katero je stziual sok vsled dane obljube,  kjer se  Se dozdaj tega svetnika na belem konji, s sokolo* vici *)
Sloboda je ostala v pozabljenji po q Ivana Vasiljeviča iz nje, kakor mračni spon, gove gnevne pobožnosti, in oživela se je še jedenkrat, pa le za kratek (as.   V težavnih let
*) S tega 6asa, kar jo tO pisano, je cerkev Triurna Naprudnega tako predelana, da je ni moč spoznati. Zunaj jo mnogo pridelanega, znotraj jo p:i preslikana po novem OknBU. In vse to iz prostovoljnih darov, kakor h<> pripoveduje.
vedno v žalostnem spominu? Pri takih razmerah bi bilo za nas Slovane še morda bolje, da bi prišel Chlumeckv sam na krmilo, tedaj bi vsi morali postaviti se v bran za narodne pravice, ko bi pa ostal sedanji položaj, bi se pa mnogi skrivali za Taaffe-jev hrbet in za njegovo obljubo, da hoče doseči Bporazumljenje narodov.
Da se pa kaj tacega ne prigodi, treba je nam avstrijskim Slovanom velike pozornosti pri bodočih volitvah in voliti moramo samo odločne narodne može, ter se ne smemo dati motiti z nikakimi obljubami in kompromisi. Vedno imejmo pred očmi narodni pregovor: „Prepozno je zvoniti, ko je toča že pobila".
Politični razgled.
\«><i\inj«' dežele.
V Ljubljani 22. julija.
V petek bila je v moravskein deželnem zboru volitev fuukcijouarjev moravske deželne hipo-tekne banke. Izvoljeni so bili: ravnatelja namestnikom dr. Hueber; upravnimi svetniki: baron d' £1-bert, grof Serenvi, Viljem pl. Teuber, dr. Tuček in Friderik VVannit-ch; namestniki: dr. pl. Wieser, in P. Wurm. — (*'«'ski listi se dosti ne menijo za to, da je verifikacijski odsek deželnega zbora naaveto-val, da se volitev namestnika grofa Schijaboma zavrže. Najbrž Cehom ni več dosti za jeden ali dva mandata v deželnem zboru, ko že v njem Nemci s pomočjo srednje stranke tako ali tako neomejeno gospodarijo. Ta nasvet verifikaeijskega odseka je le posledica kompromisa v moravskein nefidejkomisnem veleposestvu. Ko bi se ta kompromis ne bil dogual, zmagali bi bili Čehi, in za verifikacijo volitve grofa Schdnborna ne bilo bi dosti težave. Saj tu ni odločilna postavuost volitve, ampak le strankarstvo. Ko bi bil kak liberalni namestnik pod prejšnjo vlado v kakej kronoviui Bog ve s kakim vladuim pritiskom voljen, gotovo bi vsi liberalci in njih listi zagovarjali njegovo izvolitev. Ker se je pa vlada jako trudila, da se je dosegel omenjeni kompromis, in so potem vsi njeni plačani listi proslavljali ta dogodek in ga povzdigovali v nebo, morala bode tudi sedaj sama prenašati vse posledico tega dela. — Deželni zbor se bode zaključil 28. julija.
Kakor „Gazeta Narodowau javlja, sta se ga-llškl deželni namestnik in deželni maršal sporazumela, da se skliče deželni zbor v 2. dan septembra.
V Boboto so bile volitve veleposestva za sle-a1 j*ki deželni zbor. Izvoljeni so sami nemški liberalci kakor vselej do sedaj. Izinej 30 voljenih članov Blezijskega deželnega zbora bode jih 27 nemško -liberalnih, trije pa Poljaki, ki so voljeni v kmetskih občinah.
V petek je bila v tirolskem deželnem zboru jako burna seja. Na dnevnem redu je bilo poročilo o dolgovih občin, zlasti italijanskega dela dežele. Slišale so se res žalostne reči. Skoraj nobena občina ni brez dolgu. Samo v italijansk'h Ti-rolih je nad 5 milijonov občinskega dolga, od katerega se mora po 5 do 6°/0 obrestij plačevati. Brez dovoljenja deželnega odbora se je naredilo skoro tri milijone tega dolga. Pa tudi v nemšk h delih dežele so občine zadolžene, pa vender ne tako. Da se temu odpomore, stavila je večina sledeči predlog: „Deželnemu odboru se naroča, da strogo nadzoruje občine po določbah občinskega reda in deželnega zakona z dne 18. januvarja 1882/' Manjšina je pa porabila to priložnost, da je spravila znano vprašanje odelitvi dežele v razgovor. Stavila je namreč Bledeči predlog: „Deželni zbor naj prizna potrebo posebnega zastopstva za italijanski del dežele, da se doseže omenjeni smoter, ter temu zastopstvu naj
Bamozvaucev je mladi vojskovodja, knez Mihael Va-siljevič Skopin-Šujski v zvezi s Švedskim generalom Deligardi, zbral v njenih močnih zidovih svoje vojne Bile in od tod prisilil poljskega vojskovodjo Sapeho opustiti dolgotrajno oblegovanje Trojiško-Sergijev-skega samostana.
Pozneje je, kakor govori sporočilo, neko hudo zimo, januvarja meseca, v strah prebivalcev, zbral se nad Aleksandrovsko slobodo, ravno nad dvorcem, Črn oblak, in iz njega je udarila strela in zažgala grad ter vsa sloboda se je spremenila v pepel. Od razkošnega potratnega življenja, moritev in bogokletne pobožnosti ni ostalo Bledu . . .
Bog pomagaj izgladiti nam iz src poslednje sledove tega strašnega časa, katerega upliv je še dolgo potem, kakor podedljiva bolezen, prehajal v naše življenje od rodu do rodu. Odpustimo grešne madeže carju Ivanu, kajti on ni sam odgovoren za svoje vladanje! kajti on ni sam izmislil in uvel samovoljnosti, muk, moritev in obrekovanja, ki je bilo prišlo v dolžnost in navado. Te strašne pojave bo prigotovili prejšnji časi, in dežela se je bila tako globoko pogreznila, da jih je mogla gledati brez nevolje, sama si je namreč ustvarila in odgojila Ivaua,
se izroči nadzorovanje občin tega dela dežele.u Ta predlog sta izvrstno zagovarjala Canella in Gordi. Kazala sta na slabo ekonomično stanje tega dela dežele, in na potrebo hitre odpomoči, katere pa ne more dati deželni odbor, ki ima dovolj dela z nemškimi občinami. Baron Prato predlaga, da bi deželni odbor prihodnjemu deželnemu zboru stavil svoje predloge o osnovi posebnega zastopstva za ta del dežele Bossi-Fedrigotti mu je pa ugovarjal, da ta stvar še m dozorela za razgovor, in se skliceval, daje zakon o okrajnih zastopstvih že davno sankcijouiran, pa se še vender ni izvel. Potem sta se dr. Gilli in Berto-lini zagovarjala predlog manjšine z izredno spretnostjo. Poročevalec večioe Kathrein ni proti predlogu manjšine vedel druzega navesti, kakor, da se tudi nekatere nemške občine zadolžene. Pri glasovanji bil je vsprejet predlog večine, druga dva predloga sta pa pala. S tem so Nemci pokopali zopet opravičene zahteve svojih sodeželanov italijanske narodnosti, in zopet pokazali, da Nemec ne more biti pravičen proti drugim narodnostim, naj bo že katere koli politične barve.
Budget za 1884, katerega je sklenil hrvatski sabor v poslednjem zasedanji je zadobil najvišjo sankcijo. Akademični senat strogo preiskuje, kateri dijaki so se udeležili znanega shoda, in kdo je sestavil oklic na hrvatski narod. Vsi dijaki priznavajo, da so se udeležili shoda, a nikdo neče povedati pisatelja omenjenega oklica. V tem shodu bo je neki tudi bil sklenil podoben oklic na dalmatinsko mladino, v katerem jo kličejo, da pride v Zagreb, da bodo vkupe delovali za osvobojenje domovine.
% nanjo tlržave.
Mej Nemčijo in Rusijo se je že neki doseglo sporazum ljenje zaradi vzajemnega postopanja proti aiiarlibstom. Zdaj se bosti pa ti dve državi skušali dogovoriti z drugimi državami, da se sklene nekaka mej narodna ^pogodba o zatiranji anarhizma.
Tudi v Nemčiji bode gospodarstveno vprašanje pri bodočih volitvah igralo važno rolo. V Be-rohnu se je ustanovilo posebno društvo za varstvo gospodarstvenih interesov trgovine in obrti, ki bode delalo na to, da se bodo v državni zboi volili možje, ki se bodo m&nj bavili s strankarsko, bolj pa z gospodarsko politiko. — Znčenja se že volilno gibanje za državni zbor. Več Poljakov, ki so bili dozdaj državni poslanci, brani se vsprejeti kak mandat, ko itak v državnem zboru nič ne dosežejo in se jim vlada le posmehuje.
Kakor je Gladstone v angleškej spodnjej zbornici objavil, bode druga seja egiptovske konference danes. V tej seji pride v razgovor ugovarjanje francoskih finančnih veščakov proti angleškim predlogom. Fraucijo bode neki pri tem podpirala Nemčija. — Kakor poroča Agence Havas je finančna komisija egiptovske konference zavrgla v ponižanje zemljiškega davka in obrestij od egiptovskega dolga z vsemi proti glasom angleških odposlancev. S tem je odločena osoda angleških predlogov v prvej instanci, in morda ob jednem resultat konference. Komisarji neso napravili nobenega skupnega poročilu, vsak zastopnik bode poslal posebno poročilo svojej vladi, in ob jednem zahteval novih in-strukeij od svoje vlade. Finančni komisarji se bodo še samo jedenkrat sešli, da podpišejo protokol seje. To je podobno, kakor bi se hotela konferenca odložiti na nedoločen čas
Dopisi.
