O ZAČETKIH ŠOLSTVA V ŠIŠKI
BRANKO ŠUŠTAR
Kot ugotavlja v zaključku pregleda osnov-
nega in srednjega šolstva v Ljubljani od srede
19. stoletja do 1941 njegov avtorje ena od še
neobdelanih tem ljubljanskega šolstva tudi
razvoj osnovne šole v Šiški.' Prav o delovanju
ljudske šole v Šiški v časovnem razponu od
njenega nastanka leta 1882 do konca prve sve-
tovne vojne, govori moja razprava.
V osemdesetih letih 19. stoletja so od javnih
ljudskih šol delovale v Ljubljani/L mestna de-
ška ljudska šola (ust. 1855), od 1889. v novem
poslopju na Ledini, JI. mestna deška ljudska
šola (ust. 1870), od 1875. v novem poslopju
na Grabnu, inj^ mestna dekliška ljudska šola
(ust. 1875), od 1901. v novem poslopju na se-
danjem Levstikovem trgu. Pri iz nekdanje
normalke nastalem državnem učiteljišču sta
delovali deška in dekliška vadnica (ust. 1870
oz. 1872), več pa je bilo privatnih šol, npr.
zunanja in notranja dekliška šola pri uršulin-
kah (ust. 1703, od 1871. s pravico javnosti), a
večinoma je bil - razen na uršulinski zunanji
šoli - pouk v nemščini, kakor na učiteljiščni
vadnici. Medtem ko se je trnovska trivialka
leta 1871 vključila v L mestno deško ljudsko
šolo, pa je nekdanja šentpetrska trivialka de-
lovala naprej kot ljudska šola pri Sv. Petru v
Ljubljani. V okolici Ljubljane so bile šole v
Šentvidu (stalna od 1866) in na Jezici (1871),
pa tudi na Barju, kjer je od leta 1873 delovala
podružnica IL mestne deške ljudske šole. Te-
daj je nastala tudi šola na Rudniku.
O velikem navalu šolske mladine na obe
mestni deški šoli priča zahteva mestnega od-
bora junija 1878, naj se najprej sprejme otroke
iz mesta, nato iz okolice, zlasti z Viča in iz Ši-
ške. Slišal pa se je tudi predlog, naj si ti občini
osnujeta svoji šoli. V Šiški je šlo hitreje, na
Viču pa so dobili šolo pozneje, leta 1896, v
Mostah pa šele leta 1914. Pač pa je sredi
osemdesetih let naraslo število nemških ljud-
skih šol v mestu, saj sta bili osnovani nemški
mestni dekliška in deška šola, pa tudi privatna
šola društva Schulverein.2
V času nastajanja šole v Šiški je bilo na
Kranjskem (leta 1880) 254 javnih ljudskih šol.
28
od tega skoraj 70% enorazrednic, 36 dvoraz-
rednic, 14 trirazrednic, 3 petrazrednice, ena
šestrazrednica in ena meščanska šola. Od
48.645 šoloobveznih otrok na Kranjskem jih
je obiskovalo šolo dobrih 80%. Tedaj je bilo
kranjskih učiteljev 326, učiteljic pa 95.3
Ena šola za obe Šiški
Priprave za gradnjo šolskega poslopja v Ši-
ški so se začele že v 70-ih letih 19. stoletja, ko
so leta 1873 našteli v Zgornji Šiški in Kosezah
88 otrok, v Spodnji Šiški pa je bilo rojenih
med leti 1858 in 1866 kar 60 dečkov in 79 de-
klic. Desetletje pred osnovanjem šišenske šole
je bilo na tem področju kar 227 otrok, godnih
za šolo.4 Ko so se začeli v Šentvidu in posebej
v ljubljanskih ljudskih šolah otepati šišenskih
šolarjev, sta bili tudi obe šišenski občini pri-
morani, da mislita na lastno šolo^ Leta 1876
sta občini Spodnja in Zgornja Šiška kupili
stavbno parcelo v izmeri 1290 klafter (sež-
njev) za 1000 goldinarjev (k.o.Zgornja Šiška,
pare. št. 396).5
Sredi avgusta 1881 je Učitelj^ski tovariš pri-
nesel novico: »Ljudsko šolo v Šiški bodo ven-
dar-le zidali. Delo je prevzel g. Tönnies iz
Ljubljane. Prostor za šolo je bil kupljen pred
5. leti in je med Zgornjo in Spodnjo Šiško pri
razpotju poleg Krisperjeve tovarne, ki izdelu-
je lesene žeblje.«6 Predračun za gradnjo dvo-
razredne šolske stavbe je predvidel za 13.100
kron stroškov, od tega največ za zidarska
(7.431), tesarska (2.073) in »lučarska« dela
(1.092), vse seveda »z blagom in tlako vred«.
Méd večjimi postavkami so bila še mizarska
(671) in kamnoseška dela (368), 533 kron je
veljala »naprava šterne«, od okoli 100 do 200
kron pa so bili predvideni stroški za klepar-
ska, pečarska, »mazarska«, kovaška in steklar-
ska dela.''
Za sredstva so se obrnili na upravne in šol-
ske oblasti in prosili za finančno podporo.
Oktobra 1882 je občinama posodil Janez
Knes st. 5500 goldinarjev a.v. s 6% obrestmi,
kar naj bi vrnili v dobrih treh letih. Gradnja
je tekla od julija 1881 do maja 1882.8
Potem ko so poleti 1882 dogradili šolsko
poslopje, so junija razpisali dve učiteljski me-
sti in v oktobru sta nastopila službo nadučitelj
Primož Ušeničnik in učitelj Jakob Zebre.
Novo šolo so odprli 17. oktobra 1882. K slav-
nosti so prišli tudi »odlični gospodje« iz Lju-
bljane, med njimi okrajni glavar pl. Wurz-
bach, ki je v govoru »navzočo šolsko mladino
in prebivalstvo opominjal na vsestranske ko-
risti in blaženosti, ki jih šola donaša in na ne-
precenljivost naukov, ki se mladini po učite-
ljih v srca mladenska trudapolno vcepljajo«.
Nagovorom in blagoslovitvi šole je sledila še
maša, ki so se je udeležili tudi šolarji, nato pa
je bil »skupni zajutrek za goste in šolsko mla-
dino«, ki so ga oskrbeli nekateri člani krajne-
Načrt fasade šolske stavbe v Šiški, G.Tönnies,
1882, ZAL
ga šolskega sveta, zlasti predsednik z družino.
Naslednji dan se je pričel redni pouk za 115
všolanih otrok iz občine Spodnja Šiška (imela
je tedaj 1536 prebivalcev) in Zgornja Šjška, ki
je štela 503 prebivalce v vasi Zgornja Šiška in
192 v Kosezah.9
Učitelj stvo
Prvi voditelj šišenske dvorazrednice je bil
nadučitelj Primož Ušenčnik (1843-1888), ki
je prej služboval (1877-1882) na šoli v Veli-
ki Dolini na Dolenjskem, od 1882 do 1887 v
Šiški, nakar sta bila z Govekarjem, nadučite-
Ijem na Igu, »iz službenih razlogov vzajemno
premeščena«. 10 Kot omenja nekrolog, je bil
Ušenčnik, rojen v Poljanah nad Škofjo Loko,
eden »najbolj nadarjenih mej Kranjskimi uči-
telji, gotovo pa se je v življenji največ učil«.
Po končani ljubljanski gimnaziji je študiral na
Dunaju matematiko in fiziko, bil nekaj časa
suplent na realki v Osijeku (Oseku) na Hrva-
škem, »a razne okolnosti so ga prisilile, da se
je obrnil k ljudskem šolstvu«. Umrl je kot na-
dučitelj na Igu leta 1888 in zapustil vdovo s
štirimi nepreskrbljenimi otroki.' 1
Drugi voditelj šišenske šole je bil nadučitelj
Fran Govekar (1840-1890), oče naturalistič-
nega pisatelja istega imena. Po šolanju v
rojstni Idriji je dlje časa učiteljeval na Igu pri
Ljubljani, od 1887. pa do svoje smrti pa je vo-
dil šišensko ljudsko šolo. Uveljavil se je kot
strokovni pisatelj (Prirodopis za ljudske šole,
1871; Umni živinorejec 1872), sodeloval v te-
danjih časopisih ter pri društvih, med drugim
je bil član in pevovodja šišenske čitalnice. O
njegovi široki razgledanosti priča tudi poda-
tek, da je bil naročen na devet slovenskih in
šest nemških časopisov in imel bogato knjiž-
nico tudi glasbenih del. 12
29
Fotografija ljudske šole v Šiški okoli leta 1890. Na desni del danasrye Celovške ceste; pogled proti Šentvidu,
ZAL, fototeka
Najdlje, dvajset let, je vodil šišensko šolo od
trirazrednice v starem poslopju do šestrazred-
nice v novi stavbi, nadučitelj Anton Javoršek
(rojen v Blagovici 1851). Služboval je v Mirni
peči in od 1876. do 1891. v Mengšu, kjer je
oskrbel izhajanje letnih poročil, nato pa kot
nadučitelj v Šiški, dokler ni bil po več kot pe-
tinštiridesetih letih učiteljevanja v začetku
šolskega leta 1910/11 upokojen. 13
Med leti 1911 in 1914 je bil nadučitelj
Franc Lavtižar (1874-1930), šolnik in organi- •
zator gasilstva in dobrodelnosti, ki je prej
služboval v Kamni gorici in Šmartnem pod
Šmarno goro, bil kasneje šolski nadzornik,
nato pa v upravni službi. V Šiški se je z njego-
vim prizadevanjem razširila mešana šestraz-
rednica v dve osemrazredni ljudski šoli. Šola
je bila v času njegovega vodstva vsa v cveti-
cah, tudi znotraj poslopja, kot omenja kasnej-
še poročilo. 14 Šolski voditelji so zatem bili
Josip Wagner 1914-1920 (rojen leta 1888,
kasneje učitelj na Ledini), Ivan Petrič 1920,
Jakob Furlan 1920-1925, Stanko Legat
1925-1933 (roj. 1878), Josip Primožič
1933-1941 (roj.1880), Franc Lončar 1941 in
Stanislav Vrhovec 1942-45.
Poleg nadučitelja je na šoli poučeval še uči-
telj na drugem učiteljskem mestu (Jakob Ze-
bre 1882-1883. Kristina Sadnikar 1884-
1895), leta 1886 pa je bilo odprto še tre-
tje učiteljsko mesto (Franc Gale do 1895). V
letu potresa je prišlo do sprememb med uči-
teljstvom in na drugem učiteljskem mestu so
bili dlje časa Karel Rožanc (1896 do 1899, ko
se je zaposlil pri državni železnici), Gabriela
Lukanc pl. Savenburg (1899 do 1903, ko je iz-
stopila iz učiteljske službe), nato pa Ana
Moos, na tretjem pa Frančiška Wrus (1895
do upokojitve 1903). S širjenjem šole in pove-
čevanjem števila vzporednic je raslo tudi šte-
vilo učiteljstva in leta 1902 so bili že štirje,
dve leti zatem šest, nato pa vsako leto še kak-
šen. V šolskem letu 1909/10 je učiteljsko ose-
bje poleg nadučitelja štelo še kateheta, dva
stalna učitelja in učiteljico, pet provizoričnih
učiteljic in enega učitelja, brezplačno prakti-
kantko in suplentinjo, k osebju pa velja pri-
šteti še šolskega slugo.
