Št. 236 (15.337) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjenl Evropi.______________________________
TRST - UL Montecchi 6 - Tel. 040/7796600______
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel, 0432/731190
1500 LIR
POŠTNNA PUČANA V GOTOVINI SPH>. IN ABB. POST. GR. T/50%
Hranilna pisma
10%
8.75% neto
na 19 mesecev
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dhinvm lm vivcluiv vi iivicjic
DLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
PETEK, 1. SEPTEMBRA 1995
Slovenski nižji srednji šoli Frana Levstika s Proseka in Frana Erjavca iz Rojana od danes ne obstajata več! Šolski poslopji še stojita, v razredih čakajo klopi na dijake, profesorji bodo za katedri poučevali tudi v letošnjem šolskem letu, a ko se bo pouk iztekel, ne bodo dijaki prejemali veC spričeval, iz katerih bi bilo razvidno, da so dokončali prvi, drugi ali tretji razred na šolah Frana Levstika oziroma Frana Erjavca. Sol s tema imenoma od danes ni. veC. Iz uradnega seznama nižjih srednjih šol v Italiji ju je izbrisal odlok ministra za šolstvo Giancarla Lombardija o racionalizaciji šolske mreže.
Šolske oblasti, v Rimu in v Trstu, so od aprila sem, ko je bil odlok podpisan, ponavljale, da se na šolah ne bo prav nič spremenilo: daLo pouk še naprej redno potekal v sedanjih šolskih poslopjih; da bodo profesorji ohranili svoja delovna mesta; da bo število razredov nespremenjeno. Edino ravnatelja in tajništva ne bo vee, so skušale zmanjševati pomen in domet ukrepa
Pozabile so, seveda, povedati tisto najvažnejše. Da bosta Soh ostah brez imena
Slovenci v Italiji dobro vemo, kako se temu streže. V preteklosti so nam s spreminjanjem in nepriznavanjem imen že bridko postregli. Zato smo, verjetno, tako obcutijivi, ko gre za naša imena, pa naj bodo to imena posameznikov, krajev, institucij ali ustanov.
Kaj bi rekel gospod minister za šolstvo Giancarlo Lombardi, ko bi mu kar na lepem ukinili ime?
Kaj bi rekel gospod tržaški šolski skrbnik Vito Čampo, ko bi tudi on nekega dne izvedel, da je ostal brez imena?
Odgovorila bi, da je to nemogoče. Da ni nikjer zakona, ki bi to predvideval.
In že smo pri stvari.
Nikjer ni zapisano, da je mogoCe mednarodno zaščiteni nižji srednji šoli na Proseku in v Rojanu ukiniti z ministrskim odlokom. Pac pa zakon št 1012 iz leta 1961 predvideva, da je za to potreben vsaj odlok predsednika republike.
Včeraj smo na tem mestu pisali o vaseh tržaške občine, ki so konCno dobile svoje ime. Včeraj je bil tudi dan, ko sta slovenski Soh še zadnjic lahko uradno uporabili svoji imeni. Skratka: vCeraj smo nekaj pridobili, danes nekaj izgubili. Težko je biti Slovenec v državi, ki se imenuje Italia.
I
štirinajst mrtvih v španskem mdniku
MADRID - V španski pokrajini Asturias se je včeraj zjutraj pripetila huda nesreča, ko je v premogovniku prišlo do eksplozije plina, kar je porušilo dobršen del jaškov. V nesreči je umrlo 14 rudarjev, od teh 10 Spancev, štirje pa so prihajali iz Ceske. Trupla ponesrečencev so spravili na površje, nesreča se je namreč zgodila v globini 400 metrov, komaj po nekaj urah. V vsej pokrajini so proglasili 3-dnevno žalovanje.
Na 13. strani
I
Železarno so končno rešili
TRST - Z enodnevno zamudo, ki jo je povzročil zaplet s sindikalnim dogovorom, so včeraj podpisali pogodbo o prodaji škedenjske železarne jeklarski grupi Lucchinija, ob kateri bo za tradersko dejavnost skrbela družba Bolmat.
Po notarski obveznosti je bilo v deželni palači srečanje z novim lastnikom v navzočnosti tudi predsednice Guerrove, župan Illyja in prefekta Moscatellija.
Na 5. strani
BOSNA / UNIČILI SO VEČINO OD 90 CILJEV S TE2KIM OROŽJEM
Novi napadi Natovih letal na srbske položaje
Mladić kljub temu ukazal napad na bihaško enklavo
SARAJEVO - Natova letala so vCeraj znova napadla srbske položaje okrog bosanske prestolnice. Ameriški in francoski lovci so uničili večino od 90 ciljev na 23 krajih, kjer so Srbi vkopali svoje težko orožje. Kljub temu je Ratko Mladić zavrnil zahteve po umiku težkega orožja iz okolice Sarajeva in ukazal napad na bihaško enklavo.
Predstavniki ZN so povedali, da so imeli Srbi na začetku akcije Nata in ZN okrog Sarajeva »nekaj sto« kosov težkega orožja, vendar so najbolj smrtonosne pokole v bosanski prestolnici povzročil minometal-ci, ki jih je mogoče prevažati celo v avtomobilskem prtljažniku. Tako ni Čudno, da je topovom bri-tansko-francoskih enot za hitro posredovanje že prvi dan zmanjkalo ciljev. Vso pozornost so posvetili iskanju sestreljenih francoskih pilotov in petih evropskih opazovalcev, ki so jih razglasili za mrtve, za njihovo smrt obtožili Srbe in jih zvečer našli ne-
Zbornik
Primorski dnevnik 1945 - 1995
/Primorski dnevnik
đ
je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih:
v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure
poškodovane.
Ker se bosanski Srbi niso hoteli odzvati na zahteve Združenih narodov, je to vlogo prevzel kar srbski predsednik Slobodan Mi-
loševič. To je povzročilo zadovoljstvo v Zagrebu, kamor je včeraj s svojim mirovnim načrtom prispel ameriški mirovni posrednik Richard Hol-
brooke. Hrvaški predsednik Tuđman je po pogovorih napovedal, da bo z iloSkim tramincem že prihodnje leto nazdravljal v Vukovarju.
Udarec za naše šolstvo
Nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku in Frana Erjavca v Rojanu sta od danes, ko se začenja novo šolsko leto 1995/96, »oddeljena oddelka« nižje slednje šole Srečka Kosovela na Opčinah oziroma nižje srednje Sole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Tako je z znanim aprilskim odlokom o racionalizaciji šolske mreže odločil minister za šolstvo Giancarlo Lombardi.
Na 6, strani
Danes v Primorskem dnevniku
Zamenjava na Občini Trst
Dosedanjega odbornika za gospodarstvo Eugenia Del Piera, ki je bil imenovan za predsednika podjetja Acega, je nasledil ekonomist prof. Fabio Neri.
Stran 5
Plezalec padel s stene
Med prostim plezanjem po steni na obalni cesti pod Križem je 30-letni Sovodenjcan padel in si »samo« zlomil nogo.
Stran 6
Začetek Drage mladih
S predavanjem prof. Mance Koširjeve o medijih se je vCeraj v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pričela Draga mladih.	. stran 6
Bolnišnice - sindikati terjajo odgovor
Ne glede na lokacijo goriske bolnišnice CGIL/CI-SL/UIL terjajo jasne odgovore in jamstva.
Stran 8
Narašča protest uslužbencev
Uslužbenci špediterskih podjetij napovedujejo ostre oblike protesta zaradi novih predpisov o ca-
,in|™iu-	St„n8
RIM / PO OGORČENI REAKCIJI POLITIČNIH KROGOV
Rai ne bo plačala Priebkeju honorarja
Nacističnemu zločincu je TG3 obljubil 50 milijonov Hrza ekskluzivni intervju
RIM - Po protestih iz političnih in novinarskih krogov je Rai sklenila, da ne bo plačala 30.000 dolarjev (50 milijonov lir) nacističnemu zločincu Erichu Priebkeju, ki mu jih je TG3 obljubil za ekskluzivni intervju.
Odgovorna urednica tretjega televizijskega dnevnika Daniela Brenčati je branila odločitev, da ponudi Priebkeju denar za intervju, ker je menila, da gre za pomemben dokument, saj naj bi zločinec razkril marsikatero nepoznano ozadje medvojnega dogajanja v Rimu.
Zvečer je Priebkejev odvetnik demantiral, da bi bil bivši esesovski oficir zahteval denar za intervju.
Na 3. strani
PALMINE / SKDANDAL S ČRNIMI SKLADI
ČRNA KRONIKA / V VASICI NORMA PRI LATINI
Jeklarska družba zavrača obtožbe
Poleg sodne tudi borzno preiskava zaradi padca delnice - Agip: Cevi so brezhibne
Trojni umor, da bi prikril krajo kokoši
Morilec je 21-letni kovaški vajenec Simone Cassandra
RIM - Danes popoldne se bo sestal upravni svet družbe Dalmine, ki sodi v okvir Irijevega holdinga Ilva, ki je že nekaj Časa v likvidacijskem postopku. Na dnevnem redu je razprava o suspenziji pooblaščenega upravitelja družbe Ser-gia Noceja, ki jo je odredilo sodstvo po odkritju poneverb in črnih skladov, kakor tudi sprejem ukrepov, ki naj bi podjetju zagotovili upravno kontinuiteto.
Kot se dogaja vselej v podobnih primerih, je komisija za nadzor nad milansko borzo Consob odredila preiskavo, da bi preverila, ali se v ozadju strmoglavljenja delnice Dalmine, do katerega je prišlo v sredo (po prvi tehnični suspenziji je vrednotnica izgubila skoraj 9 odstotkov), morda skrivajo nepravilnosti pri dotoku informacij na borzni trg in nezakonite špekulacije na račun delnice. V tem pogledu gre dodati, da je bila tiskovna konferenca preiskovalcev v sredo še v času odprtja trga, kar je povzročilo veliko kritik, nek dnevnik pa je povrhu imel novico o preiskavi v Dal-mineju že isti dan.
Dalmine je na trgu že kaki dve leti,
po prvem neuspelem javnem natečaju za prodajo pa je bila izbana metoda zasebnih pogajanj, nad katera se je zdaj zgrnila teža sodne preiskave. Ogrožen je tudi prestiž, ki si ga je podjetje pridobilo v dolgih letih, v katerih mu je uspelo postati vodilno na področju proizvodnje visokotehnoloških jeklenih cevi. Po ugotovitvah preiskovalcev je vodstvu podjetja uspelo zbrati pet milijard lir črnih skladov, do katerih so prišli s ponarejenimi fakturami za približno 25 milijard. S tako pridobljenim denarjem naj bi nato podkupili nekatere inšpektorje, odgovorne za kontrolo cevi, ki naj bi potem izdali dokazila o njihovi brezhibnosti brez potrebne kontrole. Ilva je to obtožbo odločno zavrnila, češ da so cevi brezhibne, kar zagotavlja že sama avtomatična kontrola visokokvalitetne-ga proizvoda, kar je včeraj potrdila tudi naftna družba Agip. V njenem sporočilu je zapisano, da so cevi znamke Dalmine, ki jih uporablja za svoje naprave, popolnoma varne, kar zagotavlja tudi nadzor, ki ga družba sama po nakupu cevi.
Kraj, kjer je mladi morilec zakopal trupla svojih žrtev (Telefoto Ap)
RIM / POLITIČNA SCENA
Fini: Po finančnem zakonu takoj predčasne volitve
RIM - Kartel svoboščin je pripravljen podpreti strog in dosleden finančni zakon, vendar samo pod pogojem, da bo to zadnje dejanje sedanje zakonodajne dobe in da bodo takoj potem Italijani poklicani na volišča. Tako je povedal včeraj novinarju Raia Brunu Vespi predsednik Nacionalnega zavezništva in drugi človek v Kartelu Gianfranco Fini.
Fini je zavrnil predlog tajnika DSL Massima D’Ale-me, da bi zakonodajno dobo spremenili v ustavodajno. Po njegovem mnenju so razlike prevelike (NZ se zavzema za predsedniško republiko, leva sredina vztraja pri parlamentarni), da bi lahko našli skupni imenovalec in da bi lahko dogovorno spremenili ustavo.
Zaradi tega se Fini zavzema za skorajšnji razpust parlamenta in odobritev finančnega zakona poguje z določitvijo datuma volitev. »Nihče naj si ne dela utvar, da bo Kartel glasoval za finančni zakon, ne da bi vedel, kaj se bo zgodilo potem,« je rekel Fini.
Predsednik NZ tudi vztraja, naj bo Silvio Berlusconi kandidat Kartela svoboščin za premiera, noče pa sedanjega predsednika vlade Lamberta Dinija.
GIBANJA / PO PODATKIH OECD ZA LETO 1993 n
Davčni federalizem še v povojih
Od krajevnih davkov komaj 3,7% skupnega davčnega priliva
RIM - Z novim finančnim zakonom naj bi prišlo do odločnejšega koraka v smeri davčnega federalizma, čeprav dohajanje ostalih industrijsko razvitih držav na tem področju ne bo lahko. Davčni priliv, ki ga zberejo krajevne uprave, dosega namreč v Italiji komaj 3, 7 odstotka skupnega priliva, vključno s socialnimi in zdravstvenimi prispevki. Med 24 državami članicami OECD so samo tri take, ki po centralizmu presegajo Italijo: Grčija, Irska in Nizozemska.
Podatki OECD se nanašajo na leto 1993, ravno tisto, ki je Italijanom prinesla nov občinski davek na nepremičnine (ICI) in kateremu ni sledil več noben poskus davčne decentralizacije. OECD je Italijo uvrstil v skupino tim. unitarnih držav, kjer povprečna teža krajevnih davkov dosega 12, 2 odsto-
tka, državni davki predstavljajo 62, 8, socialni prispevki pa 24, 5 odstotka dohodkov v državno blagajno, medtem ko gre za prispevke nadnacionalnim institucijam (v prvi vrsti EU) 0, 8 odstotka davčnega priliva. V federalno urejenih državah pa vlada računa na 43,4 odstotka dohodka od davkov, dežele na 21, občine pa na 10,4 odstotka.
Na lestvici, ki meri davčni federalizem unitarnih držav, je Italija sicer na repu, vendar le kaže znake postopnega decentraliziranja dajatev: od leta 1975, ko so krajevni davki predstavljali komaj 0, 9 odstotka davčnih prihodkov, so se leta 1985 povišali na 2, 3 odstotka, deset let kasneje pa, kot rečeno, na 3, 7 odstotka. V 18 letih se je tako iztržek krajevnih blagajn povečal skoraj 100 krat in prešel od 325 milijard na 17.856 milijard lir.
LATINA - Zaradi kraje 150 piščancev je zagrešil tri umore. To naj bi se skrivalo za srhljivo zgodbo, ki je včeraj presunila Normo, vasico s štiri tisoč prebivalci nekaj kilometrov od Latine. Piščance je morilec ponoči ukradel krajevnemu živinorejcu in nameraval preprodati perutnino v drugo vas. Potem pa je prišlo do spora s starejšim možakarjem, ki jih je nameraval odkupiti. Žrtvi 21-letnega Simoneja Cassandre sta poleg tega, Francesca Belmonteja (63 let), postala še 17-le-tni Franco Giordano in komaj 12-letni Edoardo Novata.
Do presunljive izpovedi je prišlo po dolgih urah zasliševanja, ko je mladenič raziskovalcem povsem mirno priznal zločine. Moril naj bi za-
to, ker so vse tri osebe vedele za resnico. Starec je namreč v kraji sodeloval, fanta pa sta bila prijatelja zločinca, ki jima je skrivnost zaupal. Ko bi ga ne karabinjerji zasačili, se Simone ne bi ustavil. Na vrsti je bil namreč Francov brat Emanuele, ki je prav tako vse vedel. Mladenič je svoje žrtve povabil v odmaknjene kraje in jih tam pobil s kosom železa. Simone Cassandra je namreč po opravljenem vojaškem roku pomagal očetu, ki je kovač, in si je pri njem tudi priskrbel železni drog. Prvi umor je zagrešil 13. julija, naslednega 29. julija, zadnjega pa 27. avgusta.
Norma je te dni seveda v središču vsedržavne kronike. To je zelo mirna vasica, ki jo je grozljivi trojni umor presunil in zbegal. Zadnji krvavi dogodki so se tu pripetili v daljnih petdesetih letih. Morilčevi znanci in prijatelji so povedali, da je bil Simone prijazen fant, ki je rad iskal nova prijateljstva in ni družini nikoli povzročal preglavic. Nihče si ni mislil, da bi lahko bil zločinec. Prijatelji so ga večkrat slišali govoriti o kosu železa. Pogosto je tudi pravil, da ve, kje se nahajajo trupla. Nihče pa ga ni jemal resno, mislili so, da se le šali. Morda je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je bil duševno moten. Edino, kar je mladenič izjavil preiskovalnemu sodniku in karabinjerjem, ki vodijo preiskavo, je, da je storil nekaj grdega. Žal mu je samo za otroka. Za ostala dva ne, ker sta ga izsiljevala.