■z Relclieulmrga 21. julija. [Izv. dop.] Sinoči ob 8. uri izdihnil je svojo blago dušo Blanški veleposestnik bivši mnogoletni župan, načelnik krojnega in član okrajnega šolskega sveta, deželni in državni poslanec itd., dekoriran z zlatim zaslužnim križcem s krono g. Alojzij Lenček na Blanci. Pokojni je bil začetnik Šent-Antonske in po-
ravno tako kakor so klečeplazni Rimljani sami vzgojili svoje Tiberije, Nerone in Kaligule.
Osebe kakor Vasilij Blaženi, knez Repnin, Mo-rozov ali Serebrjaui so se pogostem prikazovale na breztolažnem nebu nase ruske noči, kakor najsvetlejše zvezde, pa so bile preslabe razgnati njeno temo, ker so sejale posamič, in ne vkupe ter jih ni podpiralo mnenje občinstva. Odpustimo pregrešne madeže Ivanu Vasiljeviču, in spominjajmo se teb, ki bo odvisni od njega, ostali stanovitni v dobrem, kajti težko je, obvarovati se pada ob takem času, kadar se vsi pojmi preobračajo, ko se podlost imenuje krepost, klečeplazstvo postane zakou, u čast in človeška dostojnost se pa Bmatrati za prelomljenje dolžuostij! V miru počivajte, poštenjaki! Dajajoč tedanjemu času svoj davek, videli ste v Groznem pojav Božje jeze iu vse ste prenašali potrpežljivo; pa vedno ste hodili po ravnem potu, ne boječ se niti muk, niti smrti, in vaše življenje ni minulo zastonj, kajti nič na svetu bo ne izgubi, vsako delo, VBaka beseda, vsaka misel, zraste kakor drevo; mnogo dobrega in hudega, ki se kot nerazjasljiv pojav nahaja zdaj v ruskem življenji, skriva svoje korenine v globokih iu temnih nedrih preteklega.
zneje tudi Blanške j ed nor a z red n i c e in sploh velik podpornik šol in prijatelj učiteljev. Kot krajni šolski nadzornik Reichenburške trirazredaice bil je tudi tej šoli jako naklonjen. Ako ne bi bil ta redki pospešitelj ljudske omike po svojej dolgotrajoej bolezni primoran svoje častne službe drugim prepustiti, gotovo bi se že davno bil izpolnil ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, da se ima naša šola razširiti. Je pa tudi skrajni čas, da se v tem jedenkrat kaj stori. Saj je vender nal 600 za Reichenburško šolo popisanih otrok, kater,h večja polovica ostaja leto za letom brez vsakega pouka deloma zato, ker je učilnica na skrajniku njenega okrožja, tedaj za mnoge otroke zvunaj postavne oddaljenosti, deloma pa zarad pomanjkanja prostorov, kateri bi nikakor ne zadostovali, ko bi se tuli samo ono deco v šolo sililo, ki nima čez 4 km. v Reicheo-burg. Letos šteje naša trirazrednica le 257 obiskovalcev, akopram se da vsako leto povprek okoli 70 novincev upisati, kar bi dalo v 8. letih 560 šolarjev. — A s to razširjatvijo bi bilo samo bližnjim otrokom pomagano, nikakor pa ne onim, ki so čez 4 km. od Reicheoburga oddaljeni, zlasti onim iz občine Brezje ne; za te in pa za mnoge iz občine Dolške ostane še tudi potem krvava potreba postaviti jim tamo-kje dvorazrednico, v kakoršni se bosta baje že v najbližnjem času vsled truda najvrednejšega potomca pokojnikovega, prebrižnega gospoda Franca Lenčeka preosnovali obe tu farni zgoraj imenovani jednorazrednici na Blanci in pri sv. Antonu. V to pa je pred vsem treba dobro namazanega gonilnega kolesa, t. j. moža najboljšega prepričanja, trdne volje in blagega srca, kakošrni pa, kar z veselem naglašam, v naši župniji s preblagim rajnim še neso izumrli; zato se je nadejati dejanst-vene in srečne roke, ki bo prej ali slej vmes posegla, da se opravičenej tirjatvi slavnih šolskih oblastev vender jedenkrat ustreže in to le v blagor gmotno vedno bolj pešajočega in še malo zavednega, a drugače ukaželjnega ljudstva mej Savo in Bohor-jem. Ob jednem bo treba resno misliti na to, kako preskrbeti Relchenburški šoli prepotrebni vrt Samo teoretični pouk o sadje- in vinoreji, in pa pokazanje cepljenja dreves na po šolarjih prinesenih palicah v šoli — ne more zadostovati. Tudi v tem oziru dajal nam je rajni najlepši izgled. Ko bi ga le prav pridno posnemali! Več spregovoriti — prepuščeno je spret-nejšemu peresu. Gospod Lenček pa nam bo Ostaj v blagem spominu. Naj počiva v miru! F. J.
Iz Ilarkovell 18. julija.  [Izv. dop.] Da se je slavnost blaguslovljenja zastava bralnega in podpornega društva v Gorici  preložila, daje tukaj povod mnogim govoricam.   Nekateri celo trdijo, da se vlada na Primorskem „napredujočega" slovanskega življa boji. In nekateri Italijani (tudi konservativni) se že boje, da v kratkem utonejo v valovih „slovan-skega morja". Nekateri gOBpodje celo mislijo, da je vlada kar naravnost celo slavnost prepovedala. O tem sem slišal tudi govoriti necega gospoda, koji ima posebno na Tržaški borzi mnogo opraviti. Rekel je, da se vluda Slovanov boji.   (Perche il partitto slavo ć forte.)   Ako se pa vlada v resnici na Primorskem „napredovanja" slovanskega življa boji, pogleda naj na tamošnjo statistiko zadnjih let, iz katere se lahko slepec prepriča, katera narodnost na Primorskem napreduje. Mnogi trde (kar je tudi verjetno), da so Goriški vladni organi hoteli omenjeno slavnost skrajšati le zaradi izleta Tržaškega delavskega podpornega društva.   In ravno temu bo se tudi Goriški labončiči največ protivili, in to posebno zaradi tega, ker so zvedeli, da se imenovanega izleta udeleži Čez 500 ljudij. Trst je kot italijansko mesto razup.t in kaj si bi mislili po tem takem italijanski irredentovci, če bi zvedeli, da se iz tega mesta do 500 Slovencev le jednega izleta udeleži. Slovenska društva bo Že mnogokrat napravila veselice in izlete, mislim pa, da do sedaj ni še na nobeni veselici iu niti na taboru nered navstal, še menj pa demonstracija.   Pri italijanskih društvih pa je to mnogokrat opazovati. Tako n. pr. omenim le velikega izleta, kojega je v Burkovlje priredilo Tržaško italijansko telovadno društvo.   Pred leti namreč napravilo je imenovano društvo izlet v Barkovlje po noči, z lastno društveno godbo in lampijoni.   In Čeravno je to društvo priredilo izlet v čisto Blovenski kraj, t. j. v Burkovlje, ni policija delala nikake zapreke temu izletu. Izleta onega društva ni pa „spremljalau policija ali pa žandarji, kakor je to n. pr. pri naših „Sokolc.h" navadu.  In še večl  Godba omeujenega
Dalje v prilogi.
društva svirala je oni večer nekako „čudne marše". Imenovani telovadci priredili so omenjeni izlet ob jednem po suhem in po morji.  Ko so pa (že proti jutru') na svojih čolničih iz Barkovelj odhajali, prižigali so „trikolorne" bengalične ognje in mej njimi čuli so se klici: „Evviva l1 Italia!", „Ab . . . a per Austria!". Omeniti moram, da sta bila pri onem izletu dva „pilota" navzoča, pri onih izdajskih klicih se pa niti ganila nesta. — Ker pa sedaj ravno o izletih govorim, omeniti moram dogodka, koji je vse Barkovlje razkačil.   V zadnjem mojem dopisu omenjeni „Canottieri" priredili so 9. t. m. izlet v prijazno Barkovlje.   Ko so se pa „neodrešenci" tam poitene kapljice napili, pripravili so se na povratek. Komaj so pa odpluli iz Barkovljanske luke, čulo se je iz neke krčme tik mu, ja močno žvižganje. DomaČe ljudstvo o tem tako pravi: V omenjeni krčmi nahajal se je očem Oberdanka (mož prav dobro slovensko govori in celo Oberdank sam je slovensko govoril).  Ko je mož videl, da „Canottieri" iz Bir-kovelj odhajajo, začel je na vso moč žvižgati, in to zato, ker je mož (kot dober Avstrijec) na „Canot-tiere" jezer, pri kojih se nahaja i njegov pravi sio, t. j. Oberdankov polubrat.   Ko so „Canottieri" čuli Žvižganje, vrnili so se zopet v Barkovljansko luko. Ker je že pozno bilo, bdo je v luki le kacih 5 do 6 Bsrkovljanov. pCanottieri" so mislili, da so jim imenovani Barkovljani žvižgali ter so jeli proti njim zabavljati in pretiti.   Neki italijanski debeluh je celo b pestjo necega našega mladeniča udaril. Barkovljani so po konci skočili ter par Italijanov „oplazili". Na to pa je pričel neki ribič na škaf tolči (navadno klicanje ribičev). Ribiči so takrat vsi spali v svojih čolnih.   Na navadno klicanje pritekli so vkup, in „Canottierjem" bi 8e slaba godila, da se neso zvijače izmislili. Jeli so namreč kričati: „Fuora revolver! Salvovital"  Barkovljani, misleč, da imajo Italijani v resnici orožje, umaknili so se, in potem so „Canottieri" mej silnim krikom našega ljudstva zopet odšli.   Odhajajočim „Canottierom"  so Barkovljani očitno pretili, da jim bodo že plačali, in gotovo je, da se bodo zgrabili, kadar pridejo kje vkupe. Onih lahončičev pa od tistega časa ne mika več v Barkovlje, bi jim tudi ne bilo svetovati.