Veroučitelji, ki so skrbeli tudi za šolske
maše, so bili frančiškani, v katerih župnijo
Marijinega Oznanenja v Ljubljani je sodila
tudi šišenska podružnica sv. Jerneja. Najprej
je bil to p. Placid Fabiani (do novembra
1887), nato p. Rajnerij Kokalj, p. Angelik
Hribar - temu je deželni šolski svet marca
1891 priznal letno 86 gld potnine - do 1898,
nato p. Engelbert Polak in od septembra 1900
Kornelij Petrič. Nato so se zvrstili Hijacint
Šega, Zigismund Zega in Albert Pire. V letih
pred 1. svetovno vojno, pa tudi kasneje, sta
bila kateheta na šišenskih ljudskih šolah p. Er-
nest Jenko in p. Feliks Tavčar (ta od 1909. na-
prej).
30
v letih  pred prvo svetovno vojno je bila
šola šestrazrednica s šestimi (1910/11) oziro-
ma devetimi paralelkami (1911/12), dokler
nista nastali dve (deška in dekliška) osemraz-
redni ljudski šoli. Sprva sta bili pod skupnim
vodstvom, od pomladi 1917 do leta 1939 pa je
dekliško šolo vodila Marija Kleinmayer (Sa-
dar). Na dekliški šoli so v šolskem letu
1913/14 poučevale Marija Vider, Marija No- !
vak, Marta Andolšek, Roza Krapš, Vida :
Gabršček, Hermina Pellan, Milena Vencajz in :
Serafina Hubad, na deški pa Ivan Petrič, Josip :
Wagner, Franc Lončar, Pavel Kunaver in štir- [
je mladi začasni učitelji. 15
Učiteljske plače j
Učiteljske plače na Kranjskem so bile ko-
nec 90-ih let za učitelje 400, 450, 500 in 600
gld (enako za učiteljice) - v Ljubljani za mo-
ške 600-700 gld - nadučitelji na dvorazredni-
cah so imeli še 50, na trirazrednicah pa 75 \
gld dodatka, imelo pa je učiteljstvo še 6
starostnih doklad po 10 %.16 Šišensko učitelj-
stvo je bilo okoli leta 1890 po plačah raz-;
vrščeno tako: nadučitelj je bil v drugi plačilni i
vrsti, učiteljica Zädnikarjeva in učitelj Gale ;
pa v tretji. V začetku 90-ih let so znašale uči- '
teljske plače na Kranjskem za definitivno '
nameščeno učno osebje med 450 in 700 gld
(začasno nameščeni le 360 gld letne nagrade).
V Šiški so bili nadučitelj Javoršek v II. (600
gld), učiteljica Kristina Zadnikar in učitelj
Franc Gale pa v III. plačilni vrsti (500 gld)l''
Konec stoletja (1898/99) je bil nadučitelj v
prvi plačilni vrsti (800 gld). učiteljica Wruso-
va in učitelj Karol Rožanec pa v tretji (600
gld). Naslednje leto (1899/1900) pa je bilo
učiteljstvo na Kranjskem razvrščeno v štiri
plačilne razrede (IV. - 1000, III. - 1200,
II. - 1400 učitelji, 1260 učiteljice, I. - 1600
učitelji. 1440 učiteljice). Nadučitelj Javoršek
je bil koncem leta 1902/03 v prvem plačilnem
razredu (1600 kron). Wrusova v drugem
(1260) in Moosova v tretjem (1200).18 V za-
četku leta 1906 je okrajni šolski svet nakazal
poročenim šolnikom 25 % draginjsko doklado
»do ureditve učiteljskih plač«. Tu stajo preje-
la nadučitelj Javoršek in učitelj Jožef
Bregar.l9
Učenci
Pri prikazu števila šolarjev so nam na eni
strani na voljo podatki iz šolske kronike, na
drugi pa statistični podatki v Popotnikovem
koledarju za slovenske učitelje oz. v Ročnem
zapisniku z imenikom ljudskih šol...,20 ki pri-
našajo tudi število šoloobveznih otrok, obi-
skovalcev ponavljalne šole ter razmerje med^
Učenci drugega razreda šole v Sp.Šiški 1909/10 z nadučiteljem Antonom Javorškom in učiteljico Serafino
Hubad, SŠM, zbirka
31
dečki in deklicami. A kaj, ko se podatki iz
obeh virov razlikujejo. Če vzamemo kot toč-
nejše tiste v kroniki in si s statističnimi poma-
gamo, kadar drugih nimamo, potem je slika
obiska šišenske šole naslednja:
Šolarji v Šiški 1882, 1886-1912. Leta 1886 je
postala šola trirazredna, 1902 so odprli provi-
zorični četrti razred, od 1908 pa je bila šola
šestrazredna. Številke v oklepaju so navedene
po učiteljskih šematizmih.21
Število šolarjev seje od nastanka šole do za-
četka 20. stoletja, ko se je šola razširila s četr-
tim razredom, gibalo od 127 do 190, v različ-
nih letih različno. Število učencev se je
zmanjševalo proti koncu 80. let, se sredi 90.
let gibalo okoli 180, nato se po zmanjšanju
števila v naslednjih letih spet dvignilo do
omenjenih 190 leta 1901. Novincev je bilo
različno, od 30 do 55 na leto, tako npr. leta
1894 najmanj, leto zatem pa 53, ali pa leta
1899 le 44, leto pred tem pa 55. Število obi-
skovalcev ponavljalne šole, ki je trajala od za-
četka novembra do konca aprila, je upadalo; v
prvih letih je bila le-ta na željo staršev ob ne-
deljah, kasneje, ko se je število teh učencev
močno zmanjšalo, pa so obiskovali pouk en
dan v tednu skupaj s tretjim razredom, včasih
ločeno dečki in deklice. Koncem 80. let je
bilo takih učencev med 60 in 70 ali še čez,
kasneje pa do dvajset ali niti toliko ne. Konec
stoletja in v prvih letih 20. stoletja pa je bilo
število obiskovalcev nadaljevalne (ponavljal-
ne) šole med 20 in 30, leta 1899 pa le 13. Ko
so imeli v šolskem letu 1894/5 namesto pona-
vljalne šole" le obisk rednega pouka en dan v
tednu v zimskem obdobju, so zapisali, da
»skoro vsi otroci, kolikor jih tukaj 3. razred
dovrši, prestopijo v ljubljanske šole, ali pa se
jih gre mnogo rokodelstva učit«, ostalih (ki
ostanejo doma) pa ni bilo toliko, »da bi bilo
vredno ponavljalno šolo vzdrževati«.22
Ko je bilo leta 1892 obiskovalcev šišenske
šole 164, je bilo v ljubljanskih šolah še 65 Ši-
škarjev, torej vseh šolarjev 229. Šoloobveznih
otrok pa je bilo tedaj po podatku v Popotni-
kovem koledarju 234.23 Za otroke iz Šiške na
mestnih ljudskih šolah je šišenska občina pla-
čevala mestu Ljubljani šolski davek. V šol-
skem letu 1902/03 je 84 otrok (kakšna polovi-
ca na mestni deški ljudski šoli, nekaj manj na
IIL in kakšna osmina na I. mestni deški ljud-
ski šoli) naneslo šolskega davka za 664 kron.24
V letu 1907/08 je obiskovalo šolo 965 otrok iz
Šiške, od teh 476 šišensko ljudsko šolo, 35 po-
navljalno, 57 nemško privatno šolo v Šiški,
ljubljanske ljudske, srednje in obrtne šole pa
397 otrok.25 Po ločitvi zgornje in spodnješi-
šenskega okoliša, je bilo število šolarjev (pa
tudi šoloobveznih otrok) 893. Od teh je obi-
skovalo šestrazredno ljudsko šolo v Spodnji
Šiški 515 otrok, ponavljalno šolo 15, zasebne
šole 228, višjo šolo pa 63 otrok.26 v šolskem
letu 1912/13 so šteli razredi od 7 oz. 11 do 66
otrok, več v nižjih razredih, manj v petem (62
dečkov, 51 deklic), okoli 30 v šestem, okoli 10
pa v sedmem in osmem razredu. V četrtem
razredu dekliške ljudske šole je bilo 60 učenk.
Dobra tretjina staršev (povečini očetov) je bila
zaposlena na železnici, slaba tretjina v obrti,
uradnikov je bilo za slabo šestino, za kakšno
desetino pa posestnikov in delavcev. Dva oče-
ta sta bila v Ameriki. Pogled na zaposlitveno
strukturo staršev 60. učencev I. razreda deške
ljudske šole nam da podobno sliko: nekaj ve-
čji je delež zaposlenih na železnici in uradni-
kov, malo manj v obrti, petina je delavcev,
posestnik pa le eden.27
Šolski pouk
Začetek pouka na šišenski šoli je bil navad-
no med 16. in 19. septembrom, kakor je bilo
splošno v navadi, le v letih 1885 in 1886 kak
teden kasneje zaradi popravljanja stropov šele
nekaj let starega šolskega poslopja. Prvi dan je
bila navadno slovesna maša v podružnici sv.
Jerneja in na tak način so tudi zaključevali
šolsko leto v zadnjih dneh julija, razen leta
1888, ko so pouk zaradi popravil stavbe kon-
čali dva tedna prej. V prvih šolskih letih no-
voodprte šole so ob koncu učnega leta prire-
jali javne skušnje z darili in tako zaključili
pouk v juliju 1884 in 1885. Od poletja 1906,
ko so bile po sklepu ministrstva v veljavi dvo-
mesečne počitnice, so s poukom končali sredi
julija.
V šolskem letu 1882/83 je poučevala žen-
ska ročna dela Franja Ušeničnikova, naduči-
teljeva žena. Na poletni tečaj na Dunaj za
pouk »rokotvornih del« je s podporo deželne-
32
ga odbora (80 gld) v letu 1891 in nato še leto
zatem odšel nadučitelj Javoršek. S podporo
deželnega odbora Kranjske in Kranjske hra-
nilnice (vsak s prispevkom 120 gld) leta 1892
so lahko uredili delavnico za deška ročna
dela. V začetku marca 1893 so že odprli »šolo
za deška rokotvorna dela t.j. za mizarstvo in
lepljenstvo«. Pouka seje udeleževalo 20 učen-
cev, ki so do konca šolskega leta naredili 120
mizarskih in 70 lepljenskih izdelkov. V na-
slednjem letu se je tega pouka po osem ur na
teden v trajanju od začetka novembra do kon-
ca maja udeleževalo 15 otrok. Tudi v nasled-
njih letih seje poučeval »rokotvomi pouk«, in
sicer od oktobra do konca marca po tri ure, od
aprila do konca šolskega leta pa po pet ur te-
densko (1898/99), nato pa v kroniki ni več
poročil o tem.