TRENDI / PO PODATKIH IZ KONJUNKTURNE RAZISKAVE ZDRUŽENJA FEDERMECCANICA
Kovinarjem se do konca leta obeta trideset tisoč novih delovnih mest
Proizvodna rast kovinarskega sektorja se končno pozna tudi pri zaposlitvi
RIM - Iz najnivejše trimesečne raziskave združenja kovinarskih podjetnikov Federmeccanica izhaja, da zaposlenost v tej industrijski veji raste in da bi se moralo letošnje leto končati z več kot 30 tisoč novimi delovnimi mesti. Ugodne novice pa zadevajo tudi delavce, ki so v režimu dopolnilne blagajne in ki se morali postopoma vračati na svoja delovna mesta, kot se je v prvem polletju letos že zgodilo za približno 50 tisoč zaposlenih.
Podatke iz raziskave je predsednik Federmeccanice Bruno Soresina pospremil z ugotovitvijo, da se je po štirih, petih letih globoke krize kažejo prvi pomenljivi znaki zagona in z njim tudi zaposlovanja. Po boomu v prvih mesecih leta, ko se je proizvodna rast povzpela tudi do 5 odstotkov, se je stopnja rasti ustalila pri odstotku, v pre-vem polletju pa se je obseg proizvodnje z oziroma na enako lansko obdobje povečal za za 11, 3 odstotka. Vzporedno se je znižala uporaba socialnih blažil-cev, in to za kar 70 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem lani za redno
dopolnilno blagajno (kot posledico konjunkturne krize), medtem ko se je uporaba izredne dopolnilne blagajne (zaradi strukturne krize) zniževala nekoliko manj strmo (-18 odstotkov). Kar zadeva podatke o zaposlenosti, kažejo gibanja v podjetjih z več kot 500 zaposlenimi v prvih petih mesecih letos 1, 7-odsotno rast v primerjavi z lanskim letom. Najbolj, za 2, 25 odstotka se je povečalo število delavcev, število uradnikov pa je poraslo za 0, 2 odstotka. Zelo uspešncr je tudi izvozno gibanje, saj se je prodaja v tujino v prvem pe-tmesečju povečala za 25 odstotkov, presežek izvoza nad uvozom pa je dosegel 15.200 milijard lir (v enakem obdobju lani je znašal 13.400 milijard).
Po raziskavi Federmeccanice se je letna stopnja rasti cen kovinarskih proizvodov v trimesečju april-junij ustalila pri 8 odstotkih, če pa se bo lira še naprej krepila ali se celo vrnila v evropski monetarni sistem - kot si je zaželel predsednik Soresina - bo to imelo zelo ugodne posledice na notranjo dinamiko cen.
Pri Fiatu v Cassinu delovne sobote
CASSINO - V Fiatovi tovarni v Casinu bodo septembra delali tudi štiri sobote, da bodo izdelali 2.500 vozil novih modelov bravo in brava, ki jih trg pričakuje z veliko nestrpnostjo. Na dan jih izdelajo približno tisoč, od 3. do 16. septembra, ko bosta »dvojčka« prišla v prodajo, pa se bo v Cassinu zvrstila tudi cela serija posvetov, razstav in prireditev, namenjenih prav lansiranju brava in brave. Vrhunec bodo prireditve dosegle 10. sep-
tembra s predstavitvijo modelov, zvečer pa bo v Fiatovem športnem centru koncert Renza Arboreja.
Odločitev Fiata, da bodo brava in bravo izdelovali v Cassinu, so sindikati pozdravili kot potrditev o strateški vlogi tega »južnjaškega« obrata, delovne sobote pa so po njihovi oceni znak, da se širijo tudi zaposlitvene možnosti za širše območje juga države, kjer posledic novega gospodarskega zagona sicer še ni čutiti.
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
,	• ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
RAI / OSTRA POLEMIKA
Rai je ustavil plačilo hororarja Erichu Priebkeju
Nacističnemu zločincu je TG3 obljubil 50 milijonov lir
RIM - Ali si bo nacistični vojni zločinec Erich Priebke, ki je eden od storilcev pokola v Ardeatinskih jamah pri Rimu, plačeval odvetnika z denarjem italijanske javne radijske in televizijske službe Rai? To je vprašanje, zaradi katerega je dnevnik tretje televizijske mreže Raia, ki ga vodi Daniela Brancati, spet v vrtincu polemik.
Prvi je novico o tem, da je TG3 plačal, ali vsaj obljubil Piebkeju 30.000 dolarjev (okoli 50 milijonov lir) za intervju, je bil predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad Rai-em Marco Taradash, ki je tudi zahteval, naj upravni svet podjetja izplačilo prepeci.
Novico je v sredo zvečer najprej delno potrdil posebni odposlanec dnevnika Sandro Ruotolo, ki je dejal, da je bil osebno v vsej zadevi samo posrednik, nato pa še odgovorna urednica Daniela Brancati, ki je sicer poudarila, da je bil denar Piebkeju samo obljubljen in ne izplačan. »Ce bo upravni svet podjetja nasprotnega mnenja, denar ne bo izplačan,« je izjavila Brancatijeva. Odgovorna urednica je branila lastno izbiro s trditvijo, da je intervju z nacističnim vojnim zločincem, ki je soodgovoren za pokol nekaj stotin talcev v Ardeatinskih jamah pri Rimu in ki bi mu italijanska pravica sedaj hotela soditi, izrednega pomena. Dodala je tudi, da je v pogovoru z Ruotolom (in-
tervju je bil ekskluzivni) nacistični zločinec priznal umor enega od jetnikov, povedal, da je bil po vojni večkrat v Italiji in osvetlil marsikatero nepojasnjeno plat medvojnega dogajanja v Rimu. Dodala je, da je v Evropi plačevanje ekskluzivnih intervjujev ustaljena praksa.
Sele po protestih Ta-radasha, podpredsednika iste komisije Maura Paissana in rimske židovske skupnosti, je Brancatijeva vCeraj popoldne povedala, da je v dogovoru z generalnim direktorjem podjetja zaustavila izplačilo obljubljene vsote in Priebke denarja ne bo dobil. Kritikom je ostro očitala, da so poudarjali predvsem to finančno plat, medtem ko so povsem prezrli vsebinsko plat intervjuja in novosti, ki jih je Priebke povedal. (Med temi je tudi dejstvo, da je bil po koncu vojne nekajkrat v Italiji)
Intervju s Priebkejem je imel takojšen odmev, saj kaže, da sta ga že naročiti francoska in nemška televizija. Z gospodarskega vidika bi se intervju lahko spremenil za Rai v biznis. V podjetju pa si nihče ni postavil moralnega vprašanja, ali se lahko služi s takim intervjujem, predvsem pa se ni nihče vprašal, ali je umestno plačati nacističnega vojnega zloCinca, da pristane na intervju. Sele ko je izbruhnil škandal, se je Rai umaknil. In to na najslabši način, tako da je prelomil obljubo.
BENETKE / FILMSKI FESTIVAL
Voda kot glavni skupni imenovalec
Največ pozornosti je vzbudil Kevin Costner, prvi resnični zveznik no letošnjem festivalu
BENETKE - Zdi se, da je na letošnjem festivalu voda zelo aktualen element. Za Benetke je to povsem naravno dejstvo, čeprav imajo zaradi vode prebivalci mesta kopiso problemov. »-VVaterart« je že postala umetniška zvrst, ki so ji Benetke najljubši cilj. Pravkar je v palači Querini Dubois na ogled znani Kodeks Leicester Billa Gatesa (njegov prejšnji naziv je bil Kodeks Hammer), v katerega je Leonardo da Vinci vtisnil podobe, vtise in misli o naravi, teži in gibanju vode. Denzel VVashington, protagonist Scottovega »Crimson Tide-a« priplul do Lida na Lido kar na krovu italijanske podmornice, vCeraj pa je o vodi tematiziral samozvani ekološki (zaradi Mururoe si neprevidno drznemo reci - aktualni) film »Waterworld« Kevina Reynoldsa. Z njim je z druge strani oceana prispel v beneško laguno presenetljivi Hollywood. Reflektorji so bili uprti predvsem v protagonista filma Kevina Costnerja (na telefoto Ap ob prihodu na Lido), prvega pravega zvezdnika na letošnjem festivalu. Film je že vsaj eno leto tarča neusmiljene obrekovalne kampanje. Pravijo, da je predrag, pretiran, brezpogojno grd. Beneškemu ob-
činstvu pa je bil film všeč. Costner je znal povedati, da je predmet napadov on sam, ne film, razlog zanje pa naj bi bila nepotešljiva hollywoodska »zver« -nevoščljivost. Kako pa bi lahko bilo drugače. Redkim je dano, da na zasi-Cem tržišču uresničijo tako klasičen akcijski film v megalomanskem merilu. Prerokovanje apokalipse pa je vsekakor blago, ki gre dobro v promet.
Tudi v filmu »Sin remitente« (Brezimno pismo) Mehikanca Carrere ne manjka vode v obliki dežja in mehi-kansko sonce in sombrerosi sodijo odslej le v bajke. Film pripoveduje o občutljivem osamljenem starcu in neobčutljivem dekletu. Delo je izredno, silno, dramatsko učinkovito ob nevsiljivi dovršeni režiji. Manj izpiljen, ne pa zato manj prepričljiv, je bil film »Not-hing personal« Irca Thaddeusa O’Sul-livana. Govori o ljudeh, ki jim je irska civilna vojna v Ulsterju likvidirala zasebno življenje. Emotivni film, ki je bil nared v pičlib petih tednih in z omejenimi sredstvi male produkcijske hiše, je bil po vsebini in obliki »-Waterworldov« kontrast. In David je vnovič premagal Golijo.
Igor Devetak
Jože Pirjevec
Vidov dan
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992«
Sporu zaradi Trsta se je pridružil tudi problem južne Koroške, kjer so med vojno partizani razvili edino odporniško gibanje znotraj tretjega rajha. Slovenci, pobudniki in nosilci tega boja, so po zmagi trdili, da plebiscit iz leta 1920 ne velja več in da je treba mejo z Avstrijo zacrtati na novo. jugoslovanska armija je že maja 1945 s Stalinovim privoljenjem zasedla Celovško kotlino, toda kot v tržaškem primeru se je morala iz nje prav kmalu umakniti zaradi odločnega angleškega protesta. Skladno z dogovorom na Jalti je bil namreč London mnenja, da mora Avstrija do mirovne pogodbe ohraniti iste meje, kot jih je imela pred anslusom. In prav tako kot v Trstu so se morali tudi tu jugoslovanski voditelji vdati pritisku Sovjetov, ki niso hoteli, da bi koroško vprašanje škodilo njihovim odnosom z zavezniki.
Zapletom zaradi ozemeljskih zahtev do Avstrije in Italije, je treba prišteti tudi tiste z Grčijo. Povzročal jih je njen mačehovski odnos do makedonske manjšine v egejskem primorju, Se bolj pa uveljavitev kon-servativno-monarhičnega režima v Atenah, na katerega so iz Beograda zaničljivo gle-
dali kot na britanskega vazala, ki lahko postane hudo nevaren v primeru, da bi se jih imperialisti odločili napasti. To sovražno stališče pa je pri Angležih in Grkih vzbujalo sum, da se Titu skomina po egejski Makedoniji in namerava v federaciji z Bolgarijo (o kateri so veliko govorili na prehodu let 1944 in 1945), razširiti svojo oblast na večji del Balkana. Tem načrtom se je odločno uprl Churchill, češ da je Bolgarija do podpisa mirovne pogodbe premagana država in nima pravice sklepati mednarodnih dogovorov. In tudi v tem primeru mu je dal Stalin prav.
V svoji frustraciji so se Jugoslovani odločili za pravo časopisno ofenzivo proti duhovnim dedičem "pravkar premaganih fašističnih sil". Čeprav je bila zanje UNRBA Življenjskega pomena, so zastavili svojo zunanjo politiko na način, ki se je bolj malo oziral na gospodarske koristi države. Med drugim so Zahodu očitali, da daje zatočišče ubežnim kolaboracionistom in ščiti tisoče vojnih zločincev. Te obtožbe niso bile brez osnove, saj so anglo-ameriske oblasti v imenu skupnega antikomunizma res vzele pod svoje okrilje morilce, kot sta bila An-
te Pavelič in njegov notranji minister Andrija Artukovič. V marsičem pa so prispevale k temu, da so se Jugoslovani in zavezniki znašli na nasprotnih frontah, Se preden je izbruhnila hladna vojna. Ideološki napadalnosti jugoslovanskih voditeljev pa je treba Se pridati sklepe, ki so jih sprejeli na gospodarskem področju in so ogrožali interese zahodnih držav. Na podlagi zakona o nacionalizaciji so namreč decembra 1946 brez odškodnine podržavili tudi imetje, ki je pripadalo tujcem in je zajemalo skoraj polovico vseh industrijskih obratov. Da zavaruje koristi svojih državljanov, prizadetih zaradi konfiskacije, se je washingtonska vlada odločila, da bo v svojih trezorjih zadrZala jugoslovansko zlato, ki ga je na predvečer vojne knez Pavel ukazal prepeljati na Zahod.
S posredovanjem sovjetskega predstavnika so Jugoslovani 14. februarja 1946 v Varnostnem svetu obtožili zahodne zaveznike, da proti njim naklepajo vojaško akcijo. V ta namen naj bi v coni A koncentrirali 120.000 Poljakov generala Andersa, ki so bili v Italiji znotraj britanske vojske.
(Se nadaljuje)
NOVICE
Dini je všeč Italijanom
RIM - Italijani so še kar zadovoljni z vlado Lamberta Dinija. Tako izhaja iz ankete, ki jo je za tednik Panorama pripravil raziskovalni zavod Cirm. Po oceni skoraj polovice anketiranih (41 odstkov vzorca, ki je štel 1.007 ljudi) je Lamberto Dini znatno boljši premier od Silvia Berlusconija (zanj je glasovalo 26 odstotkov anketiranih) in Romana Prodija (18 %). Zaupanje volilcev temelji na dejstvu, da »je Dini dobro upravljal državo«, paradoksalno pa največ negodovanja (34, %) izziva prav njegova gospodarska politika. Ko bi bil Dini kandidat leve sredine bi zanj glasovalo 440dstotkov anketiranih, ko bi bil kandidat centra 50, 3 odstotka, ko bi bil kandidat desne sredine pa 37 odstotkov.
Italijani so prepričani, da je Lamberto Dini prej tehnik kot politik in da je precej neodvisen od obeh političnih kartelov. Odraz zaupanja v premiera je tudi negativna ocena o zahtevi Massima D’Aleme, naj odstopi pred predstavitvijo finančnega zakona. Večiba bi še želela, da sedanji premier krmari italijansko vladno ladjico tudi Ce nima v parlamentu velike večine.
Niso bila trupla, ampak lutke
TERNI - Prestrašeni občani so včeraj večkrat opozorili policijo, da so v reki Nera človeška trupla. Slo pa je za lutke iz stiropora, ki se jih je pred dnevi režiser Dario Argento poslužil za snemanje filma Stendhalov sindrom. Kaže, da je filmska ekipa pustila lutke na kraju snemanja, ker je hotela ponje Cez nekaj dni. Močan veter, ki je pihal v Terni-ju, pa je najbrž odpihnil lutke in jih kotalil do reke. Dogodek, pa Čeprav nehoten, bo najbrž všeč Argentu, ki je eden od italijanskih mojstrov kriminalke in horrorja.
HSEJMI / S 450 RAZSTAVLJALClh
V Pordenonu se začne jutri 49. splošni sejem
PORDENON - Na letošnjem splošnem sejmu v Pordenonu, ki ga bo jutri odprl podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo prof. Pre-stamburgo, pričakujejo še veC obiskovalcev kot lani, ko je njihovo število preseglo 120 tisoč. Predsednik sejma Bianchini je namreč na včerajšnji predstavitvi povedal, da so letošnje sejemske zmogljivosti v celoti razprodane: na 60 tisoč kv. metrih pokrite in proste površine se bo predstavilo 450 razsta-vljalcev z izdelki 700 tovarn. Poleg Italijanov bodo razstavljali avstrijski in slovenski sosedje. Cehi in Madžari ter tudi podjetja iz nekaterih Čezmorskih držav. Na ogled bo domala vse, pa Čeprav bodo posebno pozornost posvetiti informatiki, saj so z računalniki in podobnim napolnili veliko halo. Tu bo na ogled vse, kar je najsodobnejšega na tem področju, tudi najnovejši proizvodi sistema internet. Poleg proizvajalcev bodo na sejmu tudi nekatere znanstvene institucije, npr. tržaški znanstveni park s PadriC. Velika pozornost bo namenjena tudi kmetijstvu, saj se je pordenonski sejem pravzaprav takoj po 2. svetovni vojni rodil kot kmetijski sejem. Letos ga prirejajo že devetinštiridesetic. Manjkalo seveda ne bo niti zanimivosti za široko občinstvo, katerega pride iz pokrajine Pordenon samo 40 odstotkov, ostali del pa so biskovalci so iz sosednih pokrajin FJK in Veneta, iz drugih italijanskih dežel ter iz sosednih držav.
V sejmskih dneh se bo do 10. septembra zvrstilo tudi več strokovnih posvetov.
