m-a s Št. 130 (14.526) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK ]e zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija'pod Vojskim prlldrlji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggioj^ Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPEP. IN ABB. POST. OR. 1 /70 TOREK, 18. MAJA 1993 rCjyjir / PREISKAVE O PETKOVEM ATENTATU Ali so izvajalci prišli iz Nemčije? ^ Nemčiji živi številčna mafijska kolonija Več pričevanj o potujočih »Sicilijancih« RIM - So izvajalci petkovega aten-ata v okraju Parioli prišli iz Nemčije, jer živi kolonija mafijcev? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti po-lcijski funkcionarji in karabinjerski astniki, ki so včeraj popoldne odpo-ovafi v München. Na »nemško sled« naj bi preiskovalce usmerilo vec Pričevanj, med najbolj pomembnimi naj bi bile izjave taksista in stano-yaike iz Ul. Fauro Carmen. Taksist je lzjavil, da je v petek zvečer z Zelez-niske postaje Termini v Ul. Fauro Peljal dva moška z izrazitim sicilskim ?aglasom, eden je imel manjši ovCek, kasneje pa je »Sicilijanca« ®Pet opazil v bližini postaje, vendar brez kovčka. O dveh moških, ki sta malo pred eksplozijo v Ul. Fauro zbežala s kraja atentata, pa je preiskovalcem pripovedovala Carmen. Čeprav dajejo ^nemški sledi« precejšen pomen, Preiskovalci poudarjajo, da ne zame-njejo drugih možnostih, o katerih ne ®°vorijo. Povedali pa so, da atentata, J^eterega naj bi bila vpletena iskana »Sicilijanca« vendar ne kot glavna izvajalca, nikakor nista mogla izvesti samo dve osebi, temveč da gre po vsej verjetnosti za skupino šestih-sed-mih. Zato so tudi pripravili veC izrisanih opisov moških, ki jih kažejo prebivalcem širšega predela, na katerem je v petek zveCer prišlo do atentata. Kljub velike pripravljenosti prebivalcev, da bi preiskovalcem po svojih najboljših moCeh pomagali, pa kaže, da zaenkrat pomembnejših odkritij ni bilo. Vsekakor pa so preiskovalci nadvse zadovoljni zaradi odnosa ljudi do preiskave, saj je nad 200 prebivalcev v nekaj urah uporabilo posebno telefonsko številko, da bi posredovalo tudi drobno informacijo. Seveda pa se stanovalci poslopij v Ul. Fauro in bližnjih, ki jih je eksplozija hudo. poškodovala, spopadajo s konkretnimi težavami začasne namestitve: njim in verjetno tudi lastnikom v atentatu poškodovanih avtomobilov bodo priskočili na pomoC s sredstvi iz posebnega fonda. Balkan / bosanski srbi zavrnili načrt Spopadi še trajajo wSTAR'1 washtncto, pa sia se rani še nap jP°Padali. F o— jjj govida z uj Srednikoir Stoltenbergom in pred razglasitvijo izidov referenduma bosanskih Srbov - beograjski radio je poročal, da je od 95 do 99 odstotkov bosanskih Srbov zavrnilo mirovni naCrt - pa se nadaljujejo diplomatska prizadevanja za rešitev bosanske krize. Ruski zunanji minister Kozirjev se je po srečanju z nemškim kolegom Kinklom odpravil v Split na pogovore s Tudmanom in Izetbego-viCem, zatem pa se bo v Beogradu pogovarjal s srbskim predsednikom Miloševičem. Kozirjev bo predstavil novo mirovno pobudo za Bosno in Herce- govino, s katero naj bi državo razdelili na deset kantonov po etničnih Črtah in tako po ruskem prepričanju zagotovih mir. Oglasih so se tudi albanski politiki. Ministrski predsednik Aleksander Meksi je Srbijo posvaril, da bi jo poskus etničnega čiščenja na Kosovu privedel v vojno z Albanijo. Zahodne države pa je razburil srbski general Mladic, ki je zagrozil s terorističnimi napadi na zahodne prestolnice, Ce bodo te vojaško posredovale na Balkanu. Radovan Ka-radžiC je Mladičevo izjavo označil kot »idiotsko«. _____EVROPSKA SKUPNOST / REFERENDUM_ Danska bo danes glasovala o Evropi KOPENHAGEN - Danci sti. Decembra lanskega le- močan nasprotni blok, ki vam, ki so za to že zapro- bodo danes že drugič na ta je evropski vrh pristal daje misliti, da ne obstaja sile, da postanejo enako- referendumu glasovali o na te pogoje in tako bi veC vprašanje ali bo zma- pravne evropske Članice, pristanku na sorazum iz Danska, v primeru, da bi gal »DA«, ampak samo, Zadnji razlog pa zadeva Maastrichta. Prvič, druge- ostala v ES, ne sprejela kolikšna bo ta zmaga. skupne napore za zaščito ga junija lanskega leta so skupnega evropskega de- Kar zadeva stališča okolja, sporazum zavrnili, Čeprav narja, ostala izven evro- obeh taborov je treba pou- Tisti, ki se izrekajo pro- s pičlo večino 50, 7 od- pske centralne banke, ne dariti, da tisti, ki se ogre- ti sprejetju Maastrichta tr- stotka glasov. Zadnje sodelovala pri skupni vajo za sporazum v Maa- dijo, da izjeme, ki naj bi poizvedbe javnega obrambi in ne pristana la strichtu opozarjajo predv- veljale za Dansko niso mnenja kažejo na dru- kooperacijo v sodstvu. sem na nujnost, da tudi v pravno obvezujoCe, da bo gaCen rezultat, saj se sedaj Medtem je prišlo tudi prihodnosti Danska lahko Danska izgubila svojo su- za ssporazum opredeljuje na Danskem do spre- vpliva na politični in go- verenost in jo bojo velesile približno 60 odstotkov memb in je morala vlada spodarski razvoj Evrope, zadušile, da bo bruseljska Dancev. odstopiti, v novo vlado pa kar bo seveda mogoče sa- birokracija osnova za no- Po hladni prhi z lanske- so vstopili tudi socialde- mo v okviru evropske vo totahtamo super drža- ga leta si je 7 od 8 danskih mokrati, socialisti in ra- unije. Poudarjajo tudi, da vo, ter da nista potrebni strank začelo prizadevati, dikali. Ta vlada naj bi bo mogoCe zajamčiti mir politična in gospodarska d a bi bil tokrat rezultat imela, po mnenju opazo- samo s tesno povezanostjo integracija, ampak zado- drugaCen in da bi se drža- valcev, večje možnosti, da med državami in da bo sa- stuje notranje skupno va vendarle ne odcepila prepriča volilce, vendar je mo s skupnimi napori tržišče. Trdijo tudi, da od evropskega vlaka. Jese- še pred dvema mesecema mogoCe premostiti se- Maastricht dejansko zapi- ni so izdelali dokument, bilo javno mnenje drugače danjo brezposelnost in ra vrata ostalim državam ki je bil sad sodelovanja usmerjeno. Sedaj naj bi omogočiti smotrn gospo- in da želi ES ustanoviti med sredinsko desničar- sondaže pokazale, da se darski razvoj. Eden izmed novo nepotrebno vojsko, sko vlado in levičarsko Danci vendarle opre- razlogov je tudi skandi- ki naj bi bila dvojnik pak- opozicijo ter je vseboval 4 deljujejo za Maastricht. navska solidarnost, saj bo ta NATO. pogoje, pod katerimi bi Tisti, ki nasprotujejo samo prisotnost Danske Na sliki (telefoto AP) Danska lahko vendarle evropski uniji so nekoliko lahko zagotovila ostalim manifestacija nasprot- ostala v Evropski skupno- razočarani, kajti občutijo trem skandinavskim drža- nikov Maastrichta. DRŽAVNIŠKI POGOVORI O KRIZI NA BALKANU KITAJSKA / KAPITALISTIČNI SIMBOL Milan Kučan včeraj z romunskim in bosanskim predsednikom o vojni Nacionalnega vprašanja ni mogoče reševati s silo in na škodo drugih PriNsko srečanje državnikov na gradu Strmol (Foto: S. 2./TRIO) GRAD STRMOL - Predsedniku Bosne Aliju Izetbego-viču se je v ponedeljek vendarle posrečilo priti iz Sarajeva v Ljubljano. Z romunskim predsednikom Iliescujem, ki skuša po svoje posredovati v balkanskem konfliktu, pa se bo srečal šele v Zagrebu. »Nekatere države niso najbolje obveščene o razlogih vojne, zato smo sprejeli romunsko povabilo na pogovore,« je dejal bosanski predsednik. V ponedeljek pa se je z Iliescujem pogovarjal o poglobitvi meddržavnih odnosov in balkanski krizi predsednik Milan KuCan, ki je sedanje »reševanje« srbskega nacionalnega vprašanja imenoval nesprej-mljivo, saj nasilno posega v pravice drugih narodov. Z bosanskim predsednikom sta na gradu Strmol »nadaljevala redna posvetovanja«, kot je povedal Izetbegovic, ki se je najprej zahvalil slovenskemu predsedniku in vladi za pomoC Bosni in beguncem. Govorila sta celo o gospodarskem sodelovanju, ko bo vojne konec, bosanski predsednik pa je pripeljal s seboj veleposlanika, ki bo ostal v Sloveniji. »Mirovni nadt ES in OZN je zadnja možnost za končanje vojne s pogajanji. Ni idealen, toda svet ga mora uveljaviti,« je povedal Izetbegovic, ki upa, da bodo dosegli premik na torkovih pogovorih z Ownom in Stoltenbergom ter hrvaškim voditeljem Tudmanom. »Hrvaškim silam v Bosni priznavamo določeno legitimnost, saj se bojujejo tudi proti Četnikom, toda nikoli ne bomo priznali hrvaške para-države.« Med neformalnim pogovorom z novinarji je Milan Kučan pozneje menil, da bodo Srbi napadli tudi Cazinsko krajino, ki bi bolje povezala zasedena ozemlja v Bosni. Grožnje s sirjenjem vojne na Kosovo lahko razumemo tudi kot srbsko ustrahovanje sveta. Mirovne sile OZN so podobno kot na Cipru način za ohranitev statusa quo. Fhedse-dnik KuCan pa »ne razume« razmišljanja hrvaškega voditelja Tudmana, ki bo z nasprotovanjem zahodnemu vojaškemu obračunu v Bosni morda izgubil Slavonijo, ce se bo Srbom posrečilo zaokrožiti zasedena ozemlja. (Ba.K) Ferrari je včeraj osvojil pekinški Nebeški tempelj Prvi kitajski kupec je podjetnik LiXiaohua PEKING - Ferrari je včeraj osvojila pekinški Nebeški tempelj. Pred njim je bila namreč slovesnost ob uradni podelitvi modela 248 TS prvemu kitajskemu kupcu. To je Lin Xiaohua, lastnik mešane kitajsko-hongkonške družbe za prodajo nepremičnin. V Nebeškem templju so se kitajski cesarji klanjali bogovom in prosili za obilno letino, tako da ima ta izredna scenografija za podjetje iz Mara-nella še globji pomen, saj si lahko obeta »bogato letino« na kitajskem trgu. LR Kitajska se ne sramuje veC »kapitalističnih simbolov« in nadaljuje s svojo social-kapitalistCno gospodarsko reformo. Kitajci so bili včeraj nad jeklenim konjičem iz Maranella navdušeni. Dotikali so se avta kot prave svetnje, vsi so se hoteli slikati pred tem simbolom kapitalizma, Lin Xinhua pa se je spremenil v pravega zvezdnika, saj je celo popoldne delil svoje podpise. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Monte dei Paschi: dve aretaciji in štiri jamstvena obvestila Nad mogočno banko Monte dei Paschi di Siena se je včeraj dvignil pravi vihar, saj sta v preiskovalni zapor končala predsednik njene zavarovalnice Ticino in član upravnega sveta banke Alberto Brandani (KD) in generalni direktor njene družbe Pidi foscana Alberto Bru-schini (DSL), medtem ko sta generalni direktor samega zavoda Carlo Zini in bivši direktor toskanskega zavoda Istituto föderale di Credi-to Agrario Siro Cocchi prejela jamstveni obvestili. Sodniki jih dolžijo izsiljevanja in združevanja v zločinske namene zaradi podkupovanja. .....................stran 2... Tajnik DSL Occhetto govoril v Trstu Vsedržavni tajnik DSL Achille Occhetto je sodeloval na včerajšnjem volilnem shodu DSL na Trgu Unita v Trstu. V slovenščini je spregovoril Miloš Budin. stran 3. Videm težišče volilne kampanje za deželni svet Videm je težišče volilne kampanje za obnovitev deželnega sveta. Mnoge stranke se namreč prav v tem volilnem okrožju potegujejo za dosego volilnega količnika, ki je bistvenega pomena za izkoriščanje ostankov. .....................stran 3... Danes stavka v Tovarni velikih motorjev Delavci Tovarne velikih motorjev bodo danes stavkali eno uro, da bi opozorili na težavno stanje v obratu. Med stavko se bodo zbrali na sindikalni skupščini, na kateri bodo tudi preučili položaj pred jutrišnjim srečanjem z vodstvom Fincantierija. ........................stran 4.... Mamila: evropski projekt za šole Tudi Trst se vključuje v projekt Evropske skupnosti o preventivnih ukrepih proti zasvojenosti z mamili šolske mladine. Na tržaški prefekturi je bilo namreč včeraj spoznavno srečanje, na katerem so predstavili tako evropske smernice kot tudi konkretne pobude, do katerih je že prišlo v nekaterih krajih Italije. Projekt, ki ga označuje geslo »Vzgajajmo k zdravju«, ne obsega samo preventivne ukrepe proti uživanju mamil, temveč si predvsem prizadeva za splošno psiho-flzično zdravje mladih. ....................stran 4.. Dr. Teodor Černigoj, tržaški Slovenec s svetovljansko kariero Na današnji domači gospodarski strani lahko med drugim berete o srečanju s sinom slikarja Avgusta Černigoja, ki je pred dnevi postal svetovalec pri zunanjem ministrstvu Republike Slovenije in o težavah z letošnjim obrazcem 740. stran 6. Na Goriškem še ne bo poenotenja avtobusnih podjetij Se do nedavnega je kazalo, da bo vendarle prišlo do poenotenja dveh javnih avtobusnih podjetij na Goriškem. Iz tega pa ne bo nič, kajti kljub načelnemu političnemu dogovoru niso bili opravljeni potrebni upravni akti, med temi pa v prvi vrsti sklep o ukinitvi medobčinskega konzorcija za prevoze na Tržiškem (CISP), katerega proge naj bi prevzelo pokrajinsko podjetje APT. Rešitev že več kat desetletje odprtega vprašanja je tako odgodena za nekaj mesecev. stran 7. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Torek, 18. maja 1993 NOVICE PODKUPOVANJE / MEDTEM KO SE JE V SIENI DVIGNIL VIHAR NAD MOGOČNO BANKO MONTE DEI RASCH] Zaskrbljujoč odstotek aidsa med ženskami RIM -Italija je med zahodnimi državami tista, ki »premore« najvišji odstotek obolelih žensk za aidsom v primerjavi z okuženimi moški. V ZDA zboli za aidsom ena ženska vsakih 6, 5 moškega, evropsko povprečje znaša eno okuženo žensko vsakih 6 moških, v Italiji pa zboli ena ženska na vsakih 4, 3moškega. Podatki izhajajo iz mednarodnega zasedanja o socialnih aspektih takoime-novanega »pediatričnega aidsa«, to je okužbe otrok prek materinega telesa. Po mnenju izvedencev je aids med ženskami tako razširjen v Italiji zaradi narkomanstva (medtem ko v ZDA botrujejo aidsu med ženskami predvsem homoseksualni odnosi), narašCa pa tudi okuženje z aidsom prek heteroseksualnih odnosov.Okužba žensk z aidsom je zaskrbljujoča predvsem zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja pretok virusa od okužene matere k otrokom. Po zadnjih podatkih zboli za aidsom 15 do 20 odstotkov otrok okuženih mater. Tudi »pediatrični aids«, kot so poimenovali ta pretok bolezni, predstavlja v Italiji nezanemarljiv problem. V državi so zabeležili 347 primerov pediatričnega aidsa (polovico okuženih je že pomrlo), nadaljnjih 700 otrok pa naj bi bilo seropozitivnih. V povprečju so zabeležili doslej v Italiji kar 2, 5 odstotka veC primerov pediatričnega aidsa kot v ZDA in 1, 5 odstotka veC kot znaša evropsko povprečje. Sejo tajništva PSI preložili na jutri RIM - Tiskovni urad PSI je včeraj sporočil, da so preložih na jutri sejo tajništva, ki je bila prvotno predvidena za danes. Na dnevnem redu bo razprava o volilnih vprašanjih in o položaju stranke. V Rimu aretirali kurirja droge in zasegli 5 kg kokaina RIM - Finančni stražniki so včeraj aretirali kolumbijskega kurirja droge, pri katerem so odkrili 5 kilogramov kokaina. Moški, 44-letni Sergio Arevalo Vargas, je skrival drogo v stezniku. Tihotapca so onesposobili že 30. aprila, ob njegovem prihodu na letališče v Fiumicinu. Vargas je imel pri sebi francoski potni list, prihajal pa je iz Madrida. Moški je rezerviral sobo v luksuznem hotelu v rimskem predmestju EUR, kjer bi moral predati kokain italijanskim kupcem. Finančni stražniki so ga prisilili, da je zasedel sobo ter postavil zvezo s kupci. Dan kasneje sta se v sobi predstavila dva neapeljska kamorista, 31-letni Francesco Ursida in leto mlajši Massimo Incalza. Namesto droge so ju pričakali finančni stražniki, ki so ju, seveda, aretirali in odpeljali v rimski zapor. De Benedetti od včeraj na seznamu preiskovancev milanskega tožilstva DSL se še naprej krčevito otepa domneve o svoji vpletenosti v podkupovanje in obsoja tisk Predsednik grupe Olivetti, Carle De Benedetti (AP) MILAN - Inž. Carlo De Benedetti, predsednik grupe Olivetti, je od vCe-raj na seznamu oseb, na raCun katerih milanski sodniki vodijo preiskavo »Ciste roke«. V De Bene-dettijevo breme sicer po besedah njegovega zagovornika Marca De Luče ni nobene obtožbe, saj se je v nedeljo milanskim sodnikom oglasil prostovoljno in torej ne v vlogi obdolženca, ampak priče. Med razgovorom - dodaja De Luca - pa inženir sodnikom ni posredoval nobene dokumentacije, ampak samo svojo spomenico, Čeprav je izrazil pri- pravljenost, da jim v vsakem trenutku posreduje vso potrebno dokumentacijo. Predsednik grupe Olivetti v spomenici vsekakor govori o težkiji pritiskih, ki so prek faze izsiljevanja prešli v pravo pravcato pogajanje o podkupninah, ki jih je moral plaCati podjetnik, ki je hotel delati. Pojasnjuje tudi, zakaj in kako je bila Olivetti prisiljena sprejeti sistem podkupovanja. Ko je sam leta 1978 prišel k Olivettiju -je povedal sodnikom - je uveljavil neke vrste moralni zakonik, ki naj bi preprečil nezakonito obnašanje, to pa je povzročilo moCan osip odnosov med podjetjem in javnim sektorjem. Iz tega razloga je bila torej Olivetti prisiljena sprejeti podkupninski sistem, rezultat pa je bil ta, da je obseg poslov s Poštami (zahvaljujoč se odnosom z vodilnim na ministrstvu Giuseppejem Parrelo) že leta 1987 od komaj dveh milijard zrasel vse do 200 milijard lir. Po besedah odvetnika De Luče pa Olivetti ni nikoli imela Črnih skladov in poleg 10 milijard in 24 milijonov lir, kolikor jih je predala Parrelovemu sodelavcu Lo Moru, ni plačala drugih podkupnin. V zvezi z zadevo Olivetti se je včeraj na milanski kvesturi pojavil bivši odgovorni za rimski sedež grupe Giovanni Cherubini, obdolžen korupcije in kršenja zakona o finansiranju strank in zato naslovnik naloga za preventivni pripor. Policisti so ga pospremili v sodno palačo, kjer so ga po zaslišanju izpustili, vendar s prepovedjo odhoda iz države. Po neuradnih vesteh naj bi Cherubini priznal, da je Parreli izplačal okrog 9 milijard lir podkupnine. Po De Benedettijevem priznanju o vpletenosti v sistem podkupovanja se je seveda dvignil plaz reakcij, ki imajo - po prvem začudenju - v glavnem pozitivne odtenke. »De Benedettijevo obnašanje je pošteno in pogumno, posnemati bi ga morali tudi tajniki strank,« je zadevo komentiral senator Francesco Cossiga, ki je sicer v preteklosti inženirja večkrat napadel. Povsem drugačno je stališče mi-sovskega prvaka Finija, za katerega bi moral direktor dnevnika »La Re-pubblica« Eugenio Sclfa-ri po De Benedettijevem priznanju odstopiti, saj da so njegovi moralistični proglasi, ki jih vsak dan objavlja na straneh svojega Časopisa, v popolnem deontološkem nasprotju s tem, kar se dogaja založniku (grupi Olivetti, op.ur.) Podkupninska preiskava milanskih sodnikov se medtem nadaljuje brez premora, in to na veC frontah. Lastnik podjetja Soncimi, Alessandro Marzocco je včeraj potrdil, da je Guiliu Capora-liju, ki je v letih 1986-88 v upravnem svetu Državnih železnic zastopal KPI, plačal 500 milijonov lir podkupnine, da je prišel do zakupov v železniškem sektorju. Marzocco je namestnici javnega tožilca Tiziani Pa-renti priznal, da je plačeval veC strank, ki so bile zastopane v upravnem svetu Državnih železnic in da je iz žepa potegnil 6 milijard, kar mu je omogočilo delovna naročila za 90 milijard lir. Zadnjo podkupnino je izročil prav Caporaliju, in sicer najprej 300 milijonov v dveh obrokih, nato pa še 200 milijonov, ki jih je naložil na nek raCun dunajske banke Girozentrale, katerega številko mu je dal Caporali. Po Caporalijevem pričevanju pa naj bi mu ta raCun določil takratni administrativni tajnik KPI Renato Pollini. Demokratična stranka levice ob tem še naprej vztraja pri zanikanju svoje vpletenosti v podkupninski sistem in ostro napada tisk, ki da rovari proti stranki. Lombardska DSL medtem brani svojega deželnega svetovalca Buzzija, ki je pred dnevi konCal v preiskovalnem priporu v okviru preiskave o podkupninah za teleogrevanje v Comu, medtem ko je eden od voditeljev zmernega krila DSL Emanuele Macaluso v nekem včerajšnjem intervjuju sicer ponovil, da je njegova stranka drugačna od ostalih, vendar je svoje somišljenike hkrati pozval, naj bolj umirjeno presoja to, kar se je zgodilo v zadnjih letih, ko so se »v nekaterih situacijah tudi komunisti zatekali k neprijavljenim finansiranjem«. Hud vihar v Firencah FIRENCE - Dve eminentni aretaciji in štiri jamstvena obvestila so včeraj silovito zamajati mogočno Monte dei Pa-schi di Siena, kreditni zavod, ki je tudi z ekonomskega vidika taCas v hudih težavah (cisti presežek je lani s predlanskih 238 strmoglavil na samih 8 milijard tir). V preiskovani pripor sta končala predsednik zavarovalnice Ticino Assi-curazioni in dan upravnega sveta Monte dei Pa-schi Alberto Brandani (KD) in generalni direktor družbe Fidi Toscana Alberto Bruschini (DSL), ki sta obdolžena izislje-vanja, medtem ko sta za sum združevanja v zločinske namene prejela jamstveni obvestili. Drugi dve jamstveni obvestili sta z enako utemeljitvijo prejela generalni direktor zavoda Carlo Zini in bivši predsednik zavoda Istihito föderale del Credito Agra-rio Toscano Siro Cocchi. Preiskavo, ki se je začela prav pri družbi Fidi Toscana in obeta Se veliko presenečenj, je sprožila prijava podjetnika Pepija Pascuccija (katerega podjetje je medtem že šlo v stečaj), ki je izjavil, da je plačal dve podkupnini po 500 milijonov tir »siste©u strank« v zameno za dve finansiranji ministrstva za kmetijstvo prek olajšanega kredita Monte dei Paschi. Prvo finansiranje je prejel, drugo pa so rnu ustaviti, ker ni do konca izplačal druge podkupnine. Izjave podjetnika naj bi potrdil izid preiskav v uradih banke in v stanovanjih preiskovancev, pritegnile pa naj bi mu tudi nekatere druge osebe. Upravni svet družbe Fidi Toscana je takoj po aretaciji svojega predsednika izdal tiskovno noto, v kateri poudarja, da se preiskava nanaša na Cas. ko je bil Bruschini elan upravnega sveta Monte dei Pa' sebi di Siena. RIM / NADALJUJEJO SE PREIS K A V E Sledi za izvajalci petkovega atentata so preiskovalce popeljale v Nemčijo Več prič govori o dveh »Siciljancih« - Morda sta prišla iz Nemčije in nato odšla na Sicilijo Policija še vedno išče sledi med razbitinami avtov (lelefoto AP) RIM - Sledi za izvajalci petkovega atentata v predelu Parioli vodijo v Nemčijo: v München so namreč včeraj popoldne odpotovali policijski funkcionarji in karabinjerski Častniki, da bi preveriti nekatere izjave prič in očitno tudi zaključke dosedanjih preiskav. Ni prvič, da so »izseljenci« mafijskih družin na Nemškem osumljeni sodelovanja pri izvajanju mafijskih atentatov, v tej smeri je zaCel raziskovati že sodnik Paolo Borsellino, in sicer v zvezi z umorom sodnika Livatina. Na pot v Nemčijo je preiskovalce navedlo več pričevanj, med temi tudi izjave taksista, ki pravi, da je v petek zveCer med 21.15 in 21.20 z glavne železniške postaje Termini v Ul. Fauro peljal dva moška - eden je imel manjši kovček - z izrazitim sicilskim naglasom, približno pol ure kasneje pa naj bi ju ponovno videl v bližini postaje, tokrat brez kovčka. O dveh moških, ki sta malo pred eksplozijo zbežala z avtomobilom, ki je nanju Čakal, je preiskovalcem pripovedovala tudi Carmen, stanovalka v Ul. Fauro. O potovanju dveh Italijanov s sicilskim naglasom iz Nemčije preko Rima na Sicilijo naj bi pričali tudi drugi podatki, ki pa jih preiskovalci niso natančneje opredelili. Glede na izredno malo Časa, ki naj bi ga imela »Sicilijanca« za izvedbo atentata, še posebej, Ce je tarCa - kot kaže - le bil televizijski novinar Mauri-zio Costanzo, preiskovalci skoraj izključujejo možnost, da bi atentat pripravila in izvedla onadva, vendar pa sta lahko vanj vpletena. Preiskovalci namreč menijo, da atentata nikakor nista izvedla samo dve osebi, temveč skupina kakšnih sedmih. Ob »nemški sledi« pa preiskovalci sledijo še drugim in natančno analizirajo vse elemente, s katerimi razpolagajo. Tako še niso povsem ugotoviti, kakšno razstrelivo so atentatorji uporabili: po eksploziji so sicer našli sledi tritola, vendar še ne vedo, s Cim je bil pomešan. In še glede izbrane tarCe: najverjetneja hipoteza je še vedno napad na Maurizia Co-stanza, ki naj bi se zameril mafijskim mogotcem še zlasti zaradi intervjuja s snaho Francesca Madonie. Znani anchor-man Maurizia Costanzo je ena od možnih tarč petkovega atentata Zadovoljstvo preiskovalcev: »Kdor le more, nam posreduje informacije« RIM - To ni »zelena linija«, temveC vroCa telefonska linija: tako z neprikritim kančkom zadovoljstva zaradi velikega sodelovanja, ki so ga vse od atentata v Ul. Faura izkazali prebivalci, pravijo preiskovalci, ko podčrtujejo, da je samo v nekaj urah telefoniralo nad 200 občanov. Drugo vprašanje je, Ce in v kakšni meri so bile informacije, ki so jih posredovati prebivalci, pomembne: zaenkrat preiskovalci ne dajejo ocen o poteku preiskave, temveC zagotavljajo, da ne sledijo izključno eni smeri, Čeprav je teza o mafijskem atentatu splošno osvojena. Veliko pripravljenost, da odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja agentov, so pokazali prebivalci tudi v osebnih stikih, saj so skoraj že vsem, ki živijo na širšem območju, kjer so v petek zveCer pognati v zrak avtomobilsko bombo, pokazati opise oseb, ki bi lahko bile vpletene v atentat. Dvema, ki so ju preiskovalci posredovati tudi sredstvom javnega obveščanja, so namreč dodali druge oziroma tudi popravke na prve. Kaže, da si zaenkrat s temi opisi preiskovalci niso veliko pomagali, Čeprav naj bi nekega »temnolasca« nekateri le spoznati. V celotnem predelu, ki je bil v petek zvečer poškodovan, pa veje ob želji do sodelovanja predvsem velika žalost zaradi škode, ki so jo nekateri utrpeti. Huje poškodovanih je bilo 37 stanovanj, ki so jih morati stanovalci zapustiti: oškodovanim bodo priskočili na pomoč s sredstvi, ki jih bo odobrila vlada. Na rimski prefekturi naj bi se zaenkrat odločili, da bi družine, ki so morale zapustiti stanovanja, vsaj za mesec dni namestili v kakšen hotel. Primerno poslopje, ki bi praviloma moralo biti v predelu Parioli, da ne bi ljudi preveč odtrgati od njihovega doma, že išCejo. Kdor pa je že našel zatočišče pri prijateljih ali sorodnikih, bi prejel nekakšno odškodnino. Vsaj delno pa naj bi škodo kriti tudi lastnikom avtomobilov, ki jih je eksplozija močno poškodovala, vseh vozil naj bi bilo okrog 50. PALERMO / MAFIJA Premoženje domnevnih mafijcev spet pod udarom PALERMO - Kvestura iz Palerma se je obrnila do sodišča z zahtevo, da zapleni še nekaj premičnin in nepremičnin domnevnih mafijcev. Gre predvsem za premoženje 59-letnega Pietra Mancarelle iz Villa-bateja, lastnika 14 stanovanj, od katerih je 5 v Rimu, desetih zemljišč, prav toliko avtomobilov, veC tekočih računov in bančnih knjižic, na katerih so precejšnje vsote denarja. Mancarella naj bi bil eden od vidnih elanov »družine« v Vil-labateju. Nadalje je kvestura zahtevala zaplem- bo dveh kmetij 56-letne-ga Giovannija La Rose, ki ga je prizivno sodišče na prvem velikem procesu proti »Gosi Nostri« že obsodilo zaradi mafijskega združevanja. V okviru protimafijske operacije pa je policija prejšnjo noC priprla 7 oseb, pet v Geli, po eno v Messini in La Spezii. Vsi naj bi se ukvarjati s preprodajo mamil, pripadali pa naj bi mafijski skupini Jocolano-Paolel-lo. Operacija je bila v bistvu nadaljevanje tiste, ki se je prejšnji mesec zaključila z aretacijo 16 oseb. Pet mrtvih in trije ranjeni v hudi prometni nesreči Žrtve so Senegalci, ki so skušali priti v Italijo Licia Rinaldini VENTIMIGLIA (Im-peria) - Približno tri kilometre od italijansko-francoskega mejnega prehoda v Fanghettu, v občini Airole v zaledju Ventimiglie, se je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri je pet oseb izgubilo življenje, tri pa so bile težje ranjene. Vse žrtve so doma iz Senegala in so bile v avtomobilu, ki se je iz nepojasnjenih razlogov Čelno zaletel v tovornjak s francosko registrsko tablico. Na kraj nesreče so prihiteti gasilci, policija in številni rešilci. Ranjence so odpeljati proti bolnici v Bordigheri, vendar so štirje izdihnili že med potjo, a eden je ranam podlegel v bolnici v Sanremu. Po prvih izsledkih kaže, da je skupina skušala skrivaj priti v Italijo, potem ko je prešla mejni prehod Olivetta San Michele, ki je ponoči zaprt. Poseg senatorja Bratine priJervolinovi GORICA - Slovenski senator Darko Bratina se je te dni sestal z ministrico za šolstvo Roso Russo Jervolino. Govor je bil 0 vprašanju priključitve slovenskega učiteljišča v Gorici k liceju, proti Čemur so se profesorji in dijaki že zelo jasno izrekli. Iz pogovora je Bratina dobil vbada se bo vprašanje dalo rešiti. Bratina se bo vsekakor sestal z Jervolinovo $e ta teden. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 18. maja 1993 VOLITVE / TAJNIK DSL OCCHETTO V TRSTU »Trsi mora naprej, slovensko vprašanje bistvenega pomena« Rim mora vzpostaviti resne prijateljske odnose s Slovenijo in Hrvatsko Miloš Budin: naša manjšina ne sme igrati vlogo žrtve in poraženca TRST - Usoda Trsta je Zaradi zgodovinskih, na-rodnostnih in gospodar-skih razlogov življenjsko Povezana z njegovim Ve.čkulturnim zaledjem, v katerem morajo vsi na-r°di uživati enake pravi-Ce in enako dostojanst-v°. Demokratični Trst se ttiora zato z vsemi svoji-mi silami in intelektual-energijami - ki jih 111 malo - zoperstaviti Pr°padanju mesta in Vse® tistim, ki ga hočejo Potisniti nazaj. Tajnik Achille Occhetto je včerajšnjem volilnem modu svoje stranke na . rgn Unitä poudaril, da 1® Trst zanj in za manko, ki jo vodi, velik ysedržavni problem, po aterem se meri razpo-°žljiyost Italije, da zfšciti slovensko manj-1110 in da vzpostaviti rosne prijateljske odnose s sosednjima državama I ovenijo in Hrvatsko. DSL potrjuje svoje naCelno stališče - in po-2lva vse demokratične Sllo> da naredijo isto - da ^tora Italija priznati Vs®m Slovencem, ki so Polnopravni državljani e republike, da svobod-. 0 m ustvarjalno živijo II oblikujejo svojo na-^Odno pripadnost. Polono mora seveda ?. )ati za Italijane, ki ži- v Sloveniji in Hrvat-j.qT za katere je treba -t siCer za vse naxodne ailjšhie - ločiti narod- no pripadnost od državljanske. »Vse demokratične komponente (v Trstu, v deželi in v Rimu) morajo narediti še veC za uveljavitev jezika, kulture in identitete slovenske manjšine. Zavzetost DSL za pravično rešitev tega vprašanja je bila in ostaja totalna«, je potrdil še Occhetto. O manjšinski problematiki je pred njim v slovenščini spregovoril Miloš Budin. Rekel je, da se moramo Slovenci vključiti v oblikovanje novih naprednih zavezništev na Tržaškem. Prvenstveni cilj mora biti zato poraz desnice in »zato nima smisla, da se nekateri v tej volilni kampanji sprašujejo, kje je drugi Trst in zatem odgovoriti, da ga ni, samo da bi pokazali, da so oni na pravih stališčih«. Demokratično alternativo je treba po Budino-vem mnenju oblikovati z večjo povezavo med Slovenci, a to ni dovolj, saj bomo lahko odv. Sar-dosa Albertinija premagali lahko le v povezavi z zdravimi silami italijanske družbe. »Manjšina ne sme igrati vlogo žrtve, kar nas bo tok dogodkov pustil za sabo. Glasno moramo zahtevati naše pravice. Ce tokrat ne bomo izvolili nobenega deželnega svetovalca bo to za Miloš Budin govori na Trgu Unitä na volilnem shodu DSL (f. Križmančič-KROMA) vso manjšino velik poraz, ki ga ne bo nadoknadil noben še tako dober zakon«, je na Trgu Unitä poudaril še Budin. DSL po njegovem zagotavlja Slovencem realne možnosti za izvolitev Slovencev, »ki jih manjšina ne sme zapraviti«. Pred kandidatom za Deželo in zgoniškim županom je spregovorila tudi pokrajinska tajnica DSL Perla Luša. Occhetto je prvi del svojega govora posvetil vsedržavnim vprašanjem in delikatnemu trenutku, ki ga doživlja DSL. Bolj kot odstop In- graa iz stranke (»spoštujem njegovo izbiro, a mi bomo šli naprej po naši poti«) pa ga skrbijo nekateri škandali, v katere je vpletena tudi njegova stranka. Rekel je, da ima popolno zaupanje v sodstvo in očital delu tiska, da izkrivlja oziroma izkorišča nekatere sodne preiskave, v kateri so vpleteni zastopniki DSL in bivše KPI. Pristavil je tudi, da ni bila DSL nikoli soudeležena v sistemu korupcije in podkupovanja. Occbetta tudi precej skrbijo nekatere težnje po samorazpustitvi stranke, ki se glasno pojavljajo tudi znotraj DSL. Mi se ne zoperstavljamo novostim in novemu, ki se pojavlja v družbi - je dejal- smo pa hkrati trdno prepričani, da ima DSL v tem kočljivem in nelahkem trenutku Italiji še marsikaj koristnega povedati in prispevati. Mnogi so ta očitek razumeli tudi kot pušCico posl. Willerju Bordonu, kordinatorju Demokratskega zavezništva, ki je bil včeraj popoldne na govorniškem odru na Trgu Unitä. (S.T.) r POLITIKA / DEŽELNE VOLITVE Videm težišče volilnih shodov za deželni svet Posebno za manjše stranke važen količnik v Furlaniji VIDEM- Glavno mesto Furlanije je že zdavnaj težišCe gospodarskega in političnega življenja v Furlaniji-Ju-lijski krajini. To jasno prihaja do izraza tudi v tej volilni kampanji, kjer pa ima videmsko volilno okrožje Se eno privlačnost oziroma zanimivost. Nekatere stranke bodo zastopane v novoizvoljeni deželni skupščini, le Ce bodo v tem okrožju dosegle tako imenovani volilni količnik, ki jim edini daje kasneje pravico do izkoriščanja volilnih ostankov. Prag, ki ga morajo stranke doseči in prekoračiti, znaša v videmskem okolišu približno štiri odstotke glasov. Za dosego količnika se poteguje marsikdo, posebno pa seveda manjše stranke, kot so npr. Zelena lista, Furlansko gibanje in kartel PSDI-Zelena marjetica. Od teh treh imajo največ možnosti zeleni s simbolom golobice, ki z uspehom v Vidmu lahko konkretno računajo tudi na svetovalski mandat v tržaškem volilnem okrožju. Podobno velja tudi za gibanje Rete-Mreža, ki ima v Furlaniji večje volilno zaledje, kot npr. na Goriškem ali na Tržaškem. Volilni prag pa ne zadela samo večje stranke. Po nekaterih predvolilnih anketah precej tvegajo tudi socialisti, ki so bili do pred kratkim v Furlaniji druga stranka. PSI je pred posebno težko volilno preizkušnjo v pordenonski pokrajini, kjer so nekateri njeni bivši voditelji pristopili v Furlansko avtonomno ligo nekdanjega beneškega župana Maria Riga, ki je trenutno senator tega gibanja. Videm je očitno zanimiv tudi za strankine vsedržavne voditelje. Sinoči je imel predvolilni shod sekretar DSL Achille Occhetto, Severna liga napoveduje v prihodnjih dneh obisk liderja Umberta Bossija, v petek pa bo v Furlaniji bivši socialistični minister Carlo Ripa di Meana, ki je sedaj uradni glasnik Zelene liste. VeCje težave za dosego količnika pa bodo imele stranke v volilnem okolišu TolmeC, ki zaobjema celotno področje Karnije. Kvocient znaša tukaj 20 odst. glasov. Na direktno izvolitev v deželno skupščino lahko tukaj računata le Severna liga in morda Krščanska demokracija, vsi ostali sedeži pa bodo skoraj gotovo porazdeljeni na osnovi ostankov. KULTURA / NAČRTI ZA '94 Priporočila deželne komisije za kulturo bodočemu odboru Predvsem Mittelfest Oglej in Pasolini TRST - Na kulturnem P°drocju je treba obšir- 6 Še in ^ q ti t c»i č o Ileise in zahtevnejše Projekte zasnovati v Ca-v tem prepričanje je ^želna komisija za kul-jaro sestavila nekakšen 'Testament«, v katerem Navaja pomembnejše po-ude, za katere bi se mo-aia zavzeti nova deželna ada, ki bo izšla iz junij-sLih volitev. Po oceni j. 6želne komisije za kul-Ur° so prvenstvenega P°mena nadaljevanje . dtelfesta (izvedbo za e 0 '94 pogojuje višina jmžavnih sredstev), zace-elj priprav za razstavo ^ajprej o starorimskem §reju, nato pa še o nje-8°vi zlati dobi za Časa Patriarhov (razstavo bi orali odpreti leta ’95) T končno še niz priredi-ev ob dvajsetletnici smr- ti Pasolinija (umrl je leta ’75). Komisija, ki jo sestavlja 31 elanov, med katerimi so predstavniki pomembnejših krajevnih uprav, ustanov in kulturnih združenj, je seznam-poziv pridala »Specifičnemu načrtu posegov na področju kulturnih dejavnosti za leto 1993, ki sta ga izdelali deželni ravnateljstvi za šolstvo in kulturo. S svojim kratkim dokumentom deželna komisija za kulturo predvsem želi preprečiti nevarnost, da bi pri prehodu z ene uprave na drugo prišlo do takšnih zamud, zaradi katerih bi nekatere zelo pomembne pobude kratkomalo izpadle. Na seji pa je komisija tudi pregledala prošnje organizacij za denarne podpore v letošnjem letu. TOLMEČ / PO UMESTITVI CENTRA ZA VEČJEZIČNOST Ravnatelj centra Gusmani o nalogah nove ustanove Rudi Pavšič TOLMEC - Poročali smo že o umestitvi Mednarodnega centra za večjezičnost, ki bo imel svoj sedež na videmski univerzi oziroma na sedežu karnijske gorske skupnosti. Nastanek takšnega centra gre vsekakor pozdraviti, saj predstavlja priložnost, da se tudi o naši problematiki spregovori strokovno brez kvarnih političnih in drugih strumentaliza-cij. Vprašanje seveda je, kakšen bo odnos predstavnikov političnih sil in zastopnikov vladnih struktur do tega organa in Ce bodo sploh upoštevale njegove izsledke, ko bo treba ukrepati v korist narodnostnih skupnosti. Dejstvo je, da imamo v naši deželi pomemben observatorij stvarnosti na narodnostnem področju in da ga kaže v najboljši meri izkoristiti. V to je bila že pred leti prepričana poslanka Silvana Fa-chin-Schiavi, ki se-je osebno prizadevala, da so za sedež centra izbrali Furlanijo, ki predstavlja stičišče treh različnih narodnostnih kultur. Ravnatelj centra prof. Roberto Gusmani (foto R. Pavšič) nam je na kratko obrazložil, kakšna bo dejavnost središča, ki je nastal v okviru zakona za obmejna območja. Center želi v določeni meri obogatiti prizadevanja delovne skupnosti Alpe-Jadrana za večjezičnost, v kateri sodelujejo jezikoslovci iz Zagreba, Ljubljane, Münchna, Gradca, Celovca, Zadra in z Reke. Med poglavitnimi nalogami ustanove bi omenili naslednje: 1. izpeljati veC raziskav o večjezičnosti na našem območju; 2. zbirati dokumentacijo o različnih jezikovnih skupnostih ter jih posredovati italijanskim in tujim raziskovalcem; 3. prirejati seminarje in podobne pobude za pospeševanje medsebojne informacije; 4. prirejati strokovne posvete z namenom, da se ovrednoti večjezičnost; 5. pu-blicizirati izsledke raziskav. Ronkam visoko priznanje TRST - Vsedržavno Z(iruženje partizanov ^NPI, ANED in ANP-iz tržaške pokraji-116 vabijo elane, parti-Zane, bivše deporti-pohticne anti-ja&sticne preganjance ;®r vse prijatelje od-“otniskega gibanja, da Se v nedeljo, 23. trn., Tl dpi -- Ä ~ n ^dlikovali s srebrno *°lajno za vojaške za- Slllep io Tl o §Ue v Ronkah ob 9. uh, slavnost pa bo na 0bcinskem stadionu. PORDENON / OD ČETRTKA Specializirani sejem strojev za obdelavo plastičnih mas značaja, niso namenjeni široki publiki, prihaja po nekaj tisoC obiskovalcev. Vsi ti so direktno zainteresirani. Ker je sejmišče v Pordenonu kraj, kjer poleg Milana, dobijo na enem samem mestu vse, kar jih zanima, je Cisto logično zanimanje še zlasti malih podjetnikov, pa tudi razstavljalcev. Prišli so predvsem iz sosednih dežel Furlanija-Julijska krajina in Veneto. Veliko ljudi na vseh teh specializiranih sejmih v Pordenonu prihaja tudi iz Bavarske, Avstrije, Slovenije ter Hrvaške. Marko Waltritsch PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu bo v prihodnjih dneh, od četrtka 20. do nedelje, 23. maja, sejem naprav in strojev za obdelavo plastičnih mas, ki ga poznajo pod oznako SAMU-PLAST. Gre za enega od treh specializiranih sejmov, ki jih v Pordenonu prirejajo v glavnem za potrebe industrijcev in obrtnikov, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo. Letos v februarju so že priredili sejem strojev za obdelavo lesa. Sejem za obdelavo kovin pa bo na vrsti prihodnje leto. Na te sejme, ki Čeprav odprtega GLEDALIŠČE / HVALEVREDNA POBUDA SSG za begunce iz Bosne PRESNJE (Čedad) - Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta je izpeljalo hvalevredno pobudo, ki je zadevala bosanske begunce, ki so v zbirnih centrih v Cer-vinjanu in Presnjem. Zanje je organiziralo predstavi Andersonove pravljice »Cesarjeva nova oblačila«. Tržaški gledališčniki so bili najprej v Cervinjanu, kjer so ob koncu predstave zbrane otroke nagradili z namiznoteniško mizo. V soboto popoldne je ansambel SSG bil v Prešnjem, kjer je v zapuščeni vojašnici zbranih kakih sto bosanskih otrok, žensk in starčkov. Skoraj vsi so se udeležili predstave, se veselili ob pravljičnem razpletu in nase gledališčnike nagradili z večkratnim ploskanjem (R.P.) Na sliki: slovenski gledališčniki ned bosanskimi begunci v Prešnjem VOLITVE Opčine: predstavitev kandidatov DSL TRST- Deželna slovenska komisija Demokratične stranke levice bo na jutrišnji javni prireditvi na Opčinah (ob 20. uri v Domu Brdina) predstavila svoje kandidate za junijske deželne in pokrajinske volitve. Prisotni bodo med drugim kandidati za Deželo Miloš Budin (Trst), Mario Lavrenčič (Gorica) in Tamara Cerno (videmska pokrajina) ter kandidati za Pokrajino Aleksandra Devetak (Gorica) ter Nives Košuta, Igor Dolenc in Dionisio Gherbassi (Trst). Izjava kandidatke SSk Ivanke Hergoldove TRST - Deželno vodstvo SSk nam je poslalo izjavo pisateljice Ivanke Hergoldove, v kateri utemeljuje razloge svoje kandidature za deželni svet. Na listi SSk - piše Hergoldova - se kot kandidatka pojavljam v znak protesta. Slovenske narodne manjšine v Italiji si brez te stranke preprosto ni mogoče zamišljati. V tem trenutku je treba po njenem mnenju podpreti SSk, ker predstavlja na tisoče žensk in moških ter mladih, ki bi brez te stranke naenkrat ostali brez svoje referenčne točke. Kot pisateljica, nadaljuje Hergoldova, sem odločna nasprotnica nacionalizma, zavzemam se pa za dostojanstvo Človekove naravne pravice do svojega jezika in svoje kulture. »V vrstah stranke slovenske skupnosti sem torej zaradi Čuta pravičnosti«, je na koncu napisala še Hergoldova. Tiskovna konferenca SKR o privatizaciji ACEGA TRST - Pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Giorgio Canciani in glavni tržaški kandidat te stranke za deželni svet FJK Fausto Monfal-con bosta na današnji tiskovni konferenci seznanila javnost o stališčih SKP o kočljivem vprašanju napovedane privatizacije ACEGA. Komunistična prenova je vsekakor odločen nasprotnik te zamisli in je to svoje stališče že večkrat javno umeteji-la tudi na zasedanjih tržaškega občinskega sveta. Srečanje z novinarji bo ob 11.15 na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3. Srečanje DSL o deželnih posojilih za nakup stanovanj TRST - Demokratična stranka levice prireja danes ob 18. uri v konferenčni dvorani hotela Continental (Ul. S. Nicolö 25) srečanje o vprašanju deželnih posojil za nakup stanovanj. Gre za aktualen problem, ki zadeva na tisoCe družin ne samo iz tržaške, a iz celotne deželne stvarnosti. Na srečanju, na katerega so seveda v prvi vrsti vabljeni vsi tisti, ki so vložili prošnje za posojila, bodo uvodoma spregovorili dosedanji tržaški deželni svetovalci Occhettove stranke Perla Luša, Miloš Budin in Ugo Poli. Gerbčeva: skrb SKP za slovensko manjšino TRST - Na pokrajinskih volitvah v Trstu, ki bodo potekale po novem volilnem sistemu, je med kandidati Stranke komunistične prenove tudi nekdanje senatorka Jelka Gerbec. V predvolilni izjavi je kandidatka podčrtala, da se je SKP doslej vedno in podvsod zavzemala za pravice slovenske manjšine v Italiji in zato je potrebno, da se 6. junija okrepi stranka prenovljenih komunistov. Pobuda zelenih o hitrih cestah TRST - Predstavnika Zelene liste Paolo Ghersina in Alberto Russignan bosta na današnji tiskovni konferenci (ob 10. uri v tiskovni dvorani županstva) obravnavala pereč problem tržaške hitre ceste. Ghersina je nosilec Zelene liste za Deželo, Russignan pa kandidira za Pokrajino Trst na novoustanovljeni listi Zavezništvo za Trst. Dražba v stanovanju Alessandra Capuzza TRST - Kandidat liste Zelene marjetice-PSDI za Deželo Alessandro Capuzzo sporoča, da bo danes gostil svojevrstno in nenavadno dražbo. Na njej bodo skušali prodati nekatere predmete, ki so mu jih zaplenili, ker ni hotel dodeliti svojega "davčnega prispevka“ iz leta 1989 za vojaške namene. Capuzzo se zaradi tega ima za oporečnika in vabi vse državljane, naj mu sledijo. Zavzema se za odobritev vsedržavnega zakona, ki bi davkoplačevalcem priznaval pravico do oporeCništva. Svojevrstna dražba bo, kot reCeno, danes ob 12.15 v Capuzzovem stanovanju v Ul. Rittmeyer 13. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 fej Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |h| NOVICE Sestanek Svetovnega slovenskega kongresa Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa obveSCa, da bo napovedan sestanek v Četrtek, 20. t.m., ob 19. uri, v Nabrežini in sicer na glavnem trgu pri Knjigarni Terčon. Osrednje točke dnevnega reda so: izboljšave zakona o slovenskem državljanstvu oziroma optantih, problematika šole v zamejstvu in razmere v manjšini pred bližnjimi volitvami. Za zaključek sezone Goldonijeva Kavarnica Tudi Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine zaključuje letošnjo sezono: jutri zveCer se bodo namreč v gledališču Rossetti zaCele predstave Goldonijeve Kavarnice v postavitvi gledališča Teatro di Roma, ki je zadnja abonmajska ponudba. Režiser Mario Missiroli je delo, ki že samo po sebi ni tako igrivo kot nekatere znanejše komedije slavnega beneškega avtorja, bral v poudarjeno pesimistični luCi. tako da je Benetkam odvzel vsakršen svetel ton. Glavna nosilca predstave, ki se vključuje v niz pobud ob dvestoletnici smrti Carla Goldonija, sta igralca Arnoldo Foa in Nello Mascia. Kavarnico si lahko ogledate do 30. maja. Mihec in Jakec začasno “počivata“ Ura na glavnem stolpu občinske palaCe je zaradi vzdrževalnih del ustavljena. Tako sporoča občinski tehnični urad, ki dodaja, da je bilo to potrebno, ker se znotraj stolpa opravljajo nekatera vzdrževalna dela. Ze zgodovinsko uro namreč poganjajo zelo delikatni mehanizmi, ki jih je treba stalno vzdrževati. Zaradi tega so uro ustavili, nakar jo bodo tehniki podrobno pregledali, da bi lahko še naprej točno delovala. Glasbeni natečaj o simfonični kompoziciji Danes bo mednarodna žirija 39. Glasbene nagrade mesta Trst (obenem 31. mednarodnega natečaja o simfonični kompoziciji), začela s svojim delom v muzeju C. Schmidi v Ul. Im-briani, 5. Delo žirije vodita generalni tajnik dr. Adriano Dugulin ter umetniški vodja Giam-paolo Coral, sestavljajo pa jo še Carlos Roque Alsina (Francija), Stanko Horvat (Hrvaška), Zoltan Jeney (Madžarska), Gerard Zinsstag (Švica) ter italijanski predstavniki Franco Do-natoni, Riccardo Malipiero in Adriano Guar-nieri. Žirija bo morala vzeti v pretres 332 parti-tur skladateljev iz 40 držav z vsega sveta. Podelila bo dve nagradi, posebno nagrado Alpe Jadran in priznanje, ki ga podeljuje družba SIAE. Gladovna stavka za solidarnost z žrtvami v bivši Jugoslaviji “Združenje za mir”, “Altritalia” in “ARCIra-gazzi” iz Trsta so pristopila k vsedržavni kampanji za solidarnost z žrtvami na območju bivše Jugoslavije, ki se odvija pod geslom ‘To digiuno”. Z včerajšnjim dnem se je zaCela “štafetna” gladovna stavka z Antonello Caroli, ki se bo danes nadaljevala s Paolo Sainom. V prihodnjih dneh bodo gladovno stavko nadaljevali Gianfranco Schiavone, Laura Scelzo, Tiziana Roncarati in Fabio Persig. Kdor se namerava udeležiti te akcije, se lahko obrne na Združenje za mir iz Trsta (tel. 040-51572 v popoldanskih urah). Biologinja Damjana Ota v škedenjskem KD Grbec Kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja je imelo v soboto zvečer v gosteh biologinjo dr. Damjano Ota (na sliki - foto KrižmanCic/KRO-MA). Naslov njenega predavanja je bil Kanada in Quebec, spregovorila pa je o kulturi, o gospodarstvu pa tudi o političnih problemih, ki zadevajo Kanado. Vse to je prikazala z zelo zanimivimi diapozitivi, ki jih je napravila v enoletnem bivanju v tej državi. Ni prvič, da je bila dr. Damjana Ota gost škedenjskega društva. Prvič je predavala Skedenjcem o živalih na Krasu. Tudi tokrat so bili poslušalci zelo zadovoljni z njenim predavanjem ter so izrazili upanje, da bi jo lahko imeli še večkrat v gosteh. Ske-denjsko kulturno društvo se tako bliža zaključku svoje letošnje sezone. Na programu ima še večer, ki ga bo izpolnil Aljoša TavCar in sicer 29. maja, 30. maja pa bo društvo pripravilo za svoje elane in prijatelje članski veCer. Nikar preblizu mladičem Posebno v tem letnem Času je vse prej kot nenavadno srečati na Krasu, v gozdičih ali na travnikih, mladice srnjakov, merjascev ali drugih živalskih vrst. Pokrajinski odbor Italijanske lovske zveze pa opozarja redne ali občasne obiskovalce Krasa, naj se mladičem nikar ne približajo, niti ne v primem, da bi bili videti potrebni pomoči. Navadno jih namreč matere diskretno opazujejo in nadzirajo. Nevarno pa je, da bi se mladic navzel vonja »reševalca«, v tem primeru pa bi ga mati zapustila in bi bil tako prav gotovo zapisan smrti. GOSPODARSTVO / DANES SOLA / URESNIČEVANJE EVROPSKEGA PROJEKTA Tovarna velikih motorjev: stavka Enourno stavko je oklical sindikat CGIL - Jutri srečanje sindikatov z vodstvom Fincantierija Trnjeva pot delavcev Tovarne velikih motorjev se nadaljuje, in nie ne kaže, da se bodo vremena zaposlenim v obratu pri Dolini v kratkem zjasnila. Delavstvo mora ostati zato budno, pozorno na vse, kar se okoli industrijskega velikana v krizi dogaja. Tako dejansko opozarja tiskovno sporočilo sindikata kovinarjev FIOM-CGIL, ki najavlja za danes enourno stavko uslužbencev Tovarne velikih motorjev. Med stavko se bodo delavci zbrali na skupščini, na kateri bodo razpravljali o sedanjem položaju v obratu, skupščina pa bo služila tudi za nekakšno »pripravo« na jutrišnje srečanje z vodstvom Fin-cantieri. Kriza Tovarne velikih motorjev je izbruhnila lansko poletje, ko je vodstvo podjetja seznanilo tovarniški svet s svojim načrtom o skrčenju delovnih mest. Plan je postavil na tnalo 140 mest. Fincantieri jih je hotel presekati, Ceš, da je to neobhodno potrebno za prenovo podjetja, krčenje pa je »opravičevalo« tudi z zmanjšanjem naročil, za kar pa naj bi bila kriva vsesplošna svetovna kriza na tem delovnem področju. Pogajanja z vodstvom Fincantierija so bila za delavstvo težka. Tri ve- like sindikalne organizacije kovinarjev so vodile enoten boj, ki je privedel v začetku tega leta tudi do dogovora. Sindikat je pristal na vpis 220 delavcev v dopolnilno blagajno, ki pa naj bi bila rotacijska, da bi tako krizno breme enakomerno porazdelili med delavstvo. Takrat, ob podpisu sporazuma, so se tudi dogovorili, da bodo konec marca na skupnem sestanku preverili, ali se obe strani, delodajalec in delavstvo, držita dogovorjenega. 