Z novim nadučiteljem so v jeseni 1891 za-
čeli s poučevanjem nemščine kot neobvezne-
ga predmeta, ki ga je v 3. razredu po štiri ure
tedensko učil nadučitelj. Ta pouk je v šolskem
letu 1893/94 obiskovalo 30 otrok in poučeva-
lo se je »na izrecno željo starišev«. Konec ja-
nuarja 1898 je okrajni šolski svet obvestil
šolo, »da se ima z neobligatnim poukom v ne-
mščini (prenehati), ker ni v to potrebnega kre-
dita za nagrade«. Zapisov o poučevanju ne-
mščine ni več, pač pa je nadučitelj po eno uro
tedensko poučeval kmetijstvo (po zapisih od
šolskega leta 1891/92 naprej) učence 3. razre-
da, po razširitvi šole v štirirazrednico pa učen-
ce 4. razreda (podatek iz 1904/5).
O ponavljalni šoli piše šolska kronika naj-
prej v šolskem letu 1886/87, naslednje leto je
bila »nadaljevalno-ponavljalna šola« na željo
staršev ob nedeljah, poučevali pa so zapredo-
ma vsi trije učitelji.28
Precej podrobno nas z učili in učbeniki se-
znani Letno poročilo cesarja Franca Jože/a L
šestrazredne ljudske šole v Spodnji Šiški
1909/10. Tam se omenjajo učila, predstavlje-
na po predmetih: veronauk - stenske slike z
bibličnimi in liturgičnimi slikami ter par ze-
mljevidov; nazorni pouk: omara s premaklji-
vo abecedo, stenski abecednik in različne sli-
ke; prirodopisje: slike, nagačene živali in pre-
parati v špiritu; prirodoslovje: zbirka fizikal-
nih in kemičnih aparatov ter 88 kemikalij v
steklenicah; zemljepisje: globus, telurij, ze-
mljevidi; zgodovina: slike in portreti.
Knjižnica za šolarje je štela tedaj »186 veza-
nih knjig. Izposodilo si je 203 učencev in
učenk 4., 5. in 6. razreda 1083 knjig«. Uči-
teljska knjižnica pa je štela 87 knjig. Z učbeni-
ki pa nas seznani »zaloga ubožnih knjig«, na-
menjena revnejšim učencem. Vseh takih knjig
je bilo 864, sposodilo pa si je 238 učencev 626
knjig. Precej posameznih knjig so imeli v 25
do 50 izvodih (abecedniki, računice, katekiz-
mi, berila, jezikovne in nemške vadnice ter
zemljepisni atlas), nekaterih pa manj (učbeni-
ke za prirodopis, prirodoslovje, zemljepis).29
Prosti dnevi in slovesnosti
Pouka prosti dnevi so bili cesarjev (4. okto-
bra) in cesaričin god (19. novembra), Alojzije-
vo (22. junija) in Telovo, ko so se udeležili
procesije pri župniji Marijinega Oznanjenja.
Ob teh prazničnih dnevih so imeli šolsko
mašo v podružnični cerkvi sv. Jerneja, nato pa
prosto, naslednji dan pa je imelo učiteljstvo
primerne nagovore. Posebej radi so maju ali
juniju hodili na izlete na Rožnik, včasih pa
tudi za konec pouka. Tak pomladni izlet je bil
že v prvem šolskem letu, pa tudi druga leta.
Veroučitelj je imel navadno mašo, pri kateri
so otroci peli, zatem so imeli »skupni zajutrek
in razveseljevanje z različnimi igrami« oziro-
ma otroško veselico. To so omogočili s pri-
spevki šolski prjatelji in dobrotniki šole; tako
so se ob sklepu šolskega leta 27. julija 1894
otroci z učiteljstvom in nekaterimi drugimi
šolskimi prijatelji na Drenikovem vrhu razve-
selili ob »kavi, kruhu, poviticah, mesu in
pivu«. Tega je to leto v ta namen pivovarna
bratov Koslerjev podarila »šolskim otrokom
75 1«. Leta 1900 pa so ob priliki izleta dobili
otroci najprej kavo in kruh za zajtrk, nato pa
so bili pogoščeni še »s pijačo in gorkimi jedi-
li«. Čas do dvanajste ure so preživeli navadno
ob telovadnih igrah in prepevanju domoljub-
nih pesmic, ob sklepu s cesarsko pesmijo,
nato pa »se je podala mnogobrojna vesela
družba s prijaznega hriba domov«.30
Šolskega izleta 15. junija 1910 na Šmarno
goro in v Medvode se je udeležilo 160 otrok z
učiteljstvom. Na Šmarni gori so imeli mašo,
pri kateri so otroci peli, nato pa so se podali v
Medvode, kjer so imeli pri gostilničarju Jože-
fu Jesihu opoldanski obed. Zatem »so se vršile
na bližnjem, pokošenem travniku med prepe-
vanjem veselih pesmi razne igre«. Domov so
se vrnili z vlakom ob 6. uri. V tem šolskem
letu pa so »v namen domoznanskega pouka«
priredile posamezne učiteljice z otroci izlete
na Ljubljanski grad in Šišenski hrib.3'
Posebej slovesno pa so proslavljali 4. okto-
ber - obletnico cesarjevega vladanja in sicer
1888. (štiridesetletnico), 1898. ^petdesetletni-
co) in 1908. (šestdesetletnico). Štiridesetletni-
co so slavili skupaj s šišensko občino, ko se je
slavnosti udeležil tudi okrajni glavar, otrokom
pa so delili knjižico Naš cesar in fotografijo
cesarja in cesarice, »bili pa so še posebej ob-
darjeni in pogoščeni«. Podobno je bilo tudi za
petdesetletnico cesarjeve vladanja, njegovo
sedemdesetletnico pa so šišenski otroci skupaj
z vrstniki šole Vič-Glince slavili 3. oktobra
1900 na Rožniku z mašo, nagovorom in pogo-
stitvijo. V nagovoru je katehet vnemal mladi-
no k pokornosti staršem, višji gosposki, »zlasti
pa presvitlemu cesarju kateri je postavljen od
Boga in kateri je naš deželni oče. Govor dič-
nega govornika segal je globoko v nežna
srca...«32
33
»60 letnico vladanja presvitlega cesarja« je
praznovala šola 2. decembra 1908 s slovesno
mašo, pri kateri je pel mešani učiteljski zbor.
Zatem so imeli slovesnost v telovadnici, okra-
šeni s sliko presvetlega cesarja, z mnogimi
venci in cipresami. Slavnostni govor je pripra-
vil šolski voditelj, potem pa so otroci »dekla-
movali in popevali razne patriotične pesmi«.
Po slavnosti so otroke pogostili s pecivom.33
Razen ob praznikih in v času epidemij, je
pouk odpadel tudi zaradi pomanjkanja kurja-
ve za šolo. Tako je bilo 8. marca 1884, ko
»kr.š. svet navzlic mnogim prošnjam od strani
šolskega vodstva ni hotel za šolo potrebnih
drva preskrbeti«. Problem so najbrž rešili, a
da »ta neugoden dogodja ne bi prišel v javnost
in prebivalstva neuznemirjeval«, sta naduči-
telj in predsednik šolskega sveta sklenila šteti
ta dan med tiste tri, ki jih lahko da kot proste
krajevni šolski svet. Spet pa se je zapletlo v
šolskem letu 1885/86, ko 19. novembra in 19.
januarja (popoldne) ni bilo pouka zaradi ne-
zakurjenih šolskih peči. Obakrat je namreč
predsednik šolskega sveta »iz neznanega uzro-
ka šolskej služkinji prepovedal, peči zakuriti,
šolsko učiteljsko osobje pa je usled tega bilo
prisiljeno, otroke iz mrzlih sob domu odpusti-
ti«.
Pouka pa ni bilo tudi od 14. do 28. aprila
1895 zaradi potresa na Veliko noč 14. aprila,
ko je tudi nadučitelj z družino preživel velik
strah. Takole je to opisal: »Nastal je silen po-
tres. Stropje so se premikali, zidovje je razpo-
kalo, namet odletaval, znotrajni zid v mali
sobi se je izbočil, obok razpočil, dimniki so
padali raz streho in gorje tistemu, ki bi se bil v
tem času upal čez prag na prosto, gotovo bi ga
ubilo. Ko je malo poleglo zbežalo je vse za
silo oblečeno na cesto. Po cesti, akoravno je
bilo zelo mrzlo, klečali in molili so ljudje, ker
mnogo jih je menilo, da mora biti konec sveta.
Ker so se močni sunki in bobnenje tudi po-
znejše dneve ponavljali, ležali smo skozi osem
večerov (noči) pod sosedovim kozolcem. Dne
16. aprila seje c.kr. okraj, šolskemu svetu na-
znanilo, da vsled potresne poškodbe pri šol-
skem poslopji, ni možno popreje poučevati,
da se vsaj znotranji deli poslopja popravijo.«
Nalezljive bolezni
Zapisi omenjajo šestkrat prekinitev pouka
zaradi epidemij. Že v prvem šolskem letu so
na ukaz okrajnega glavarstva, ker so v »šol-
skem kraju začele koze razsajati«, zaprli šolo
od 26. januarja do 12. februarja 1883. Od šol-
skih otrok ni umrl nihče. Epidemija koz je
bila še v letu 1888, ko so prekinili pouk od 16.
januarja do 1. marca. Cepljenje proti kozam
se omenja leta 1907 in 1908, ko je obakrat v
juniju cepil otroke dr. Lapajne. Večkrat je bil
pouk prekinjen zaradi ošpic in škrlatinke,
nato pa zaradi ošpic še od 6. do 27. junija
1898 in nato do srede julija.34
Kraj ni šolski svet
Krajni šolski svet je sestavljalo pet za trilet-
no obdobje voljenih mož, po trije iz Spodnje
in po dva iz Zgornje Šiške, v letih pred zidavo
novega šolskega poslopja pa šest, po trije iz
vsake Šiške. Svet je imel predsednika, ki se je
navadno tudi z lastno darežljivostjo in z zbira-
njem prispevkov za šolarje uvrščal med do-
brotnike in prijatelje šole, ter podpredsednika
in člane. Prvi predsednik krajnega šolskega
sveta Janez Knez, tudi spodnješišenski župan
in zaslužen mož za gradnjo šolske stavbe, se je
temu kmalu odpovedal, nakar je svetu predse-
doval od oktobra 1883 Anton Vizijan, od ju-
nija 1884 pa do svoje smrti 18. avgusta 1892
Fran Zakotnik, nato pa od oktobra 1892 do
konca leta 1894 I.C.Juvančič, ki je predsedo-
val svetu še od konca leta 1897 do srede leta
1900. Vmes je bil predsednik krajnega šolske-
ga sveta (1894-1897) Janez Jeras, ki je kot na-
mestnik vodil šolski svet tudi v drugi polovici
leta 1900.