Na sejmu, ki ima tolikšno število obiskovalcev, je že vec let na vpogled tudi slovenska turistična ponudba. To je tudi razumljivo, saj je največ gostov v slovenskih termalnih zdraviliščih, v igralnicah kot tudi v drugih turističnih krajih v bližini meje z Italijo prav iz severovzhodnega dela države. Tudi letos je organizacijo slovenske udeležbe na tem sejmu prevzela Gospodarska zbornica iz Nove Gorice. Mirjam Božic, ki v tej zbornici skrbi za stike Cez mejo, je udeležbo Slovenije v Pordenonu tudi predstavila italijanskim novinarjem. Navzoči so bili še drugi zastopniki slovenskih gospodarskih, turističnih in gostinskih družb.
Kot reCeno, ponuja Slovenija v prvi vrsti termalna kopališča. Italijanski gostje so zelo dobrodošli in cenjeni, kajti tudi v zdraviliščih porabijo veliko vec kot Avstrijci in Nemci. V Rogaški Slatini celo prednjačijo, zato bi jih v tem zdravilišču radi ohraniti in povečali njihovo število, v drugih pa bi jih želeli pridobiti. Igralnice v Novi Gorici, Portorožu in Lipici kar same vabijo italijanske goste, vendar je stalna reklama zelo potrebna. Posebej bodo na sejmu predstavili ponudbo turističnih lepot in gostinskih kapacitet obalne regije in Krasa, kamor sodi tudi Po-stonjska jama sodi sem.
Marko VValtritsch
4
Petek, 1. septembra 1995
DEŽELA
NOVICE
FJK / ZDRAVSTVO
OKOLJE / PRIMER MESTECA V LAGUNI
Vodstvo SSk pri SDSS
LEPENA - Obisk predstavnikov SSk na tabora, ki ga je stranka Janeza Janše priredila v Lepeni v dolini Trente, je bil priložnost za srečanje z vodstvom SDSS. V sproščenem pogovora so imenjali mnenja o političnih razmerah v Sloveniji in Italiji, o odnosih med državama in o položaju slovenske manjšine.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zelo velik odziv na pobudo o referendumih
Predlagatelji referenduma o zdravstvu zbrali 10.000 podpisov
ČEDAD - Pobuda odborov v obrambo manjših bolnišnic v naši deželi, je dosegla svojo prvo pomembno zmago. V manj kot mesecu dni so namreč zbrali veC kot 10 tisoč podpisov za referendum proti deželnemu zakonu o zdravstveni reformi, ki predvideva zaprtje nekaterih bolnišnic, med temi tudi Cedajske. Za veljavnost referenduma (v resnici gre za 5 referendumov) je potrebno zbrati najmanj 20 tisoč podpisov. Prireditelji so prepričani, da bodo že konec septembra zbrali zadostno število podpisov, čeravno imajo na voljo še štiri mesece Časa.
K pobudi, ki so jo sprožih odbori za obrambo bolnišnic iz Čedada, Humina, Sacileja, Maniaga in Gradeža, se je pridružil tudi odbor v obrambo glavne tržaške bolnišnice ter skupina občanov iz Gorice, ki si prizadeva, da bi v tem mestu ne prišlo do krčenja števila bolniških postelj. Podporo pobudi je dalo tudi deželno sodišče za pravice bolnikov.
Kot smo povedah, je bilo 10 tisoč podpisov zbranih v nekaj tednih in to tudi v krajih, katerim ne preti nevarnost zaprtja bolnišnic. To dejstvo - tako so na tiskovni konferenci podcrtah organizatorji referendumov - pomeni, da veliko ljudi soglaša z referendumsko pobudo, ki nasprotuje načrtu, ki predvideva ustanovitev treh-štirih večjih bolniških centrov ter predlogu, da bi zdravstvena oskrba šla v roke zasebnikom.
Zaradi tolikšnega odziva, so predstavniki odborov prepričani, da bodo do 20. septembra zbrali potrebnih 20 tisoč podpisov in s tem začeli iter za referendum(e), na katerem se bodo prebivalci iz naše dežele izrekli o zdravstveni reformi ter še posebej reorganizaciji bolnišnic.
V naslednjih tednih bodo poveCah število mest, kjer bodo zbirati podpise, ob tem bodo pripraviti nekaj pobud, da bi Cim večji krog ljudi seznaniti z vsebino referendumov.
Rudi Pavšič
Morano se brani pred turizmom
Bojijo se, do bi množični turizem ogrozil ribištvo in naravni park v njihovi laguni
MARANO - V tem mestecu sredi lagune, na pol poti med Lignanom in Gra-dežem, je glavna gospodarska dejavnost ribištvo. Tamkajšnji ribici lovijo tako na odprtem morju (marsikdaj so »ušli« Cez nekdanjo jugoslovansko mejo na morju, danes slovensko oz. hrvaško, večkrat so plačali tudi visoke globe, prišlo pa je tudi do tragičnega incidenta s smrtno žrtvijo) kot v laguni, kjer so v zadnjem Času urediti velika gojišCa bele ribe. Ljudje so zaposleni tudi v tovarnah v nekaj kilometrov oddaljeni industrijski coni Porto Nogaro. Najbolj donosno pa je ribištvo, kar se kaže tudi v zunanjem videzu novih hiš, ki so jih zgraditi zunaj starega mestnega
obzidja. Marano je namreč beneško mesto, podobno Miljam ati Kopru. Do njenega razpada je sodilo v beneško republiko, vse naokrog pa so bila furlanska ozemlja, ki so pripadala Habsburžanom. V tem kraju imajo seveda tudi ribjo tržnico, ki je stara in tudi premajhna, nedaleč od nje, na otočku na dragi strani kanala, pa so zgraditi novo. To je velika stavba z značilnimi oboki, vendar je žal nedokončana že kakšnih dvajset let. Denar za gradnjo je bila takrat odrinila Dežela, potem pa se je nekje zataknilo. Zakaj, ne ve nihče.
V Maranu so se doslej izogniti množičnemu turizmu. K njim prihajajo vsak dan sladokusci iz zaledja, v
poletnem času pa turisti iz Lignana. V ribiškem mestecu imajo namreC nekaj dobrih gostiln, ki pripravljajo obilo krožnikov s svežimi ribami in školjkami. Kar na lepem pa se je nekdo domisli, da bi lahko otočke in laguno izkoristli v turistične namene. Neka dražba je namreč zaprosila za večletni najem nekega otoka, kjer naj bi urediti pristan za turistična plovila. Ce bo do tega prišlo, menijo mnogi v Maranu, potem bo po nas. Napravam na enem otočku bodo sledile še na drugih in brez dvoma bo našega miru kmalu konec.
Navtični turizem ne bi ogrozil samo mira prebivalcev tega kraja, ampak tudi naravni park. Po zaslugi WWF je bila namreč laguna pri Maranu razglašena za naravni park. Uredili so pravi muzej na prostem. Sredi teh otočkov plovejo ladjice, ki prevažajo turiste in veliko šolarjev. To je pravi raj za ptice, edini te vrste, ki se je ohranil na obalah Italije in med zelo redkimi v Sredozemlju.
Marko VValtritsch
Benignijev nastop spet odpade
VIDEM - Zaradi bolezni igralca je odpovedan nastop Roberta benignija, ki je bil napovedan za danes v Vidmu. Po dveh odpovedih zaradi slabega vremena so bili prireditelji prisiljen Se v tretjo odpoved. Upajo, da jim bo kljub tem zapletom uspelo gostiti priljubljenega komika v furlanskem glavnem mestu, toda datum bodo morali Se določiti tudi ob upoštevanju Benignijevih obveznosti.
rnMSmv

PADOVA 1
VPOrtKiA
mestre
BAS!A"°.
V* n
iliiiiiiii
L;™
lil
Mil	:”:W
mismmmmm S s .............
mm®
ičiiiiil	iES/Bi::::
I" " ;	?- " ' ,

JESOIOI UONANO
ilGtulia
TRGOVSKI CENTER
TRST
VČERAJ KONČNO PODPISALI POGODBO O PRODAJI ŠKEDENJSKE TOVARNE PODJETNIŠKI NAVEZI BOLMAT-LUCCHINI
Privatizacija železarne uvod v preporod Trsta
Dogodek označujejo kot zmago vsega Trsta in Tržačanov
»Za Trst in vso Furla-nijo-Julijsko krajino se začenja novo poglavje, saj naj bi prihod podjetnikov taksnega kalibra, kakor jih izraža naveza Bolmat-Lucchini, predstavljal odskočno desko za industrijski preporod teh krajev,« je zatrdila predsednica deželne vlade Alessandra Guerra med včerajšnjo slovesnostjo Po podpisu pogodbe o prodaji Skedenjske železarne kolosu Lucchini Si-derurgica..
Pogodbo so podpisali Giuseppe Lucchini, pooblaščeni upravitelj te družbe in sin nekdanjega predsednika Confindu-strie Luigija, ter komisar tovarne Franco Asquini v navzočnosti Antonia Goz-zija, ki je zastopal Bobnat. V družbi Servola, ki je postala nova lastnica obrata, odpade namreč 80% delniškega paketa na Lucchi-nijevo grupo, katere lanski promet je dosegel 2.500 milijard lir (dobiček ga 34 milijard), in 20% na Bruna Bolfa in Vittoria Malacalzo ki preko Bol-mata nadzorujeta trader-skega kolosa Duferco (3.300 milijard lir prometa). Naveza bo za tovarno odštela 53 milijard lir.
»Skedenj bo s Piombi-nom in Varšavo eden temeljnih polov naše železarske grupe in drugi proizvajalni obrat z integralnim ciklom v Italiji,« je obljubil Lucchini in se obvezal, da bo v letu dni zaposlil 200 mladih sil. »Toda že Cez nekaj let jih bo še vec,« je dodal. Po sindikalnem dogovoru, ki je zahteval en cel dan novih pogajanj, bodo 15 že-lezarjev vzeli takoj v službo, tistih 163, ki gredo
predčasno v pokoj in jim bo odpravnino izplačal Inps (30 milijard), ostane na plečih komisarjev, drugi pa pojdejo do obnovitve proizvodnje (oktobra?) v režim mobilnosti, na katerega račun bo novi lastnik imel posebne davčne olajšave. Jeklar je na novinarjevo vprašanje odgovoril, da je tržna konjunktura zdaj resda ugodna, da pa nikdar ne veš, kaj te Caka; zato je potreben alternativen vir zaslužka, torej centrala, ki naj bi dobavljala elektriko Enelu. Torej tako, kot je želel Pittini. In ravno včeraj smo zvedeli, da hoče furlanski podjetnik vstopiti v družbo Servola -prav tako, kot bodo storile deželna uprava oziroma Friulia, Gepi in banke. Pittinijev zgled bo posnemal tudi Bolmat. »Ce bo šlo vse po sreči, bomo po naložbi 100 milijard lir spremenili operativno obalo ob železarni v enega najvecjih terminalov za razsute tovore v Evropi,« je zatrdil Gozzi.
Tedaj se ni Čuditi deželnemu odborniku za industrijo Gianfrancu More ttonu, ce je označil transakcijo kot za Trst zgodovinski dogodek. Zadovoljstvo so izrazili tudi As-quini v imenu komisarske trojice, Bruno Zvech (CGIL) v zastopstvu sindikatov (»toda zmago je omogočila tudi potrpežljivost železarjev«), prefekt Mario Moscatelli (pohvalil je odgovornostni čut sindikalistov) in župan Riccardo Illy, ki je postavil Lucchinija za vzor krajevnim podjetnikom. »Sicer pa je zmagal Trst,« se je glasila splošna ocena.
Drago Gašperlin
Giuseppe Lucchini se rokuje s tržaškim županom lllyjem (foto Balbi/KROMA)
V skoraj 100 letih sedem lastnikov
Železarno je leta 1896 odprla Kranjska industrijska družba (Ljubljana), da bi dobavljala železo, lito železo, zlitine in -pozneje - jeklo av-stroogrskemu cesarstvu. Leta 1923 je tovarno prevzela družba Altiforni e acciaierie della Venezia Giulia, za njo Ilva, nato pa Italsider. V 60. letih so v Skednju kot prvi v Italiji začeli proizvajati korita za od-livke (še danes pa tudi edini v državi izdelujejo palice litega železa za livarne). V začetku 8,0. let je obrat prešel v roke Ternija, ki je dvignil nov plavž (1986), leta 1989 (z likvidacijo Finsiderj) pa je izbruhnila prva kriza. Evropska skupnost je ukazala Iriju odtujitev vrste železarn - tudi Skedenjske. Tedaj so ustanovili družbo Altiforni e fer-
riera di Servola, katere kapital je bil pretežno v javnih rokah, režija pa v zasebnih: 49, 4% ga je imela Spi (v obliki privilegiranih delnic in brez glasovalne pravice), 24, 1% Ilva, 26, 5% pa Furlan Andrea Pittini (Ferriere Nord v Osoppu). Ta je s preustrojem povzdignil količino in kakovost proizvodnje in hotel ustvariti tri pole - železarskega, energetskega (z uresničitvijo elektrarne) in pristaniškega; s slednjim naj bi operativna obala postala največja ja dranska luka za razsute tovore. Toda temu se je moral odreči zaradi zadolženosti in slabe tržne konjunkture, tako da je prešla julija 1992 železarna pod komisarsko upravo, ta načrt pa želi zdaj speljati naveza Bolmat-Lucchini.
NA POLOŽAJU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORNIKA ZA GOSPODARSTVO
Del Piera zamenjal Fabio Neri
Ker je bil dosedanji tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero imenovan za predsednika podjetja Acega, je bilo treba na njegovo mesto postaviti drugega moža. To je 54-letni ekonomist Fabio Neri, ki ga je predstavil včeraj novinarjem sam župan Riccardo Illy.
Fabio Neri, oženjen in oče treh otrok, se je rodil v Raši pri Pulju, v Trstu pa živi (z izjemo obdobja 1970-75) od leta 1945. Trenutno je profesor ekonomije dela ter su-plent za monetarno in kreditno ekonomijo na ekonomski fakulteti tržaške univerze, od leta 1991 predseduje družbi za logistiko in prevoze Alpe Adria, ki jo nadzorujejo Državne železnice, deželna vlada in tržaška luška ustanova, pri raziskovalnem centru Ceress je odgovoren za znanstveni oddelek, je član znanstvenega odbora v go-riškem Informestu, predsednik zadruge Si-stjulia in nadzornik dveh zadrug za uni-
verzitetni administrativni servis, sodeluje s številnimi znanstveno-raziskovalnimi ekipami v Italiji in Združenih državah Amerike, je avtor kakšnih štiridesetih znanstvenih publikacij na ekonomsko tematiko, v preteklosti pa je poučeval tudi na univerzah v Padovi in Bergamu ter si nabral dragocenih izkušenj na ameriških univerzah.
Novi odbornik se je obvezal, da se bo ravnal po smernicah, ki jih je začrtal predhodnik Del Piero, ter se pri sprejemanju odgovornih odločitev dosledno posvetoval z drugimi krajevnimi upravami in sindikati. Kot najnujnejši vprašanji, s katerima še bo takoj soočil, je navedel spor med špediterji in finančnim ministrstvom ter odškodnino za razdejanje, ki ga je v mestu povzročila ponedeljkova ujma; v ta namen, je dodal, je občinska uprava že posredovala pri deželni vladi.
PONEDELJKOVO NEURJE / STROKOVNE ORGANIZACIJE ZBIRAJO PODATKE
Nastale škode zaenkrat še niso ocenili
Okvir posledic ponedeljkove ujme ni še jasen: težko je namreč izdelati obračun škode, ki je nastala na najrazličnejših območjih. Voda je namreč preplavila trgovine, skladišča in urade, kleti in pritlične prostore, prizadela pa je tudi kmetijstvo in infrastrukture.
Zaprti sta še ulici Moreri in Castagneto, kjer je voda mzrula kamnite kocke, s katerimi je tlakovano cestišCe, na novo pa bodo morali asfaltirati številna mesta, kjer je deroCa voda odplavila asfalt, kakor na Greti, v Ul. Coroneo, na Trgu Li-berta, pri Bošketu itd. Obnoviti bo treba kanalizacijo pod Ul. Coroneo, Eremo in pri Sv. Ani - občinski tehniki predvidevajo najmanj pol milijarde lir stroška - in izprazniti zamašene odtočne kanale; med drugim bodo morali temeljito prečistiti odtoke pri nadvozu na Miramarskem drevoredu, kjer ob vsakem dežju nastajajo velike luže.
Iz trgovin in skladišč v Terezijanski Četrti, pa tudi drugje, so odstranili razmočeno blago: nekaj ga je šlo v smeti, marsikaj pa so v prodajalnah oblačil že očistiti in potikati, da je spet na prodaj. Računajo, da so samo v trgovinah v Ul. Valdi-rivo utrpeti približno 200 milijonov lir škode. Posamezne strokovne organiza-
cije posredujejo trgovinski zbornici podatke o nastati škodi, ta pa bo na podlagi zbrane dokumentacije predlagala prek prefekture, naj vlada proglasi »od neurja prizadetega področja«, da bodo prizadeti uživali nekatere davčne olajšave.
Kar zadeva kmetijstvo je neurje povzročilo pre-
cejšnjo škodo vrtnarjem na območju Kolonkovca, deroča voda pa je tudi razrila strme poljske poti v bregu od Križa do Milj, ki se jih bodo v kratkem" posluževali vinogradniki za trgatev. Drugod pa je bil dež dobrodošel: zemlja se je ohladila in namočila, kar je v tem obdobju vsekakor koristno.