2e pred tistim terminom so sindikalisti opozorili, da pri »upravljanju« dopolnilne blagajne ne gre vse po predvidenem naCrtu. Kakih 40 do 50 uslužbencev, ki so jih prvič vpisali v dopolnilno blagajno, se odtlej sploh ni veC vrnilo na delovno mesto. Podjetje je držalo obljubo o rotacijski dopolnilni blagajni le za kakih 170 zaposlenih. Konec marca so sindikalne organizacije enotno nastopile proti takemu zadržanju vodstva podjetja. Podatki o kršenju prvotnega dogovora, ki so jih pomolili delodajalcu pod nos, so bili neizpodbitni, a kljub temu so predstavniki delavcev naleteli na gluha ušesa in na popolnoma odklonilno stališče Fincantierija o zahtevi po spoštovanju dogovora. »Odtlej se ni v tovarni nie spremenilo, Ce izvzamemo nekolikšno "ohladitev“ ostalih dveh sindikatov, CISL in UIL, do teh tako pomembnih vprašanj,« je včeraj povedal glavni tajnik tržaške FIOM CGIL Cata-lano. »CGIL ponavlja, da je položaj v Tovarni velikih motorjev še vedno zelo hud, zaradi Cesar ne gre zmanjšati budnosti. Ce je z dopolnilno blagajno križ, je treba poiskati druge rešitve, ki jih predvidevajo zakonska določila. Eno takih predpostavljajo takoimenova-ne solidarnostne pogodbe.Vladni dekret predvideva to možnost in nudi podjetjem v krizi, ki se odločijo za ta tip začasne socialne rešitve, določene prispevke. Mehanizem solidarnostnih pogodb je preprost. Namesto vpisa delavcev v dopolnilno blagajno naj bi v podjetju zmanjšali delovni urnik (na primer na šest ur), delali naj bi vsi zaposleni, zaradi zmanjšanega delovnega urnika naj bi prejeli nižjo plaCo, podjetje pa bi krilo nastale stroške z državnim prispevkom.« Ta recept bo sindikat CGIL predlagal na jutrišnjem sestanku na sedežu Intersind vodstvu Fincantierija, je napovedal glavni tajnik Catala-no. Proti drogi z načrtom »Vzgajajmo k zdravju« Včeraj na tržaški prefekturi spoznavno srečanje Prevencija proti zasvojenosti z mamili v okviru širšega vzgojnega programa o psiho-fizic-nemu zdravju mladih: to je bila osrednja tema včerajšnjega srečanja na tržaški prefekturi, ki so se ga udeležili predstavniki šolnikov, staršev, raznih organizacij prostovoljcev, KZE, terapevtskih centrov, deželne in krajevnih uprav. Projekt, o katerem so razpravljali včeraj, sodi v okvir pobude Evropske skupnosti, ki si je že pred tremi leti zadala nalogo, da izvede široko preventivno akcijo proti uživanju mamil med šolsko mladino. Smernice ES so izdelali v Dublinu leta 1990, na tržaškem srečanju pa so razpravljali tudi o programih, ki jih že izvajajo na nekaterih šolah po Italiji. Kot ponavadi je bilo namreč treba od izraženih načel preiti k izdelavi konkretnega programa, ki bi ga bilo mogoče izvajati na nižjih in srednjih višjih šolah po celi državi. Osrednji vzgojni moment široko zasnovanega evropskega projekta pa je spodbujanje mladih, da se ob šoli posvečajo še kakšni drugi dejavnosti. Seveda pa je treba mladim omogočiti oziroma jim nuditi konkretne možnosti, da se po šoli združujejo v zdravem okolju in da Udeleženci včerajšnjega srečanja na tržaški prefekturi (Foto Ferrari/KROMA) imajo tam, kaj pametnega (tudi z njihovega vidika) početi. Projekt namreč označuje geslo »Vzgajajmo k zdravju«, kjer ni mišljeno samo fizično zdravje, temveč tudi psihično ravnovesje. Včerajšnje srečanje je bilo predvsem spoznavno, ker so udeležence seznanjali z okvirno usmeritvijo, istočasno pa tudi s konkretnimi pobudami, ki so zaživele ponekod v Italiji. Prav glede konkretnih »krajevnih« načrtov pa je bilo srečanje tudi priložnost za koordinacijo ob- stoječega z načrtovanim. Projekt se namreč udejanja preko tako imenovanih integriranih območnih načrtov. Kot je razložil prof. Piero Cat-taneo, docent za pedagogiko na Državni univerzi v Milanu in elan delovne skupine »Projekt mladi« pri Uradu za preučevanje in načrtovanje ministrstva za šolstvo, je treba na posameznih območjih - lahko ga predstavljajo mesto, občina ali tudi manjša področja - izdelati konkretne naCrte (to bi morale storiti poklicane inštitucije). NaCrt, katerega cilj je preprečiti uživanj6 mamil med mladimi, pa bi moral obsegati pobude namenjene mladiiU' Vse poklicane institucij6 bi se morale angažirat1, da bi dijakom omogočil6 zanimivo izkoriščanj6 prostega Časa, npr. tudi v obliki nekakšneg6 pošolskega pouka. Prl tem je velikega pomen3 sodelovanje vseh pristojnih iz razumljivih nizacijskih in tudi finančnih razlogov’ istočasno pa je poudarjena nuja po manjših območjih, ki jih tako organizatorji kot mladi lahko obvladujejo. * v ŠOLSTVO / SINDIKAT CGIL TORKOV VECER V GREGORČIČEVI DVORANI n Proti zamrznitvi plač državnim uslužbencem »Pesniški Markord« v Slovenskem klubu Srečanje s pesnikom Markom Kravosom Pacta sunt servanda -sporazume je treba spoštovati. Tako so pravili stari latinci, in tako že nekaj dni ponavljajo tudi številni sindikalni predstavniki državnih uslužbencev. Sporazum, na katerega obešajo svoje pravne adute, je tisti, ki so ga podpisali z bivšim predsednikom vlade Giulianom Amatom, določal pa je, da bodo ostale plače državnih uslužbencev »zamrznjene« do konca tega leta. Sedaj so jezni, ker ga hoCe novi minister Sabino Cassese izničiti, podaljšati hoCe »ledeno dobo« njihovih plaC še za leto ali dve, kar bi pomenilo dodatno krčenje izdatkov za javni sektor, in to še posebej za šolstvo. Pokrajinsko vodstvo šolskega sindikata CGIL je ostro obsodilo to ministrovo hipotezo. Pokrajinski tajnik Pocecco je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da so šolniki z velikim Čutom odgovornosti pristali na sporazum z Amatom, kar je predstavljalo zanje veliko žrtev (beri: »zamrznitev« pogajanj za obnovitev delovne pogodbe in »zamrznitev« plaC). Solniki se zavedajo, da doživlja država hudo gospodarsko stisko, ne pristajajo pa, da bi nje še dodatno stiskali. Zato šolski sindikat CGIL poziva tudi druge sindikate javnih uslužbencev, naj stopijo v enotni boj proti temu »izzivalnemu vladnemu dekretu«, zaključuje tiskovno sporočilo CGIL. Damiana Ota Vabilo Slovenskega kluba na nocojšnje srečanje v Gregorčičevi dvorani se nekoliko razlikuje od dosedanjih pobud: zamisel ostaja v bistvu nespremenjena, saj bo v ospredju pozornosti vsekakor razgovor z gosti oziroma odprta izmenjava mnenj. Posebnost pa tokrat tiči prav v samem gostu veCera, ki bo Marko Kravos. Z nocojšnjim srečanjem pa so v Slovenskem klubu želeli združiti v eno veC priložnosti. Prvi izmed teh je življenjski mejnik, saj je Kravos pravkar praznoval svoje »srečanje z Abrahamom«. Drugi povod za nocojšnji klubski veCer je tudi komaj predstavljena pesniška zbirka Sredi zemlje Sredozemlje, v kateri se z izborom iz desetih dosedanjih pesniških zbirk zaokroženo predstavlja Kravosova ustvarjalnost. Ne nazadnje pa je še glavni vzgib za to srečanje: Marko Kravos je bil dolgo let tudi predsednik Slovenskega kluba, glede na toliko ponujenih motivov pa je bilo pravzparav škoda zamuditi tako prijetno priložnost za srečanje s tržaškim (a le po zemljepisni pripadnosti!) besednim umetnikom. »Pesniški Markord« - naslov se nekoliko neobičajno izzivalno poigrava s slavnim Fellinijevim filmom - bo uvedel razgovor dveh sodobnikov in soustvarjalcev Marka Kravosa: uvodno zdravico slavljencu bosta namreč podala književnika Ace Mermolja in Marij Cuk. Izbor Kravosove poezije pa bo prebral Vladimir Jurc, elan ansambla SSG. Seveda bo nato še veliko Časa za razgovor z nocojšnjim Častnim gostom Slovenskega kluba. Po nedavni javni razpravi o stanju in bodočnosti slovenske osnovne šole je torej nocoj, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani na vrsti nekoliko drugačen, zato svojevrstno zanimiv večer, ki ponuja odlično priložnost za nekoliko neobičajno srečanje z Markom Kravosom, človekom in umetnikom. TV KOPER / V ČETRTEK SNEMANJE V DOLINI NESREČA V SKEDNJU Oddaja »Kam vodijo naše stezice« tokrat posvečena kulturni problematiki Hudo ranjeni karabinjer še v globoki nezavesti Po krstu v Četrtek, ko je bila osrednja tema namenjena nekaterim zamejskim sredstvom obveščanja, bo nova oddaja TV Koper »Kam vodijo naše stezice...« skušala odkriti in poglobiti nekaj vsebinskih krogov s področja kulture. V Četrtek ob 20. uri bo namreč v sejni dvorani dolinskega županstva, kjer je opremljen studio s tremi kamerami, spet javno snemanje, na katerem bodo kot glavni gostje sodelovali Ace Marmolja, Marij Maver, Damjan Paulin, Rudi Pavšič in Jole Na-mor, to je predsedniki ozi- roma predstavniki osrednjih zamejskih kulturnih zvez. Problematika je vsekakor aktualna, saj je opaziti v zadnjem Času izjemno zaskrbljujoče pojave, ki krnijo kulturni in intelektualni potencial vsakršne ustvarjalnosti. Kultura pa je bistvena podstat vsake skupnosti, Ce le želi ohraniti svojo podobo in identiteto. Kaže, da je kriza zajela tudi ljubiteljsko kultmo in prav o tem bo stekla beseda v razpravi, ki jo bo vodil Marij Cuk. Jasno pa je, da bo tematika tudi širše zastavljena in bo na primer tipala tudi v smeri finančnih sredstev, sekanja delovnih mest, ukinjanja vitalnih vej kul-turno-umetniškega delovanja in krize posameznih institucij. Ker je oddaja oziroma snemanje javno, so v dvorano dolinskega županstva vabljeni vsi, ki jih problematika zanima, predvsem pa predstavniki kulturnih društev, ustanov, odborov in sorodnih struktur, da s svojimi prispevki in prisotnostjo popestrijo veCer. Snemanje se zaradi »televizijskih urnikov« začenja točno ob 20. uri, zato naj bodo udeleženci večera na kraju dogodka vsaj ob 19.30. Zdravstveno stanje 22-letnega karabinjerja Gian-nija Discienze iz Campo-bassa, ki je bil prejšnji teden žrtev hude nesreče v škedenjski kasarni, je nespremenjeno: še vedno je namreč v globoki nezavesti na oddelku za oživljanje v katinarski bolnici. Kot znano, je mladeniča nehote s samokresom težko ranil Mario Di Martino, ki je prav tako služboval v kasarni: za šalo je vanj pomeril orožje, ki pa se je sprožilo. Kot so vCeraj povedali na oddelku, kjer se Di-scienza zdravi, zaenkrat niso predvideni novi kirurški posegi. Bolnico, kamor so ga sprejeli zaradi hudega šoka, je vCeraj zapustil De Martino. Doslej sta ga že zaslišala namestnika državnega pravdnika pri sodišču in preturi, Gulotta in Santacatterina, katerima je potrdil, da je šlo za tragičen slučaj, saj je samokres vzel v roke le za šalo. Zaslišali so tudi dva druga karabinjerja, ki sta dogodku prisostvovala. Zaenkrat se namestnika državnega pravdnika nista še odločila za noben ukrep, domneva pa se, da bosta De Martina obtožila nenamerne povzročitve hudih telesnih poškodb. V MACKOLJAH IN BOLJUNCUh Uspešno delo dveh breških osnovnih šol Neva Lukes Ko smo pred kratkim obljubili, da bomo pisali o dveh naših šolah, smo imeli v mislih osnovno Solo v MaCko-Ijah in osnovno šolo, Fran Venturini v Bo-Ijuncu. Osnovna šola iz Mackolj se je namreč udeležila natečaja na temo Moj dedek, ki ga je razpisalo združenje Baron de Banfield za vse osnovne šole. Komisiji, ki je ocenjevala in pregledovala spise in risbe na to tematiko, je bilo predloženih 49 del. Med temi sta bili izbrani tudi dve deli učenk omenjene sole in sicer risba Maje Smotlak, ki obiskuje prvi razred, in spis Jane Tul, ki obiskuje Četrti razred. Podelitev priznanj bo 28. maja v dvorani muzeja Revoltella. Ni prvič, da se omenjena šola udeležuje raznih natečajev, med temi tudi natečaja Moja vas v Benečiji. Gre torej za lepo priznanje šoli, učiteljicam Nadji, Gi-glioli in Geni, kot seveda obema učenkama. Osnovna šola v Bo-Ijuncu pa si je v tem šolskem letu zadala za nalogo izvedbo projekta o ambientalni vzgoji. Učiteljica Lojzka Pri-mossi, ki se je v teh dneh udeleževala tudi seminarja o ambiental-ni vzgoji, ki je potekal v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu, nam nanizala vrsto pobud, ki jih je sola izvedla prav v sintoniji z izvajanjem omenjenega projekta. Tako so na tej soli uCenci pisali spise na temo Kako ovrednotiti naše bližnje okolje. V zvezi s tem so uCenci opravili zelo podrobno raziskavo o dolini Glinščice, tako iz ekološkega vidika, s poudarkom na živalstvo in rastlinstvo na tem območju, s poudarkom na zgodovinske objekte, pa s preučevanjem navad in običajev in načina življenja domačega pre- bivalstva. Kar precej poučnih ekskurzij so uCenci opravili, da so se spoznali z ambien-tom, ki jih obdaja, in da so si pridobili nekaj ambientalne vzgoje. »Med letom smo počistili tudi šolsko dvorišče, prekopali in uredili gredice in zasadili okrasne grmičke, pri Čemer nam je bilo v pomoč tudi domače kulturno društvo. Zgradili smo tudi lesene valilnice za siničke, ki smo jih obesili na drevesa na našem vrtu.« Letos so imeli na šoli tudi kompjuterski krožek, v katerem so se uCenci 4. in 5. razreda spoznavali z delom in uporabo kompjuterjev. Krožek je vodila Anamarija BatiC; kompjuter pa je šoli podarila domača sekcija VZPI-AN-PI-ARCI. Boljunski šolarji so si med letom ogledali tudi teleskop na Pesku, obiskali pa so jih tudi Člani ljubiteljskega krožka za astronomijo Astrofili. POBUDE DOMAČE SEKCIJE ZVEZE PARTIZANOV V Križu je še vedno živ spomin na padle Aleksander Sirk je žrtvoval veli svojih vaščanov v narc noosvobilnem boju. sPomin so jim postav spomenik, ki je v pon Ceb vasi. Slovesno so ^tvorili l. maja le ^75. Sicer pa je bil p Pravljalni odbor usl n°vljen tri leta prej; ! stavljalo ga je dvana odbornikov, od katei s° nekateri že umr se )e nabiral ^c*ia in kaj kmalu tr udarnisko delo. Na de višču ob pokrajinski i sd je ob nedeljah kar r iolelo vaščanov, ki so svojih močeh na razi Vrstne načine prispev Za postavitev spon Pika. Vzdušje je bi Prav veselo, po kom Pjjica, s katerii "^ižani in tudi ve 'h borcev iz oko ^aai. ki so sodelov em, zaključili nei le ^ilo opravljen *ot disoc delovi aCrt za sporne Püpravil arhitek ^a§odic, za birol °bveznosti pa je °usan Košuta, ' ^sto let tet vici ^rčevske orge J 'u‘iust]0 pns spomin bivši ohranja v trajnem spominu. Glavni obrtnik pri gradnji spomenika, ki je urejeval celotno delo, je bil Ančko Švab, za tlakovanje pred spominsko ploščo pa je bil odgovoren Boris Tence. Pri delu je sodelovala skorajda cela vas; s prostovoljnimi prispevki so bila zbrana finančna sredstva, celotni strošek za postavitev spomenika pa je znašal preko 25 milijonov lir. Eden glavnih pobudnikov za postavitev spomenika je bil tudi Ferdi-nand-GigiBogatec, dolgoletni predsednik krajevne sekcije Zveze partizanov ANPI, ki še sedaj vestno skrbi - ob pomoči nekaterih drugih vaščanov - za njegovo vzdrževanje. Ni dneva, da bi ga ne videli pred spomenikom, kjer se poprime prav vsakega dela. In prav tega ni manjkalo: Križani so morali spomenik že večkrat za-stražiti, ko se je črna drhal potepala po Krasu in večkrat oskrunila marsikateri spomenik. Doslej so ga črne roke trikrat oskrunile, dvakrat pa razbile luči, ki ga raz-svetljujejo. Škodo so Križani z udarniškim delom sami odpravili, po sicer površnih izračunih Ferdinand Bogateč pred kriškim spomenikom padlim v NOB (foto KROMA) naj bi je bilo doslej za okrog milijon lir. Sicer pa se je treba ob tej priložnosti spomniti tudi drugih sodelavcev pri postavitvi spomenika: zvezdo je podarila Zveza borcev Slovenije, ploščo z vklesanimi imeni padlih pa je vlila tovarna iz Verone, medtem ko je spominski napis sestavil vaščan, pesnik Učko Košuta. No otvoritvi je sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Kot smo že rekli, je spomenik zelo lepo ohranjen. V Križu, kot sicer tudi v drugih vaseh, ob- staja tradicija, da se jubilanti, ki praznujejo katerokoli obletnico, zberejo pred spomenikom in se poklonijo spominu padlih. Kriški spomenik redno obiskujejo delegacije borcev iz Italije, iz Slovenije in iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, redni gostje pa so borci in prebivalci iz Lu-mezzana (Brescia), kjer je junaško padel kriški borec, komandant partizanske brigade Garibaldi in srebrna kolajna za vojaške zasluge Josip Verginella. Ob vsem tem gre tudi dodati, da se bo kriška delegacija v nedeljo udeležila slavnostne otvoritve vsedržavnega obeležja v kraju Pratolungo (Brescia) kjer je bil lansko leto postavljen spomenik iz kraškega kamna, na katerem je med drugimi vklesano ime Križana Henrika Stefančiča, ki je tam padel v boju za boljši jutri. Kriška delegacija (sekcija VZPI-ANPI prireja ob tej priliki dvodnevni avtobusni izlet) se bo obenem v Lumezzanu poklonila tudi spominu na Josipa Verginelle, ki je tam padel marca leta 1945. OPČINE / NEDELJSKE GLASBENE MATINEJE Tokrat se je predstavil komorni kvartet mladih uveljavljenih izvajalcev ;t°P komornega kvarteta na Openskem glasbenem srečanju (foto KROMA) Selekcija animatorja za poletni center Tudi letos bo občina Zgonik organizirala poletni center v obdobju od 5. do 16. julija v osnovni Soli 1. maj 1945 v Zgoniku. V ta namen so razpisali javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja-ko. Prošnje lahko polnoletni interesenti naslovijo na občinsko tajništvo do 5. junija. Dijaški dom: v feku vpisi Slovenski dijaški dom-SreCko Kosovel sporoča, da je Se v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju (do 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (nas telefon 573141). Društvo Tabor je tokr; v oviru niza Openski 8 asbenih srečanj preč jjavilo koncert kvartet avte> oboe, čela in kk ^lrja. Člani skupine sc ot je pravilno poudaril lves Košuta, še mlad Vendar že uveljavljer Slasbeniki, ki se pc Svečajo tudi pedagoške delu. Komorno ze Sedbo sestavljajo flavt stka Daniela Brussolc oboistka Irena Pahor, čc list Peter Filipčič in pi< •bst Riccardo Radivc Skupina je pri izoblikc vanju programa posebn Pozornost namenila bc t0Cnim ali pozno barot n*rn avtorjem, saj lahk Postavimo letnice rojstv *2vedenih skladateljev pugo polovico XVII. ste ®9a. Tako smo lahko pc usali spored sonat, 1 ^ ie predstavil nači 8 asbenega ustvarjanja n 0ncu XVII. in začetk XVIII. stoletja. Globalno je bila izvedba stalno na zelo visoki kvalitetni ravni: razvijanje glasbenih idej je kazalo na enotno glasbeno snovanje vseh članov kvarteta, v sklopu katerega sta se izkazali flavtistka Brussolo in oboistka Pahor. Zlitost barv različnih instrumentov ter podrejanje skupni ritmični pulzaciji sta nam dokazala, da kvartet pravilno pojmuje komorno igranje. Sonata v G duru Boismortiera za flavto, čelo in klavir ni bila sicer tako uspešna kot ostali program, bodisi zaradi ritmičnega nesoglasja prvega stavka, bodisi zaradi razlike med spevnostjo flavte in manjšo sproščenost Cela. Ob tem pa lahko še dodamo, da bi čembalo (namesto klavirja) bolje zadostil zahtevam skladb. (L.A.) GLASBA / V GLEDALIŠČU MIELA Etnične magije korejske glasbenice Jin Hi Kim V okviru zanimivega glasbenega niza, ki so ga pod sugestivnim naslovom Zattere alla deriva (Toku prepuščeni splavi) pripravili v Gledališču Miela Zadruga Bo-nawentura in združenje More Musič, je v petek zvečer nastopila korejska glasbenica Jin Hi Kim v koncertu z naslovom Etnične magije. Koncert pravzaprav spada v drugi del ciklusa, ki so ga prireditelji naslovili Zattere 2 in ki je posvečen raziskovanju neznanih prostranstev brez meja, kot podmornica, ki v skritih globi- nah odkriva neslutene krajine daleC od površinskih bibavic, ob katerih se naslajajo raztreseni počitniški pomorščaki. Jin Hi Kim je obenem skladateljica in iz-vaj alka -im pro viza torka. Posveča se zlasti eksperimentalni glasbi. V svoje skladbe vpleta elemente korejske glasbene tradicije in zlasti prei-skuša različne razsežnosti komunga, tipičnega korejskega glasbila, ki bi ga lahko opisali kot nekakšno vodoravno harfo. Nekaj skladb je zaigrala tudi na električnem komungu. (bov) KINO ARISTON - 17.30, 19.15, 21.00 »Magnifi-cat«, r. Pupi Avati, i. Lui-gi Diberti, Arnaldo Nin-chi, Dalia Lahav. EXCELSIOR -17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Sola con 1’assassino«, i. Sean Young. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando Trueba. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Wind - Piü forte del vento», r. F.F. Coppola, i. Matthew Modine, Jennifer Grey. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red rock West«, i. Nicholas Gage. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Swing kinds - Giovani ribelli», r. Thomas Carter NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Gli occhi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich. GRATTACIELO 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 «La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gul-lotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Ramba e le femmine analmente perverse«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, i. Richard Gere in Jodie Foster. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del soldato», r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson, Forest Whitacker. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Notti sel-vagge« r. Cyril Callard, i. Cyril Callard in Romane Bohringer.«, RADIO -15.30, 21.30 »Amplessi bestiali», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANES Danes, TOREK, 18. maja 1993 ERIK Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.32 - Dolžina SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/11 vabi na PESNIŠKI »MAHKOKO« ob 50 - letnici pesnika in dolgoletnega predsednika SK Marka KRAVOSA UVODNA ZDRAVICA: Ace Metmolja, Marij Cuk in Vladimir Jure danes, 18. maja 1993, ob 20JO v Gregorčičevi dvorani SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Andersen - Jesih Cesarjeva nova oblačila Rezija Vladimir Jurc V petek, 21. maja, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu. dneva 15.02 - Luna vzide ob 3.34 in zatone ob 17.37. Jutri, SREDA, 19. maja 1993 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1018,6 rahlo pada, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 30-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenze Saglio Ponči, Dawid Andrzejewski, Marco Taccheo, Stefania Santini, Alessandro Leban, Cristi-na Sustersich. UMRLI SO: 66-letni Giovanni Marini, 79-letni Gerardo Unfer, 87-letna Anna Marchesan, 81-letni Omero Passeri, 77-letni Antonio Petrachi, 68-letni Damiano Deninno, 93-let-ni Carlo Furlan, 61-letna Mirella Rotteri, 77-letna Maria Vodopivec, 51-letni Cesarino Fochesato, 66-letni Antonio Strancar. I : LEKARNE Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja jutri, 19. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom: KAKO NAJBOLJE PREŽIVETI III. STAROSTNO DOBO. Predaval bo prof. B. Pavletič, letošnji dobitnik Reda dela. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja jutri, 19., petek, 21., sredo, 26., petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNE AKADEMIJE svojih gojencev v Muzeju Rivoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Lepo vabljeni! PRAZNUJEMO skupaj 40. obletnico umetniškega delovanja S. AVSENIKA v športno-kulturnem centru v Zgoniku v petek, 21. t. m., ob 20.30. Krstni nastop Avsenikovih naslednikov, Gašperji bodo predstavili svojo novo kaseto. Glasba, zabava, pre- senečenje!. Rezervacije eno uro pred nastopom pri blagajni. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE SOLE F. LEVSTIK S PROSEKA vljudno vabi na prireditev ob 20 - LETNICI CELODNEVNEGA POUKA, ki bo v soboto, 22. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo bivši in zdajšnji dijaki. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov , v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ric-manjih. Nastopili bodo: Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni! KD PRIMORSKO vabi na spominsko svečanost ob 50-letnici požiga vasi v nedeljo, 23. maja v Mačkoljah. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 15.30. Ob 16. uri bo kratka svečanost pred spomenikom padlih v NOB, nakar bo sledil nastop TPPZ P. Tomažič v Borovem gozdiču. Slavnostni govornik bo Stojan Spetič. Sodelovala bosta pihalni orkester Breg in MePZ Primorsko. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine. V nedeljo, 23.5., bo ob 10.30 zadnji koncert pomladanskega ciklusa OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ z nastopom Silvie Basile-harfa in Fulvia Pacinija-flavta. na sporedu Bach, Donizetti, Faure, Chopin, Giardini, Hilse, Ibert in Tedeschi. Vabljeni! TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom; Taborniki Rodu modrega vala organizirajo v petek, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobije v Dijaškem domu, tel. 573141. [3 OBVESTILA JUSARSKI ODBOR IZ TREBČ vabi vaščane na VAZEN SESTANEK, ki bo v četrtek, 20.5., v »Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20. uri. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »S. TONČIČ» v Trstu obnavlja letno nagrado »dr.France Tončič», ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena desertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med junijem 1992 in aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t.l. v NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2.000.000 lir, bo razglašen februarja prihodnje leto. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri elanih RMV, v Tržaški knjigarni in v Narodni in studijski knjižnici. KRUT obvešča elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324. KRUT obvešča člane in interesente, da ima na razpolago še nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. št. 360072 ali 360324 od danes, 17. t. m. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB sporoča članstvu, da prireja prevoz v zdravi- lišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 360324 od danes, 17. t. m. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine, Prosvetni dom v petek, 21. t.m., ob 20.30 srečanje na temo: SLOVENCI IN VOLITVE ’93. Spregovorili bodo Miloš Budin - DSL, Ivo Jevnikar - SK, Rudi Pavšič - PSI, Stojan Spetič - SKP. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Videm KULTURA: TEMELJ IDENTITETE, MOC DIALOGA -29. REDNI OBČNI ZBOR v Gorici, 22. maja, ob 15. uri - sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55). OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barkovlje NATEGA) ZA IZVIRNO SLOVENSKO POPEVKO. Za vse informacije tel. na št. 363452 ali 415797 v poslovnih urah. TELEVIZIJA KOPER vabi občinstvo, da se udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo naše stezice», ki bo v četrtek, 20. t.m., ob 19.45 na dolinskem županstvu. Oddaja bo posvečena ljubiteljski kulturi in kulturi nasploh. RADIO TRST A sporoča, da bo 23. maja oddaja NARODNOSTNI TRENUTEK SLOVENCEV posvečena PRIMORSKEMU DNEVNIKU. Vabi bralce, da sodelujejo z mnenji in predlogi, ki jih lahko izrazijo danes od 13. do 14. ure po tel. (040) 660190. Ü_____________IZLETI SEKCIJA VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto, 22. ter v nedeljo, 23. t. m. izlet v pokrajino Brescia. V soboto bodo izletniki sodelovali na odkritju spomenika v kraju Pratolon-go (tukaj je padel rojak Henrik Stefančič), v nedeljo pa bodo obiskali Lu-mezzane, kjer je padel Križan Josip Verginella. Cena izleta 180.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč (tel. št. 220175). SEKCIJA VZPI-ANPI in Partizanski klub Bolju-nec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. 228378. MALI OGLASI NAŠLI SMO BELEGA PSA srednje velikosti, na državni cesti na križišču za kraj Villaggio del Pe-scatore. Tel. 393034 ali 211532 v večernih urah. OSMICO je odprl Milič Mario v Repniču št. 39. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medje vasi. Toči belo in črno vino OSMICO imata v Ric-manjih Zoran in Ervina. OSMICO ima Ivan Terčon - Mavhinje št.42 s pijačo in jedačo. OSMICO je odprl Al-fredo Brajnik, Domjo 172. Toči belo in črno vino, tel. št. 281244. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. OSMICO je odprl Stanko Milic v Zgoniku. OSMICO sta odprla Pe-pi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in črno vino. NA PROSEKU je na prodaj večja stanovanjska hiša s ca 500 kv.m dvorišča. Odlična lokacija za razne dejavnosti: gostinstvo, trgovina, ambulanta. Pismene ponudbe pod šifro "Invest” na Publiest -Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst/Trieste. PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78118 ob uri kosila. PRODAM avto fiat panda 900, prevoženih 2.700 km. Tel. št. (0481) 882553. PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju, december 1989. Tel. št. 421412. PRODAM na Ko-lonkovcu lepo stanovanje s kletjo in pokritim parkirnim prostorom. Tel. št. 818182. PRODAM na Ko- lonkovcu zazidljivo zemljišče, 600 kv. m. Tel. št. 818182. KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine išče resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel. St. 214522. PRODAJALKA z dolgoletno prakso nudi pomoč tvrdki ali trgovini za prodajo oblačil ali v katerikoli drugi stroki. Tel. št. 828251. NUJNO iščem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78118 v večernih urah. PODARIM tri mucke, stare en mesec. Tel. št. 226324 ob uri obedov. PRISPEVKI Ob 11. obletnici smrti darujeta Elena in Silva 50.000 lir za spomenik NOB v Križu. V spomin na Tončko Vidali daruje družina Hussu (Bani 105) 20.000 lir za Zadrugo Ban. Ob obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Matijo Stoka daruje Marica Daneu 20.000 lir za SD Kontovel. V spomin na drago teto Victorijo Mersnik daruje Anita Kavs 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na preminulega Maksa Spetiča darujeta dručini Križmančič in Opeka 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ludvika Mokoleta darujeta Boška in Ivan 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Prečniku. Namesto cvetja na grob Matije Stoka daruje sestrična Vlasta 20.000 lir za proseško cerkev. V spomin na Kati Räuber por. Praselli darujeta Danila in Danilo Ukmar 100.000 lir za proseško cerkev. V isti namen daruje Ivanka Cuk vd. Ukmar 30.000 lir za proseško cerkev. Trgovina Viviana Regali z OpCin daruje 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na mamo, brata in vse razne sorodnike daruje Mirka Brajnik 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage Silvestre Colja vd. Guštin se najiskreneje zahvaljujemo dr. J. Grudnu, g. župniku I. Florjancu, pevskemu zboru, nosilcem krste, vsem vcaščanom, darovalcem vencev in cvetja, vsem prisotnim ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Repentabor, 18. 5. 1993 Ob težki izgubi očeta izreka Paolu Mahorčiču občuteno sožalje Graficenter Ob težki izgubi dragega očeta Franca izreka Paolu Mahorčiču iskreno sožalje KORP Europa Ob izgubi dragega očeta iskreno sočustvujejo s Pavlom Mahorčičem uslužbenci Infordata srl Ob izgubi drage nöne sočustvujemo s Cateripo in družino Elena, Pavla, Egon, Ljubo in Dunja GOSPODARSTVO 6 Torek, 18. maja 1993 SDGZ / INICIATIVA SEKCIJE ZA TRGOVINO NA DROBNO KARIERE / DR. TEODOR ČERNIGOJ IMA ZA SEBOJ 30 LET VODILNEGA DELA PO SVEUL Predstavitev pobude za vrnitev davka IVA Veliko pozornost tudi zo okcijo proti dovčnennu pritisku V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bilo včeraj srečanje (na sliki - foto Ferrari) , ki ga je priredila sekcija za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju in ki je bilo namenjeno predstavitvi iniciative »tax free« ali vračanja davka IVA za nakupe, ki jih opravijo v Trstu kupci, ki prihajajo iz držav zunaj EGS, zraven pa tudi seznanitvi elanov s skupno pobudo tržaških stanovskih združenj proti davčnemu pritisku. Kot smo že poročali, se je SDGZ v zvezi s povračilom davka IVA pove- zalo s specializiranim podjetjem Italy Tax-Free Shopping iz Vareseja, ki za to operacijo skrbi v okviru podobne ervopske organizacije. Njegova predstavnica je zato na srečanju - po pozdravu predsednika sekcije za trgovino na drobno Egona Medena - podrobno orisala prednosti, mehanizem in seveda tudi težave pri teh operacijah, ki zadevajo predvsem italijansko carino. Carinski uslužbenci morajo namreč kupcem izdati potrdilo, s katerim potem le-ti vnovčijo plaCan davek v eni od Kompasovih po- slovalnic na slovenski strani meje, ker pa so urniki italijanske carine omejeni le na dopoldansko delo, medtem ko se večina kupcev vraCa iz Trsta kasneje, je dlani, da taka neprilagojenost vračanje davka močno zavira, Ce že ne onemogoča. Ne glede na to pa velja poudariti, da ima ta nov servis nedvomno prihodnost, zato je pričakovati, da se bo postopoma precej razširil. Drugo temo srečanja, pobudo proti davčnemu pritisku, je udeležencem predstavil organizacijski tajnik SDGZ Davorin De- vetak. Čeprav je »minimum tax« za letos obveljala, so se tržaške stanovske organizacije odločile nadaljevati protestno akcijo, pri kateri je sedaj prevladal informativni moment v odnosu do javnega mnenja. Poseben skupni odbor, v katerem SDGZ zastopa odbornik sekcije za trgovino na drobno Ervin Mezgec, je v ta namen sklenil tiskati lepak (tudi v slovenščini), ki ga bodo trgovci razobesili na svojih delovnih mestih, medtem ko se nadaljuje tudi akcija za zbiranje podpisov proti minimum tax. Tržačan v svetu Sin nošego znonego slikorjo Avgusto je bil pred krotkim imenovon zo svetovolco v zunonjem ministrstvu Republike Slovenije Karibi, New York, Ženeva, Ouagadougou, Nairobi, Dunaj, Evropa, Amerika, Afrika. Mesta, dežele in celine, ki bi jih vsak izmed nas rad obiskal kot turist. Drugače je seveda potovati domala po vsem svetu in v raznih krajih nekaj Časa tudi bivati, Ce greštja po poklicni dolžnosti. V tem primeru imaš seveda vsak dan veliko dela, prav gotovo pa najdeš tudi Cas in možnost, da vse te kraje tudi drugače obiščeš, kot turist, vidiš njihove lepote in se seznaniš z lokalnimi posebnostmi. Takšna je bila usoda Tržačana dr. Teodora Černigoja (sina znanega slikarja Avgusta), ki je svoje rodno mesto zapustil kmalu po uspešno opravljeni visoki šoli za prevajalce. To je bilo na začetku šestdesetih let. Kar trideset let je mož -ki je medtem postal pravi svetovljan in gladko govoril kar sedem jezikov - prebil v svetu. Sedaj je prijadral v Ljubljano, kjer je bil pred dnevi (v ponedeljek, 10. maja) imenovan za svetovalca v slovenskem zunanjem ministrstvu in v tem svojstvu je še istega dne prihitel v Gorico, na prvi posvet o vlogi Infor-mesta. Na srečanje ga je Marko Waltritsch osebno povabil predsednik centra Gianni Bravo. V Gorici smo se z dr. Teodorom Černigojem tudi pogovarjali in zbrali toliko podatkov, da bi jih lahko vnesli v bigrafske leksikone, ki sicer vse njegove dejavnosti sploh ne poznajo. Že leta 1961 je Černigoj odšel v Švico, kjer je delal v raznih velikih finančnih in industrijskih podjetjih: pri Unione Carbide, pri UBS (Union des Banques Svisse), pri Fiatu in še kje. V vlogi svetovalca, tudi zaradi znanja jezikov (tudi slovanskih), je potoval po vsej Evropi. Se zlasti je prihajal v Vzhodno Evropo in tudi v nekdanjo Jugoslavijo. Specializiral se je v vodenju teCajev za šolanje kadrov v teh državah. Po veC letih takšnega dela se je zaposlil v Mednarodni zdravstveni organizaciji OZN v Ženevi. Kmalu so ga poslali v Zahodno Afriko, v Ouagadougou, glavno mesto nekdanje kolonije Haute Volta, danes samostojne države Burkina Fasso. Tam je bil vodja projektov OZN za uvedbo sodobnih zdravstvenih ustanov v vsej Zahodni Afriki, kot tudi drugih oblik izobraževanja. Od tam so ga poslali v Nairobi, v Ke- nijo, na drugo stran afriškega kontinenta, kjer je imel vodilno vlogo v načrtu Habitat, ki ga je OZN pripravila za planiranje v državah v razvoju. Pot ga je nato vodila v New York, kjer je delal pri Združenih narodih, potem pa je bil nekaj let v očarljivih Karibih, kjer je vodil projekte OZN za razvoj tamkajšnjih otočkov, sicer samostojnih držav. VeC let je nato pri OZN v New Yorku opravljal razne dolžnoti. V okviru svetovne organizacije je Cez nekaj Časa spet prijadral v Evropo, tokrat na Dunaj, kjer je pri Atomski agenciji vodil teCaje za usposabljanje ekspertov. Po desetih letih službovanja pri OZN se je na Dunaju zaposlil v podjetju Olivetti Austria, kjer je bil asistent generalnega direktorja. Vodil je še zlasti projekt za prodor Olivet-tija na Madžarsko. Njegova strast po iskanju novega ga je privedla v Italijansko trgovinsko zbornico za Avstrijo, kjer je bil generalni sekretar. Sedaj pa je prišel v Ljubljano. Sloveniji želi nuditi bogate izkušnje in znanje, ki si jih je pridobil v svetu. Po njegovem prepričanju je še zlasti važno, da pride Dr. Teodor Černigoj do Čimprejšnje ustanovitve slovensko-italijanske trgovinske zbornice, ki naj dejansko zamenja nekdanji Italjug in Jugital, kot tudi sedanje pokrajinske oziroma deželne zbornice in skupine, ki delujejo na relaciji Italija -Slovenija. Gospodarskim stikom med Italijo in Slovenijo je treba posvetiti veC pozornosti - meni - in odstraniti nezaupanja. Le na tak naCin bo namreč Slovenija zares neodvisna, saj se ne bo opirala samo na enega moCnega sogovornika, kakršna sta sedaj Nemčija in Avstrija skupaj. Brez dvoma bomo dj' Černigoja v Gorici še videli, saj imajo pri Infoj' mestu v naCrtu tudi pn' rejanje izpopolnjevalnih teCajev za usposabljanj6 menedžerjev, ki bi delali na področju trgovin6 med Italijo in sodobno vzhodno Evropo, p1, Teodor Černigoj pa inp prav na tem področju veliko izkušenj, saj J6 bil vodja takšnih tečajev na veC kontinentih. P°' vrhu ima tudi široke p°' glede na dogajanje in t°' rej ni omejen na ozko lokalistiCno gledanj6» kakršnega pri nas ne manjka. DELO / PO SPORAZMU MED DEŽELNO FEDERACIJO INDUSTRIJCEV IN SINDIKATI Umestitev paritetnega telesa ob osrednji pozornosti za zaposlovanje Novo dvostransko telo sestavljajo organizacije industrijcev in sindikati iz FJK Na sedežu Federacije industrijcev Furlanije-Ju-lijske krajine v Trstu je bil te dni umestitveni sestanek deželnega bilateralnega paritetnega telesa, ki ga predvideva sporazum o industrijskih odnosih, katerega so januarja podpisale Confindustria in sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL. Na sestanku, ki so se ga udeležili direktorji in odgovorni za industrijske odnose in usposabljanje pri štirih pokrajinskih industrijskih združenjih na eni in predstavniki deželnih sindikalnih tajništev na drugi strani (na sliki - Italfoto), je bil za predsednika novega telesa za naslednjih šest mesecev imenovan direktor deželne Federacije industrijcev, inž. Bruno Baldi. Sindikalisti in podjetniki so se nato lotili vsebinskih vidikov dela paritetnega telesa in na prvo mesto postavili problem upravljanja mobilnosti delavcev, ki so bili izklju- čeni iz proizvodnega procesa. Sogovorniki so se strinjali, da je vse bolj nujno ugotoviti in aktivirati -v sodelovanju z Deželno agencijo za delo - ustrezne mehanizme, ki naj v Cim krajšem Času omogočijo novo zaposlitev delavcev v režimu mobilnosti. Za dosego tega cilja - je bilo ugotovljeno - pa je potreb- no najprej in prioritetno rešiti vprašanje priznanja Deželne agencije za delo, kar mora storiti ministrstvo za delo in tako omogočiti, da bo januarski sporazum Cim bolj operativen in konkreten. Za olajšanje srečevanja med ponudbo in povpraševanjem, je po menju udeležencev umestitvene- ga sestanka pomembna tudi hitrost in prožnost pri upravljanju seznamov mobilnosti. Gre namreč za instrument, ki je neobhoden za uvedbo stalne monito-raže trga dela in za ustvarjanje konkretnih možnosti ponovnega vključevanja v proizvodnjo za delavce, ki so bili iz nje izločeni. Brez teh seznamov namreč po mnenju elanov paritetnega telesa ni mo-goCe korektno upravljati mobilnosti in torej niti izkoriščati finančnih spodbud, ki jih predvideva zakono št. 223/91. To pa seveda pomeni, da bi bili pričakovani pozitivni učinki tega normativa na zaposlenost v bistvu povsem onemogočeni. fARCO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul, del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax (040)363918 Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Italijansko-hrvaški posvet o čistoči voda Prihodnji teden, 26. in 27. maja, bo v Rovinju ita-lijansko-hrvaski posvet o Čistosti voda v Severnem Jadranu in o nujnih posegih, da bi izboljšali njihovo zdravstveno stanje. Govor bo predvsem o turizmu in njegovi odvisnosti od Čistosti vseh voda, od morskih do rečnih in vodovodnih. Udeleženci posveta si bodo ogledali tudi nekatera istrska mesta, nato pa se bodo podali v Benetke, kjer bodo preverili razmere v Portu Marghera. Posvet prirejata hrvaška vlada v sodelovanju s turistično agencijo Bernex-Traveclub (ki skrbi za promocijo hrvaškega turizma v Italiji) in konzorcij Venezia Nuova. Turistična regata v Dalmaciji Hrvati si zelo prizadevajo, da bi v letošnji sezoni privabili kar največ turistov, še zlasti v Istro in Dalmacijo. V ta namen bo od 28. do 30. maja regata Split-KomiZafotok Vis)-Split. (MW) Zapletenost nove davčne prijave meji na nesramnost Razgovor z direktorjem SDGZ Vojkom Kocjančičem Boris Smoneta Zapletenost in obsežnost davčne prijave meji že na pravo nesramnost. Davčni zavezanci mesec maj tradicionalno doživljamo z dokaj mešanimi občutki nejevolje in prizadetosti, ker si moramo paC beliti glavo z vedno novimi vprašaji in dilemami ob sestavljanju obrazca 740, nato pa smo prisiljeni še globoko seCi v žep in prispevati vse višje davščine v izsušeno državno blagajno. Vajeni smo bili, da smo se iz leta v leto spoprijemali s kako novostjo, ki je Čedalje bolj komplicirala izpolnitev te državljanske dolžnosti. Z zadnjo inaCico obrazca 740 pa sta zakonodajalec in davCna uprava presegla vse meje znanosti in zadeva je postala absurdna, paradoksalna v pravem smislu besede. Davčna prijava je tako kompleksna, da je pravi mozaik, sestavljen iz tolikih prispevnih kamenčkov, da je pravzaprav podobna labirintu brez označenega izhoda. Samo podrobna navodila so natisnili na veC kot 50 straneh, vseh vprašanj, ki jih vsebuje obrazec 740, pa je kar 655. Zadeva se torej komentira sama. Celo komercialistiCne, knjigovodske in druge specializirane pisarne, ki imajo davčno posvetovalnico, so se znašle v velikih težavah, saj je ob tolikih novostih in znatno številnejših zahtevanih informacijah prišlo do običajnih zamud in inter-pretacijskih dilem. Zato so si vsi vidno oddahnili, ko je vlada podaljšala rok za predstavitev davčne prijave na 30. junij, do 18. junija pa bo treba izvesti plačilo dolgovanih davščin. Vojko Kocjančič, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je dokaj kritičen do takega »nesramnega« koncepta davčnega režima, ki je kriceC dokaz nesposobnosti javne uprave pri discipliniranju in usklajevanju obveznosti. »Ce okvirno strnem novosti davCne prijave za leto 1992,« pravi, »gre v bistvu za dvojno prijavo, ki se za podjetnike sprevrže v pravo zbirko prijav. Vsi davCni zavezanci morajo izpolniti poseben obrazec, do-hodkovnik (redditometro) in pa model ICI, ki je prijava nepremičninskih podatkov za izračun nove občinske davščine. Kdor ima poleg plače ah pokojnine še druge dohodke, mora izpolniti poseben okvir za določitev davka na zdravje. Podjetniki morajo navesti še vrednost svojega premožeja in izračunati pripadajoči premoženjski davek. Seveda se ne morejo izogniti tako osporavanemu mehanizmu minimum tax, ki prinaša celo “morje“ nevšečnosti pri urejevanju notranje strukture družinskih podjetij in družb še posebej. Podjetniki so torej - ne glede na promet in raven proizvodnje - po zakonu dolžni “uradni“ iztržek prilagoditi določenemu dohodkovnemu pragu, pri Čemer realne knjigovodske vrednosti niso merodajne.« Zbrati treba torej veliko veC osnovnih podatkov, pa tudi tolmačiti nove predpise. »Težave so interpreta-cijske in operativne narave. Nekateri obrazci terjajo dvojno zapisovanje podatkov, saj so uvedli posebna okenca za optično branje podatkov, ki jih ne smemo označiti s križci, ampak z vodoravno Črto ali grafično zapolnitvijo kvadratka. Med drugim je treba navesti tudi davCno številko mladoletnih otrok, številko radiotelevizijske naročnine, spremenil se je kriterij odbi-vanja stroškov in še bi lahko našteval. Največ težav bo z zgradbami. Italija nima urejenega katastrskega sistema, ažur-niranje novogradenj pa je v zaostanku za 25 let. Že decembra lani so bili ljudje v težavah zaradi pridobivanja podatkov za davek ISI, sedaj pa so dobesedno zbegani, ker veljajo razhena izhodišča za davek ICI in za dohodkovnik, ki upošteva vrednost kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Treba si je priskrbeti planimetrije, mape in druge inštrumente, s katerimi vsi ne razpolagajo. Ko smo pred nekaj meseci izpisovali podatke za električni kataster, smo pri stavbah morali v površino prišteti tudi zunanje zidove, medtem ko je sedaj kvadratna metraža omenjena na notranje prostore in imamo torej za isto nepremičnino različne rezultate. Pri dohodkov-niku pa ni obremenjen lastnik oziroma užitkar nepremičnine, temveč tisti, ki nosi strošek, torej tudi najemnik.« Po tako kompliciranem izpisovanju podatkov in računskih operacijah mora zavezanec davCne obveznosti tudi poravnati-Kako je s plačilom? »Predvidenih je veC diferenciranih plačil, pa tudi roki so različni, kar seveda ustvarja Se dodatne težave. Posebej in z različnimi obrazci moramo plačati IRPEF in ILOR, dvojni davek na zdravje, prava zmešnjava pa bo s plačilom davka na nepremičnine ICI, ki ga mora lastnik individualno plačati občini (ce razpol-ga z nepremičninami veC občinah, mora opraviti prav toliko vplačil)« zakonca pa morata to obveznost opraviti vsak zase, čeprav sta optirala za skupno davčno prijavo-Za izpolnitev davCne prijave je treba torej vložiti več napora, potrebna je večja količina dela za sestavo vseh okvirov, pa tudi za toliko različnih vplačil. Zato je tudi možen večji odstotek napak in v kolikor bodo apliciral predvidene sankcije, bo vsaka formalna napaka pomenila globo v znesku najmanj 600.000 lir. Zaradi večjega rizika bodo zato specializirani uradi navih ceno za sestavo davCne prijave.