Žig krajnega (krajevnega) šolskega sveta s podpisom
predsednika, ZAL
Konec leta 1900 izvoljeni predsednik Kari
Ziegler, je 21. januarja 1901 prevzel posle, pa
je prav na ta dan nesrečno padel na poledene-
lih tleh, si zlomil nogo in nato hudo zbolel.
Podpredsednik krajnega šolskega sveta je bil
med leti 1900 in 1903 Franc Vrhovec. Po Zie-
glerjevi smrti je prevzel predsedovanje leta
1902 Anton Pogačnik, podpredsednik pa je
bil Viljem Maurer, a zaradi nesoglasij z župa-
nom Burgerjem, je Pogačnik odložil predsed-
nikovanje v marcu 1903. Županje nato izsto-
pil kot član iz krajnega šolskega sveta, izvolili
pa so nov odbor z Maurerjem kot predsedni-
kom in Pogačnikom kot podpredsednikom.
Viljem Maurer je bil nato konec leta 1906 iz-
voljen še za eno triletno obdobje.
Zanimivo je, da je prva leta za krajni šolski
svet uradoval kar nadučitelj »radi neugodnih
sposobnostnih razmer« članov šolskega sveta
(junij 1883). Koje prišel v Šiško marca 1891
za nadučitelja A. Javoršek, je krajni šolski svet
razpravljal tudi o pravicah nadučitelja do šol-
skega vrta, dovolili pa so nadučitelju postaviti
svinjski hlev ter mu - kakor njegovemu pred-
niku - izročili tudi skrb za kurjavo in snaženje
šolskih prostorov za odškodnino 163 gld. Pro-
34
račun za stvarne potrebe šole je v šolskem letu
1892/93 je bil 324 gld v letu 1893/94 pa 540
gld 50 kr (od tega 200 gld za podstrešno
sobo v šoli za stanovanje učitelja ali učiteljice,
ki bi plačala 25 do 30 gld letne najemnine).
Proračun za leto 1894/95 pa je bil 406 gld 24
kr.35
Dobrotniki šole in šolski prijatelji
Otroci so bili obdarjeni ob kakih slovesnih
prilikah, ob koncu šolskega leta ali pa v zim-
skem času, zlasti za Božič. Za obdaritve in po-
gostitve ob izletu na Rožnik omenja šolska
kronika zaslužne prijatelje šole in dobrotnike.
Taki so bili predsedniki krajnega šolskega
sveta Janez Knez, Fran Zakotnik in posebej
I.C.Juvančič s soprogo, pa trgovec Al.Mayer,
vodja pivovarne Offner, bratje Koslerji, za-
sebnik Paulin, krčmar Thaler, graščak in de-
želni knjigovodja Franjo Ravnihar, graščak in
krajni šolski nadzornik A.Galle, posestnik
Jak. Matjan, župan Franc Kauschek, trgovci
Bolaffio ter Tome, Krišper, Vodnik in Otokar
Foukal.
Zlasti J.C.(Karol) Juvančič, vinski trgovec,
in njegova žena Ana sta s svojimi prispevki in
zbiranjem pri drugih šolskih dobrotnikih več-
krat omogočila obdarovanje otrok, tako na
primer v prvih dneh januarja leta 1893 in
1894, ko je do tristo otrok dobilo »različnih
stvari zlasti obleke«, in pa konec decembra
1896, ko sta Juvančičeva obdarovala do 200
otrok z »obleko, obutvijo in drugimi božični-
mi darili«, nato pa so dobili še »mnogo kruha,
potic in raznih slaščic; tudi je dobil vsak koza-
rec dobrega vina«. Tudi naslednje leto sta, ob
proslavi petdesetletnice vlade Franca Jožefa,
oskrbela »170 otrokom razne obleke, razdeli-
lo se je tudi 30 parov čevljev«, nakar so bili
otroci še pogoščeni, k čemer so »pripomogli...
zopet znani gosp. dobrotniki in dobrotnice«.  .
Poleg tega je za Miklavževo 1886 podruž-
nica Družbe sv. Cirila in Metoda s 55 goldi-
narji omogočila obdarovanje po enega dečka
in ene deklice iz vsakega razreda z obleko in
še po deset dečkov in deklic z drugimi darili.
Katehet p. Placid Fabiani pa je v decembru
1883 podaril iz frančiškanskega samostana
102 knjigi, nekaj jih je dala mokarica U.Klop-
čič, 10 gld za vezavo pa je prispeval krajni šol-
ski nadzornik Galle. V šolskem letu 1891/92
je nadučitelj zbral 145 gld za harmonij. Kro-
nika omenja še podporo krajnega šolskega
sveta za obnovo poslopja po potresu 1895, ko
so prejeli v ta namen 400 gld. V aprilu 1898
pa je »vsled prošnje tukajšnjega šolskega vod-
stva« prispevala Kranjska hranilnica 100 gld.
Tudi je leta 1898 Kmetiška posojilnica pri-
spevala 15 gld za nakup knjig in zvezkov
ubožnim šolarjem. Kranjska hranilnica in de-
želni odbor sta ob koncu leta 1892 prispevala
še po 120 gld vsak za deško delavnico.36
Po smrti »jednega najboljših prijateljev in
dobrotnikov« šole, vinskega trgovca, predsed-
nika krajnega šolskega sveta in načelnika po-
žarne brambe J.C.Juvančiča, 26.6.1900, je
šolski voditelj zapisal, daje poleg svojih otrok
»ljubil vso nedolžno mladino. Solza veselja
mu je igrala v očeh, ko je videl da so otroci ve-
seli njegovih daril. Zato pa tudi nikdar ni za-
mudil prihiteti na pomoč kadar se je prirejala
kaka šolska slovesnost«. Z dobrodelnostjo je
nadaljevala njegova žena Ana do nesrečne
smrti sredi decembra 1906. Najbrž zapis v
kroniki ni prazna hvala: »Z njo je zgubila tu-
kajšnja šolska mladina največjo dobrotnico,
ker vsako leto je obdarila otroke z raznimi da-
rili, zlasti pri šolskih izletih, naj se ohrani v
teh vrsticah blagi dobrotnici in prijateljici šol-
ske mladine hvaležen spomin!«
Novo šolsko poslopje v Spodnji Šiški
Število učencev štirirazredne ljudske šole v
Šiški je v začetku tega stoletja naraščalo ( 1902
- 244, leto zatem 321) in v šolskem letu
1907/08 je ljudsko šolo v Šiški obiskovalo
476 otrok, 57 nemško schulvereinovsko^ lju-
bljanske šole pa skoraj 400 otrok iz Šiške.
Leta 1904 je šišenska trirazrednica s provizo-
ričnim 4. razredom imela še štiri paralelke,
šolsko poslopje pa je imelo le tri učne sobe.
Krajni šolski svet je zato najemal sobe v za-
sebnih hišah. Najprej 1902/03 za četrto šolsko
sobo pri Jos. Vodniku v hiši št. 63 za letno na-
jemnino 172 kron (za snaženje in kurjavo pa
110 kron) nato pa še pri Franu Burgerju, Jer-
neju Steletu, Danijelu Battelinu in v občinski
pisarni v Spodnji Šiški.
Zaradi tega si je krajni šolski svet prizade-
val rešiti vprašanje šolskega prostora, o čemer
so po letu 1900 večkrat razpravljali, a Spod-
nješiškarji so želeli dvigniti poslopje še za eno
nadstropje, Zgornješiškarji pa so se ogrevali za
novo stavbo na šolskem vrtu. Nadučitelj Ja-
voršek je zapisal v kroniko: »Vidi se, da za-
stopniki Spodnje in Zgor.Šiške ne bodo nikdar
edini, ker vsi komaj čakajo, da se glede šole
ločijo t.j. zidajo za vsako občino svojo šolo;
staro pa prodajo.« Res so tako sklenili sep-
tembra 1903 in spet koncem leta 1904, čeprav
so bili v Zgornji Šiški bolj za širitev obstoječe
zgradbe. Jeseni 1905 so predložili krajnemu
šolskemu svetu načrt za novo šolsko stavbo v
Spodnji Šiški, ki ga je izdelal zidarski mojster
Burger, takratni spodnješišenski župan. Marca
1906 so morali načrte nekoliko popraviti, ko-
nec leta pa so prejeli potrditev načrta. Delo so
oddali aprila 1907 zidarskemu mojstru Danie-
lu Battelinu za 113.500 kron in 1. maja so na
travniku ob Gasilski ulici začeli z gradnjo. Ze-
mljišče v obsegu 900 kvadratnih sežnjev je ku-
pila občina v začetku leta 1906 od Janeza Sir-
nika in Lovrenca Ciglerja za 8640 kron. Do
jeseni 1908 je stalo enonadstropno poslopje z
35
Vabilo k otvoritvi nove šolske stavbe v Sp. Šiški
1908, ZAL
dvema stranskima kriloma. Šola je imela 12
učilnic in telovadnico. Stroški stavbišča in
gradnje so znašali dobrih 155.000 kron.37
Slovesni dan je bil 13. septembra 1908; šol-
ska stavba vsa v zastavah in cvetju, ob Gasil-
ski cesti in pred šolo pa mlaji in slavoloki.
Občinski odbor občine Spodnja Šiška z župa-
nom J.Burgerjem in krajevni šolski svet s
predsednikom V.Maureijem, zgornješišenski
občinski odbor ter vsa šišenska narodna dru-
štva. Čitalnica in Sokol, gasilski društvi obeh
Šišk ter nad 500 otrok z učiteljstvom, je priča-
kalo ob streljanju topičev visoke goste. Med
njimi je bil tudi deželni predsednik Kranjske
baron T.Schwarz, ki je mogel »kot prijatelj
šole biti navzoč pri tako znameniti slovesno-
sti«. Sledila je slovesna maša na prostem pred
novo šolo in blagoslov poslopja, prepevanje
domačega mešanega pevskega zbora ter govo-
ri, po katerih je nadučitelj Anton Javoršek
prevzel ključe šolskega poslopja, ter tudi sam
nagovoril navzoče.38
»Slavna gospoda, častiti občani!
Dolgo časa smo hrepeneli po svoji lastni šoli.
Saj se veseli vsak tistega dne, ko se more vseli-
ti v svoji hiši. ... Danes je blagoslovljena in
otvorjena v novem poslopju slovenska šola.