Okvare tudi na tramvajski progi
Obilno deževje in neurje, ki je zajelo Trst in naše območje v nedeljo popoldne in v noči na ponedeljek in tudi ves dopoldan, je povzročilo veliko škodo in precejšnje okvare tudi na progi tramvaja, ki vozi od trga Oberdan do Opčin.
Ker je voda pokvarila del proge, so pri podjetju ACT prekinili že v torek, nato pa še v sredo, vse vožnje do Opčin. Tramvaj je sicer prihajal na postajališče na Trgu Oberdan, a od tu je vozil le do postaje za Ferluge, nato pa se je vračal v mesto.
Potniki na tej progi so imeli zaradi tega velike težave. Proge avtobusa štev. 4, ki tudi vozi proti Opčinam, a. z velikim ovinkom po vseh sosednih zaselkih, pa niso dovolj okrepili, da bi prepeljal vse tiste potnike, ki se sicer poslužujejo tramvaja. Tako so prizadeti čakali v kar velikem številu na prihode avtobusov, drugega jim tudi ni preostajalo.
Včeraj smo se pri podjetju ACT pozanimali, če je okvara popravljena in če tramvaj proti Opčinam ponovno redno obratuje. Odgovorili so nam pritrdilno. Za prebivalce Opčin bo to lepa vest, kot tudi za vse tiste, ki se openskega tramvaja in enega, ali drugega razloga, poslužujejo.
N.L.
Podpis konvencije za Načrf Evropa
Na tržaški Trgovinski zbornici so včeraj podpisali konvencijo za »Projekt Evropa«, po katerem naj bi vzpostavili tesnejše sodelovanje med raznimi ustanovami, združenji in podjetji ter organi Evropske skupnosti. Na ta način bi tržaško gospodarstvo lahko koristilo sredstva in strokovno pomoč, ki jih daje na razpolago Evropska zveza. Konvencijo sta podpisala zbornični predsednik Donaggio in prof. Gior-gio Bean, predsednik enega od Evropskih skupin gospodarskega interesa (GEIE), kateri je bila poverjena naloga, da izdela načrt. Prvi cilj načrta bo vzpostavitev stikov z vsemi tistimi gospodarskimi krogi (krajevne uprave, podjetja, konzorciji itd.), ki želijo poglobiti možnosti učinkovitejšega koristenja evropskih resursov.
H ŠOLSTVO / NIŽJI SREDNJI SOLI NA PROSEKU IN V ROJANU h
Včeraj zadnji dan šol F. Levstika in F. Erjavca
Od danes sta združeni s šolama S. Kosovela in I. Cankarja
Nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku in Frana Erjavca v Rojanu sta preživeli včeraj svoj zadnji, uradni dan s svojima imenoma. Danes, z začetkom novega šolskega leta 1995/96, postajata »oddeljena oddelka« nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah oziroma nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Tako je z znanim aprilskim odlokom o racionalizaciji šolske mreže odločil minister za šolstvo Giancarlo Lombardi.
Na obeh šolah je bilo vzdušje pogrebno, kot sta nam povedala dovcerajšnja poverjena ravnatelja Boris Pangerc in Lučka Peterlin Su-sic. Na Proseku je zavodski svet preveril konCno bilanco, zadnjo, ker bosta obe šob z ukinitvijo imena »izgubib« tudi svoj zborni organ. V Rojanu se je zavodski zbor sestal v sredo in izdelal besedilo pisma predsedniku republike Scalfaru, ki ga je nato osvojil tudi zavodski svet proseške šole. V pismu organa pro-
sita predsednika, naj poseže, da bi šob obramb svojo avtonomijo.
»Sola se ukinja, od nje ostaja le poslopje, v katerega zahajajo otroci,« je ocenil Boris Pangerc. V novem šolskem letu bo - tako kot njegova rojanska kolegica - spet poučeval. Soli sta od danes dalje brez ravnatelja in tajništva.
Dosedanji tajnici na prosesld šob sta že dobib novi delovni mesb: ena bo nova tajnica na openski osnovni šoli, druga pomožna tajnica na openski nižji srednji šob. Mnogo manj ugodno bo za dosedanjo tajni-co-suplentko rojanske šole: izgubila je svoje mesto. Prav tako bo izgubila mesto profesorica, Id je nadomeščala poverjeno ravnateljico Lučko Peterlin SusiC. Ravnateljica je ob tem vCeraj potrto ugotavljala, da je država z racionalizacijo »prihranila dve suplentski plači!«
Uradna ukinitev obeh šol bo privedla do drugih novosb. Starši bodo morali odslej po vse uradne papirje na nova sedeža na OpCine ozi-
roma k Sv. Jakobu. Profesorske seje bodo na Opčinah in pri Sv. Jakobu. Na nova sedeža bodo morali - tako predvidevajo pravila - presehh tajniški arhiv z osebnimi snopiči dijakov, profesorjev in drugega osebja, ter druge registre. Doslej ni še znano, kje bodo potekale govorilne ure, ah v »oddeljenih oddelkih« ah pa v »madCnih šolah«.
Soli sta od danes pravno ukinjeni, obstaja pa še možnost drugačne rešitve. Deželno upravno sodišče (TAR) bo 19. januarja prihodnjega leta razpravljal o prizivu staršev dijakov obeh šol, v katerem zahtevajo, naj sodišče razveljavi ministrski odlok o združevanju šol. O prizivu smo že obširno poročali. Prav tako smo poročah o jubjskem obisku predstavnikov šolskega odbora pri ministru za šolstvo. V spomenici, ki so mu jo izrocih, je na prvem mestu prav zahteva po ohranitvi avtonomije nižjih srednjih šol na Proseku in v Rojanu.
OPČINE / DRAGA MLADIH 1995
»Biti samemu sebi podoben«
Manca Košir o medijih sedanjosti
NOVICE
TKB o Cantieri Trieste
Tržaška kreditna banka nam je poslala tiskovno sporočilo v zvezi z zadevo Cantieri Trieste. V njem piše: »Glede na pisanje nekaterih krajevnih Časopisov Tržaška kreditna banka sporoča naslednje: a) da je podjetje Cantieri Trieste S.p.A. dolžnik banke; b) da banka ni in ni bila nikoh delničar omenjenega podjetja. Zato ne odgovarja resnici, da je banka kot »družabnik« Cantieri Trieste S.p.A.; c) banka je pripravljena pregledati in preveriti katerikob predlog legitimnih predstavnikov lastništva, ki bi lahko postal podlaga za sprejem ustreznega ekonomskega nadta za nadaljnji razvoj podjetja. Tiskovno sporočilo TKB je Primorski dnevnik prejel vCeraj, potem ko ga je H Piccolo že objavil. Naš dnevnik je vedno pisal, da je Cantieri Trieste dolžnik banke, in ni nikoh zapisal, da je banka »družabnik« Cantieri Trieste.
Pomoč vojnim beguncem
Včeraj sta mirovniško združenje Anolf ter Caritas sklicali tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi don Ruggero Di Piazza, vsedržavni koordinator Caritasa za pomoč vojnim območjem bivše Jugoslavije. Di Piazza je poudaril, kako je naša dežela na prvem mestu po številu razpoložljivih mest za vojne begunce; že sama kasarna v Cervinjanu jih lahko gosti 500. Najvecji problem je pomanjkljiva zakonodaja glede begunskih centrov iz leta 1992, poleg tega pa so razmere, v katerih živijo begunci, nepojmljive. Združenje Anolf zato ostro nasprotuje odprtju novih centrov brez potrebnih garancij za dostojanstveno življenje, Caritas pa si želi boljše koordinacije na vsedržavnem območju. 4. septembra bo pri Predsedstvu ministrskega sveta sestanek za vsedržavno koordiniranje humanitarne pomoči na vojnih območjih in begunskih centrov.
Glasbena šola 55
Glasbena šola 55 (ki jo vodi znani kantavtor Angelo Baiguera) je v našem mestu poznana zlasti po kvalitetnih tečajih t.i. »neizobražene glasbe«: jazza, popa, rocka ter popevk, vključuje pa še vrsto drugih tečajev klasičnih inštrumentov. Letošnja prva predstavitev šole bo že danes, 1. septembra ob 18. uri v dvorani v ul. Carli 10/a, na kateri bo znani blues glasbenik Fabio Mini, ki vodi tečaje kitare, definiral letošnji program s starimi in novimi gojenci.
Nastopi godbe Refolo
Po uspešnem koncertu, ki ga je godba Refolo imela v Beljaku za »Villacher Kirchtag« 5. avgusta, bo godba nastopala jutri ob 20.30 na trgu Unita; na programu so dela Sinica, Lebarja. Jamesa Lasta, Kolditza in drugih. 16. in 17. septembra se bodo godci udeležili tudi praznovanja »Oktoberfesta« v Munchnu.
Razpis štipendij
Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v naši dežeh daje na razpolago študijske štipendije v znesku 1.500.000 lir za nadaljne poglabljanje tega zgodovinskega obdobja. Prošnje bo Inštitut sprejemal na svojem sedežu v Villi Primc, Šalita di Greha 38 nepreklicno do 12.30 dne 11. septembra 1995.
H DRAGINJA / NOVE TARIFE
Javni prevozi ACT so od danes znatno dražji
Od danes so javni prevozi dražji. September je vsem, ki se peljejo z avtobusom, prinesel znaten povišek: za mesečno karto bo odslej treba odšteti 32 tisoC lir, povišek znaša torej 9,6 odstotkov v primerjavi z dosedanjimi 29 tisoč lirami, navadne vozovnice pa so se podražile za kar 20 odstotkov, od tisoč na 1.200 lir.
Nove tarife, ki jih je vCeraj sporočilo javno prevozno podjetje ACT so naslednje: navadna vozovnica 1.200 lir, blok 10 vozovnic 11.000 lir, dnevna vozovnica 4.200
lir, vozovnica za 75 minut prevoza na različnih progah 1.500 lir, mesečna karta za eno progo 27.000 lir, mesečna karta za vse proge 32.000 lir, mesečna karta za prevoz od 9.30 do 12. ure ter od 15. do 17. ure 18.000 lir.
Stare vozovnice bodo veljale do 30. septembra, potem jih bo mogoče zamenjati z doplačilom razlike do 31. decembra letos v trafikah in kioskih, ter na sedežih Act v Ul. S. Cilino 99 (vsak delavnik od 8. do 12. ure) in v Ul. Lavoratori 2 (vsak delavnik od 9. do 12. ure).
Z včerajšnjega srečanja na Dragi mladih (f. KROMA)
______________OBVESTILO____________________
KZ opozarja na obvezno prijavo ostankov vina
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne ostanke vina, ki jih imajo na zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Ta zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina oziroma na registru za komercializacijo.
V prijavi mora biti prijavljeno vino, razdeljeno po vrsti, in sicer, Crna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na letino pridelave.
Prijava mora biti vložena v petih izvodih občini, v kateri se nahaja klet, do srede 6. septembra.
Kmečka zveza bo svojim elanom izpoljenvala prijave na sedežih v Trstu, ter:
-	na dolinskem županstvu danes, 1. septembra od 13. do 14. ure;
-	na zgoniškem županstvu v ponedeljek, 4. septembra od 13. do 14. ure;
-	na podružnici v Nabrežini v torek, 5. septembra od 8. do 13. ure.
Zainteresirani naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina.
Draga mladih, namenjena »mladim, ki želijo spremeniti svet«, kot je ob včerajšnji otvoritvi »Drage mladih 1995« povedala Breda SusiC, je letos posvečena vplivu medijev javnega obveščanja na človeka. VCeraj je o medijihe sedanjosti govorila dr. Manca Košir, novinarka in profesorica na Fakulteti za sociologijo in novinarstvo. »Mediji nas opredeljujejo in pogojujejo veliko bolj kot si sami predstavljamo in priznavamo«, je mnenja dr. Košir, »prav vsi smo recimo konzumenti družbe, kateri gospoduje profitna logika«. Mediji nas popolnoma obvladujejo takrat, ko postane medijska konstrukcija realnosti, ki je le ena od možnega nizanja podob, dominantna resničnost. »Ne smemo pozabiti, da ni samoumevne logike, po kateri bi lahko sklepali, da je vse, kar nam ponujajo medij, ogledalo resnice,« svari Koširjeva »predvsem pa je važno ah padeta medijska misel, beseda, podoba na polna ali na prazna tla«. Zasvojenost televizije je namreč preteča nevarnost predvsem za prazno površino, ko se na primer medijske podobe zla, ki otroka učijo sprejemati umor in smrt kot vir užitka in zabave, zakoreninijo v družino, kjer za medčloveške odnose ni veC Časa. Medij pa ne ponujajo vsega, kar lahko sami najdemo v sebi in ko zaupamo v to, da lahko s svojimi močmi napolnimo prostor v sebi, ko si upamo biti samim sebi podobni (in ne trenutni najvecji zvezdnici), takrat nam tudi fascinantna moč medijev ne more veC do živega.
Še en udarec trgovanju s ponarejenim blagom
Četrta enota tržaške finančne straže je v minulih dneh v sodelovanju s carinskim oddelkom v Novem pristanišču zaplenila precejšen tovor ponarejenih oblačil, obutev in raznih usnjenih izdelkov s ponarejenimi znamkami. Preiskovalni organi so skoraj 3600 ponarejenih artiklov odkrili v tovornjakih, ki so prišli iz Turčije.
V tržaško luko so se ti izkrcali iz ladij Und Transfer in Und Transporter. Izdelki, ki so nosili ponarejene znamke znanih italijanskih in tujih firm, so bili namenjeni v Slovenijo ter B osno-Hercego vino.
Finančni stražniki so po odkritju blaga prijavili sodnim oblastem dva turška državljana, ki naj bi bila odgovorna za protizakonito trgovanje s ponarejenim blagom.
MED PROSTIM PLEZANJEM / NA STENI PRI NARAVNI GALERIJI
Pri padcu si je zlomil nogo
Med plezanjem na steni pri »naravnem« predoru na obalni cesti je padel in se poškodoval: zlomil si je nogo, posledice padca pa bi lahko bile neprimerno hujše, saj je stena strma in zelo visoka.
30-letni Fabrizio Dot-tori iz Sovodenj, kjer stanuje v Ul. 1. maja 2, se je včeraj popoldne kmalu po 16. uri s prijateljema lotil prostega plezanja po steni, ki se takoj po predoru v smeri proti Seslja-nu strmo spušča proti morju. Vsi trije so izkušeni plezalci, vendar je ob 16.45 Dottoriju zmanjkal oprijem, izgubil je ravnotežje in padel.
SreCa v nesreči je bila, da ga je ustavilo ob skali 5 metrov nižje, tako da si je »samo« zlomil nogo. Pa še to, da se je le nekaj deset metrov daleC vadila skupina alpinistov reševalne službe, ki so takoj priskočili na pomoč, obenem pa tudi takoj sproži-
li alarm pri ostalih reševalnih službah.
Na kraj sta prihiteli dve voziti službe 118 in veliki premični žerjav gasilcev. Sprva so mislili, da gre za nesrečo na delu: v neposredni bližini opravljajo specializirani delavci-ple-zalci zahtevna dela na steni nad cesto, da bi preprečili nadaljno padanje kamenja. V kratkem so ugotoviti, da gre za ponesrečenega plezalca, ki so ga alpinisti reševalne službe že spravili na zasilna nosila, vendar ga sami niso mogli prenesti do ceste. Posegli so gasilci, ki so dvignili ranjenca z žerjavom. Zdravnik službe 118 dr. Zalukar mu je takoj nudil prvo pomoC: začasno mu je obvezal zlomljeno desno nogo, iz katere je Dottori tudi krvavel, nato pa so ga z rešil-cem odpeljali v katinar-sko bolnišnico.
Tu so na oddelku za prvo pomoč so ugotoviti, da je pri padcu utrpel odprt
zlom desne noge in več udarcev, hujših poškodb pa ni bilo. Zaradi zloma so Dottorija sprejeli na zdravljenje v ortopedsko kliniko. Zdraviti se bo moral dva meseca.
Natove bombe proti... ponarejenim videokameram
Zaradi Natovega napada na bosanske Srbe jo je skupil goljuf iz Neaplja... Zgodilo se je v bližini mejnega prehoda pri Škofijah, kjer so policisti miljskega komisarjata izvajati poostreno nadzorstvo proti morebitnim terorističnim atentatom, kot je odredilo notranje ministrstvo na vseh »občutljivih točkah«. Agenti so opazili sumljivega človeka - izkazalo se je, da gre za 32-letnega C. G.-ja iz Neaplja. Ugotovili so, da je v avtomobilu imel veC ponarejenih videoka-
mer. Slo je za skrbno izdelane ponaredke: zunanji plastični deti so biti povsem enaki originalnim, v notranjosti pa je bila samo - opeka!
C.G.-ja so prijaviti sodstvu, skušajo pa ugotoviti, koliko ljudi je domiselni NeapeljCan že ogoljufal. Domnevajo, da je med temi marsikateri turist, ki je šele na drugi strani meje odkril, da je kupil opeko. Sicer pa so v zadnjih Časih na tak način ogoljufati tudi več Tržačanov.