« PREVOZI / RAZOČARANJE SINDIKATOV Zdmžitve ART in CISP še ne bo Občine niso razpustile konzorcija Vlado Klemse Z združitvijo dveh jav-ftih avtobusnih prevoz-ru'j podjetij na Go-riskem, pokrajinskega Prevoznega podjetja APT 111 raedobcinskega kon-z°rcija C ISP, zaenkrat nrc- Se pred nekaj erbii je kazalo, da je do-8°varjanje, vsaj kar zade-Va Politični vidik konca- 0 m da je treba rešiti le e tehnični aspekt zade-Ve' prav tu se je, kakor rrtogoce razbrati iz ,a4sega poročila za tisk sindikalnih zvez CGIL-1S1-UIL, ki so ga objavi- li včeraj, zataknilo. Občine, Članice medobčinskega konzorcija z avtobusne prevoze na Tržiškem niso namreč pravočasno sprejele sklepov o ukinitvi konzorcija. Zato tudi ni bilo mogoCe posledično sprejeti drugih sklepov, na podlagi katerih bi že 1. julija podjetje APT prevzelo nekatere proge na Tržiškem. Zgleda, da je v ozadju zamude, oziroma nesprejetja odločitve glede ukinitve konzorcija, staliSCe nekaterih elanov vodstva konzorcija CISP in skupine uslužbencev. Ob formalnem razpustu medobčinskega konzorcija, bi tudi podjetje APT, oziroma pokrajinski svet sprejel sklep o prevzemu nekaterih prog. Sledil bi poseg Dežele, kajti brez ustreznega financiranja bi naCrt združitve, oziroma racionalizacije ne imel večjih možnosti za uresničenje. SpriCo bližnjih volitev v dveh najveCjih občinah Članicah konzorcija ( v Tržiču in Ronkah) in spričo zapadlosti mandata, zdaj ni nobene možnosti veC, da bi postopek pospešili. Volitve bodo tudi za obnovitev pokrajinskega sveta. Zadeva bo morala torej počakati na razrešitev še kakšen mesec. Sicer to tudi ni tako dolg rok, Ce upoštevamo, da traja razprava o racionalizaciji na področju javnih prevozov oseb, že veC kakor dobro desetletje. Nevarnost je, da bi se postopek po volitvah spet zaustavil in bi ga nato spet pospešili Cez kakšno leto, ko bo očitno že spet prepozno. Sindikati v svojem poročilu ugotavljajo, da so namesto splošnih prevladali ozki osebni interesi. RAZSTAVA / DO PETKA NA ESPOMEGU Poznavanje pasti prepreči nezgode Poučno razstava je namenjena otrokom in prikazuje glavne vzroke incidentov na domu Mladi obiskovalci na poučni razstavi (foto Studio Reportage) Na razstavišču Espo-mego je v teh dneh na ogled zanimiva in poučna razstava na temo Šaliti se z ognjem. Razstava, ki jo prireja zveza potrošniških zadrug Coop Consumatori pod pokroviteljstvom odborništva za šolstvo pri goriski pokrajini in v sodelovanju z goriskim šolskim skrbništvom, je namenjena predvsem najmlajsim, tj. malčkom iz otroških vrtcev in uCencem iz osnovnih Sol. Na razstavnem prostoru so nazorno in mladim obiskovalcem primerno prikazane pasti in viri nevarnosti, ki se skrivajo v skoraj vsakem stanovanju in drugih prosto- rih, kjer se navadno zadržujejo otroci, in ki so najpogosteje vzrok nezgod, vCasih tudi s težkimi posledicami. O teh vprašanjih je bil prejšnje dni govor tudi na posvetu, ki so ga ob razstavi priredili na sedežu Pokrajine. Glavni poročili sta imela prof. Alberto Giulio Marchi, primarij oddelka za prvo pomoč v otroški bolnišnici v Trstu, ki je spregovoril o najpogostejših otroških poškodbah, in Stefano Zanut s pokrajinskega poveljstva gasilcev v Pordenonu, ki je tudi s pomočjo diapozitivov navedel glavne vire nevarnosti za otroke (a vCasih tudi za odra- sle). Ob navedbi zaskrbljujočih statističnih podatkov o številu nezgod na domu je pozval vzgojitelje, naj primerno poučijo otroke o nevarnostih, saj njihovo poznavanje preprečuje nezgode. Pri okrogli mizi je spregovoril tudi dr. Loris Ferini od vsedržavne zveze Coop, ki je povedal, da so zadruge priredile razstavo v okviru vsedržavne kampanje osveščanja in preprečevanja nezgod. Razstava bo v Gorici na ogled Se do petka, 21. maja, med 9.30 in 12.30 ter 15.30 in 18.00. Za voden skupinski ogled se šole lahko prijavijo na tel. 0434/833410. Posvet SDAG o vlogi skladišč ob meji Na sedežu družbe SDAG, ki upravlja goriški avtoporto in druge naprave na mejnem prehodu Standrež-Vrtojba, so se srečali strokovnjaki za mednarodni blagovni promet pri okrogli mizi na temo Finančni aspekti in perspektive Generalnih skladišč v obmejnih območjih. Posvet je priredila zveza Assodoks, ki združuje skoraj 200 podjetij (s 15 tisoč zaposlenimi), ki upravljajo skladišča v korist tretjih oseb. Poročali so direktor generalnih skladišč Cariplo iz Milana dr. Tosca, generalni tajnik Assodoks dr. Daher in direktor SDAG dr. Podbersig, ki so osvetlili finančne in poslovne instrumente pri upravljanju tovrstnih skladišč. Govor je bil tudi o perspektivah, ki naj bi jih realizacija generalnih skladišč in z njimi povezanih poslovnih instru-mentovnudila za razvoj goriškega mejnega postajališča. Gradivo s posveta, ki so mu sledili številni bančniki in poslovneži, bodo objavili in bo na voljo na sedežu SDAG. NOVICE Brzojavka SSO Jervolinovi Predsedica Sveta slovenskih organizacij Marija Fer-letic je poslala ministrici za šolstvo Rosi Russo Jer-volino brzojavko, v kateri ostro protestira proti združitvi pedagoškega liceja Simon Gregorčič s klasičnim licejem Primož Trubar. V telegramu Ferle-tiCeva zahteva od ministrice takojšen poseg za odpravo spornega ministrskega odloka o združitvi omenjenih Sol. Nadalje predlaga FerletiCeva ministrici Jervolinovi Čimprejšnje srečanje, na katerem naj bi skupno preučili vse najbolj pereCe probleme slovenskega šolstva v Italiji. Koncert Marthe Noguera Nocoj bo ob 20.30 koncert argentinske pianistke Marthe Noguera v občinskem gledališču “G. Verdi”. Pianistka je goriški publiki poznana izvajalka, saj je pred leti že nastopila v Gorici. Koncert organizira društvo Rodolfo Lipizer. Martha Noguera bo na koncertu izvajala izključno dela F. Chopina, ki jih je pred kratkim posnela na CD-ju. Razstava Roberta Joosa Med prvimi poletnimi prireditvami goriške občinske uprave velja omeniti razstavo Roberta Joosa, ki jo bodo odprli v petek, 21. maja, na gradu in bo trajala dva meseca. Joos je goriski umetnik, ki živi že veC kot trideset let v Benetkah, kjer je zelo cenjen, v Gorici pa je imel zadnjo, antološko razstavo leta 1983. Naslov likovne razstave bö “Ljubezenska pisma mojemu mestu”. Gre za 34 večjih umetniških del in za celo vrsto pripravljalnih skic in študij za ta dela. Severna liga v Sovodnjah Severna liga je za enega svojih prvih shodov izbrala Sovodnje. Nocoj ob 20.30 bodo ligaši predstavili svoje kandidate in volilni program v občinski sejni dvorani v Sovodnjah. Sodelovali bodo kandidat za deželni sveet Giorgio Grossi, kandidatka za predsedstvo pokrajine Monica Marcolini in poslanec Roberto Visentin. Nagrada Mauriziu Calligarisu Na 1. prazniku severne mestne Četrti, ki ga je priredil rajonski svet za Svetogorsko območje in Placuto, so predsinoci s posebnim priznanjem počastili najzaslužnejšega občana s tega območja. Izbira je padla na novinarja RAI Maurizia Calligarisa, ki mu je predsednik rajonskega sveta Boe-gan izročil plaketo. Rebula se nocoj predstavi italijanski javnosti V dvorani pokrajinskih muzejev na gradu bodo nocoj ob 18. uri na po-oudo Pokrajine in ^TT predstavili ro-roan Alojza Rebule y Sibilinem vetru v italijanskem prevodu - Nel vento della SiMlla. Roman je Prevedla prof. Dio-juira Fabjan Bajc in je izšel lani v zbirki Estlibris”. O avtorju in knjigi bosta spregovorila prof. Tomaž Pavšič in Prof. Fulvio Salim-oeni. Srečanja se bosta udeležila tudi avtor in pre-vajalka, elani skupine “Teatro giova-rd” pa bodo brali odlomke iz knjige. TRADICIJA / ODVIJALA SE JE V NEDELJO Veliko zanimanje za Furlansko kmečko ohcet in razstavo rož v Krminu Poleg številnih prireditev, ki jih v Krminu prirejajo že lep čas, so si zdaj v mestecu ob vznožju Brd omislili nekaj novega. Ob koncu tedna so namreč tu priredili poroko "po starem", nekakšno kmečko ohcet. Prireditev je privabila veliko obiskovalcev. Ženin in nevesta sta se pojavila v lepih narodnih nošah, prav tako svatje. Kot prevozno sredstvo so uporabili star voz, enako za prevoz bale. (foto Studio Reportage) VINOGRADNIŠTVO / SKUPŠČINA KONZORCIJA ZA ZAŠČITO BRIŠKIH VIN D. Attems spet potrjen za predsednika Pozitiven obračun delovanja v lanskem letu - Nove naloge in novi izzivi v Vinogradniki združeni zaščitni konzorcij za Vlna s kontroliranim po-reklom “Collio” so na ^nCnem zboru pregledali t ei°vanje v minulem le-3 ter programe in usme-ritve za triletje 1993-95. O delovanju je poročal Predsednik Douglas At-^ms, ki je ocenil, da je ulesto na najvišjih ni-v°jih vinogradništva ne ®amo v deželenm meri-u- Posebej je podčrtal Pomen marčnega posve-a v Gorici, kjer se je znralo sto od najbolj pre-sbžnih gostincev iz Ita- unzorcij z obračunom ejavnosti potrdil svoje lije in sosednih držav. Za promocijo so skrbeli s sodelovanjem na raznih sejmih, velik prispevek v tej smeri pa je dal tudi kongres združenja novinarjev specializiranih na vinskem področju, na katerem se je pred nedavnim zbralo v Gorici 20 italijanskih in 80 novinarjev z vseh celin. Na tehničnem področju so posvetili pozornost boju proti zaje-dalcem s ciljem zmanjševanja uporabe onesnažujočih kemičnih pripomočkov. S tem v zvezi gre podčrtati tudi uspešno sodelovanje s Trgo- vinsko zbornico za po zakonu predvidene analize kakovosti vin. V laboratoriju konzorcija so lani analizirali skoraj tisoč vzorcev, letos pa naj bi jih kar 2.500. Za triletje do leta 1995 so potrdili vse dosedanje elane upravnega odbora, ki mu bo še naprej predsedoval Douglas Attems. Odborniki so Karlo Buz-zinelli, dr. Paolo Cacce-se, Paolo Gora, enot. Fa-bio Coser, Marco Fellu-ga, Giorgio Grion, Nicola Manferrari, Stanko Ra-dikon, Mario Schiopetto, Mario Scolaris, Luigi Soini in Emil Terpin. Opazovalnica za rastlinske bolezni in konzorcija za zaščito briških in po-soških vin obveščata vinogradnike, naj takoj poskrbijo za škropljenje proti pe-ronospori in oidiju. Proti peronospori priporočajo uporabo preparatov, takoimenovanih di-tiokarbamatov ( Mancozeb, Meti-ran, Propineb). Proti oidiju pa v vodi topljive žveplove preparate. BENCIN / ZA KUPCE IZ ITALIJE Cena bencina ni povsod enaka Pri Petrolovih črpalkah v Novi Gorici je občutno dražji kot v Koprščini Marko Waltritsch Pri Petrolovih bencinskih črpalkah v Novi Gorici si včeraj, v ponedeljek, 16. maja, za liter super bencina, Ce si ga plačal v italijanskem denarju, dal 928 lir. Na Črpalkah Istra Benza in najbrž tudi Petrola v Ko-pršCini pa si le dan prej, v nedeljo, 15. maja, plaCal le 883 lir. Razlika je velika, kar 45 lir. Zakaj vendar, to pa je cena bencina v slovenskih tolarjih povsod enaka, 62, 30 tolarja na liter, zamenjava lir v tolarje na bankah in v menjalnicah v Novi Gorici ter Kopru pa veC ali manj enaka? Dobro vemo, da je v zadnjih dneh vrednost tolarja padla v primerjavi z liro, ki se je ovrednotila tudi v odnosu do nemške marke in ameriškega dolarja. Dobro vemo, da ti v nekaterih menjalnicah v Sloveniji zaračunajo, takrat ko menjaš denar, tudi do 3-odstotno maržo, ponekod pa le-te sploh ne zahtevajo, saj jim zadostuje razlika med nakupno in prodajno ceno kot povsod v normalnem svetu. Ne razumemo pa, zakaj se pojavljajo tolikšne razlike v cenah bencina med Novo Gorico in KopršCino. Taksne razlike niso le stvar zadnjih dni, temveč so se pojavljale tudi prej, Ce naj verjamem cenikom, ki jih objavljajo nekateri listi. Sicer pa je bilo treba liter bencina še sredi prejšnega tedna v Novi Gorici plačati kar 955 lir. Čeprav se v vsakem oziru splača avtomobilistom iz Italije kupovati bencin v Sloveniji (v Italiji se v tem Času cena litra bencina super v prosti prodaji suCe med 1585 in 1600 lirami, precej manjša je seveda cena kontingentiranega bencina proste cone na obmejnih območjih), se marsikateri goriški kupec jezi zaradi takšne razlike. Na to se sicer ne ozirajo niti furlanski niti venetski avtomobilisti, ki pridejo v Novo Gorico, tankajo bencin, kupijo cigarete v Duty ffee shopih, gredo v gostilne na večerjo potem pa še v novogoriško igralnico. Kolikšni so, lahko bi rekli dodatni dobički prodajalca zaradi taksne razlike v menjavi italijanske lire, lahko sklepamo iz podatkov o prodaji bencina na novogoriškem območju. Lani je bilo na tem območju prodanih Štirinajst miljonov litrov goriva, od tega 80 odstotkov bencina. NajveC, kar dve tretjini ali celo tri Četrtine skupne količine prodanega goriva gre na raCun kupcev iz Italije. RaCunica je zelo enostavna. Avtomobilist iz Italije potroši kar precej Uric, dodatna zanj ugodna menjava pa prinese prodajalcu Se nekaj v malho. Saj bo morda le ena stotina italijanskih avtomobilistov bencin plačala s tolarji. Drugih 99 odstotkov pa plaCa neposredno v lirah. KINO GORICA VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 19.45-22.00 »Notti selvagge«. CORSO 18.00-20.00-22.15 »Proposta inde-cente«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto. TR2IC EXCELSIOR 17.30-22.00 »Ragazzine vizio-se«. Prep. ml. pod 18. letom. R KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: jutri, 19. maja, ob 20.30 koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije; dirigent Anton Nanut, solist Pietro Borgonovo. H PRIREDITVE SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabi v petek, 21. t.m., ob 17. uri na zadnje predavanje iz niza o slovenski literaturi. Dr. Boris Paternu iz ljubljanske filozofske fakultete bo govoril na temo Poglavja o pesniku Kocbeku. Predavanje bo v Čitalnici v Ul. Croce 3. □ OBVESTILA KD OTON ZUPANČIČ organizira “2. BEACH VOLLEY“ za ženske in moške ekipe, na plošCi K.D. “A. Budal” v Stan-drežu. Vpisovanje do 18. maja 93 na tel. 521053 (Tanja) in 21841 (Erika). AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-let-nici ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri elanih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešCa elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GORICA TRST VIDEM Kultura: temelj identitete moč dialoga 29. REDNI OBČNI ZBOR GORICA, 22. maja, ob 15. uri. Sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55). GOSTILNA PRI IVHROTU MARA MUŽIIMA vabi u petek 21. maja na Večer spargljev rezervacije in informacije po telefona SOVODNJE - PRVOMAJSKA 92 - Tel. (0481) 882017 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Ljubke Šorli, daruje Avgust Stekar 200 tisoč lir za Zavod Svete družine. V počastitev spomina drage mame daruje Vilma Bregant 50 tisoč lir za KD Andrej Paglavec v Podgori. VČERAJ-DANES Iz mMatiCnega urada goriske občine v tednu od 9. do 15. maja: OKLICI: tehnik informatike Giorgio Rumiel in študentka Flavia Cotič, tehnik Franco Di Tommaso in vzgojiteljica Rosella Claucis, Student Andrea Egidi in učiteljica Maria Visintini, uradnik Dario Zuppi in dieti-stka Paola Fabbro, avtoličar Giuliano Grendene in uradnica Anna Toro. POROKE: slaščičar Mau-ro Boico in prodajalka Daniela Robazza, uradnik Daniele Lui in uradnica Roberta Bommarco. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes v Gorici ob 10.15 Lina Volto vdova Vischi iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 11. uri Anna Zancai vdova Frizzi iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Dario Semino iz sploSne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. NOVICE Mečiar v Washingtonu WASHINGTON - Slovaški premier Vladimir Mečiar je v ponedeljek prispel na štiridnevni obisk v Združene države Amerike, je sporočilo slovaško veleposlaništvo v Washingtonu. Ministrskega predsednika Mečiarja bosta spremljala njegov namestnik Roman Kovač in minister za zunanje zadeve Jan Lisuch. Glavne'tema slovaško-ameriških pogovorov bodo krepitev gospodarskega sodelovanja med državama in težave Slovaške ob prehodu v tržno gospodarstvo. (STA, AFP) Začelo se je sojenje neonacistom SCHLESWIG - V ponedeljek se je v Nemčiji začelo sojenje neonacistoma Michaelu Perersu, 25 let, in Larsu Christiansenu, ki jih nima niti 19. Fanta sta obtožena sežiga neke starke in dveh deklet turške narodnosti novembra lani. Obtožnica ju bremeni tudi drugih napadov in požigov domov tujcev v Nemčiji. Obtoženca je policija priprla dva dni po dogodku in v času, ko je bila vlada Helmuta Kohla okarana, ker ne stori ničesar, da bi ustavila nasilje, ki se v državi stopnjuje že od Nemške združitve leta 1990. (Reuter) Deset milijonov Kitajcev zahteva status manjšine PEKING - Skoraj deset milijonov Kitajcev zahteva, da jih oblasti priznajo kot pripadnike ene izmed 56 etničnih manjšin, ker naj bi te imele zdaj več pravic in svoboščin kot kdajkoli prej, piše China Daly. Časopis še navaja, da se jih je večina zaradi strahu pred diskriminacijo in eksekucijo med kulturno revolucijo 1966-76 izrekla za člane večinske dinastije Han. Danes so manjšine izvzete iz kitajskega zakona o načrtovanju družine, ki predvideva samo enega otroka. Deležni so tudi finančne podpore za izobraževanje. Kitajska vlada naj bi se za tak korak odločila, ker se želi izogniti etničnemu separatizmu, še najbolj muslimanskemu. V zahodnem delu province Xinjiang, kjer živi muslimanska manjšina, namreč največkrat prihaja do incidentov. (Reuter) Stavka v Nemčiji se nadaljuje BERLIN - Upanje na konec stavke delavcev, zaposlenih v jeklarski in kovinsko-predelovalni industriji v vzhodni Nemčiji, se je razblinilo, potem ko je sindikat v Mecklenburg-Vorpommemu v ponedeljek zgodaj zjutraj izjavil, da zavrača sporazum o plačah. Delavci na Saškem, v vzhodnem Berlinu in v Brandenburgu, kjer so v ponedeljek dosegli delno soglasje z delodajalci, pa so se v ponedeljek podali na dvodnevne volitve o koncu stavke. Iz drugih dežel vzhodni Nemčiji pa poročajo, da so se pogajanja Sele začela in da bodo sindikati potrebovali več časa za premislek za sprejem sporazuma. (Reuter) ŠPANIJA / NIC DRUGAČE KOT DRUGOD V EVROPI Kakšna je razlika med levico in desnico Brez idej v boju za volilne glasove Rafael Antonio H. IVIenjivar MADRID - Po neslavnem padcu francoskih socialistov na nedavnih volitvah se tudi njihovi španski somišljeniki, ki jih čakajo volitve sedmega junija, sprašujejo, ali jih morda ne čaka podobna usoda. Madridski komentatorji gredo še dlje - ugibajo, kaj je po desetih letih na oblasti še sociahsti-čnega ostalo od španskih sociahstov in kaj so pravzaprav dandanes evropski socialisti. Za iztočnico jemljejo kratko izjavo znanega španskega novinarja in publicista Joaquina Garcia Taboada, dolgoletnega dopisnika iz Srednje Amerike in osebnega prijatelja premiera Gonzaleza. Pred dnevi je obiskal vladno palačo in dolgo klepetal s prijateljem Felipejem, ko je prišel ven, pa je že na stopnicah novinarskim kolegom pretresen zaupal: »Pogovarjal sem se s človekom brez idej!« Po desetih letih v vladni palači se je Gonzalezu zgodilo nekaj podobnega kot drugim evropskim socialistom - njegova stranka je zaradi notranjih trenj razklana, volilci mu ne verjamejo več kot prej. Gospodarska kriza, korupcija, padec berlinskega zidu, ki je podrl stare ločnice in razpadanje švedskega modela blagostanja, so Felipeju (kot Spanci pravijo svojemu premie-ru) in drugim socialistom spodnesli trdna tla pod nogami, drugim pred Gonzalezom in bolj temeljito. Zakon nihala, na katerega so Felipejevi somišljeniki upali, ni deloval. Britanski laburisti so padli že pred štirinajstimi leti, pa jim konec trdega thatc-herizma ni prinesel vrnitve na Downing Street, nemški socialdemokrati so se poslovili pred enajstimi leti, pa jih nihalo še ni prineslo nazaj, švedski so se morali umakniti pred štirimi leti, čeprav so zgradili dotlej vsaj na prvi pogled najpopolnejši sistem; že pred francoskimi so se zadnja leta potopili portugalski in grški socialisti. Španski socialisti sicer še lahko upajo, da se bodo obdržali na oblasti ali sami kot doslej ali pa v koaliciji, vendar samo zato, ker premier Gonzalez še ni čisto izgubil zadnje in najmočnejše karte v roka- vu - svoje karizmatičnosti. To pa je tudi vse, kar lahko ponudi. V spopadu z desnosredinskimi nasprotniki se je vsak dan bolj odmikal od svoje nekdanje ideologije, pravzaprav od vsakršne ideologije, postal je »upravitelj divjega kapitalizma«, politično že tako blizu desni sredini, da ga pri volilcih od nasprotnikov loči samo njegova karizma. To pa pomeni, da so njegovi načini za pridobivanje volilnih glasov prav taki kot desničarski, le da desničarji nimajo »caudilla« (karizmatičnega »velikega« vodje). Španski socialistični politik, dolgoletni zunanji minister Francisco Femandez Ordonez je že pred nekaj leti, ko so bili socialisti v Španiji še močni, opozoril, da je socialdemokracija nekoč res pomenila sporazum med kapitalom in delom, vendar je bilo to takrat, ko kapital še ni bil internacionaliziran in ekonomske politike še niso odrejali v Bruslju. Na zasedanjih gospodarskih ministrov v Bruslju, je že pred dvema letoma rekel Fernandez Ordonez, je skoraj nemogoče razlikovati socialdemokrata in demokristjana. Njegove napovedi, dandanes opozarjajo poznavalci, dokazuje novi francoski gospodarski minister, katerega strategija ni prav nič drugačna od njegovega socialističnega predhodnika. In kako je na španski »drugi strani«? Precej podobno kot na socialistični. Demokristjani so prav tako kot socialisti - podobno kot v Italiji - zapleteni v korupcijske afere. Na thatcherizem in reagani-zem se španska desnica v predvolilnem boju tudi ne more izgovarjati, ker se še v svojih domovinah poslavljata. Brezposelnost v Španiji presega dvajset odstotkov, v Franciji deset, v> Italiji enajst, ne glede na to, katere politične barve je trenutna vlada. Španski psiholog in publicist Jose Luis Pinillo trdi, da se približujemo koncu nekega obdobja. »Naše obdobje se končuje, kot se je končal srednji vek, ne vemo pa, kakšno bo naslednje«, razmišlja Pinillo. Vsaj v Španiji tega ne vesta ne levica ne desnica. med katerima je vse manj razlik. MADRID - Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da si ne socialisti ne konzervativci nas volitvah šestega junija ne bodo zagotovili absolutne večine v kongresu poslancev. Med Socialistično delavsko stranko, ki je imela doslej 175 poslancev, in Ljudsko stranko, ki jih je imela 107, pred junijskimi volitvami skoraj ni razlik, zato bodo socialisti in konzervativci odvisni od manjših regio-nalisatiCnih strank, ki pa se še niso izrekle, s kom so pripravljene sodelovati. Odločati torej utegnejo Katalonci in Baski. (AFP) PISMO IZ ŠVICE Izdajalec švicarskega militarizma Zvone Petek/Zürich V ladjedelniški hali ziiri-ške ladijske družbe, spremenjeni v gledališče, eden najpopularnejših švicarskih igralcev Walo Lüönd kljub sedmemu križu vsak večer pogumno sleče brigadirsko uniformo, srajco in malce obotavljivo še spodnjice. »Izdajalec stoletja« ostane pred svojima zasliševalce-ma gol. V gledališki predstavi, ki so jo po uspešni predstavitvi v Bernu zdaj postavili še v Ziirichu, je režiser Rolf Lissy na odrske deske postavil resnično zgodbo švicarskega oficirja, ki so ga leta 1977 na tajnem vojaškem procesu obsodii kot ruskega vohuna na 18 let ječe. Toda, ali je bil general z eno zvezdico Jean-Louis Jeanmarie zares izdajalec? Sodeč po najnovejših raziskavah, številnih knjigah in zdaj še po verodostojni odrski rekonstrukciji, je bil zdaj že pokojni general nedolžen, saj ni mogel izdati zaupnih podatkov, za katere ni vedel. Manj nedolžen pa se zdaj po toliko letih kaže švicarski militarizem, ki je bil v svoji mržnji do komunizma sposoben prav tega, kar je komunizmu najbolj očital - montiranih političnih procesov. Jean-Louis Jeanmarie, ki svoje krivde ni nikoli priznal, je bil žrtvovan, kajti sredi sedemdesetih let so Američani obtožili Švicarje, da so prek Berna na zahod odcurljali pomembni vojaški podatki. Jeanmarie, ki se je pred tem spoprijateljil s sovjetskim vojaškim atašejem v Bernu, kage-bejevskim polkovnikom Vasilijem Denisen-kom, je bil pripravna žretev. In kar je za švicarsko demokracijo skoraj nepojmljivo - tedaj sta ga vnaprej verbalno obsodila tako vlada kot tudi parlament in Jeanmarie - je postal sovražnik države številka ena, izdajalec stoletja! Dramo, ki je prava farsa švicarske družbe, riše Helvetio s potezami, ki so značilne za eksotične banana republike. Norčuje se iz švicarskega militarizma in dviga med konservativnimi politiki in uniformiranim delom prebivalstva valove ogročenja. Pa ne samo zaradi gole Lüöndove starčevske zadnjice - tako star Lüönd namreč ni, saj v drugem dejanju mimogrede naredi petnajst sklec. Bolj kot publicistična in teatrska rehabilitacija naivnega, a poštenega generala jezi militantno norčevanje javnosti iz švicarske demokracije in vojne. Kajti, podobno kot danes pri Gibanju za Švico brez vojske, ki prav v teh dneh bije odločilno bitko proti nakupu novih bojnih letal, je vsak Švicar, ki na tak ali drugačen način želi zmanjšati ali celo odpraviti vojsko, nacionalni sovražnik in izdajalec švicarstva. Švicarska vojaška tradicija je za veliko Švicarjev sinomnim za nacionalno enotnost in ponos, temelj švicarske nevtralnosti in grožnja za vsakogar, ki bi se obregnil ob Helvetio. Zunanji opazovalec bo ta militarizem komajda opazil, pa čeprav mu bodo med dopustom v prelepih alpskih dolinah marsikdaj mirne urice pokvarili nizko leteči lovci ali pa strelske vaje v gozdu za vasjo. Tudi tankovske ovire na vseh gorskih prelazih in za miniranje pripravljene ceste in mostovi v usekih zbudijo kvečjemu nasmešek. Toda švicarska vojska je s 600.000 vojaki pri šestih milijonih prebivalcev za izraelsko glede na prebivalstvo največja na svetu. Resda večine aktivnih vojakov ni v kasarnah, vendar so vedno pripravljeni za takojšnjo mobilizacijo, saj imajo opremo, orožje in municijo doma. Švica ima 130 (res zastarelih) lovcev, ki jih utegne kmalu nadomestiti 34 Hometov F/A 18, najmodernejše tankovske enote (Leopard), močno, v gorske bunkerje vkopano topništvo, ki ima pod nadzorom vse dostope, in tak sistem vojaške vzgoje, da je aktivni del vojaštva vsako leto na tritedenskem »ponavljalnem kurzu« in temu ustrezno usposobljen. Švica je za oboroževanje, varnostno-opozorilne sisteme in za civilno zaščito še do nedavnega porabila po šest milijard frankov letno ali skoraj 18 odstotkov državnega proračuna, zato ni čudno, da se množijo nasprotniki potratne vojske, ki so se končno tudi organizirali in tvegali, da jim bodo desne, meščanske politične stranke in militantni del družbe prilepili nalepko »izdajal-stva«. Pri vsem tem zadeva niti ni tako preprosta, saj švicarska družba, njena hierarhija, politična in gospodarska moč temeljita na vojaškem redu. Skoraj nemogoče si je predstavljati uspešno bančniško ali menedžersko kariero, ki je ne spremlja tudi vojaška, ali drugače povedano, direktor Swissaira ali Giba Geigy ne more biti nekdo, ki nima vsaj čina polkovnika švicarske vojske. Vpliv, moč, zveze, vse je povezano z vojaško hierarhijho, razredne razlike v konservativni meščanski družbi pa so njeno zrcalo. Nič čudnega torej, če Švicarji nočejo v Evropo, saj se počutijo dovolj močne; pri tem so podobni zagovornikom atomske bombe, ki pravijo, da je šele zaradi tega, ker obstaja njena grožnja, ne bo nihče nikoli več uporabil. Švica se je izognila dvema svetovnima vojnama samo zato, ker je imela močno vojsko, učijo in še vedno verjamejo za-govomikli vojske Švice. Da so dobri vojaki, so dokazovali skozi stoletja, predvsem kot najemniki v tujih vojskah. Zdaj so v službi samo še v Vatikanu, doma pa se množijo pacifisti, ne samo zaradi nesmiselnega razmetavanja denarja za drage morilske igrače, temveč tudi zaradi ugovora vesti in vse številnejših nesreč, ki se dogajajo med služenjem vojaškega roka. Samo v zadnjem letu sta dvakrat eksplodirali ročni granati na poligonih in terjali smrtne žrtve med oficirji in naborniki. Walo Lüönd bo še dva tedna v Ziirichu slačil gate in kazal rit predvsem antimilitan-tni publiki. Medtem pa pravi patrioti vse bolj rohnijo po raznih shodih in zmerjajo vse, ki jim je vojska tm v peti, z izdajalci. Je bil torej Jean-Louis Jeanmarie res izdajalec ali le plod lastnega okolja? Je res vsakdo, ki ni patriot in militanten, že vohun in izdajalec? Dilema, ki ima v alpski federaciji veliko globlje korenine, kot bi radi priznali sami Švicarji. CIPER / RAZLIČNA MNENJA O NOVI VLADI Predsednika grškega in turškega dela otoka o združitvi Pogajanja bodo že 24. maja v New Yorku Bouli Ghms / Reuter NIKOZIJA - Ciprski predsednik Clerides je po dveh mesecih na položaju pokazal pripravljenost, da konča z delitvijo otoka na dva dela, doma pa napovedal velike gospodarske spremembe. »Clerides je prilagodljiv in umirjen, poleg tega pa je pripravljen na poravnavo. Na začetku smo sicer dvomili o ljudeh okrog njega, vendar on sam ni storil ničesar, kar bi omajalo naše zaupanje,« je povedal eden od zahodnih diplomatov. V domovini pa je sprožil val protestov in negodovanja celo med svojimi najbližjimi, saj se je odločil, da bo opravil z 62 državnimi madniki, vpletenimi v državni udar, ki so ga podpirali Grki in zaradi katerega je v letu 1974 pri- šlo do turške invazije. Po predsedniških volitvah je prišlo do gospodarskega upadanja, ki je povezano z upadom turizma, ta pa pomeni glavni dohodek te otoške države; močno se je zmanjšal tudi izvoz. Vladni viri zanikajo, da bi bilo državno vodstvo nemočno, čeprav je vlada povedala, da potrebuje dodatnih sto milijonov ciprskih funtov in napovedala povišanje davkov in zmanjšanje javne porabe. Obdavčili so cigarete in gorivo, povišati pa nameravajo tudi prometni davek, kar je že razburilo trgovce in levičarje. »Nočemo povzročati panike, vendar smo dol- žni državljanom predstaviti realno sliko, saj potrebujemo njihovo sodelovanje,« je povedal vladni tiskovni predstavnik. Clerides in Denktash sta se že srečala marca v New Yorku in se dogovorila, da se bosta sestala 24. maja na sedežu ZN. Predlog ZN, da bi združili Ciper v enotno državo, in sicer v federacijo, sta sprejela z zadržki, vendar pa je svetovna javnost pokazala, da izgublja potrpljenje. 11. maja je Rusija uporabila veto in blokirala resolucijo o delitvi stroškov za vzdrževanje mirovnih enot na Cipru med članicami svetovne organizacije. Število vojakov se je zelo zmanjšalo, saj so dr- žave, razočarane nad p°' gajanji, ki niso obrodila sadov, in zaradi vse večjega finančnega bremena svoje čete zmanjšale ali pa celo umaknile. Ciper in Grčija sta ponudila, da bosta mirovnim četam ob »zelenem pasu« namenili 25 od potrebnih 47 milijonov dolarjev, saj se je Kanada odločila, da bo prihodnji mesec umaknila svoje enote, kar pa povečuje grško-ci-prske strahove. Aprila so turški vojaki ubili neoboroženega grj škega vojaka, nekaj doj pozneje pa so Grki streljali na turško stran, vendar pa žrtev ni bilo. 28. aprila je grško-ciprska pohcija streljala na tursko ladjo, ki se ni hotela ustaviti. V streljanju so ranili kapitana in mornarja. KAMBODŽA / PRED VOLITVAMI Strah pred nasiljem Kmerov Jean-Claude Chapon / AIT PHNOM PENH - Združeni narodi v Kambodži se vse bolj bojijo nasilja Rdečih Kmerov, ki zavračajo prihodnje volitve, ki bodo od 23. do 27. maja pod pokroviteljstvom ZN, saj se bojijo, da bi zmagali njihovi sovražniki, ki so zgolj lutke v rokah Hanoja, kot menijo sami. Zato si prizadevajo uporabljati svojo moč za sejanje neredov, s čimer naj bi OZN preprečili izvedbo volitev. Rdeči Kmeri so, podobno kot druge kmerske frakcije, oktobra 1991 podpisali sporazum o miru, s katerim naj bi dokon-čali več kot dve desetletji vojne v Kambodži. S tem so si pridobili mednarodno priznanje navkljub milijonom mrtvih, ki so jih pustih za seboj, potem ko so jih januarja 1979 Vietnamci pregnali z oblasti. Od junija 1992 Rdeči Kmeri ne vidijo več svojega mesta v operacijah, ki jih izvaja začasna oblast ZN v Kambodži. Zato so zavrnili demobilizacijo ter razglasili, da se ne bodo udeležili volitev, potem pa bodo začeli z nasilnimi akcijami proti ZN. Pred ljudstvom, ki je željno mi- ru, so morali opravičiti svoje nasilje, zato so pričeli razpihovati prastari vietnamski strah, ukoreninjen v kmerski duši, pri čemer obtožujejo začasno vlado ZN v Kambodži, da ni razorožila tisočev vietnamskih vojakov, za katere zagotavljajo, da so še zmeraj v državi. Hanoi je ves čas zagotavljal, da je umaknil večino svojih čet že septembra 1989, pri čemer tako kot Phnom Penh zanika govorice o številu Vietnamcev, o katerih govorijo Rdeči Kmeri. Sle- dnji so začeli z vse pog0' stejšim nasiljem proti začasni oblasti ZN v Kambodži, ki jim je vse bolj P°' puščala in se vdajala pfa' znim upom, da jih bo vključila v mirovni proces. Rdeči Kmeri so si izbrali taktiko postopnega stopnjevanja nasilja - najprej ugrabitve talcev, p°' tem manjših napadov, p°' zneje umorov - s čimer so skušali odvrniti začasno oblast ZN v Kambodži od njene naloge, da bi raZP3j sala volitve. Čeprav so ZN nekoliko popustili, bodo te volitve vseeno razpisab, saj bodo lahko le tako častno končali svojo misijo. INTERVJU Z GENERALOM MORILLONOM Strahovi prednikov Vsi v Bosni se bojijo drug drugega in hočejo preveč, meni Morillon - Miru ni mogoče doseči s silo SARAJEVO - General Philippe Morillon je prepričan, da je globlji razlog za vojno v Bosni »strah pred drugimi«. Mira zato ne bo mogoCe doseči s silo, povečati pa bi morali tudi število varnih obmo-pij pod nadzorom ZN. V intervjuju je poveljnik Unproforja v BiH znova poudaril, da od referenduma bosanskih Srbov, ki naj bi se v soboto in nedeljo izrekli o Vance-Ownovem mirovnem načrtu, »ne pričakuje prav nie«. »Prepričan sem, da jim mednarodna skupnost ne bo priznala pravice, da se izločijo iz Bosne in Hercegovine po koščkih,« je dodal. Ko je govoril o svojih vtisih o bosanski vojni, je general klorillon menil, da imajo strah v kosteh vsi, ki so udeleženi v spopadu uied Srbi, Hrvati in Muslimani. »Prava bolezen t® države je strah, ki je Vse strani pognal v med- sebojne spopade. Ta strah so dodobra izkoristili nekateri voditelji. Bojijo se drug drugega. Strah žene njihova dejanja: strah pred genocidom, strah pred tem, da bi jih množično pomorili. Obudili so vse strahote svojih prednikov. Treba jim je pomagati, da se jih znebijo. Naša navzočnost je zelo pomembna. Daje jim občutek varnosti.« Na vprašanje, ali utegne priti do sporazuma med Srbi in Hrvati zoper Muslimane, je general Morillon izjavil: »Ne verjamem. Najhujše napetosti že od vsega začetka obstajajo prav med Srbi in Hrvati. NiC ne vem o skrivnih dogovorih Srbov s Hrvati. Da bi šlo za tajni sporazum? Vsekakor se skrajneži medsebojno dopolnjujejo. Eni hočejo ustvariti Veliko Srbijo, drugi Veliko Hrvaško. Pred nekaj dnevi sem govoril z Matejem Bobanom, ki mi je znova potrdil svojo pripravljenost za uveljavljanje Van-ce-Ownovega mirovnega naCrta.« General Morillon zavrača silo kot sredstvo za dosego miru. »Nemogoče je vsiliti mir ljudem, ki si ga ne želijo. Poleg tega je tu preveč tistih vojvod, ki jih je ustvarila vojna in ki si ne želijo izgubiti svojega položaja. Tem bi lahko hitro pomagali. V okviru vzdrževanja mira, Michel Viatteau / AFP o Čemer je nekaj Časa sanjal Zahod, pa bi to pomenilo z vojno izsiliti mirovno rešitev v tej državi. Ponovno poudarjam, da to ne bi bilo dobro. Cilj, za katerega si prizadevamo, je rešitev, ki se nam jo je delno posrečilo najti v Srebrenici in Žepi, dveh muslimanskih enklavah v vzhodni Bosni, ki so jih oblegali Srbi, zdaj pa sta postali varni območji, kjer poteka demilitarizacija.« Odgovorni predstavnik ZN general Morillon je prepričan, da bi se te varnostne cone morale razširiti »v skladu z dejansko željo po mira, ki jo morajo potrditi vse tri strani«. V svojem komentarju o težavah pri vzpostavljanju miru je izjavil: »Nekateri muslimanski krogi še vedno sanjajo o oboroženem vojaškem posegu, kar utegne biti eden od elementov, zaradi katerih se stvari tako počasi umirjajo. Na strani Srbov in Hrvatov pa nekateri pre-napeteži ne morejo sprejeti zamisli, da se ti spopadi ne bodo končali s popolno zmago, ki bo nasprotno stran prisilila h kapitulaciji.« V pojasnilo na vprašanje o kršitvah številnih sporazumov o premirju je Philippe Morillon dodal: »Nikar ne mislite, da že samo dejstvo, da je bil neki papir podpisan na visokem nivoju, lahko kaj uredi. Najprej je treba videti, kaj se zares dogaja, zlasti še v tej državi. Komunikacije so slabe, poleg tega pa obstaja vrsta poveljnikov, ki ne ubogajo nikogar dragega kot sami selje. A občutek imam, da gredo stvari v pravo smer«. Vojak »Republike srbske« med rednim obhodom v Jasiku (Foto: AP) Madžarska ni dobila varnostnih zagotovil BRUSELJ - Madžarska od Nata in zahodnih držav ni zahtevala nobenih zagotovil o varnosti v zvezi s krizo v Jugoslaviji, vesela pa bi bila vsakršne pomoči, ki bi lahko okrepila njeno obrambno sposobnost, je v ponedeljek v Bruslju izjavil madžarski minister za zunanje zadeve Geza Jeszenszky. Na vprašanje, ki so ga ministru zastavili, ko je ta obiskal sedež Nata, ali namerava zaprositi za rakete zemlja-zrak Patriot, s katerimi bi se uprli srbskim grožnjam, je odgovoril: »Poznam možnosti Nata, zato bi bil vesel vsake pomoči, ki bi utegnila okrepiti obrambno sposobnost Madžarske ter zmanjšati strahove prebivalstva, ki potrebujejo več gotovosti za prihodnost«. Minister je poudaril, da Natu ne bo predložil nobenih materialnih zahtev: »Nismo v položaju, da bi lahko kaj zahtevali, razpravljamo o možnostih in o tem, kaj lahko skupaj z Natom storimo zato, da bi pospešili reševanje miru na Balkanu,« je izjavil. Na vprašanje, ali bodo znova razmislili o dovoljenju, ki so ga pred nekaj meseci že dali letečim Natovim radarjem znamke Awacs, da bodo znova iz madžarskega zračnega prostora lahko nadzorovali zračni prostor Bosne, je Geza Jeszenszky odgovoril: »Prepričan sem, da awacsi krepijo našo varnost«. V zvezi z informacijo, po kateri naj bi Madžarska Nato in zahodne sile zaprosila za dodatna zagotovila o varnosti, ker se čuti ogroženo zaradi vojne v Jugoslaviji, je minister pojasnil, da je bila »netočna«. »Zelo natančno smo seznanjeni z območjem, za katero je pooblaščen Na- to (za 16 držav članic, ki jim zagotavlja varnost), in vemo, kaj se je zunaj tega območja,« je menil. (Nato praviloma zavrača zagotovila o varnosti vzhodnim državam, ki so na tem področju zelo zahtevne. Omejuje se na obrambo ozemlja 16 držav članic in na operacije vzdrževanja miru, in sicer na zahtevo ZN, ki so zunaj tradicionalnega območja Nata.) Madžarski minister se je v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem Nata Manfredom Woernerjem kakor tudi z veleposlaniki 16 držav članic. (AFP) HRVAŠKA / KDO JE KDO Hercegovci odločajo HDZ: »Demokracijo je treba v času vojne omejiti« Goran Moravcek / Reka REKA - Hercegovci, za katere mnogi trdijo, da so najbolj vročekrvni Hrvati, imajo zelo velik vpliv na hrvaško politiko, saj je Franjo Tudman obkrožen s številnim hercegovskim kadrom. Nekateri zatrjujejo, da Hercegovci vladajo Tu-dmanu, on pa Hrvaški. Naj-vplivnejši med njimi je Gojko Sušak, hrvaški obrambni minister, ki se je kljub številnim spremembam v vladi na položaju obdržal celi dve leti, odkar je Hrva-- ška v vojni. Sušak je tudi zasebno zelo blizu Tudma-nu, zato se sploh ni Čuditi, zakaj je Sušakov vpliv tako velik. V veliko primerih je bil Sušak Tudmanov »tiskovni predstavnik«, še posebej v Času strankarskih razprtij znotraj HDZ v BiH, ko je uspel uveljaviti politiko Mateja Bobana. Prav po zaslugi Sušakovega zavzemanja za Mateja Bobana, ki naj pride na položaj prvega Človeka HDZ v BiH, sta morala odstopiti Stjepan Kljujič in Miljenko Brkič, ki sta zavračala Bobanov koncept hrvaške skupnosti Herceg-Bosne. Poleg Gojka Sušaka ima zelo velik vpliv tudi Vice VukojeviC, poslanec v sabora. Ta nekdanji pohticni emigrant je v hrvaški politiki pooblaščen za »sekanje glav«. Pred kratkim je opozicija, znervira-na zaradi prevehkega vpliva in pooblastil ministra Sušaka, poskušala izsiliti spremembo zakona o obrambi. Člani HDZ, tudi med njimi jih je veliko hercegovskega porekla, so biti prepričani, da je v Času vojne treba demokracijo omejiti, zato ni presenečenje, Ce Tudmanu v svetu zamerijo, da duši svobodo tiska in človekove pravice in politiko do BiH.Tik preden je prišel na oblast, je Tudman govoril, da sta Hrvaška in BiH pohticna celota. Veliko Hercegovcev razmišlja enako in si želi svoj »domači kraj« videti v sestavu Hrvaške. Blizu 12 tisoC Hercegovcev se bori v vrstah hrvaške vojske, zaradi množičnega izseljeništva na Zahodu pa je tudi njihova finančna moc zelo velika. Njihov nesporni patriotizem in finančna moC, ki sta v vojni zelo pomembni dejstvi, sta usodna, zato se ni treba Čuditi Tudmanovemu tesnemu povezovanju s Hercegovci. Predsednik izvršnega odbora HDZ Ivic PašaliC je po poreklu iz teh krajev, prav tako pa tudi predsednik Sabora Stipe Mesič. Tudi mnogi drugi zdajšnji in prejšnji politični prvaki so Hercegovci. In dokler bo tako, bo moral Tudman odgovarjati za dejanja in napake svojih političnih varovancev, ne glede na to, kolikšen je njegov dejanski vpliv na vojno dogajanje v BiH. BOSNA IN HERCEGOVINA Dogovor med Srbi in Hrvati o razdelitvi se 2e uresničuje Zahod se za priznanje države Muslimanov opravičuje z mirovnim načrtom Kemal Kurspahič / Sarajevo SARAJEVO - Dva dogodka v BiH v preteklem tednu - referendum srbskega prebivalstva na zasedenem ozemlju fantomske Republike srbske in obnovljeni siloviti topniški napadi HVO na Mostar - imata, Čeprav različna po svojih manifestacijah in vsebini, tudi bistveno skupno značilnost: naskok srbskega in hrvaškega velikodržavja za osvojitev in razkosanje ozemelj te mednarodno priznane države. Karadži-čeva Republika srbska si želi z referendumom, ki ga je izvedla na zasedenih in etnično oCišCenih ozemljih, legalizirati osvajanje in svoj namen z združitvijo »srbskih ozemelj« v velikosrbski imperij. »Hrvaška skupnost Herceg-Bosne« Mateja Bobana si v bistvu prizadeva za iste cilje, saj hoCe okrepiti svojo paradržavno oblast na ozemlju treh provinc, ki po njihovi sprevrženi razlagi Van-ce-Ownovega naCrta »pripadajo Hrvatom«. Z nastankom dveh držav v državi, Republike srbske in Herceg-Bosne, bi se praktično mesnicila apetita dveh predsednikov, Miloševiča in Tu-drnana, v skladu z nekdanjim tajnim dogovorom v Karadordevu, v katerem je bila, kot kažejo številna znamenja, razdelitev Bosne in Hercegovine uvrščena med prve točke dnevnega reda. Res je, da je to Zagreb večkrat zanikal, vendar pa je vse, kar se je dogajalo po Karadordevu, v marsičem potrjevalo sume o skrivni pogodbi: kasneje sta dva takratna elana predsedstva BiH, Franjo Boras (HDZ) in Nikola KoljeviC (SDS), odpotovala na pogajanja v Zagreb, takrat se je Ka-radžiC srečal z Bobanom v Gradcu in je Tudman -potem ko se je v Ženevi sestal s ČosiCem - izjavil, da so se predstavniki dveh držav, ki sta sicer v vojni, strinjali s tem, da je »za Bosno in Hercegovino najboljša rešitev konfederacija«. S tem je samo potrdil svojo izjavo iz intervjuja za Newsweek po zadnjih volitvah na Hrvaškem, da je za svet najbolje, Ce se Bosna in Hercegovina konfederalizira v tri etnične enote - muslimansko, srbsko in hrvaško - saj bo tako »dobil majhno namesto velike muslimanske države v Evropi«. Zdaj, ko se mednarodna skupnost za svojo nemoč in neodločnost, da bi zavarovala Članico ZN, ki je žrtev agresije, skuša odkupiti z vsiljevanjem Vance-Ownovega naCrta, ki - kljub svojim nepopolnostim - praktično odpravlja »državo v državi« in pomeni afirmacijo bosan-sko-hercegovske državnosti v mednarodno priznanih mejah, se zdi, kot da si skrajneži tako na srbski kot na hrvaški strani prizadevajo ustvariti takšne ozemeljske »danosti«, ki jih pozneje ne bo mogoCe spremeniti z nobeno mirovno pobudo. Sicer pa, ali ni usoda tistih območij na Hrvaškem, ki so pod nadzorom Unproforja in kjer vztrajno še naprej vlada nezakonitost samozvane srbske oblasti, pravzaprav priznanje nemoči, da bi spremenili to stvarnost, ki je bila osvojena s silo? Zato je odsotnost konkretnih akcij kakor tudi potiskanje glave v pesek pred srbsko agresijo značilno za vse mednarodne dejavnike, prilila samo olja na ogenj za sedanji hrvaški pohod na bosansko-hercegovsko ozemlje. Ali je v luCi tega ropanja ozemlja ostalo vsaj še kaj upanja za Bosno in Hercegovino? Zadnja rešilna bilka je - ameriški predsednik Bill Clinton. Samo Ce bo ta pri vsem evropskem mečkanju dovolj odločen z napovedanimi »odločnimi koraki, vključno z vojaškimi«, bi se zadeve utegnile obrniti na bolje. Clinton bi namreC s kombinacijo ukrepov, med katerimi bi bili najpomembnejši dve potezi -letalsko bombardiranje položajev srbskega topništva okrog bosansko-hercegovskih mest ter odprava embarga na uvoz orožja v to državo, s Čimer bi omogočili legitimno pravico do samoobrambe - utegnil bistveno spremeniti tudi »položaj na terenu«. ZraCni napadi na srbske vojaške cilje bi ob oborožitvi voske BiH najprej imeli moC bolj prepričljivega sporočila, da svet navsezadnje misli Cisto resno, ko Beogradu sporoča, da mu ne bo dovolil ropanja ozemelj, ki so bila zavzeta s silo, ter da ne bo trpel genocida, ki je bil storjen v Bosni in Hercegovini. V navidez enotni fronti okrog Milo- ševiča bi v tem primeru prišlo do prvih razpok: tisti, ki jih je utišal medijski teror v Srbiji, bi morali spregovoriti, saj vedo, da je cena agresije in ekspanzionizma previsoka, da bi jo Srbi še lahko vzdržali. Ob še nekaterih ukrepih, med katere zagotovo sodijo še hujše sankcije, vse dokler Srbija ne bi bila ne le pripravljena sodelovati, ampak bi naravnost pohitela z iskanjem miru - ter potem z demonstracijo politične volje, v okvira katere ne bi samo predlagali, ampak tudi vsilili pravično rešitev za BiH - ter končno vztrajanje pri sojenju vojnih zločinov, kar vse bi utegnilo spremeniti tok tragičnih dogodkov. Vse drago pa bi pomenilo samo nadaljevanje množičnega Človeškega trpljenja in pregonov. Kajti razdelitve BiH - ne glede na to, kaj si o tem mislijo agenti srbskega in hrvaškega velikodržavja in jutri morda tudi muslimanski skrajneži, ki bi si utegnili zaželeti tudi svojo ekskluzivno državico -ni mogoCe izvesti drugače kot z uporabo genocidnih metod, s pomočjo katerih je nastajala krvava Republika srbska. Tako kot v »srbski« Bosni ni prostora za Nesr-be, ga v »hrvaški« Bosni ne bo za Nehrvate in v »muslimanski« ne za Ne-muslimane. To pa pomeni samo novo morje nasilja, pregone, trpljenje in nove Človeške nesreče, ki bi jih svet še lahko preprečil. Vendar edinole s silo, saj je BiH danes tarča tistih, ki govorijo in razumejo sam en jezik - jezik sile. Napol porušeni most od granat, preluknjana cesta, vsakih nekaj kilometrov policijske, vojaške ali kakršnekoli že kontrole, ob cestah porušene vasi in mesta, na koncu pa prihod v moderen, blešCeC hotel pred Banjaluko, v katerem kakšnih tristo ljudi proslavlja poroko ob vreščeči na-rodno-zabavni glasbi, ki ni niti film niti roman, ampak je nadrealizem Bosne današnjega dne, maja leta 1993. Na pot proti Banjaluki smo krenili iz Beograda. Bliže bi bilo sicer iz Zagreba, toda najprej so bile naš cilj Pale, ki so bliže Beogradu. Preizkušeni vojni dopisniki so nas opozorili, da na Palah ne bomo videli pravega življenja Srbov, ampak samo odmev KaradžiCeve politike, zato smo se odločili za Bosansko krajino in cel koridor, ki je za zdaj v srbskih rokah, po mirovnem načrtu Vancea in Owna pa naj bi kraji na tej poti prišli v roke vseh treh tukaj živečih narodov. Za zdaj so trdno v rokah Srbov. S ceste zavijemo proti Bosanski Raci, kjer je mejni prehod med Srbijo in BiH. Gez Savo iz ene v drugo državo vodi ozek in zapuščen železniški most, na katerem ni veC tračnic, samo vsevprek nametane deske. Most je verjetno zgodovinski spomenik iz prve ali druge svetovne vojne, v začasni uporabi za potrebe sedanje vojne. V normalnih okoliščinah ga ne bi prečkali niti peš, kaj šele z avtom! Po nekaj sekundah trajajočih formal nostih na srbski strani smo se peljali do mejnega prehoda na bosanski strani. Pred njim stoji velik napis Srbska republika BiH. To je staro ime Republike srbske, napis pa je še ostal. Zaustavita nas možaka v maskirnih uniformah in z brzostrelkama, tretjemu pa je vsega dosti in se, razpete uniforme, leno premika v ritmu zvokov narodne pesmi, ki vrešči iz tranzistorja. Po pregledu papirjev iz Beograda in po kratkem začudenju nad slovenskim potnim listom (»Uh! Vsaka Čast!