Pač nam bije srce radosti in zadovoljnosti, ko
gledamo krasno zidanje in lepe svetle sobe.
Koliko lepega in koristnega se bomo tu učili.
Z znanostmi si bomo bistrili um in blažili
srce. ... Radoste (se) naša srca tega danes po-
svečenega hrama, v katerem bomo zajemali
svete resnice in prelepe nauke v naš dušni in
telesni blagor... Konečno pa se zahvalim tudi
vsem, ki so pripomogli k izvršitvi te lepe šole,
kakor slavnemu občinskemu zastopu in slav-
nemu krajnemu šolskemu svetu. Položili ste s
tem temelj narodni omiki in izobrazbi. Bog
Vas živi!«
Zatem so si gostje in občinstvo ogledali
novo šolo. Popoldne je bila velika ljudska ve-
selica, na »celem Reininghausovem vrtu« s
sodelovanjem domžalske godbe in šišenskih
društev. Napovedovali so godbo, ples, sreče-
lov in šaljive prizore, za peto uro tudi »vzdig
Zeppelinovega balona model V«. Zvečer pa so
pripravili vinsko pokušino v šišenski vinski
kleti »kjer se bode točilo vino gg. vinotržcev«
(Bolafio, Pogačnik, Stele, Stepič, Zaje, Vod-
nik, Zorman) v elektično razsvetljenem vese-
ličnem prostoru.39
Največ zaslug za novo šolo v Šiški sta imela
občinski odbor z županom Jakobom Berger-
jem in krajni šolski svet s predsednikom Vilje-
mom Maurerjem ter odborniki Anton Pogač-
nik, Fran Burger, Mihael Bizjan, Jakob Ko-
govšek, Dragotin Mohar in P.Hugolin Sattner.
»Za svoj trud in požrtvovalnost naj imajo pri-
jetno zavest, da so storili človekoljubno delo,
da so si postavili trajen, neminljiv spomin,«
beremo v kroniki.40
Ker v novem poslopju še ni bilo vse opre-
me, so pričeli s poukom šele konec septembra
1908. Sòia, ki je bila dotlej trirazrednica s
provizoričnima 4. in 5. razredom ter petimi
paralelkami, je bila tega leta razširjena v še-
strazrednico s štirimi paralelkami. Kmalu po
dograditvi šolskega poslopja so sklenili, da
stavbo dvignejo za eno nadstropje. Proračun
na nadzidavo je bil 60.000 kron, vodovodna
napeljava pa še 1900 kron. Drugo nadstropje
so dokončevali poleti 1912. Novo šolsko nad-
stopje so blagoslovili 22. maja 1913, ko so od-
krili tudi spominsko ploščo »postavljeno v
prvi vrsti v čast in slavo Nj. Vel. presv. cesarju
Francu Jožefu L«. Spominska plošča v veži
deške šole pa je izzvala nasprotovanja med
krajnim šolskim svetom, ki je oskrbel njeno
postavitev, in vodstvom spodnješišenske obči-
ne.4l
Ko si je spodnja Šiška sezidala svojo šolsko
stavbo in se je prej enotni šolski okoliš razde-
lil na dva, je v stari šolski stavbi (delež Spod-
nje Šiške sta odkupili vasi Zgornja Šiška in
Koseze) ostala šola. Novoustanovljeno dvo-
razrednico je vodil prejšnji učitelj skupne šole
Josip Bregar (do 1920) in že v šolskem letu
1909/10 je postala šola trirazrednica s 140
učenci. Za učence iz Zgornje Šiške, ki so obi-
skovali četrti, peti ali šesti razred šole v Spod-
nji Šiški (1908/09 jih je bilo 47), pa je njihova
občina plačevala šolnino. Za šolsko leto
1908/09 je »učnina« znašala po 20 kron za
vsakega otroka, za šolsko leta 1911/12 pa 12
36
kron na učenca.42 Novo šolo v Zgornji Šiški
so sezidali leta 1929 po načrtih arhitekta Jo-
žeta Plečnika in od leta 1935 nosi ime Valen-
tina Vodnika.43 Staro šolsko poslopje je služi-
lo zatem drugim namenom, dokler ga niso v
60. letih podrli.
Deška in dekliška ljudska šola
Novi krajni šolski svet, konstituiran aprila
1912, s predsednikom Alojzijem Zajcem, si je
zadal nalogo, da ugodi dolgoletni želji Šiškar-
jev in izposluje razširitev mešane ljudske šole
v dve osemrazrednici. S šolskim letom
1912/13 sta tako delovali v šolskem poslopju
(tedaj že dvonadstropnem) deška in dekliška
ljudska šola pod skupnim vodstvom nadučite-
lja Lavtižarja. Konec šolskega leta 1911/12 je
na šišenski šestrazrednici z 9 paralelkami po-
učevalo pet učiteljev in deset učiteljic, ob
koncu naslednjega šolskega leta pa je bilo na
deški osemrazrednici osem učiteljev, na dekli-
ški pa toliko učiteljic.
V šolskem letu 1912/13 so nekajkrat obda-
rovali šolske otroke: novembra 50 otrok z
obleko in obutvijo, januarja pa so šišenska
društva (Čitalnica, Gasilsko društvo. Telovad-
no društvo Sokol, podružnica Ciril-Metodo-
vega društva) in občinski odbor pripravili bo-
žičnico z obdaritvijo 64 dečkov in 64 deklic.
Kasneje je Kmetska hranilnica in posojilnica
podarila 60 kron za nakup samoučil revnim
otrokom, kar je storila tudi leto zatem. V prej-
šnjem letu so imeli več primerov difterije,
ošpic in griže, v tem letu pa epidemijo otro-
škega kašlja. Sredi junija 1913 je zdravnik dr.
Dereani otroke brezplačno cepil proti kozam.
V letu 1912/13 so šli na obisk kinopredsta-
ve Kristusovo življenje. Na majski izlet so šli
v letu 1913 učenci od 5. do 8. razreda deške in
dekliške šole na Jesenice in skozi Vintgar na
Bled. V šolski telovadnici so 20.6.1914 odprli
šolski gledališki oder. Prireditev je obsegala
poleg nagovorov in deklamacij še dve mladin-
ski gledališki igri. Najlepši dom in Hvaležna
sirota, na koncu pa so zapeli pesmi Lepa naša
domovina in cesarsko pesem.44 o šolskem
letu 1913/14 omenimo vsaj skioptična preda-
vanja iz zemljepisa za učence višjih razredov,
roditeljski večer s protialkoholnim predava-
njem za odrasle v februarju, in v marcu enaki
predavanji tajnika Svete vojske za učence in
učenke. Med mladino so vpeljali protialko-
holno akcijo.45
Kranjski deželni odbor je avgusta 1912 do-
volil, da se šišenska mešana ljudska šola raz-
deli na deško in dekliško, ki pa sta ostali pod
skupnim vodstvom. To je opravljal Fran Lav-
tižar do 1.12.1914, ko ga je nasledil Josip
Wagner. Spomladi 1916 je deželni šolski svet
sklenil razpisati mesto nadučiteljice in ločiti
šolski vodstvi za obe šoli, kar se je zgodilo
marca 1917 z nastopom Marije Kleinmayr
(Sadar).46 Med svetovno vojno, ko je šolsko
poslopje uporabljala vojska, so učenke obi-
skovale pouk v sokolski telovadnici (1.-3. raz-
red), v nadučiteljevem stanovanju v pritličju
deške ljudske šole (4., 7., 8.), v občinski hiši
(6.) in na Bellevue-ju (5.).47
Število učenk in učencev obeh šišenskih ose-
mrazrednih šol (dekliške in deške) 1912-1918
na začetku šolskega leta (podatki po katalo-
gih)
Obrtno nadaljevalna šola
Od konca leta 1909 sije pripravljalni odbor
za snovanje obrtno nadaljevalne šole v Sp. Ši-
ški (predsednik župan Pogačnik, tajnik nadu-
čitelj Javoršek) prizadeval za odprtje te šole,
saj se je pokazala »potreba nuditi vajencem,
ki se uče pri mojstrih poleg njih obrtno prak-
tične tudi to izpoljujočo teoretično izobraz-
bo«. V občini, kije, kot so nakoliko precenje-
no zapisali, »štela nad 5000 prebivalcev«, je
bilo tedaj 30 samostojnih obrtnikov z 32 va-
jenci, računalipa so še na 10 vajencev iz
Zgornje Šiške. Šišenski vajenci so bili ključav-
ničarji in čevljarji (po 8), mizarji, mesarji in
peki (po 3), krojači in kovači (po 2), po en pa
sedlarski, mehanikarski in sodarski vajenec.
Krajni šolski svet je bil pripravljen dati pro-
stor v šoli, občina prispevati 300 kron, deželni
odbor 20 do 30% stroškov, obrtna zbornica
100 kron, zagotovljen pa so imeli tudi učitelj-
ski kader. Vodja je postal šolski voditelj ljud-
ske šole Lavtižar, poučevali pa so učitelji na
deški ljudski šoli Petrič, Potočnik, Wagner,
katehet p. Albert Pire in učitelj Gorjup iz Lju-
bljane. Šolsko leto je trajalo sedem mesecev,
od oktobra do aprila, zaključeno navadno z
razstavo izdelkov učencev v šolski telovadni-
ci._
Šola je delovala od oktobra 1911 do vsaj
aprila 1914. Imela je pripravljalni razred ter
dva razreda. V vseh razredih so poučevali ve-
rouk, računstvo in risanje, v pripravljalnem
razredu so imeli še učni jezik in pisanje, v pr-
vem razredu geometrijo in projekcijo ter spi-
sje, v drugem pa strokovno risanje in obrtne
predpise ter obrtno računstvo.
V začetku šolskega leta so poročali o delo-
vanju šole: 1913/14 so vajence iz Zg. Šiške
odslovili iz obrtne nadaljevalne šole in v vseh
razredih je ostalo 52 učencev, ob koncu leta
37
AJavoršek, Letno poročilo ... šole v Sp. Šiški.
1910; naslovnica, SŠM, dokumentacija
pa jih je bilo 46 (12 v pripravljalnem razredu,
22 v prvem, 12 v drugem). Od teh je bilo naj-
več ključavničarjev (9) in čevljarjev (7), precej
kovačev (5), krojačev, mesarjev in pekov (po
4), trije so bili kamnoseški vajenci, po dva
sedlarja in kolarja, ter po en brivec in vrtnar.