D. M. Obaiovič.
'S Krasa 20. julija. [Izv. dop.J (Zopet dva učiteljska groboval) Mlajši učitelji, ki so studovaii na učiteljišči v Kopru, gotovo se še dobro spominjajo veselih, telesno in duševno nadarjenih dveh učiteljiščnikov: Leopolda Žorža in Ivana Valentinčiča.
Prvi je sltduji Čas učiteljeval na c. kr. rud-niškej šoli v Idriji, a drugi v Batah na Goriškem. Žal, da nam je poročati, da obeh teh dveh priljubljenih nam tovarišev ni več; pokrila je oba hladna gomila, in Bicer prvega 30 let, druzega jedva 24 let starega! . . .
Leopold Žorž se je rodil v Idriji na Kranjskem kot jedini sin premožnih starišev. Očeta je bil izgubil rano, zato je skrbela mati mu udova skrbno za njegovo odgojo. Dognavši pet gimnazijainih razredov, posvetiti se je hotel učiteljstvu ter je obiskoval učiteljišče v Gorici iu v Kopru. Že na učiteljišči nam je bil priljubljen in drag tovariš. Bil je blag Človek, vesel družbenik in dober narodnjak; pel je zmirom rad in imel je lepo spretnost v tej stroki. Dovršivši 1. 1877. učiteljišče, v Kopru služboval je naj preje v Merniku nu Goriškem. Pozneje se mu je izpolnila iskrena želja, da je prišel v rojstni mu kraj za učitelja, kjer se mu je pri materi kaj dobro godilo. Od vlanskega leta je bil udovec, oče dvema otrokoma. V nedeljo 22. m. m. obide ga slabost, leže v posteljo ter pošlje po zdravnika. A vse nič ni pomagalo, začne mu cedulje slabše bivati, izgubi zavednost in že 26. m. m izdihnil je ubogi mladi mož, ostavivši dvoje otrok in neizrečeno potrto mater, žalujočo za jedinim sinom! . . .
Ivan Valentinčič porojen je bil v Kanalu na Goriškem. Dovršivši 1879. 1. učiteljišče v Kopru, služboval je v Batah pri Kanalu, kjer je bd neizrečeno priljubljen. Bil je izboren narodnjak, goreč za vse lepo in blago ter jako vešč milega mu slovenskega materinega jezika. Vrhu tega je bil juko uuet za lepo cerkveno glasbo, katero je pospeševal po svojih močeh. V dan 13. t. m. izdihnil je blago svojo dušo kot žrtva hudega raačuha ali legarja. Vsa vas Batska žaluje za uzornim svojim učiteljem, trdeč, da „tacega ne bomo več imeli!"
Tudi meni in vsem, ki smo prijatelji b;li s prominovšima, milo je za njima; a vse nas teži \?-
rek Meneandrov, da: „kogar bogovi milu jej o, umrje mlad."
S tem bodi postavljen majhen  spominek rajnima tovarišema. Lehka jima zemljica!
S Štajerskog a 20. julija. [Izv. dop.j Dasi-ravno mej Kranjsko iu Štajersko ni druzega, nego zeleno-modra Sava, so vender pri nas razmere vse drugačne. Pri nas nemčurji neso tako popustljivi in skromni, da bi se zadovoljevali z nedolžnimi „hoch"-klici, pri nas veje vse druga sapa. Semkaj pošljite tiste vaše modrijane in licemerce, ki kličejo: Čemu dražiti  Nemca, če miruje ?, takoj bodo imeli vse drugo prakso, kajti pri nas ni skoro dneva brez izgreda, brez škandala. Slovenci obnašamo se povsem mirno, izogibamo se vsacemu najmanjšemu povodu, vsakej priliki, ki bi utegnila izzvati naših nasprotnikov „furor teutonicus", ki je baš sedaj mej pasjimi dnevi na vrhunci. A vse to nič ne pomaga. Ker se nad nami ne moiejo,  znosijo se nemčurski juuaki nad neživimi predmeti. Tako jih je popolnem mirno stoječa šola Celjske okolice toli raztogotila, da je v 12. dan t. m. tolpa po brezplačno zuvžitem pivu ohrabrenih dijakov napala to poslopje in pobila par oken, nad jedno uro pred šolo razgrajala, potem pa škandal nadaljevala pred farno kuplauijo. Policije ni bilo ne duha ne sluha, čemu neki, saj razgrajaici neso bili Slovenci. Jednako markanten je drug slučaj. Za volitve v okolici Celjskej  so volilue listine gotove in vsacemu na ogled, ali bi vsaj morale biti. V 12. dan t. m., bil je uradui dan, podasta se posestnik in občinski odbornik Fi. Kodela in M. Stadler po nalogu prvega občinskega sovetnika g. Lipovšeka v občinsko pisarno, pregledat te volilue listine. A listin jima neso dali, kajti župan Malle jih je zaprl, ključ utakuil v žep, potem pa odšel. Napotita bo s pritožbo k okr. komisarju B. Zedlitzu, kuteri <pa se nad njima zadere: nKaj lazita tu okolu? Kaj Bogu dan kradeta ? Idita rajši domov delati" Zaradi tega odurnega odloka uložila se je pritožba na namestništvo. in nadejamo se, da bodo gospodje v Gradci skrbeli, da se v javnem uradu ne bode nikdar več tako postopalo s Slovenci, ki pridejo na podlagi postave pomoči iskat. Cele pole bi lahko napisal, ko bi hotel popisati vso gnjilobo,  ki nas  Blovenske Štajerce tare, a kaj bi pomagalo, ker bi pisal le za državnega pravdnika in bi  moje vrste ne prišle mej svet.
O reformi selilnega reda za mesto Ljubljansko.
Za glavno mesto Ljubljano in njena predmestja velja vsled cesarskega ukaza z dne 16. novembra 1858. št. 213. drž. zak. določbu, da se odpovedbe stanovanj iu druzih prostorov, — ako ni nobene druge pogodbe, najpozneje dne 10. februvarja in 2. julija vršiti imajo, izpraznenje pa da se sme le o sv. Juriji (24. aprila) ali o sv. Mihaelu (29. septembra 'ni sicer v 8 dneh za jeden del, in v 14 dneh za ves najemni predmet zgoditi.
Ta postava se je naslanjala na starodavno navado, ker si je ljudstvo ložje zapomnjevalo dobo bolj znanih svetnikov, ko kakšno drugo koledarsko dobo.
Ta določba zadostovala bi popolnem hišnemu posestuiku itd., ko bi se najem tudi plačeval samo poluletuo, ker kolikor ceneje stane stanovanje za prvih 7 mesecev, za toliko dražje pride drugi 5me-sečni rok.
Danes, ko so druge razmere navstale, ko večji del najemnikov žel« plačevati mesečno, ker je to ugodneje, hišni posestnik pa, ako želi stanovanje oddati, se temu mesečnemu plačevanju udati mora, — dunes izvira iz zgoraj navedene določbe večkrat razpor in izguba za hišnega posestnika.
Najemnik namreč pogodi si mesečno plačevanje, in zapusti stanovanje o Mihelovem, tedaj pred dokončanim celim letom, iu potem je najemnik samo za 5 mesecev plačal, — drugi naslednji najemnik pa rajši najemuino v poluletnem obroku odrajtuje, ker bi sicer jeden mesec več nego pičli semester šestih mesecev plačati imel. Iz tega je jasno, da hišni posestuik izgubi  najemščiuo za jeden mesec.
Ravno ta napaka se godi tudi pri plačevanji najemnega doklada.
Oni pa, kateri si pogode Četrtletno plačilo, — plačujejo v bvojo škodo od sv. Jurija do sv. Petra, kajti mej tema dvema terminoma sta le dva meseca, namesto četrti leta.
Za mesečna stanovanja ni nobenih drugih po-Htav nih določeb, nego ji dino le v §§. 1113 in 1110
obč. drž. zak. in §. 2 lit. c postave s 16. nov. 1858 št. 213. d. z. (oiironi tudi §. 22), in to je povod marsikateri tožbi in drugim sitnostim. Želeti je tedaj, da se o tej zadcu kaj preciznega ukrene.
Izpraznenje stanovanj pa, ako se vrii ua zgoraj navedeni način čez 8 oziroma 14 dnij, traja predolgo in preu,..o<'-uie mnogo šikan in oagajivostij.