«) se na svetovni ravni odpeljemo proti Bjeljini. To je mestece, za katero svet nikoli ne bi slišal, Ce se v njem ne bi sestala skupščina bosanskih Srbov in prvič REPORTAŽA Pot, polna presenečenj Vojko Kopač zavrnila mirovne pobude Evrope. Ob vhodu v mesto se ustavimo pred moderno kavarnico, ki se imenuje Vanderbiltt po znanem francoskem parfumu. V Vanderbiltu imajo odlično ekspresno kavo, kar je za ta kraj prava redkost. Ob kavi in glasu Tine Turner ne morem pozabiti, da smo le nekaj kilometrov od fronte. Za sosednjo mizo sedijo štirje uniformirani fantje, ki se kolegici s televizije takoj zaCno hvaliti s svojimi vojnimi zgodbicami iz Slovenije pa vse do lastne Bosne. Mahajo z orožjem, kažejo rane, zato jo hitro poberemo k avtu. Prtljažnik stoenke kolegice iz španskega El Paisa je poln posod z bencinom, toda nekaj kilometrov od Bijeljine naletimo na veliko bencinsko Črpalko, ki ima bencin. »Kaj se Čudite,« nas vpraša lastnik, »bencina imamo v zalogi še za tri leta! Pa ne samo bencina. Ce ste žejni, imam kokto, jupi in pa Heinekenovo pivo.« Odločimo se za pivo, ki je hladno, in obnemimo nad ceno bencina. Liter je po 1,6 nemške marke, v Beogradu pa smo ga plačali »ugodno« po tri marke. Pot nadaljujemo proti BrCkemu. Ne povsem vami, saj smo slišali, da se tam bijejo težki boji med Srbi in Muslimani. Ko vstopa- mo v mesto, nam na obvezni vojaški kontroli povedo, da smo lahko mirni, da orožje molči. Medtem ko se vozimo skozi mesto, kjer je vse mirno, kjer se otroci igrajo na igriščih, kjer so ulice polne avtov in sprehajalcev, poslušamo radio BBC, ki poroča o težkih spopadih v Brčkem. Ne slišimo nikakršnega streljanja, tudi od daleC ne. Ko iščemo izhod iz mesta, zagledamo žensko v uniformi. Vprašanje o poti izkoristim tudi za krajši pogovor. Slavka mi pove, da ima 35 let, da sta z možem na fronti, otroke pa sta poslala v Beograd. Medtem ko v rokah ponosno drži brzostrelko, mi pravi: »Ne bojimo se bombandiranja. Borili se bomo do zadnje kaplje krvi, toda ne bomo dali niti pedi svojega ozemlja!« Na vprašanje, kaj bo, Ce njeni otroci ostanejo brez staršev, pa je dejala: »Bodo pa ponosni na naju!« Najhujše šele pride. Nekoč je bila to Modrica. Zdaj so to njeni ostanki. Ce smo se že precej navadili na ruševine s televizijskih ekranov,’ pa je v živo vse drugače. Šokantno. Kolegici Mirjana in Janja se morata nujno oglasiti svojemu uredništvu, a v teh krajih so telefonske zveze nemogoče. Zato so nam svetovali, naj prosimo za pomoč na lokalnem radiu. Njihovi prostori so v osmem nadstropju goreče stolpnice. To je namreC stolpnica, ki jo je zadelo pet granat in 600 krogel. Dvigala ni. Vzpenjamo se po stopnicah, na katerih ležijo smeti, ostanki pohištva, garderobe, hrana, vse do fekalij. Tista stanovanja, ki so ostala nepoškodovana, so prazna, na vratih pa vidite razne napise: »To stanovanje je dodeljeno Joviči K.«, »Zasedeno!«, »Ne vdiraj. Tukaj so Srbi!«.,. Okenskih niš v glavnem ni. Ob izhodu iz Modrice slišimo streljanje. Daleč. Po asfaltu, polnem lukenj, po makadamu in po raznih poteh potujemo naprej. Pod vtisom porušene Modrice nas ruševine v Derventi niti ne presenetijo. Ce ne bi bilo njih, ne bi verjeli, kje smo, še zlasti ne zato, ker ob recepciji zdravilišča stoji velik napis: »Bazen je odprt ob ponedeljkih, sredah, petkih in nedeljah od 12. do 18. me. Vabljeni!« SLOVENIJA Torek, 18. maja 1993 AFERA HIT / PREISKOVALNA KOMISIJA KOMISIJA ZA NADZOR NAD DELOM VIS Odvetnika Hita sla zahtevala zamenjavo treh članov komisije Danilo Kovačič spet povabljen no prihodnjo sejo komisije Kdo si je prilastil pomembne mikrofilme? Burno za zaprtimi vrati - Papirnati dokumenti uničeni Tanja Starič izjavil samo to, da bo ra- Direktor novogoriškega Hita Danilo KovaCiC je na sejo preiskovalne parlamentarne komisije prišel v spremstvu dveh odvetnikov. 2e ob prvem vprašanju (ali bo KovaCiC sploh odgovarjal na vprašanja) je odvetnik Stojan Zdolšek povedal, da sta svojemu klientu svetovala, naj pred komisijo ne odgovarja. Razloge za to sta pravna zastopnika razložila v dveh vlogah, ki sta ju tudi javno prebrala. V prvi vlogi sta navedla »napake v delu komisije«: elani o tem, ali bodo storili kaznivo dejanje izdajanja državne skrivnosti, odločajo z glasovanjem, Ivo Hvalica »vodi zasebno preiskavo mimo drugih elanov komisije«, »podlaga dela« komisije je Visovo gradivo, ki je bilo dva meseca brez institucionalnega nadzora, zakonitost postopka, ki poteka brez navzočnosti obtoženca, v tem primeru Hita, je vprašljiva, KovaCiC pa v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku ni dolžan pričati v svojem lastnem primeru. Drugi pravni zastopnik Andrej Stanovnik je nato prebral predlog za izloči- tev treh elanov preiskovalne komisije - Marjana Podobnika, Iva Hvalice in Marjana Poljska - zaradi dvoma o nepristranskosti. Prvega naj bi predsednik parlamenta Herman Rigelnik oziroma državni zbor izvzela iz preiskave zato, ker je javno napovedal, da bo naklepno izdajal vse državne skrivnosti. Podobnik naj bi tudi širil »lažne informacije« o tem, naj bi se v primeru Hita legaliziralo odtujevanje družbenega premoženja, Čeprav je bilo takrat že jasno, da gre za blizu 400 lastnikov, in ne za nekaj deset. Ivo Hvalica je javno izjavil, da vodi zasebno preiskavo, da ga zanima, kako se bo KovaCiC »fizično odzval« na zaslišanje, kar kaže (sta navedla odvetnika), da ni nepristranski preiskovalec. Marjana Poljska pa naj bi izvzeli zaradi izjave, da je prebral samo sto strani od 1500 in da ni strokovnjak, ampak predstavnik »politične volje«. Po tej, kot je dejal Tone Peršak, »pravno zgledni intervenci« obeh odvetnikov (Danilo KovaCiC je vnal v skladu z njunimi nasveti) so elani komisije ugotovili, da je bil direktor Hita povabljen kot priCa, in ne kot obtoženec, saj preiskujejo vpletenost politikov v afero, in ne poslovanje igralnice. V skladu z zakonom o kazenskem postopku pa priče ne zastopajo odvetniki in ne more zahtevati izvzetja elanov komisije. Izkazalo se je, da so na prejšnji seji res sklenili, da bo KovaCiC priCa, in ne obtoženec, vendar pa to ni razvidno iz vabila, v katerem so direktorja igralnice samo povabili na »razgovor«. Zadrego, ki je tako nastala, so elani komisije skušali premostiti s predlogom Danilu KovaCiCu, naj vendarle odgovarja na vprašanja -seveda kot priCa. Vendar je direktor Hita še enkrat ponovil, da po nasvetu odvetnikov, ki zastopajo tudi igralnico, pred komisijo v »takšni sestavi in s takšno usmeritvijo« ne bo odgovarjal. KovaCiC in oba pravna zastopnika so potem zapustili sejo. Komisija je potem obli- kovala pravila igre, s katerimi naj bi preprečila, da bi jo še kdaj »osmešili« izkušeni odvetniki. Bistvena odločitev je, da bodo odslej vsi povabljeni nastopili kot priče (torej brez pravnik zastopnikov), komisija pa bo že na naslednjo sejo spet povabila Danila Kovačiča, pa tudi Danila Kodriča in Darka Makuca (zaposlena v Hitu in omenjena v štiri strani dolgem pričevanju italijanskega vodje nekdanje posojilne službe) ter Zorka Debeljaka (svetovalec v Hitu in brat Stanka Debeljaka, zaposlenega v finančnem ministrstvu). Zahtevo po zamenjavi treh elanov komisije bodo predali Hermanu Rigelniku, ki naj bi o njem odločil že danes. Za to, da bi Hvalico, Podobnika in Poljska državni zbor zares zamenjal, pravzaprav ni veliko možnosti, saj je komisija Rigelniku tudi sporočila, da se s predlogom o izvzetju treh elanov ne strinja. Predvsem Podobnik in Hvalica sta menila, da je nezaslišano, ker njuno zamenjavo predlagata dva nepovabljena odvetnika, in Kovačičev nastop ocenila kot izsiljevanje in zavlačevanje. Danilo Kovačič si briše nos (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Ivanka Mihelčič Specialni fondi Kot smo izvedeli pozneje, so se elani komisije včeraj lotih tudi uničenja dela specialnih evidenc Visa, kar so menda opravili operativci po ukazu Miha Brejca z dne 20. januarja letos. Brejc naj bi takrat izjial ukaz, da se uniči specialni fond in centralna evidenca v Vamostno-informativni službi. Po rekonstrukciji dogodkov se je izkazalo, da vsa operativna območja niso enako vestno izvedla njegovih ukazov. Tako je denimo eno od območji uničilo vso dokumentacijo specialnega fonda, drugo je vse blagajniške knjige pozneje na novo uredilo, tretje pa je vso svojo evidenco, v nasprotju z ukazom, le prestavilo oziroma shranilo na drugem mestu. Tam, kjer so blagajniške knjige o specialnem fondu uredih na novo, pa strokovnjaki še niso ugotovih, ali so originalne dokumente pri tem vendarle tudi uničili ali pa so jih le shranili na drugem mestu. Zgodba o tem kajpada še ni končana. Brejc je že pred Časom sicer javno razložil, da je uničevanje tovrstne dokumentacijo nekakšno vsakoletno, običajno delo službe, kar menda počnejo (s podobnimi fondi v tajnih službah) povsod po svetu. Vse pa kaže, da bo moral komisijo o takšni trditvi šele prepričati... Bučarje ogorčen nad novinarji (Foto: Toni Lombar/TRIO) Bučarjev diskretni nasvet »Podatki o sodelovanju s Službo državne varnosti so za vsakega posameznika velika obremenitev. Čeprav to ni nie nelegalnega, je moCno etiCno ter moralno vprašljivo in obremenjujoče zlasti za Človeka, ki danes zaseda odgovoren položaj. Zato smo v komisiji nasprotovali, da se te zadeve javno objavijo. Menili smo, da je treba tem ljudem le diskretno sporočiti, da smo s stvarmi seznanjeni in jim zato svetujemo, naj odgovorno mesto, ki ga zasedajo, zapustijo,« je včeraj dejal predsednik komisije France Bučar v pogovoru z novinarji. Na to izjavo se je takoj odzval Zmago Jelinčič, Ceš da tega na komisiji niso sklenili, oziroma da je bilo to le Bučarjevo stališče. To je France BuCar tudi nemudoma priznal... LJUBLJANA-Kje je danes od petnajst do osemnajst tisoč dosjejev nekdanje Službe državne varnosti, ki sicer ne obstajajo veC v obliki papirnatih dokumentov, temveč so shranjeni na mikrofilmih, je bilo osnovno vprašanje, o katerem je včeraj poročala komisija državnega zbora za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in informativnih služb, ki se je znova sestala za zaprtimi vrati slovenskega parlamenta. O poteku seje (ki je bila, Ce sodimo po zvišanih tonih, na trenutke »vroča«) so spregovorili na tiskovni konferenci, la jo je vodil predsednik komisije France BuCar, udeležili pa so se je tudi nekateri njeni drugi elani (Jaša L. Zlobec, Zmago Jelinčič, Igor BavCar, Leo Šešerko in GabrijelBerlic), ki so se v izjavah za javnost dopolnjevali, na trenutke pa si celo nasprotovali. Tako smo med drugim slišali, da je to vprašanje sprožila vladna ministrska trojka, odgovorna za Brejčevo »zapuščino«, ki je med pregledom dveletnega delovanja prejšnjega šefa Visa Miha Brejca vendarle ugotovila, da te mikrofilme danes menda hrani nekdo, ki je zasedal celo zelo visok položaj v Visu. Pozneje smo neuradno izvedeli, da jih ima menda nekdanji svetovalec Miha Brejca, ki je danes že upokojen. Na tiskovni konferenci je BuCar izjavil, da so bili ti dokumenti »na določen naCin odtujeni nadzoru službe in da ob prevzemu in predaji poslov niso bili izročeni Visu oziroma novemu šefu te službe«. Papirje pa je baje uničila nekdanja Udba To je po Bučarjevem mnenju zelo pomembno politično vprašanje, saj so tako praktično zabrisali sledi za vsemi ljudmi, ki so s to službo sodelovali tudi pozneje in so danes na kakršnihkoli odgovornih položajih. V nadaljevanju pogovora z novinarji je Leo Šešerko dejal, da ministrska trojka na trenutke ni želela odgovarjati na določena vprašanja, ker zato menda ni imela vladnega pooblastila, prav tako pa ni želela govoriti o konkretnih imenih vpletenih ljudi, ker da za- deve curljajo v javnost. Igor Bavčar je minuto zatem pojasnil, da so na seji omenjali mnoge ljudi, delavce Visa in SDV, ki očitno poznajo določena dejstva, zato bi morali pričevati pred parlamentarno komisijo in tako pomagati rekonstrukciji manjkajočih arhivov nekdanje Službe državne varnosti. Ob tem je BavCar imenoval Tomaža Ertla, Stefana Tepeša, Ivana Eržena in Danila Zorna, ki jih je (poleg drugih) treba povabiti k pričevanju, saj so bili nekoC odgovorni tudi za hranjenje določenih dokumentov. Vsi udeleženci pogovora z novinarji so povedali, naj bi vladna ministrska trojka natančno ugotovila, kje so danes mikrofilmi. Za svoje delo naj bi potrebovala vsaj še mesec dni, nato pa naj bi vse manjkajoče arhive (tako Šešerko) izročila v hrambo komisiji za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb, Čeprav je njihov nesporni lastnik Vis. Glede na to, da obstaja nevarnost retuširanja teh filmov, bo bolje, Ce bodo shranjeni v državnem arhivu, je dejal Šešerko. Drugo vprašanje, na katero bo komisija skušala poi- skati odgovor, pa se nanaša na vprašanji, kdo je dovolil Visu nadzor nad posamezniki ali organizacijami in ali je Vis morebiti sama presojal, koga bo nadzoroval (in tako deloval mimo svojih pooblastil). Sicer je bil večji del včerajšnje tiskovne konference (-vse kaže, da tudi zaprtega dela seje komisije) pravzaprav namenjen kritikam na raCun Časopisov, ki poročajo o zaupnih dokumentih in o zaprtih sejah. France BuCar je bil ob tem posebno ogorčen, Ceš da novinarji prihajajo do in- formacij na nelegalen način, jim dajejo veliko publiciteto, povzročajo še večje sume in dvome, brskajo po intimnih zadevah posameznikov, zavajajo javnost in nikakor ne prispevajo k reševanju zadev. Nihče izmed treh navzočih ministrov na včerajšnji seji (Ivan Bizjak, Miha Kozinc in Rado Bohinc) ni dal nikakršnih izjav za javnost, mimo novinarjev pa sta brez besed odšla tudi nekdanji šef Visa Miha Brejc in sedanji direktor Janez Širše. O slovenskih politikih VCeraj se je pred elani parlamentarne komisije menda znašel tudi dokument, ki govori o tem, v katerih Visovih računalniških bazah podatkov nastopajo slovenski politiki in, seveda, za katere politike sploh gre. Omenjenih je 16 imen, od Milana Kučana, H se v Visovih datotekah menda pojavlja 225-krat, Janeza Drnovška in Lojzeta Peterleta, ki se pojavljata po 181-krat, Bavčarja (87-krat), Bučarja (25-krat) do Alojzija Šuštarja (16-krat) in Jožefa Školča (4-krat). Ti politild se pojavljajo v različnih vlogah (največkrat jih omenjajo v povezavi z različnimi političnimi dogodki), v oci pa prav posebej zbode dejstvo, da so te informacije zbirali operativci predvsem na podlagi pisanja sredstev javnega obveščanja in da so jih v dogovoru ter z vednostjo ali dovoljenjem vodilnih delavcev Visa posredovali sodelavcem tujih obveščevalnih služb, s katerimi menda izmenjuje informacije. ___________ZSSS / SREČANJE Z GZS___________ Da bi čimprej prišlo do podpisa kolektivnih pogodb ZSSS in Gospodarska zbornica Slovenije se strinjata, da je podpis kolektivne pogodbe za gospodarstvo nujen Mija Gačnik LJUBLJANA - Na včerajšnjem srečanju predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so izrazili interes, da se sklene splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (ali vsaj aneks k njej) in socialni pakt. Strinjali so se, da pri urejanju plaC raje izberejo kolektivne pogodbe ali aneks kot pa možnost, da bi plaCe urejali z administrativnimi ukrepi. Ravno tako ni bilo razlik v stališčih obeh strani, da bi za izhodišče za pogajanja o plačah služil sedanji aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Obe strani sta si bili enotni, da je treba omejiti javno porabo. Glede problematike lastninskega preoblikovanja podjetij so sprejeli sklep, naj bodo delavci upravičeni do 50-odstotnega popusta pri notranjem odkupu delnic in naj se razlika pri neizplačanem delu plaC uveljavlja pri lastninjenju. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster je dejal, da je bil zamrznitveni zakon plaC škodljiv, kar je ponazoril s številkami gibanja plaC v zadnjem obdobju. Po njegovem mnenju je treba plače obvladovati, in sicer s splošno kolektivno pogodbo, s socialnim paktom in z državno intervencijo kot zadnjo možnostjo. Poudaril je, da so se zaradi pomislekov sindikatov do rasti inflacije pripravljeni pogovarjati tudi o eskalacijski lestvici. Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo naj bi bile podrejene tudi panožne kolektivne pogodbe. Šuster je bil prepričan, da ni razloga, da ji ne bi bila podrejena tudi kolektivna pogodba za negospodarstvo. Glede socialnega pakta je Šu- ster postavil dva pogoja: sporazum o plaCah in omejitev javne porabe. Dušan Semolič je dejal, da pomeni za sindikate podpis socialnega pakta objektivno veC kot zgolj dogovor o plačah, saj želijo ohraniti delovna mesta in pravno varnost zaposlenih. Socialni pakt naj bi bil po njegovem mnenju delno v funkciji uveljavljanja kolektivnih pogodb. Semolič je v zvezi s tem nasprotoval Susterjevemu predlogu o omejevanju panožnih kolektivnih pogodb. Dogovorili so se, da se razlike v plaCah med posameznimi panožnimi kolektivnimi pogodbami preverijo na novo in utemeljijo razlike, ki jim dajejo posebni status. Pogajanja se bodo nadaljevala v sredo, ko se bodo sestali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, vlade, sindikatov, Sklada za razvoj in Obrtne zbornice. REJČEVA KOMISIJA O LASTNINSKEM ZAKONU Lastninske certifikate bodo vendarie delili po starosti Zavrnjen predlog, da bi za dvojne državljane pri brezplačni delitvi certifikatov veljala drugačna merila kot za druge ________DRŽAVNI ZBOR / NAPOVED__________ Morebiti bo dnevni red obsegal tudi petdeset točk Državni zbor bo danes začel večdnevno zasedanje - Med pomembnejšimi točkami so gotovo tiste, ki zadevajo kmetijstvo LJUBLJANA - Čeprav se je Rejčeva komisija za spremljanje lastninskega preoblikovanja družbene lastnine že na prejšnji seji odločila za delitev lastniških certifikatov po starosti (zaradi obrazložitve vlade, da bi bilo zamudno in drago ugotavljati delovno dobo), je Marjan Podobnik ponovno sprožil to vprašanje za t. i. nove državljane oziroma, kot se je pokazalo kasneje, za tiste z dvojnim državljanstvom. Podobnik je predlagal, da bi imeli vsi državljani možnost izbirati, ali bodo dobili certifikate na podlagi starosti ali delovne dobe, medtem ko bi dobili dvojni državljani certifikate le na osnovi delovne dobe v Sloveniji oziroma na osnovi let bivanja. Državni sekretar Tone Rop je povedal, da o tem ne more dati mnenja, ker gre za politično, in ne strokovno odločitev. Predstavnika Združene liste Miran PotrC in Breda PeCan sta ugovarjala, da bi s tem delili državljane na dve Andreja Rednak vrsti, kar bi bilo neustavno tako zaradi neenakosti pred zakonom kot tudi zaradi retroaktivnosti. V daljši razpravi je Marjan Podobnik vztrajal pri svojem, Ceš, naj dobijo toliko, kot so prispevali, na glasovanju pa so njegov amandma zavrnili. Razpravljali so tudi o Členu, ki govori o tem, da so vsi neodplačni prenosi družbenih sredstev iz enega podjetja na druge niCni. Za Črtanje tega čle- na sta glasovala le predstavnika Združene liste, tako da ta za zdaj ostaja v zakonu, in to kljub opozorilom predstavnice Agencije za privatizacijo, da bi ta člen pomenil katastrofo za pravni sistem in za tuja vlaganja pri nas, saj bi vse prenose (in vsi niso bili nezakoniti) razglasili za niCne. Ta člen naj bi ne bil potreben, saj je kot eno od meril za oškodovanje določeno tudi brezplačno prenašanje družbenega kapitala, Ce je bila njegova vrednost pri tem zmanjšana. LJUBLJANA - Ker je letošnji proračun sprejet, lahko poslanci državnega zbora začnejo z »normalnim« delom. Tega se bodo lotili že danes, ko bodo zaceli z večdnevno sejo. Predložen dnevni red ima trideset točk, pa še kakšna se bo našla, saj so še vCeraj zasedale različne parlamentarne komisije in odbori, tako da se bo dnevni red zagotovo razširil še s kakšno točko. Med pomembnejšimi točkami je treba omeniti strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji, ki so jo, kot trdi kmetijski minister Jože Osterc, s pomočjo strokovnjakov pripravljali veC let. Sedanji Cas je za takšno razpravo veC kot pravšnji, saj smo priče razvojnim nejasnostim, številni kmetje, ki bi morali biti nosilci razvoja, pa ne vidijo perspektive in zato izgubljamo rodovitno zemljo. Poslanci se bodo ukvarjali tudi s številnimi zakoni. Tako naj bi vendarle že sprejeli zakon o gospodarskih družbah, s ka- Majda Vukelič terim bi nadomestili Markovičev zakon o podjetjih, ki je, kot vemo, bil podlaga za številna, med njimi zelo sporna, lastninjenja. Sprejeli naj bi tudi zakon o gospodarskih javnih službah, ki prinaša lastninjenje 33-odstotkov družbenega premoženja in vključuje okoli deset odstotkov zaposlenih. Med pomembnejšimi za- koni so tudi predlog zakona o varstvu okolja, predlog zakona o gozdovih in predlog zakona o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil. Državni zbor ima na dnevnem redu tudi številne volitve. Med drugim naj bi izvolili tudi tri manjkajoče sodnike ustavnega sodišča, tako da bi vendarle to sodišče začelo delati v popolni devetčlanski zasedbi. Predsednik komisije Rojc. (Foto: Toni Lombar) Preobrazba občin bo težko delo Ker naj bi se državni zbor že prihodnji mesec ukvarjal s predlogom za izdajo zakona o lokalni samoupravi z osnutkom, je komisija za lokalno samoupravo za tokratno sejo državnega zbora pripravila predlog stališč o uresničevanju ustavne zasnove lokalne samouprave. VCeraj jih je pretresla že tretjič, saj gre za strokovno in politično zelo občutljiva vprašanja. Zato si komisija prizadeva, da bi v parlamentu dosegli Cim večjo stopnjo političnega soglasja do preobrazbe sedanjih občin v nove. Da bo to zelo težko opravilo, dokazujejo že tudi dosedanje razprave. AVSTRUA/KOROŠKA Torek, 18. maja 1993 INTERVJU / WOLFGANG W O L T E __ »Evropska skupnost bo morala poleg držav bolj vključevati tudi njihove občane« Ivan Lukan 1- februarja 1993 so se v Bruslju uradno začela pogajanja o vstopu Avstrije v Evropsko skupnost. Za-Cela so se z izjavo zu-nanjega ministra Aloisa Mocka, ki je razložil najpomembnejša avstrijska Stališča ter hkrati izrazil interes nevtralne Avstrije, da Cimprej pristopi k skupnosti. Republika se je o stanju pogajanj, avstrijskih perspektivah ter tudi o možnostih Slovenije za sprejem v Evropsko skupnost pogovarjala z dolgoletnim avstrijskim veleposlanikom pri Evropski skupnosti dr. Wolfgangom Wol-tejem (slika), ki je po Šestletni misiji v Bruslju prevzel vodstvo urada za gospodarsko-politiCne zadeve in evropsko integracijo v zunanjem ministrstvu na Dunaju. Gospod veleposlanik Wolte, avstrijska pogajanja z Evropsko skupnostjo so se začela, kakšen je njihov potek, saj je bilo v zadnjih dneh sliSati, da se je nekoliko zataknilo. Wolte: Drži, da je v začetku prišlo do nekaj zamude, Avstrija pa je po izjavi zunanjega ministra ter po prvem sestanku na ravni veleposlanikov medtem pogajalskemu partnerju predala vse potrebne pozicijske dokumente. Za zamudo pa ni kriva samo Avstrija, marveč tudi pristojna komisija ES, ki si je morala šele ustvariti ustrezne pogajalske strukture. Kljub temu ni mogoče govoriti o kakem zamujenem Času, saj je Avstrija ta Cas izkoristila za intenzivne neformalne pogovore, tako da so tla za uspešna pogajanja pripravljena. Prvo bilanco o poteku pogajanj bomo po Vsej verjetnosti avstrijski javnosti posredovali že 8. junija, ko se bo Svet ministrov Evropske skupnosti sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Mockom. Mock je v pogovoru za Republiko pred nekaj dnevi dejal, da zanj ni odločilen Cas pogajanj, marveč rezultat, katerega bo Avstrija na teh pogajanjih dosegla. Kljub temu vprašanje: kdaj bo, po Vasi oceni, Avstrija sprejeta v skupnost, seveda s osnovnim pogojem, da bodo to želeli tudi Avstrijci sami? Wolte: Prvi datum, ki mora mimo, je (današnji - op. ured.) 18. maj. Ce bi se drugi danski referendum - proti pričakovanju - konCal odklonilno, bo zagotovo prišlo do spremembe v terminskem načrtu. Kajti v tem primeru bo Evropska skupnost po vsej verjetnosti zamrznila sedanje načrte o razširitvi in najprej stvari uredila v sedanji hiši. Ce pa bo rezultat referenduma pozitiven, kar vsi upamo, pa menim, da bi se pogajanja lahko zaključila že v zaCetku prihodnjega leta. Zato se tudi strinjam z Mockovo izjavo, da ni pomembno, ali bodo pogajanja zaključena nekaj mesecev prej ali kasneje. Bolj pomembno je, in to je tudi naš cilj, da bo Avstrija na velikem zasedanju vlad Evropske skupnosti leta 1996 že sodelovala kot njena polnopravna Članica. Na tem zasedanju bodo namreč sprejete vse pomembne usmertive za bodočnost Evrope. To je naš cilj, katerega si delimo s Švedi, Finci in Norvežani. Imate podatke o vzdušju na Danskem tik pred referendumom? Wolte: Odločitev bo zelo tesna. Tako zagovorniki kot tudi nasprotniki Evropske skupnosti so se sporazumeli, da ne bodo vodili nekakšnega volilnega boja, marveč da bodo odločitev v Cim večji meri prepustili samemu prebivalstvu. Zato tudi ni nikakršne večje propagande, ni javnih prognoz itd. Tudi avstrijskemu prebivalstvu bo po zaključenih pogajanjih prepuščeno, da na referendumu dokončno odloči, ali naj Avstrija vstopi v Evropsko skupnost ali pa naj ostane zunaj nje. Kakšno je vzdušje v Avstriji? Veliko potujete po državi in ste si medtem gotovo že ustvarili sliko. Prevladuje navdušenje ali skeptičnost? Wolte: Po mojem prevladuje nezaupanje, kar pa še ne pomeni odklonitev. Res pa je tudi, da je število tistih, ki dvomijo, ali smo prošnjo za pristop vložili v pravem trenutku, zelo majhno. Zadržano obnašanje Avstrijcev je bolj v tem, da menijo da morajo avstrijski pogajalci zelo pa-,ziti, da jih velika Evropska skupnost ne bo povozila, ali, bolje rečeno, da Bruselj avstrijske zahteve ne bo upošteval v tolikšni meri, kakor mi to pričakujemo. Bojazen gre predvsem v to smer, da Avstriji grozi izguba dela njene identitete, da je ogrožena narava itd. To skeptičnost in te pomisleke je treba jemati resno in tega se avstrijski pogajalci kot tudi avstrijska vlada zavedajo. Konkreten primer je kmetijstvo, kjer je avstrijska pozicija zelo jasna, in sicer, da mora Evropska skupnost pri- Kljub temu menim, da mora tudi Evropska skupnost paziti, da ne bo šla predaleč. ES bo morala poleg držav bolj vključevati tudi njihove občane. Samo tako bo ta pot ostala pravilna tudi v bodočnosti. Kako nameravate o pravilnosti poti Evropske skupnosti prepričati avstrijsko prebivalstvo, saj kot pravite, je skeptičnost med Avstrijci glede pristopa v ES dokaj velika. Je informacijska dejavnost avstrijske vlade odpovedala, ali pa ima Avstrijec neki tako imenovani »sedmi Cut«, da je v tem vprašanju treba biti previden? Wolte: Informacijska kampanja, ki jo je zvezna vlada predala nekemu privatnemu podjetju na področju public relations, je bila v začetku uspešna, toda dolgoročno bo morala zvezna vlada voditi specifično usmerjeno propagando, s katero bo zajela vsa pomembna področja javnega in predvsem gospodarskega življenja. To se bo tudi zgodilo, v to kampanjo pa bodo vključeni vsi, od diplomata do uradnika. Cilj te kampanje je, o pravilnosti poti prepričati Cim veC ljudi v osebnem pogovoru, kajti to je najboljša metoda, ki tudi sogovorniku daje možnost resne razprave. Časi, ko se ni bilo treba ukvarjati s konkretnimi, detajlnimi vprašanji, so mimo, danes je razprava dosegla raven, ki zahteva dobro poznavanje problematike. Avstrija je sedaj in bo tudi kot Članica, seveda Ce bo sprejeta in Ce se bodo za Clanstov izrekli tudi prebivalci Avstrije, v nekakšni obrobni legi, ne le v geografskem smislu. Wolte: Evropska skupnost je za vse obrobne države, od Italije preko Grčije do Portugalske, izdelela poseben koncept, ki predvideva posebne pomoči pri razvoju. To bo veljalo tudi za Avstrijo, v kakšnem obsegu oz. kako visoke bodo podpore skupnosti, pa bo odvisno od rezultatov avstrijskih pogajanj v Bruslju. To bo pomembno tudi za nekatere avstrijske zvezne dežele, kot so to Gradiščanska, Štajerska in seveda tudi Koroška. Za podpore bodo veljale jasne smernice, ki jih bo treba natančno izdelati in ki jih mora Evropska skupnost tudi priznati. Obrobna lega Avstrije oz. Koroške bo imela prav gotovo posledice tudi v zvezi z zaščito zunanjih mej Evropske skupnosti. Ce bo Avstrija postala Članica ES, bodo namreč prav njene meje, na primer nasproti Madžarski ali pa Sloveniji, postale zunanje meje Evropske skupnosti. To pa bo povzročilo, da se bo prav na teh mejah izvajala kontrola potnikov iz vzhodnih držav. Prav s tem v zvezi bo prevzela pomembno vlogo tudi Koroška. Ko sva že pri Sloveniji, ki je bila prav te dni sprejeta v Svet Evrope. Tudi ta mlada država želi Cimprej vstopiti v Evropsko skupnost, s sprejemom Avstrije pa se bo znašla tako rekoC v Čakalnici. Kako Vi ocenujete njene možnosti in kdaj bi se to lahko zgodilo? Wolte: Slovenija je zelo spretna, kar se tiCe njenih ukrepov za Čimprejšnjo integracijo v Evropo - tako gospodarsko kot tudi politično. To velja tako za njeno politiko nasproti Evropski skupnosti, kot tudi za politiko do Avstrije. 1 Mislim, da ji pri tem pomaga tudi dejstvo, da je povezana v Delovno skupnost Alpe-Jadran, ki ji brez dvoma znatno lajša navezovanje stikov na vseh nivojih. Seveda se ti stiki tudi ne smejo precenjevati, so pa pomemben kamen v mozaiku, ki bo konCno sestavil Evropsko skupnost. Na ta razvoj brez dvoma pozitivno vpliva tudi izboljšanje vzdušja v odnosih med Koroško in Slovenijo. Prva etapa slovenske poti v Evropsko skupnost bo po moji oceni v tem, da bo Slovenija z EFTA dosegla sporazum o prosti trgovinski coni. Ta sporazum pa bi brez dvoma hkrati pomenil novo približevanje k Evropski skupnosti. Pri tem ne bi bilo pametno, ce bi Slovenija zelo hitela, ne da bi bili hkrati ustvarjeni tudi ustrezni pogoji. Vključevanje oz. integracija mora in tudi bo potekala korak za korakom, pozitivno pa je, da je ta proces že v teku in da se bo - tako upam - tudi za Slovenijo pozitivno razvijal. S tem v zvezi ne bi rad govoril o Članstvu Slovenje v Evropski skupnosti, ampak o nekakšni tesnejši povezavi med njo in skupnostjo. Naj to pomeni, da ne računate na vključitev Slovenije v Evropsko skupnost pred letom 2000? Wolte: Da, prej ne vidim možnosti. Gospod veleposlanik Wolte, hvala za pogovor. voliti v ureditev, ki bo varovala eksistenco tudi srednjega in malega avstrijskega kmeta. Enako velja za tranzitni promet, za katerega Avstrija prav tako zahteva posebno ureditev. Pomembna točka je avstrijska nevtralnost. Ta sicer ni predmet pogajanj, bo pa postala pomembno vprašanje, ko bo šlo za nov vseevropski varnostni sistem. Bo Avstrija vztrajala na poziciji, da lahko postane polnopravna Članica, ne da bi morala opustiti status nevtralnosti? Wolte: Da. To pa tudi iz vidika, da je vprašanje nevtralnosti tudi v stališčih komisije Evropske skupnosti izgubilo na ostrini. Spominjam se, da se je leta 1989, ko smo pripravljali prošnjo za sprejem, vsaka razprava znotraj ES takoj osredotočila tudi na to vprašanje. Tega danes ni veC. Tudi v Bruslju vedo, da so se politične okoliščine medtem popolnoma spremenile ter da se je tudi Avstrija zelo jasno opredelila za cilje, kakršne sledi Evropska skupnosti v svoji politiki glede evropske varnosti. Kako ocenujete doslej znane podatke o tem, šele v nejsanih načrtih obstoječem novem vseevropskem sistemu varnosti. Menite, da je dandanes sploh mogoCe ocenjevati nadaljnji razvoj na tem področju, saj spremembe v Evropi še zdaleC niso zaključene? Wolte: Seveda danes ni mogoCe natančno predvidevati, kako bo v petih ali sedmih letih. Za to je potrebno, da je Evropska skupnost oz. da so njene notranje strukture prilagodljive. Tudi glede varnostne politike. Sedanja dvanajsterica ima že zdaj obilico problemov. Koliko jih bo šele tedaj, ko bo Evropska skupnost narasla na 16 polnopravnih elanov! Wolte: V maastrichtski pogodbi je vse zelo konkretno in natančno zapisano. Najprej namerava Evropska skupnost vključiti države EFTA. V Bruslju so prepričani, da skupnost 16 držav lahko učinkovito deluje, ker to ni odvisno od števila Članic, marveč od njihove pripravljenosti za sodelovanje. Ce kdo hoCe motiti, bo motil, Ce pa so vsi prepričani, da so na pravilni poti, bo taka pot tudi uspešna. Brez sprememb, se pravi brez veCje decentralizacije, to zagotovo ne bo šlo. Wolte: Po mojem ni dvoma, da se bo morala spremeniti tudi Evropska skupnost, in sicer tako, da bo posameznim državam Članicam in tudi posameznim regijam dopustila širši prostor, v katerem se bodo le-te lahko bolj svobodno gibale. Gre torej za uveljavitev tako imenovanega subsidiarnega principa, saj so tudi v Bruslju prišli do spoznanja, da posamezne države ni mogoCe pretesno prikleniti na centralo. Meja pa je tam, kjer je v nevarnosti integracija, tako da je treba pri tem najti ravnovesje . To ravnovesje bo tudi pomemben faktor v trenutku, ko se bo Evropska skupnost odpirala proti vzhodu, proti Češki, Poljski, Slovaški, Madžarski, torej proti državam, ki se, Čeprav poCasi, vendar približujejo skupnosti. V bodoče bo treba upoštevati tudi to, toda trenutno je naša ocena ta, da so sedanji mehanizmi strukturirani tako, da bodo najprej sprejete države EFTA, ter da bo tako razširjena Evropska skupnost učinkovito delovala. Kako se bodo stvari razvijale dalje, se bo videlo šele pozneje. Po Vašem mnenju integracijskega procesa ni mogoče veC ustaviti ali celo obrniti? Wolte: Ne. Za to je bilo v preteklosti preveč investirano in tudi pot, ki jo je doslej prehodila Evropska skupnost, je bila preveC uspešna. Ne smemo namreč poza-biti, da je prav na zaCetku te skupnosti prišlo do sprave med Nemčijo in Francijo, in prav ta sprava je bila temelj za nadaljnji pozitivni razvoj, in to ne samo med tema dvema državama, marveč se je' to vzdušje preneslo tudi na druge države, ki so kasneje vstopile v skupnost. _____NIŽJA AVSTRIJA / VOLITVE Heide Schmidt presenetila vse Erwin Pröll bo ostal deželni glavar Igor Schellander ST. PÖLTEN - Erwin Pröll bo - tako kažejo prve izjave po nedeljskih volitvah, vsekakor ostal deželni glavar v Nižji Avstriji in vodja ljudske stranke na deželni ravni. Kljub temu so deželno-zborske volitve v najveCji avstrijski zvezni deželi in tudi v Avstriji prinesle kar nekaj presenečenj ter tudi v avstrijskem merilu pomembnih sprememb. Kot smo že v naši včerajšnji izdaji poročali, je ljudska stranka deželnega glavarja Prölla s 44, 2 odstotka glasov izgubila 3, 4 odstotka glasov ter tri sedeže in absolutno večino v deželnem zboru, socialdemokrati pa so s 34, 1 odstotka prav tako izgubili nad odstokov glasov, dva sedeža v deželnem zboru ter sedež v deželni vladi. Haiderjevi svobodnjaki so sicer pridobili 2, 7 odstotka glasov, da sedeža v deželnem zboru ter prevzeli sedež socialdemokratske stranke v deželni vladi, uspeh pa zdaleC ni bil tak, kot so ga raziskovalci javnega mnjenja napovedali. NajveCje presenečenje teh volitev je bil rezultat Liberalnega foruma svobodnjaške »disidentke« in bivše Haiderjeve namestnice dr. Heide Schmidt: komaj tri mesece stara stranka je ob njenem prvem volilnem nastopu osvojila kar tri sedeže v deželnem zboru. Pod pričakovanji je odrezala Zelena alternativa, ki s komaj 3, 1 odstotka glasov ni uspela preskočiti 4-odstotno klavzulo. ÖVP bo torej še naprej imela večino v deželni vladi, izgubila pa je absolutno večino v zakonodajnem deželnem zboru. Zdaj so na sporedu - koalicijska -strankarska pogajanja. Ljudska stranka je odprta za pogovore z vsemi v deželnem zboru zastopanimi strankami, vodja in glavni kandidat ni-Zjeavstrijskih socialdemokratov Höger pa je takoj po objavi rezultata napovedal, da za njegovo stranko ne pride v poštev koalicijsko sodelovanje z Haiderjevo FP' v deželnem zboru. Ni pa izključil sodelovanje s svobodnjaki v različnih političnih vprašanjih. Skupaj z glasovi sobodnjakov bi bila namreč možna izvolitev social- demokratskega deželnega glavarja. Höger očitno Čaka na pobudo najmočnejše deželne stranke ÖVP. To pa pomeni, da bo Pröll na skoraj stood- stotno ostal deželni glavar. V prvi analizi je dunajski inštitut IFES nakazal naslednje trende pri zadržanju volilcev: od 70.000 nekdanjih volilcev ljudske stranke je tokrat 39.000 dalo prednost svobodnjaški stranki, 10.000 volilcev je dalo svoj glas Zeleni alternativi, 5000 je zaupalo socialdemokratom in 5000 se jih je ogrelo za Liberalni forum. Od 60.000 nekdanjih socialdemokratskih volilcev pa je tokrat dalo prednost v prvi vrsti Haiderjevi FPO (26.000) in Zeleni alternativi (7000), kar 23.000 pa jih je ostalo doma. Tudi FPÖ je očitno moCno razočarala del svojih nekdanjih volilcev, ki lesto niso šli volit (kar 39.000!). Vendar je iz analize volilnih tokov razvidno, da 7000 nekdanjih Haiderjevih volilcev je pritegnil Liberalni forum, to je kar 15-od-stotni delež njegovih volilcev. Ostale nove pristaše LF inštitut IFES po svoji analizi deli na 15 odstotkov nekdanjih Zelenih in 11 odstotkov socialdemokratskih volilcev, 19 odstotkov nevo-lilcev ter 32 odstotkov pristašev malih političnih skupin in mešCan-sko-zelene VGÖ. Liberalni forum je bil nadpovprečno uspešen v mestih in okolici Dunaja, profil volilcev te nove stranke pa je - sodec po dosedanjih analizah - izredno kvaliteten (mobilni, fleksibilno in povečini mladi protestni volilci z dobro izobrazbo). Nedeljske volitve pa so pokazale nenavaden trend tudi v razmerju so- cialdemokrati/svo-bodnjaki: FPÖ ima v Nižji Avstriji naenkrat večji delež volilcev iz vrst kasiCnega delavstva kot njihovo tradicionalno zastopstvo - SPÖ. Reakcije najpomembnejših zveznih politikov na nižjeavstrijske volitve: predsednik avstrijskih socialdemokratov in zvezni kancler Franz Vranitzky je izgubo dveh mandatov glede na veliko hujše negativne napovedi označil kot »ne tako dramatično« in poudaril, da se je SPÖ kot edina stranka v volilnem boju - v razliki do ljudske Stanke, ki je vse osredotočila na osebo deželnega glavarja Prölla - ukvarjala z gospodarsko-po-litiCnimi temami. Klub temu je nezaupanje v kriznih regijah zelo veliko, in prizadeti ljudje dajejo krivdo v prvi vrsti večji vladni stranki, se razlaga Vranitzky občutljive izgube svoje stranke. Predsednik avstrijske ljudske stranke in vice-kancler Erhard Busek je priznal, da so izgube ÖVP v njeni dosedanji nižjeavstrijski »trdnjavi« boleče, a razumljive, saj »živimo v Času, ko so absolutne večine očitno postale preteklost«. Jörg Haider je izpostavil dosego volilnih ciljev svobodnjakov, in to glede na težavne okoliščine - »Nižja Avstrija je najbolj zakrnela zvezna dežela z do nedelje dvostrankarskim sistemom« - ocenjuje kot velik uspeh. O zelo neprijetnem doživetju in raztreznitvi pa je govorila predsednica zelenega parlamentarnega kluba Mad-leine Petrovič. Proces proti neo- nacistu Kiisselu DUNAJ - 34-letni vodja področja »Ostmark«, nemške neonacistične »Nove fronte« in voditelj »Narodno-zveste iz-venparlamentarne opozicije« (VAPO) Gottfried Küssel je s svojimi neonacističnimi »kameradi« dolga leta lahko neovirano deloval za uresničevanje svojih ciljev in idealov. Sef avstrijske in pozneje tudi nemške scene neonacistov in desnih skrajnežev je odkrito in nekaznovano lahko poveličeval Adolfa Hi-lerja, tajil masovno uničevanje Zidov v 3. rajhu in zahteval pripušCanje NSDAP k volitvam. Napovedal je celo ponovni izgon Zidov iz Nemčije. Vse to je brez pridržkov - »Ponosom sem na to, da sem nacist!« - izjavljal v intervjujih za vrsto medijev, nenazadnje za ameriško televizijsko ustanovo ABC in za münchen-ski oddaljnik Tele 5. Sele ogorčene a-merište reakcije po emisiji intervjuja je opozorila avstrijske ambasade v ZDA, Ceš vse to zelo škoduje avstrijskemu ugledu v ameriški javnosti, so zdramile pristojne avstrijske organe in notranje ministrstvo. V januarju leta 1992 je državna policija aretirala Kiissela. Aretaciji Kiissela so sledile nadaljnje aretacije, razkrita je bila cela vrsta neonacističnih zvez, ki policiji niti niso bile znane, med njimi tudi skupine, ki so bile v posesti celih arzenalih orožja. Po vec kot eno leto trajajočem preiskovalnem priporu je Vrhovno sodišče dalo prav formalni Kiisselovi pritožbi, zato je pristojno sodišče moralo prej kot načrtovano začeti s sodno obravnavo proti neonacistu. Včeraj je bila prva obravana, ki nato bila preložena na naslednji mesec. Sodišče v Kremsu (Nižja Avstrija) je medtem konec preteklega tedna zaradi nacionalsocialističnega delovanja obsodilo pet neonacistov, med njimi tudi Kiis-selovih »kame-radov«. Heide Schmidbvelika zmagovalka volitev v Nižji Avstriji. Dosegla je vstop njenih liberalcev v deželni zbor. KOROŠKA / PO IZJAVAH ZERNATTA IN AMROZYJA Jesenskih volitev ne bo? Ivan Lukan CELOVEC - Čeprav nihče od koroških politikov tega ni hotel priznati, izid volitev oz. poraz obeh velikih strank v Nižji Avstriji je indirektno vendarle vplival tudi na termin deželno-zborskih volitev na Koroškem: jesenskih volitev po vsej verjetnosti le ne bo. Tako deželni glavar Christof Zernatto (ÖVP) kot tudi njegov namestnik Peter Ambrozy (SPÖ) sta včeraj na tiskovnih konferencah zelo odločno zavrnila vse špekulacije o predčasnih volitvah na Koroškem. Zernatto je po porazu ljudske stranke v Nižji Avstriji dejal, da ne vidi nikakršnih tehtnih vzrokov za oktobrske volitve ter se izrecno zavzel za termin spomladi leta 1994, »kot to predvideva deželna ustava«. Dodal je še, da pa imajo ključ za predčasne volitve socialdemokrati kot najmočnejša stranka v koroškem deželnem zboru. Od njihovega zadržanja je odvisno - tako Zernatto -kdaj bodo Korošci volili. Predsednik socialde- mokratov Ambrozy je na vprašanje morebitnih predčasnih volitev takoj odgovoril. Tudi on včeraj ni videl nikakršnih političnih razlogov, ki bi upravičili predčasnih volitev. Zavzel se je za iztek legislaturne periode in menil, da Korošci »v tej težki gospodarski situaciji ne želijo volilnega boja, marveC vlado in deželni zbor, ki rešujeta napet položaj«. Tudi Haider si po svojem skromnemu uspehu v Nižji Avstriji očitno želi odpočiti. Preko radia je odločno demantiral, da pripravlja svojo vrnitev na Koroško.Izrecno je poudaril, da ne namerava prevzeti nobeno politično funkcijo, ne v koroški deželni vladi in tudi ne v deželnem zboru. Poudaril pa je, da bo -neglede kdaj bodo volitve - kandidiral za položaj koroškega deželnega glavarja ter napovedal, da se bo v prihodnjih tednih in mesecih »bolj posvetil koroški politiki, obenem pa ostal predsednik kluba svobodnjaške stranke v avstrijskem državnem zboru«. KULTURA Torek, 18. maja 1993 Narodni muzej -19. maj TARTINI KVARTET Mozart - Schumann - Debussy Slovenska filharmonija - 16. junij BRUNO GIURANNA viola ROCCO FILIRPINI violončelo TARTINI KVARTET Čajkovski - Schönberg Narodna galerija - 6. julij SHLOMO MINTZ violina Bach Izvedbo koncertnega cikla PRO MUSIČA so omogočili: Ministrstvo za kulturo R Slovenije in Mesto Ljubljana - Enota Kultura Alcatel-ECS Ljubljana, Austrotel-Kompas hotel, Cankarjev dom, Dnevnik Republika, Kompas design, Media V, Minolta Slovenija, Narodni muzej, Radio in TV Slovenija, Slovenska filharmonija, Tiskarna Slovenija Informacije in prodaja: GALLUS INTERNATIONAL Krakovski nasip 6 61000 Ljubljana Tel. (061) 157.008 Fax (061) 157.194 GALERIJA LABIRINT Podhod Maximarketa Ljubljana Tel. (061) 163.179 150.155 FILM / POROČILO S FESTIVALA V CANNESU Stojan Pelko Ko pišem tole prvo poročilo z letošnjega festivala v Cannesu, mi v ušesih še vedno odmeva krik z jutranje projekcije filma Body Snatchers (režija Abel Ferrara). Bil je to krik, ki je obenem klical po krvi in segel do srca. Prišel je iz ust matere, ki sploh ni več mati, temveč le še telo, naphano s sluzasto, lepljivo snovjo. Pa vendar je segel do srca, saj je morda prav film Abela Ferrare s svojo brezhibnostjo najzgovornejša ilustracija »condition humaine« konca tisočletja, kakor ga uprizarjajo filmi letošnjega festivala. Abel Ferrara je po Donu Sieglu in Philipu Kaufmanu že tretji režiser, ki se je lotil kultnega znanstveno-fantastiCnega romana o osvajalcih človeških teles, ki se vas lotijo v snu. Prebudite se sicer »prerojeni«, toda to niste veC vi! Za kaj torej gre v tem filmu? Ekološkega strokovnjaka (»Se en hipi, ki bi rad rešil svet!«) pošljejo v ameriško vojaško bazo, da bi ugotovil stopnjo onesnaženosti s PCB. Kaj hitro se izkaže, da je to še najmanjše zlo! V tem strogo urejenem vojaškem uni-verzumu namreč stvari še zdaleč niso v redu: ljudje izginjajo Cez noC, »ko zaprejo oCi« ... Ta usoda postopoma doleti tudi tri elane ekologove družine: najprej mater, nato oCeta in nazadnje še brata. Edina, ki se izvije objemu nočnih obiskovalcev, je najstniška hei, ki se ob pomoCi pilota helikopterja na koncu povzdigne v nebo, da bi ostala »človeška«. Človeškost v tem primeru pomeni raketiranje konvoja novih zarodkov, ki so že na poti v vse vojaške baze Združenih držav. Po opravljeni dolžnosti naš »sreCni« par pristane v Atlanti, kjer ju pričaka zlovešči off-glas: »Kam boste šli? Kam boste pobegnili? Kam se boste skrili? Samo vi ste še ostali!