Razen enega Hrvata so bili vsi Slovenci. V
šolskem letu 1913/14 seje vpisalo 52 učencev
(za pripravljalni razred 13, za prvi 20 in za
drugi razred 19), med njimi eno dekle in v
šolo so želeli pritegniti tudi vajenke. Tedaj je
poučevalo s katehetom vred 11 učiteljev.48
Nemška šola v Šiški
Zaradi prošnje železniškega uradnika Fran-
ca Ungerja in tovarišev, da bi se ustanovila v
Spodnji Šiški nemška šola, je krajni šolski
svet razpisal komisijsko obravnavo 4. septem-
bra 1903. Večina občinskih odbornikov seje
»odločno uprla k prispevanju pouka, še manj
pa, da bi prispevala k zidanju in vzdrževanju
nemške šole«. Število prebivalstva v Spodnji
Šiški je tedaj hitro naraščalo, od okoli 2000
leta 1890, do skoraj 4900 leta 1910. Od tega
se je pri popisih izjavilo za nemški občevalni
jezik sprva manj kot šestina (1890), nato slaba
petina (1900), leta 1910 pa več kot četrtina
prebivalstva.49
V Šematizmih se pojavlja od šolskega leta
1906/07 med zasebnimi šolami tudi nemška
enorazrednica v Spodnji Šiški (Die deutsche
gemischte einklassige Volksschule des Laibac-
her Schulkuratorium in Unter=Schischa),
ustanova ljubljanskega šolskega kuratorija, t.j.
društva za povzdigo nemškega šolstva na
Kranjskem (Verein zur Förderung deutschen
Schulwesens in Krain), ki ga je tedaj vodil dr.
Heinrich Gartenauer. V naslednjem letu je
postala šola dvorazredna in poleg Anne
Schulz je tu poučevala še začasna voditeljica
Lina Petritsch (oz. Johann Petritsch).
Šolo je podpirala podružnica nemškega
Schulvereina v Šiški, kije štela 1908. 145 čla-
nov (načeloval ji je dr. Jos. Staudacher) in
imela 6228 K dohodkov, ter prejemala pod-
poro iz »rajha« od občnega nemškega Schul-
vereina, naslednje leto pa je dobila od železni-
škega ministrstva 500 K podpore, kot je pisal
Slovenski Branik. V šolskem letu 1908/09 je
postala šola trirazredna in si pridobila pravico
javnosti. Vodil jo je Anton Klima, kot učni
moči pa se omenjata prej imenovani. Že leto
zatem je bila štirirazrednica, v letih 1910/11
in 1911/12 pa je bila šola štirirazrednica z eno
paralelko. Od šolskega leta 1909/10 se omenja
nadučitelj Franz Bischof, kot učne moči pa
Maria Tschech (do 1918), Sophie Tscheme
(vsaj v letih 1910 in 1911), Ignaz Dworschak
(1910-11) in Maria Achtschin (1917-18) ter
dve hospitantki (Carmen Rubbia, Marha Ci-
goj). Katehet je bil p. Ernest Jenko.50 V letih
pred prvo svetovno vojno je šola dobila tudi
novo poslopje v Frankopanski ulici, v kate-
rem je bil kasneje učiteljski dom, danes pa je
dom učencev Gradisa.
V začetku šolskega leta 1907/08 je imela
nemška šola 57 učencev (29 dečkov in 28 de-
klic). Oktobra 1908 je obiskovalo nemško
šolo 89 otrok, stanujočih v Šiški, od teh jih je
bilo rojenih tam 32, v Ljubljani pa 15. Po pri-
imkih ali kraju rojstva sodeč, je bilo Nemcev
kakšno polovico.51
V vedno bolj narodnostno mešani Šiški pa
je od 1816. delovala tudi podružnica sloven-
skega narodnoobrambnega društva Družbe sv.
Cirila in Metoda (CMD), od februarja 1909 pa
še ženska podružnica CMD. Pred prvo sve-
tovno vojno (1912) sta zbrali podružnici nekaj
nad 272 (ženska) in 292 (moška) učencev.
Šišenska nemška šola je precej vznemirjala
tudi Družbo CMD, saj se v blagajniškem po-
ročilu društva za leto 1908 omenja, da je
Schulverein »svoji šoli v Šiški, katero je sedaj
prekrstil v Schönau,... pridobil pravico javno-
sti«, v poročilu za leto 1910 pa, »daje vzel v
svojo popolno oskrbo nemško štirirazrednico
v Spodnji Šiški ter si tako postavil tik pred
durmi bele Ljubljane novo postojanko«.52
»Revolucija« šolarjev 14.7.1911
Zaradi šolskih maš slovenske in nemške
38
Fotografija šolske stavbe ob Gasilski ulici v Sp. Šiški, okoli 1939, SŠM, dokumentacija
šole pa je prišlo leta 1911 tudi do narod-
nostnih nasprotij. V podružnični cerkvi sv.
Jerneja je bilo premalo prostora za številne
šolarje, šolska maša pa je bila le ena, zato so
bili otroci natlačeni po vseh kotih premajhne
cerkve, »polovica otrok pa je morala stati zu-
naj okrog cerkve in pred cerkvijo na cesti, iz-
postavljena vsakemu vremenu«. Temu je ho-
tel narediti konec katehet p. Albert Pire, ki je
predlagal, naj slovenski šolarji hodijo k šolski
maši v župnijsko cerkev Marijinega Oznanje-
nja v Ljubljano. Čeprav »je učiteljstvo brani-
lo, vendar je obveljal predlog p. kateheta«.53
Ta nasvet je sprejel tudi krajni šolski svet.54
Liberalno Jutro je pisalo, da želijo s tem fran-
čiškani spodbuditi zidavo nove cerkve, za kar
so si res prizadevali, posebej pa seje spraševa-
lo, kako pripeljati 700 otrok brez nevarnosti
do mesta. Zlasti ga je motilo eno: »Torej do-
mači otroci naj hodijo v Ljubljano, tuji otroci
bodo pa v domači cerkvi« pri šolski maši.55
Teden dni pred zaključkom šole, 14. julija,
je Jutro postreglo še z nekaj članki o šolskih
mašah in o potrebi po novi župniji v Šiški, pi-
sanih s stališča, da je Spodnja Šiška »protikle-
rikalna trdnjava«.56 Tako beremo tudi o pro-
stestnem zborovanju mladine »okoli borovnic
v Kozlovi dolini« in »na šancah« zoper obisk
maše v Ljubljani.57 Nasprotniki obiskovanja
šolskih maš v Ljubljani so zbirali podpise med
starši zoper ta predlog (po pisanju Jutra so
zbrali čez 200 podpisov)58 in ob zaključku
šole je polovica otrok šla k maši v Ljubljano,
»druga polovica pa je ostala doma in je prire-
dila pravcato demonstracijo proti majhni ne-
mški šoli, ki jevsled majhnega števila svojo
službo božjo v Šiški imela.«59 Jutro, oziroma
Franjo Pire iz šišenske podružnice uredništva
tega lista, pa je objavilo pod naslovom »Revo-
lucija« šolarjev v Spodnji Šiški podroben opis
sporov zaradi nemške maše. A zaradi navaja-
nja podrobnosti je po sklepu državnega prav-
dnika Luschana izšel list v drugi izdaji z nekaj
pobeljenimi odstavki. Po pisanju Jutra se je
okoli 200 mladih s svojimi starši zbralo zjutraj
pred šišensko cerkvijo, k šolski maši pa naj bi
šlo od 700 otrok »le 75 parov«.60 Mežnar je
zbranim pred cerkvijo sv. Jerneja v Šiški za-
branil vstop. Malo pred osmo je prišlo še oko-
li 140 otrok nemške šole s spremstvom, nakar
so prišli štirje orožniki, ki so spustili v cerkev
samo nemško šolo. Med mašo je bil menda
mir. Iz cenzuriranih odlomkov pa razberemo
opise nemških zasramovanj Slovencev ob pri-
hodu in odhodu iz cerkve in lasanj slovenskih
otrok. »Šele ob 11. uri dopoldne je bilo konec
revolucije, ki so jo uprizorili šišenski mali za
svoje pravice, povzročili pa kakor rečeno, le
frančiškani in šolska oblast.«61 Dan po obja-
vljenem poročilu je Jutro prineslo še Apel na
šišensko mladino, v katerem so mlade spod-
bujali, da »zre te dni slovenska javnost na vas i
39
Odpustnica (zaključno spričevalo) osemrazredne :
deške ljudske šole v Sp. Šiški, 1913, ZAL i
kot na male narodne zavedrie junake«.62 Že
tedaj med opisom ogorčenja Šiškarjev omenja
članek: »raje prestopimo k drugi veri«, nato
pa omenja še nameravano gradnjo prve pra-
voslavne cerkve na Kranjskem v Spodnji
Šiški.63 o šolski maši v Šiški so poročali tudi
nemški listi in to »nesramne laži na rovaš Slo-
vencev«, kot beremu v Jutru, a državno prav-
dništvo je zaplenilo le Jutro.64 List Slovenec
je dogodku posvetil precej manj pozornosti,
ter v članku Nova cerkev v Spodnji Šiški kot
odgovor na pisanje Jutra ne prav resno ome-
njal namen gradnje pravoslavne cerkve s stra-
ni tistih, ki so sicer zoper novo cerkev v
Šiški.65 Na eni strani ne prav premišljena za-
hteva po obiskovanju šolskih maš v Ljubljani,
na drugi pa »šiškarska zavednost« in nesimpa-
tije do nemške šole ter nasprotovanje liberal-
ne strani težnji frančiškanov »v Sp. Šiški novo
faro, v Sp.Šiški novo cerkev«,66 so privedle do
»revolucije« šolarjev. Da bi se kaj takega ne
ponovilo, so ob šolskih slovesnostih prihajali
v Šiško trije frančiškani: »dve maši sta bili za
slovensko ena pa za nemško šolo«.67
Žig obrtne nadaljevalne šole v Sp.Šiški, ZAL
Žig in podpis nadučitelja nemške privatne šole v
Sp.Šiški, 1908, ZAL
Otroška varovalnica
V tiskanih koledarčkih sledimo podatkom o
otroškem vrtcu (čuvališču ali otroški varoval-
nici) v Spodnji Šiški od šolskega leta 1907/08
dalje. Zasebni otroški vrtec društva Otroški
prijatelj je vodila Vera Vencajz, otroška vrtna-
rica pa je bila Avgusta Cimolini. V tem času
se omenja tudi nemški vrtec društva Dobra
gospodinja (Der deutsche Kindergarten des
Vereins Gute Hausfrau), ki ga je vodila
prav tako Vencajzova.
Cimolinijeva je ostala otroška vrtnarica tudi
v naslednjih letih, vodstvo vrtca pa je v šol-
skem letu 1909/10 prevzel šišenski nadučitelj
Javoršek. Naslednje leto je postala voditeljica
Avgusta Cimolini (roj. 1886 pri Vidmu), tu pa
je službovala še Ivana Avbelj. Obe sta delali v
vrtcu tudi od 1911. do 1913., ko ga je vodil
nadučitelj Lavtižar.68 v Spodnji Šiški pa je
delovala ob koncu avstrijskega obdobja tudi
socialnovzgojna ustanova grofice Auersperg
Asylum Angelorum, tudi Asil Angela Varuha
imenovan.69
Šola v letih vojne
Po vojni napovedi Srbiji 25.7.1914 in sploš-
ni mobilizaciji, je vojska 28. julija zasedla šol-
sko poslopje. A ko so ti vojaki 31.7. odšli na
Moravsko, so že čez tri dni zasedli šolo vojaki
97. pešpolka iz Trsta. Vojaki so bili nastanje-
ni po vsej Šiški in tudi v šoli v Zgornji Šiški.