Moral bo odsedeti naloženo kazen
Agenti miljskega komisarjata so aretirati 34-let-nega Salvatoreja De Lučio, sicer starega znanca sodnih dvoran, ki Jpo moral odsedeti 2 leti in 10 mesecev zapora. Na to kazen ga je tržaško sodišče pred Časom obsodilo zaradi goljufije.
POLETJE SE POSLAVLJA
Kam so šli mladi na počitnice?
Veliko jih je letos ostalo kar doma
Tudi letošnje poletje se počasi pre-mika h kraju. Vračajo se še zadnji dopustniki. Šolske duri se bodo kmalu odprle, univerzitetni študenti se pripravljajo na izpite oktobrskega roka, uradi so začeli delovati s polno paro. Med našo mladino smo poizvedovali, kako je preživela letošnje počitnice.
Tisti, ki ljubijo razgibane dogodivščine, so se v manjših skupinicah podali po Evropi. Nekateri so se odpravili na pot z avtomobilom in se izmenjavali za volanom. Drugi so si oslabeli vozovnice za vlak Inter rail, ki hajajo mesec dni in veljajo za določena območja Evrope. Glavne etape so bile Nemčija, Nizozemska, Francija in Španija. Ogledali so si tako večja mesta s svojimi muzeji in zanimivostmi, kot tudi nepoznane podeželske kraje s svojimi običaji. V Franciji se je približno dvajset mladih iz Trsta udeležilo 4. Internacionale v Toulouseu, kjer je preživelo teden dni v kampu med so-vr*tniki iz drugih držav ob zabavi in političnih okroglih mizah.
Kdor ima raje bolj umirjene počitni-oe, je izbral za cilj svojega potovanja frčijo. S trajektom, ki odpluje iz tržaškega pristanišča in ni predrag za žepe študentov,- lahko namreč prideš do prelepih grških otokov losa, Naxo-sa- Santorina in drugih. Tu se lahko naužiješ morja in sonca na sanjskih plažah, kjer kar mrgoli mladih od vsepovsod.
Nekaj se jih je odločilo za študijske počitnice v tujih državah, predvsem v Veliki Britaniji, Avstriji in Nemčiji, tečaji obstajajo za različne stopnje znanja, od osnovnih do specializacij-skih. V nekaterih collegih lahko ude-
leženci tečajev tudi spijo, drugje pa so nameščeni po družinah. Poleg pouka organizirajo ponekod tudi alternativne dejavnosti, predvsem športne.
Naše zamejske organizacije in ustanove prirejajo vsako leto razne kolonije in tabore. V kolonije zahajajo mlajši, taborov pa se udeležujejo bodisi tisti, ki so na njih že dolgo let in so že pravi veterani, kot novinci, ki se želijo vključiti v novo družbo. Na tak način ima naša mladina možnost spoznavati predvsem našo bližjo Okolico in kulturo, saj je to temeljna baza za poznejše odkrivanje drugačnosti v svetu.
Letos je v primerjavi s prejšnjimi leti precej ljudi svoje počitnice preživelo kar doma, bodisi zaradi finančnih težav, kot tudi zaradi obveznosti in pomanjkanja časa. Nekateri so se odločili le za nekajdnevno kampiranje v Istri ali Lignanu. Drugi so se zadovoljili s kopanjem v Grijanu, Barkovljah in Sesijama, zvečer pa so se zbirali na ša-grah. Predvsem so ostali doma starejši, ki končujejo univerzo, ali so komaj stopili v službo. Mnogo izmed njih je pred časom preživelo več mesecev v tujini zaradi študijskih programov, kot je Erasmus, ali to načrtujejo v bližnji prihodnosti in so se letos dopustu odrekli. Nekateri pišejo tezo in raziskujejo v raznih evropskih državah, pa tudi v Latinski Ameriki.
Za tiste, ki so potovali, bo minulo poletje ostalo res lep spomin, novo bogastvo izkušenj, znanja, prijateljstev in zabave. Vsi drugi, ki so ostali doma, pa lahko le upajo, da bodo imeli to možnost v prihodnjih letih. Vsi se spočiti vračajo v ritem starega življenja, polni novih moči in volje, (bs)
GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj«
VPISOVANJE
za šolsko leto 1995/96
NOVO ODPRTI RAZREDI:
harfa, kontrabas, oboa, tolkala, otroški pevski zbor in oddelek za jazz in baterijo; in solopetje, klavir, godala, pihala, trobila, kitara, harmonika in predšolska glasbena vzgoja.
Tajništvo (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) sprejema prijave vsak dan do petka, 8. t. m. od 10. do 15. ure. VPIS PO PODRUŽNICAH:
Boljunec (gledališče) - v torek, 5. t. m. od 17.30 do 18.30 Prosek (KD) - v četrtek, 7. t. m. od 17. do 18. ure
Predstavitev rezultatov
15. MRT Zgonik 95
danes, 1. septembra, ob 20.30 v občinski knjižnici v Saležu
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barko vij e (tel. 410928), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 - Barkovlje, Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
XXX.
Študijski
dnevi
DRAGA 95
Danes, 1. septembra, ob 17. uri predstavitev letošnje Drage ob 17.30 prof. Brane Senegačnik:
POSTMODERNA MED SMISLOM IN NESMISLOM
ENCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
ENCELSIOR AZZURRA - 20.10, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Donald Sutherland.
AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bad Boys«.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piccoli omicidi tra amici«.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Free Willy II«.
NAZIONALE 4-16.30, 18.10 »L’incantesimo del lago«, risani film; 20.10, 22.15 »Carrington«, i. Em-ma Thompson.
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
1- septembra 1995
TILEN
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide ob 13.18 in zatone ob 23.09.
Jutri, SOBOTA,
2. septembra 1995
MAKSA
VREME VČERAJ OB 12. URL temperatura zraka 17,3 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb ustaljen, veter 8 km na uro severni, vlaga 48-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Fanin, Fabio Bratetich, Giulia in Alessandro Bramucci, Mathias Pe-rossa, Federico Sorrenti, Massimo Grum, Veronica Rosso.
UMRLI SO: 59-letni Ivan Milic, 89-letni Silvio Merluzzi, 81-letna Ida le-tri, 68-letni Silvio Lauren-ti, 75-letna anna Grison, 77-letni Emilio Lupi, 44-letna Maria Grazia Basile, 75-letni Enrico Mocenigo, 74-letni Giovanni Milio, 83-letna Anna Malusa, 84-letna Adelma Bianzani.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 28. avgusta, do NEDELJE, 3. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ob rojstvu male
Ivane
se s Tamaro, Klavdijem in Matejem veselijo
kolegi
Resim - Eurosava
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 20.40 »La regina Margot«, r. Patrice Chereau, i. Isabelle Adjani, Virna Lisi.
OBVESTILO
Sporočamo, da se PUBLIEST Srl oglasna služba Primorskega dnevnika v ponedeljkom, 4. septembra preseli v nove urade v
ulici Valdirivo št. 36 / L nadstropje
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888
faks 768697 (nespremenjen)
Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov:
od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice)
Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Dal profondo... anal«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Tommy Boy«, i. C. Farley, Bo Derek.
ALCIONE - Ciklus »Maratona nell’inconscio«.
LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.15 »Lisbon Story«, r. Wim VVenders, i. T. Sal-gueiro, M. De Oliveira.
'M PRIREDITVE
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi na 5. DRAGO MLADIH, ki bo v parku Marija-nišča na Opčinah, Narodna ul. 89 do 2. septembra. Danes, 1. septembra bo ob 10. uri sociolog Franc Trček govoril o medijih bodočnosti. Jutri, 2. septembra, pa bo ob 10. uri okrogla miza na temo MEDIJI- POLITIKA - PLURALIZEM - ETIKA. Sodelovali bodo Danilo Slivnik, Vida Petrovčič in Drago Legiša.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na PLES in DRUŽABNOST ob zvokih ansambla “Kraški ovčarji", ki bo danes, 1. septembra, ob 21. uri v parku Marija-niSča na Opčinah ( Narodna ul. 89).
PD KOLONKOVEC prireja jutri, 2. septembra od 15.30 dalje na vrtnariji Alojza Debelisa v Ul. Ven-tura 29 PRAZNIK SOLATE s sledečim programom: razstava slik prejšnjih praznikov, razstava zelenjave, tekmovanje v sajenju solate ter nagrajevanje ob kozarčku domačega vina.
ARS NOVA v sodelovanju s SK Brdina organizira PRAZNIK HAPPV DAY v Bazovici od 1. do 4. septembra. Zabavali Vas bodo danes Elvis Pre-sley, jutri in nedeljo Happy day in v ponedeljek Agropop.
ZADRUGA BAN IN SKD GRAD vabita na že tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, ki bo pri Banih dne 1. 2., 3. , in 4. septembra. Igrala bosta ansambla Zvezde in Kraški kvintet z Bracon Korenom.
STRANKA KOMUNSI-TICNE PRENOVE vabi na PRAZNIK TISKA NA KR-MENKO danes, 1., jutri, 2., v nedeljo, 3. in ponedeljek, 4.septembra. Vsak večer ples: danes ansambel Krt, jutri, v nedeljo in ponedeljek ansambel Long Slunk.
□ OBVESTILA
POHOD - SK Kras in KD Rdeča zvezda vabita na nočni tekmovalni orientacijski pohod, ki bo v Saležu jutri, 2. septembra, ob 20.3. Zbirališče ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu St. 45.
SZ SLOGA ponovno organizira, zaradi velikega povpraševanja, celodnevni (9.-16.30) tečaj miniod-boljke od torka, 5. do torka, 12. t. m. namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev in usposobljenih vaditeljev. Cena tečaja 120.000 lir. Zbirališče bo v torek pred telovadnico srednje Sole S. Kosovel na Opčinah. Interesenti naj tel. na urad ZSSDI od 9. do 14. ure, tel. St. 635627.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA začenja novo sezono v četrtek, 7. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Vabimo vse pevke, stare in Se posebno nove.
DOLINSKA OBCIN-' SKA UPRAVA obvešča, da bo načrtovano letovanje za starejše občane v hotelu Blumen v Viserbi pri Riminiju od ponedeljka 4. do ponedeljka, 11. septembra. Odhod avtobusa v ponedeljek, 4. septembra, ob 7. uri izpred županstva v Dolini, iz Boljunca ob 7.10, iz Boršta ob 7.20. Avtobus se bo nato ustavil še na pokrajinski cesti nad Ric-manji. Vrnitev je predvidena proti večeru v pone-dejek, 11. t. m. Za podrobnejše informacije se udeleženci lahko obrnejo na tajništvo občine.
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vpisuje nove gojence za šolsko leto 95/96 še danes, 1. septembra od 17. ure do 21. ure na sedežu godbe (Babna hiša, Ricmanje 64). Sola nudi tečaje za predšolske otroke in individualni pouk trobil, pihal, tolkal in klavirja za otroke od 7. leta dalje.
GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA BREG sprejema vpisovanje za glasbeno Solo pihal, trobil in tolkal. Informacije po telefonu na St. 228642 - Mitja, 228333 - Jadran ali vsak četrtek na sedežu orkestra v Dolini od 20.30 dalje.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da bo urad sprejemal stranke v ponedeljek, 4. t. m. od 15.30 do 17.30.
MALI OGLASI
PRODAM novo podvodno puško znamke Omer, rabljeno samo dvakrat. Cena po dogovoru. Tel. St. 822225 v večernih urah.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
POHIŠTVO KORŠIČ -TRST - Ul. S. Cilino 38 ima na razpolago po tovarniških cenah orehovo vogalno kuhinjo vogalni divan, knjižne police in Se marsikaj! (dokler so v teku obnovitvena dela - pohitite!). Tel. št. 040/54390.
STANOVANJE v dobrem stanju 92 kv. m z garažo, Ul. Pascoli (GO) na prodaj. Tel. med 17. in 19. uro na št. 0481/535048.
V NABREŽINI prodajam hišo potrebno popravil. Tel. št. 200620.
TOVORNJAK Leoncino OM 34 prodajam. Tel. št.
oooc-i n
FORD TAUNUS 1600
GL, letnik ’80, plave barve, garažiran v dobrem stanju, 70.000 km prodajam. Tel. na St. 228519.
DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. št. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici.
PRODAMO po ugodni ceni biološke slive in fige. Tel. St. 910140.
BOX za avtomobil na Opčinah - Ul. Papaveri dajem v najem. Tel. St. 830013.
PRODAM SUZUKI DR
750 Big, letnik ’89, 19000 km v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 637321 v jutranjih urah.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. St. 226452.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja B oddelka. Tel. St. 417253 ob večernih urah .
21-LETNI FANT, dopolnjen vojaški rok, išče resno zaposlitev. Tel. 200882.
BASISTA išče harmonikar. Tel. na St. 272667 -Corrado od 14. do 17. ure.
IŠČEM resno kuhinjsko pomočnico s prakso za delo v -središču mesta. Tel. st. 229234 - ura obedov.
IŠČEM delo kot hiSna pomočnica ali varstvo otrok. Tel. st. 0038667/89311.
IŠČEM enkrat tedensko, po možnosti ob sobotah, hišno pomočnico. Tel. st. 44631.
ISCEM malo stanovanje na Opčinah. Tel. St. 394611 - zvečer.
ISCEM motor transalp honda 600 v dobrem stanju. Tel. St. 381794 ali 228456.
OSMICO ima Mario Mokor, LakotiSče 398.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
Ob sprejemu častne izkaznice Dragota Bana daruje sestra Vojka 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek.
Namesto cvetja na grob Rudija Abrama darujeta družini jelen in Bigot 80.000 lir za nabrežinsko cerkev.
Ob smrti dragega moža Franca Calzija daruje žena Zofka (Gropada 71) 50.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na Bernarda Slavca daruje Beti Armani z družino 50.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na dragega Bernarda Slavca daruje družina 200.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik.
Ob prerani izgubi tasta Ivana Miliča izrekajo iskreno sožalje kolegu Milošu in družini
uslužbenci, ravnateljstvo, upravni svet in nadzorni odbor Zadružne kraške banke na Opčinah
Ob težki izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Marini iskreno sožalje
ravnateljica, vzgojiteljice in tajnice dolinskega didaktičnega ravnateljstva
NOVICE
ZDRAVSTVO / OB DANAŠNJI SKUPŠČINI
AVTOBUSI / OD DANES
Nad štiristo romarjev v Lurdu
Nad Štiristo romarjev iz goriške nadškofije je ta teden na romanju v Lurdu. Spremlja jih nadškof A. V. Bommarco . V znano versko središče so se odpeljali s posebnim vlakom. Povratek je predviden jutri, v soboto, 2. septembra. Vlak bo pripeljal na postajo v Cervinjanu ob 11.28, na postajo v Tržiču ob 11.52 in ob 12.35 na postajo v Gorici.
Aktivnosti na strelišču
Iz županstva v Doberdobu so nam poslali sporočilo o aktivnostih na vojaškem strelišču nad Selcami. Vojaške vaje bodo od 5. do 7., od 12. do 14., od 18. do 22. in nato še od 25. do 28. septembra, od 8.30 do 17.30. V omenjenem času bo prepovedan dostop na širše in ožje območje strelišča, ki bo zavarovano in tudi označeno. Proti kršilcem bodo ukrepali
V prihodnjem tednu ponovno sladkor po znižani ceni
Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bo s prihodnjim tednom spet na razpolago sladkor proste cone, po znižani ceni. Sladkorja po znižani ceni kakšen mesec ni bilo v prodaji, menda zaradi težav pri nabavi.
Obvestilo Šolskega skrbništva
Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo 4.septembra sporočili datum, ko bo na razpolago dokončna lestvica letnih suplentov za višje srednje šole.
Pesniški in glasbeni večer
V torek 29. avgusta je bilo v Ločniku tretje srečanje iz niza večerov poezije in glasbe, ki ga prirejajo urad za mladino pri Goriški občini, združenje Goriziagiovane, krožek Mittelart in zadruga Yeleen, z naslovom “Gorica: poezija in glasba na trgih”. Svoje poezije so predstavili Giuseppe Pinto, Annamaria in Gloria Fabbroni ob spremljavi izvirne glasbe Fabia Massima Stacchija. Za scenografije večera so poskrbeli Alessandra Bernardis, Michele Drascek in Herman Kosič. Večer je bil v dvorani rajonskega sveta, udeležba občinstva pa presenetljivo številčna. 6. septembra bo pesniški in glasbeni večer na trgu sv. Antona, oziroma v dvorani javnega večnamenskega socialnega centra, če vreme ne bo prijazno. V četrtek, 7. septembra pa bo na gradu zaključni večer. (Foto Studio Reporta-ge - s torkovega večera v Ločniku) .
Sindikati terjajo jasne odgovore
Prerezati je treba popkovino ki menda leto veže gradnjo bolnišnic in znanega projektanta
Podražitev
vozovnic
Povišek okrog 10 odstotkov
Danes predpoldne je na županstvu v Gorici sklicana skupščina županov, kjer naj bi izredni upravitelj Zdravstvene ustanove na Goriškem dr. Gianbat-tista Barabi povedal če bo bolnišnica v Gorici ostala na sedanji lokaciji, ali pa se bo preselila na drugi konec mesta, v objekt, kjer je zdaj bolnišnica Usmiljenih bratov. Čeprav je bilo prejšnje dni slišati glasove, naj bi današnje srečanje preložili, dokler se ne razčistijo nejasnosti, ki so se pojavile prav pred kratkim, se bo srečanje kljub vsemu odvijalo. V kakšnih okoliščinah, ni težko predvidevati. Predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL so včeraj sklicali srečanje z novinarji, pojasnili njihovo stališče in ocene in napovedali, da bodo od izrednega upravitelja terjali zelo jasne in točne odgovore na vrsto vprašanj.