«. Kot po naključju je Atlanta mesto, iz katerega nas vsak dan - tudi v snu - ra-ketirajo novice CNN. Body Snatchers se priplazijo v naše telo. Kam prodira informacija? Čas možganskih kirurgov in inženirjev duš Ta strogo telesna razsežnost zdajšnje komunikacije je nekaj, kar je dobesedno vpisano v telo mnogih letošnjih filmov. Navsezadnje je že kar v otvoritvenem filmu Andrea Techineja Moj najljubši letni Cas glavni junak moral prodreti naravnost v materino lobanjo, da je odkril vzroke njene omedlevice. Približno tako torej, kot je delal že William Hurt v Wendersovem filmu Do konca sveta: prodreti v možgane, odkriti fiziološki vzrok spominov in sanj, emocij in senzacij. To je Cas možganskih ki-' rurgov in dušnih inženirjev. Tudi junaki filma Mi-kea Leigha Goli nosijo sledi svojega Časa, zapisane naravnost v telo. To niso le vtetovirani znaki na golih ramenih, to je tudi Črtna koda, o kateri govori glavni junak. V tej Črtni kodi s tremi šestica-mi naj bi bile povzete vse zlovešče napovedi apokalipse. Obrnite jih - in dobili boste leto 1999! Je mar konec stoletja res tudi že konec sveta? Svet se zapogiba vase Jean Baudrillard je v nekem svojem spisu zatrjeval, da se svet v svojem spogledovanju s preteklostjo zapogiba sam vase, da povzema vse že preživete prakse - in da sploh nikoli ne bo dočakal konca tega stoletja. Večina filmov letošnjega festivala mu daje prav. Bodisi da gre za socialo, Science fiction ali družinsko melodramo, vse po vrsti se iztekajo v apokaliptično smrt, ki pušča za sabo le še replikante z vgrajeno Črtno kodo in omejenim Časom življenja. Kar torej ostane tem redkim preživelim huma-noidom, je svojevrstna obnova poglavitnih inter-subjektivnih odnosov in temeljnih sorodstvenih struktur. Brat in sestra v filmu Andrea Techineja, fant in dekle v filmu Mi-kea Leigha, družina v zanimivi televizijski drami Stephena Frearsa The Snapper. Kot bi tem razseljenim individuom, katerih telesa celo niso veC »poželjivi stroji«, temveč kvečjemu še »rezervni deli« manjkajočega ljudstva, ne preostalo drugega, kot da se skušajo vsekakor in za ceno telesne bolečine spojiti v eno. Družbeno telo je razpadlo, poglejmo, ali se da kaj storiti vsaj še z deli našega individualnega, fizičnega telesa. Odprimo lobanjo, poglejmo v trebuh, pobrskajmo po iztrebkih. Iztrebljevalec, ki je nadomestil heroje Svojevrsten paradoks je seveda, da se ta globoko pretresljiva vprašanja razgrinjajo na platnu festivala, ki je po svoji definiciji zavezan mondenosti, blišču in površini. Ta paradoks je dosegel svoj vrhunec, ko je na projekcijo filma Goli Mikea Leigha prišel Mr. Univer-zum, Arnold Schwarzenegger. Človek, ki je osvojil svet prav s telesom, da bi v filmu Total Recall dokončno opozoril na to, da ne ve povsem natančno, katerim možganom pripada to telo. Schwarzenegger je zato figura, ki morda najlepše ilustrira situacijo, v kateri se še tako precizen »bil-dung« telesa slejkoprej izteče v fazo Čistega ždvo-mljenja nad identiteto. Terminator! Ce torej Schwarzenegger sklepa katero obdobje, tedaj je to prav doba jogginga in fi-tnessa, doba »skrbi za telo«. Je na prelomnici, ki zahteva Cisti cerebralni film, film, ki bo sledil možganskim krivuljam in elipsam sinaps. Je dobesedno The last Action Hero, kakor se imenuje film Johna McTiemana, katerega izbrane odlomke so pokazali tudi v Cannesu. Zato je Schwarze-neggerjeva navzočnost na rdeCi preprogi pred festivalsko palačo vsaj tako pomembna in antologijska, kot je bilo Madonni-no slačenje. To so resnična znamenja dobe, v kateri živimo; to so ljudje, ki so hkrati nomen in omen. Mediatizirani samomor Zato morda ni naključje, da se najbolj dramatični filmi festivala ne vrtijo na platnu, temveC drugje okrog nas. Zato smo vsi skupaj že dve noCi gledali dramo otroškega vrtca v predmestju Pariza, v katerem je zdaj že razvpiti H. B. ugrabil skupino otrok in jih enega za drugim zamenjaval za vreCe denarja, ki mu jih je osebno prinašal župan Neuilly-sur-Seine in finančni minister Francije, Nicsolas Sarcozy. Kar v tej drami najbolj fascinira vse medijske ljudi, je do skrajne podrobnosti napisan in sprintan sinopsis dogajanja, ki ga je ugrabitelj razdelil opazovalcem in pobciji. V njem je predvidena ne le razporeditev kamer vodilne francoske televizije TF 1, temveC tudi »fizična eliminacija« samega ugrabitelja. Cerebralni film ali mediatizirani samomor? Otrokom je vzgojiteljica morala dati pomirila, da so lažje prebili noC, sicer pa jim je vse skupaj pojasnila kot igro, v kateri možakar s pištolo preganja volka. Telo in možgani, resničnost in fikcija, televizija in film ... Vrhunec ironije je morda Časopisno poročilo v dnevniku Liberation, v katerem novinar piše o tem, kako so starši ugrabljenih otrok med nočnim Čakanjem gledali televizijski prenos otvoritvene slovesnosti iz Cannesa s Catherine Deneuve. Ko bi vsaj počakali en dan! Tedaj bi videli Kindergarten Čopa. Cannes ne more rešiti sveta Emir Kusturica s cigaro namesto sladoleda CANNES - Ugledni francoski režiser Luis Malle letos žiriji v Cannesu predseduje z mešanimi občutki. Pred petindvajsetimi leti je bil Malle v skupini filmskih ustvarjalcev, ki so festival prekinili - to je bilo sredi leta 1968, ko so po vsej Franciji protestirali tako študentje kot delavci. Na festivalu so filmski ustvarjalci Alan Resnais, Cloude Leolucb in Milos Forman takrat umaknili svoje filme iz tekmovalnega programa, elani žirije Malle, Monica Vitti in Roman Polanski pa so odstopili. Francoska režiserja novega vala Francois Truffaut in Jean-Luc Godard sta se celo obesila na zastore na projekcijskem platnu, da bi preprečila predvajanje filmov v glavnem avditoriju in na stotine ljudi se jim je pridružilo z množično stavko. Po celonočni vroči debati z občasnimi izbruhi nasilja, ki jo je vodil prav Malle je bilo vsem skupaj dovolj. Danes Malle tega ne obžaluje. ” Vse to bi storil še enkrat. Tokrat bi seveda bilo lažje prisiliti žirijo v predajo, saj sem njen predsednik”, je Malle povedal novinarjem. V Mallovi žiriji sta igralki Judy Davis in Claudia Cardinale, britanski igralec Gary Oldman in bosanski režiser Emir Kustmica. Vsaka ideja revolucije je v konservativnem Cannesu videti smešna. Toda vsi ne uživajo v modernem udobju mesta. Malle meni, da se je kriza iz leta 1968 le povečala, saj je Cannes edina stvar, ki še deluje v Franciji. ” PoCutim se, kot bi bili v Monte Carlu, ne pa v Franciji”, je dejaLMalle. Ali se zdi pravično nadaljevati s tako razsipnim festivalom, medtem ko se v bivši Jugoslaviji bijejo boji, mnogo hujši od protestov iz leta 1968? Kusturica, rojen v Sarajevu, ne vidi nobenih koristi v zaprtju festivala: ” Dvesto let je del Evrope jedel sladoled, medtem ko je drugi del trpel. Ne vidim, kakšen vpliv bi lahko mi imeli na zaustavitev spopadov v Bosni.“ Malle z izkušnjo pol stoletja dodaja: ” Navsezadnje je le festival.“ (Reuter) KULTURA Torek, 18. maja 1993 13 _ORAD SNEŽNIK / EDINSTVENO RAZSTAVIŠČE Gospa zarodu Sredi prostranih snežniških gozdov stoji pod 1796 metrov visoko, da-ec v pomlad zasneženo goro Snežnik tudi grad z istim imenom. Po imenu je znan že °j 1268. leta, kot grad pa 0 j1394. leta. Njegova Podoba se od 17. stoletja, ko ga je naslikal Valvasor, ni veliko spremenila, faradi mogočnih obram-,h jarkov zbuja vtis utrjenega lovskega gradiča na vznožju snežniškega gorstva.V njem živi gospa, ki ni vec graSCaki-uja, kot so bili Lichten-Pergi ali zadnji lastniki choenburgi, ki so kupili grad z gozdovi vred 822. leta, uredili lovsko Počitniško hišico in jih imajo domačini v lepem spominu, ker so veliko naredili za kraj. Gospa, ki zdaj prebiva v gradu, je ?tuologinja Vesna Berce lz Ljubljane, ki si je v hiši j grajskem parku pred dvanajstimi leti z družino uredila svoj novi oni. In odkar je tu, se na gradu vrstijo kulturne Prireditve druga za drugo. Kako oživiti grajski salon .Med zadnjimi takimi Prireditvami je bila v so-oto zvečer otvoritev raz-s^.Ve fotografij modnih n lacil enaintridesetle-ega fotografa Janka Der-niastje iz Ljubljane. Razstavljenih je šestdeset fotografij oblačil diplomantov oddelka za tekstilno tehnologijo FNT Univer-2e v Ljubljani, ki jih je janko Dermastja posnel ta gradu in na sečoveljskih solinah. Razstava bo odprta do 15. junija, po-tem pa jo bodo prenesli v Ir dustri j sko - dokumenta-ofski center za oblikovanj9 na Igriški ulici v Ljubi ani in v Novo mesto. Aitor razstave je veliko delal tudi za gledališče, uk'arja pa se predvsem z niodno fotografijo in žal rnuje, da se na oddelku Za tekstilno tehnologijo ne ikvarjajo veC tudi z nrosdo modo. Sam pravi, da bi mu brez sponzorjev razstiva težko uspela, tako tnu je ves fotograf-ahi material prispevala Vista 2l, ki jo vodi Bojan Danica Velkavrh Radovič, tudi sam vnet fotograf, vse fotografije pa so mu uokvirili pri In-formi. Tudi glasbenika -saksofonist in kitarist, ki sta igrala na sobotni otvoritvi in še dolgo po njej, sta njegova prijatelja. Kako nabrati desetino Razstave in druge kulturne prireditve se vrstijo v tem edinstvnem razstavišču že enajsto leto, od takrat, ko je zaCela z gradom upravljati Vesna Berce. S prijateljico, slikarko Stanislavo S. Pu-dobsko, ki je doma v bližnjem Pudobu, vasi med Starim trgom in Ložem, sta se polni entuziazma lotili dela. Sprva so se na vabila odzivali le njuni prijatelji, kasneje pa so tudi drugi začutili, da je to ena lepših, Čeprav v samoto odmaknjenih galerij v Sloveniji V galeriji ne razstavljajo samo priznani umetniki, ampak ima odprta vrata tudi za tiste, ki šele stopajo na izbrano umetniško pot. Pred leti so zaCeli tudi s koncertno dejavnostjo. V sodelovanju s Koncertno agencijo Klemen Ramovš so priredili cikel vrhunskih koncertov s priznanimi tujimi umetniki.. Žal si tega zdaj ne morejo veC privoščiti, zato so pogostejše predstavitve knjižnih in pesniških zbirk ter razstave. Tako predstavitev je imela pred kratkim v okviru Snežniških večerov Neža Maurer, ko je predstavila svojo zadnjo pesniško zbirko Od mene k tebi. Snežniški veCeri so vrhunec prireditev na gradu,, pripravijo jih enkrat na leto in vedno jih spremljajo razstave likovnih del. Gostje na gradu so bili med drugimi tudi skladatelj Bojan Adamič, kera-miCarka Marija Orthaber, modna oblikovalka Suzana Sišernik. Poleg razstave Janka Dermastje je za letos predvidena predstavitev monografije o Cerkniškem jezeru, ki jo pripravlja Andreja Peklaj, l!...."■•fsl 1 I * K : Lastno, lastno, lastno ob njej pa pogovor o njegovih skrivnostnih lepotah. Junija bo na Snežniku mednarodna likovna kolonija, katere glavni pobudnik je Klavdij Tutta, in razstava Nika Slovenca. Avgusta bo likovna razstava Darka Slavca in Mladena Jernejca, septembra pa razstava kiparja Jirzija Bezlaja. Septembra, ko bo pri gradu Notranjska polharska noC, bo galerija odprla vrata tudi za razstavo otroških likovnih del s starotrške osnovne šole Janeza Hribarja. Ta bo letos že tretjič. Kako milo sreCo uloviti Povezovanju s pet kilometrov oddaljenim Starim trgom se Vesna Berce ne želi in ne more odreci. V Loški dolini sta vir življenja gozd in živinoreja, imajo pa tudi dve večji podjetji, Kovinoplastiko in obrat Gozdnega gospodarstva Postojna, ki rada, Ce le moreta, priskočita na pomoč. Tako je Kovinoplastika že pred enajstimi leti medila razsvetljavo v galeriji, obrat Gozdnega gospodarstva pa je izdelal kopijo Nul-tega kamna, geodetskega znamenja, ki stoji ob vhodu v grajski park, izvirnik pa so shranili na gradu.. Ta obrat je postavil tudi spomenik prvi gozdarski šoli v Sloveniji, ki so jo leta 1869 ustanovili prav na Snežniku. Njeno delovanje omogočil Jurij Schoenburg, predzadnji lastnik gradu. V njej so poučevali v slovenskem jeziku. Ce bo sreCa mila, kar z drugimi besedami pomeni, Ce bodo na gradu Snežnik dobili kaj dodatnega denarja (v tem primeru od republike), bodo pripravili novoletni koncert, letos s Svetlano Makarovič. Lanskega z Bogdano Herman, ki je izvajala stare slovenske balade, tisti, ki so ga doživeli v veličastni zimski lepoti, ne morejo pozabiti. S tem pa bi bila mesniCena večplastna paleta dejavnosti Vesne Berce, gospe z gradu, načrtovana za letošnje leto. % TM Imi v-' «/ -S#># _ , - * JH" * i a» ‘«k#«? _ A A* Tako je Janko Dermastja ujel snežniško vilo Da je lastništvo veC kot samo teoretična kategorija in da človeka lahko zapelje v zelo skrajna dejanja, je vsaj v obdobju bypass privatizacij na naših tleh moralo dokončno postati jasno tudi najveCjim skeptikom in dvomljivcem. Ce se direktorji velikih koncernov, tako rekoC osrednjih firm svojega področja v državi in hkrati izvoznih paradnih konjev, lotevajo početja, katerega končni cilj in domet je, da si postavijo kak »svoj« kafic, res morda z gigantsko kva-dratmo in zavidanja vredno skupno težo medenine in marmorja, porabljenega za notranjo opremo, razsežnost povezave »imeti in biti« ne potrebuje več nadrobnejših utemeljitev. Na napačni poti pa bi bili, Ce bi neustavljivo željo za lastnim omejevali le na materialni svet. Zdi se, da je tu le najbolj pregledna, nemara zato, ker je najbolj jasno, kaj tisto, kar imamo za lastno, pravzaprav je. Ker se na tem mestu ukvarjamo s kulturo, bomo pre-skocih vsa preostala lastninska Juepenenja in se ozrb na kulturno. Lastna kultma? Seveda, zadeva ni sporna, še posebej, dokler je ni treba plačati. Pa tudi poslej še kar gre: dokaj samoumevno se nam zdi, da Andrej Blatnik moramo skupaj z državo imeti najmanj eno opero, simfonični in big band orkester, nekaj teatrov in muzejev, prevode vsaj nekaterih velikih leposlovnih besedil in tako dalje. Kakšne, to je drugo vprašanje. Na simbolni ravni, pomembni za nacionalno samozavest, je dovolj, da te reci obstajajo. Lastnina nad produkcijo (torej možnost izreci: »To je moje/naše!«) zelo spodbuja kulturno producentstvo; pred Časom sem že omenil, da v založništvu trenutno najbolj prosperirajo tiste firme, ki nosijo lastnikovo ime. Tu so zakonitosti paC enake kot v gospodarstvu, navsezadnje tudi gre za gospodarstvo. Nekoliko pa se zaplete pri sprotni ustvarjalnosti. Moj empirični zgodovinski spomin ne seže prav daleč, toliko pa že, da si (dodatno ohrabren s pisanimi pričevanji iz prejšnjih Časov) upam trditi, kako se pri Slovencih somerno menjujeta ambicija, da bi svojo kulturo ustvarjali z natančnim posnemanjem in prenašanjem najbolj priznanih tujih vzorov, in težnja ustvarjati kulturo karseda samoniklo, zaščiteno pred tujimi vplivi. Trenutno slovensko agorafobicno vzdušje, ki ga je nemara v najbolj zgovorni obliki izpričala zdaj že s|ovita radijska anketa njted poslušalci, ali naj kultura dobi veC denarja ali ne, kot ji ga je namenjal 'osnutek proračuna, in odgovori, ki so zapovrstjo dokazovali, da gre kulturi predobro, saj je pri nas preveč tujih umetnikov, tako da imamo celo neizrabljene do-maCe, bi nas nemara navajalo k pomisli, da se bomo v kulturi zatekati k lastnemu, lastnemu in le lastnemu, naj bo dobro ali slabo. Vrsta javnih komentarjev že izraža svojo hudo skrb na to temo. Ko pa sem na avtomobilih, parkuanih pred celovškim prizoriščem koncerta Gipsy Kingsov, opazil vrsto slovenskih regisbacij, si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil, da na kakem slovenskem etno veCeru Druge godbe zanesljivo ne bi bilo toliko obiskovalcev. In enako me je strahu pred našo pretirano zaprtostjo v lastne kulturne meje ozdravil odgovor redne obiskovalke ene ljubljanskih knjižnic, ki je na knjižniCarkino priporočilo lani nagrajenega slovenskega romana odvrnila, dp^domace književnosti ne bere. Odločitev za lastno je načelna; v nadrobnostih vsakdanje izbire se kljub njej ravnamo po planetarnih diktatih. ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Naši študenti v Avstriji GRADEC - Sola za arhitekturo Univerze v Ljubljani je skupaj s Pobtecnico di Milano, Facolta’ di Architettura, Technische Universitaet, Erzherzog Johann Universitaet Graz in z University of Kentucky organizirala pregledno razstavo na temo »New Architecture in old Structures«. »Stara tehnika« na Rechbauerstrasse 12 v Gradcu je prva postaja razstave, ki bo potovala v matična mesta vseh štirih univerz. Osnovna tema razstave je še posebej aktualna tako za našo šolo kot za slovenski prostor. V sproščeni obliki študentskih programov je v odgovarjanju na veCno vprašanje konservacije, rekonstrukcije, razvoja in interakcije v mik-ro in makro merilu Sola za arhitekturo v Ljubljani še enkrat dokazala, da se ne le postavlja ob bok tistim iz zahodnoevropskega prostora, temveč jih (tokrat) celo prekaša. Tradiciji umne integracije novega v staro, značilni za našo šolo, se je tokrat kljub povsem ponesrečeni organizaciji razstave graških arhitektov pridružila še izjemna grafična izdelanost projektov. Razstavo, ki bo v Grazu trajala do 20.maja, bo po besedah predstojnika šole prof. Petra Gabrijelčiča obogatena s ka- La La Slina v CD Nova gledahška premica v Stinovi dvorani prihaja iz \rst neodvisne produkcije, ki si je tako letos znova našla zatoci-SCe v Cankarjevem domu. v koprodukciji. SOU in Cankarjevega doma sta režiser Igor Štromajer in dramaturginja Bojana Kunst ustvarja predstavo La La Slina - Zgodba spi-ralastega rajanja, v kateri ata glavno in edino vlogo zaupala igralki mlade generacije Petri Govc. Gledališki tandem Kunst-Stromajer, poznan po svojih radikalnih in redukcionisticnih uprizoritvah (Eros Ars Sistem, Mozart in Salieri, Amibeta Genesis), na oder tokrat postavlja za-godbo moderne ženske in njeno srečanje s končnostjo. Predstava je razdeljena na veC stavkov, Uverturo, La La Bolezen, La La umiranje in La, La Smrt, ki predstavljajo postaje intimnega spopada z neizprosnim koncem. Neposredna intimnost anonimne modeme ženske razbija mit o temačni globini smrti in nam s pomočjo svojega potovanja prikazuje lepoto finalnega srečanja z neskončnim univerzumom. La La Slina je predstava nenavadno neposrednega gledališča, ki v sebi združuje in na nov način interpretira življenje in smrt, užitek in trpljenje, vsakdanjost in finalnost. Orgiastična moC in energija usmerjata spiralasto potovanje anonimne ženske, zato njeno približevanje smrti ne pomeni odpovedi življenju, paC pa užitek nad bivanjem, ki je najbolj prisoten prav v bližini točke prehoda. Interpretacija srečanja s končnostjo je tako edinstvena in svojevrstna ter ne deluje kot prototip, kar bi spričo usodne teme lahko pričakovali. La La Slina je tipična ■gibalna predstava, ki se ves Cas zadržuje v območju igralnega giba. Besede so na traku, jezik predstave pa je abstraktni poetični jezik, ki dopušča možnost raznovrstnih pomenov. Igralka, postavljena v okroglo dvorano Cankarjevega doma, obvladuje prostor z neprestano menjavajočimi se akcijami, skozi katere prikazuje svojo intimno zgodbo. Govorimo lahko o posebnem jeziku, ki so ga avtorji ustvarili med procesom kreiranja predstave, ta pa je zavezan načelu redukcioni-zma in estetske Čistosti. Fokusiranje gledalčevega pogleda na eno samo igralko ima za posledico' tudi specifično redukcijo, saj gledalca nehote postavi v intimen odnos z osebo, ki prikazuje svojo zgodbo. V Štihovi dvorani Cankarjevega doma si bomo tako lahko jutri, 19. maja, premierno ogledali subtilno predstavo, ki bo s svojim neposrednim in posebnim gledališkim jezikom gotovo segla globoko v duše gledalcev. Premiera, katero je finančno podprlo tudi ministrstvo za kulturo, bo izvedena v okviru študentskega kulturnega festivala, sledilo pa ji bo še šest ponovitev v tej sezoni. Po premieri bo tudi otvoritev gledaliških fotografij Bojana Golcarja, gre pa za fotografije dosedanjih predstav Igorja Štromajerja in Bojane Kunst. Lahko pa si boste ogledali tudi video art film avtorja Dominika Solarja z naslovom Joško Buhunski: Življenje in delo, ki prikazuje režiserja projekta La La Slina. (M.T.) talogom prav kmalu razstavljena še v Ljubljani, v Milanu in v Kentuckiju. (B.U.) Slovenski arhitekti na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Danes bodo v Budapest Galerie v Budimpešti odprli razstavo sodobne slovenske arhitekture. Poleg madžarskega organizatorja sta razstavo pripravila še Društvo arhitektov Ljubljane in Galerija Dessa. Slednja je že leta 1991 pripravila izbor sodobne slovenske arhitekture za razstavo v ZDA. Razstava so pripravili povsem na novo, predvsem bo skušala širše predstaviti slovensko arhitekturo. Pri zasnovi sta želela selektorja Miloš Florjančič (DAL) in Andrej Hrausky (Dessa) poleg stavb predstaviti tudi oblikovanje interierjev, saj je le-to po njunem mnenju, predvsem zaradi splošne krize gradbeništva, svojevrsten izraz sedanjega stanja v slovensld arhitekturi. Selektorjema so se odzvali naslednji avtorji: Miloš Bonča, Vojteh Ravnikar, Mladen Lukas, Janez Koželj, Aleš Vodopivec, Jurij Kobe, Edo Jalšovec in Bogdan Čeme, Božo Podlogar, Jure Sadar, Peter Pahor, Katarina in Miha Dešman, Andrej Kemr, Boris Podrecca, Aleš Zetko, Metod Prijatelj in Peter Vezjak ter Vesna in Matej Vozlič. Ob razstavi bo izšel tudi katalog/zloženka v madžarščini, ki ga je oblikoval Ranko Novak. (A.H.) Moderna v Romuniji BUKAREŠTA - Konec aprila so v Bukarešti organizbali simpozij z naslovom »Med avantgardo in moderno«. Slo je za prvo resnejšo obravnavo medvojnih kulturnih gibanj v Romuniji, ki so bila seveda med Causescovo vladavino potisnjena v ozadje. Kot v večini socialističnih dežel se po vojni o nekdanji kapitalistični dekadentni mnetnosti ni razpravljalo. Tako danes le stežka doumemo vso bogastvo tega kulturnega izročila. Celo vodilna avantgardna imena, kot so Ionesco, Tristan Tzara ali Constantin Brancusi, težko povezujemo z njihovo domovino. Pa vendar je bila Romunija nekdaj tako materialno kot duhovno zelo bogata država. Meščanska elita se je praviloma zgledovala po Franciji in tujcu, ki pride v Bukarešto, je kmalu jesno, zakaj so mesto poimenovali »vzhodni Pariz«. Kot nakazuje že ime simpozija, pa je pravzaprav šlo za dva pola kulturnega razvoja. Ce je za romrmsko avantgardo značilno, da se je razvijala hkrati z ostalimi avantgardnimi gibanji v Evropi, Marcel lancu in Tristan Tzara pa sta v Ziiri-chu celo ustanovila dadaistično gibanje, se je modema vsaj na področju arhitekture razvijala precej specifično. V Romuniji funkcionalizem ni imel socialnega naboja in zato tudi ne negativnega boljševističnega predznaka. Nove oblike so arhitekti, ki so se večinoma šolali v Parizu, kmalu sprejeli kot izraz novega kapitalističnega podjetništva. Tako se je v Času, ko sta Le Corbusier ali Mies van der Robe labko postavila le nekaj vil posameznim ljubiteljem umetnosti, funkcionalistiCna arhitektura v Romuniji razvila do neslutenih razsežnosti. V pičlih nekaj letih so sredi tridesetih pozidali avenijo Bailgheru v Bukarešti, skoraj izključno s tedaj novo funkcionalistie-no arhitekturo. To potezo, ki je kasneje gotovo navdahnila tudi Causesca pri njegovih projektih, bi morali upravičeno upoštevati kot eno najvecjih realizacij funkcionalizma. Seveda pa ni ostalo le pri arhitekturi. Ob simpoziju je bila organizirana tudi velika pregledna razstava, ki je obravnavala vse kulturne panoge, od literature do slikarstva in arhitekture. Hkrati so potekale tudi vzporedne prireditve, predvsem koncerti avantgardne glasbe iz medvojnega obdobja ter seveda gledališče, v katerem so uprizorili dela Ionesca in Tristana Tzare. Iz Slovenije sta se simpozija udeležila prof. Janez Koželj in ing. Andrej Hransky. Prireditve in razstava so se zaključile 15. maja. (A.H.) Fnn im v^ML/ ruiuin vo m ZAGREB - V Zagrebu se je končalo četrto mednarodno srečanje s temami o razvoju in uporabi računalniških sistemov v informatiki, arhitekturi, oblikovanju in medijih pod naslovom GAD Forum ’93 - Integracija novih tehnologij. Glede na to, da so na področju informatike in arhitekture predavali samo hrvaški strokovnjaki o temah kot sta npr. Površina hrvaškega morja in otokov in Računalnik pri obnovitvi graditeljske dediščine ali kako ponovno pridobiti izgubljene veščine preteklosti je tisto »mednarodno« v naslo-vu odveC. Ker so vsakega obiskovalca ob vstopu na simpozij osebno pregledali kot potencialnega atentatorja, gre dvomiti, da bo srečanje sploh kdaj tradicionalno. Področje medijev, ki je bilo na programu v petek popoldan in v soboto, je zastopalo nekaj pomembnih tujih strokovnjakov. V družbi s Simonom Bigg-som (Academy Minerva SCAN, Groeningen), Jo-achimom Sauterjem (-HBK Berlin), Malcol-mom LeGricem (London),.. je raziskave na področju aplikacije hologra-fije v arhitekturi in oblikovanju predstavil tudi v Nemčiji živeči Slovenec Vito Oražem. Medtem ko so Joachim Sauter (poznamo ga že s Hamburške razstave medijev v Deichtorhallen), Simon Biggs in Malcolm LeGri-ce polemizbali predvsem vprašanje vloge opazovalca v oblikovanju in zaznavanju vizualne informacije (vprašanje identifikacije opazovalca s fokusom kamere,..), je Oražem v svojem predavanju podvomil o smiselnosti takšnega sreCanja v državi, ki ni le v vojni, temveč je tudi agresor. V zgoščenem predavanju, je predstavil postopek bologramiranja in bi različne možnosti uporabe holografije v obhkovanju prostora. »Holo-Fliese«, bologramske talne, pohodne ploščice, so bile v osemdesetih avantgardno delo na področju notranje opreme prostorov. Projekt »Solar-Pavillon«, je poskus uporabe fizikalnih lastnosti holografije pri uravnavanju prehodov sonCne svetlobe v stavbo. »Arche-di-Em«, pa je bil projekt, M se (s HOE, holografsko optičnimi elementi) spogleduje s prevrednotenjem strukture obodnih zidov prostorov. Instalacija s HOE-ji katere avtorja sta V. Oražem in njegov sodelavec T. Lueck, je na ogled v drugem nadstropju muzeja Mimara. Bruno Urh NOVICE Superprevodnost že pri -140 stopinjah C ZÜRICH - Temperatura, pri kateri postane kaka snov superprevodna (z drugimi besedami: ko se ji električni upor zmanjša na 0), se je znova zvišala. Novi rekord, ki so ga objavili v predzadnji številki revije Nature, znaša 133 K ali 140°C, kar je 6 kelvinov veC od prejšnjega iz 1.1988. Dosežek pomeni še en korak v iskanju superprevodnikov, ki bi delovali pri sobni temperaturi. Nova snov je mešanica dveh kemikalij, ki vsebujeta živo srebro, barij, kalcij, baker in kisik, iznašli pa so jo v ziiriškem Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo. (G. V.) Še natančnejša cezijeva ura TEDDINGTON - Pred kratkim je v ameriškem Nacionalnem inštitutu za standarde in tehnologijo v Marylandu začela delovati bržkone najnatančnejša komercialna ura na svetu, NIST-7: v treh milijonih let naj bi ne odstopala za veC kot sekundo. Naprava je povezana z drugimi urami, ki rabijo kot standard - recimo z onima v britanskem Nacionalnem fizikalnem laboratoriju v Teddingtonu in v brunswiškem Nemškem nacionalnem laboratoriju za standarde. Te temeljijo na nihanju cezijevih atomov in merijo čas z natančnostjo ene sekunde v milijonu let. Zaradi drugačnega načina vzbujanja atomov cezija (z laserji namesto z magnetnimi polji) bo ura NIST-7 najbrž še natančnejša. Najnatančnejše ure ne svetu - vsaj v krajših razdobjih - pa so zasnovane na vzbujanju vodika z maserji (mikrovalovnimi laserji). Te dosežejo natančnost ene sekunde v tridesetih milijonih let, a niso komercialno uspešne. (G. V.) Vrtanje v prelom Svetega Andreja SAN FRANCISCO - Skupina geofizikov namerava v raziskovalne namene izvrtati deset kilometrov globoko vrtino v znani Prelom Svetega Andreja v Kaliforniji in s tem poglobiti razumevanje nastanka tamkajšnjih potresov. Projekt naj bi stal 50 milijonov dolarjev, predvidoma pa bo trajal šest let od začetka vrtanja. Znanstveniki bodo merili tlak tekočine v kamninah ob Prelomu, ki bi bil lahko šibka točka prav zaradi visokega tlaka. MogoCe je, da je proženje potresov povezano s porasti tlaka tekočin. V raziskovalni skupini so znanstveniki z Univerze Stanford, Nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore in drugi. Z inštrumenti, ki jih bodo spuščali po dvajsetcentimetrski luknji, bodo merili tlak tekočin in jemali vzorce kamnin. Tako naj bi bilo mogoCe ugotoviti tudi, iz katerih plasti prihajajo tekočine. Z deli naj bi zaceli 1. 1996, Ce se jim bo dotlej posrečilo zbrati denar. Nekateri se bojijo, da bi z vrtanjem v Prelom lahko sprožili velik potres, vendar je prevladalo mnenje, da se to ne more zgoditi. »V Prelomu se vseskozi nekaj dogaja zaradi privlačnosti Meseca, tako da bo naše početje zanemarljivo,« pravi Mark Zoback, geofizik z Univerze Stanford. »Seveda pa zelo resno razmišljamo tudi o tej možnosti in Ce se bo pokazalo, da bi raziskave lahko povzročile potres, jih paC ne bo.« (G. V.) Pomoč za činčile SANTIAGO DE CHILE - Dve vrsti činčile, južnoameriškega glodavca, ki je cenjen zaradi odličnega krzna, sta v nevarnosti, da bosta izumrli. Čilsko nacionalno gozdarsko združenje in Svetovni sklad za divje živeli (WWF) zdaj kartografirata njune obstoječe kolonije, pripravljata zanju bivališča v narodnem rezervatu za činčile in spodbujata nove raziskave na področjih genetike, parazi-tologije in razmnoževanja teh redkih živali. Cilj: število živali povečati na tisto raven, na kateri je bilo, ko jih človek še ni pobijal. (E. J.) Predstavitev petih raziskovalno-razvojnih programov Evropske skupnosti LJUBLJANA - Pred nedavnim je bil objavljen razpis za sodelovanje slovenskih organizacij v tekočih projektih petih raziskovalno-razvojnih programov Evropske skupnosti (Peco 93 - Cooperation in Science and Technology with Central and Eastern European Countries). Jutri, 19. maja ob 10. uri, bo v Cankarjevem domu (Kosovelova dvorana) omenjene programe predstavil Reinhard Thomas, glavni koordinator programa Peco, ki je posebej pooblaščen za sodelovanje s Slovenijo v okviru Generalne direkcije za znanost, raziskave in razvoj (DG XII) ES v Bruslju. V angleščini bo predstavil vseh pet programov, za katere je po razpisu mogoCe prijaviti sodelovanje prek koordinatorjev tekočih projektov, in sicer: 1. Environment, 2. Non Nuclear Energy, 3. Nuclear Fission Safety, 4. Biomedical and Health Research in 5. Human Capital and Mobility. Udeleženci bodo prejeli tudi popolnejše informacije s prijavnimi obrazci in pregledom vseh tekočih projektov. (MZT) Senca Ajdovskega gradca LJUBLJANA - V mali dvorani Znanstveno-razi-skovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti bo jutri, 19. maja ob 11. uri, predstavitev knjige: Janko Pleterski, Senca Ajdovskega gradca - O slovenskih izbirah v razklani Evropi, samozaložba, Ljubljana 1993. Knjiga je historio-grafski poskus, ni pa suhoparno strokovnjaška, saj se avtor ni trudil, da bi bila brezosebnega značaja. V knjigi so zbrani spisi, nastali v letih 1990-1992 o nekaterih vprašanjih naše zgodovine, ki so se tako nujno odprla v novem prelomnem Času. Postalo je še posebno vidno, da vsi živimo v senci dogajanj, ki rahlo spominjajo na Prešernovo doživetje Ajdovskega gradca. Ali nam bo senca, ki ji ne moremo ubežati, pogled zamračila, ali pa nas bo prisilila, da ga izostrimo? Vprašanja so toliko pomembna, da bi bilo dobro, Ce bi soočili Cim veC mnenj. Seveda knjiga Janka Pleterskega nikakor noCe biti zgolj ena izmed osebnih izpovedi o dogodkih v minulih dveh ali treh letih, kakršne so postale nekakšna moda, temveč predvsem nov zgodovinopisni prispevek. (B. Z.) I ) 11 ■ ■ |||g|f III ■ H ; KVANTNI RAČUNALNIKI / VLOGA KOT BAZNE FUNKCIJE V FOURIEROVI ANALIZI Načelo nedoločenosti kot vir zanesljivosti in določenosti Dokaz o superiornosti kvantnih računalnikov nad klasičnimi ni splošen, saj ne razkriva napotkov za izračunavanje funkcijske vrednosti Čeprav poznamo kvantno mehaniko najbolj po načelu nedoločenosti, so danes fiziki mnenja, da lahko ta teorija rabi tudi kot vir zanesljivosti in določenosti. V računalniku je načeloma mogoče izkoriščati kvantne pojave za hitro in popolnoma natančno reševanje nekaterih nalog, ki jih navadni računalniki meljejo bodisi zelo poCasi bodisi z majhno možnostjo napake. Dodatna moC kvantnih računalnikov izvira iz lastnosti kvantnega sistema, da je na veC mestih hkrati. Foton, ki prodira skozi sneženo kepo, gre v istem Času po najrazličnejših možnih optičnih poteh in pokuka ven na mestu, določenem z interferenco vseh poti. Interferenca V enem samem kvantnem računalniku bi načeloma lahko na podoben naCin hkrati potekali različni računski postopki, iz katerih bi z interferenco nastal rezultat. Čeprav nadzorljiva interferenca takih procesov v kvantnem računalniku zaradi mno- gih preprek zaenkrat še ni mogoča, se je v zadnjih letih razumevanje delovanja teh naprav zelo poglobilo. V začetku so - zdi se, da zmotno - mislili, da bi kvantni računalniki zaradi vzporednega procesiranja utegnili hitro reševati naloge, kot sta faktofizacija in problem trgovskega potnika. Tovrstni problemi so nekoliko podobni iskanju igle v seneni kopici, ker je rešitev treba najti v množici možnosti, katerih število eksponentno narašča z razsežnostjo naloge. Računalnik, ki bi zmogel naenkrat preveriti ustreznost vseh možnosti in na rešitev nedvoumno opozoriti, bi s takimi problemi opravil neizmerno hitreje od znanih metod. Kvantnega računalnika ni težko sprogramirati, da je število vzporednih procesov eksponentno odvisno od velikosti naloge; težko je doseči, da ti procesi nato interferirajo na primeren način in je zanesljivost odgovora znatna.Te-žavnost si ponazorimo s temle primerbm: predstavljajmo si, da želimo s ta- Charles H. Bennet kun računalnikom faktori-zirati stomestno število, tako da ga v vzporednih procesih delimo z vsemi petdeset- in manj mestnimi števili. Ce da katerikoli od teh računov (ki jih je približno lO^) ostanek 0, je problem po svoje rešen. Vendar bi se en sam uspešen proces v konCnem interferenčnem vzorcu komajda poznal. Kvantni računalniki ne zmorejo primerno ojačiti rezultata enega samega računskega procesa, ker je za interferenco značilna aditivnost in lahko vsaka računska pot prispeva le signal, ka- terega jakost je enaka začetni. Zato se verjetnosti, da bosta taka in klasična stohastična računska naprava - ki naključno izbere proces - hitro rešili opisano nalogo, ne razlikujeta bistveno. Z interferenco pa si lahko pomagamo pri obravnavi nalog, katerih rešitev je odvisna od mnogih računskih procesov. Nedavni skokovit napre- dek na tem področju izvira iz Članka, ki sta ga objavila David Deutsch in Richard Josza. Znanstvenika sta s kvantnim računalnikom določila globalne lastnosti logične funkcije f n-bitnega argumenta, tako da je v napravi hkrati potekalo 2n procesov, po eden za vsako vrednost argumenta. V tem primeru lahko računske poti interferi-rajo tako, da je mogoCe hitro in povsem zanesljivo ugotoviti, ali je funkcija konstantna (bodisi 0 bodisi 1 za vse vrednosti argumenta) ah uravnotežena (0 za natančno polovico vrednosti in 1 za drugo polovico). Klasični računalnik izračunava vrednost takih funkcij zaporedoma. Lahko bi se pripetilo, da bi do nekega trenutka pregledani argumenti vsi dali isto vrednost f: vseeno bi ne bilo mogoCe reci, da funkcija ni uravnotežena, dokler ne bi poiskah vrednosti f pri-vsaj polovici argumentov x. Časovna zahtevnost take operacije je eksponentna. Ce želimo popolnoma zanesljive odgovore, je problem razlikovanja med konstantnimi in uravnoteženimi logičnimi funkcijami hitro rešljiv le s kvantnimi računalniki. Res pa je, da opravijo isto nalogo v kratkem Času tudi klasični stohastični računalniki, Ce dovolimo vsaj majhno možnost napake.Tedaj imamo funkcijo za konstantno, Ce ima isto vrednost pri nekaj deset naključno izbranih argumentih. Na sliki so prikazane štiri logične funkcije. Vsaki tanki cmi navpični progi ustreza vrednost 1, beli pa 0. Debelejše bele in Cme Črte predstavljajo veC zaporednih ničel in enic. Primeri se nanašajo na preproste funkcije sedem-bitnega argumenta (torej imamo na voljo 27 = 128 različnih vrednosti): zgoraj levo je konstantna funkcija, pod njo mavnotežena. Čeprav z očesom takoj opazimo razliko, moramo s klasičnim računalnikom zaporedoma izračunati vrednost funkcij vsaj v polovici točk, da se prepričamo o značaju funkcije. Kvantni računalnik pa bi lahko z interferenco 128 vzporednih računskih procesov globalno razliko zaznal veliko hitreje in kljub temu zanesljivo. Neka ameriška znanstvenika sta spoznanja De-utscha in Josze še razširila. Posrečilo se jima je pokazati, da lahko kvantni računalnik, ki zmore ločevati konstantne logične funkcije od uravnoteženih, poleg tega opazi tudi razliko med 2n -1 uravnoteženimi funkcijami. Trakova na desni strani slike sta šolska primera: s kvantnim računalnikom bi takoj ugotovili, da funkciji nista enaki, čeprav sta kot tudi 125 drugih - videti presenetljivo podobno. Razred S kvantnim računalnikom lahko hitro in zanesljivo ločimo konstantno logično funkcijo (zgoraj levo) od uravnotežene (levo spodaj). Prav tako je mogoče razlikovati med večjim številom le rahlo različnih uravnoteženih funkcij. uravnoteženih logičnih funkcij, ki jih lahko medsebojno ločimo s kvantnim računalnikom (t. i. Walshove funkcije), je za matematike še posebej zanimiv, saj imajo te lahko podobno vlogo kot bazne funkcije v Fourierovi analizi. Časovna zahtevnost Kako se potemtakem razlikujejo zmogljivosti kvantnih in klasičnih računalnikov? V klasični teoriji ostaja žal nerešenih precej temeljnih problemov: najbolj znano je bržkone vprašanje, ah sta zahtevnostna razreda P (deterministična polinomska odvisnost Časovne zahtevnosti od velikosti naloge) in NP (deterministična polinomska odvisnost Časovne zahtevnosti) enaka. Zato se nam poprej omenjena naloga fa-ktorizacije in problem trgovskega potnika samo zdita težka - o tem ne moremo biti prepričani. Do tega pride, ker v pravih nalogah različne računske poti niso neodvisne: pri faktori-zaciji je paC tako, da so števila, ki so deljiva s 6, zagotovo deljiva tudi s 3. Zato ne moremo biti prepričani, da za reševanje tovrstnih nalog ni hitrejšega algoritma od ugibanja. Prav mogoCe je, da je v resnici vsak od teh problemov bolj podoben iskanju igle v veleblagovnici kot v bali sena. Ker se matematikom ni posrečilo odgovoriti na najte- žja vprašanja teorije časovne zahtevnosti, so se ponovno lotili preprostejših izrekov: o prerokovanju in polnosti. Pivi govori o sposobnosti napovedovanja lastnosti Cme skrinjice - ki ponazarja neko funkcijo -ne da bi vanjo pogledali-Primer take naloge je prej omenjeno razlikovanje med konstantnimi in uravnoteženimi funkcijami. Dokaz Deutscha in Josze o superiornosti kvantnih računalnikov nad klasičnimi ni splošen, saj tudi tu ne pokukamo v skrinjico in ne preberemo napotkov za izračunavanje funkcijske vrednosti. Prej bi lahko rekli, da so prvi učinkovitejši od drugih, Ce imamo opravka z razredi funkcij - recimo konstantnimi in uravnoteženimi -, ki jih je analitično težko analizirati. Drugi izrek se loteva problemov, za katere je mogoCe dokazati, da so vsaj tako zahtevni kot katerakoli druga naloga iz nekega razreda. Ker lahko vse naloge iz razreda NP prevedemo na problem trgovskega potnika, je ta v klasični teoriji Časovne zahtevnosti NP poln. Morda je na podoben način mogoCe opisati kvantno računalništvo s problemi, za katere lahko dokažemo, da so vsaj tako težki kot vsaka naloga v izbranem razredu kvantne Časovne zahtevnosti. (Prev. G. V.) PSIHOLOGIJA / SAMOMOR - SLOVENSKA ZNAČILNOST IN POŠASTNA STVARNOST Samomorilnost Poteza človeške duševnosti, no katero nas opozarja celo Twain Dr. Gorazd Mrevlje je ob neki priložnosti zapisal, da vsakdo izmed nas pozna nekoga, ki je napravil samomor. In žal je res tako. Čeravno je naša družba izredno obremenjena s samomorilnostjo, pa je tudi res, da jo pozna sleherna človeška družba. V nekaterih so ti odstotki zanemarljivi, v naši pa pošastni. Slovensko nagnjenost k samomorilnosti so pripisovali različnim dejavnikom po vojni, od leta 1945 naprej, ko se je zaCela strmo dvigovati. Vendar pa očitno niti samostojnost niti neodvisnost nista bili tisti primanjkljaj, ki bi temu botroval, saj se odsihmal število ni prav nie zmanjšalo. Zato so vse nekdanje hipoteze v tej smeri nične. Nekoliko se sicer velja zaustaviti ob razmišljanjih o starostni strukturi naše družbe, ki je paC že zelo stara, o skokoviti urbanizaciji, ki je moCno posegla na področje podeželja, o spletu prav vseh rizičnih dejavnikov in o morda tudi o pretirani pedantnosti in nesprejemanju manj uspešnih ter še o Cem. Skratka, zdi se, da je slovenska družba manj zdrava, kot se želi predstavljati ah predstaviti. Skrb za zunanji red, malenkostnost in drobnjakarstvo so verjetno res znamenja kaotičnega notranjega stanja mnogih izmed nas. Zanimivo je, da prisilneži (anankasti) vedno bolj stopnjujejo svojo prisilnost do stopnje osebnega perfekcio-nizma, ko nato pero takšne ure poCi. Toda niso samo ti nagnjeni k samomorilnosti, temveč tudi histerično strukturirani ljudje, pri katerih pa gre največkrat za demonstracijo sebe, vendar pa tega ne morejo veC uživati. Skratka, v vsaki osebnostni strukturi lahko najdemo dovolj vzrokov za razmišljanje, kaj je gnalo nekoga v to obupno dejanje. Nedvomno pa je navzoče dejstvo, da so vsi našteti tipi ljudi izgubili smisel za nadaljnje življenje tukaj in zdaj. V ponovnem iskanju smisla lahko tistim, ki so uspeli preživeti, pomagajo z izhodišči logoterapije Viktorja E. Frankla. Iskanje logosa (smisla) je bilo ljudem seveda dano že tudi pred Fran-klom. On je le spoznal, da je mogoCe preživeti, Čeprav so okoliščine povsem nemogoče, da le obstaja smisel. Smisel, da še osmislimo tisto, kar naj bi ostalo na poti do bolj ali manj naravne smrti. Kajti ne glede na vsakršno tehtanje smislov in nesmislov drži, da smrt vedno pride in da gre v vsakem primem za racionalen zamik. V bistvu gre pa tudi za boj dveh volj, volje do življenja in volje do smrti. Morda je prva še najbliže tudi volji do moči. Ne gre namreC prezreti Franklove podobnosti z Nietzschejem v marsikateri premisi. V bistvu gre pri samomorilcu res samo zato, da je vse slabo premagalo dobro (smisel) in da ni veC razloga za življenje. Franki ima očitno prav, ko vsakogar, ki pride k njemu, vpraša: Zakaj se še niste ubili? Pri tem in v tem pa imajo pomembno vlogo tudi letni Časi. Vsaj tako kažejo statistike. A. Alvarez piše v svojem delu Kruti bog (1985): »Praznik, kakršen je pomlad, utrjuje prepad med javno (očitno) prisrčnostjo in dobrim razpoloženjem ter zasebnim mrzlim obupom.« Pomlad je namreč najnevarnejši čas za samomorilnost. Zanimivo je, da imamo kar nekaj narodnih pesmi, ki pojejo o tem Času Borut Pogačnik in slovesu kot: Prišla je pomlad, toda mene ne bo... me bodo dali v to cmo zemljo in podobno. V tem se morda kaže tudi prikrita samomorilčeva želja, da bi bil deležen te ljubezni, žalosti svojcev, pogrebcev, da bi videl, kako jokajo za njim, žalujejo in obžalujejo vse, kar so mu prizadejali... Da je ta poteza moCno navzoča v Človeški duševnosti, nas v Tomu Sawerju opozarja celo Mark Twain. Na koncu - samo še pismo Večina samomorilcev pusti ali odpošlje svoje zadnje pismo kot poskus povsem enosmerne informacije, ki pa naj bi (morda) le nekoliko pojasnila vzgibe, ki so jih vodili k temu. Včasih so ta in takšna pisma izbrana, celo zelo lična, kakor je bil verjetno tudi do potankosti načrtovan samomor. Toda največkrat gre za v brezumju izbran prvi papir in pisalo, kamor padajo solze ali celo že kri. Vsebinska (semantična) analiza pisem nam ob grafo-loški lahko veliko pove o strahotni stiski, pa vendar o zmagi Thanatosa nad življenjem. Ponavadi samomorilci utemeljijo svoje dejanje z različnimi obtožbami, ki so pa zvečine posredne: »Mami, ne očitaj si, da sem to storila zaradi tebe, da si ti za vse kriva...« V resnici pa je hotela reci prav to, toda še v trenutkih zadnje me zmaga obrambni mehanizem, ki skuša racionalizirati. Takšnih racionalizacij pa je seveda veliko še v drugih oblikah, ko recimo skuša samomorilec prikazati kot vzrok bolezni ali preprosto svojo nihilistično stališče do življenja in sveta. Drugi pa so bolj neposredni in natanko povedo, zaradi koga in zakaj so to storili. Sicer pa je veliko samoobtoževanj (nisem znal živeti, nisem bila za ta svet, zaradi moje Čudne narave) kakor tudi občutkov hude notranje osamljenosti in osamitve, lastne brezvrednosti. Veliko je podčrtavanj. Predvsem pa so pogoste besede iz »družine smrti«: umreti, smrtno sam, smrtno bolan, smrtne rane, ubita Čustva, mrtvo telo, Cma zemlja, grob, »toten-kamra«, Črnina itd. Neverjetno je tudi veliko besed s predpono ne: nečloveško ravnanje, nečloveške bolečine, nemogoče, nenamerno, neozdravljivo, neizbrisano, neznostno, nemogoče, nepomirjeno, neizrekljivo itd. Včasih je iz afektirane vsebine vseeno mogoCe izluščiti bistvo ali nagibe, ki so vodili k temu. Včasih pa se moramo potolažiti le z Meislovo mislijo: »Oseba, ki ne zna ljubiti ah biti ljubljena, ki ne more biti nikomur potrebna ali spoštovanja vredna, pomembna ali bogata in ki ne more imeti vsaj blodenj takšne vsebine - ne more živeti.« Pisma samomorilcev so polna besed, ki izvirajo iz družine »smrt« in »končnost«. Tisti, ki preživijo samomorilsko dejanje, pa se žal velikokrat spet vanj povrnejo. V raj-nirvano je dolga pot, toda ta ne pelje skozi pokrov samomorilčeve krste, Čeravno si on najbolj zeli, da bi bilo vse za vekomaj končano... Starostniki so med samomorilci posebna, izredno rizična skupina. Na to vpliva veliko dejavnikov: osamelost in segregacija (domovi za ostarele), bolezen, nevpetost v družbene skupine po upokojitvi, sovraštvo do svojega telesa zaradi ugašanja vitalnih funkcij. Kdor se sprejme in živi vpet v življenje - preživi... GERONTOLOGIJA Temperatura pri starejšem bolniku Meta Pentek Višina telesne temperature nam veliko pove o zdravstvenem stanju posameznika. Pri mladih Iji-deh je zvišana tempemtum zanesljiv znak nekaterih bolezni. Ce temperatura ni povišana, lahko marsikatero obolenje izključimo. Pri starih ljudeh pa ni vselej tako preprosta povezava med boleznijo in telesno tempemtum. Zato mommo pri starejših bolnikih telesno tempemtum presojati nekoliko širše. Pri starejšem bolniku povišana tempemtura namreč ponavadi spremlja infekcijska bolezen: najpogosteje gre za vnetje na področju urinamega trakta ali dihalnih poti, nekoliko redkeje za vnetje žolčnika. Zvišanje temperature je lahko še posledica okvare ščitnice, vezivnega tkiva ali maligne bolezni. Ko ima starejši bolnik katem od teh bolezni, je povišana tempemtum pričakovana. Neredko pa se zgodi, da ima starostnik jasno izraženo bolezen in bi po vseh pmvilih moral imeti tudi visoko tenpemtu-m, ta pa je ta normalna. V takem primeru ne smemo zmanjševati pomena bolezni, češ, saj ne more biti hudo, ko ni povišane temperature. Ponavadi je takrat še posebej hudo in pomeni, da je organizem starostnika tako zelo izčrpan, da ne zmore niti osnovne borbe proti povzročitelju bolezni. Nenehno navzoča nizka tempemturc pri starostniku je lahko znamenje resne bolezni. Me pmv redko pa se za njo skrivajo neugodne bivalne mzmere in zmanjšana telesna aktivnost posameznika. Pri starejši osebi se včasih pojavi povišana tem-peratum, ki nima nobenega očitnega i/zroka. Ce traja dneve in dneve, je potrebno ugotoviti vzrok. Ena od retrospektivnih študij (New Yori<) je pokazala, da se je za tako tempemtum v kar 36 odstotkih skrivala infekcijska bolezen, v 26 odstotkih bolezen vezivnega tkiva, v 24 odstokih pa neoplastična bolezen. V preostalih odstotkih naj bi bila vzrok tako imenovana psihično pogojena tempemtum in tempemtura, ki jo izzove medsebojno učinkovanje različnih zdravil ter še nekaj manj pomembnih vzrokov. Ko so ugotavljali, katere infekcijske bolezni so bile navzoče, so prišli do zanimivega zaključka, da je šlo najbolj pogosto za omejene koalicije gnoja (abscese) v trebušni votlini, najpogosteje ob slepiču, ledvicah, želodcu, žolčniku in jetrih. Od bolezni vezivnega tkiva so bile najpogostejše vnetne bolezni sklepov (artheritisi), ki jim v pogovornem jeziku radi rečemo revma. Med neoplastičnimi boleznimi pa je šlo predvsem za bolezni limfnega tkiva (limfami). Sklepamo, da so vzroki temperature neznanega vzroka pri stamstniku v slovenskem proštom podobni. Ob današnji dosegljivosti ultmzvočnih preiskav je mogoče take spremembe hitm diagnosticimti in jih ciljano zdmviti. T'\ o spletu okoli-I—'Sein, ki so možne J- samo v šalah, se sreCata blagopokojni Adolf Hitler in blagoži-veci Franjo Tudman. Pri tem Franjo zavdi-hne: »Eh, Dolfe, Ce bi jaz imel tvoje tanke. 2e davno bi pospravil Srbe!« »Eh«, odvrne nie manj nevoščljivo Hitler, »ce bi imel jaz tvojo informativno službo, moji se danes ne bi vedeli, da smo izgubili vojno!