40
Otroški vrtec v Sp.Šiški, zasebna ustanova grofice M.Auersperg, 1907/08, SŠM, zbirka
Povsod je »vladal nered, propalost deklet in
žena, surovost vojakov in kletev otrok«.
V šolskem letu 1914-15 je bil pouk v poslo-
pju zgornješišenske šole in v salonu gostilni-
čarja Moharja, a zaradi stiske s prostorom, so
imeli vsi razredi pouk le trikrat tedensko po
dve uri. Od konca oktobra do konca novem-
bra je bilo še slabše, saj so vojaki zasedli še po-
slopje šole v Zgornji Šiški in je bil pouk le še
za 7. in 8. razred. Nato pa so uredili pouk za
vse razrede trikrat tedensko in sicer v sokolski
telovadnici (1. in 5. razred), v občinski hiši (2.
in 8. razred), v salonu gostilne Mohar (3. in 6.
razred) in v Favajevi hiši (4. in 7. razred).
Pouk je bil še večkrat prekinjen zaradi pro-
storske stiske (v začetku decembra so jim od-
povedali gostoljubje v Moharjevem salonu),
nekaj časa je vojaška oblast omogočila upora-
bo zgornješišenske šole (od 5.12. do 14.1),
nato pa zasedla še prostore pri Favaju. Od sre-
de januarja 1915 je potekal pouk za 4. razred
vsak popoldan od 13-16, za 5. razred vsak do-
poldan od 8-12, prav tako za 8. razred. Po tri-
krat na teden izmenično pa je bil pouk za 6.
in 7. razred, ki je bil poleg 8. razreda v občin-
ski hiši, 4. in 5. razred pa sta imela pouk v so-
kolski telovadnici.
Tudi v naslednjih letih je pouk - po tri dni
tedensko dve uri - potekal v različnih prosto-
rih, tudi v nadučiteljevem stanovanju in v
ljudski kleti na Bellevueju, kjer je bil name-
ščen 4. razred (v letu 1916-17), nakar so ga
preselili v šolsko poslopje. To je bilo med po-
čitnicami poleti 1918 toliko popravljeno, da
se je redni pouk pričel 17. septembra 1918 kar ;
v šolskih sobah.
Vojna leta so poleg nerednega pouka v raz-
ličnih prostorih po vsej Šiški prinesla tudi raz-
lične zbiralne akcije. Že septembra 1914 so
nabirali za Rdeči križ (ta mesec je učiteljstvo j
darovalo 12, naslednji pa 20 kron), pa za na- i
kup obleke oziroma volne za vojake (zbrali
nad 65 kron), deklice višjih razredov pa so de-
lale obleke in jih oddajale Rdečemu križu.
V šolskem letu 1914-15, ko so vojaške;
oblasti celo izdale učiteljstvu vstopnice za j
vstop v šolsko poslopje, so mladini razdelili \
letake o varčevanju z zalogami moke, o Skia- j
du v pomoč vdovam in sirotam ter letak voj- \
noskrbstvenega urada o nabiranju kovin.
Za Božič 1915 so zbirali šolarji darila voja-
kom na bojnem polju: učenci so pripravili
220, učenke pa 260 paketov. Med 22. in 26. i
decembrom so imeli učenci prosto za nabira- j
nje medenine in bakra v vojne namene, udele- j
žili pa so se tudi zabijanja žebljev v »Brambni ]
ščit« v Mestnem domu in ob tej priliki daro-
vali dobrih 74 kron. Iz 40 kg na šolo poslane
volne so deklice iz višjih razredov napletle 81
parov dokolenk in 90 parov nogavic, v nabi- ;
ralni akciji pa so zbrali 9 1/2 kg svinca, 2 kg!
cina in 2 1/2 kg medenine. Takšna pomožna i
akcija (fronti) je obsegala še vpisovanje vojne- <
ga posojila: učenci in učenke so zbrali za 200 i
41
kron, pri šolskem vodstvu pa je bilo podpisa-
nih še za 500 kron posojila. Zbirali so tudi
kavčuk in cunje (83 učencev je zbralo junija
1916 za 41 večjih zabojev) ter nabirali robido-
vo listje med počitnicami, pa tudi star papir.
Takšna šolska dejavnost je tekla ves vojni
čas: za božične darove so leta 1917 pripravili
učenci deške šole »152 paketov po vzorcu
dež.vlade in razen tega še: 500 cigaret, 27 ci-
gar, 17 robcev, razne'jestvine in čez 500 do-
pisnic in razglednic ter 26 K 90 h v denarju«.
Tega leta beremo tudi o VII. vojnem posojilu:
»uspeh okrog 12.000 K«. Učenci pa so daro-
vali tudi knjige v prid vojnopomožne akcije
»Knjiga na bojišče«.
V šolskem letu 1916/17 so obiskovali šišen-
sko šolo prvič otroci primorskih beguncev,
večinoma slovenske, nekaj tudi hrvaške in ne-
mške narodnosti. Aprila 1917 je dobilo voja-
štvo za postavitev barake del šolskega vrta. 11.
maja ob pol sedmih zvečer je bila velikanska
eksplozija smodnika. »Ljudje so zbegani pre-
čuli vso noč, dečki so prišli vsi zaspani« v
šolo, zato tisti dan ni bilo pouka.70
O vojnih letih, ko je bila »povsod raztresena
šola, slabi lokali, malo pouka«, priča tudi
konferenčni zapisnik (od sept. 1916 naprej).
Posebej velja omeniti varčevanje s papirjem,
saj so v nižjih treh razredih posebej priporoča-
li uporabo šolskih tablic. Zanimivi so tudi
razlogi za nižji red v vedenju. V šolskem letu
1916/17 so bili to (na deški šoli) nemirnost,
razposajenost, kajenje in kraja (že v drugem
razredu), metanje kamenja, kletvine, nepazlji-
vost in predrzno odgovarjanje.7'
Konec junija 1917 so imeli proslavo ob na-
stopu vlade cesarja Karla. Najprej je bila
maša, nato pa so imeli v ljudski kleti na Belle-
vueju govor, deklamacije, petje in razdelitev
spominskih podobic cesarja in cesarice. Dan
je bil pouka prost. V poletnih počitnicah so
bili voditelj Wagner ter učitelja Lončar in
Berglez imenovani za popisovalne komisarje
za žetev in setev. Ker otroci niso imeli obuval,
je šolski voditelj posredoval pri naročilu če-
vljev z lesenimi podplati. Naročili so 288 pa-
rov za skoraj 3000 kron.
Sredi avgusta 1918 so pričeli s popravili
dela poslopja, v katerem je bila deška šola:
mestni šolski svet in stavbeni urad ter v dekli-
škem delu šole nastanjeno vojaštvo, so preskr-
beli zidarje, mizarje in material. Pouk se je
pričel sredi septembra, še vedno pa prve tri
dni v tednu le popoldne, zadnje tri dni pa do-
poldne. V vseh osem razredov je bilo vpisanih
356 dečkov; od 1. do 5. razreda po 60-65, v 6.
in 7. po 23 in v osmem 13.72 Ob začetku šol-
skega leta 1918/19 je kljub 5. vojnemu letu
šolski voditelj na konferenci z veseljem po-
zdravil učiteljstvo »v našem domačem poslo-
pju. Po štiriletnem preseljujočim narodom
podobnem učiteljevanju se nam je zopet odprl
naš šolski hram«.73
Fran Govekar, nadučitelj v Spodnji Šiški
1886-1890
Dnevno zavetišče
Vojna je povzročila »nenormalne razmere
tudi v domačem družinskem življenju. Očetje
so morali pod orožje, matere pa za zasluž-
kom«. Prišlo je do pohajkovanja mladine in
do različnih kaznivih prestopkov, tako da se
je bilo bati, »da mladina popolnoma duševno
in telesno propade«. Ministrstvo za uk in bo-
gočastje je sklenilo, naj se v mestih in indu-
strijskih krajih, kjer otroci niso zaposleni na
polju, »za zaščito zapuščene dece« ustanove
otroška dnevna zavetišča. Mestni šolski svet je
poleti 1916. ustanovil v Ljubljani dvoje počit-
niških zavetišč: na šoli na Grabnu in v Šiški.
V šišensko zavetišče seje vpisalo 105 otrok, a
sprva gaje obiskovalo 83 otrok, kasneje pa do
110. Velika večina je tam tudi obedovala. Za-
vetišče je imelo deško (starejši, mlajši) in de-
kliško skupino. Zaposlitev mladine je bila raz-
novrstna, delo učiteljstva pa težavnejše kot
šolski pouk.
Z delom je pričelo 8. avgusta 1916 v Ko-
lodvorski ulici 111 - pri Favaju poleg gorenj-
skega kolodvora (žel. postaja Ljubljana-Šiška)
v prostorih, v katerih je prej deloval privatni
otroški vrtec društva Otroški prijatelj. Stroške
je nosila ljubljanska mestna občina, zavetišče
pa so podpirali tudi deželni odbor ter drugi
dobrotniki in trgovci z denarjem ali z živili.