”Za nas sta obe možni lokaciji slabi in ne dajemo prednosti ne eni ne drugi”. Domnevati je mogoče, da bo izbira spet padla na "staro” bolnišnico v ulici Vittorio Veneto. V tem primeru pa zahtevajo, da se je javno in z argomenti pojasni, zakaj pred šestimi leti objekta ni bilo mogoče posodobiti in zakaj je zdaj to mogoče in primerno. Sindikati pojasnjujejo, da jim ne gre za odkrivanje osebnih ali drugačnih odgovornosti, ampak predvsem za morebitne posledice, ki bi nastale v prihodnje: Ce je objekt neprimeren, bi vsakršna investicija pomenila razmetavanje denarja.
V pogovoru z novinarji so pokrajinski tajniki treh
sindikalnih zvez pojasnili tudi ozadje dveh sklepov Upravnega odbora KZE iz leta 1989. Vedeli so za ta dva sklepa in ju iskali kakšen mesec. Za sklepa je vedel tudi deželni odbornik in tudi izredni upravitelj. Oba sta vedela tudi, da nameravajo sindikati javnost seznaniti z njuno vsebino. "Pravzaprav smo jim celo hvaležni, da so spravili v javnost to, kar so današnji zagovorniki obnove goriške bolnišnice trdili pred šestimi leti”.
Za danes napovedano srečanje pa bo vroče tudi zaradi nekaterih drugih vprašanj, na katera bodo, oziroma so sindikati že opozorili. ”Ce se družbi Edilsa poveri naloga za prenovo oziroma dograditev bolnišnice, zahteva-
mo, da dela opravi ta družba. Zahtevamo popolno informacijo o tem, kaj Edilsa sploh je, s katerimi drugimi družbami in podjetji sodeluje. Nobenih podzakupov”.
In se eno vprašanje želijo sindikati razčistiti, preden bodo sprejete takšne ali drugačne odločitve: obstaja ali ne obstaja sklep ali serija sklepov po katerem je načrtovanje novih, preurejanje starih, posodabljanje	in
kakršenkoli poseg na bolnišničnih objektih domena znanega goriškega načrtovalca? Sindikati pravijo, da imajo izjave in priče. Zdaj je trenutek, da se vsi dvomi razjasnijo.
Današnja skupščina je javna, dobro bi bilo, ko bi poteku prisluhnilo čim-več občanov!
Od danes dalje veljajo, kakor smo poročali že pred dnevi, višje cene v avtobusnem prevozu. Cene vozovnic so se podražile, na osnovi sklepa deželne vlade, za približno deset odstotkov.
V mestnem prometu v Gorici je treba za navadno vozovnico plačati 1.200 lir. 11.000 lir je treba odšteti za bloket desetih vozovnic. Celodnevna vozovnica ( oranžne barve) velja 4.200 lir. Vozovnica za Moš (sive barve) 1.500 Ib. Posebna časovno omejena vozovnica z možnostjo prestopa na drugi avtobus, 1.500 lir.
Podražili so se tudi mesečni abonmaji. Za navaden abonma, ki velja za vse progev mestu, je treba zdaj plačati
32.000	lir; abonma samo za eno progo: 27.000 lir; abonma za vse proge, vendar s časovno omejitvijo 18.000 lir; študentski abonma 26.500; abonma za upokojence 23.700 lir; abonma za upokojence s časovno omejtivijo 10.500 lir; abonma za invalide 26.500 lir; za abonmajsko izklaznico, ki velja tri leta pa je treba plačati
6.000	lir.
Navadne vozovnice so v prodaji v tobakarnah in trgovinah, medtem ko je abonmajske izkaznice beba nabaviti na sedežu mestnega podjetja v ulici 9. avgusta 15.
Ravnateljstvo mestnega podjetja obvešča obenem, da bo 10. septembra stopil v veljavo zimski vozni red.
KINO
VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Un amore tutto suo«. Igrata S. Bullock in B. Pullham. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’uomo che guar-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787.
LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU - Vrtna ul. 2, tel.78300.
POGREBI
Spor o carinskih operacijah Odgovor meddeželni ravni
Uslužbenci špediterskih podjetij in drugih podjetij, ki opravljajo dejavnost na območju blagovnega terminala so se sinoči zbrali na sindikalni skupščini, z namenom, da se dogovorijo o nadalnjih hibih, predvsem pa osbih protestnih pobudah za zaščito nekaj sto delovnih mest, ki so ogrožena zaradi restriktivne interpretacije smernic Evropske skupnosti. Okrožnica, ki določa, da se vse carinske operacije za blago namenjeno izvozu opravijo na najbližji carinarnici v nobanjosti države, v kraju kjer se blago proizvaja, oziroma odpremlja, bi morala začeti veljati že 15. septembra. Protesti prejšnjih dni, so, kakor smo slišali na sinočni skupščini, že obrodili prvi uspeh, ki pa ni zadosten. Na minisbstvu so menda pripravljeni odgoditi rok izvajanja do konca leta.
To ni in ne more biti rešitev, so poudarili sinoči in napovedali zelo odločno protestno pobudo že v začetku prihodnjega tedna, če se stvari do takrat ne bodo uredile in ne bodo prejeli zadostnih jamstev.
"Zelo zaskrbljujoče je, da je usoda nekaj tisoč uslužbencev odvisna od take ali drugačne interpretacije splošnih smernic”, ugotavljajo prizadeti in zahtevajo umik ukrepa in da vlada z zakonom opredeli, da so blagovni terminali ob meji in pristanišča izvzeti iz splošne norme.
Nove oblike protesta in nadalnjih ukrepov bodo določili jutri, na skupščini, ki bo ob 16. uri na razstavišču in ki se je bodo udeležili tudi Zupani Trsta in Gorice in nekaterih drugih mest, parlamentarci iz naše dežele, Ligurije itd.
GOSPODARSTVO / ZANIMANJE ZLASTI TUJIH BANK
Vse več bank v Novi Gorici
Nova Gorica, mesto ob meji, je v zadnjem času postala zelo vabljiva za slovenske kot za banke od drugod, seveda v prvi vrsti italijanske. To je beba pripisati povečanju trgovinske menjave med Slovenijo in Italijo, kot tudi dejstvu, da se je tudi na severnem Primorskem zelo razvilo malo podjetništvo. Vsak podjetnik pa banko pobebuje pri vsakdanjih poslih. Tembolj če ti segajo čez mejo.
Zaradi tega so v Novi Gorici v zadnjem času svoje podružnice odprle številne slovenske in tuje banke. Ni namreč prejšnjega monopola, ki ga je tu imela Komercialna banka, ki je bila vključena v vseslovenski sistem Ljubljanske banke. Novogoriška banka se je znašla v težavah, ker ji ni uspelo izterjati kreditov od velikih dolžnikov. Ti neizterljivi krediti so dosegli vrednost, kot smo brali, do več kot 200 milijonov
nemških mark. Prejšnji poiskusi, da bi banko sanirali tudi s tem, da bi vanjo prišli novi domači in tuji delničarji (med slednjimi je bila tudi Goriška hranilnica) so se izjalovili. Banko je prevzela Agencija za sanacijo bank, torej slovenska država. Po nekaj mesecih jo je združila z drugo banko v sanaciji, mariborsko Kreditno banko. Sedaj na Primorskem poslujejo pod oznako Nova KBM, v Novi Gorici so ohranili operativno avtonomijo.
Niso pa več edini ali skoraj edini. Skupina domačih podjetnikov je dala pobudo za ustanovitev Vi-pa banke, ki je sedaj edina v celoti domača banka, in ki se je tako razvila, da ima že desetino podružnic. Prišle pa so v Novo Gorico tudi druge banke: Ljubljanska banka je tu odprla svojo filialo, SKB banka si je zgradila večjo palačo nasproti županstva in odprla svojo filialo, sem
sta prišli Krekova banka in A-banka.
Prisotni pa so tudi drugi, tuji finančni zavodi. Videmsko-pordenonska hranilnica GRUP je v središču Nove Gorice odprla svoj raprezentančni urad. Največ skrbijo za tiste kliente, ki imajo opravke čez slovensko-italijansko mejo. To je zelo razumljivo, saj so slovenski podjetniki, Se zlasti majhni, tesno povezani s furlanskimi. Za GRUP pa stoji močna Cassa di Risparmio iz Verone, ki igra vodilno vlogo v vsej deželi Veneto (prav sedaj je govora, da bo vstopila kot pomembi delničar v Banco Ambro-siano Veneto, kar pomeni da se bo razširila na vso severno Italijo). Prav zaradi tega je prisotnost te banke v Novi Gorici izrednega pomena za vse stike med slovenskim gospodarstvom in gospodarstvom severne Italije.
V Novo Gorico so prišli tudi Avstrijci. Creditan-
stalt ima tu svoje bančno okence. Creditanstalt je dunajska banka, ki je v Ljubljani ustanovila svojo hčerko z istim imenom. Niso pa ti slovensko-av-strijski bančniki edini, ki jih Nova Gorica zanima. Govora je, da bi kmalu tu svojo podružnico odprla tudi Austria Bank. Tudi ta ima sedež na Dunaju, tudi ta ima v Ljubljani podružnico. Prihod te banke v Novo Gorico pa bi imel Se en pomen. Milanska hranilnica Cariplo, na samem vrhu italijanskega bančništva, je delničar v dunajski Austria Banka. Je pa tudi 10-odstotni delničar v goriski hranilnici Cassa di Risparmio. Vse to pa pomeni, da bi lahko prišlo do že kar nujne povezave na relaciji Milan-Dunaj-Ljubljana-Nova Gorica-Go-rica. V našem primeru bi nosilec te akcije bila Goriška hranilnica, ki bi pridobila na področju finančnih odnosov na naši meji.
Marko VValtritsch
Ascom
obvešča
Združenje ASCOM obvešča člane, da je vlada tik pred poletnim dopustom spremenila odlok glede splošnega davčnega konkordata in je zato izgubil na pomenu prvotno določeni rok 15. septembra. Združenje ASCOM je že pred časom uvedlo posebno svetovalno službo, ki je članom na voljo za oceno o (ne)umestnosti, da se poslužijo možnosti, ki jih ponuja zakonski dekret, čeprav ostaja še vrsta nedorečenosti. Zdaj imajo davkoplačevalci nekaj več časa za presojo, vsekakor pa je treba upoštevati, da je skrajni rok, do katerega je treba sprejeti dokončno odločitev 15. december.
23 OBVESTILA
DRUŽBA se dobi danes, ob 20. uri v Stan-drežu.
PEVSKI ZBOR JEZERO
obvešča člane, da bodo danes, ob 20. uri začeli z rednimi vajami.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča udeležence izleta v Apulijo, da bo avtobus 4. septembra odpeljal ob 6. uri z ulice Terza Armata, preko Podturna, na Travnik, mimo gostilne Primožič, v Podgoro, Stan-drež in Sovodnje.
3 ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA -GORICA sporoča, da se nadaljuje vpisovanje gojencev za šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije in prijave v tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od 10. in 12. uro.
Danes, ob 8. uri, Vittorio Camauli, iz splošne bolnišnice; ob 9.30, Fio-renza Apparigliato vd. Albertam, iz splošne bolnišnice; ob 13.15, Franco Cottali, iz splošne bolnišnice v Martinščino.
t
Po dolgi bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila draga teta
Lojzka Klinec
Pogreb bo jutri, sobota 2. septembra, ob 9. uri iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana v Gorici.
Žalostno vest sporoča družina Kristančič-Devetak
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki jo bodo pospremili na zadnji poti.
Gorica, 1. septembra 1995 (Pogrebno podjetje Preschern)
Predsednik Kraških krtov, člani upravnega odbora in člani društva izrekajo občuteno sožalje Gabrijeli in Gustilu ob žalostnem dogodku v družini
MENJALNIŠKI TEČAJI
31. avgust 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 OL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	83,85	84,80	11,79	12,10	7,50	8,05
A banka Koper	83,45	84,40	11,40	11,90	7,37	7,97
A banka Nova Gorica	83,60	84,80	11,50	12,00	7,45	8,00
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	83,70	84,80	11,90	12,20	7,65	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	83,90	84,60	11,80	12,10	7,45	7,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	83,43	84,36	11,75	12,00	7,53	7,69
Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	84,10	84,40	11,89	12,05	7,55	7,85
Creditanstalt d. d.	783,30	84,40	11,85	12,10	7,50	8,10
Jjirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,20	84,25	11,92	11,95	7,65	7,68
Kompas Hertz Celje Jel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13	84,00	84,50	11,87	11,97	7,55	7,75
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13	84,00	84,40	11,87	11,97	7,55	7,75
Kompas Hertz Idrija _ Tel: 065/ 71-700. od 7-15, sob od 7-13	84,00	84,40	11,87	11,97	7,55	7,75
Kompas Hertz Tolmin TJ065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	84,00	84,40	11,87	11,97	7,55	7,75
Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	84,00	84,40	11,87	11,97	7,55	7,75
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	84,00	84,40	11,87	11,97	7,55	7,75
Kompas Hertz Maribor Jej: 062/225-252, od 7-1% sob od 7-13	84,00	84,40	11,87	11,97	7,55	7,75
Nova kreditna banka Maribor d.d.	83,10	84,40	11,80	12,10	7,45	7,90
Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	84,00	84,65	11,85	12,10	7,50	8,00
_Hostna banka Slovenije	82,20	84,25	11,00	11,95	6,50	7,90
Publikum Ljubljana, t: 312-57	784,15	84,18	11,92	11,95	7,67	7,69
J^ublikum Piran, t: 066/ 747-370	84,10	84,15	11,85	11,90	7,60	7,75
_Publikum Celje, t: 063/ 441-485	84,00	84,20	11,88	11,95	7,50	7,95
J^Jblikum Maribor, t: 062/ 222-675	83,90	84,10	11,90	11,92	7,20	7,65
J^blikum Šentilj, t: 062/ 651-355	82,80	84,20	11,90	12,00	7,00	7,65
J^blikum Tolmin, t: 065/ 82-180	83,85	84,00	11,85	11,89	7,57	7,60
Publikum NM, t: 068/ 322-490	83,75	84,20	11,85	12,00	7,50	7,85
J^blikum Kamnik, t: 061/832-914	83,96	84,39	11,85	11,98	7,50	7,89
Publikum Portorož	84,00	84,10	11,81	11,89	7,57	7,75
SKB d.d.,* * *	83,20	84,50	11,82	12,15	7,50	7,98
J^P Kranj, t: 064/331-741	84,10	84,50	11,90	11,95	7,50	7,75
_^KB d.d. Ljubljana, t: 1263320	83,80	84,60	11,80	12,10	7,40	8,00
_^K Ljubljana, 1:061/444-358	783,60	84,70	11,70	12,05	7,40	7,95
Upimo Ljubljana, t: 212-073	84,10	84,25	11,90	11,94	7,59	7,63
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"’ Včerajšnji tečaji *
		
Sedež tel. +39/40/6700] - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
31. AVGUST 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1591,00	1656,00
nemška marka	1078,00	1123,00
francoski frank	314,00	327,00
holandski gulden	963,00	1002,00
belgijski frank	52,40	54,50
funt šterling	2458,00	2559,00
irski šterling	2512,00	2615,00
danska krona	278,00	290,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1184,00	1232,00
japonski jen	16,20	16,90
Švicarski frank	1314,00	1368,00
avstrijski šiling	153,50	150,70
norveška krona	247,00	257,00
Švedska krona	217,00	226,00
Portugalski escudo	10,40	10,80
Španska pezeta	12,60	13,30
avstralski dolar	1192,00	1241,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,00	13,50
hrvaška kuna	280,00	300,00
		
31. AVGUST 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1598,00	1648,00
nemška marka	1093,00	1121,00
francoski frank	316,00	327,00
holandski gulden	970,00	998,00
belgijski frank	52,90	54,60
funt šterling	2477,00	2562,00
irski Šterling	2533,00	2628,00
danska krona	280,00	290,00
grška drahma	6,80	7,40
kanadski dolar	1191,00	1231,00
švicarski frank	1330,00	1365,00
avstrijski šiling	154,60	159,60
slovenski tolar	12,80	13,65
			
29. AVGUST 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,40	8,90
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,30	8,90
			
30. AVGUST 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4766	
francoski frank		29.1310	
nizozemski gulden		89.2490	
belgijski frank		4.8635	
španska peseta		1.1707	
danska krona		25.7830	
kanadski dolar		1,1015	
japonski jen		1.4936	
švicarski frank		121.5400	
avstrijski šiling		14.2200	
italijanska lira		0.9079	
švedska krona		20.1560	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 31.8.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tetaj m DEM	83.05	83.70
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz m tolarje.