« Sporočilo Šale, ki si je najbrž ni izmislil kak velik oboževalec Njofri-ne politike, prav gotovo drži za ozemlja Hrvaške, ki so si jih precej nesramno in, Se bolj nspešno prilastili tamkajšnji večinski Srbi. Vendar pa prav toliko drži tudi dejstvo, da Franjo Tudman po Principu kompenzacije vojno za sveto hrvaško stvar in predvsem za sveta hrvaška tla vseeno pelje k vsaj relativno srečnemu koncu. Tako imenovana Herceg-Bo-sna, začasno formalno -zaradi delovanja topništva - Se v sestavi najbolj reliefne države Pod soncem, pomeni Povsem lep nadomestek za sicer strateško izredno pomembno kninsko prometno vozlišče. Zakaj vojna ni vedno in nujno dober biznis Jože Saje Nie Čudnega torej, da je Hrvaška vsaj na videz mirno pristala na podpis Vance- Owenovega mirovnega načrta, še posebej, ker so se lahko povsem zanesli na (v narekovajih ali pa tudi ne) kooperativnost svojih starih sovražnikov Srbov. Prav tako so s težkim srcem, a pričakovano, svoj podpis dodali Muslimani, ker jim po zgrešeni politiki in ob vojaško izgubljenem položaju kaj drugega paC ni preostalo. Za triperesno deteljico, ki bi v tem primeru prinesla vsaj toliko sreče kot njena sicer štiriperesna vrstnica, torej manjka soglasje bosenskih Srbov. In bo verjetno Se dolgo manjkalo. O slavnem srbskem »inatu« so se na veliko razpisali komentatorji vseh slovenskih medijev, pri Čemer niso pozabili omeniti niti možnosti suicidnosti srbskega naroda na splošno in njihovega voditelja, psihiatra Radovana KaradžiCa posebej. Skratka, po njihovem večinskem mnenju je Srbom v Bosni končno in dokončno odklenkalo. Na žalost so dogodki kaj hitro demantirali tako optimistično varianto rešitve bosenske krize. Sestanek vojaSko-politicnega vrha v Beli hiši je namreC povsem nedvoumno pokazal, da od obljubljene vojaške intervencije zahodnih sil se dolgo ne bo nie. Ameriški strategi v nasprotju s slovenskimi komentatorji niso pozabili na dejstvo, da se Srbom v Bosni ni zvrtelo kar tako, zaradi lepšega, ampak vlečejo v dani situaciji edine možne poteze. Prav resna realizacija mirovnega naCrta bi namreč ob upoštevanju sovraštva, ki se je nakopičilo proti Četnikom, pomenila dejanski kolektivni samomor srbskega naroda. Spoznanje, da pravzaprav nimaš izbire, pa bi v primeru vojaškega spopada tehnični premoči navkljub rezulti-ralo z dovolj težkimi žrtvami na strani zahodnih sil. Predvsem pa se (razen ironičnih pripomb, da Bosna paC nima nafte) pozablja na dejstvo, da se ameriških fantov, pa tudi vojakov, na sploSno ne pošilja v bitko kar tako, zaradi izpopolnjevanja v praksi. Ce namreC niso izpolnjeni osnovni pogoji glede ogroženosti domovine in njenih interesov, obstajata za vojaško angažiranje pravzaprav le Se dva res pomembna motiva. Prvi je oživitev vojaške industrije, kjer se potencialno obračajo najveCji denarci in o katerem bi lahko na dolgo in Široko govorili preživeli ameriški piloti, ki so jih njihovi poveljujoči v Vietnamu načrtno pošiljali letat nad področji, kjer je bilo največ protiletalskega orožja. Drugi in najpomembnejši motiv pa je gospodarsko-politiCni vpliv, ki se ga po tovrstni intervenciji doseže v pomoči deležni državi. Seveda ob predpostavki, da si sodeloval na pravi, to je zmagoviti strani. Tako se ameriški mlačnosti v primeru Bosne ni Čuditi. Ne le, ker Bosna nima nafte, ampak predvsem zato, ker ni razvidno, komu bi lahko Američani za svojo intervencijo izstavili račun. Pravzaprav se intervencija v BiH trenutno zanesljivo splaCa samo Rusom. In to na srbski strani! Rušenje države -j—| ksponenčnega na I-/ mščanja potencial-* Jnn uporabnih in koristnih informacij ni mogoče obvladovati brez novih orodij za shranjevanje, obdelavo in iskanje. Vedno veC informacij je shranjenih v računalniških podatkovnih bazah in/ali posnetih na mikrofilme. Dostop do računalniške podatkovne baze je mogoC prek računalniškega terminala, ki prikaze zahtevano informacijo na zaslonu ali pa posreduje zahtevo za izpis. Taksne programske pakete, ki povečujejo zanesljivost in uporabnost informacijske tehnologije in odpirajo nove možnosti za vedno nove oblike uporabe informacijske tehnologije - ima tudi slovenska policija. Kljub temu imajo obveščevalne afere v Sloveniji patetične scenarije. Romantične. Baročne. Starinske. Nenehno nesramno blefiranje javnosti z diplomatskimi kovčki, zaupnimi papirji in »tajnimi skrivališči« (tavtologija]. Vrtenje v krogu. Državni zbor pa mora do konca leta sprejeti 250 (!) zakonov. Vzemimo, da je neka tuja država uradno obvestila Slovenijo, da je ne zanima Hit. PaC pa je njena ustavna služba [policija] vohljala, koliko Milan Meden denarja zapravijo njeni državljani v igralnicah? Vzemimo, da gre za državo, ki se je spričo politične in gospodarske transformacije odločila za strogo dieto. Ali: simulirajmo logično povezovanje nove slovenske države s tujimi ustavnimi službami za nacionalno varnost za preprečevanje mednarodnega kriminala, terorizma, trgovine z orožjem in mamili. Katera tuja država bo sodelovalo s Slovenijo, kjer vedrijo in oblačijo nedržavotvomi šarlatani, ki blefirajo javnost z notoričnimi neumnostmi? Slovenski parlamentarci so se odločili za brskanje po papirjih. Slobodan Miloševič je sprožil potres, ker se je po osmi seji srbskega čeka j a požvižgal na vsa pravila. Razlike med njim in Kranjskim Janezom so le Se minimalne. Zato me ne bi presenetil kakšen protikorupcijski miting - prvi je bil v nekomunistični Sloveniji leta 1926. Več fantazije, fantje! Kdo potemtakem ruSi Slovenijo? Politične in policijske strukture iz osemdesetih? Ko je bilo potrebno 1. decembra 1989 zapreti Slovenijo pred mitingaSkim stampedom iz Beograda? Čeprav so bile na njenem ozemlju nameščene nepredvidljive enota JLA? Kdo hoče komu vrniti z obrestmi in navrtati Slovenijo kot bohinjski sir? Tu nekaj ni prav, tukaj tiči težava. Kdo in zakaj spreminja Slovenijo v die Land? Kdo je pravzaprav tretji Človek? Hic Rhodus, hic salta! ~CT OBVESTILO Po dolgem času Z.B. T'^ oznal sem ga od •—'srednje šole na--■> prej. Bil jte prodoren fant. Po končani fakulteti se je poročil in si ustvaril družino. Navzven nie posebnega, bi rekel, ko pa sva se nekoč pogovarjala ob kavi, mi je zaupal, da se večkrat sprašuje, Cernu pravzaprav živi. Spraševal je, ali je možno, da je on kot tak in drugi ljudje zgolj produkt igre narave, da je življenje naključje, ki nima svojega smisla in cilja? Ali je vloga Človeka samo to, da se ohranja človeški rod? Presenečen sem poslušal ta vprašanja, saj sem mislil, da se pojavljajo samo meni. Pred kratkim sva se po dolgem Času spet srečala. Bil je drugačen. SprošCen, izžareval je vedrino, oCi so se mu svetlo iskrile. Zavila sva v najin stari bife na kavo. »Drugačen si, si zaljubljen?« , sem ga vprašal. »Ne, kje pa,« se je zasmejal. »Pa vendar se je nekaj zgodilo s tabo. Sprememba se takoj opazi.« »Morda je to zato, ker sem pomirjen zaradi vprašanj, o katerih sva nekoč govorila. Veš, vesel sem, ker sem spoznal, da življenje vendar ima globlji smisel.« »V Cern vidiš smisel?« »V tebi se skriva. Težko ti kaj veC povem na hitro. Vendar, Ce te to zares zanima, ti svetujem, da se vpišeš na Duhovno univerzo. Jaz sem tam dobil mnoge odgovore. Prav zdaj so informativni dnevi in vpis v novo Šolsko leto - vsako sredo od 19. maja naprej, ob 18. uri, na Srednji Soli za strojništvo v Ljubljani!« Zadetek v črno Djuro Smicberger POŠTA Volilna zmaga in poraz Končno smo se zrinili ob bok upoštevanja vrednih držav, ki si znajo privoščiti odmevne afere, vse mogoče finančne mahinacije in mafijsko sceno. Od vseh dosedanjih promocijskih poskusov je tokratni končno zadel v Cmo, kajti odkar Slovenijo omenjajo v isti sapi z Italijo (in se za nameCek v javnosti pojavi dokument, napisan v italijanščini), si ne moremo predstavljati večjega mednarodnega priznanja. Žal pa Se niso usklajeni notranjepolitični postopki, ki jih zahteva nastali položaj. Mnogi Cinitelji, ki bi mogli biti vpleteni v ta dogajanja, se izogibajo ugodni priložnosti in se otepajo slovesa, ki jim ga nudi udeležba pri aferi. Na vse kriplje si prizadevajo odvrniti pozornost, ki so jim jo namenili mediji in naj bi z njo užili vse slasti popularnosti. Ti nerazumljivi postopki spravljajo vso zadevo v čudno luc, t ako da se bodo navsezadnje afere razblinile kot milni mehurčki. S tem pa bomo utonili v prejšnjo sivino povprečnosti in provincionalno-sti. Vse bolj sem prepričan, da so bile napačno zasedene vloge, ki naj bi odigrale to dramo, farso ali komedijo, kakor paC gledamo na zadevo. Ali se igralci niso dobro naučili svojih vlog, ali so nerodno improvizirali in niso upoštevali režiserskih navodil. Zato moramo temeljito razmisliti, kako bi zadevo rešili, kajti nikakor si ne mo- remo privoščiti razkošja in dopustiti, da bi se nam izmuznila tako sijajna priložnost. Bolj in bolj je jasno, da se je treba sporazumeti o tistih osebah, ki bodo prevzele poglavitno težo sumničenj, obtožb in celo obsodb. Pri tem bi mogli izhajati iz predpostavke, da bi se javnost zadovoljila z žrtvami in ne bi preveč trmoglavo terjala krivce. To je ključ trenutnega zapleta. Celo veC, odpir se perspektiva kasnejše afere, ko bi se tokratna polegla in bi v nadaljevanju žrtve začele dokazovati svojo nedolžnost. Takrat, v prihodnjem tisočletju, bi z vsemi zapletenimi postopki mogoče celo odkrili prave krivce. Zdaj smo torej v fazi predstavitve žrtev. Kdo in kako jih bo izbiral? Predvsem je treba upoštevati enakopravnost in pošteno razdelitev bremen. Pri žrtvah bo odločilna stankarska pripadnost. Iz tega izhaja ugodna priložnost za temeljit medstrankarski sporazum. Zanesljivo ima vsaka stranka nekaj ljudi, ki se jih želi znebiti. Tiste bo dala na spisek, namenjen (po) žr-tvovalni daritvi. Treba se je le odločiti, kako dolg naj bo skupni spisek, pri Čemer ne gre pretiravati in se zgle-dovait po italijanskem vzorcu množičnega žrtvovanja. Ce se razumemo, bi na ta način dosegli osnovni namen in se naučili pravil, prikladnih za vse prihodnje aferaške igrice. Republika je 15. maja objavila dva prispevka, ki govorita o volilnih zmagah in porazih. Moj poslanski kolega, gospod Jožef Skolc, je v zvezi z mojim šolskim pojasnilom o tem, kaj v slovenščini pomeni beseda »zasluga«, takoj privlekel na dan modrost o (mojem?) volilnem porazu in pričakovanje, da bom »prišel k sebi«. Predsednik Slovenije Milan KuCan pa je - Ce je verjeti Republikinemu poročilu iz ZreC - izrekel domnevo, »da se dandanes poskuša prek afer popravljati izide zadnjih volitev«. Ker ne želim zastonj in zaman učiti gospoda SkolCa - ki lahko svoje šolanje nadaljuje kje drugje - mu povem samo to, da sem popolnoma »-pri sebi« in da prav zato ne morem razumeti, zakaj je gospod SkolC Se pol leta po volitvah tako iz sebe od navdušenja nad samim seboj. Bolj kot Skolceva ali moja oseba, s katero je vse v redu, me namreC skrbi slovenski politični položaj. Posebej me skrbi izjava gospoda predsednika Kučana, da »se dandanes poskusa... popravljati izide zadnjih volitev.« Zanima me, kako je kaj taksnega prišlo na misel predsedniku naše države. Ne le gospod Skolc, tudi gospod Ribičič je nedavno na široko razglasa! zmagovalce in poražence zadnjih volitev. Naj bo ugotovitev Se tako neprijetna, je vendarle res, da volitve 6. decembra 1992 niso prinesle ne poraženca ne zmagovalca v običajnem pomenu teh besed. Zmagovalec bi bil tisti, ki bi dobil veC kot 50 odstotkov poslanskih mest v državnemm zbo- ru, poraženec pa tisti, ki bi moral zmagovalcu priznati svoj poraz. Naše »velike« stranke so dobile 22, 15 in 14 poslanskih mest v državnem zboru, toda mesec in pol po volitvah Se nismo zagotovo vedeli, da se bodo združile v zmagovalno koalicijo: nasprotno, njihova združitev je bila bolj ali manj nepričakovana, saj je šlo za stranke, ki so si bile konkurenčne in ki so prihajale iz kar se da različnih zgodb. Reformirani komunisti, liberalni demokrati in krščanski demokrati paC niso bib neka samoumevna politična druščina! Vendar njihovemu bratstvu in enotnosti sploh ne ugovarjam, pravim le, da te stranke niso zmagale, ampak so se dogovorile, da bodo skupaj na oblasti. Na volitvah je v bistvu zmagala koalicija, ki je bila v vladi do konca leta 1992, saj je imela na razpolago podporo 512 poslancev (LDSS 22, ZL 14, DS 6, Zeleni 5, SDSS 4), natanko toliko kot koalicija LDS+SKD+ZL. Ne bom se spuščal v razloge koalicije, ki trenutno osrečuje Slovenijo, ugovarjam le temu, da se političnemu »dealu« reCe zmaga, tistim, ki pri tem »dealu« niso hoteli sodelovati, pa poraženci. Jaz osebno se Čutim enako poražen kot vsi tisti Slovenci, ki si želijo drugačno državno politiko (v zvezi s Hrvaško, v zvezi z gradnjo cest, ki nas bolj kot v Evropo potiska na Balkan, v zvezi z izobraževanjem, kulturo, državno upravo in predvsem gospodarstvom). Sicer pa sem s svojim delom in s svojo biografijo povsem pomirjen. Od kod gospodu predsedniku misel, da bi hotel nekdo popravljati izide volitev? Ti so taksni, kakršni so, in so vsega spoštovanja vredni. Seveda se bo tudi gospod predsednik strinjal, da koalicija, ki jo imamo, najbrž ni veCna (?). Spomnil bi na dogodek, ki se je zgodil 22. aprila 1992, ko je tedanji parlament izvolil vlado drugačne koalicije, kot je bila na krmilu po letu 1990. Takrat so poslanci namesto Peterleta za predsednika vlade izvolili Drnovška. V zvezi s tem Cisto kratka zgodba. Po zamenjavi vlade sem bil na obisku pri slovenskih izseljencih v Clevelandu, ki so me »obtožili«, da sodelujem v nezakoniti vladi, ki je vrgla zakonito Peterletovo vlado, ki naj bi bila - po njihovih informacijah - vendar zmagala na volitvah leta 1990. Zelo začudeni so bili, ko sem pojasnil, da je stranka gospoda Peterleta zmagala v okviru Demosa, v katerem je imela 13 odstotkov, in da so bile na volitvah od SKD uspešnejše stranke kot SDP in LDS. Zal je v sistemu, ki ga imamo, sestava vlade odvisna od koalicijske pogodbe, ne pa od zmage na volitvah. Predsednik omenja afere, ki naj bi služile za popravljanje volilnih izidov. O teh aferah vem zelo malo, vem pa to, da so vanje zapleteni pomembni gospodarski in politični možje. Ko bi se - v rednih postopkih -dokazalo, da gre za zveze s strankami vladajoče koalicije, bi to lahko povzročilo težave tej koaliciji. Toda demokracijo imamo zato, da strankarske težave in krize ne morejo ogroziti stabilnosti države. Predvsem zanjo moramo biti zaskrbljeni - tudi gospod predsednik. Tudi ce bi bila stiska huda in bi bile potrebne nove volitve, to ne bi moglo omajati države. Volilne izide »popravljajo« tiste stranke, ki se razglašajo za zmagovalce, Čeprav razpolagajo z manjšino glasov. Dr. Dimitrij Rupel TEČAJI Torek, 18. maja 1993 mm 17. maj 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 72,10 73,60 10,00 , 10,35 7,68 7,94 AMTK Plus - - - - - - Atelje 92 Idrija - - - - - - Avtohiša* 71,80 72,40 9,90 10,30 7,50 7,90 A2ur Grosuplje m - ** - HHH HHH Banka Vipa - - - ** - Bela vrtnica - - - - - Bobr Trzin in Fužine 72,70 73,50 10,25 10,50 7,70 8,00 BTC Terminal Sežana - - - - - - BTC d.d. Ljubljana MHH mnnMm - ' - - Come 2 us 72,70 73,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Dom Kaffe 72,10 73,00 10,20 10,45 7,75 7,95 Dom na trgu 72,41 73,69 10,05 10,33 7,24 7,36 Emona Giobtour * 71,70 73,50 10,03 10,29 7,46 8,00 Eros Ljubljana - - - - - - Eros Kranj - - - - - Eurotours International - - - - Feniks Koper* - _ _ _ _ Feniks Markovec Koper* - - - - H j. Feniks Portorož* - - - - - - Fiba Koper - - - - - Firadas - " - - - - Galileo Kozina 71,80 72,80 9,90 10,10 7,70 7,85 Golfturist Domžale Ü ■ * - - - - Golfturist Ljubljana - " - - - - Hida* 72,60 72,75 10,23 10,28 7,71 7,76 Hipotekarna banka Koper 72,00 73,00 9,90 10,30 7,70 7,95 Hram Rožice Mengeš 72,60 73,40 10,20 10,40 7,85 8,00 Hranilno kreditna služba Hi - - - HHHj - Idila Sečovlje 72,00 73,30 10,10 10,40 7,75 7,99 llirika Ilirska Bistrica - - - - - - Ulrika Slovenj Gradec - - - - - . ' « llirika Postojna - - - - - - Itirika Sežana - - - - • Italdesign Nova Gorica - - - - - Klub Slovenijales - - - _ Komercialna banka Triglav 71,95 73,16 10,05 10,35 7,70 7,96 Kompas Hertz Celje* 72,40 73,10 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Hertz Velenje* 72,00 72,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Hertz Idrija* 72,00 72,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Hertz Tolmin* 72,00 72,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Hertz Novo Mesto* 72,00 72,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Hertz Krško* 72,00 72,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Hertz Bled* 72,00 72,90 10,00 10,25 7,50 7,90 Kompas Fintrade - - - * - - Kompas Holidays - - - - - Libertas Koper 72,00 72,80 10,00 10,25 7,70 7,87 Ljubljanska banka d.d. MHHHI - - - LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - - - ... _ - - LB Dolenjska banka NM 69,80 74,00 9,85 10,45 7,55 7,95 LB Komercialna banka - - - - LB Kreditna.banka MB d.d. 70,10 73,15 9,90 10,35 7,40 8,00 LB Splošna banka Celje - - - - - - LB Splošna banka Koper Hi Hi - HHH Ma Vir Madai Nova Gorica - - - Madai Šempeter - - ■■ü “ - - Media - - - Niprom 1 Niprom II - - - ' - HHH Otok Bled * _ ■HMMHjj L..': -.' _ Optimizem Lož - - - - - Optimizem Postojna - - - Petrol ■nMHHHjl Pigal Solkan * 72,00 72,90 10,05 10,25 7,75 7,90 Pigal Kobarid * 72,00 72,90 10,05 10,25 7,75 7,90 Pigal Obutek * 72,00 72,90 10,05 10,25 7,75 7,90 Pigal Diskont * 72,00 72,90 10,05 10,25 7,75 7,90 Poštna banka Slovenije* 71,60 72,70 9,96 10,33 7,30 7,70 Probanka Maribor ** - - - HHH Publikum Ljubljana 72,60 72,99 10,25 10,39 7,80 7,98 Publikum Celje 72,50 73,09 10,10 10,30 7,65 7,94 Publikum Dobova 72,30 73,30 9,61 10,08 7,05 7,60 Publikum Kostanjevica 72,30 73,30 '9,61 10,08 7,05 7,60 Publikum Krško 72,30 73,30 9,61 10,08 7,05 7,60 Publikum Maribor 72,45 73,35 10,15 10,35 7,70 7,95 Publikum Metlika 72,00 73,00 9,90 10,10 7,50 7,70 Publikum Mozirje 71,50 72,98 9,92 10,38 7,50 7,84 Publikum Novo Mesto 72,00 73,00 9,90 10,10 7,50 7,70 Publikum Piran 71,80 72,69 10,00 10,20 7,68 7,82 Publikum Tolmin 72,20 72,95 10,10 10,45 7,76 7,94 Publikum Sevnica 72,50 73,40 10,10 10,30 7,40 7,65 Publikum Šentilj 72,25 73,35 10,05 10,36 7,60 7,89 Publikum Šentjur pri Celju 72,45 73,15 10,10 10,39 7,65 7,95 Publikum Trebnje 70,50 72,70 10,00 10,19 7,50 7,72 Publikum Zagorje 72,20 72,85 10,05 10,35 7,60 7,90 Publikum Žalec 71,80 73,00 10,10 10,39 7,65 7,94 Roja - - - - _ _ Shalaby Koper 72,00 73,05 9,95 10,50 7,72 7,84 Sit - on 72,60 73,90 10,05 10,47 7,66 8,00 Slovenijaturist Ljubljana - - - - - Slovenijaturist žel. p. Ljubljana 72,65 73,40 10,00 10,30 7,60 7,99 Slovenijaturist Jesenice - - - - - - Slovenijaturist žel. p. Maribor - - - - - - Slovenska investicijska banka - - - - - - Sl. hran. in posojilnica Kranj HHH - HHH - - Sonce - - - - - SZKB d.d. Ljubljana ipilii - - - - Tartarus Postojna - - - - - - Tentours Domžale ■ - - mmmmm - - Tori - - - - - - Tourist Service Portorož HHH - - HHH - Upimo HHH - - - Tečaj velja danes: * Zaradi tehniči Tih težav p a Q < lismo dobi li: - MENJ^VLISriC^V H 1A Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: T.OO do 19.00 Tel.: 061/126-111, 12T-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 94 z dne 17. maja 1993 — Tečaji veljajo od 18.5.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 76,1942 76,4235 76,6528 Avstrija 040 šiling 100 960,6716 963,5623 966,4530 Belgija 056 frank 100 328,5352 329,5238 330,5124 Kanada 124 dolar 1 85,0394 85,2953 85,5512 Danska 208 krona 100 1757,2108 1762,4983 1767,7858 Finska 246 marka 100 1960,2647 1966,1632 1972,0617 Francija 250 frank 100 2004,1865 2010,2172 2016,2479 Nemčija 280 marka 100 6757,2035 6777,5361 6797,8687 Grčija 300 drahma 100 — 49,7403 49,8895 Irska 372 funt 1 — 165,0330 165,5281 Italija 380 lira 100 7,3789 7,4011 7,4233 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 5,2000 — Japonska 392 jen 100 97,8443 98,1387 98,4331 Nizozemska 528 gulden 100 6024,348 6042,5123 6060,6398 Norveška 578 krona 100 1592,3350 1597,1264 1601,9178 Portugalska 620 escudo 100 70,0722 70,2830 70,4938 Švedska 752 krona 100 1480,1654 1484,6193 1489,0732 Švica 756 frank 100 7470,0885 7492,5662 7515,0439 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 167,1732 167,6762 168,1792 ZDA 840 dolar 1 108,4802 108,8066 109,1330 Evropska Skupnost 955 ECU 1 131,5357 131,9315 132,3273 Španija 995 peseta 100 88,5869 88,8535 89,1201 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18. MAJA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del . (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 644,388 674,475 1,318,863 128,8776% 134,8949% 131,8863% 100,000 64,438 67,447 131,886 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 638,399 660,391 1,298,791 140 98,2153% 101,5987% 99,9070% 130,000 63,840 66,039 129,879 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 18. MAJ 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 4,60 5,90 Fiba 4,60 5,80 Hida* 4,00 6,00 Hipotekama banka Koper 2,00 4,00 Idila Sečovlje 4,80 6,00 Italdesign 4,50 7,00 LB Banka Zasavje 4,00 7,00 Libertas Koper 4,00 5,90 Niprom 1 in II 4,00 6,20 Slovenijaturist žel. p. Lj. 4,50 6,20 Shalaby 4,50 6,50 Tečaj velja danes: 17. MAJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1445,00 1490,00 nemška marka 905,00 928,00 francoski frank 266,00 276,00 holandski gulden 803,00 830,00 belgijski frank 43,80 45,20 funt Sterling 2235,00 2302,00 irski Sterling 2195,00 2265,00 danska krona 234,00 242,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1138,00 1170,00 japonski jen 13,00 13,50 švicarski frank 1000,00 1030,00 avstrijski šiling 128,00 132,00 norveška krona 212,00 219,00 švedska krona 197,00 204,00 portugalski escudo 9,20 9,80 španska pezeta 11,70 12,25 avstralski dolar 1015,00 1045,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,75 13,25 hrvaški dinar 0,50 ■pa75 13. MAJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,1500 11,6500 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt Sterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 762,5000 792,500 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 205,0000 213,0000 holandski gulden 614,0000 638,0000 nemška marka 689,5000 715,5000 italijanska lira 0,7410 0,7810 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 163,0000 170,0000 švedska krona 150,0000 157,0000 finska marka 200,0000 210,0000 portugalski escudo 7,1500 7,5500 španska peseta 9,0500 9,5500 japonski jen 9,9000 10,3000 slovenski tolar 9,8000 10,4000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 17. MAJ 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1450,00 1495,00 nemška marka 908,00 930,00 francoski frank 268,00 283,00 holandski gulden 805,00 825,00 belgijski frank 43,80 45,80 funt Sterling 2235,00 2285,00 irski Sterling 2195,00 2245,00 danska krona 234,00 244,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1135,00 1175,00 švicarski frank 1003,00 1023,00 avstrijski šiling 128,50 133,00 slovenski tolar 12,70 13,30 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. maja 1993 od CÜ.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanlja ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 konkre trgu de 997,3226 2080,6490 7015,0000 7,6604 173,5511 112,6188 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 1001,5877 2089,5470 7045,0000 7,6931 174,2933 113,1004 ino odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM - - SKB Banka d.d. DEM JJt, - - Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 18. maja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, ’ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,20 70,35 70,10 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku io kupovati dadu s tekst 70,70 70,85 70,60 agi srednjih i drugih va zmanjšano in prodajo lih se tečaj n prodajati om, ki do- 17. MAJ 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar _ 1468,250 ECU — 1786,710 — nemška marka — 914,910 — francoski frank — 271,320 — funt Sterling — 2262,870 — holandski gulden — 815,650 — belgijski frank — 44,490 — španska pezeta — 11,990 — danska krona — 237,890 — irski funt — 2227,780 — grška drahma — 6,747 — portugalski escudo — 9,481 — kanadski dolar — 1150,490 — japonski jen — 13,243 — švicarski frank — 1011,190 — avstrijski šiling — 130,070 — norveška krona — 215,500 — švedska krona — 200,350 — finska marka — 265,840 — avstralski dolar — 1030,710 — 14. MAJ 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,607 - francoski frank - 29,620 - nizozemski gulden - 89,120 - belgijski frank - - španska peseta - 1,312 - danska krona - 25,975 - kanadski dolar - 1,264 - japonski jen - 1,443 - švicarski frank - 110,580 - avstrijski šiling - 14,216 - italijanska lira - 1,086 - švedska krona ' 21,820 - 18. MAJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 12,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,60 10,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,80 10,60 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 10,80 Italija Kmečka banka Gorica 128,50 133,00 Italija Tržaška kreditna banka 12,75 13,25 13. MAJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 630300 632200 634100 Francija frank 100 1314300 1318300 1322300 Nemčija marka 100 4433800 4447100 4460400 Italija lira 100 4780 4794 4808 Švica frank 100 4880900 4895600 4910300 ZDA dolar 1 71334 71549 71764 V.Britanija funt 1 109891 110222 110553 1 Opomba: povzeto po Reuterju 15. MAJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 18823,1101 18879,6240 189361,4169 Kanada dolar 1 1675,8071 1680,8496 1685,8921 Francija frank 100 39226,3572 39344,3904 39462,4236 Nemčija marka 100 132401,6000 132800,0000 133198,6000 Italija lira 100 143,5233 143,9552 144,3871 Japonska jen 100 1912,4087 1918,1632 1923,9177 Švica frank 100 146543,8121 145984,7664 147425,7207 Velika Britanija funt 1 3258,9330 3268,7392 3278,5454 Slovenija tolar 100 1913,0000 ZDA dolar 1 2129,2825 2135,6896 2142,0967 j TeCaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 1074,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 POGOVOR O PRIHODNOSTI VZHODNOEVROPSKIH BORZ / ETTORE FUMAGALL1 NOVICE Kapital zahteva trg Francoz lahko kupi katerikoli angleški vrednostni papir prek računalnika fi este Vn0 mejo 1 lzkaznico ir Pelje do 1 o kttiurje. ko vam je mn____ 1 ^ ske8a UsPelo, da 126 iz n llsiicnih d: , Naiprej ia 2amisel Slstemsk( evropskih borz, ki bi naj predstavljala združenje direktorjev borz in držav evropske dvanajsterice. Ko se je ta zamisel uresničila z ustanovitvijo združenja, so nas države začele zaproSati za pomoC. Tako sem leta 1989 prišel do spoznanja, da je potrebno vzpostaviti tesnejši stik tudi s trgi vrednostnih papirjev vzhodnoevropskih držav. Zavedel sem se, da lahko revne države kot so Češka, Poljska ali Rusija, dosežejo višjo stopnjo razvoja le s pomočjo globokih transformacij na trgu kapitala. To pa se lahko doseže le s pomočjo razvitih držav in s tesnejšim povezovanjem. Tako sem s skupino kolegov z različnih evropskih borz obiskal borze v Varšavi, Pragi, Budimpešti in nekatere druge in kot predsednik povabil njihove predstavnike v Bruselj na pogovore, kjer naj bi se bolje spoznali. Menim, da se tudi iz izkušenj, ki jih nabiram v Sloveniji, da marsikaj naučiti. Poglejte, vse vzhodnoevropske države si prizadevajo, da bi osvojile zahodnoevropske kupce, vendar pa morajo te postkomunistične države pred tem doseCi nekoliko višjo raven konkurenčnosti. Za to pa je potreben kapital in prav kapital zahteva trg. Na primer, državljani Slovenije boste imeli v postopku privatizacije pravico do Alenka L. Jakomin Ettore Fumagali: Borze naj sodelujejo (Foto: A. L. Jakonnin) lastniških certifikatov, ki jih dve leti ne boste smeli prodajati, imeli boste tudi vrsto novih delnic, ki jih bodo začela izdajati različna podjetja. In prav to bo pogoj za rojstvo pravega trga vrednostnih papirjev. Tudi v razvitih evropskih državah doživlja trg vrednostnih papirjev precejšnje spremembe. Kako bi jih vi na kratko oznacib? Večina ljudi si borzo predstavlja kot mesto ponudbe in povpraševanja, kjer borzni posredniki mahajo z rokami in vpijejo drug Cez drugega, prodajajo in kupujejo. Danes se to poCne prek računalniških povezav, kar pomeni, da je trgovanje, po- vedanozelo poenostavljeno, postalo nekakšen instrument, ki ga je ustvarilo demokratično združenje držav z različnimi tradicijami, mejami, jeziki, kar pa ne pomeni nikakršne ovire vec. Tako lahko na primer Francoz kupi katerikoli angleški vrednostni papir s preprostim pritiskom gumba na računalniku. Kakšna je vaša ocena razvoja trga vrednostnih papirjev v vzhodnoevropskih državah? Moramo se zavedati, da je v teh državah borza nekoC že obstajala. Zdaj se.takorekoc ponovno prebujajo, poskušajo zaživeti na novo in to je nuja. Pa menite, da to možnost imajo? Vsekakor. Problem ni toliko v sami borzi, kolikor je v zaupanju v demokracijo, ki predstavlja v veliki meri pomemben ekonomski dejavnik. V državah kot je vaša in na Češkem ter Madžarskem so možnosti za razvoj trga vrednostnih papirjev ogromne. Ljubljansko borzo d.d. dobro poznate. Zanima me, kako ocenjujete njen razvoj in ali imajo po vašem mnenju slovenski vrednostni papirji dolgoročno možnost za kotiranje na kateri od zahodnoevropskih borz? V takih primerih je odgovor vedno da, kot možnost seveda. Le to bi pripomnil: za to je potreben Cas. To pa je lahko leto dni ali pa deset let. Vendar pa menim, da bo elektronski sistem poslovanja zagotovo pripomogel k temu, da bo lahko slovenski vrednostni papir prišel na primer na frankfurtsko borzo prek tako imenovanih mednarodnih posrednikov in se vključil v elektronsko mrežo. Kot predsednik in eden od solastnikov naj-vecje zasebne brokerske hiše na milanski borzi ste nedvomno občutili politično krizo in gospodarsko recesijo v Italiji. Kako se je vse to odražalo (in se še) na italijanskem trgu vrednostnih papirjev? Vso to recesijo je borza začutila veliko prej, saj so cene delnic in obveznic začele padati že leta 1986. Lani pa se je ta ciklus obrnil, hoCem reci, da so cene znova začele rasti. Gospodarska recesija je torej pripomogla k precejšnjemu znižanju vrednosti papirjev in tisti, ki so bili pametni, so zaceli kupovati. Saj veste, kajne, kdaj radi kupimo in reCemo, da smo opravili dober »biznis«: ko so stvari poceni. Novi lastniki so lastnino restrukturirali in ciklus se poCasi začenja obnavljati. Politična kriza v Italiji pa je bila tudi po- sledica padca komunizma na vzhodu, zato mislim, da imamo tudi na tem področju možnosti za obnovo. Vprašanje pa je, v kolikšnem Času bomo vse to obnovili. Zagotovo bo trajalo veC kot leto dni, z dobro voljo ljudi pa se doseže marsikaj. Italijanske rešitve oziroma spremembe na področju trga vrednostnih papirjev so za nas precej zanimive, saj se prav v tem trenutku v Sloveniji srečujemo z dilemo pri oblikovanju zakona (o trgu vrednostnih papirjev), ali bankam še naprej dopuščati možnost poslovanja na borzi ah pa takšno poslovanje prepustiti le specializiranim borznoposredniškim hišam. Kaj priporočate vi? Mislim, da bo za tiste, ki bodo vlekli nasprotne poteze od velikih razvitih zahodnoevropskih držav, zelo težko. Tudi sam sem močno nasprotoval smernicam, ki jih priporoča Evropska skupnost, vendar razmišljam demokratično. Ce so politiki z veliko večino sprejeli smernice, potem jih moramo spoštovati. Poglejte, Ce sem prav razmnel vašega finančnega ministra ob otvoritvi borznega seminarja, se tudi v Sloveniji pri nekaterih stvareh precej trudite in se poskušate držati priporočil Svetovne banke. Torej, odgovor je znan. Inflacija jih ne skrbi LIZBONA - Povprečna letna stopnja inflacije je na Portugalskem aprila padla na 8, 5 odstotka, marca pa je bila 8, 8-odstotna. Finančni minister Jorge Braga de Maceda pa? je v ponedeljek dejal, da bo, kljub devalvaciji eskuda, v letošnjem letu znašala od pet do sedem odstotkov. Sestinpolod-stotna devalvacija eskuda prejšnji teden v evropskem medvalutnem mehanizmu ne bo bistveno vplivala na načrte vlade, ki hoCe zmanjšati inflacijsko stopnjo, ki je bila lani 8, 9-odstotna. Po njegovih besedah proces deflacije zelo dobro poteka, sprememba v osrednji pariteti pa na ta trend ne bo imela škodljivega vpliva. Stopnje letošnje ekonomske rasti minister ni želel napovedovati, dejal pa je, da bo vlada revidirala svojo prejšnjo oceno, po kateri naj bi bila letošnja rast 1, 75-od-stotna, zaradi pogojev ekonomskega poslovanja, ki vplivajo na ostali del Evrope. Po njegovem mnenju bo na Portugalskem rast tudi v letu 1993 in 1994 še naprej večja od povprečne rasti v Evropski skupnosti. (Reuter) Sezonsko znižanje brezposelnosti BUKAREŠTA - Romunsko ministrstvo za delo je v ponedeljek objavilo, da je sredi maja stopnja brezposelnosti padla na 9, 3 odstotka, in sicer zaradi sezonskih dejavnikov. Izboljšanje za dve odstotni točki glede na april je posledica oživitve gradbene dejavnosti po zimskem premoru. Po podatkih ministrstva je od 11, 12 milijona delovno sposobnih prebivalcev 1, 03 milijona ljudi brez dela, na razpolago pa je le 6769 prostih delovnih mest. Predstavniki ministrstva ocenjujejo, da se bo število brezposelnih v tem letu še naprej povečevalo zaradi široko zastavljenega procesa gospodarskega prestmkturiranja.(Reuter) Pogodba za gradnjo vodovoda MANAMA- Mešana savdsko-turška družba Yuk-sel Insaat Saudi Co. in italijanska firma Italian Technit Arabia sta s Savdsko Arabijo sklenili pogodbo o gradnji vodovoda v vrednosti 1.69 milijarde rialov (450 milijonov dolarjev). Projekt predvideva Črpanje desalinirane vode iz rdeCemor-ske luke Yanbu v Medino, drugo najsvetejse islamsko mesto. Zgradili naj bi dvajset rezervoarjev različnih zmogljivosti za 140.000 kubičnih metrov vode, dve Crpalni postaji in dva stanovanjska kompleksa za zaposlene. Poleg tega bodo izvajalci napeljali štiristo kilometrov cevi, po katerih bo na dan steklo 78 milijonov galonov vode. Kot načrtujejo, naj bi dela zaceli v naslednjih šestih mesecih, realizirali pa naj bi jih v dveh fazah. Yuksel bo zgradil stanovanjska kompleksa in pripravil gradbišča za rezervoarje, italijanska firma pa bo napeljala cevovodni sistem. (Reuter) INDIJA / BREME DOLGOV Pretiran uvoz ogroža reforme Neuravnoteženo izvozno-uvozno Politiko kopiči trgovinski primonjkljoj NEW DELHI ^ v Čeljusti dol r° niene gospoda rorme povečale c Pa tudi izvoza, Poročilo indijskf amentarnega c Lelo desetletje ji Zagovarjala polil LaSanja nase in t rževala na kar rayPi' Nova trge Politika, ki so jo i u tani kot sesta 'odijskih koreni sPodarskih reforr t0 ra2merje v ceh roenila. »Razraš Uv°z in uvožena ra,<< ugotavlja v j Parlamentarni m grmskega mini .ga je ta teden p ^dijskemu parla obor ugotavlja Prihodki pos jzvoznih sektoi <^juu spri y°zu in deva Pfie - dvema i Kl naj bi podp s.em izvoz. »P fjetnosti se bo msnja placiln P°d hudim pri Pričakovani o: dustrijske proi: investicij, kate niča utegne bil vesticijskih dc sim dveh mili rjev,« ugotavljc 'Clm bolj nara govi, tem bolj Povečanje izvo Nova tr usmeritev, ki obdobje petih Slli marca adcijske dob vUe agencij Poiožaj, ko i ukvarjati tu uvozom pol in žitaric. To usmeritev so razglasili ob koncu fiskalnega leta 1991/92 (april, marec), v letu, v katerem je indijski negotovi plačilnobilančni položaj postal nevzdržen zaradi uvoza. Omejitve so kmalu dale rezultate. Trgovinski primanjkljaj je bil v tem letu rekordno nizek, znašal je 1, 61 milijarde USD, veliko manj kot leta 1990/91, ko se'je povzpel na 5, 9 milijarde dolarjev. Kljub temu pa sta upadla tako izvoz kot uvoz. Uvoz se je zmanjšal skoraj za petino na 19, 39 milijarde dolarjev, izvoz pa je zdrsnil samo za dve odstotni točki na 17, 78 milijarde. Vlada sicer še ni objavila končnih podatkov za leto 1992/93, vendar trgovinsko ministrstvo ocenjuje, da bo primanjkljaj znašal približno 4 milijarde dolarjev. Neodvisni Center za spremljanje indijskega gospodarstva to številko povečuje na 4, 6 milijarde. Poročilo posvetovalnega odbora ugotavlja, da je izvoz med aprilom 1992 in februarjem 1993 nara-stel za 2, 81 odstotka, medtem ko je uvoz v istem obdobju zrasel za 13, 4 odstotka. »Posledica tega neravnovesja bo hud trgovinski primanjkljaj,« ugotavljajo. Za ponovno uravnovešenje in solidne gospodarske temelje bi se moral i»voz realno povečati za 20 do 25 odstotkov na leto, ugotavlja poročilo. Indijski trgovinski predstavniki priznavajo, da je bila rast izvoza počasna in da do konca leta zagotovo ne bo dosegla dvoštevil-Cnih odstotkov rasti. HRVAŠKA / TRGOVINSKA MENJAVA S SLOVENIJO Slovenski izvoz na Hrvaško zmanjšan za polovico Hrvati so prepričani, da je vrednost tolarja precenjena Goran Moravcek ZAGREB - Slovenija, ki je v celotni lanskoletni hrvaški menjavi s svetom, vredni skupaj veC kot 9 milijard dolarjev, imela 43, 6-odstoten delež (približno 3, 9 milijarde dolarjev), ni vec najveeji zunanjetrgovinski partner Hrvaške! V Zagrebu menijo, da je hrvaški dinar, ki je prejšnji mesec zdrsnil za okrog 30 odstotkov, pod hudim pritiskom precenjenega tolarja. Zato se je blagovna menjava s Slovenijo zmanjšala za približno polovico. Do tega je prišlo skoraj izključno zato, ker se je drastično zmanjšal - hrvaški izvoz. V prvih mesecih letošnjega leta je to zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom znašalo neverjetnih 54 odstotkov. Toda v nasprotju z zdravim razu- mom, ki bi bil mestu v podobnih okoliščinah, v Zagrebu očitno to ni nikogar preveč zaskrbelo. V letošnjih prvih treh mesecih se je slovenski izvoz na Hrvaško bistveno zmanjšal (za 57, 5 odstotka), tako da je v hrvaških trgovinah, zlasti v Istri, na Reki ter v Zagrebu že Čutiti pomanjkanje blaga iz Slovenije. Slovenija ni več prva Motnje v zvezah, do katerih prihaja med Zagrebom in Ljubljano zaradi številnih nesoglasij kar pogosto, so vplivale tudi na to, da je Slovenija, ki je bila do pred kratkim naj-veCji zunanjetrgovinski partner in najpomembnejši hrvaški sosed, izgubila svoj primat. Pred kratkim je mesto Slovenije zavzela Nemčija. Lani je Hrvaška uresničila 34, v prvih mesecih letošnjega leta pa celo vec kot 40 odstotkov svoje menjave z Nemčijo. Njen pomemben partner je tudi Italija, s katero ima Hrvaška v blagovni menjavi nenehen primanjkljaj. V skladu z (novimi) političnimi težnjami je opaziti, da si Zagreb prizadeva okrepiti svoje povezave z Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, Ukrajino, posebej pa s Turčijo in Albanijo. Nekateri gospodarstveniki, med katere spada tudi Franjo Greguric, nekdanji premier in sedanji prvi Človek naftne družbe Ina, pa so prepričani, da je Slovenija najpomembnejši hrvaški partner. »Ne moremo si dovoliti vojskovanja na vseh frontah. Potrebujemo odprto pot v Evropo in Ce hoCemo to doseCi, potrebujemo prijateljstvo s Slovenijo,« pravi Greguric. Hrvaška se ozira na vzhod Se ostrejši so kritiki Tudmana, ko ugotavljajo, da je tragika Hrvaške prav v tem, da HDZ nima gospodarske vizije. Opozarjajo, da mora majhna država, kakršna je Hrvaška, ki jo poleg tega bremeni tudi vojna, izvažati najmanj 60 odstotkov svojega družbenega proizvoda; zaradi tega njeni gospo- Nakupi in prodaje Slovenskih podjetij v republikah nekdanje Jugoslavije (leto 1992) darski strategi nikakor ne morejo obrniti hrbta partnerju, s katerim uresničujejo skoraj polovico svoje zunanjetrgovinske menjave. Motnje v zunanjetrgovinskih odnosih med Hrvaško in Slovenijo je bilo mogoče opaziti že konec minulega leta. Slovenski izdelki so v maloprodaji dražji kot izdelki podobnih hrvaških proizvajalcev. Tukaj zagotavljajo, da je za to kriv slovenski tolar, ki je v primerjavi s hrvaškim dinarjem precenjen najmanj za 25 odstotkov. Tako se hrvaškim izvoznikom ne splača plasirati svojega blaga v Sloveniji, Čeprav se zdi, da bi se dalo urediti tudi to, Ce bi obstajala politična volja. V istem Času je namreč trgovina Hrvaške z državami Vzhodne Evrope doživela pravi razcvet. Uvoz iz Rusije se je na primer v prvih letošnjih mesecih povečal za 4, 8-krat, iz Češke pa 3, 4-krat. Kaj Hrvaški in Sloveniji preprečuje, da bi izboljšali svoje trgovinske odnose, bodo morali kmalu povedati tudi politiki. Ti so bili, vsaj kar zadeva Zagreb, v zadnjih mesecih veliko glasnejši kot gospodarstveniki in zmanjšana menjava med obema, državama je logična posledica takšnega stanja. ŽELEZNIŠKI PROMET / OPRTNI VLAK Od 23. maja bo med slovensko in madžarsko prestolnico vozil takšen vlak, ki si bo oprtal približno dvajset tovornjakov. (FotoArhiv) Prevoz tovornjakov med Ljubljano in Budimpešto LJUBLJANA - Od 23. maja, ko bo začel veljati nov vozni red na Slovenskih železnicah, bo vsak dan, razen nedelje, med Ljubljano in Budimpešto vozil tako imenovani oprtni vlak, naložen s tovornjaki. Iz Ljubljane bo odpeljal ob 19.55 in prispel v Budimpešto ob 5.20. Vlak, naložen s tovornjaki, se bo vračal ob 7.54 in bo v Ljubljani ob 17.53. V madžarsko glavno mesto je odpeljal devet, nazaj v Ljubljano pa sedem tovornjakov. Poskusna vožnja je pokazala, da je proga tehnično dobro usposobljena, poenostaviti in posodobiti pa bo treba zamudne obmejne po- stopke na hrvasko-madzar-ski meji in zanje uvesti sodobne mednarodne železniške standarde. V Budimpešti pa bodo morali do 23. maja bolje organizbati špe-ditersko in carinsko službo. Oprtni vlak bo lahko naložil približno dvajset tovornjakov, za prevoz v eno smer pa bo treba plačati 46.000 tolarjev. Prevoz tovornjakov z vlakom sta v sodelovanju z ministrstvi za promet Slovenije, Hrvaške in Madžarske ter Slovenskimi železnicami organizirali slovenska družba za oprtni promet Adria Kombi in madžarska Hun-garo Kombi.(M.C.) NAJAVE PRIREDITEV Torek, 18. maja 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Kunst - Štromajer: LA LA SLINA, PREMIERA (sreda, 19. 5. ob 21. uri). Igra Petra Govc. V okviru SOU- kulturni festival. KRALJ LEAR (nedelja, 23. 5. ob 18. uri, Gallusova dvorana). Zadnja predstava v sezoni. Nadomestna predstava za odpovedano predstavo 13. marca. Veljajo iste vstopnice. DRAMA SNG (061/221-511) B. Friel: PLES V AVGUSTU (danes, 18. 5. ob 19.30 uri - za abonma Dijaški 8 večerni in izven; sreda, 19. maja ob 19.30. uri - za abonma Študentski drugi in izven (konto). M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (Četrtek, 20. 5. ob 19.30. uri -za abonma Četrtek in izven, konto; petek, 21.5. ob 19.30. uri - za abonma Petek in izven, konto). J.B.P. Moliere: SVATBA PO SILI (sobota, 22. 5. ob 19.30. uri). Izven (konto). Samo Se tri ponovitve v tej sezoni! MALA DRAMA W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (danes, 18. 5. ob 17. in 20. uri). Za izven in konto. A. Nicolaj: PRVA KLASA (petek, 21. 5. ob 20. uri). Za izven (konto). M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota, 22. 5. ob 20. uri). Za izven (konto). Igrata Nataša Ralijan in Kristijan Muck. OPERA (061/331-945) Giacomo Puccini: TRIPTIH- PLASC, SESTRA ANGELIKA, GIANNI SCHICCHI (danes, 18. 5. ob 19. uri za red Torek L; Četrtek, 20. 5. ob 19. uri za red Četrtek L). Dirigent: Loris Voltolini, režija: Krešimir DolenCič. ČUDEŽNI MANDARIN, CARMEN (sreda, 19. 5. ob 19. uri). Za izven in konto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) J. B. P. Moliere: AMFITRION (danes, 18. 5., ob 15.30 uri - za abonma Torek popoldanski in izven; jutri, v sredo, 19.5. ob 15.30. uri -za abonma Sreda popoldan in za izven; ob 19.30. uri - za abonma Mladinski 1). L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 18. 5. ob 19.30 uri). Za izven in konto. A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (Četrtek, 20. 5. ob 19.30.uri). Za abonma Red B in izven. TUKAJ IN ZDAJ (v nedeljo, 23.5. ob 20.uri). ZA PREGNANCE IZ BIH. Program prireditve: KLINIKA TIVOLI d.o.o., reiija Boštjan Tadel; KOT DA NISEM VEC OTROK, premierna projekcija dok. filma o beguncih iz BiH, režija: Branko Durič-Duro; Glasbeni program v izvedbi ekipe predstave Klinika Tivoli d.o.o. in gosta iz Sarajeva Sasa LoSiCa (Plavi orkestar). Vstopnice po 3.000 SIT so v prodaji v PIC MGL. S svojim obiskom boste pomagali žrtvam iz BiH. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDA- LIŠČE (061/310-610) A. Anabaptist Rozman: TARTIF, 29. (sreda, 19. maja ob 19.30. uri). Režija Vito Taufer. Za izven. H. Achternbusch: SUSN, 21. (sobota, 22. maja ob 19. uri). Režija: Eduard Miler. Za izven. šentjakobsko gledališče (061/312-860) J. Anouilh: LJUBI TIČKI - vse podrekajo (danes, 18. 5. ob 17. uri). V glavni vlogi Jurij SouCek. Za izven. O. Scheinpflugova: FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (sreda, 19. 5. ob 19.30 uri -za abonma red E in izven; v soboto, 22.5. ob 19.30.uri - za abonma red Sobotni in izven). GLEDALIŠČE GLEJ (061/216-679) Tomaž Štrucl: HAMLETS N'ROSES! (petek, 21. 5. ob 21. uri, PREDPREMIERA; sobota, 22. 5. ob 20.30. uri, PREMIERA). Režija: Tomaž Štrucl, reciklaža: Zdravko Duša, igrajo: Goran Bogdanovski, Matej Filipčič, Gregor Fon, Mojca Kalar, Spela Rogel. (Novo soočenje T. Štrucla in W. Shakespeara v gledališču Glej! Ni reCeno, da bi bilo Shakespearu všeC. In tudi A. R. ne bi bil nujno zadovoljen ali pa, kdo ve. Kajti to je reciklaža, kompletna. Reciklaža je ta hip in... UMETNIŠKO GLEDALISCE/ATELJE VIBA FILMA, Zrinskega 9 (061/325-971, int. 23) Avgust Strindberg: POT V DAMASK (sreda, 19. 5. ob 20. uri PREMIERA; petek, 21. 5. ob 20 uri, repriza). Adaptacija in režija: Aleksander Jurc; scenografija Janez Bernik; kostumografija Bijanka AdžiC Ursulov. Igrajo: Rade Serbedžija, Mojca Turk, Štefka Drolc, Ivo Ban, Jože Babic, Tone Gogala, Mateja Rebolj in sestri Paternost, Celo Gregor Pirš. MARIBOR DRAMA SNG (062/221-206) D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA/ PUR-GATORIO (danes, 18. 5. ob 19.30 uri), za izven; sreda, 19. 5. ob 19.30 uri - za red Petek 2. MALI ODER Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (četrtek, 20. 5. ob 21. uri). Avtorski projekt Svetlane Makarovič, ob spremljavi tria Popcorn. Za izven. OPERA G. Verdi: RIGOLETTO (nedelja, 23. 5. ob 18. uri). Za izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM Danes, 18. t. m., ob 16. uri (abonma Red I) -Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc. Ponovitve: jutri, 19. t. m. (red H) ob 16. uri, v Četrtek, 20. t. m. (red I), ob 16. uri in (red J) ob 20. uri, v petek, 21. t. m., ob 11. uri izven abonmaja DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Danes, 18. t. m., ob 20. uri (red F) - J. S. Bach »Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Rinaldo«. Dirigent Charles Farcombe. Režija Ivan Ste-fanutti. Sedma ponovitev jutri, 19. t. m., ob 20, uri (red H). Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La giara« A. Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripco-vich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE ROSSETTI Od 19. do 30. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del caffe«. Režija Mario Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 11. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA Danes, 18. t. m. ob 17. uri »Dentro e fuori mura« - gledališče v narečju. Nastopile bodo Pustne skupine z Nediških dolin. Vstop prost. Od 2. do 9. julija bo v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu serija operet z naslovom »L’amore š un treno». GLEDALIŠČE MIELA V torek, 25. t. m. - »II grande pop corn«. Nastopata Anatoli Balasz in Maurizio Grande. Predstavo organizira Združenje Globogas. BOUUNEC GLEDALIŠČE FRANCE PREŠEREN V petek, 21. t. m., ob 20. uri Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Lloyda. Danes, 18. t. m., ob 19.30 bo na sporedu »Je- Jutri, 19. t.m., ob 19.30 Gaetano Donizetti sus Christ Superstar» - rockopera Andrewa »Ljubezenski napoj« ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK (sobota, 22. 5. ob 11. uri, Veliki oder). KULTURNICA, ŽIDOVSKA STEZA 1 Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (Četrtek, 20. 5. ob 19.30. uri, PREDPREMIERA in petek 21. 5. ob 19.30 uri, PREMIERA). Staro Pav-lihovsko igro (iz leta 1970) je obnovil režiser Nace Simončič. Nastopajo: Janez Albreht kot gost, Peter Dougan, Breda Hrovatin, Alenka Pirjevec, Nace Simončič, Nina Skrbinšek, Jer- nej Slapernik in Irena Zubalic. S to predstavo se vraCa na sceno nekdaj nepogrešljivi junak slovenskega gledališča ročnih lutk, veseljak Pavliha, ki je s svojimi norčijami zlasti v petdesetih letih zabaval staro in mlado. NOVA GORICA MALA DVORANA/KULTURNI DOM OJOJ BOLI, gostovanje skupine TRI iz Kranja (sreda, 19.5. ob 8.15. uri za OS M.Strukelj, ob 9.00 za vrtce iz Šempetra in Vrtojbe; ob 10.50 na OS Solkan in ob 13.00 na pediatričnem odd. bolnišnice v Šempetru) TARTINI KVARTET - Atrij Narodnega muzeja v Ljubljani, jutri, sreda 19. maja ob 20. uri Darko Linarič-violina; Romeo Drucker-violina; Aleksander Milošev-viola; Miloš Mlejnik-violončelo. Godalni kvartet Tartini je nedvomno nas najboljši komorni ansambel. Domačemu in tujemu občinstvu so se predstavili že večkrat in vedno poželi nedeljena priznanja za svoje nastope. Na tujih koncertnih odrih pa nastopajo tudi v večjih komornih zasedbah s priznanimi evropskimi in ameriškimi glasbeniki. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA KINOTEKA TISTEGA LEPEGA DNE- spominski večer FRANCETA ŠTIGLICA , prvega moža slovenskega filma (sreda, 18. 5. ob 20. uri). ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE - SOU FESTIVAL (061/113-282) KRIŽANKE MATIČEK SE ŽENI (danes, 18.5. ob 20. uri, Viteška dvorana). Iz gledališke produkcije študentov AGRFT, režija: Ana Grande MALA MORSKA DEKLICA (danes, 18.5. ob 21.30, preddverje). PREMIERA lutkovne predstave marionetne delavnice študentov pod mentorskim vodstvom Eke Vogelnik OVOVIVIPARNI JAZZ BAND (danes, 18.5. ob 23.00, preddverje). Nastop mlajših imen ljubljanskih jazzovskih krogov. Predstavitev knjige avtorice SONJE ANE HOYER »Hiša Tartini v Piranu« (sreda, 19. 5. ob 11. uri. KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Vesela znanost- predavanje o puologiji Dubravke UgrešiC: PU (sreda, 19. 