Posebno se je izkazala Vnovčevalnica za živi-
no in mast, ki je zavetišču do maja 1919 brez-
plačno pošiljala meso. Vodstvo zavetišča je
prevzel šolski voditelj Josip Wagner, nadzor-
stvo kuhinje pa učiteljica Marija Novak. Nad-
zorstvo mladine je opravljalo šišensko učitelj-
stvo, ki je z otroki ponavljalo učno snov, jih
42
vodilo na sprehode, »tu in tam tudi v kino, če
je film predvajal kaj poučnega«. Zaradi obil-
nega dela v kuhinji, sta dvema kuharicama
pomagali po dve deklici iz višje skupine. De-
kleta, ki so se na ta način »priučile kuhanju
pa tudi ostalem gospodinjstvu... so bile za ta
pouk zelo hvaležne«. 1. maja 1918 je Upravni
odbor dnevnih zavetišč za revno mladino (ta
je od 1917 do 1922 upravljal ljubljanska
dnevna zavetišča) namestil otroško vrtnarico
Leopoldino Klemenčevo, ki je prevzela celod-
nevno nadzorstvo. Zavetišče je v prostorih pri
šišenskem kolodvoru delovalo do septembra
1923, ko seje preselilo v občinsko hišo ob Ce-
lovški cesti, od tam pa 1932. v prostore v So-
kolskem domu.74
Z odlokom mestnega šolskega sveta so s šol-
skim letom 1919/20 prenehale šest-, sedem-
in osemrazrednice in iz deške in dekliške ose-
mrazredne ljudske šole v Spodnji Šiški so na-
stale petrazredna deška in dekliška ljudska
šola ter trirazredni meščanski šoli. Ljudski
šoli sta nosili ime IV. petrazredna dekliška os-
novna šola v Ljubljani in VI. petrazredna de-
ška osnovna šola v Ljubljani, leta 1937 pa sta
se preimenovali v III. državno dekliško ljud-
sko šolo, oziroma V. državno deško ljudsko
šolo kraljeviča Andreja v Ljubljani. Poleg
obeh petrazrednih osnovnih šol sta bili nekaj
časa v šolski stavbi na Gasilski ulici še II. de-
kliška in II. deška meščanska šola. Oktobra
1945 sta bili deška in dekliška osnovna šola
združeni v Državno mešano osnovno šolo
Ljubljana Spodnja Šiška, ki od leta 1960 nosi
ime Osnovna šola Zvonka Runka.75
OPOMBE
1. Andrej Vovko, O osnovnem in srednjem šolstvu
v Ljubljani v obdobju 1848-1941, v: Kronika 29,
1981, str. 150-159. —2. Kot op. I. in France Osta-
nek, Splošnoizobraževalno šolstvo v Ljubljani v
razdobju 1774 do 1941, Ljubljana 1955, 54_ str.
(tipkopis), v: Slovenski šolski muzej (odslej: SŠM),
arhiv, fasc.83. — 3. Učiteljski tovariš 1881, št. 5,
str. 61. - Na drugem mestu so podatki o 291 ljud-
skih šolah v šol.l. 1879/80 in o nad 53.000 šoloob-
veznih otrocih. E.Lah, Avstrijsko ljudsko šolstvo v
dobi pd 1828-1885, v; Učiteljski tovariš 1893, str.
211-215. — 4. Zgodovinski arhiv Ljubljana (odslej:
ZAL), Občina Spodnja Šiška, 26.- Za ljubeznivo
posredovanje arhivskega gradiva sem dolžan zahva-
lo Vinku Demšarju, Tatjani Pavli, Tonetu Majcnu
in Srečku Rojcu iz Zgodovinskega arhiva Ljublja-
na. — 5. ZAL, Občina Spodnja Šiška, 36. — 6. Uči-
teljski tovariš, 15.8.1881. št.16., str. 256. — 7.
ZAL, Občina Spodnja Šiška, kot 4 in 5. — 8. ZAL,
Občina Sp. Šiška, 36, gradnja A. — 9. ZAL, Osnov-
na šola Zvonka Runka Ljubljana Šiška, arhivska
enota 2: Šolska kronika 1882-1908 (odslej: OŠ Sp.
Šiška, kronika). Kadar pri citatih in tekstu ni pose-
bej naveden vir, je podatek posnet po šolski kroni-
ki. — 10. Učiteljski tovariš 1886, str. 256. — II.
Učiteljski tovariš 1888, str. 190. — 12. Slovenski
biografski leksikon (odslej SBL) L str. 2; ZAL, OŠ
Sp. Šiška, kronika (1890/91). — 13. Letno poročilo
trirazredne ljudske šole v Mengši (1. 1884/85 -
Vjll. 1891/92), nekateraz zgodovinskimi črticami;
SŠM, dokumentacija, OŠ Sp. Šiška (deška šola). —
14._SBL I, str. 625-626; SSM, dokumentacija, OŠ
Sp.Šiška (deška šola). — 15. Podatki po šolski kro-
niki v ZAL, dokumentacijskih mapah v SŠM in
učiteljskih šematizmih, brošuri Letno poročilo ce-
sarja Franca Jožefa I. šestrazredne ljudske šole v
Spodnji Šiški v šolskem letu 1909/10, Sestavil šol-
ski vodja /Anton Javoršek/, V Ljubljani 1910, 26
str. (odslej: Letno poročilo 1910) ter personalnih
mapah (ZAL. OŠ Sp.Šiška. a.e.64). — 16. Popotni-
kov koledar za slovenske učitelje 1889, str. XVI. —
17. Popotnikov koledar 1892, str. 62, 81; prim. op.
20. — 18. Ročni zapisnik ... 1902/03; prim. op. 20.
— 19. ZAL. OŠ Sp. Šiška, kronika. — 20. Popotni-
kov koledar za slovenske učitelje ... Maribor
1886-1897, Ročni zapisnik za slovensko učitelj-
stvo, Postojna, Ljubljana 1894-1915.- Prim.: Bi-
bliografija priročnikov o organizacijski strukturi do
1918, (red. Jože Žontar), Graz... 1988, str. 253-255.
— 21. Morda so podatki v koledarjih starejši za
leto dni, kakor naj bi bili po navedbah, da veljajo
za začetek šolskega leta ; vsaj tako kaže primer za
leti 1889 in 1890. Kadar so razlike manjše, niti ni
to tako moteče, a pri letih 1892 in 1897 gre za 35
ali 30 učencev več ali manj, kar pa odpira vpraša-
nja o točnosti podatkov. Največkrat navajam po-
datke iz začetka šolskega leta. Številke za šol. leti
1910/11 in 1911/12 so predstavljene po katalogih
(ZAL, OŠ Sp.Šiška, a.e. 115,116). — 22. ZAL. OŠ
sp. Šiška, kronika. — 23. Popotnikov koledar 1893.
— 24. ZAL, Občine Sp. Šiška, šk. 6/1. — 25. ZAL,
OŠ Sp.Šiška, kronika 1907/08. —26. Letno poroči-
lo 1910, str. 16. — 27. ZAL, Občina Sp.Šiška,
šk.6/1. — 28. ZAL, OŠ Sp.Šiška, kronika. — 29.
Letno poročilo 1910, str. 16-18. — 30. ZAL, OŠ
Sp. Šiška, kronika. — 31. Letno poročilo 1910, str.
19. — 32. ZAL, OŠ Sp.Šiška, kronika. — 33. Letno
poročilo 1910, str. 10-11. — 34. ZAL, OŠ Sp.Ši-
ška, kronika. — 35. ZAL, OŠ Sp.Šiška. kronika in
Letno poročilo 1910, str. 5. — 36. Šolska kronika
to opisuje: »Ko je bila nažigala petrolejsko visečo
svetilko, pade svetilka na tla, obleka polita s petro-
lejem se vname in gospa je gorela kot baklja. V
strašnih bolečinah bežala je na dvorišče in se valja-
la po snegu a bilo je prepozno, kajti zgorela ji je vsa
obleka do modreca. Ker je bila sama doma. ni bilo
nikogar takoj na pomoč. Umrla je 7.-mi dan po tej
grozni nesreči v strašnih bolečjnah. Zapustila je tri
nedoletne otroke.« ZAL, OŠ Sp.Šiška, kronika
1906/07. Tudi drugi podatki o dobrotnikih šole so
posneti po kroniki. — 37. ZAL, Občina Spodnja Ši-
ška, 6/2, — 38. Letno poročilo 1910, str. 7-8. —
39. ZAL, OŠ Sp.Šiška, a.e. I (govor A.Javorška in
tiskano vabilo k »Slavnostni veselici« 13. sept.
1908). — 40. SŠM, dokumentacija. OŠ Sp. Šiška
(deška šola). — 41. ZAL, Krajni šolski svet Sp. Ši-
ška, šk. 1, e. 9. — 42. ZAL, Krajni šolski svet Sp.
Šiška. e. 18. — 43. SŠM, dokumentacija, OŠ Zgor-
nja Šiška. — 44. ZAL. Občina Sp.Šiška, šk. 6/1;
Letno poročilo 1910. — 45. ZAL, OŠ Sp.Šiška,
e.l74: prepis kronike 1912-1917. — 46. SSM, do-
kumentacija, OŠ Sp.Šiška (dekliška šola). — 47.
SŠM, dokumentacija, OŠ Sp.Šiška (dekliška šola).
— 48. ZAL. Občina Sp.Šiška, šk. 6/3. — 49. Rezul-
tati štetij prebivalstva 1890, 1900, 1910.-50. Slo-
venski Branik 1908, 1909; ZAL, OŠ Sp.Šiška, kro-
nika; Slovenski Branik 1909, str. 117; Catalogus
43
cleri...dioecesis Labacensis 1911, 1916. — 51.
ZAL, Krajni šolski svet Sp.Šiška, e. 37. — 52. Slo-
venski Branik 1908, str. 9, 117; 1909, str.
21,62,178,221; 1912, str. 182; 1913, str. 183,184.
— 53. Župnijska kronika, Župnija Sv.Frančiška,
Ljubljana Sp.Siška (odslej: Župnijska kronika). —
54. ZAL, Krajni šolski svet Sp.Šiška. e.43. — 55.
Jutro (odslej: J), 7.7.1911. — 56. J, 11.7.1911. —
57. J. 12.71911. —58. J, 15.7.1911. —59. Župnij-
ska kronika, leto 1915; Catalogus deri... dioecesis
Labacensis 1916, str. 25. Asylum Angelorum je
predstavljen tudi na razglednici (fotograf Anton Ur-
šič. Lj. Šiška; iz zbirke Zmaga Tančica) in fotografi-
ii v Slovenskem šolskem muzeju. — 60. .1,
16.7.1911. —61. J, 15.7.1911. —62. J, 16.7.1911.
— 63. J, 17. inj8.7.1911. —64. J, 16.7.1911, Kul-
turna vojska v Šiški. — 65. Slovenec, 17.7.1911. —
66. J. 16.7.1911. — 67. Župnijska kronika. — 68.
Deutscher Kalender fuer Krain und des Küstenland
auf das Jahr 1908, str. 209); šematizmi (učiteljski
koledarčki); prim. op.20. — 69, Catalogus Cleri
...Dioecesis Labacensis ...1916. str. 25 in Župnijska
kronika Sp.Šiška. — 70. SŠM, dokumentaciia. OŠ
Sp.Šiška (deška, dekliška šola); ZAL. OŠ Sp.Šiška.
a.e.3: Kronika 1917-1929 in a.c. 174: prepis (sedaj
izgubljene?) kronike šole 1912-1917. — 71. ZAL,
OS Sp.Šiška, a.e.l46, Konferenčni zapisnik
1916-1921, — 72. Kot op. 70, — 73, Kot op, 71.
— 74, SŠM, dokumentacija. OŠ Sp,Šiška; Kronika
dnevnega dečjega zavetišča v Spodnji Šiški (1916)
1936-1961,- 75, SŠM, dokumentacija, OŠ Sp,Ši-
ška; J.Zoroja, Že 80 let »stoji učilna zidana« ob Ga-
silski cesti, v: Javna tribuna, št.8. 22,9,1989, str,6.
44