. PoMneju informaciji: oL I7-I8-tS2,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA obl/ 1 333 333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 167 z dne 31.8. 1995-Tečaji veljajo od 1.9. 1995 od 00.00 ure dalje
država
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
šifra	valuta	enota
036	avstr, dolar	1
040	šiling	100
056	frank	100
124	dolar	1
208	krona	100
246	marka	100
250	frank	100
280	marka	100
300	grd	100
372	funt	1
380	lira	100
385	hrv. kuna	100
392	jen	100
528	gulden	100
578	krona	100
620	escudo	100
752	krona	100
756	frank	100
826	funt šterling	1
840	dolar	1
955	ECU	1
995	peseta	100
ZA DEVIZE
nakupni
srednji
prodajni
89,6995
1159,4933
396,5236
89,1410
2100,5572
2722,8237
2370,9235
8153,3873
7,3772
122,9938
7277,1428
1865,3320
78,5008
1637,0371
9940,2022
185,6119
119,5694
152,6925
95,4517
89,9694
1162,9822
397,7168
89,4092
2106,8778
2731,0168
2378,0577
8177,9211
50,8258
190,4638
7,3994
2237,1276
123,3639
7299,0399
1870,9448
78,7370
1641,9630
9970,1125
186,1704
119,9292
153,1520
95,7389
90,2393
1166,4711
398,9100
89,6774
2113,1984
2739,2099
2385,1919
8202,4549
50,9783
191,0352
7,4216
123,7340
7320,9370
1876,5576
78,9732
1646,8889
10000,0228
186,7289
120,2890
153,6115
96,0261
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 1.9.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(8) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(8) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5. 10. 1995:					1,700,000	861,134	814,446	1,675,580
34	101.3099%	95.8172%	98,5635		170,000	86,113	81,445	167,558
ijubljanska Tečajnica borznega trga
$t.: 164 Datum: 31. 8. 1995
U^UANJl^TOCI^JCHANClj^C
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štoaifs)	enotni leča)	% sprem	datum povpiaš ponudba			Max	Min.	,£
										mm
1HC	800	(11.5.05)	11.300		22.8.	11.400	11,800			
’RB	665	(13.6.951	15.635	4,88-	31.8.	15.590	15.700	15.960	15.290	15.448
ŠAL	1700	(9.5.951	19.973	1,43	31.8.	19.730	19.980	19.980	19.970	599
ŠOR	1000	(24.2.95.)	32.685	3,29	31.6.	32.690	32.850	33.290	31.260	92.793
	2BB	i		TTS*						
RCEl	10.0	2.(1.10.95)	100,OA	,14	31.8.	100,2		100,0	100,0	17
RS01	8,0	5.(30.6.95)	100,6A	,05-	31.8.	100,7	101,0	100,7	100,5	1.603
RS02	M	9.(1.195)	108,2	,71	31.8.	108,2	108,3	108,2	108,1	1.836
RS08	5,0	4.(31.5.95)	90,5	2,25	31.8.	91,5		91,5	90,0	522
RS11	7,0	5,(15.7.95)	97,5	,71	31.8.	97,0	98,0	97,5	96,8	9.944
RSL1D	8,0	5,(30.6.95)	100,0	,19	31.8.	100,1	100,5	IM,5	99,8	5.856
RSL2D	9,5	9.11.4.95)	107,7	,21	31.8.	107,6	108,4	108,0	107,5	3,472
SKBl	10,0	4.(1.11.94]	101,4		30.8.	101,9	103,2			
srn	5,0	3.(30.6.95)	73,0	1,25	31.8.	m	74,0	73,0	73,0	484
	Ws	strora		rranrri						
BTBR	300	|2)(28.7.95.1	12.600	,90	31.8.	12.400	12.690	12.600	12.6M	63
DAD	10.000	(1.6.94.)	113.195	4,26	31.8.	113.100	114.050	114.600	110.000	53.202
FMD	1715	(24.5.95.)	13.664		30.8.	14.210	14.600			
GPGR		(10)	21.990		29.8.	19.810	21.990			
(MER		(10)	15.700		8.8.	13.700	16.500			
MKZ	218	(30.3.93.)	10.107	1,02	31.8.	10.010	10.190	10.180	10.000	2.496
NKR	200	I0)(26.6.95.j	3.832	4,74	31.8.	3.820	3.870	3.890	3,610	4.284
TCTR		(5)	776,0	3,51	31.8.	755,0	772,0	776,0	776,0	78
i'.fii^A'r.i		»UftVlg								
mr	2750	(22.6.95)	28.255	7,92	31.8,	26.500	27.690	28.730	27.780	57
PFNP		(10)	27.962	4,10	31.8.	27.900	28.700	28.790	26.210	2.041
UBKP	720	(25.5.95.)	9.200A	1,10	31.8.	8.850	9.480	9.2M	9.2M	147
UP		(10)	41,153		14.8.	39.990	41.800			
	ME			me						
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,3		30.8.	96,3				
3ZG	11,0	4.(1.1.95)	10U	1,67	31.8.	101,5	102,0	101,2	101,0	3.083
PCE	12,0	7.(1.6.95)	102,0		28.8.	101,1	103,7			
PGO	10,0	2.(1.6.95)	100,1		30.8.	99,1				
SZBl	10,0	1.(15.3.95)	101,5		31.8.	99,5	102,0	101,5	101,0	21.970
Tečajnica izvenborznega trga
ST. 164/95-31. 8. 1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdat(3j	enotni tečaj	% sprem	datum povpras faiudba			Max.	Min.	Jsrij
	ITiia		rafim?							
GEAR			2.582		21.8.	2.550	3.050			
GRDO	200	(7/30.6.95.)	5.220		23.8.	4.500				
HBR0	55	(1.6.95)	3.778A		31.8.	2.800	3.779	3.778	3.778	8
ER			1.928A	,42	31.8.	1.800	1.999	1.928	1.928	39
8DR0		(15.6.95)	11.070	3,12-	31.8.	10.000	12.4M	12.1M	10.000	476
RGSR			376,0		30.8.	375,0	470,0			
	asa									
ALDP			2.359	8,89	31.8.	2.001	2.500	2.498	2.290	35
HBP0	320	(1.6,95)	2.964	,05-	31.8.	2.851	3.000	3.000	2.920	308
KBP1						10.000				
(BPP			25.5M		22.8.	15.050	26.0M			
ŠGP0		(6)	850,0		29.8.	850,0	1.199			
UBKC	360	(25.5.95)	4.500		29.8.	4.500	4.800			
	umi				■■					
X)K	10,0	6.(1.4.951	101,0	,49	31.8.	101,0	102,0	101,0	IM,5	8.609
dLJO	10,0	6.(1.4,95)	101,0		30,8.	99,8	102,0			
MO	10,0	4.(1195]	99,0		29.8.	94,0	101,0			
ISO	10,0	4.(1.10.94)	99,0		30.8.	100,0	102,9			
3NM	11,0	3.11.9.95)	102,0		30.8.	101,8	102,5			
3P0	10,0	7.(1195)	101,0	2,54	31.8.	10U	102,0	101,0	101,0	973
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	91,0		4.8.	25,0				
VPiO	10,0	3.(1.4.95)	101,7	,20	31.8.	101,0	101,9	101,7	101,7	2.167
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
50 dnemi |v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v Str)	94,1		19.4.					
	TiTltTOT							
3SB3 brez naLbonall. 12.95)	96,7	,18	31.8.	96,6	97,2	96,8	96,6	25.154
delnakbona(vSiT)NBS2	14.0MA	1J2-	31.8.	13.7M	14.3M	14.0M	14.006	1.246
ielnaLbona(vSn)NBS3	2.184	9,49	31.8.	2.080	2.2M	2.2M	2.1M	2.090
i iirrn ra rm n rtittittto tbčftt	RITE*							
3MT5	101,3A	,05	31.8.	1M,0		101,3	.101,3	3.702
1MD5	95,7		29.8.	95,0	98,0			
IMS								
ms	100,9		18.8	1M,0				
BVD5				95,0	98,0			
BV5								
31.8.95	prejšnji	d T	d% |
1.142,45	1.115,99	26,46	2,37 |
VXv^ OpMDbveznice, komer, zapisi	kotirajo v odst(osnova je najnižja nominad-
aritmeticne sredine; (0) - izkoriščena tSolajSava; ^aplikacijski leCaj: borzni posrednik je hkratitititi prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30odstotna omejitev - trgovanje je zadrtano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon • Številka kupona in datum zapadlosti lotim (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo lo tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvo d& postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupšC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ceni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1. septembra 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <vimi. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih j noseben	1181,0541 2415,0110 8305,0000 7,5144 189,0633 121,7928 noslih je možno odsl i doaovor.	1186,0314 2425,1886 8340,0000 7,5460 189,8601 122,3061 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	82,95 83,00 panje.	83,45 83,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 1. septembra 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni teCc) za USD, ATS. UTh CHF so dokx veljavni tečcjnld Banke Slovenije, pri drugh val oziroma zmanjšano za 02S<xfetotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prih/h h nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečc^u h v skladu s tekstom, ki dopolnjuj	DEM DEM DEM DEM DEM led na pode utah poje raz kupovati in oogoje nakup	83,00 83,00 83,00 83,35 83,15 igi srednjih tečaj mje Banke Sk>v< odkup prfvov jojodvsporazurr rodajati tujo vali a ali prodaje.	83,50 83,80 83,50 83,80 83,60 8V po trenutno snje povečano vproddo deviz M rto po objavje-
			
31. AVGUST 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1620,110	—
ECU	—	2070,010	—
nemška marka	—	1104,900	—
francoski frank	—	321,580	—
funt Šterling	—	2516,840	—
holandski gulden	—	986,190	—
belgijski frank	—	53,7310	—
Španska pezeta		12,939	—
danska krona	—	284,600	—
Irski funt	—	2575,000	—
grška drahma	—	6,869	—
portugalski escudo	—	10,639	—
kanadski dolar	—	1207,240	—
japonski Jen	—	16,668	—
švicarski frank	—	1347,510	—
avstrijski Šiling	—	157,120	—
norveška krona	—	252,790	—
Švedska krona		222,020	—
finska marka	—	369,050	—
avstralski dolar		1220,430	
		
31. AVGUST 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,1000	10,6000
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	15,6500	16,4500
švicarski frank	839,5000	871,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	201,0000	209,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,3000	716,3000
Italijanska lira	0,6210	0,6550
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	156,5000	163,5000
Švedska krona	136,7000	143,3000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	10,3000	10,8000
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	188,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
SLOVENSKA KRONIKA
Petek, 1. septembra 1995
CELJE / PROTEST STARŠEV
GORNJA RADGONA / DRUGA PLAT SEJMA
Solarjev na Polulah ne bo k pouku
Starši zahtevajo ureditev prehoda čez magistralno cesto
Možno je, da v ponedeljek, ko se bo začelo novo šolsko leto, v osnovno šolo Frana Kranjca na Polulah pri Celju večine otrok ne bo. Njihovi starši so namreč izgubili potrpljenje, saj že vrsto let zahtevajo, da bi uredili prehod čez magistralno cesto med Celjem in Laškim, Id jo mora vsak dan prečkati večina šolarjev, na njej pa se je zgodilo že več prometnih nesreč, tudi takšnih z najhujšimi posledicami.
Starši otrok - predvsem iz Pečovnika in Zagrada -ki morajo med šolskim letom vsak dan prečkati nevarno cesto, so že konec prejšnjega šolskega leta zagrozili, da jeseni otrok ne bodo pustili k pouku, če odgovorni ne bodo poskrbeli za prometno varnost. To pomeni, da bi na Polulah nasproti Pečovnika zgradili brv čez reko Savinjo, na najnevarnejšem delu ceste med Bregom in Po-lulami pa postavili nadhod. To so odgovorni obljubili staršem že pred leti, ko so se krajani strinjali z
gradnjo celjske Čistilne naprave v njihovem kraju. Toda doslej iz vsega tega ni bilo nič. Za zdaj bi bili starši polulskih osnovnošolcev zadovoljni tudi s semaforizacijo križišča v bližini šole, toda občina ni uredila niti tega, naložbe pa ne predvideva niti letošnji občinski proračun. Na občini sicer trdijo, da gre za magistralno cesto, ki bi jo bila dolžna urejati Družba za državne ceste, kljub temu pa so v Celju izdelali projekt ureditve križišča in so pripravljeni primakniti tri milijone tolarjev, kar pred-
stavlja polovico sredstev, ki jih zahteva modernizacija križišča. Toda DDC za svoj del naložbe nima denarja.
V sredo zvečer se je zato svet staršev osnovne šole na Polulah odločil, da v ponedeljek starši ne bodo dovoliti, da bi se otroci odpravili na nevarno pot v šolo, čeprav naj bi - tako kot na drugih cestah v bližini šol -
ta dan šolarjem pomagali policisti prometniki. Toda prometna varnost bi bila s tem zagotovljena le nekaj dni. Ravnateljica šole Ivanka Maric podpira prizadevanja staršev, obenem pa opozarja, da bi v primeru bojkota pouka morali pozneje izgubljene Šolske dneve nadomestiti.
Brane Piano
Manj nevarna šola
ŠENTJUR - Povsem drugače bo letos v Šentjurju in bližnjih naseljih na južni strani šentjurske obvoznice. Doslej se je moralo v edini osnovni Soli v prostorih, ki naj bi zadoščali za 600 otrok, drenjati kar 1200 učencev. Danes pa bodo v Hmsevcu odprti novo osnovno šolo s telovadnico in vrtcem, ki je ministrstvo za šolstvo in občino stala pol milijarde tolarjev. Tako Solarjem iz Hruševca, Nove vasi, Šibenika, Krajnčiče, Vezovja in Grobelnega ne bo več treba prečkati nevarne obvoznice, kjer predvsem HruševCani že lep čas zahtevajo zgraditev nadhoda, saj cesta skoraj vsak teden zahteva krvni davek. (B. P.)
AJDOVŠČINA / LASTNINJENJE
Tekstina dobiček namenja za modernizacijo
Investicijsko družbo je skupščina delničarjev v postopku lastninjenja preglasovala
Ajdovska Tekstina je eno od tekstilnih podjetij, ki z nenehnim posodabljanjem proizvodnje - kljub težavam v panogi - dobro posluje. Medtem so v podjetju izpeljati postopke lastninskega preoblikovanja, s katerimi so zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci dobili 44,01-odstotni delež, v javni prodaji pa so prodati petnajstodstotni delež. Solastniki so še odškodninski in pokojninski sklad - vsak do deset odstotkov - in investicijska družba KBM Infond Stolp, ki je od razvojnega sklada odkupila 20,99-odstotni delež.
Zaradi nestrinjanja glede razdelitve dividend, razvoja podjetja in financiranja proizvodnje skupščina delničarjev ni potekala dogovorno. Notranji lastniki in uprava podjetja so namreč menili, da je treba zaradi krize v panogi nadaljevati z modernizacijo podjetja.
Dobiček, ki je znašal 85 milijonov tolarjev, naj bi zato naložili v modernizacijo. Tekstina ni najemala posojil in je ohranila dovolj lastnih obratnih sredstev, postopno modernizacijo pa uresničuje predvsem z lastnim denarjem. Nekaj milijonov nemških mark so na-
menili za ureditev Čistilne naprave, imajo pa tudi nekaj akumulacije, ki pa jo kaže učinkovito izkoristiti, menijo v podjetju, saj naj bi bilo naslednjih nekaj let usodnih za številna slovenska tekstilna podjetja. Pokojninski ih odškodninski sklad sta pokazala razumevanje za ta predlog, niso pa se mogli sporazumeti z investicijsko družbo, ki jo je skupščina zato preglasovala. Investicijska družba tudi ni dobila svojega predstavnika v nadzornem odboru.
Pocenitev proizvodnje nameravajo doseči s finančno zahtevno modernizaci-
jo predilniških zmogljivosti, v zadnjem času pa so nadgradili računalniško pripravo vzorcev z računalniškim receptiranjem barv, kupili so sukalne stroje in drugo. Podjetje skoraj dve tretjini izdelkov proda na tuje, predvsem v Italijo in zahodnoevropske države. Čeprav so ukinili podjetje v Nemčiji, ki so ga ustanoviti skupaj z Muro, namenjeno trženju oblačil iz mešanice nerjavečih vlaken in bombaža, ki ščiti pred sevanji, bo pridobljeno znanje Tek-stini koristilo zaradi povečanega zanimanja za takšne izdelke na evropskih in drugih trgih. Artur Lipovž
Mesto
pomaga
dmžini
Bagola
LJUBLJANA -Mesto Ljubljana in njegov stanovanjski sklad so se odločiti, da bodo družini Bagola vendarle pomagali, kot so pomagali družini iz Kolizeja, sporočajo iz kabineta župana.
Družini Bagola so tako za določen čas omogočili uporabo garsonjere v samskem domu na Gašperšičev! 8 v Ljubljani. Zupan in Mestni stanovanjski sklad zagotavljata, da v ničemer nista kršila zakonitosti postopkov pri dodeljevanju stanovanj, niti nista prejudicirala odločitve sodišča z dodelitvijo možnosti bivanja za določen cas. (D. H.)