5. ob 20. uri). CEKINOV GRAD/REMBRANDTOV TEDEN GEGCI, lutkovna predstava (danes, 18.5. ob 16.30). SLIKARSKA DELAVNICA - Dušan Muc (danes, 181.5. ob 17. uri) VELENJE KNJIŽNICA Četrtek, 20. maja sestra VIDA ŽABOT: NA RAZKRIŽJU JE VSE MANJ NEGOTOVOSTI. »Odpuščanje ima svojo logiko, kar je popoln, brezpogojen dar, ki pomeni umik vseh zamer in togosti...« Pogovor bo vodil Ivo Stropnik. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA Danes, 18. t. m., - Remembering: 17.00 Love in the afternoon; 19.00 Breakfast at Tiffany’s; 21.00 My fair lady. Ciklus filmov v angleščini, ki ga prirejajo Cappella Underground, Zadruga Bonawentura in Italijan-sko-ameriško združenje. Jutri, ob 17.00 »Breakfast at Tiffany’s; 19.00 My fair Lady; 22.00 Roman Holiday. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji CD do 6. junija. V Četrtek, 20. maja bo vodil po razstavi prof. Marijan Tršar. V Mali dvorani CD razstavlja slikar TONE LAPAJNE. MALA GALERIJA Razstava FRANZA WEST A, slovitega dunajskega umetnika. DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV Od 24. maja je na ogled razstava OTROŠKA LIKOVNA USTVARJALNOST. VODNIKOVA DOMAČIJA Otvoritev razstave slik slikarja VINKA HLEBSA (Četrtek, 20. 5. ob 19. uri). V kulturnem programu bodo nastopili: Elena Hribernik-preCna flavta, Maja Hribernik-violina, Marjetka Hribernik-violonCelo in Marko Hribernik-klavir. Razstavo bo odprl prof. Janez Ster, na ogled pa bo do 8. junija. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. MESTNA GALERIJA Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Do konca maja razstava JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija. LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ Do 29. maja je na ogled razstava elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava slik IRENE POLANEC GALERIJA SLOVENIJALES Otvoritev razstave akademskega slikarja IVETA ŠUBICA (danes, 18. 5. ob 19. uri). SLIKOVNE PREDLOGE ZA FRESKE. V glasbenem programu sodeluje Bogdana Herman. Razstava bo na ogled do konca junija. MARIBOR NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNEZDA in slikarja TOMA VRANA. BLED HOTEL ASTORIA Razstavlja akademska slikarka KLEMENTINA GOLIJ A. CELJE HOTEL MERX Do 30. maja razstava slik JOŽETA PERCICA-JUSKINA. LIKOVNI SALON Danes, 18. maja ob 19. uri slovesna otvoritev postavitve stalne zbirke Likovnega salona v novih razstavnih prostorih. Posebno vabilo je namenjeno vsem’tb stim, ki so v preteklosti sooblikovali dejavnost Likovnega salona, bili njegovi gostje in vsem tistim, ki spremlja)^ naše delo kot strokovni sodelavci ali ljubitelji likovne umetnosti. LJUTOMER GALERIJA ANTE TRSTENJAK Otvoritev prodajne razstave del LJUTOMERSKIH SLIKARJEV (danes, 18. 5. ob 19. uri). Predstavili se bodo: Vladimir POTOČNIK (st), Ignac PREMUSA. Silvo PRELOG, Vladimir POTOČNIK (ml), Milan IVŠEK, Alojz MAKOTER. Tone CIMERMAN, Lojze VEBERIC in Mišo HRAMUS. Razstava bo na ogled do 28. maja. MOZIRJE GALERIJA MOZIRJE Na ogled je razstava akademskega slikarja DUSÄNA LIPOVCA. GRAD KROMBERK Na ogled je razstava likovnih del akademskega slikarja ZORANA ROSTOVSKEGA iz Skopja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Na ogled je razstava likovnih del akademskega likovnega umetnika ANDREJA GROŠLJA. Dragica Čadež, iz cikla Vrata, 1992/ 1993, les, žgan, barvan, 80x75x9 cm FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA TORBANDENA Danes, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave v poklon Zoranu Mušiču. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. BANI (OPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovin® kraškega naselja skozi stare katastrske mape» listine in priCevanja.Urnik: ponedeljek, petek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. ure. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. ŠPETER GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA ATRIJ NARODNEGA MUZEJA Koncert kvarteta TARTINI (sreda 19. 5. ob 20. uri). Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C. Debussy. TIVOLSKI GRAD (MGLC) MUZA PRI MUZI - koncert (sreda, 19. 5. ob 18. uri) Tria ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole nastopajo: glasbenice Anamarija Tomac-flavta, Nina Ostaševski-violina, Tanja Brecelj-kitara. Dekleta je v trio lansko jesen združil prof. Tomaž Lorenz in pripravili z nji- TRST GLEDALIŠČE MIELA ZATTERE ALT.A DERIVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Demo, Wädi Gysi, Chris Cutler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri, 19. t. m., ob 20.30 niz Danubio - Una civilta musicale - koncert Filharmoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA mi zanimiv izbor programa. SLOVENSKA FILHARMONIJA Srednja glasbena in baletna šola (danes, 18.5. ob 19.30). Koncert mešanega pevskega zbora, simfoničnega in trobilnega orkestra. Solist: Boštjan Lipovšek-rog, dirigent: prof. Tomaž Habe. Big Band v slovenskem prostoru (sreda, 19. 5. ob 18. uri). S pisano paleto repertoarja (od progresivnega jazza, sodobne plesne glasbe do popevk in beata). Dirigent: Emil Spruk. GM - Zaključne akademije : juhi, 19. t. m., petek, 21. t. m., sredo, 26. t. m., petek, 28. t., 17. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale,-koncert pianista Louisa Lortieja. Izvajal bo Ludwig van Beethovnove skladbe. VIDEM STADION FRIUU 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. BASSANO DEL GRAPPA V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norberto. MJRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »NaCrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa. • KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer.. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian. BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah» od 17. do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl. Do 22. t. m. je na ogled razstava ■Brigiti® Haid, Herbert Achternbusch. BELJAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. PLIBERK GALERIJA FALKE in KUHN Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA RADIO TV Torek, 18. maja 1993 19 IXP^ITn SKI PROGRAivn Ir Pamet je boljša kot žamet, ponovitev Krava v cirkusu. Plesni forum Celje Podjetniški klub R&R R- Ackland: Pravi pekel, 2., zadnji del angleške drame, ponovitev Poročila Sedma steza, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 11/26 del Oscar Junior: Bela mavrica Lisica zvitoreka, portugalska risanka Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, Sport Žarišče Bobencek, VPS 2040 Kronika, 5/12 del kanadske dokumentarne serije, VPS 2145 Prvi prispevek je portret Libije, ki je kmalu postala Črna ovca med arabskimi državami, deset let po Gadafijevi revoluciji. TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova 'Alo, 'alo, 11/18 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245 Vrtinec, 2/13 del južnoafriške nadaljevanke Video strani SLOVENIJA 2 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov, ponovitev Slovenci v zamejstvu, ponovitev Sova, ponovitev Samci in samke, 5/7 del angleške humoristične nanizanke Vrtinec, 1/14 del južnoafriške nadaljevanke Iz življenja za življenje: Znanje za znanje TV dnevnik 2, vreme, šport Sport Poslovna borza S. Richardson: Clarissa, 4., zadnji del angleške nadaljevanke (Lovelace: Sean Bean Osmi dan Svet poroča Video strani RAI 1 RETE 4 §jj Koper OtO Hrvaška 1 KANALA Jazzbina, ponovitev 15. oddaje o jazzu Astrološka napoved MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Drugačen svet, ponovitev 161. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 15. oddaje Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 162. del ameriške nadaljevanke Ciklus slovenskega filma: Stane Sever TRENUTKI ODLOČITVE, slovenski Cb film Dnevnoinformativni program, vreme Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM Video strani KOPER Studio 2 magazin Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: lo non protesto, io amo (kom., ’67), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Buona fortuna [0 Dnevnik, nato nan. La _J signora in giallo <3 Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Odaja za avtomobiliste TG Uno - Auto Dok.: Centominuti Otroški variete Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Kviz: Patente da cam-pioni Dok.: Kvarkov svet Vreme, dnevnik, Sport Nan.: Le avventure del giovane Indiana Jones Dnevnik 1 Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Lo specchio scu-ro (krim., ZDA '46) Nan.: Doogie Howser (0 Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Mani di velluto (kom., It. 79) Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.20 Miami Vice, vmes šport Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Tre passi nel de-litto (i. C. Cartier) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik L’altra edicola RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo . Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport, vmes Športna rubrika Derby Dok. in nanizanka Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una Cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Dok.: 11 mio dottore, il mio amante Variete: Q come cultu-ra (vodi G. Ippoliti) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario KANAL A / NOCOJ OB 21.20 TRENUTKI ODLOČITVE Ciklus slovenskega filma Slovenski črno-beli film, 1955 B-efa 1972 umrli filmski režiser češkega ro-P du je zadnji dve desetletji svojega življe-i o/a preživel pri nas. Svoj drugi dom Je 'JOe/ v Portorožu, kjer je tudi posnel več svo-‘'d filmov. František Čap se je rodil leta 1913 v Čechovicah v tedanji Češkoslovaški. V svoji prvi domovini je živel do leta 1948, po-ko je kot politični begunec preživel vec let v Nemčiji. V tistem času je snemal v pünchenskih ateljejih, v začetku petdese-pa je prišel v prvi stik s slovenskim fll- Triglav film je bil koproducent igranega fil-Kruh in sol, ki ga je režiral Čap, potem Po Je spoznal Portorož in obalo in nastal je &den njegovih najboljših filmov Greh, za 'Oterega je scenarij napisal po Maupas-santovi noveli. Uel° Františka Čapa delimo na tri ustvarjal-obdobja. V prvem je prejel priznanja za "ima Nočni metulj in Ljudje brez kril na festivalih v Benetkah in v Cannesu, v drugem obdobju je režiral Belo temo, Krl-“fce. Kronski nakit, Večna Igra in Sled pelje v Berlin. V tretjem obdobju pa je živel in de-v Sloveniji. Nastali so filmi Vesna, Agent X-25 poroča. Nanizanke Nad.: General Hospital, Marilena, Ines, So-ledad.vmes vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Lui lei Taltro, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG 4 - vesti La signora in rosa Filma: Arma letale (krim., ZDA ’87), 22.30 Mr. e Mrs. Bridge (dram., ZDA ’90), vmes (23.30) vesti CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Un dottore per tutti, nato Maurizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Nož - Itinerari Otroški variete, vesti Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Seratissima (vodi E. Bonaccorti) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Pappa e ciccia (kom., It, ’82, i. Paolo Villaggio, L. Banfi) Sport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nad. NoCni sodnik, am. tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev TV novice Čarobna svetilka Bern, neznana prestolnica, dokumentarni film Studio 2, pogovor z gosti Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška nanizanka Dvojno poslanstvo, italijanski pustolovski film TV dnevnik Severovzhod, tv magazin N.Y.P.D., nadaljevanka IMR5P Avstrija 1 Cas v sliki V Teksasu je cel hudič, ponovitev filma Sinha Moča, 157. del S telesom in dušo: Orehova lupinica Oddaje z miško Sanjski kamen, 7. del risane serije Cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Neznanec z nožem Obalni volk - boj za obstanek na obali skeletov: 18 mesecev med volkovi Drugi rodni kraj: Kennedyjevi otroci, 6. del Klan, ki sovražnike žive zazida, it. politična srhljivka Poročila TisoC mojstrovin raMF Avstrija 2 Animo - o živalih in ljudeh I Reportaže iz tujine m Klub 2 Nepozabna ženska: Požrtvovalna Luz, 2/4 del španske serije Poročila TisoC mojstrovin UljftE Tisoč mojstrovin H Stroj spremeni svet: Računalnik za vsako- gar, 3/5 del Igra Družinske vezi: Halo, [Rfiül sosed, 1. del Da ali ne, igra Regionalna poročila Cas v sliki Kultura Jolly Joler, vodi Erwin Fischer Poročila Zgodbe iz Monticella, 128. del Poročila TV sola Potret matematika: Descartes Ameriška angleščina, 21. lekcija Mali veliki svet Poročila Ko se svet vrti, 128. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Zadnji beg, ponovitev 1/4 dela angleške nadaljevanke Poročila Učimo o Hrvaški: Nacionalni park Kornati Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 406. del ameriške nadaljev. Dnevnik 1 CIA, 1/6 del angleške dokumentarne serije V velikem planu Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Hrvaška 2 Ko se svet vrti, ponovitev 128. dela serije Zenska v rdečem, ponovitev am. filma Dnevnik 1 Buntz z Beverly Hülsa, 6/13 del humoristične nanizanke Vi in vaš video Zadnji beg, 2/4 del angleške nadaljevanke po zgodbi Rona Hutc-hinsona Ob 100. obletnici rojstva Miroslava Krleže: Žalost, skepsa in upa-nje Proti toku @ Madžarska Alternativna medicina Gez dan Draga Celine, 4. del francoske serije Rezerviran Cas Poročila Popoldanski saldo Svet je čudovit, poljudnoznanstvena serija Igra Northwood, 29. del Evropski popotnik Svet denarja Gez dan Otroški kotiček Kolo sreCe, kviz Katoliška kronika Dnevnik Klinika, 12. del nemške serije The New Orleans Connection, 1. del koncerta HRVAŠKA TV 1 20.05 Ne čakaj na maj in Trenutki odločitve, ki ga je posnel s Stanetom Severjem, Julko Starič in Stanetom Potokarjem (na sliki desno) v glavnih vlogah. Zgodba govori o dr. Korenu, ki poskuša rešiti ranjenega ilegalca iz bolnišnice. Ubiti mora domobranskega oficirja, pri begu pa se ustavi pri reki, kjer brodnikova hči rojeva otroka. Zdravnik mora pomagati, brodnik pa je tast ubitega oficirja. Bo v brodniku prevladalo sovraštvo do zetovega morilca ali hvaležnost do hčerinega rešitelja? CIA, angleška dokumentarna serija Svet vohunstva je od nekdaj privlačil ljudi, domišljijo pa jim dodatno spodbujajo junaki vohunskih romanov, filmov in nadaljevank, kot so James Bond ali George Smiley. Včasih je pravo vohunstvo zares tako vznemirljivo kot tisto iz zgodb, toda vseeno izključuje resnično dobre in slabe ali akcije, ki so odvisne od enega človeka. V šestih nadaljevanjih serije bomo izvedeli, kako se je CIA (Central Intelligence Agency) razvijala od začetkov pa do danes. Spoznali bomo ozadje zgodb, ki so polnile prve strani svetovnega tiska, pa tudi zgodbe, za katere širša javnost še ni slišala... RETE 22 22.30 MR. & M RS. BRIDGE, ameriški film Film je posnel slavni an-gleško-ameriški režiser James Ivory (Berkeley, 1928) leta 1990 po romanu S. Connella. V njem igrata Paul Newman (na sliki), Joanne Woodward in Roberts. Leonard. Film so predstavili na beneškem filmskem festivalu, kjer ga je lepo sprejelo predvsem občinstvo. RA SLOVENIJA 1 21.05 POVIŠEK, radijska igra Radijsko igro Povišek je napisal francoski avtor Georges Pereč, eden najzanimivejših avantgardnih avtorjev v povojni francoski liferaturi. Perecov temeljni domislek je preprost: gre mu za to, kaj vse se lahko primeri nekomu, ki poprosi šefa za povišek plače. Iz vseh teh neštetih variant spleta avtor domiselno igro besed, situacij, dejstev, podton vsega tega pa je izjemno učinkovita ironija, ki razkriva vso odtujenost današnjega človeka od svojega dela. Igro je prevedel Aleš Berger, igrajo pa: Boris Cavazza, Zlatko Šugman, Jožica Avbelj, Brane Ivanc, Majda Potokar in Janez Hočevar. PREMIERE 15.15 MANONINO MAŠČEVANJE, francosko-italijanski film Manon des sources (Manonino maščevanje) je režiser Claude Beni posnel leta 1986 kot drugi del filma Jean de Florette. Zgledoval se je po delu velikega francoskega režiserja Marcela Pagnoia (1895-1974). Kmečkega izobraženca Jeana de Floretta je ubilo namakanje polj z vedri, odkar so mu vaščani ukradli vodo. Hči Manon jim tega ne more odpustiti, zato se odloči za prefinjeno maščevanje. Odvzame namreč vodo vsej vasi in pred katastrofo složnost vaščanov izpuhti. Daniel Auteil je prejel za svojo vlogo nagrado cesar za najboljšega igralca. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 studio ob 17-lh; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra: Povišek; 21.40 Intermezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Glasbene novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je...; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 Iz koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servi- k sne informacije; 9.00 Pe- sem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz ku-turnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trsf A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Siov. lahka glasba; 9.30 Glasbene novosti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 Made in Italy; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val (Tapu kviz); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija, pianist R. Metro, Slov. komorni zbor, zbor Consortium musicum; 18.00 Nad.: Rosa L. - kronika o neki revolucionarki (J. Babič, 8. del); 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18,30 C'est la vle; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Partnerski magazin. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Sl-de; 10,00 Video, vodi Paul King; 12.30 Pulse with Swatch; 13.00 Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Cola Cola Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, vodi Ray Cokes; 00.00 Hit List UK; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Murphy Brown; 21.30 Vse razen ljubezni; 20.30 Družinske vezi; 21.30 Vse razen ljubezni; 23.00 Desl-gning Women; 23.30 Star Trek: The next generation; 00.30 Studs PRO 7^ 05.40 Ponovitve serij; 10.05 Su-pertip, pon. It. filma; 11.45 Ulice San Francisca, ponovitev; 14.05 Upornik iz Kalifornije, pon. am. filma; 16.19 Risanke; 18.05 Naš glasen dom, 16. del; 18.35 Show Billy Cosbyja, 155. del; 19.05 Ulice San Francisca, 137. del; 22.15 Highwayman: Stvar iz vesolja, 2. del; 22.15 Superfighter, hongkonški akcijski film; 23.55 Neizprosna peterica, 14. del: Sledovi smrti; od 01.00 do 03.35 ponovitve serij In filmov PREMIERE 07.00 Romeo; 15.15 Manonino maščevanje, franco-sko/ttalljanskl film (Yves Mon-tand); 17.15 Aretha Franklin in prijatelji; 20.15 Lov na čarovnice v Los Angelesu, am. zf film; 21.50 Homo Faber, nemško/francoski film; 23.45 Bronx War, am. akcijski film; od 01.20 do 05.50 ponovitev filmov EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 EP v ritmični gimnastiki, ponovitev; 11.00 SP v umetnostnem drsa-nu; 13.00 Evrogoli; 14.00 Tenis; 16.00 Borilne veščine, predstavitev novih športnih panog; 19.30 Športne novice; 22.00 Boks; 01.00 športne novice 3SAT 17.10 Otroci ulice v Nemčiji; 20.00 Angelova smrt, tv film Petra Hemmerja; 21.35 Vajenec, risani film SAT 1 09.05 Ponovitve serij; 13.30 Sence strasti, 89. del; 14.20 Sosedi, 224. del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem, 67. del; SKY MOVIES 11.00 Poncho Barnes; 13.35 Mustang country; 21.00 Harley Davidson and the Maribora Man; 01.50 The Sitter SUPER CHANNEL 23.00 Red Dust, hongkonški film, 1990 NAMIZNI TENIS / NA PRVENSTVU TREH BENECIJ V ZGONIKU KOŠARKA / PROPAGANDA (FINALNA SKUPINA) Pet naslovov za Kras Mersi prvi pri moških Jasna Jurečič Zgoniska telovadnica je konec tedna gostila kakovostno namiznoteniško manifestacijo, 20. prvenstvo treh Benecij. Na njej so sodelovali najboljši igralci in igralke iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Južne Tirolske in Tridentinskega. Predstavilo se je 51 namiznoteniških društev s skoraj 200 predstavniki. Organizacijo je prevzelo novoustanovljeno tržaško društvo Tripco-vich v sodelovanju s SZ Chiadinom in neutrudnimi športnimi delavci namiznoteniškega odseka Kras. Del vpisnin uspele prireditve je bil namenjen za boj proti mišični distrofiji. Kras je sodeloval za 20 športniki, ki so osvojili 5 naslovov in s tem naslov najboljšega društva. Med veC kot sto konkurenti je v absolutni moški konkurenci zmagal Krasov igralec Cristi-an Mersi. V moških dvojicah sta bila z Igorjem Miličem nepremagljiva. Prvi dan tekmovanja pa se je izkazala Krasova ženska vrsta. Po zmagi nad državno reprezentantko Panovo (San Marco Verona) je na najvišjo stopnico med mladinkami stopila Ana Bersan, pri narašCajnicah Katja Ana Bersan je bila tokrat najboljša med mladinkami (Foto KROMA) Milic in pri deklicah Vanja Milic, kjer so Kraso-ve deklice dejansko zasedle zmagovalni oder (druga Nataša Milic, tretja Nina Milic). V enkratnem športnem vzdušju, kjer je publika z zadržanim dihom spremljala dvoboje v finalnem delu in s korektnim navijanjem spodbujala igralce so se odvijale kakovostne tekme vredne državnega prvenstva. Mednje vsekakor lahko uvrstimo polfinalno tekmo Mersi-ja z Uriziom in Monike Radovič s Panovo in finalno tekmo RadoviCeve z Avesanijevo. NiC manj pa niso bile zanimiva tekmovanja v izločilnem delu v absolutni ženski konkurenci, ko so se morale Krasove igralke spopasti med seboj: Monika Radovič s Katjo Milic, Biserka Si-moneta z Vanjo Milic in Ana Bersan s Sonjo Milic. Med mladinkami pa je Ana Bersan igrala proti svoji nekdanji klubski kolegici Lari Posega (Bor Cunja R.E.). Krasovi predstavniki so osvojili vrsto tretjih mest: Gorazd Milic pri dečkih, Ivana Stubelj in Erika Radovič pri narašCajnicah ter Monika Radovič pri mladinkah. Borova igralka Lara Posega je v isti kategoriji zasedla 5. mesto. Za Bor Cunja R.E. sta nastopila tudi brata Petelin. V skupni uvrstitvi je zmagala Furlanija-Ju-lijska krajina pred Venetom, Južno Tirolsko in Tridentinskim. REZULTATI MoSki absolutno: 1. Cristian Mers (Kras), 2. Davide Infantolino (-Med. Sist. Pungistica), 3. Luca Urizio (Lega nazio-nale Gorica), 3. Joner Stangher (Marlengo). Zenske absolutno: 1. Francesca Avesani (San Marco Verona), 2. Monika Radovič (Kras), 3. Marzia Pan (San Marco Verona), 3. Annalisa Di-ni (San Marco Verona). Moške dvojice absolutno: 1. Cristian Mersi, Igor Milic (Kras), 2. Na-noni in Fantolino (Med. Sist. Pungistica), 3. Pe-tronio (Azzurra) in Fre-diani (Rangers), 3. Urizio, Saltarini (Lega Nazi-onale). Mladinke: 1. Ana Bersan (Kras), 2. Marzia Pan (San Marco Verona), 3. Francesca Simionato (Azzurra Gorica), 3. Monika Radovič (Kras). Mladinci: 1. Enrico Freschi (Duomo Folgere), 2. Fabrizio Tieuli (Enichem Margheja), 3. Alberto Zoppei (San Marco Verona). NarašCajnice: 1. Katja Milic (Kras), 2. Andrea Tasser (Flash Club Sarte-in), 3. Ivana Stubelj (-Kras), 3. Erika Radovič (-Kras). Naraščajniki: 1. Ulrich Vonpfostel (Marlengo), 2. Federico Ceppi (Fin-cantieri Trst), 3. Georg Vonpfostel (Marlengo). Deklice: 1. Vanja Milic (Kras), 2. Nataša Milic (Kras), 3. Nina Milic (Kras). DeCki: 1. Lorenzo Po-trich (GS Santa Familia), 2. Luca Bertanza (San Pacrazio Verona), 3. Gorazd Milic (Kras). Jadranovci zasluženo piemagali Azzurro Bo Kontovel v tolažilni skupini zmagal brez boja? Peter Corbatti (Jadran) v prodoru na koš (F. KROMA) FINALNA SKUPINA Jadran - Azzurra 78:63 (37:30) JADRAN: Stefančič 13 (3:6), Mura 1 (1:2), Špacapan 3 (1:2), Brundula 4, Fonda 8, Hrovatin 14, Lakovič 4 (0:2), Zobin 18 (0:2), Guštin 4, Kalc 2, Corbatti 10 (0:2). V predzadnjem kolu finalne skupine prvenstva propaganda je Jadran povsem zasluženo premagal tržaško Azzurro Don Bosco. V prvi Četrtini so jadranovci nekoliko podcenjevali goste, kar jih je tudi drago stalo (18:14 za Azzurro). Od druge Četrtine pa so si jadranovci z boro v orambi in tudi v napadu priigrali 10 točk prednosti, ki so jo obdržali do konca tekme. Vsi jadranovci so se vpisali med strelce in pohvalo si zaslužijo tudi, ker so v drugem delu srečanja pokazali dobro skupinsko igro. (A.V) TOLAŽILNA SKUPINA Kontovel - Ricreatori 75:84 (35:44) KONTOVEL: Bukavec 13 (1:2), Pavletič 17 (1:2), Brezigar 14 (0:2), Sirca 4 (0:1), Bogateč 4, Grilanc 9 (1:2), Milic 4, Lupine 2 (0:3), Puntar 6, Masten 2. Kontovelci so z Ricrea-torijem sicer izgubili, vendar pa bo najbrž košarkarska zveza Kontove-lu prisodila zmago brez boja, ker je Ricreatori nastopil le s petimi igralci, kar je v nasprotju s pravili. DmgaCe so Kontovelci igrali dobro, vendar pa niso mogli niC proti izrednemu Meoli (letnik 1980, 185 cm), ki je bil neustavljiv, s svojimi 60 kosi pa je dejansko sam prinesel zmago Ricreato-riju. Kljub porazu je treba za dobro igro pohvaliti vse igralce Kontovela. TROFEJA »ZINI» Stefanei B - Kontovel 40:48 (22:32) KONTOVEL: Pavletič 10, Doglia 14 (2:4), Brezigar 2, Grilanc 12, Šušteršič 2, Semec 6, Lupine 2, Bogateč, trener Meden. Kontovelci so bili vse štiri Četrtine boljši tekmec od gostiteljev in so tudi zasluženo zmagali. Tudi na tem srečanju so naši minikoSarkarji pokazali lep napredek. TROFEJA NISTRI Bor - Ricreatori 53:14 (18:8) BOR: Floridan 18, Kralj 15, Stanič 4, Rebula 2, Sovič, Dolhar 4, Peric 10, Guštin, Cosmo. Najmlajši košarkarji Bora so po zelo dobri igr zasluženo premagali vrstnike rikreatorija Cobol- 11. Čeprav sta na tej tekmi izstopala predvsem Floridan in Kralj, so tudi ostali pokazali dobro skupinsko igro, predvsem v zadnji Četrtini, ko so izpeljali nekaj učinkovitih akcij. Polet - Barcolana 28:5 (18:0) POLET: Ferfolja 8, Daneu 10, Paulin 6, Malalan, Iskra, Ghezzi, Dolenc, Guštin, D. Milic D-4, L. Milic. Openski Polet je v 4. kolu te trofeje visok zmagal. Zmaga naših miniko-Sarkarjev ni bila nikoli vprašljiva, saj so bili naši tako tehnično kot telesno boljši. Za zmago in dopadljivo igro je treba pohvaliti vso našo ekipo, in predvsem najmlajše predstavnike openskega moštva. (A. V.) Don Bosco - Kontovel 31:26 (18:14) KONTOVEL: T. Nabergoj 6, Budin 10, Cemjava 2, Zavadlal 2, Ražem 6> Turco, Pemarcich, Matia-cic, Piculin, Cecchi, M-Nabergoj. Po prvi Četrtini so Kontovelci povsem zasluženo vodili (10:4), v drugi pa so bili gostitelji boljši in ob polčasu tudi povedli za štiri točke. Srečanje pa je bilo nato dokaj izenačeno, naposled pa so bili domači minikoSarkarji le prisebnejSi in tudi zmagali. Vsi naši predstavniki si zasluzijo pohvalo zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. NOVICE NOGOMET Breg vložil priziv na tekmo 2. AL z Vilessom Športno društvo Breg je vložilo protest na registracijo tekme 2. amaterske lige med Vil-lessom in Bregom, ki so jo odigrali 9. maja. Breg se je pritožil na deželno nogometno zvezo, ker naj bi nekateri igralci ekipe iz Vi-leša igrali tudi v prvenstvu »Amatori«, kar je po pravilih nedovoljeno, saj je igralec lahko elan društva, ne more pa igrati v obeh prvenstvih. Možnosti za sprejem priziva niso velike, vendar pa velja povedati, da je v podobnem primeru deželna nogometna zveza lani priziv sprejela. Najmlajši IZIDI ZADNJEGA KOLA: Fortitudo - Montebel-lo 3:2, Chiarbola - CGS 1:0, Esperia - Domio 3:2, San Canzian - Triestina 1:0, Costalunga - Primorje A 0:1, Portuale - Altura - Muggesana 1:1 KONČNI VRSTNI RED: Primorje A 48, Fortitudo 46, Montebello 44, Triestina 37, Portuale 33, Altura Muggesana 32, Primorje B 25, San Canzian 21, Fani Olimpia 17, CGS 15, Costalunga 12, Domio 11, Chiarbola 9, Esperia 8. Prvenstvo je končano, pokrajinski naslov je osvojila ekipa Primorja A. ODBOJKA 1. ženska divizija IZIDLCUS - Kontovel 3:2, Altura - OMA 3:1, Prevenire - Club Altura 0:3, Breg Union beton -Zaule 3:0, Killjoy - Sant’Andrea 3:1. VRSTNI RED: Club Altura 34, Altura 32, SGT 26, Killjoy 24, Breg 22, OMA , CUS 20, Kontovel 14, Zaule, Virtus 10, Sant’Andrea 8, Prevenire 4 (Virtus in SGT imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Killjoy - Breg, Zaule - Prevenire, Club Altura - Pallavolo Altura, OMA -CUS, Kontovel - Virtus, Sant’Andrea - SGT. Obvestila ODBOR JK CUPA vabi ob priliki 20-letnice ustanovitve Cupe vse elane na prijateljsko srečanje, ki bo v petek, 21. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini. SPDT prireja v soboto, 22. t. m. noCni pohod na Slavnik. Zbirališče pohodnikov na slovenski strani meje pri Krvavem potoku ob 21. uri, odkoder bo pohod mimo Mihel in Prešnice do Tumove koce. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA obvešCa, da bo v Četrtek, 20. t.m., ob 20.30, v društvenih prostorih seja. Dnevni red: 1. izvolitev novega odbora sekcije; 2. razno. DEŽELNA ODBOJKARSKA FINALA UNDER 14 / KLJUB PORAZU Goričani še upajo Valprapor Soča CDG lahko v naslednjih dveh kolih še pride do naslova - Bor Friulexport sta v tretjem setu sodnika grobo oškodovala NiC ni še izgubljeno!, je geslo v taboru Valpraporja SoCe po porazu v prvem dnevu deželnega odbojkarskega finala »naraščajnikov«. In res je tako. Ker vsak osvojeni set šteje eno točko, imajo fantje v naslednjih dveh kolih (prihodnjo nedeljo in v nedeljo 30. maja) Se možnost, da pripravijo preobrat, Čeprav je seveda zdaj njihova nalogo dosti težja, uspeh pa odvisen tudi od rezultatov tekmecev. Nedeljski poraz z 2:1 proti ekipi gostitelja turnirja, Futuri iz Cordenonsa, je za Goričane vsekakor pomenil hladno prho. Prvič zato, ker ima Cordenons bogato tradicijo v ženski odbojki, a nobene v moški in predstavlja zato njegov uspeh prvovrstno presenečenje; drugič pa zato, ker so slovenski odbojkarji v obeh izgubljenih setih prepričljivo vodili: v prvem s 13:11, v tretjem pa kar s 13:8. Razočaranje je še toliko večje, ker so drugi set osvojili brez težav. Kaj se je torej zgodilo? Preprosto to, da v kritičnih trenutkih srečanja igralci Valpraporja SoCe niso znali ohraniti mimo kri, nasprotno pa so domači igralci zaigrali sproščeno, a izredno motivirano, pri Čemer so dodobra izkoristili prednost domačega igrišča, saj so jim na pomoč z glasnim navijanjem priskočili tudi Številni gledalci. Posebno »tragično« je bilo v tretjem setu, ko so naši fantje v konCnici naredih celo serijo napak v napadu. Skratka, naši fantje so bili v pokrajinskem merilu vajeni prelahko zmagovati, tako da ob prvi resnejši oviri na deželni ravni niso znali primemo reagirati. Na dosti nižjem tehničnem nivoju je bila druga tekma prvega dne med II Pozzom iz Pradamana in tržaškim Pallavolom Trieste. Tržačani so se videmskim prvakom nekoliko učinkoviteje upirali le v betjem setu. Rezultata prvega dne Cordenons - Valprapor SoCa CDG 2:1 (16:14, 6:15, 15:13): II Pozzo - Pallavolo TS 3:0 (15:8,15:5,15:11) Vrstni red II Pozzo 3, Cordenons 2, Valprapor SoCa 1, Pallavolo Trieste 0. Prihodnje kolo (23.5) Pallavolo Trieste - Cordenons, II Pozzo -Valprapor SoCa. VALPRAPOR SOCA: Plesničar, Cemic, MuCiC, Braione, Pellegrin, Lutman, Frando-lic, Lukež, Devetak. Zenski finale, na katerem je barve tržaške pokrajine branil Bor Friulexport, je bil v kraju Roveredo in Piano. Borovke so v srečanju s prvakom Vidma, ekipo Pav Bressa, gladko izgubile. V tednu pred nastopom na tem tekmovanju zaradi objektivnih razlogov treniranje ni bilo najbolj učinkovito, to pa je do izraza prišlo v prvem setu tekme, v katerem borovke zaradi slabih servisov in podaj niso igrale tako, kot znajo. Povsem drugače je bilo v nadaljevanju. Plave so zaigrale dosti bolj učinkovito, v polju so se borile kot levinje. Drugi set je bil enakovreden do desete točke, v tretjem pa so plave že vodile s 13:7, vendar so set kljub temu izgubile, s tem pa praktično vse svoje možnosti na tem finalu. Treba je reci, da so jih v tem delu srečanja sodniki (samo iz Vidma in Pordenona, kje pa so bili Goričani in Tržačani?) večkrat grobo oškodovali, in to do take mere (nasprotnice so se dvakrat dobesedno ujele v mrežo pred očmi sodnika), da so razburiti celo nevtralne gledalce na stopniščih, ki so zaCeb žvižgati proti njim. Skratka, pravi kaos in ogorčenje v Borovem taboru. Trenerka plavih Betty Na-cinovi je vsekakor najprej Športno priznala zasluge zmagovalk: »Nasprotnice so bile res močnejše od nas in so zasluženo zmagale, naSe pa so se res dobro borile in dale vse od sebe, tako da je treba poraz v tretjem setu pripisati izključno sojenju«, je povedala, tehnični vodja Uco Jurkic pa je bil še ostrejši: »Ni mogoče, da sodniki ne vidijo tolikih pre- krškov nasprotnic. Lahko si samo mislim, da so nas hoteh namerno oškodovati«. Trenerka ekipe Pav Bressa Marisa Brini pa je dejala: »Znamo igrati še boljše, kljub temu pa mislim, da smo bih boljši v vseh elementih igre. Hotela pa bi, da bi tudi moje igralke igrale tako borbeno in požrtvovalno kot borovke, pri katerih sta izstopali Mara Bogateč in Ivana Flego«. Kakorkoli že, cilj bofovk v nadaljevanju deželne faze mora biti osvojitev drugega mesta, kar se zdi, da je povsem v njihovem dometu, kajti v srečanju med Pro Romansom in Cordenonsom smo gledali precej slabšo odbojko. Vsekakor pa je to prvenstvo za plave zelo dobra izkušnja za prihodnjo sezono, v kateri bo ekipa na tej ravni igrala s skoraj nespremenjeno postavo, saj večina igralk pripada letniku 1980 (E.M.) Rezultata prvega dne Pro Romans - Cordenons 2:1 (15:10, 15:10, 7:15); Pav Bressa - Bor Friulexport 3:0 (15:6,15:10,15:13) Vrstni red Pav Bressa 3, Pro Romans 2, Cordenons 1, Bor Friulexport 0. Prihodnje kolo (23.5.) Bor Friulexport - Cordenons, Pav Bressa -Pro Romans. BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Orel, Severi, Stemad, Tomaselb, RFlego, Furlani, F. in K. Mezgec, Rogelja, Sadlowski, Macho. ODBOJKA / 1. DIVIZIJA Brežanke so se oddolžile Kontovelke spet izgubile po 5 setih - Slogaši niso zadovoljili 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga - Nuova Pallavolo 1:3 (15:9,15:17, 5:15, 6:15) SLOGA: Maver, Miot, VolCiC, Pertot, Germani, Strajn, Jercog. V precej okrnjeni postavi je Sloga povsem zasluženo izgubila na domačem igrišCu. Telono je začela sicer solidno in že z dobrimi servisi spravila v težave goste in tako brez večjih težav zmagala set. V drugein setu se je nekoliko zataknilo, saj je bila gostujoča ekipa stalno v vodstvu in je vodila že 14:9. Tedaj je slo-gašem uspelo nadoknaditi zaostanek in imeli so na razpolago celo set-zogo, ki pa je niso izkoristili. Od tu naprej pa so domačini popolnoma popustili, zaigrali preveč demotivirano in gostje so zasluženo zmagali-(A. M.) 1. ZENSKA DIVIZIJA Napredovanje je v tej ligi vprašanje sestrskih društev Club Altura in Altura, razpleta pa se tudi na dnu, kjer je Virtus v zaostali tekmi prejšnjega kola po petih setih premagal ekipo Sant’Andrea. Do konca prvenstva manjkajo še bi kola. Breg - Zaule 3:0 (15:12,15:3,15:7) BREG: KocjanCiC, Glavina, Zeriali, Canziani, Bandi, Pettirosso, Slavec, Sancin F. in M., Lavrica, KosmaC. Bregova šesterka je gostila ekipo Zaule, s katero je imela odprt raCun, saj se je morala oddolžiti za neroden in pekoC poraz iz prvega dela prvenstva. Gostje so zaigrale zelo borbeno in odločno štartale na zmago. Vajeti igre pa je kljub temu prevzel Breg, ki je pazljivo odigral prvi set in v konCnici prehitel zagnanega nasprotnika. Delni poraz je razorožil odbojkarice iz 2a-velj, ki se v drugem setu sploh niso veC znašle na igrišCu. Priznanje gre tudi našim igralkam, ki so na najboljši naCin izkoristile krizo, v katero so zašle nasprotnice. Tako je Canzianijeva dosegla kar 10 zaporednih točk na servisu, dobra obramba in učinkoviti napadi pa so opravili ostalo. Tretji set je bil praktično nadaljevanje drugega, tako da domačinke niso imele večjih težav in so osvojile novi par točk, kar jim dovoljuje, da še naprej držijo stik z ekipami, ki so tik pod vrhom lestvice. (Sain) Cus - Kontovel 3:2 (10:15,15:8,15:6, 5:15,15:13) KONTOVEL: Čeme, Blazina, Superina, D. in K. Bo-gatez, Bogateč, Stoka in Milic. Kontovelke so vnovič zgubile po petih setih igre, že petič v letošnji sezoni. Očitno je, da jim v tie breaku nikakor ne gre od rok. Tekma s Cusom je bila izenačena, Ce vemo, da so Tržačanke na koncu zbrale le točko veC od Kontovelk. Potem ko so osvojile prvi niz, bi lahko Kontovelke zmagale tudi v drugem, vendar so ga nerodno izpustile iz rok, v betjem pa povsem popustile. Nasprotno, Četrti set je bil pravi monolog slovenskih odbojkaric, ki pa, kot reCeno, so v petem nizu spet potegnile krajši konec. V isti skupini Italija, Slovenija ■n Maroko Sredozemske jgre; nogometni turnir Montpellier - Včeraj so v tem francoskem mestu izžrebali skupine nogo-fflBtnega turnirja na Sredozemskih igrah, ki bodo letos v Franciji. Italija in Slovenija bosta skupno z Ma-rokom nastopili v C skupini. V A skupini bodo igrale Grčija, Bosna in Alžirija, v B Pa Francija, Hrvatska bi Tunizija. Italija bo uvodno tekmo igrala v Četrtek, 17. junija v Per-Pignanu proti Maroku, v soboto, 19. junija pa proti Sloveniji. Zvezni trener az-zurrov Cesare Maldini je tako ocenil včerajšnji žreb: »Absolutno ne smemo Podcenjevati nobenega od nasprotnikov v tej skupini, kajti tako Maroko kot Slovenija bi nas Jahko presenetila, saj bomo imeli zelo malo Časa za priprave na te igre. Prav na zadnjih igrah so nas nepričakovano pre-ntagali Turki.« Za tekmo s Slovenijo pa se bo Maldini Posvetoval s sinom Paolom, ki je z Milanom igral v pokalu Prvakov proti ljubljanski Olimpiji. NOGOMET / POKAL UEFA Hilzfekl v stiski DORTMUND - Odkar je izgubila v prvi finalni tekmi pokala UEFA proti Juventusu, dortmundski Borussii nikakor ne gre V zadnjih desetih dneh je namreč doživela kar tri poraze. Dan pred povratno tekmo v Turinu, kjer mora nemško moštvo skušati nadoknaditi dva zadetka zaostanka iz prve tekme (1:3), ima trener Hitzfeld še kopico težav s sestavo enajsterice. Ne ve še, ali bo lahko računal na tri od svojih boljših mož. Švicarja Chapuisata boli hrbet, vezni igralec Zorc ima težave s kolenom, branilec Schultz pa je še v rokah zdravnikov. Vrh tega bo zanesljivo manjkal diskvalificirani stoper Kutowski. Edina pozitivna nota za Nemce je povratek v ekipo prostega branilca ZeliCa, ki pa zaradi dolge odsotnosti ni v formi. »Naš pravi nasprotnik je rezultat prve tekme«, pred tekmo pravi trener Juventusa Trapattoni. »Zmaga v Dortmundu ne sme ustvarjati prevelikih iluzij. Čaka nas trda tekma, na kateri bo skušal nasprotnik takoj doseči zadetek. Pred svojimi navijači moramo zmagati in moji igralci dobro vedo, kaj jih Čaka, zato sem prepričan, da bodo igrali zbrano do zadnje sekunde tekme«, je še povedal Trapattoni, ki so ga mno- Trener Juventusa Trapattoni gi v teh dneh opozarjali na pokalno zmago Bayer-na v Milanu po uspehu Inter j a v Miinchnu, ko je bil Trapattoni še trener milanskega kluba. Težav s postavo pri Juventusu nimajo. Trapattoni mora narediti eno samo zamenjavo, ker je branilec Conte diskvalificiran, kandidata za njegovo mesto pa sta Galia ali De Marchi. Ker pa Torricellija pestijo bolečine v mišicah, bi lahko igrala kar oba. Turinski stadion »Delle Alpi«, ki je bil zgrajen v Času svetovnega prvenstva, bo jutri predvidoma natrpan z gledalci, rekordnega dobička s pokalne tekme proti Barceloni izpred dveh let pa kaže, da ne bodo presegli- NOGOMET / SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pri vrhu zanimiv le še boj za drugo mesto Odločitev morda že v nedeljo v Mariboru LJUBLJANA - Pregled začenjamo s sobotno tekmo med Rudarjem in AM Cosmos Ljubljana, ki sta tekmo igrala v Šmartnem ob Paki, po pripovedovanju domačinov v tretjem nogometnem središču v Šaleški dolini. Zakaj Siška-ijem v gosteh ni uspelo presenetiti zelo povprečnega Rudarja? Zdi se, da sicer izkušeni trener AM Gosmosa Ljubljane Nedeljko Gu-golj gradi igro predvsem na odgovornosti ključnih igralcev, ki pa iz tekme v tekmo, drug za drugim, le križajo račune vse bolj nejevoljnemu trenerju. Tudi nogometaši AM Cosmos Ljubljane so podobno kot v drugih klubih profesionalci le navidez, kar z drugimi besedami pomeni, da ko zaslišijo besedo denar, postanejo otroško nemimi in »stečejo« zelo hitro. Ko pa se žoga počasi kotali zunaj igrišCa ali ko bi jo bilo treba le enostavno potisniti v mrežo, so sila počasni in nebogljeni. Zato Siškarjem nie ne pomaga, da imajo najlepši Stadion v SNL, saj bodo na njem gostovale le povprečne slovenske ekipe. Vemo pa, koliko in koga zanimajo »počasni« domači dvoboji. Tudi Mavrica je po pravi nogometni uspavanki s težavo premagala zadnje Uvrščeno Nafto, pri kateri je bil še najboljši vratar Li-mani. »Top« strelec Sašo Udovič spet ni dosegel zadetka, zato pa je nerodni položaj rešil kapetan Sla-viša Stojanovič. Mura je v pravi nogometni vojni premagala Koprčane, za SoškiCevo enajsterico pa sta zacuda igrala tudi »izletnika« v ZRJ Gutalj in Ilič. Dokaz veC, da tudi sposobni ljubljanski trener v Murski Soboti nima kakšne večje izbire igralcev in da so lahko vsi le veseli, da so trenutno drugi. Sodnik Vugdalič je izključil kar dva domača igralca (Granov, Gutalj), ni pa ustrezno kaznoval Jermani-ša, ki je v 75. minuti pravzaprav začel incident. Trenerju Kopra Vladami Mladenoviču pa njegovi triki niso najbolj uspeli. Steklar se je proti Mariboru Braniku zelo »porezal«, saj je lahko poraz doma za ekipo iz Rogaške že usoden. Gostje so konCno napovedali malo boljšo igro in naskok na drugo mesto. No, že v nedeljo prihaja v Ljudski vrt njihov neposredni tekmec za drugo mesto Mura, ki ima točko veC (40), vendar je ravno v tej tekmi možno prav vse. Drugi, ki so se v zadnjem kolu najbolj opekli, so nogometaši ISS Železničarja, ki so doma nesrečno izgubili proti nikomur drugemu kot Gorici, kjer novi trener Filip Mendaš vodi z 2:0 in tako moštvo poCasi rešuje najhujšega. Zato pa Potrošnik zanesljivo in vztrajno mnoge stvari obraCa na glavo in upravičuje, da agresivni predsednik kluba ni zastonj vložil na deset tisoče nemških mark in hotel zato obstanek v ligi. Beltincani bodo ob uspehu tudi pozabili, da so cilj dosegli brez Vlada Miloševiča. Živila Naklo - Studio D: gostitelji so spomladanski plan že skoraj presegli, NovomešCani pa so s 30 točkami »padli« v sredino lestvice in - preživeh. V Celju so pri Publikumu lahko zadovoljni, in to kljub porazu, saj so gostitelji igrali dobro, tako da tudi trener Jani Zavrl vse bolj upravičuje investicijo lastnika ljubljanskega podjetja. Publikum ima res le 27 točk in se je že zdavnaj rešil neposrednega boja za obstanek, v fini-šu prvenstva pa bi lahko Celjani le še popravili »sezonski« vtis. Ljubljančani so spet srečno zmagali, vendar kljub temu dokazali, da bodo prvaki. In Se Izola: kje so vzroki, da Belvedur izgublja zelo potrebne točke, in kako na nezavidljiv položaj gleda trener Ivo Sušak? Ne bi bilo slabo, Ce bi za usodo moštva povprašali prejšnjega trenerja Marjona, ki je za seboj pustil pravo razsulo in se poslovil. Za »obračun« z Ivanom je zdaj seveda prepozno, saj je treba najprej ostati v prvi ligi. Igralci Kompasa Holidaysa so bili na sončnem izletu in povrh osvojili še točko. Lepo, ni kaj. (J. Z.) Rezultati 29. kola: Rudar - AM Cosmos Ljubljana 1:0 (0:0), Mavrica - Nafta 1:0 (0:0), Mura - Koper 2:0 (1:0), Steklar - Maribor Branik 2:4 (0:0), ISS Železničar -Gorica 1:2 (0:2), ETI Elektroele-ment Zagorje - Potrošnik 0:2 (0:0), Živila Naklo - Studio D 0:0, Publikum - SCT Olimpija 1:2 (0:1), Belvedur Izola - Kompas Holidays 2:2 (2:2). Vrstni red: SCT Olimpija 43 točk, Mura 40, Maribor Branik 39, AM Cosmos Ljubljana 35, Živila Naklo 34, Kompas Holidays 32, Rudar, Koper in Studio D po 30, Mavrica 28, Publikum 27, ETI Elektroelement Zagorje 26, Gorica 24, Belvedur Izola in Potrošnik po 23, Steklar 21, ISS Železničar 20 in Nafta 17. Pari prihodnjega kola (nedelja, 23. maja): Nafta - Belvedur Izola, Kompas Holidays - Publikum, SCT Olimpija - Živila Naklo, Studio D - ETI Elektroelement Zagorje, Potrošnik - ISS Železničar, Gorica - Steklar, Maribor Branik -Mura, Koper - Rudar, AM Cosmos Ljubljana - Mavrica. ^ NBA / ODIGRALI 2E 4. POLFINALNE TEKME V OBEH SKUPINAH NAMIZNI TENIS / SVETOVNO PRVENSTVO New Yoik povišal prednost Rocketsi in Spursi spet uspešni Centri Robinson, Ewing in Olajuwon gospodarili pod koši Kitajke ponovno svetovne prvakinje Slovenski igralci zasedli 27. mesto D. Robinson (San Antonio) je s 36 točkami izboljšal svoj »career high« v končnici (AP) Qiao Hong ima že ekipno zlato (Telefoto AP) HOUSTON - Na Zahodu je v obeh polfinalnih stanej popolnoma izenačeno, saj sta Houston in San Antonio tudi drugič odlično izkoristila prednost domačega igrišCa in in izenačila stanje v zmagah na 2:2 proti Seattlu oziroma Phoenixu. Manjši odpor nudita slabše uvrščeni ekipi na Vzhodu, kjer je tudi New Yorku uspelo zmagati v gosteh in s tem zabeležiti že tretjo zmago, ki bo najbrž odločilna za vstop v finale te skupine, saj bodo Starks in ostali sedaj spet igrali doma v Madi-son Square Gardenu. Na vseh treh zadnjih tekmah so glavno besedo imeli »velikani« zmagovitih ekip. Se najbolj je zablestel David Robinson, ki je bil pri Spursih najboljši v veC elementih: 36 točk, 16 skokov in 5 blokad. Običajno soliden je bil tudi Patrick Ewing, center New Yorka, z 28 točkami. »Super« tekme Hakeema Olajuwona nikogar veC ne presenečajo, saj je Nigerijec praktično neustavljiv: 24 točk, 12 skokov in kar 8 blokad. Na vseh dvobojih so torej odigrali že štiri tekme, naslednjo tekmo pa bodo boljše uvrščene ekipe spet igrale doma. IZIDI IN STANJE V ZMAGAH Vzhod: Charlotte(5. po prvem delu prvenstva) -New York(l) 92:94 (1:3 v zmagah); Cleveland(3) -Chicago (2) 0:3 v zmagah. Zahod: Houston(3) -Seattle(2) 103:92 (2:2 v zmagah); San Antonio(5) - Phoenix (1.) 