V Trstu na pr. traja izselitev samo jeden dan, v Zagrebu samo dva dni, zadostovalo bi torej popolnem štiri dni za naše razmere, ko imamo sedaj dovolj potrebnih pomočoih sredstev, koraisijonarjev, postreščekov, fakinov itd.
Priporočalo bi se tedaj kot umestno na pr. sledeče:
Odpovedbe stanovanj in druzih prostorov naj se za naprej vršijo, ako ni nobene druge pogodbe, najpozneje 1. februvarja in 1. avgusta, — izpraznenje pa 1. majnika in 1. novembra, in sicer jedna polovica stanovanja v dveh, druga polovica pa v štirih dneb.
Mesečna stanovanja naj se izpraznujejo vedno na zadnji dan meseca in najpozneje do poludne 1. sledečega dne, odpovedujejo pa 14 dni poprej.
Ne pomnim, da bi bil kdaj čital v naših časnikih razpravo o tej reformi, katera je tako važna, da se meni vidi, da se naj pred vsem občinstvo opozoruje na to, kar hočem ali jaz neposredno ali po mojej inicijativi kdo mojih prijateljev v mestnem zastopu nasvetovati.
V L j ubija u i dne 15. julija 1884.
Vaso Petričič
Ljubljanski podžupan.
Domače stvari.
f Alojzij Lenček.
Zopet nam je nemila smrt pokosila jed nega tistih mož, ki so si za probujenje našega naroda, za njegov razvoj  in napredek stekli neveuldve zasluge. Predvčeroj zvečer ob Va8. uri umrl je na Blanci pri Sevnici gosp. Alojzij Lenček, 57 let star. Pokojuik bil je vea čhs svojega življenja iskren domoljub, ki je vsako narodno podjetje podpiral z besedo in dejanjem in z izdatnimi gmotnimi žrtvami. Tudi našemu listu bil   je  ustanovnik in žrtoval v ta namen precejšnjo vsoto V Bvojej občini županoval je mnogo let n pridobil si  vsestransko spoštovanje in ljubezen. Ko   je   uvidel,  da   Blanca   potrebuje svoje ljudske   šole,   a   da   je   občinsko premoženje r uzmemo nedostatno, sezidal je novo šolsko  poslopje in  izročil  je  Solskej občini s tem   pogojem,  da se mu povrne v večletnih obrok'h   samo izdani kapital, u niti krajcarja obrestij. S svojim moškim, vseskozi poštenim in  nesebičnim delovanjem pridobil ei je pokojnik zaupanje vseh krogov, narod izvolil ga je svojim zastopnikom in bil je dlje časa v državnem in deželnem zboru, zx njegove velike zasluge v javnem življenji pa je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Vsacega narodnega zavoda bil je član, mej ustanovniki Sevniške Čitalnice in tabora v Sevnici, okrajni zastop imel je v pokojnem Lenčeku svojega neumornega uda in Lunčekova gostoljubna hiša, da si skoro na samem stoječa, bila je vsekdar pravo središče za vso okolico.   Na Blanci bil je marsikak važen  političen thod in dogovor in blagodejno je upi valo na vsacega,  kdor je par ur preživel v krogu te izredno rodoljubne obitelji, kjer je vladal in tudi zdaj vlada pravi narodni duh.   Ugodna zavest,   da je pokojnik vzgojil nam nenavadno izborne narodnjake, da njegove ideje, njegovi nazori žive v njegovih gg. sinovih, naših prvoboriteljih, ki že delujejo v javnem  življenji in to s posebnim vspe-hom,   ta  zavest poblaži   nekoliko grenkobo, prouzročeno pri tužnej vesti  njegove prerane smrti. Slava A. Lenčekovemu spominu! Lahka mu z« mljica !
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista /.-pleniia  je  c. kr. deželna vlada
zaradi štiri vrste obsežnega telegrama Ž u Ž e m b e rš k i h narodnjakov. Vsebina brzojavke biln je jednaka, kakor v ži» priobčenih telegramih »Tržaških rodoljubov" in „Saviujskega Sokola", taradi tega se tudi te zaplembe nikakor nesmo nadejali, in uložili bodemo ugovor.
— (Presvitli cesar) podaril je za zgradbo iole v Podsredi 200 gld.
— (Jubilej.) V 28. dan t. ni. obhajal bode prezaslužni starejšina pisateljev in rodoljubov slovenskih, častiti gospod Davorin Terstenjak, župnik in duhovenski svetovalec v Starem Trgu pri Slovenjem Gradci, štiridesetletnico svojega mafiništva. T idi ta v duhovenskem stanu redki in znameniti dogodek obudil in obnovil bode v vsakem slovenskem srci čute pijetete in zahvalnosti, ki smo jih temu slavnemu rodoljubu dolžni za neštete njegove zasluge pri vzbujeni i in napredovanji naroda našega slovenskega. V jeseni bode Šest let, ko se je nekoliko odličnih naših mož necega dne zbralo pri njem tedaj še na Ponikvi, praznovat štirideset-letnico njegovega slovstvenega delovanja v Slovencih. Z gorko besedo se je naše in nam prijazno časopisje spominjalo obilnih del, s katerimi je ta pravi rodoljub pomagal po vseh straneh naši sveti narodni stvari do današnje stopinje, vedno prvak v ljubezni, v trudu in v žrtvah za ljubljeni svoj narod. AH tudi po štiridesetih letih sedupolnega narodnega dela njegovo pero ne počiva, nič se ni še Bkrčila njegova radodarna roka za narodno podporo ter za občeblage namene, iu v njegovem srci še sije prvi mladostni žar, ki mu brez neprestanih mislij nu bodočnost svoje slovenske domovine živeti ne daje ! Dasi imajoč že G7 let, sveli nam slavnozoani ta mož kot uzornik živočutečega in neumorno delujočega slovenskega rodoljuba, in kakor zvon prijetno doni našim srcem tudi njegovo ime. Zatorej pa tudi lepi dan štiride-setletnice njegovega posvečenja veseli pozdravljamo in od srca izrekamo željo: Bog hotel, da nam slavni naš Davorin še mnoga leta ostane v življenji, čvrst in zdrav, da bi po toliko, narodu svojemu darovanih trudapolnih letih mogel bolj zadovoljen biti mej bolj zadovoljnimi svojimi Slovenci!
— (Birma.) Kakor nalašč malina birmancem in botrom na ljubo navstalo je v nedeljo po jutranjem dežji prav hladno vreme, da neso trpeli hude vročine. V Btolni cerkvi je bilo vse natlačeno ljudstva, katero bi bilo bolje ravnalo, ko bi bilo po velikem cerkvenem opravilu cerkev zapustilo in birmancem in botrom prostor naredilo, kakor pa gnječo delalo. Da je nekaterim manšjim in slabejim otrokom slabo prihajalo, je le presilno občinstvo krivo. Neko deklico je napala slabost, da se je zgrudila na tla in so jo morali odnesti iz cerkve. Pa revici sv birma ni odšla, ker je popoludne taisto lahko vsprejela brez gnječe in vročine. Delila se je sv. birma, kakor je že znano, po Tržaškem škofu dr. Glavini, dopoludne in tudi popoludne ob treh mnogoštevilnim otrokom. Kar nas je posebno pri tej redkej svečanosti, katera je tako velicega pomena za vsacega otroka in donaša birmancem toliko veselj i, posebno iznenadilo, so bile naše slovenske botre v pečah. V tolikem Številu, kakor včeraj, sosebno popoludne, jih že zdavna nesmo videli v pečah vezati otrokom svete birme. To nas tem bolj veseli, ker so pokazale visokemu gospodu vladiki, kateri v svojih domačih pokrajinah nema prilike videti tako krasne noše, da pri nas, biva slovensk narod, ki se ne boji razun sv. vere tudi svoje narodne zavednosti javno pokazati. Peča je res tako lepa, da se je tudi mestne gospe in gospice ne bi smele sramovati nositi. Toraj narodnjakinje le mnogobrojno pridite k vsakej javnej svečanosti v pečah in postavite s-' rekoč: me smo me!
— (Na Dunajskem vseučilišči) bila sta 12. t. m. gg. Eduard Volčič, c. k. avskul tant v Črnomlji, in Peter Laharnar, slednji doma z Goriškega, promovirana doktoroma prava; ker gospod E. Volčič ni bil navzoč, namestoval ga je pri promociji g. dr. Fran Firbas. 18. t. m. pa je na istem vseučilišči g. Karol Št rekel j doktorom filozofije bil promoviran.
— (Dnevni red mestnega odbora sej i), katera je danes v 22. dan julija 1874. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvo-sedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o prošnji društva Ljubljanskih prostovoljnih gasilcev za nakup 300 metrov normalnih cevij na mestne stroške; b) o mestnega računarstva nasvetu, naj se odpišejo zaostala povračila predujemov znašajoča 100 gld. 96 kr.; c) o gospoda Karola Siruika ponudbi glede mestne hiše štev. 19. BPred Prulami" ; č) o izidu škontriranja vseh blagajnic in fondov, s katerimi upravlja mestna občina Ljubljanska, izvršenega v 4. dan t. m.; III. StavbinBkega odseka poročilo o gospodov bratov Kozlerjev prošnji za promeuo pogojev za de vaj o čili dovajanje vode iz njihovega pivovaru v
Šiški. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o volitvi novega odbora društvu Ljubi j. prostovoljnih gasilcev. V. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalna predloga: a) naj si. mestni odbor sklene reorgauizacijo magistrataih uradov; b) naj Be ponovi prošnja do c. kr. pri v. južui železnici vodstva zavoljo uvedeuja tour- in rctour- listkov
— (Umrl) je 17. t. m. v Petrinji v 39. 1 tu svoje dobe dr. Vekoslav Gorenjec, rodom iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Skozi 10 let svojega bivanja v Petrinji postal je po BVOJej vestnosti, marljivosti in milosrdnosti toli priljubljen, da je vse meščanstvo udeležilo se veielepega sprevoda, da je na grobu vse plakalo in tužno vzdihovalo: „Nikada nam više takvoga liečnika". Hrvatski listi spominjajo se ga v izredno simpatičnih izrazih. Pokojnik bil je brat znanemu pisatelju našemu gosp. Lavoslavu Gorenjcu.   Blag bodi pokojniku spomin !
— (Sprememba imena.) Kakor „Sloboda" javlja, uložilo je nekoliko Miškatovićev prošnjo na deželno vlado hrvatsko, da se jim dovoli spremeniti svoja imena, „j er ne če da nose sa izdajicom roda isto ime",
— (C. kr. akademija upodobovalnih umetnosti j na Dunaj i) je v seji 18. t. m. pri občnem zboru profesorskem podelila 28 akademikom razna darila, kakor sreberne, zlate svetinje in druge častne darove. Mej odlikovanci je največ Čeho-Slovanov. Pa tudi Ljubljana ima mej obdarovanimi svojega zastopnika. V posebnoj šoli za arhitekturo pod vodstvom g. profesorja Friderika Schmidt-a odlikovan je Ljubljančan g Jurij H la d n i k z Gundlje-vim darilom za izvrstno občno znanost v tej stroki.
— (Shod krojaške zadruge mojstrov) bil je včeraj ob 10 uri dopoludne na rotovži. Udeležba je bila jako slaba, od 42 mojstrov udeležilo se je jih zborovanja 16. Posvetovala in sklenila se pravila za zadrugo, katera je odbor samo v nemškem jeziku predložil. Kako nepotrebno je tujščioo po VBej sili uiivati v zadruge, pokazal je poročevalec g. Benda sum, ki je nemške pravila tako nepravilno čita), da je navstai večkrat splošni smeh.
— (Iz Trsta) se nam piše v 20. dan t. m : Vsled netaktnosti nekega, ki je Že prej jedenkrat zagrozil se, da pristriže peroti našemu „Sokolu", se je gosp Jurij Vučkovie odpovedal kot starosta društvu. Odbor naj si vzame v vzgled Ljubljanskega ..Sokola" odbor in naj odločno odbije vsako preaijo. Odbor iu vsi „Sokoli" pa naj poprosijo g. Vučkovic a, da prekliče svojo odpoved in nam bode še na dalje atarostoval, kajti brez njega bi društvo zaostalo v napredku. — V lepem konjskem hlevu g. J. Hagenauer-a v „Via remota" je ob 5. uii zjutraj počila petrolejeva svetiluica in unela se je stelja in slama pod konji. Ognjegusci so sicer brzo prihiteli in pogasili, a škoda je vender velika. Izmej 18 lepih konj so vsi več ali manj opečeni, in samo 3 še živi. Škode je 14.000 gld. Hlev je bil zavarovan za 400 gld, kouji pa za 4000 gld.
— (Iz Zagreba) se nam piše 20. t. m.: Neznana vročina, ki nas je nadlegovala nekaj unij s 38 stopinjami po Celziji, je naglo prenehala; siuoč namreč po 9. uri se je vzdignil hud vihur, potem je navstalo bliskanje in sveti Elija se je oglasil, pa dež je začel padati. — Ob 1. uri 7 minut po po-lunoči smo imeli potres tako jak, da so čaše žven-ketale in silen podzemski šum se je čul. Danes dežuje in ni več vročiue. — Petra pl. Maljavca, Sa borskega zastopnika in umirovljenega velikega župana Požeškega je udaril kap na parobrodu mej potom, ko se je vozil iz Zagreba domov; ostal je na mestu mrtev.
— (Odbor „Narodne šole") je razposlal sledečo okrožnico : Dolgo časa je že, kar je sprožil odbor „Narodne šole" misel, s pomočjo trudoljubivih in delavnih gg. učiteljev po naši slovenski domovini uresničiti 4. točko III. §. njegovih pravil, ki slove: „Društvo daje nagrade učiteljem za dobre spise Blovenskemu ljudskemu šolstvu nameujeue in pospešuje sploh po svo,ih močeh vse, kar je na prid slovenskemu ljudskemu šolstvu." Gotovo je vsak gg. sotrudnikov na šolskem polji popolnem uverjen, kako potrebne so slovenske knjižnice namenjene uašej šolBkej mladini v pouk in kratek čas; slehernemu je tudi znano, kolikera bi bila ta korist ne le šolskej deci, temveč tudi Šoli odraslej mladeži. Potrebo, da ustanovimo slovensko knjižnico, o kate-rej bomo ponosno rekli, di je naše delo, da naj bode last naroda, potrebo to čutimo z vsakim dnevom bolj in bolj. Pričajo nam to šolske in farne knjižnice; knjiga tu izposojena roma iz rok v roke.
Ker torej naša mladina kakor tudi odrasli 8 tolikim veseljem čitajo knjige, čestokrat tudi take, ki visoko presppajo mejo njihove naobraženosti, gotovo trud ne bode zaman, ako združeni segnemo po delu, katero se uam tu ponuja in katerega imamo obilo. „Narodna šola" za sedaj še ni v močeh, pisateljem dajati nagrade; a če se jej posreči po izdavi prve knjižice, kar ravno po uspehih tega oklica namerava, osiguriti si toliko denarnih sredstev, da bode brez tožkobe mogla nadaljevati to svoje podjetje, gotovo bode rada svojo obljubo spoluila. Z le-tem oklicem vabi toraj odbor društva „Narodna šola" gg. slovenske učitelje, da se poprimejo dela in vsak po svojih močeh pripomore, da se izvrši namen! Za knjižnico bodo ugajali najbolj -piši naravoslovni, zemljepisni, zgodovinski, posebno iz domaČe povestnice, sploh spisi, ki bi dopolnjevali iu nadaljevali naša šolska berila. (Take tvarine je dovolj najti v učnem črteži od 19 marca 1879, kjer naj bi si jo vsak gg. sotrudnikov poljubno odbral. Da si pa odbor „Narodne šole" zagotovi potrebno število spisov, ki naj bi se potem priobčili v I /ve/dcu, obrača se do onih gospodov tovarišev, ki hote sodelovati, da mu objavijo svoje mnenje in eventuelno tudi sporoče, o čem bi hoteli pisati. Treba namreč takoj s početka pregledati tvarino in obseg. Res da je prošnja velika, s katero je stopil ta pot odbor „Narodne šole" pred slovensko ueiteljstvo; a storil je to dobro vedoč, da mu učitelji slovenski gotovo prihite" na pomoč, vsaj gre s prva samo za jedno pisano polo zanimive poučne tvarine, ki jo vsak učitelj tekom jednega leta, a tudi prej brez velike žrtve prav lahko zmaga. Podajmo si torej roke in moževsko se združimo k blagotvornomu podjetju. Kakor drugi narodi, požurimo se i mi, vzgojevati iu poučevati num izročeno mladino uaši domovini v korist, narodu pa v ča.it in slavo!
Zrna do zrna pogača! V Ljubljani, meseca julija 1884. Za odbor „Narodne šole:
Stegnar, H. Podkrajšek,
načelnik, odbornik.
— (Vabilo na kegljanje za dobitke), katero priredi Št Jernejska prostovoljna požarna braiuba na kegljišči gosp. Zagorca na korist fondu požarne brambe. Kegljanje se je začelo 10. julija iu traja do tja, da se bo izkegljalo tisoč avilj'. - Do bitki : 1. dobitek 2 cekina, 2. dobitek 1 cekin, 3. dobitek 1 križavec, 4. dobitek 2 trdnjaka za največkr. t devet, 5. dobitek 1 trdnj.k za uajvtč serij, 6. dobitek 2 dvMJsetici za največ lukenj. Serija devet lu čajev velja 10 kr. Kegljalo se bode labko vsak dan od jutra do večera. Onim, ki bi morebiti ne hoteli sami kegljati, preskrbel bode odbor zanesljive namestnike. Z ozirom na namen vab- najvljudneje vse prijatelje društva požarne hrambe k obilnej udeležbi
odbor prost, požarne brambe.
— (Književnost.) „Slavonie Literature". By W. It Morfill, M. A. London: „Societv for promotiag christian kuovvledge, 1883." Tako imenuje se angleška knjiga o stari slovanski književnosti, kjer se tudi nahaja poglavje v našem slaveu-skem jeziku, o starih slovenskih pisateljih, in rojakih ter o slovstvenih spomenikih. Spisal jo jo W. R. Morfill v Oxfordu, član „Mitice Slovenske" in au-glešk jezikoslovec, ki potna vsj slovanske jezike in literature. O t> j kujigi in njeni vsebini piše gosp. And. Juitela v letošnjega „Kresa" 6. snopiči; on je tudi z lanskega svojega popotovanja po Angleš kem pisatelju osoben znanec in ve povedati, da ima gosp. W. R. Morfill že dokaj gradiva pripravljenega tudi za novejšo zgodovino slovstva slovanskega, sedaj raztresenega po augleškjh časopisih.