117:103 (2:2 v zmagah). (V. Jogan) GÖTEBORG - Olimpijski zmagovalki v dvojicah Deng Yaping in Qiao Hong sta Kitajski znova prinesli naslov ekipnih svetovnih prvakinj. V finalu sta s 3:0 premagali Severno Korejo. To je bilo že deveto zlato Kitajk v zadnjih tridesetih letih. Druga na svetovni lestvici, Kitajka Qiao, je v prvi finalni igri premagala Yu Sun Bok z 21:17 in 21:17, najboljša na svetu, njena rojakinja Deng, pa je samo v prvem nizu imela nekoliko veC dela z Li Bun Hui in zmagala z 18:21, 21:12 in 21:10. Kitajki sta si konCno zmago priigrali v igri dvojic (21:18, 21:17). Od leta 1975 do prejšnjega SP so Kitajke ta naslov osvojile osemkrat zaporedoma, pred dvema letoma na Japonskem pa so morale priznati premoč združeni ekipi obeh Korej, ki sta letos spet nastopili vsaka s svojo reprezentanco. »Nisem pričakoval, da bomo do naslova prišli na tako lahek način. V finalu prejšnjega SP nas je premagala Yu Sun Bok, zato smo vedeli, da bo tudi tokrat nevarna. Proti njej je igrala Qiao, ker ji bolj ustreza njena igra,« je po osvojenem naslovu dejal kitajski trener Zhang Xielin. Kitajki Deng, svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka, in Qiao, ki je zlato odličje osvojila > pred štirimi leti in je že napovedala, da bo to njeno zadnje SP, Čeprav je stara šele 25 let, sta tu- di prvi favoritinji med posameznicami. V zadnji tekmi so slovenski igralci premagali Tajvan s 3:1 in zasedli 27. mesto. Bronasto odličje je pripadlo Nemcem, ki so gladko, s 3:0, ugnali Severno Korejo, sinoči pa sta se v finalu pomerili Kitajska in Švedska. REZULTATI Moški - za 3. mesto: Nemčija - S. Koreja 3:0; za 5. mesto: J. Koreja -Belgija 3:1; za 7. mesto: Francija - Japonska 3:0; za 9. mesto: Avstrija -Češka 3:1; za 11. mesto: Poljska - Anglija 3:2; za 13. mesto: Rusija - Hong Kong 3:1; za 15. mesto: Italija - Romunija 3:1; za 27. mesto: Slovenija -Tajvan 3:1. KONČNI VRSTNI RED PRI ŽENSKAH 1. Kitajska,, 2. S. Koreja, 3. J. Koreja, 4. Hong Kong, 5. Rusija, 6. Nemčija, 7. Japonska, 8. Tajvan, 9. Romunija, 10. Nizozemska, 11. Madžarska, 12. Švedska, 13. Anglija, 14. ZDA, 15. Slovaška, 16. Francija, 17. Litva, 18. Hrvaška, 19. Armenija, 20. Danska, 21. Češka, 22. Indija, 23. Finska, 24. Avstralija, 25. Ukrajina, 26. Indonezija, 27. Brazilija, 28. Bolgarija, 29. Slovenija, 30. Grčija. NOVICE Martin premagal Wheatona CORAL SPRINGS - Zmagovalec teniškega turnirja na Floridi, ki je imel nagradni sklad 225.000 dolarjev, je tretji nosilec, American Todd Martin, ki je v finalu premagal drugega nosilca, rojaka Davida Wheatona, s 6:3 in 6:4. (Reuter) Kubanci nimajo skrivnosti TAMPERE - Sodec po besedah mogočnega boksarja Felbca Savona, sta veliko trdega treninga in kanček plesa edini skrivnosti za uspeh in dominacijo Kubancev v amaterskem boksu. »Nimamo nobenih skrivnosti, le treniramo trdo«, pravi Sa-von, ki je z zmago v težki kategoriji tudi sam prispeval k temu, da so Kubanci na letošnjem SP v boksu imeli rekorden uspeh, osvojili so kar osem zlatih odličij. »Zjutraj in popoldne treniram tri me, preostali Cas pa rad preživim na plaži ali na plesišču«, je še dodal Savon, ki je postal prvi boksar v zgodovini, ki je naslov svetovnega prvaka osvojil kar štirikrat. Vrstni red držav po osvojenih odličjih: Kuba (8 zlatih, 3 srebrne, 0 bronastih), Bolgarija (2, 2, 0), Romunija (1, 0, 2), Armenija (1, 0, 1), ZDA (0, 1, 2), Gruzija (0, 1, 1), Turčija (0, 1, 1), Finska (0, 1, 0), Latvija (0, 1, 0), Nigerija (0, 1, 0), Uzbekistan (0, 1, 0), Rusija (0, 0, 4), Nemčija (0, 0, 2), Ukrajina (0, 0, 2), Kanada (0, 0,1), Egipt (0, 0, 1), Francija (0, 0, 1), Irska (0, 0, 1), Kazahstan (0, 0, 1), Mongolija (0, 0, 1), Nizozemska (0, 0, 1), Norveška (0, 0,1), Slovaška (0, 0,1). (Reuter) Francoz najhitrejši novinec INDIANAPOLIS - Najmlajši dirkač v tekmovanju formule Indy, Francoz Stephan Gregoire, je na nedeljskem treningu za dirko 500 milj Indianapolisa postal najhitrejši novinec (rookie). Gregoire, ki je v petek dopolnil šele 24. leto, je v kvalifikacijski vožnji (4 kroge po 4 km) dosegel povprečno hitrost 220.851 mph (355.41 kruh) in tako prehitel dosedanje rekorderje, Mansella, Pi-queta in Johanssona. (Reuter) Reynolds zmagal na 400 m SAO PAULO - Svetovni rekorder v teku na 400 m, American Butch Reynolds, je na otvoritvenem mitingu v brazilskem Sao Paulu kljub oblačnemu in hladnemu vremenu (13 do 16 stopinj Celzija) dosegel blešCeCo zmago. Povratnik na mednarodna atletska tekmovanja je po dveletni prepovedi tekmovanja zaradi jemanja nedovoljenih poživil s Časom 44.68 dosegel letošnji drugi najhitrejši Cas na prostem in napovedal, da bo letos zmagal na vseh tekih na tej razdalji. Poleg Reynoldsa se lahko z najboljšimi letošnjimi rezultati pohvalijo še Brazilec Santos z 1:45, 88 na 800 m, Mozambičanka Mutola s Časom 1:57, 38 na isti razdalji in Bolgarka Kostadinova s preskočenimi 198 cm v višino. V skoku s palico je slavil Ukrajinec Bubka, ki pa je s preskočenimi 580 cm krepko zaostal za svojim svetovnim rekordom. V teku na 100 m se je poškodovala dvakratna dobitnica zlate olimpijske medalje Gwen Torrence. Potem ko je po prvih dvajsetih metrih že prepričljivo vodila, si je strgala mišico na desni nogi. Rezultati: moški - 100 m: 1. Da Silva 10.29; 200 m: 1. Da Silva 20.38; 400 m: 1. Reynolds (ZDA) 44.68; 800 m: 1. Dos Santos (Bra) 1:45.88; 1500 m: 1. Bile (Som) 3:41.03; 3000 m: 1. Falcon (ZDA) 7:56.31,; 110 m ovire: 1. Tong (Kit) 13.48; daljava: 1. Eregbu (Nig) 796; palica: 1. Bubka (Ukr) 580; disk: 1. Olukoju (Nig) 63.52; ženske - 100 m: 1. Onyali (Nig) 11.46; 200 m: 1. De Jesus 24.35; 800 m: 1. Mutola (Moz) 1:57.38; 100 m ovire: 1. Martin 12.94; 400 m ovire: 1. Batten (ZDA) 56.32; višina: 1. Kostadinova (Bolg) 198; daljava: 1. Kra-vec (Ukr) 683; krogla: 1. Fedjušina (Ukr) 19.70. Mihajlovič k Olympiqueu? MARSEILLE - Nogometaš Rome Siniša Mihajlovič bi lahko že vprihodnji sezoni igral pri Olympiqueu iz Marseillea. Mihajlovič naj bi zamenjal Franca Sauzeea, ki naj bi v prihodnji sezoni obekel dres Atalante. Predsednik Olympiquea Bernard Tapie je sicer omenil, da se bo njegovo moštvo ojačilo z nekim tujim veznim igralcem, ni pa povedal imena nogometaša. »Dobro obveščeni viri« pa trdijo, da gre za Mihajloviča. Sodni postopek proti Maradoni RIM - Rimsko sodišče je sprožilo proti Diegu Maradoni sodni postopek, ker je kršil zakon o mamilih. Maradoni bodo sodili 21. oktobra letos. Caniggia se je vrnil v Rim RIM - Po 25 dneh »prisilnega dopusta« se je nogometaš Rome Claudio Caniggia vCeraj vrnil iz Miamija, kjer ima počitniško hišo, v Rim. Caniggia je odpotoval v Miami 23. aprila, dan potem, ko ga je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze zaradi jemanja kokaina kaznovala s 13-mesečno prepovedjo igranja. Argentinski nogometaš bo lahko spet zaigral 8. maja 1994. Biljard: Mannone presenetil Argentinca Torregianija PESARO - V sedmi preizkušnji svetovnega prvenstva v biljardni zvrsti 5 kegeljckov za profesionalce (Italijani in Argentinci ter nekaj Švedov, Rusov in Urugvajcev) sta se v Pesaru v finalu za 1. mesto pomerila Salvatore Mannone (številka 7 na svetovni lestvici) in Argentinec Gustavo Torregiani (številka 5). Po skoraj štirih urah vrhunskega igranja je v zadnji in izredno napeti tekmi, s tesnim 52:47, zmagal 30- letni Mannone. Argentinski as Torregiani (dvakratni svetovni prvak) je v igrah že vodil s 3:1, v zadnjih potezah srečanja pri izidu 4:4, pa je ostal brez moCi pred nekaterimi skorajda neverjetnimi potezami Mannoneja, ki je tako prvič zapisal svoje ime med zmagovalce letošnjih preizkušenj in si s tem tudi zagotovil nagrado v višini 25 milijonov lir. Doslej je trikrat zmagal Riccardo Belluta, po enkrat pa Žito, Torregiani in Nocerino. Na skupni lestvici zanesljivo vodi Belluta pred žitom in Nocerinom. Sledijo Torregiani, Mannone, Filia in drugi. (V. Jogan) 22 Torek, 18. maja 1993 KRONIKA - RUBRIKE ČRNA KRONIKA Nasilna avtostoparja CELJE - Slayko H. iz Belega v občini Šmarje pri Jelšah je v soboto malo pred polnočjo, nie hudega sluteč, sedel v svoji reanultovi petici in Čakal, da se na semaforju v križišču Mariborsk e in Podja-vorškove ulice prižge zelena luč. Toda k vozilu sta stopila Matej O. in Damjan P. iz Celja in od njega zahtevala, naj ju vzame v vozilo in nekaih odpelje. Ker je Slavko H. to odklonil, sta se avtostoparja prelevila v nasilneža in vozilo tako obrcala po obeh vratih na desni strani, da sta povzročila za osemdeset tisočakov škode. (B. P.) Nezadovoljni »otrok« LJUBLJANA - Ko so v ponedeljek prišli na svoje delovno mesto, so v otroškem vrtcu Ane Ziherl na Čufarjevi ulici naleteli na pravo razdejanje. Neznani »otrok« je Cez vikend vlomil v prostore vrtca in se prav divje igral v njegovih dvajsetih igralnicah: razmetal je ves inventar in igraCe ter potrgal telefonske žice. Škode je za dvesto tisočakov. Mladoletni ropar ŠMARJE PRI JELŠAH - V ZreCah so policisti prijeli mladoletnega F. Z., ki je osumljen, da je prejšnji teden oropal Ano R. in Janeza 2. na njunem domu v ZreCah. Mladic naj bi v petek popoldan prišel na njun dom in od njiju zahteval, da mu izročita denar. Ker tega nista hotela storiti, je iz omare sam vzel nekaj manj kot deset tisoč tolarjev, ob tem pa Janeza 2. tudi laže poškodoval. (B. P.) Kmet je pogorel 2ALEC - Jože J. z Gomilskega bo potreboval kar nekaj Časa in predvsem denarja, da bo nakupil potrebščine za kmetovanje. Ob konu tedna mu je namreč pogorel kozolec, z njim pa tudi traktor, mešalec za beton, cirkulama žaga in stroj za mletje silaže. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi traktorja, škode pa bi bilo Se za vec kot poldrugi milijon tolarjev, Ce ne bi požara obrzdali gasilci. (B. P.J Zakaj je gorelo na Zaloški LJUBLJANA - Pisali smo že, da je v Četrtek zvečer gorelo podstrešje v samskem domu gradbenega podjetja Givo pri Zaloški cesti. Komisija za raziskavo požarov je ugotovila, da je zagorelo v prostoru, ki ga je za skladišče uporabil eden izmed stanovalcev doma. Možakar je - kot kaže - precej nestrokovno napeljal električno luC v ta prostor in kratek stik naj bi povzročil ogenj. »Lucka« je tako povzročila za miljon tolarjev Škode. NOČ IMA SVOJO MOČ Vztrajno romanje na policijo LJUBLJANA - Vročica sobotne noCi se je tokrat »znesla« nad potnikom na avtobusu mestnega prometa. Zgodba se je zaCela, ko je tisti veCer voznik ljubljanskega zelenca pripeljal na medvoško policijsko postajo in se policistom pritožil, da mu je na avtobusu »težil« moški -ni hotel plačati vožnje in še grozil mu je z nekakšnim obračunom. Medtem pa se je na isto policijsko postajo prikazal tudi sporni moški, 28-letni Silvo A. iz Medvod. Ko je tam opazil »svojega prevoznika«, se je moCno razburil. Nanj (in na navzoče policiste) je zaCel kričati, padlo pa je tudi nekaj žaljivih besed... Policisti so ga nekako le umirih, se z njim pomenili in ga nato odslovili; ni pa minilo deset minut, ko se je Silvo spet vrnil in »želel« slišati, kaj so policisti pravzaprav napisali v zapisnik o njegovem obisku na postaji. Ko je zvedel, da tam piše, da bo moral k sodniku za prekrške, je ponovno dobil napad razburjenja in težke besede so spet napolnile policijske prostore. Pa so ga potrpežljivi policisti Se enkrat pomirili in mož je ponovno odšel. Nekaj kasneje pa so se vrata policijskega oddelka Medvode s treskom odprla in Silvo je bil znova tu. Tokrat se ni hotel le pogovarjati, marveč se je kar s pestmi spravil na policista, ki je ob prvem srečanju napisal »kazenski« zapisnik. Udaril ga je v obraz, ekipo policijskega oddelka pa je tokrat minilo potrpljenje in možakarja so s skupnimi močmi dali na ohlajanje v enega izmed za to pripravljenih prostorov. Kasneje so Silva napotili na odvzem krvi, da bi videli, Ce mu je pri njegovem razgrajanju pomagal tudi alkohol, pa je to »uslugo« odklonil. Preseh-li so ga v prostore zaporov na Povšetovi ulici, kjer se je Se naprej razburjal, in to tako moCno, da je padel in si laže poškodoval nogo in komolec. Ko je odklonil tudi pomoC zdravnikov na urgenci Kliničnega centra, so policisti »primer Silvo« za ta dan zaključili - fant je prenočil na Povšetovi. Nov dan pa je prinesel nova presenečenja. Silvo je v pogovoru z novo ekipo policistov povedal, da se je prejšnjega večera tako razburil zato, ker mu je izginilo 3800 nemških mark in ročna ura. Kaj je res in kaj ne, zdaj še raziskujejo, Silvo pa se bo zaenkrat moral pred sodniki zagovarjati zaradi svojega »odnosa« do policistov. (V. K.J Posiljena LJUBLJANA - V noči na soboto je neznani moški na območju Rožnika oziroma Šišenskega hriba posilil 16-letno Ljubljančanko. Dekle se zdaj zdravi v Kliničnem centru, hrabrega možakarja (?) pa iSčejo. Jutranji ples tovornjakov LJUBLJANA - Včeraj zjutraj je najnevarnejši cestni odsek ljubljanskega območja zahteval še dve smrtni žrtvi. Nekaj Cez peto uro je 27-letni Josip C. z Reke z nissanovim kombijem vozil od Trojan proti Blagovici; pri 2gornjem Petelinjeku je na ravnini, ki se končuje v nepregledni ovinek, začel Cez polno Črto prehitevati tovornjak s prikolico. Ko je bil vzporedno z njim, je iz nasprotne smeri pripeljal drugi tovornjak - kljub zaviranju sta se vozili oplazili in voznik nissana je izgubil oblast nad avtomobilom ter tako opletajoč udaril Se v en tovornjak, ki mu je prišel naproti. Po tem trčenju ga je še nekaj metrov zanašalo po cesti, potem pa se je Čelno ustavil ob tretjem tovornjaku, ki ga je pred seboj potiskal še sedem metrov. VkleSCena v zmečkano pločevino sta v nissanu umrla voznik Josip in njegova sopotnica. »Narediš prekršek, dobiš kazen!« (Foto: S. 2vulovič/TRICQ Imel je čekov kot peska... LJUBLJANA - V soboto je (končno) za zapahe prišel na tuj raCun razsipni 29-letni Mitja M. iz Mekinj pri Kamniku - nekoč (leta 1991) zaposlen pri Ljubljanski banki, enota Bakovnik pri Kamniku. Kriminalisti so mu na sled namreč prišli prek Čekov, ki niso bili njegovi in so bili omenjeni banki leta 1991 ukradeni. Fant je takrat izrabil priložnost in iz bančnih prostorov odnesel kar 1700 »bianco« čekovnih blanketov. Samo med 31. marcem in 4. aprilom letos je Mitja s svojim sovaščanom, enako starim Andrejem J., in Se tremi zunanjimi »sodelavci« v raznih enotah PTT in A-banke po Ljubljani, Celju in Mariboru vnovčil 441 Čekov in si tako »opomogel« za 3.087.000 tolarjev. Čeki so bili izpolnjeni na neko drugo osebo, ki je fantoma tudi posodila svojo osebno izkaznico. Skratka, »posel« je cvetel in, kot se to v večini primerov zgodi, ga je bilo tudi tokrat hitro konec. Policisti so pri Mitju opravili tudi hišno preiskavo in našli se 700 Čekov -od tega jih je bilo 380 že lepo izpolnjenih in pripravljenih za »distribucijo«. Vlomilski »udar« na Maribor MARIBOR - V zadnjem vikendu so bili vlomilci v Štajerski prestolnici precej delavni, temu primeren je bil tudi njihov »inkaso«. Med 11. in 15. majem so kradli v stanovanju Silve S. v KnafliCevi ulici - »zaslužek« je znaSal 150 tisoč tolarjev. Žrtev bife Caffe L 92 v Komenski ulici je bil ob 55 tisočakov, Hermina F. iz Gregorčičeve ulice pa je ostala brez 240 tisoC tolarjev. V Slovenski Bistrici pa si je v hiši Rajka P. vlomilec nabral za 921.000 tolarjev zlatnine in gotovine. »Športnik« iz ZRJ LJUBLJANA - V soboto dopoldne so pri »nakupu« v športni trgovini Kästner in Ohler zalotili na policiji že večkrat gostujočega 20-letnega Hamida S. iz ŽRJ. Fant je brez plačila hotel iz trgovine odnesti trenerko, vredno skoraj 14 tisočakov. Preiskovalni sodnik ga je vtaknil v pripor, saj je bil Hamid že prej pri njem. Takrat so ga izgnali iz naše države, a fantu je pri nas očitno tako všeC, da se nenehmo vrača... 19. maja A Sele po drugi svetovni vojni so z vso silo planile na dan spremembe na gospodarskem in političnem področju, ki so bile v burnem vojnem dogajanju nekoliko v ozadju. Ko je orožje utihnilo, se je pokazalo, da ne bo mogoCe vzpostaviti stanja in razmerij, ki so vladala pred velikim obračunom-Kljub temu, da so bile med zmagovalci, so se nekoč velike kolonialne sile srečale z neizogibno erozijo svoje moči in vpliva. Kolonialno odvisnost od metropol je zaCela nezadržno nadomeščati vklešcenost v globalne kapitalske interese, ki jim je kljub jasno izraženemu sovraštvu in železni zavesi asistirala Sovjetska zve- S spretno, rodoljubno in vizionarsko potezo svojega na smrt obsojenega generala De Gaula se je Francija izognila očitku kolaboracije in se priključila zaveznikom na zmagovalnem odru. Triumfalni vrnitvi v Pariz so sledile ambicije, da se bo vrnila tudi prejšnja kolonialna moC Francije. Seveda so to ostale le sanje. Druga za drugo so francoske kolonije in prekomorske posesti sestopale iz naveze v samostojnost. Ta neizogibna dogajanja so bila najbolj burna v severni Afriki in še posebej v Indokini in Vietnamu. Tu so se soočili tudi globalni strateški interesi obeh velesil, porazu Francozov pa je sledila še neslavna intervencija ZDA. Človek, ki je v teh prelomnih časih vodil Vietnam, Ho Si Minh, se je V^rodil 19. maja 1890. KOZMETIKA Poded od zadaj Vida Pipan Volaj Kožo sestavljajo tri plasti: prva je vrhnjica, pod njo je ustnjica, tej pa sledi najgloblja plast - podkožje ali podkožno tkivo. Zadnja plast ni povsod enako debela, saj je je na zapestju in vekah komaj za debelino lista papirja. Zelo veliko pa je podkožja na trebuhu in zadnjici. In ker je to del telesa, ki ga sami zelo redko vidimo, pogosteje pa ga opazijo drugi, vCasih kar pozabimo nanj. Prav tu se pogosto prične nabirati salo in z lepim videzom našega sedala je konec. Ste kdaj pomislili, kako sedite ali vsaj koliko Časa sedite. Se kdaj pogledate v ogledalo tudi od zadaj? Verjetno le takrat, ko kupujete hlače in ne morete verjeti, da vam hlaCe zadaj tako grdo »stojijo«. A hlaCe so običajno Se najmanj krive. Zato ne dopustimo, da postane zadnjica velika in mlahava, saj je del našega telesa in zasluži prav toliko pozornosti kot tisti deli, ki jih vidimo, ko se pogledamo v ogledalo od spredaj. Verjemite, da bo za začetek morda dovolj, Ce ne sedimo ves Cas na njej. Od Časa do Časa kakšno delo raje opravimo stoje. To si naj zapomnijo tisti, ki med delovnim Časom veliko sedijo, na delo in z dela pa se vozijo z avtomobilom. Seveda pa to velja tudi za vse Solarje, dijake in študente, ki komaj Se znajo stati, hoditi in teci. Zelo pomembno je tudi, kakšno spodnje perilo imate. To naj ne bo tesno oprijeto in narejeno le iz sintetičnih tkanin. Najprijetneje in tudi najbolj zdravo perilo je sešito iz finega bombaža. Seveda pa ni dovolj le udobno perilo, tudi zgornja oblačila naj ne bodo pretesna. Ce je koža pod oblačilom preveč zgrbanCena, postane zaradi slabšega krvnega obtoka groba in sivkasta. Zadnjici se lahko posvetimo tudi med kopeljo. S kopalno rokavico poživimo krvni obtok, kopalno olje pa zmehča kožo na sedalu. Predvsem pa je kad primerna za najrazličnejše masaže. Po kopanju kožo dobro osušimo in natremo z mlekom za telo ali s kremo. Da mišice ne bodo postale mlahave, si pomagamo s telovadbo, saj je tudi od mišic moCno odvisna oblika sedala. Telovadimo lahko med odmori, ki jih naredimo med dolgotrajnim sedenjem. Zadnjico potegnemo moCno noter in pri tem napne-mo mišice.To naj postane refleksno dejanje. Isti gib pa lahko naredimo tudi takrat, ko sedimo. Izrazit sloj mesa na zadnjici lahko povzročata nepravilni drža in hoja, zato hodimo Čimbolj zravnano in kdaj pa kdaj pomislimo na to, da nas mnogi vidijo tudi od zadaj. Zadnjici posvetite posebno pozornost med shujševalnimi dietami, saj je hitra izguba večjega števila kilogramov za videz tega dela telesa lahko usodna. Vseh posledic pa ni lahko popraviti. SLOVENCI KUHAMO Helena Blagne JEDILNIK Slavko Adamlje jogurt s papriko rebrca v pikantni omaki krompirjeva kaša zelje v solati vanilijeva šarlota Lučka Lesnik Premamil me je vonj po hrustljavi pici, takšni, ki leze prek krožnika, ki je bogato obložena z gobicami in drugo zelenjavo in s stopljenim, vabljivo zlatorjavo zapečenim sirom... Čeprav sem zagovornica zdrave prehrane, sem brez oklevanja zavila v picerijo. Privoščila sem si tudi pivo, Črnega barona. Kaj bi v taksnem primeru storila Helena Blagne? Skušala bi se spomniti, kdaj se je na- zadnje pregrešila in preštevala bi kalorije, ki se jim z malo volje in vztrajnosti lahko ogne. Kdo ne pozna pregovora Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača? Podobno je s kilogrami. Ce si po nemarnosti nadeneš enega, jih bo kaj kmalu pet ali deset. Tega si Helena Blagne, popularna in postavna slovenska pevka, noče privoščiti. Raje se s picami in špageti samo spogleduje. Tudi tako je mogoče uživati... Za recept v Republiki pa je, ne boste verjeli, izbrala špagete! Ce ne bi bila med tistimi nesrečnicami in nesrečniki, ki se jih »prime« vsak grižljaj, bi bila to ena njenih najbolj priljubljenih jedi. Morda pa si željo po Špagetih poteši tudi tako, da o njih govori. In kako jih pripravi, kadar se zavestno odloči za takšno pregreho? Preprosto in hitro. Italijanske špagete - na policah v naših trgovinah jih je veliko različnih vrst -skuha v slanem kropu, jih odcedi in da v ponev, v kateri je stopila žlico masla. Na drobno zreže nekaj rezin ali en debelejši kolobar šunke in gorgonzole (najbolj priročna je gorgonzola v desetgramski zeleni embalaži, Vindija). Oboje posuje po špagetih in vse premeša Se z žlico kisle smetane. To je vse. K špagetom po Heleninem okusu zelo prija kozarec belega polsuhega vina. Nikdar ne seže po rdečem vinu, saj le-to slabo vpliva na glasilke (jih obloži z nekakšno glazuro, da ne morejo normalno delovati). Sicer pa Helena Blagne alkohola skorajda ne pije, zlasti dan pred nastopom niti kapljice, ogiba se tudi zakajenim prostorom. Pred pevskim nastopom je posebno previdna tudi pri izbiri začimb, ki lahko zelo neprijetno učinkujejo na glas, ampak raje sega po suhih slivah in Čokoladi. Ker pa je najboljše zdravilo za dober glas veliko spanja, si ga privošči, kolikor je paC mogoče. In v Cern je, razen v odrekanju špagetom in picam, še skrivnost njene mične postave? Zjutraj ponavadi popije kozarec hladnega mleka ali sadnega soka, za kosilo poje toplo juho in obilo solate (različne vrste mešane solate), morda še košček puste govedine ali perutnine. ZveCer (beri: pozno popoldne) je sadje, jogurt ali spet pije mleko in sokove. Helena ni prav veSCa kuharica in raje vidi, da ji hrano pripravljajo drugi. Čeprav je malo in premišljeno, rada je v dobrih restavracijah, kjer lahko izbira med morskimi jedmi (skromnimi s kalorijami). Ni sladkosneda in tudi kruha sploh ne je (niti ga ne kupuje, morda izjemoma toast). Helena Blagne si namesto obilnih obrokov privošči telovadbo - kadar ne gre v telovadnico, dela z utežmi, ki jih ima doma, Čedalje bolj priljubljeno pa zanjo postaja tudi jahanje. Sicer pa naša sogovornica je zato, da živi in ne živi zato, da bi se predajala le hrani. Na svetu je še toliko lepih stvari... Helena Blagne (Foto: Jože suhadolnik/TRIO) Rebrca v pikantni omaki SESTAVINE: 1 kg svinjskih rebrc, sol, poper, 25 do 30 g maščobe, Čebula, 25 g moke, lovorov list, nageljnova žbica, 2 dišavni zrni, 2 žlici paradižnikove mezge, velika kumarica CAS PRIPRAVE: 90minut Rebrca natremo s soljo in poprom ter jih na vseh straneh opečemo na vroči maščobi. Dodamo na kocke narezano čebulo, ki naj ob mesu na hitro porjavi. Zalijemo s približno pol litra vrele vode in dodamo začimbe, paradižnikovo mezgo in na kocke narezano kumarico. Jed kuhamo približno 1 uro. Preden ponudimo, po potrebi Se začinimo. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan beluševa juha s krebuljico špageti z maslom in parmezanom pesa v solati Beluševa juha s krebuljico SESTAVINE: 250 g belušev, l!2 1 vode, SCepec sladkorja, 2 žlici masla, žlica cele moke, 1/2 1 mleka, peteršilj, krebuljico, muškatni orešek, poper, sol, 2 žlici limoninega soka Beluše ostrgamo in jih narežemo na 3 centimetre dolge koleščke. Z malo soli in Ščepcem sladkorja jih kuhamo do mehkega približno 20 minut. Kuhane beluše zmeljemo v električnem mešalniku. V ponvi raztopimo maslo, v njem eno minuto pražimo zelišča, primešamo moko, prilijemo mleko in zmešamo z beluševo juho. Kuhamo 5 minut. Juho začinimo z muškatnim oreškom, poprom, soljo in limoninim sokom. ZDA / PRIMER DR. KEVORKIANA SE ZAPLETA MEHIKA / LEPOTNI NATEČAJ Zdravnik v zapor zaradi evtanazijskega samomora Levo; bolničarji odnašajo truplo samomorilca v reSIlec, desno pa je arhivski portret nesrečnega Rona Mansurja, ki mu je zaradi raka pomagal na drugi svet zdravnik Jack Kevorklan (desni na spodnji sliki), ko v spremstvu zapušča poslopje sodlSča v Detroitu, kjer Je priznal, da to ni bil osamljen primer. (Telefoto AP) DETROIT - Jack Ke-vorkian, ki ga vsi že imenujejo »zdravnik samomorilcev« je v nedeljo pomagal še enemu človeku pri samomoru. Na policiji so povedali, da je to že šestnajsta oseba, ki ji je zdravnik pomagal na drugi svet od leta 1990. Kevorkian je tokrat prvič prisostvoval samomoru v Michiganu, odkar so februarja v tej aeriški zvezni državi z zakonom prepovedali evtanazijo. To je tudi prvič, da je zdravnik prisostvoval samomoru v Detroitu. Pred tem je bil prisoten pri petnajstih samomorih v sosednjih okrožjih Oaklanda in Macomba in s svojim početjem sprožil spor o evtanaziji v vsaj državi. Policijski viri navajajo, da je 51-letni Ronald Mansur iz Southfielda v zvezni državi Michigan umrl zaradi vdihovanja ogljikovega oksida in da ga je med tem zdravnik Jack Kevorkian opazoval in ni poskusil preprečiti samomora. Mansur je imel raka, ki se je razpasel s pljuč na kosti, tako da je moral nositi oporno protezo, da si ne bi zlomil rok. Za samomor se je odločil, da bi si prikrajšal trpljenje, saj je bila smrt neizogibna. Predstavnik policijskega oddelka iz Detroita je izjavil, da so jih obve- stili, da si je nekdo vzel življenje s pomočjo Ke-vorkiana v Mansurje-vem uradu v vzhodnem' Detroitu. 64-letnega Kevorkiana je policija aretirala in ga že čez kako uro izpustila v varstvu odvetnika Geoffreyu Fiegerju. Ta je izjavil, da ni pričakoval, da bodo Kevorkiana obtožili zaradi nove michiganske zakonodaje, saj si je Mansur sam vzel življenje in ga je zdravnik samo gledal in mu pri samomoru ni pomagal. Med tiskovno konferenco je Fieger poudaril, da v državi Michigan ni zločin biti prisotni, medtem ko si kdo vzame življenje. »Ameriško združenje za civilne svoboščine« je apeliralo proti novemu zakonu, ki so ga naglo izglasovali pred mesecem dni, nalašč, da bi ustavili Kevorkiana. Po tem zakonu zagreši zločin vsakdo, ki prisostvuje samomoru in ga ne poskuša preprečiti. Za ta »zločin« je predvidena štiriletna zaporna kazen in globa do 2000 dolarjev. Michiganski sodniki bodo morali razsoditi o zakonitosti te prepovedi že v ponedeljek. Kevorkiana so obtožili umora že dvakrat, še preden bi zakon stopil v veljavo, vendar so ga morali vsakič oprostiti. Izbira najlepše je resna zadeva Vezana je na precejšnje interese Predstavnici Argentine in Brazilije, Any Ramon in Leila Schuster na lepotnem natečaju za »najlepšo na svetu« v mehiškem glavnem mestu (Telefoto AP) JAPONSKA / 9 LET IN POL NEMČIJA / »MÖLLENSKI PROCES« NOVICE Prva obsodba v škandalu s podkupninami TOKIO - Namestnik direktorja japonske jeklarne Kyowa je bil včeraj obsojen na pet let in pol za-P°ra, ker je podkupil nekega ministra. Goro Moriguči, odgovorni v upravi jeklarne Kyowa, je prva osebnost vpletena v preiskavo o podkupninah, ki jo je uvedlo japonsko sodstvo pred dvema leto-rea in je ze pretresla vrh vladajoče liberalno demokratske stranke. Morigucija so obsodili, ker je plačal 90 milijonov jenov (preko 1 milijardo in 200 milijonov lir) Fumiju Abeju, bivšemu direktorji] ministrske ustanove, pristojne za razvoj južne pok-rajine otoka Hokaido. Abeju, ki so ga aretirali januarja 1992, ker je Mori-§udju razkril nekatere po- drobnosti o načrtih za javna dela v Sappom, morajo sicer še soditi, vendar je že zapustil svojo stranko. Dnevnik Asahi poroča, da so v zadnjih dveh letih politiki skrivaj obveščali o javnih delih direktorje zainteresiranih podjetij. V zvezi s tem je finančni minister Hajasi priznal, da je bistvene važnosti uvesti strožje predpise za dodeljevanje javnih del, tako da bi preprečili podkupovanje in nastajanje kartelov, obenem pa znižali stroške za javna dela. Ameriški predstavnik za trgovino je glede tega opozoril, da bi lahko prišlo do nove gospodarske vojne med državama, če Japonska ne bo poskrbela, da se lahko za dela potegujejo tudi tujci. Začeli so soditi krivcema za smrt Turkinje in dveh mladoletnih deklic Občutek strahu in preplaha zamenjala zaskrbljenost in nelagodje BERLIN - Zaskrbljenost in nelagodje namesto nekdanjega preplaha in strahu to so občutki, ki vladajo v Nemčiji na dan, ko se je v Schleswigu začel »möllenski proces« proti dvem neonacističnim nasilnežem, ki sta z zažigalnim atentatom povzročila smrt neke 51-letne Turkinje in njenih dveh nečakinj, 10 in 14-letnih deklic. Nelagodje je upravičeno, saj so še včeraj agencije poročale o novih primerih nasilja nad tujci v združeni Nemčiji. V Vest-faliji-Gomje Porenje so desničarski neznanci surovo pretepli dva Albanca, na Thiirinškem (nekdanja NDR) pa je neki Nemec z lovsko puško nabito s slepilnimi naboji hudo poškodoval oči nekemu Alžircu, ki ga je obtožil, da mu je sunil časopis iz poštnega nabiralnika. Letošnjega marca so v Nemčiji zabeležili »le« 400 ksenofobnih izpadov, kar je nedvomno »malo« v primerjavi z lanskim novembrom, ko je nemška policija ugotovila kar 1.150 nasilnih dejanj proti tujcem. Tisti jesenski dnevi pa so v sobotah beležili tudi neskončne »Lichterketten« (verige luči), ko so tisoči Nemcev s svečami od Miinchna do Hamburga in od Frankfurta do Berlina omikano zahtevali konec nasilja proti tujcem. V »pohode proti ksenofobiji« je Nemce prisilila grozljiva spirala napadov na domove za azilante. Ko je bilo teh napadov manj tudi po zaslugi no- vega zakona, ki je precej omejil dotok azilantov, so se ljudje umaknili z ulic in pred televizijskimi zasloni začeli slediti sodnim preiskavam proti neonacističnim nasilnežem. Med »televizijsko najzanimivejšimi« je nedvomno ta o »möllenskem požaru«, ki se je začel včeraj in bo trajal vse do 24. junija. Na zatožni klopi sta dva osumljenca, ki sta že priznala svojo krivdo. 19-letni Lars Christiansen trdi, da se je približal »na-ciskinom« zaradi prijateljev, njihovega provokativnega oblačenja in dejanj. Njegov 25-letni soobtoženec, Michales Peters, pa trdi, da je njegova ksenofobija »družbeno« obarvana, ker bodo tujci »odvzeli delo Nemcem«. Michel Peters in Lars Christiansen (Telefoto AP) Prešuštnika prisiljena v spolni odnos v javnosti DŽAKARTA - Očeta štirih otrok, ki ima ženo zaposleno v tujini, in neko vdovo so prisilili k spolnim odnosom v javnosti, ker so ju obtožili prešuštva. Kot poroča indonezijski dnevnik Republika se je to zgodilo v neki zakotni vasi. Zaman se je moški branil, da se je z vdovo le pogovarjal, vaščani so ju peljali k vaškemu poglavarju. Tu ju je neki policist prebičal in prisilil da sta se slekla in davk-rat imela spolni odnos pred vasjo. Policista sedaj oblasti vneto iščejo, ker je prekoračil svoje pristojnosti. Prebrisanci in goljufi prisotni tudi na Kitajskem PEKING - Prebrisance in goljufe ne poznajo samo ob južnem Sredozemlju, kjer mrgoli namišljenih invalidov, tako da niso redki »slepci«, ki upravljajo s težkimi tovornjaki, s to »boleznijo« se ubadajo tudi v LR Kitajski. V severnokitajskem Harbinu se je kar 260 delavcev nekega industrijskega obrata odločilo, da bodo hlinili blaznost, saj bi jih tako predčasno upokojili. Goljufija pa jim zaradi množičnosti ni uspela, kljub zdravniškim spričevalom in dokazilom, ki so jih kupovali od zdravnikov za dvomesečne delavske plače. V Teheranu aretirali na stotine nezastrtih žensk NIKOZIJA - V Teheranu so v prejšnjih dneh aretirali na stotine žensk, ki niso imele dovolj zastrtih obrazov. Gibanje iranskih ljudskih mudžahedinov poziva svet, naj obsodi tako kršenje človekovih pravic. Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 Vodoravno: 1. začetnici slovenskega kirurga Šlajmerja, ki je pri nas vpeljal moderno kirurgijo, 3. naj višji vrh Karavank, 7. cestno vozilo, 9. telesna poškodba, 10. mehovec, 12. z vrsto dreves obrobljena cesta, 13. vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Dwighta Eisenho-werja, 14. eksplozivno telo, 15. organsko večanje, 16. perzijski vladar iz rodu Ahmenidov, ki je ustvaril velikoperzij-sko državo, 18. jezero v jugovzhodni Afriki, obdano z gorovji, 21. travnik ob vodi, 24. religija, 26. ime slovenske televizijske voditeljice Bas, 27. hrvaško mesto nad izlivom Kolpe v Savo, 28. ženska, ki v tuji državi prosi za azil, 30. ameriški filmski igralec (Robert de), 31. mesto v vzhodni Romuniji, 32. reka, ki teče skozi Shakespearov rojstni kraj Stratford, 33. avtomobilska oznaka italijanske Ancone. Navpično: 1. starogrški matematik, 2. pramen, predeno, 3. orodje žanjic, 4. ime danske pisateljice Blixen, 5. okrasni kamen, kalcedon s črnimi in belimi ali rdečimi in belimi plastmi, 6. del roke, 7. zvezna država na vzhodu Indije, 8. obrat za proizvodnjo tekoče maščobe, 11. različna samoglasnika, 15. 2532 metrov visoka gora v Julijcih, 17. sosednji črki, 19. bližnja sorodnica, 20. gorovje v Burmi (iz črk Aranka), 21. tropska ovijalka, 22. reakcija, 23. glavno mesto severnoafriške države, 25. stara prestolnica sta-roveške države Babilonije, 27. avtomobilska oznaka glavnega mesta BiH, 29. ime nekdanjega kampučijskega predsednika Nola. NV ‘uoav ‘pBJV ‘oijm ‘mpuEpze ‘>[bsis ‘epi ‘biga ‘ejpi ‘BSBlfvj ‘fiiea ‘isbi ‘emui ‘b(9[b ‘ipudnpqs ‘bubi ‘ojab ‘jojs ‘S3 reiiABiopoyy A3XISaH a b e d e f a h ‘f Naloga 163 Naloga 164 a b c d e f g h Šahovska naloga St. 163 Maister - Grozdov / Dopisna partija 1957 Na daminem krilu se črni kralj počuti zelo varnega, medtem ko je beli kralj na robu šahovnice slabo zavarovan. To izkoristi črni, ki je na potezi, in na belega kralja usmeri vse razpoložljive moči. Zaključek črnega napada je izredno lep in učinkovit ter bo reševalcem ob pravilni rešitvi v veliko zadovoljstvo! Šahovska naloga. 164 Študija: K. Feiter 1941 Črni je materialno močnejši in belemu kralju že spleta matno mrežo. Edina priložnost belega, ki je na potezi, sta prosta kmeta na kraljevem krilu. Tokratna naloga reševalcev je ugotoviti, ali ju črni še lahko uspešno zaustavi ali pa se mora zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Rešitev naloge St. 161 Za uspešno odprtje bele diagonale hi - a8, ki vodi do belega kralja, črni najprej žrtvuje kvaliteto l...Te3:l 2.fe3 Le4! Grozi 3...f2+ z zmago in beli to prepreči 3.Tf2 Na 3.De5 f2+! 4.De4: flD! z zmago črnega. 3...Ta2:l 4.Tgfl Dfl:+! in črni zmaga! Na S.Tfl: f2 Sah in mat! Rešitev naloge St. 162 Beli skakač se je sprijaznil z možnostjo napredovanja črnega kmeta v damo. l.Sc6! d3 2.Sa7:! d2 3.Sb5 dlD Črni je z damo proti skakaču pripričan v zmago, toda beli skakač se v nadaljevanju postavi v obrambo svojemu kralju. 4.Sc3 Dd6+ S.Khl! in črni se je sprijaznil z remijem! Beli skakač bo s polja e4 kontroliral vse pristope k svojemu kralju! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Torek, 18. maja 1993 EVROPA/ VISOK ZRAČNI PRITISK_____ ALPE JADRAN / TOPLO IN SUHO LOKALNI VETROVI DANES Vremenska slika: Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem se je ustalilo območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam topel in postopno bolj suh zrak. C A redižCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTi DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 10-30% 5-10 Ut *** 30-50% 10-30 ^r~v ******** 50-80% 30-60 *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE t 5-10 m/s t nad 10 m/s MEGLA TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri UUBUANA...... -/- TRST....... -/- CELOVEC...... -/- BRNIK...... -/- MARIBOR...... -/- CELJE...... -/- NOVO MESTO... -/- NOVA GORICA.. -/- MUR. SOBOTA.. -/- PORTOROŽ..... -/- POSTOJNA.... • -/- IURSKA BISTRICA. -/- KOČEVJE...... -/- CRNOMEU......- -/- SLOV. GRADEC.. -/- BOVEC...... -/- RATEČE....... -/- VOGEL........- -/- KREDARICA.... -/- VIDEM...... -/- GRADEC....... -/- MONOŠTER..... -/- ZAGREB....... -/- REKA....... -/- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 13/21 STOCKHOLM..... 8/22 K0BENHAVN..... 8/17 MOSKVA........ 11/26 BERLIN............ 8/18 VARŠAVA....... 6/21 LONDON........ 13/15 AMSTERDAM..... 11/18 BRUSELJ........... 10/17 PARIZ............. 10/19 DUNAJ............. 11/22 MÜNCHEN....... 6/17 ZÜRICH............ 5/18 ŽENEVA............ 7/20 RIM............... 12/22 MILAN............. 13/25 BEOGRAD....... 14/23 BARCELONA..... 12/20 BUKAREŠTA..... 12/26 ISTAMBUL.......... 14/18 MADRID............ 9/24 LIZBONA....... 16/21 ATENE............. 15/24 TUNIS............. 12/26 MALTA............. 15/22 KAIRO............. 18/32 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.27 in zašlo ob 20.31. Dan bo dolg 15 ur in 04 minute. Luna bo vzšla ob 03.30 in zašla ob 17.34. SETVENI KOLEDAR Lima je v znamenju Ovna, element ogenj. Dan je primeren za vse vrste sadjarskih opravil ter za setev, presajanje in nego zelenjave s plodovi. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. jadransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 17,7°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 18,5°C, Hvar 18,5°C, Vis 18,4°C, Hvar 18,0'C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradasdca (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvišje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm BEUAK O T5BBO o tv ČEDAD V VIDEM O O p PORDENONE q^N. GOR,C A GORICA O KRANJ O CEUE ......... O POSTOJNA O NOVO MESTO D; 'im. b & O ZAGREB O“*« fü I 'O o UMAG OSEKA ««ii o PAZIN O m fe m • j# Slovenija: Ob morju bo pretežno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Po nekaterih kotlinah megla. Najvisje temperature od 12 do 26° C Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo sončno in toplo. Le v gorskem svetu bodo popoldne Se posamezne plohe. V Sloveniji Obeti V sredo se bo nadaljevalo V četrtek ne pričakujemo sončno in Se nekoliko top- bistvenih sprememb vre-lejše vreme. mena. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev. Vzroki za njihov nastanek Tone Planinšek V kotlinah in nižinah osrednje Slovenije zelo močno prevladujejo Šibki vetrovi, nekoliko manj pa tudi v panonskem delu. Šibki vetrovi so večinoma posledica lokalnih vplivov. Ti vplivi so predvsem • temperaturne razlike med različnimi področji. Gre v glavnem za majhne razdalje. Največ temperaturnih razlik gre na račun različnega ogrevanja tal zaradi sončnega obsevanja, ohlajanja tal z dolgovalovnim sevanjem, delno pa so temperaturne razlike tudi posledica človeške dejavnosti. Gez dan tudi ob oblačnem vremenu prejme površina zemlje več energije s sevanjem kot je odda. Ponoči je situacija obratna. Površina zemlje seva po Stefanovem zakonu, ki pove, da je moC sevanja sorazmerna s Četrto potenco absolutne temperature površine. Pri oblačnem vremenu se veliko tega sevanja vrne v obliki protisevanja oblakov, pri jasnem vremenu pa je atmosfera propustna za dolgovalovno sevanje in je zato ohlajevanje površine zemlje intenzivnejše. Največ lokalnih vetrov spada med pobočne in dolinske vetrove. Podnevi so prisojna pobočja močneje ogreta kot dolina in osojna pobočja. Topel zrak je lažji in se zaradi tega dviguje ob pobočju navzgor. Nadomešča ga zrak iz doline. Ta mehanizem ohranja tok zraka tako dolgo, dokler so pobočja ogreta. Temperatura pri tleh je zaradi sončnega obsevanja odvisna od orientacije pobočja, naklona in ab-sorbtivnosti. Absorbtivnost površine zemlje je odvisna od vrste podlage. To pomeni, da je segrevanje površine moCno odvisno od tega, ali je poraščena in s kakšnimi rastlinami je poraščena. Pri nepora-SCeni površini pa je absorbcijä sevanja moCno odvisna od barve površine. Orna barva najbolj vpija sonCno sevanje in se tako tudi najbolj segreje, bela barva pa odbije največ sončnega sevanja. Pri dolgovalovnem sevanju barva ni tako pomembna, saj na primer sneg seva ravno tako moCno kot saje. MoC vetrov pa je odvisna od velikosti temperaturnih razlik. kratkovalovno sevanje / Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Čaka vas prava majhna katastrofe v službi. Pri neki zadevi boste vneto nasprotovali svojemu nadrejenemu, s čimer pa si delate medvedjo uslugo. Sef ima vedno prav! BIK 21-4/20-5: Premišljujete, kako bi popravili storjeno napako ah vsaj ublažili njene posledice. Vsekakor se boste morali zelo potruditi, sicer bo slo zares. DVOJČKA 21-5/21-6: Ze dolgo se niste tako počutili, Čeprav sta dom in družina edino zavetje, ki ga imate sedaj. Počakajte, da v službi pozabijo na vaSo slabo poslovno odločitev. RAK 22-6/22-7 : Pravi strokovnjak postajate, ko se je treba maksimalno posvetiti podrobnostim, zato se boste tudi tokrat izkazab kot edini rešitelj problema v službi. LEV 23-7/23-8: Nikakor si ne morete razložiti, kaj se dogaja z vami in okoli vas. Zaradi lastnega nerazumevanja ne morete pričakovati, da vam bodo pomagali prijatelji. DEVICA 248/22-9: Kaj se pravzaprav dogaja z vami? Spremeniti se ne boste mogli, vsaj korenito ne. To pa pomeni, da se v neredu ne morete zbrati, še manj pa delovati. 1EH1NICA 23-9/22-10 : Tokrat se boste lotili hitrega reševanja problemov brez temeljitega premisleka. Ker to ni v vašem stilu, taste naredili vec napak, M pa jih lahko Se popravite. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Oštevanje je očitno pomagalo - zbrali ste se in ponovno našli svojo neodvisnost in voljo, da se spoprimete z delom. Ko vas bodo prosili za pomoC, svetujte. STRELEC 23-11/21-12: Pričakujete znak pohvale, priznanja - pa nie. Ne bodite užaljeni. V službi znajo ceniti vaSe napore in trud, samo nihče noče tega javno pokazati. KOZOROG 22-12/20-1 : Postajate nervozni, saj ne veste, kako boste uspeli opraviti vse zadane naloge. Ker hočete biti neodvisni, boste v težavah ostali sami. VODNAR 21-1/19-2 : Uspešno ste rešili včerajšnje probleme. Vidite, da tudi s potrpežljivostjo lahko daleC pridete. Pogovor s partnerjem bo razpršil tudi zadnje dvome. RIBI 20-2/203: Zadovoljni ste, polni načrtov in idej o bližnji prihodnosti. Posvetovati se morate s partnerjem, sicer boste delali račun brez krčmarja Vojaške sile na Balkanu in v sosednjih državah Vojna v nekdanji Jugoslaviji vpliva tudi na druge države na tem območju, predvsem zaradi prepletajočih se narodnostnih meja. Tu je pregled najbolj prizadetih držav: AVSTRIJA Nevtralna Avstrija je bila med najbolj gorečimi zagovorniki vojaškega posega v nekdanji Jugoslaviji, da bi ustavili srbsko napredovanje v Bosni. Nudi zavetišče približno 70.000 beguncem iz Bosne in Hrvaške. Razen kratkega obdobja, ko so boji potekali v Sloveniji, ob njeni meji, ni bila prizadeta in je malo verjetno, da bi bila vpletena v spopade. ■ 52.000 aktivnih vojakov ■ 200.000 rezervistov ■ 159 tankov ■ 54 bojnih letal MADŽARSKA Srbska severna soseda je skušala doseči mednarodno obsodbo Beograda zaradi zatiranja približno 300.000 pripadnikov madžarske manjšine v Vojvodini. Zatiranje Madžarov je privedlo do izselitve približno 50.000 beguncev iz Vojvodine na Madžarsko. Država je v preteklosti izrazila pripravljenost, da nudi podporo NATO v morebitnem posegu v Jugoslaviji. Ne kaže, da bi utegnila tudi sama vojaško poseči. ■ 80.000 aktivnih vojakov ■ 192.000 rezervistov ■ 1.357 tankov ROMUNIJA Tudi Romunija je tradicionalna srbska zaveznica zaradi zgodovinskih vezi in skupne pripadnosti pravoslavni veri. Zadnje čase se je nekoliko oddaljila od Beograda in skuša zavračati mednarodne obtožbe, češ da je omogočila kršitev mednarodnega emabarga zoper Srbijo. Romunija bi se hotela oddaljiti od balkanskih dogodkov, zato se je približala Zahodu in skuša ustvariti močne gospodarske vezi z Evropsko skupnostjo. ■ 200.000 aktivnih vojakov m 593.000 rezervistov ■ 2.875 tankov ■ 486 bojnih letal V \ _..■iiiiiiiT BOLGARIJA Tradicionalno v slabih odmnosih s Srbijo, predvsem zaradi ozemeljskih in etničnih sporov. Pozorno sledi odnosom med Srbijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, saj sodi med maloštevilne države, ki so jo priznale in bi Makedoniji pomagale, če bi se makedonsko-srbska napetost sprevrgla v oborožen spopad. Pripravljena je tudi sprejeti morebitne makedonske begunce. ■ 107.000 aktivnih vojakov ■ 472.500 rezervistov ■ 2.100 tankov ■ 259 bojnih letal TURČIJA Po propadu Sovjetske zveze je postala krajevna velesila. Sprejela je približno 26.000 bosanskih beguncev in je eden najodločnejših zagovornikov bosanske muslimanske vlade. Vzroki so verski, saj je večina Turkov muslimanov, bosanski Muslimani pa so bili stoletja pod turško nadoblastjo, ki se je začela v 15. stoletju. Zaradi tega prijateljstva in tradicionalnega sovraštva do Srbije je Turčija trenutno največja grožnja za Beograd, čeprav je zelo malo verjetno, da bi Turčija na lastno pest vojaško posegla. ■ 560.300 aktivnih vojakov SLOVENIJA 105.000 vojakov 100.000 rezervistov 200 tankov Nima bojnih letal ITALIJA Čeprav so Italijani, ki so se izselili iz Slovenije in Hrvaške, ko je Istra po 2. svetovni vojni pripadla Jugoslaviji, dokaj močna mnenjska skupina, je Italija obdržala dokaj zmerno stališče med vojno v Bosni. V primeru mednarodnega spopada se Italija, ob svojih dosedanjih izkušnjah z vojaškimi posegi na Balkanu, borb najbrž ne bi udeležila, nudila pa bi logistično podporo. ■ 354,000 aktivnih vojakov ■ 584.000 rezervistov ■ 1.220 tankov ■ 449 bojnih letal NEKDANJA JUGOSLAVIJA BOSNA-HERCEGOVINA oborožene skupine: Srbi: 67.000 vojakov 300 tankov Muslimani: 30-50.000 vojakov Hrvati: 50.000 vojakov HRVAŠKA 15.000 vojakov 85.000 rezervistov 120 tankov Nima bojnih letal JUGOSLAVIJA (SRBIJA In ČRNA GORA) 135.000 vojakov 400.000 rezervistov 1.000 tankov 480 bojnih letal ALBANIJA Najrevnejša evropska država je tako zasedena z lastnimi gospodarskimi problemi, da ne more igrati aktivne vloge pri separatističnih težnjah 2 milijonov Albancev, ki živijo v srbski avtonomni pokrajini Kosovo. Bi pa najbrž posegla bi se napetost med Albanci in srbskimi varnostnimi silami spremenila v odprt spopad, ■ 40.000 vojakov ■ 155,000 rezervistov ■ 597 tankov ■ 112 bojnih letai MAKEDONIJA Napetost med Makedonijo in Srbijo je odvisna predvsem od srbskih ozemeljskih zahtev do nove neodvisne Makedonije in od srbske podpore majhni srbski manjšini v njej. Nesporazumi s Srbijo so še bolj komplicirani zaradi odnosov z Grčijo, ki Makedoniji odreka pravico do imena in zaradi bojazni, da bi makedonski Albanci utegnili zahtevati priključitev k Albaniji, Spričo gospodarske krize bi Makedonija najbrž podlegla, če bi se katerakoli od teh napetosti spremenila v spopad. Ima samo 20.000 vojakov, nima tankov in bojnih letal. 20.000 vojakov 80.000 rezervistov Nima tankov Nima bojnih letal AP/Alan Baseden GRČIJA Skupna pravoslavna dediščina je pustila tesne vezi med Grčijo in Srbijo. Atene so podprle Srbijo tudi ko so jo drugi zavezniki v okviru NATO kritizirali. Odrekanje pravice do imena Makedonija, češ da gre za ime grške pokrajine, jo prav tako vključuje v prosrbski tabor. V Grčiji je malo uradno prijavljenih beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ampak od 300 do 500 tisoč ilegalnih priseljencev, je vsaj 100.000 Albancev s Kosova in iz Albanije. Kot članica NATO pa se Grčija najbrž ne bi mogla aktivno udeležiti morebitnih spopadov na srbski strani. ■ 159.000 vojakov ■ 406.000 rezervistov ■ 1.879 tankov ■ 381 bojnih letal Dogajanja na Balkanu v čedalje večji meri zaskrbljujejo svetovno javnost. Še največja je zaskrbljenost v sosednjih državah, ki bi lahko bile posredno ali neposredno vpletene v balkanska dogajanja. Kolikšna je nevarnost postane jasno, če pogledamo, koliko vojakov in orožja je na tem sorazmeroma majhnem delu Evrope (AP) PSND / NOV PREPLAH Jedrski naboji za industrijo nekdanje S MOSKVA - Nekoč so bili prepričani v koristnost take pobude, sedaj pa se vsem ježijo lasje, saj je na dlani, da so v nekdanji Sovjetski zvezi zelo Čudno pojmovali uporabo jedrske energije v civilne namene. Tokrat ne gre za zastarele grafitne reaktorje Cmobilskega tipa, temveC za jedrske ekplozije, o katerih se je na Zahodu bolj malo vedelo. Kodificirane so bile kot »mirnodobne jedrske eksplozije« v industrijske namene. Zavite so bile v še večjo tajnost kot vojaški jedrski poskusi. »Jedrske industrijske eksplozije« so izvajali v globini do dveh kilometrov, da bi z ogromno temperaturo jedrske eksplozije ustvarili ogromne komore v granitnih kameninah, ki naj bi bile tako vame kot železobe-tonski silosi in bunkerji. Prvi dvomi o umestnosti in varnosti vsega tega so se porodili ruskemu poslancu Borisu Go-lubovu, ki mu je kot bivšemu geologu uspelo dokopati se do dokumentacije pri pristojnih ministrstvih, iz katere izhaja pošastna slika. Po besedah parlamentarca, ki sedaj naCeljuje posebni parlamentarni preiskovalni komisiji, so prvotno domnevali, da so tako uresničene komore zračno in vodotesne, sedaj pa prihaja na dan, da se v obdobju od dveh do desetih let deformirajo in da zato obstaja resna nevarnost, da bi radioaktivnost prodrla na površje. Za razliko od vojaških poskusov te eksplozije se niso omejila na jedrske poligone v arktiku in v kazahstanskih pustinjah, temveC so jih izvajali širom nekdanje Sovjetske zveze. Na podlagi dokumentacije, ki jo je zbral Golubov, so v obdobju od leta 1964 do leta 1987 razstrelili 115 »industrijskih jedrskih bomb« predvsem za iskanje novih naftnih ležišč, to metodo pa so uporabili tudi za iskanje md. Zemljevid teh eksplozij se razprostira od Rusije do Ukrajine, od spodnjega Po-volžja do Jakutske republike in od Donbassa do Krasnojarska. Eksplozije so izvajali po nalogu »ministrstva za industrijo jedrske obrambe« na zahtevo kar 11 ministrstev in s predhodnim pooblastilom partije. V zadnjem obdobju je parlamentarna preiskovalna komisija osredotočila svojo pozornost na ležišča naravnega plina pri Astrahanu, kjer so od leta 1980 do leta 1984 izvedli kar 15 jedrskih eksplozij. V dveh do treh tako uresničenih komorah naj bi prišlo do vodnih infiltracij, kar bi lahko povzročilo pravo ekološko katastrofo za bližnje Kaspijsko jezero. Golobova odkritja so povzročila pravi preplah med zahodnimi podjetji, ki sodelujejo v razvojnih načrtih prav na območjih, kjer je prihajalo do teh jedrskih eksplozij. Vsi zahtevajo toCne podatke, saj obstaja upravičen sum, da so male jedrske naboje uporabili včasih kar namesto dragega klasičnega rastreliva in zemeljskih del pri odpiranju dnevnih rudnikov.