— (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrajni sodni ji v Ratečah. Prošnje do 4. avgusta t. 1. na predsedstvo c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovern.
— (Razpisane učiteljske službe) v okraji Ltijskem: Učitelja na jednorazrednici pri bv. Lamprehtu. Plača 400 go!d. in stanovauje. — Učitelja na jednoraz.ednici v Dolu. Plača 400 gold. in stanovanje. — Tretjega učitelja v Šmartinu pri Litiji. Plača 450 gold. iu stanovanje. Četrtega učitelja tudi onduliaj Plača 400 gold. in stanovanje. — Druzega učitelja na dvorazredniei nu Vačah Plača 400 gold. — Drugega učitelja na dvorazredniei v Velikem Gabru. Plača 400 gold. iu 36 gold za stanovanje. — Druzega učitelja v Šeut Vidu pri Z a t ie mi s 500 gold. na leto in četrtega učitelja s 400 gold. na leto. — Učitelja na jednorazrednici na Polici. Flača 400 gold. iu stanovanje. Prošuje do 10. avgusta t. 1. na okr. šol. svet v Litiji.
Nadvojvoda feldmaršal Albrecht
prišel je včeraj ob 10. uri zvečer z gorenjskim vlakom v spremstvu F. M. L. g. barona Reinlander-ja in svojih adfutantov  g. F. M. L. Vecsei in polkovnika g. Spinette iz Celovca, kjer je ogledaval Mmoioje vojaštvo, v Ljubljano.  Na kolodvoru pozdravili  so nadvojvodo   generalmajor   g. Groller pl. Mildeo8ee, dvorni svetnik grof C ho ri n b k y. deželni odbornik cesarski svetnik  M urnik, kotna mestnik deželnega glavarja, deželne sodnije predsednik g. Kapretz  in  župau  g. Grasselli, pa mnogo občinstva,  katero je nadvojvodo spoštljivo pozdravljalo. Gospod nadvojvoda Albrecht nagovoril je vsakega prej omenjenih gospodov prav prijazno in se potem  odpeljal v mesto v hotel „Elefant". Danes zjutraj bil je manever na Vodmatski gmajni. Postavljeno je bilo vse vojaštvo  v jeduej vrsti, na desnem krilu godba,  potem štirje batalijoni domačega pešpolka baron Kuho št. 17, za njimi pa oddelek brambovcev  in oddelek  sanitetnih vojakov. Vojaštvu poveljeval je  generalmajor Groller pl. Mildensee.   Točno ob 7. uri prijezdil je nadvojvoda Albrecht. Godba je zasvirala cesarsko pesen in g. feldmaršal Albrecht jahal je ob fronti vojaštva in to ogledal.   Potem je zaukazal defiliranje vojakov, katero se je karleloma po celih  kompanijab prav izvrstno, in kakor je bilo videti, na popolno zadovoljstvo nadvojvode izvršilo. Posebno dovršeno defilovali so Kuhoovci.  Vršile so se potem vaje v taktičnem ekserc rami. Slednjič ukazal je nadvojvoda Albrecht, da se razdeli vse vojaštvo v dva oddelka in se izvede vojna vaja  proti Šmartnim pri  Savi,  ki je povsem   točno  izpela in  bila  proti   11. uri končana, na  kar so generali in  štabni častniki poročali o izpeljavi.  Nadvojvoda Albrecht je potem napravil svoje opazke in izrazil svojo popolno zadovoljstvo   z  izvežbanjem  moštva domačega pešpolka.  Naposled jo ukazal predenj stopiti za hrabrost v vojski odlikovanim vojakom, se z istimi razgovarjal in ukazal svojemu adjutantu, da jih obdari.   Potem je bil ogled pri kraji in vojaštvo je šlo v mesto nazaj, kjer je  doletela naš domači polk izredna in sicer nenavadna čast, da je še jedeukr«t pri sv. Petra cerkvi pred feldmaršalom in to res izgledno defiloval. Fml. nadvojvodi Albrecbtu dasi je 67 let star in je bil Va7. ure zjutraj do 8/ti2. u:e opoludne /mirom na  konji, ni bilo opaziti ne najmanjše utrujenosti, ampak s srčnim veseljem Bmo opazili, du je zmagovalec pri Custozzi prav čvrstega zdravja. Ob jedni uri bil je v velikem salonu hotela „pri Slonu" obed, h kateremu so  bili povabljeni gg. c. kr. dvorni svetnik grof Ohorinsky, c. kr. deželne sodnije predsednik   gosp. Kapretz, namestovalec deželnega glavarja g. cesarski svetnik J. Murni k, mestni župan g. Grasselli in vsi generali in štabni častniki.   Mej obedom je svirala pred hotelom vojaška godba. Ob 3. uri 7 minut popoludne odpeljal se je visoki gost s poštnim vlakom v Maribor, da si ogleda tamošnje vojaštvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Sevnica 21. julija. Danes umrl znani rodoljub Alojzij Lenček na Blanci, bivši deželni in državni poslanec, za narodne pravice prvo-boritelj tega kraja.
Sevnica 21, julija. Volilni shod na Planini vršil se v najlepšem redu. Od obilo zbranih volilcev Jerman soglasno kandidatom postavljen.
Toulon 22. julija. Včeraj čez dan 12, v Marseille 24 za kolero umrlo. Ravnatelj javnega zdravstvenega urada v Parizu izjavil je včeraj, da se po bolnicah ni konstatoval niti jeden slučaj azijske, temveč sploh le sporadična kolera in osobe, katerih smrt se pripisuje koleri, umrle so za boleznimi od kolere popolnem različnimi.
London 22. julija. Včeraj velik shod v Hydeparku, okolu šestdeset tisoč osob za volilno reformo proti ukrepu gorenje zbornice.
Toulon 21. julija. Včeraj čez dan tukaj 15, v Marseille-u 25 za kolero mrtvili. Hladnejše vreme daje nado, da se obrne na bolje. Kakor poroča „SoirB, sta bila včeraj v Parizu dva nova slučaja sporadične kolere.
Novi York 21. julija. Posebni vlak na železničnej progi Connoton-Valley skočil je v soboto zvečer pri Cantonu (Ohio) iz tira ter zvalil se po železničnem nasipu v tri črevlje
globoko vodo. 2 5 osob ranjenih, 12 se jih pogreša in misli se, da so poginih.
Pariz 20. julija. V Arlesu 4, v Siste-ronu 2, v Nimesu jedna osoba za kolero umrla; tudi v Parizu trije slučaji „Cholere nostras", izmej teh dva s smrtnim izidom.
Rim 20. julija. Papež poslal Marseille-skemu škofu 20.000 frankov, da je razdeli mej uboge v Marseillu in Toulonu.
London 20. julija. Na angleškem parobrodu „Saint Dunstan" plovečem iz Marseille-a v Liverpool, sta dva za kolero umrla. Parobrod je v reki Mersey v quarantaini.
Razne vesti.
* (Pomoč zoper solnčarico.) V soboto smo v našem listu prosili pomoči zoper prehudo vročino. Tako storil je tudi Dunajski mestni zdrav stveni svčt (fizikat) in stavil nujni predlog, naj magistrat precej ustavi vsako delo pri najhujši vročini opoludne zlasti pri zidarjih in pri takih delavcih, kateri se ne morejo ubraniti solnčnim žarkom, in sicer od 12 do 4 uri- popoludne. Delo se lahko nadaljuje zvečer do 9 ure. To je modro in pametno. Kakor kaže denašnje lepo toplo vreme, nam trka gorkota in vročina zopet na duri in ta teden bo res treba tudi pri nas v Ljubljani, če bo toplomer dosegel zopet 36 stopinj H , kaj tacegu ukreniti.
* (Prepoved prodaje Dunajskega lista „N. fr. Pr.) Ruski minister notranjih zadev je za drugo polovico letošnjega leta poštno prodajo (Post-debit) Dunajskega časopisa „Neue freie Presse" na Ruskem prepovedal.
* (Kuga v Rusiji.) Iz Petrograda se poroča : V okraji Pleskov se je utaborila kuga, ki je že 20 ljudij pokončala. Pravila, katera je vlada ukrenila in po katerih se je ljudstvu ravnati, ne morejo zabraniti uadaljnega razširjanja te smrdljive bolezni.
* (Velikansk požar.) Iz Krakovega se piše; da je v petek zjutraj v mestu Dukli v tovarni za čiščenje nafte navstal ogenj, ki se je z neverjetno hitrostjo širil po mestu. Silen vihar in občuo pomanjkanje vode sta tako pospeševala požar, da je že dopoludne pol mesta do tal pogorelo.
* (Ogenj — najradikalneji pomoček zoper trtno uš.) Tudi v Rumuniji objeda trtna uš vinske trte. Iz Bukarešta ho piše, da se je k občnemu strahu pred kolero, pridružila se pokonče-valka vinskih trt. Vbo vinograde v okraji Prahova hoče ta škodljiv merčes uuičiti. Vladne komisije se posvetujejo in iščejo pomoči, kako bi uš raz trt odpravili. A posestniki tamošnjih vinogradov so skoraj jednoglasuo ukrenili, vse trte celega okraja sežgati in tako vse uši od prve do zuduje z ognjem po končati.
* (Pisateljeva sreča.) Sodelavec nekega časopisa leta po vseh cestah in išče v potu svojega obraza cel dopoludan pri najhujši vročini novic za list. M.tlo pred dvanajsto uro se ves spehau in utrujen ustavi pri visokej hiši in premišljuje, ker ni dobil še niti jedne novice, kaj bi počel. N.ijeden-krat se odpre okno v tretjem nadstropji, zala deklica pogledavši skozi okno se pritisne ua oknu stoječo cvetlico, katera se z loncem vred prevrue ravno nesrečnemu pisatelju na cilinder, prebije dno klobuka in se postavi na glavo pisateljevo. Ta pa ves srečen zaupijo: „Hvala Bogu! zdaj si vendar vsaj za denašnjo kosilo zaslužim."
* (V i š j e šole v Evropi.) V knjigi „države evropske", katero je izdal v 4. natisu Brachelli, beremo, do. ima dan danas
Nemčija 22 višjih šol, 2011 profes., 25 442 slušat. Avstrija 10 „ „ 979 „ 15 573 „ Angleška 8 „ „ 509 „ 18 170 „ Angleška ima še 7 „colleges". Francoska nema državnih višjih šol, ampak le fakultete, iu s cer 13 jurističnih in 15 medicinskih, potem 15 pr pravljal-mh šol za medicino in 30 „facultes des sciences et de lettres" in 5 katoliških višjih šol. Po vseh teh šolah uči 1184 profesorjev 15 526 učencev. Dal|e ima Laška 17 drž. vid. šol, 1G55 prof., 11.728 sluš. Rusija 8 Dauska j Švedska > 4 Norveška j Holandska 5 Belgija 4 Švica 6 Španjska 10 Rumuuija 2
709 243
192
253 375 475 87
10.305
3425
1685 4072 2031 13.722 693
Laška ima poleg državnih še 4 zasebne višje šole. Portugalska, Grška, Srbija in Turška imajo po jedno samo višjo šolo.
* (Mesto se po g rezu je.) V mestu North-\vich na Angleškem zavladal je zadnji torek velik strah. Zemlja, na kateri stojo hiše tega mesta, se je začela pogrezati v podzemeljske globoke jame, kjer sol kopljejo. Najprvo čuli so prav čudno pokanje podstrešnega lesa. Zidovi so se razpočili in hiše so se tresle. Preplašeni prebivalci zbežali so na bližnje griče, od koder se jim je predstavljal strašen prizor. V sredi mesta v četiri vogelnika stoječe hiše, mej njimi velika tovarni za izdelovanje voz posestuika Jones-a, so lezle v zemljo s tako hitrostjo,  da so
se zvečer le slemena streh iz široke razpoki ne videla. Meščani zapuščajo zdaj mesto Nortbw.ch.
* (Grozna nesreča.) Trg Hallstadt jeza* dela pretočeni  teden   grozna   nesreča.   V petek 18. t. m. je razsajala huda nevihti in  zvečer ob 6 uri se je oblak utrgal ravno nad trgom in poplavil trg z okolico vred. Vsled  preobile vode naraste! je po hribu v trg tekoč potok in postal tako deroč in močan, da je z vso silo kamenje, skale, drevesa in vsakovrstno tvarino  gnal  proti   trgu in podrl kamnarjevo hišo, iz katere so se ljudje komaj rešili. Državna cesta v Gossan je strašansko poškodovana, ni za vožnjo več, ker leže  po njej velike skale in drevesa. Potok je dosegel 4 m visočine io prouzročil veliko škodo, valeč s sabo še čez stot težke skale.   Voda  priirla je v  tamošnjo cerkev  in v topliške ulice,  kjer je stala 3 m. visoko. Največ ulic je podsutih s peskom, skalami in z blatom na debelo-   Za hišami stoji naplav, kateri je nanesla voda, jeden in pol metra visoko. Deroča voda potrla je mnogim hišam vrata, okna in Še celo železne mreže. Dasiravno je trajala nesreča le 10 minut, je napravila le veliko škode in strah  prebivalcem in topliškim gostom.  Ker teče potok iz gore Salzberg navzdol, delal je tak šum in vriš, kakoršnega naj-stareji ljudje ne pomnijo. Žalostni prizori se kažejo iz Linca na pomoč došli stotniji pijonirjev. Ti razkopavajo sodrgo iz cest in ulic, in podpirajo hiše, katere se hočejo podreti.   Voda je  popolnem uničila lepe nasade in vrte oštirja pri  jezeru, spodkopala hiše in napolnila vse kleti in jame, kjer sol kopljejo. Beda je velika. Cesar je daroval 300 gld. in cesarski namestnik iz Linca baron Weber 100 gld. tržanotn v Hallstadtu.   Neprestani  dež  ovira trud  in delo vojakov. Komaj v 10 ali 12 dneh bodo očistili javne prostore iu dovršili delo,  katero pa ne bo obvarovalo podrtijb marsikatere razpokane hiše.   Mej nevihto je treščilo na kolodvoru  na železoični tir. Nekega Čuvaja je strela omamila, a druzega 401et-nega moža ubila.
* (Razstava malih otrok v Parizu.) V kratkem nameravajo v Parizu otvoriti razstavo od 1 do 3 let starih otrok. Iz umeteljnikov in zdravnikov obstoječa komisija bo razsojevMa telesno rast in lepoto razstavljen.h otročičev. Prvo darilo 1000 frankov dobi najbolj zdrava in najlepša puu-čika in drugo 500 frankov za svojo starost najmočnejši otrok. Srečnim starišem lepih otrok m čvrstim dojnicam bodo delili pa svetinje (kolajne.) Take otročje razstave so imeli že v Ameriki in na Angleškem.
* (Velik požar.) Iz Pariza se piše 14. t. m.: Včeraj popoludne mej 4 in 5. uro začelo je goreti v velikej tovarni za izdelovanje vožnjih pokrival. Ogeuj se je z neizmerno hitrostjo širil dal-č na okrog in visoko pod nebo plapolal, ker so se užgale razn9 smolnate snovi v sosednji delavnici. Pogasiti in udubiti ogenj je bilo zaradi neznanske vročine in prevelike množine gorečih stvari j nemogoče. Od 14 konj se jih je 12 zadušilo. Škoda še ni znana, a je gotovo velikenska. Ogenj je 400 ubozih delavcev spravil ob kruh.
*(Kita — učiteljica lepega vedenja.) Marsikateremu je znano, da Kinezi svoje lase po glavi popolnem strižejo, le malo jih puste na sredi glave. Tako kito las imenujejo „penca", in ta „peuce" ima v davčnih knjigah solnčnegu kraljestva svojo posebno rubriko. Po dolgosti in debelosti kite računijo iu plačujejo moški v Kini večje ali manjše pristojbine. Zato jo pa tudi vsakdo skrbno varuje in hrani, kakor punčico v očesu. Gorje nasprotniku, ki bi se drznil dotakniti se kite ali jo celo izpuliti. Ne odšel bi z lepo groznemu maščevanju in dostojni kazni. Predno se dva Kitajca mislita zgrabiti svečanostim ovijeta poprej vsak svojo kito okolu glave. To dolgo časa trajajoče delo večkrat že ohladi jezo, odvrne pretep in poboj bojaželjnih gologlavcev. To sicer ne ravno prav lepo, pa potrebno in koristno šego bi bilo tudi pri nas dobro upeljati v krajih, k|er so naši mladeniči k pretepu in poboju preveč nag-neni. —
* (Dragi zobje.) Amerikanski zobni zdravnik dr. Atkinsou ustavil je predsedniku republike Venezuela uekaj novih zob in mu računil za to prav po amerikansko 7000 dolarjev. Predsednik Blmko misleč, da se je v poslani račun urinila pismena pomota, pošlje zdravniku le 700 dolarjev. A kmalu dobi odgovor, kateri visokega državnika pouči, da v računu ni pomote in da zdravnik zahteva v resnici 7000 dolarjev. — Tudi gled*liščna igralka Ethel je morala ravno temu zdravniku za Udtavljene zobe plačati 4000 dolarjev. „Ce vi gospica za jedno samo predstavo v gledišči dobit'; tisočake, mi ne smete zameriti, da tudi jaz svojo umeteljuost visoko cenim". S temi besedami je dobila igralka račun.
^(Londonsku konferenca — ua j boljša žena.) A.: Kako je to, da o Londonskej konferenci nič več ne čujemo". — B.: Prosim, „konferenoau je ženskega spola, in najboljše žene. kakor pravijo, so tiste, o katerih se najmanj govori."
* (Solze.) Nedavno je navstal neznaten domač prepir mej mlado gospo in soprogom profesorjem. Ker gospa moža ne more z jezikom premagati, ga skuša s solzami potolažiti. A ni posebno veliko dosegla z jokanjem. „Nehaj jokati že jedenkrat; saj solze neso za prav nobeno rabo. Jaz sem jih kemično preiskoval. Obstoje iz domišljije, fosfornoki-slega apnenca in malo sodaklorida; največ v solzah je pa nepotrebne iu nekoristue vode."
"(Svet krasoticam, katere žele komu posebno dopasti.) „Če želite pri kakej priliki komu posebno dopasti ali všeč bdi, vprašajte svojo najboljšo prijateljico, kaj naj oblečete. Pokažite jej vse svoje obleke in jo prosite, da vam izbere tisto, katera se vam najbolje poda". — „In potem?" — „Io potem oblecite čisto drugo obleko, kakor vam jo je pokazala."
* (Loterijske tetke.) V Palermi so nedavno vojaka zaradi hudega prestopka po hitrem sodu ustrelili. II tro, kakor pri nas, uganejo prijateljice loterije številke in jih stavijo. In glejte, zadele so in država je izplačala 10.593 dobitkov v znesku 322.744 lir. Drago je plačala država smrt nesrečnega vojaka.
Oklic odbora za gledališki vlak v zlato Prago.
Dogovoriva se z ravnateljstvi železnic, odločil se je odbor za gledališki vlak za progo po Gorenjskem, Korodkem in Gorenjem Štajerskem čez Amstetten-Dunaj-Brno v Prago. Ta poseben vlak krene iz Ljubljane okolu 25. avgusta t 1. in v tem vlaku se bodo vozili vsi udeleženci skupaj. Omenjeno železnično črto je odbor zato izbral, ker se bode gotovo mnogo udeležencev na povratku rado ustavilo na Dunaji. Iz Prage nazaj ne pojde poseben vlak, ampak vsakdo se lahko vozi sam z vsakim vlakom v teku 14 dnij, kajti za toliko časa veljajo železniški listi.
Gena za II. razred je do Prage in nazaj 99 k 30 kr., za III. razred pa 10 ffld kr. Denar in sicer ves znesek za osebo naj se pošilja odboru v Ljubljano do lO. avgusta t. 1. KoneČno še opozarjamo, da bodemo program vožnje in slavnostnih dnij v Pragi skoro naznanili in na željo razpošiljali.
V Ljubljani, 19. julija 1884.
Z ti «><ll ><»»-:
Ivan M n rn k. Anton Trstenjak,
predsednik. tajnik.
J a tii r <lia/lM'.
2 3. julija: 1. eks. <lr/.li. pos. Janeza Sotlarja s Klanca, 20O gld., v Litiji. 1. eka. držb. pos. Janeza Pivca iz Voljavlj, 15f>3 gld., v Litiji. 1. eks. držb. pos. Martina Stcmbova iz Skril), 2H2Q gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pes. Luke Bevca iz Osredka, 5062 gld., v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Janeza Štruklju iz Št. Vida, 960 gold., v Ljubljani.
2 5. j nI i ja: 3. eks. držb. pos. Antonije Hafner iz Harije, 98G gld., 20 kr. v llirskej Bistrici. 1. eks. držb. pos. Janeza Skoka iz Zgormega Zemoua, 1020 gld., v Bi-Btrici. 1. eks. držb. pos. Gašperja Krašovica z Vrbnike, 1240., v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Primoža Iskre z Bleda, v Kad vljici. 1. eks. držb1 pos. Antona Valenčiča iz Sniereftjn, 1(109 gld., v IU. Bistrici. 8. eks. držb. pos. Marko Vi\ mit- iz BoJHiisko vasi, v Metliki. 3. eks. držb. pos. Martina Cesarja iz Krušenskega vrha, v Metliki. 3. eks. držb. pos. Janeza Žlogarja iz Krasnega vrha, v Metliki.
Meteore logično poročilo.
Za	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve- ! trovi	Mo-Nebo  kri na v umi.	
19. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73621 nm. 782 10 mm. 731 29 Dim.	4-31*0*0 4-30 l" C 4-23 6" C	si. vzb. si. v ah. si. jz.	jas. ja0. jas.	3000mm. dežja.
'10. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 35 mm. 784*28 ml 73452 um.	4-15-4°C 4-15-0* C 4- 14-4T,	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	dež. obl. obl.	22-20iui. dežja. !
21. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786*27 ram. 735-10 mm. 7359*5 mm.	4-160» C 4-21-4° C 4-150« C	si. vzh. si. vzh. si. szh.	jas. jas. jas.	- — - 1 — ■- t 000 mm. 1 1
Sn-tlnja temperatura jo znašala -f- 259°, -|- 14-90 in 4 17*5°, rza 5*5° nad, 4T)° in 2 6° pod normalom.
T i/.iu- cene \ IJ ubijam s
dne 19. julija t. I.
Pšenica, hektolirer    .   . .
Bel, r        •  • *
Ječmen „ Oves, n ...
Ajda, ,. ...
Proso, „ ...
Koruza. „ ...
Leca „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . .
Mast, „       . .
Špeh frišen „       . .
„ povojen, - . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koitrunovo    „ „
Kok(? . ......
Golob Seno, Slama,    , » U rva     trda, 4 k v. metre mehka, „   „ ,
gld.! kr.
8
IOO kilogramov
12
53 39 25 85 34 60
98 78 60 72 85 2 8 64 50 70 40 40 18 78 69 20 50
dne 22. julija t 1.
(Izvirno telegrafićno poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 tri. 1 65
Srebrna renta .... ..... 81 r 60
Zlata ren......... 103 „ 30
5'/, marčna renta......... 95 . 90
Akcije narodne banke....... 857 , —
Kreditne akcije   .... 301 , 70
London......... 121 , 75
Srebro ........... — „ —
Napol. .       . ........ 9 , 67
C. kr. cekini. ........ 5 „ 76
Nemške marke ..... 69 „ 55
4°/0 državne »rečko iz I. 1854   250 gld. 125 . —
Državne Hrečke iz 1. 1864.         100 gld. 168 , 75
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 103 , 30
Ogrska zlata renta 6%..... 122 „ 10
.                     .... 91 „ 40
„     papirna renta 5°/0    ..... 88 . 55
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „ 50
Dunava reg. srećke 5°/0    •   •   100 gld. 115 „ 25
Zemlj. obČ. avstr. 4V,70         z»8t- ,i9ti • 121 , 20
Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 35
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 75
Kreditne srećke......100 gld. 175 „ 75
Rudolfove srečke ....        10   „ 19 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 108 , 75
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 214 . 50
ar.
Bogu vsegamogočemu zazdelo se je našega iskreno ljubljenoga oćeta, oziroma brata in tasta, gospoda
ALOJZIJA LENČKA,
posestnika na Blanci, lastnika zlatega zaslužnega križca n krono itd.,
danes v dan 20. julija zvečer ob polu 8. uri po dolgih in težkih mukah, prejemšega sv. zakramente za umirajoče, v dobi 57 let poklicati na oni boljši svet.
Truplo dražega umrlega bode v torek v dan
22. t. m. ob polu štirih popoludne blagoslovljeno in prepeljano na mirodvor v Rihenburk.
Sv. maše zadušnice služile se bodo v sredo
23. t. m. zjutraj v farnej ceikvi v Kihenburku.
Na Blanci, v dan 20.julija 1884.
Alojzij, Fran in Niko Lenček, sinovi. — Marija Perdan, poroj. Lenček, Otlllja Lonček, hčeri. — Jurij Lenček, brat. — Marija HorTmann,  poroj.  Lenček,   sestra.  — Ivan
Perdan, zet. t45^)
Iz Trsta, v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „3Z3ast -A-zig-lla.", 3400 ton, v 3<>. dan julija.
.     „Brlta.i5.nia-",        4200   „   — —---
Kajuta za potnike liOO ko1*!* — Vmesni krov OO gold.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik „Teutcnla", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov HO gl<l. Potniki naj se obrnejo na
T. TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na i.iuili no «1» Aut. Poginjen* generalni agent. (444—8)
NAJBOLJŠI * Je pristni C
LE HOUBLOM
Cawley-jev & Henry-fev v Pariau. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!!
Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo.
5 O o Afeujllej?
Fac-SImlle de l'Etiguptte   17 Rm
ril
Velika partija uras-r«)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 k1.
Ii. Storch v Urim.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poHljatvi marke za 10 kr.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper noslait do Jedi, slabi želodeo, smrdočo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (će izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, praobloiz-njlc,. i«-lodoa z Jedjo ali pljaoo^ črve, z«iper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Gla-vna z»loya: Lekar C itrmlj. KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriol Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. VNovem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gnglielmo. V Celji: lekar J. K11 pfe rseh m i e d. VKranj: lekar D r a g. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. VČrnonj'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
U^r Svaritev! Kci se v zadnjom času naš izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besede: Echte Mariazeller Mageutropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečateua z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitVti, na katerem je podoba Marijinceljske matere božjt. mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varHtveno suameiije in zavoj mora biti zapečaten z našim vartttventiii znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-maijo teh znakov iBtinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni iu prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—149
t-;
• ""c 9* 3.
B s
I
tsi -•
b _ «
O * -n
(5- » t£
P y P 5 z~
w
ca H' «
B»! p" rt-
~ ~ ~ ~
3*3 ■ "
Ho 2
>-l   -f CD
.1 S
- I
C2
I I
I
•3)
Društvo za gradjenje i exploataciju srpske državne željeznice
ima 8 npražnjenih meBta za vlakovodje, koji če otpravljati službu na vlakovima. Vlakovodje dide se nu dve vrste:
1. vrsta sa godišnjom platom od 2000 dinara.
2-      n      n n n        »    1350 „
OaJm toga pripada intima jedna izvesna nagrsda prema zastojauja vozidbe (Kilomoterg^ld.jr) i naknada za prenoćište.
Za podnu Panje molba i saznavanje bližjih uslovija roti' stupanja u službu tn-ba s* obratiti Tajniku glavne Direkcije srpske državne željezn ce u Beogradu.
Koji dakle žele kupiti u tu službu moram podneti svedoebu nj'hovog dobrog vladanja i znati govoriti, pisati i citati ili srpski ili hrvatski.
Naposlerlku treba da su veti izpunjavali službu vlakovodje prve klass^ najmanje tii meseca. (454)
izdatelj iu odgovorui urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk „Naroune Tinkarne'.
R^3U