POSTOJNA / SLOVENSKA DAMA KRASA
Pričakovanja se niso uresničila
Vzrok vojna in šibka lira - Večje zanimanje za Predjamski grad
Z letošnjo poletno turistično sezono postojnski turistični delavci ne morejo biti zadovoljni, saj je v prvih osmih mesecih Postojnsko jamo obiskalo pet odstotkov manj gostov kot v enakem obdobju lani. Samo avgusta, Id je tudi za postojnski turizem navadno višek sezone, si je svetovno znano kraško lepotico ogledalo kar 23 tisoč ali več kot dobro tretjino manj turistov.
To naj bi zakriviti predvsem vojni spopadi na Hrvaškem in šibka italijanska lira, ki je italijanske goste potisnila na tretje mesto po številu obiskovalcev v zadnjih dveh mesecih.
»Čeprav nam nekateri očitajo, da se pri iskanju vzrokov pretirano sklicujemo na vojno, to letos še kako drži,« je dejal pomočnik direktorja Postojnska jama, turizem Zvone CemaC. »Dejstvo je namreč, da je bilo obiskovalcev do konca letošnjega junija že 20 odstotkov več kot lani, v začetku glavne sezone - ko so se začeli vrstiti spopadi - pa je njihovo število začelo upadati. Izrazit padec smo zaznali avgusta.« V tem mesecu si je Postojnsko jamo ogledalo 51 tisoC turistov, medtem ko jih je bilo avgusta lani več. kot 74 tisoC, torej 23 tisoč več. Med poletnimi gostije bilo največ Nemcev, sledili so jim Slovenci, šele nato pa italijanski, avstrijski in hrvaški gostje, ki so letos prvič na tako visokem mestu.
»S predstavo o tem, da je Postojnska jama zanimiva le za prehodne turiste, ki potujejo proti morju, še vedno nismo opravili. Zato se bomo v prihodnje usmerili v propagandne akcije na turističnih trgih, kjer doslej nismo bili navzoči v zadostni meri. Obenem bo treba poleg sedanjih klasičnih in alternativnih programov oblikovati še nove, izdelane po meri posameznih skupin gostov. V mislih imam predvsem turiste iz vzhodnih držav, ki bi jim obisk Postojnske jame in drugih zanimivosti ponuditi kot del potovanja po naši deželi. Seveda bi Slovenija morala najprej oblikovati ustrezno strategijo,« poudarja CemaC. Pomemben del turističnega uspeha je tudi nenehno dopolnjevanje in bogatenje ponudbe. To so v Postojni vnovič spoznali prav pred kratkim, ko so odprli prenovljeni Predjamski grad in obnovljeno krožno pot v jami. V nasprotju s Postojnsko jamo, so v Predjamskem gradu imeli znatno vec obiskovalcev kot lani. Prvi naval so doživeli avgusta, ko si je še ne dokončno prenovljeno podobo srednjeveškega gradu prišlo ogledat petnajst tisoč ljudi, medtem ko jih je bilo lani trinajst tisoC. Za prihodnje leto v gradu pripravljajo obsežen program prireditev, povezanih z znamenitim vitezom Erazmom, že 10. septembra pa si bodo obiskovalci lahko ogledali Viteške igre. Mateja Godejša
Dolga pot do sejmišča
Za nekaj kilometrov tudi po uro in pol vožnje
Da ima vsaka medalja dve plati, se je v času mednarodnega živilsko-kmetijskega sejma potrdilo tudi na cestah skozi Gornjo Radgono. Prireditelji si manejo roke ob preštevanju prodanih vstopnic, saj so jih v prvih treh dneh prodati skoraj 60 tisoč. Tisti, ki se vozijo na sejem iz hotelov v Moravskih Toplicah, Murski Soboti, iz Radencev, Ljutomera, Lenarta in za nekaj kilometrov poti porabijo tudi več kot uro in pol, ocenjujejo sejem tudi s te, neprijetne strani.
Seveda se zastojev še manj veselijo vozniki avtobusov, ki od Murske Sobote preko Gornje Radgone do Maribora porabijo več Časa, kot ga imajo namenjenega po voznem redu. Le kaj si ob tem mislijo vozniki, ki se z avtovlačilci prebijajo iz vzhodne v zahodno Evropo in obratno. Po triintridesetih letih, kolikor Časa sejem že prirejajo, bi odgovorni za promet morati spoznati, da Gornja Radgona, stisnjena med hribe in reko Muro, po kateri poteka tudi državna meja, z magistralno cesto skozi mesto,
po kateri vozijo traktorji, konjske vprege in dnevno vec kot tisoC težkih avtovlaCilcev, ne more biti prizorišče enega najveCjih kmetijskih sejmov v Evropi. Radgona zaradi magistralne ceste, ki ne ustreza zahtevam sodobnega prometa, in premajhnega števila parkirnih prostorov - v času sejma morajo ljudje parkirati kilometre daleč iz naselja - nima osnovnih pogojev za organizacijo tako velike prireditve. Kdo bi na primer prevzel odgovornost, če se v nujnem primeru reševalno ati gasilsko vozilo ne bi moglo prebiti skozi dvostransko kolono. Vsako leto imajo na sejmu težave tudi s parkirnimi prostori, ki so po dežju poplavljeni. Ob vseh priznanih razstavljalcih in mogočih kramarjih bi prav gotovo največ zaslužili čistilci čevljev in blatnih hlač, saj poslovnežem in drugim obiskovalcem nič ne pomaga, če se do sejemskega prostora lahko pripeljejo z najsodobnejšo limuzino. Pa kaj hočemo, vsak sejem ima svoje posebnosti in rekorde.
Boris Hegeduš (Foto: B. V.)
GORNJA RADGONA / KMETIJSKO-21VILSKI SEJEM
O naravni hrani in turizmu
Za »bio« pridelano hrano so kupci pripravljeni plačati višjo ceno
Direktor Uprave RS za pospeševanje v kmetijstvu Ervin Kuhar je na včerajšnjem predavanju o sonaravnem kmetijstvu v Gornji Radgoni povedal, da je slovensko kmetijstvo - v nasprotju z večino drugih držav - ohranilo veliko stopnjo sonaravnosti. Ugotovil je, da se tudi v drugih evropskih državah pojavljajo trendi vračanja k naravi, kajti ljudje so pripravljeni plačati več za hrano, pripravljeno po človeku in naravi prijazni poti. Opozoril pa je, da - zlasti v tujini - prihaja do zlorab. Nekateri proizvajalci namreč uporabljajo nalepke, ki označujejo biološko neoporečno hrano - tudi v primerih, ko to za izdelek ne velja.
Na tem posvetu, ki ga je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in kmečko izbraževalno skupnostjo iz Avstrije pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, je spregovoril tudi Rok Mihalič z agronomskega oddelka biotehniške fakultete. Zanimiv je bil njegov prispevek Kmetijstvo nekoč in razvoj kmetijstva po 2. svetovni vojni. Povedal je, da se je kmetijstvo občutno spremenilo z uporabo modernih strojev, kemičnih sredstev, genetike in specializacije. Sonaravno kmetijstvo se je razmahnilo predvsem zato, ker je moderno kmetijstvo postalo eden od glavnih onesnaževalcev zraka in podtalnice. Zato je Mihalič podprl približevanje naravi in sožitje z njo. Docentka dr. Mihaela Čeme s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila preu-
čevanje sonaravnega pridelovanja vrtnin. Poudarila je pomen zdrave, brez kemičnih sredstev pridelane hrane, s tem pa tudi pomen vrtnin, ki so pomemben del prehrane.
Včeraj se je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni v razširjeni sestavi sešlo predsedstvo Turistične Zveze Slovenije. Pod vodstvom predsednika dr. Marjana Rožica in ob navzočnosti Staneta Bizjaka, predstavnika ministrstva za gospodarske dejavnosti, so člani predsedstva skupaj z gosti spregovorili o nekaterih perečih zadevah v turizmu, od katerega država veliko pričakuje. Predsedstvo je zasedalo v Pomurju in o značilnostih turizma v tem delu države je zato spregovoril tajnik Pomurske turistične zveze Stefan Dra-vec. Potem ko je orisal tu-
ristične značilnosti v tem delu države, kjer je v ospredju zdravilišlp turizem, je Dravec spregovoril tudi o finančnih težavah turistične zveze in društev na tem območju, rekoč, da je financiranje nedorečeno in da bo tej težavi treba nameniti večjo pozornost. O vlogi sejr mov v turistični ponudbi pa je spregovoril projektni vodja Pomurskega sejma Zlatko Mir, ki je poudaril, da ima turizem in sejmar-stvo veliko skupnega in da to v Gornji Radgoni zelo dobro izkoriščajo.
V nadaljevanju seje so člani TZS spregovorili o predlaganem zakonu o društvih, ki bo v kratkem prišel v tretje branje državnega zbora. Menili so, da je zakon dobro pripravljen, razen pri členu, ki obravnava lastninjenje. Ravno tako smo stišali, da bo 23. septembra na Bledu posebna slovesnost ob 90. obletnici obstoja Turistične zveze Slovenije. Na proslavi, ki naj bi se je udeležila tudi predsednik države Milan Kučan in generalni sekretar Mednarodne turistične zveze, bodo med drugim 22 društvom, starejšim od 90 let, podeliti posebne plakete.
Oste Bakal
Na jedilnik spet prihaja italijanska mineštra
Kakršnemukoli sporazumu med državama ne kaže najbolje - V igri je še tristo hiš
LJUBLJANA - Sodeč po prvih podopustniskih potezah slovenskih strank, bo jeseni znova v ospredju politične pozornosti slovenska zunanja politika, ki slejkoprej ostaja najbolj ranljivi del celotne politike vladajoče koalicije. To se posebej velja za odnose med Slovenijo in Italijo ter posledično težave, ki jih una Slovenija pri vključevanju v Evropsko unijo.
Ofenzivo so zaceli v stranki krščanskih demokratov: njihov prvak Lojze Peterle je v avstrijskem Časopisu Kurier zelo kritično ocenil slovensko zunanjo politiko, izvršilni odbor stranke pa na isto temo terja Čimprejšnji sestanek koalicij-
skih partnerjev. Na Peterletov avstrijski intervju se je odzval kabinet Janeza Drnovška in nekdanjega zunanjega ministra okrcal, Ces da slabi pogajalske pozicije Slovenije. Hkrati pa so krščanski demokrati opozorili javnost, da se pre-
mier Drnovšek in zunanji minister Thaler z italijansko zunanjo ministrico Agnellijevo skrivnostno dogovarjata o sporazumu z Italijo. Ta naj bi bil, po oceni SKD, za Slovenijo neugoden, kar je tudi razlog za skrivanje pred javnostjo. Način, na katerega so v SKD prišli do teh informacij, je svojevrstna anekdota: Peterleta je, potem ko ji ni uspelo priti ne do Drnovska ne do Thalerja, na domači telefon poklicala Susana
Agnelli in ga spraševala za mnenje o sporazumu. Predsednik SKD je bil presenečen, saj ni o tem vedel ničesar. Ko smo na zunanjem ministrstvu spraševali za njihovo plat zgodbe, so nam povedali, da je bil 28. julija, ko se je vse skupaj dogajalo, minister Thaler na svojem delovnem mestu, z ministrico Agnellijevo pa sta bila dogovorjena, da se pogovorita po telefonu ob 13. uri. Ob določeni uri klica iz Italije ni bilo, paC pa so se dve uri
S tako željenim sporazumom zenkrat še ne bo nič (Foto: Bojan Velikonja)
STRANKARSKA KRONIKA
ZISD: Pred drugim kongresom stranke
LJUBLJANA - Včeraj sta na novinarski konferenci ZLSD v prostorih stranke predsednik sveta stranke dr. Rado Bohinc in vodja poslanske skupine Miran Potre predstavila knjižico gradiv za jesenski kongres stranke, spregovorila pa sta tudi o načrtovanih jesenskih dejavnostih stranke ter o stališčih stranke do dogajanj v političnem prostoru. Kot je dejal dr. Bohinc, knjižica na devetdesetih straneh predstavlja socialdemokratski program za Slovenijo, postopek izbora kandidatov ZLSD za državnozborske volitve ter dopolnjevanje in spreminjanje statuta ZLSD. V socialdemokratskem programu za Slovenijo so najprej podane temeljne usmeritve programa in zgodovina socialdemokratske misti na Slovenskem, v nadaljevanju pa se socialni program, ekonomski program, program razvoja znanj za gospodarsko in kulturno življenje ter regionalni in demografski vidiki razvoja Slovenije. Po besedah dr. Bohinca bo o programu razpravljalo vseh 25 svetov stranke, poleg tega pa stranka pripravlja tudi 14 regijskih razprav in tri posebne razprave vodstva stranke. Prva, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki evropskih socialdemokratskih strank, bo potekala na temo zgodovine socialdemokracije v Evropi in njene prihodnosti na prehodu v novo tisočletje. Druga bo posve-
čena gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju družbe, tretja pa bo osredotočena na položaj Slovenije v Evropi oziroma njeno približevanje EU. O približevanju Slovenije EU je PotrC dejal, da o tem vprašanju ni dileme ter da se stranka zavzema za čimprejšnji podpis sporazuma o pridruženem članstvu, vendar pa je treba narediti program pridruževanja Slovenije k EU, oceniti pozitivne in negativne posledice ter Cim prej začeti razprave, ki bodo osvetlile ta vprašanja. »Slovenija je sestavni del Evrope, zato je to vprašanje ključnega pomena za Slovenijo, vendar pa je treba zavarovati slovenske interese,« je menil dr. Bohinc. V predstavitvi stališč stranke do dogajanj v političnem prostoru je po mnenju PotrCa glavna naloga koalicijskih strank normalno in uspešno delovanje sistema, zato morajo stranke v državnem zboru zagotoviti pravočasen sprejem proračuna, sprejeti reformo šolskega sistema, sprejeti pripravljene zakone na področju socialnih pravic, oceniti potrebne spremembe volilne zakonodaje ter zagotoviti vse temelje za nadaljevanje procesa vključevanja Slovenije v EU.
Boštjan Horjak
DS: O slovensko-hrvaških odnosih
LJUBLJANA- »V okviru zunanjepolitične strategije Slovenije mora biti
posebna pozornost posvečena odnosom z državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril Tone Peršak, predsednik Demokratske stranke Slovenije. Stališče DS je, da bi moral državni zbor razpravljati o slovensko-hrvaških odnosih, ker postaja vse bolj jasno, da naša država nima izdelane zunanjepolitične strategije. To se vidi predvsem iz »pojavljanja solističnih akcij in izpadov, za katere ni jasno, ah gre za politiko slovenske države ali zasebne pobude političnih individualistov, na primer dopustniško navdahnjeni sporazum ministra Kacina v Splitu«. V odnosih med Slovenijo in Hrvaško je veliko nerešenih vprašanj, ki jih je gotovo mogoče obravnavati vsako posebej. Slovenska vlada je že predložila državnemu zboru predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju ter osnutek pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. V DS menijo, da je med spornimi vprašanji tudi vprašanje solastništva jedrske elektrarne Krško ter tudi soodgovornost zanjo in za radioaktivne odpadke. Sredstva za gradnjo elektrarne sta prispevali obe državi, in zato ima Hrvaška pravico zahtevati svoj delež.
Dragana Trivundža
pozneje oglasili iz pisarne krščanskih demokratov in povedali, da so jih klicali iz italijanskega zunanjega ministrstva, želeč govoriti z ministrom Thalerjem. Kakorkoli že, vsekakor se v opisani telefonski zmedi Thalerju in Agnellijevi tisti dan ni uspelo pogovoriti, ostaja pa vprašanje, ki ga je navrgel Lojze Peterle: ali imata Slovenija in Italija res pripravljen tajni sporazum? Naši viri na zunanjem ministrstvu v Ljubljani trdijo, da sta državi enako blizu, ali pa enako daleč, odvisno od zornega kota, od kakršnegakoli dogovora, kot sta bili ob začetku pogovorov, zdaj že daljnega leta 1992. Italija namreč ves čas spreminja svoje pogajalske zahteve, pri čemer ni razlik med prejšnjim pogajalcem Caputom ali zdajšnjim De Franchisom. Najbolj verjetna osnova za dogovor med državama še vedno ostaja formula, po kateri bi šlo zgolj za način izvršitve Rimskega sporazuma iz leta 1983. Slovenija naj bi del odškodnine za
izgubljene nepremičnine optantov plačala »v naravi«, torej z neposrednim vračanjem objektov. Njihovo vrednost bi odšteli od vsote, ki jo po Rimskem sporazumu Slovenija dolguje Italiji, in zadeva bi bila enkrat za vselej »ad aeta«. Takšen način naj bi ubesedili v posebnem protokolu o načinu izvršitve Rimskega sporazuma, ki bi ga podpisali obe strani. Poglavitne težave pa se začno od tu naprej: kakšne obveznosti naj sprejme Italija, če Slovenija ugodi zahtevam optantov? Slovenija pričakuje, da se bo Italija zavezala, da bo ne samo podpisala, ampak tudi v parlamentu ratificirala omenjeni protokol. Ta naj bi se sploh začel uresničevati šele z veljavno ratifikacijo italijanskega podpisa na sporazumu med EU in Slovenijo. Italija se tej obvezi izmika, saj njen cilj ni le ureditev optantskega vprašanja, pač pa dosti več: odprt dostop do slovenskih nepremičnin, seveda pod pretvezo »evropeizi-ranja« ustrezne zakono-
daje. Italijani so pri izmikanju dosti bolj uspešni kot Slovenci, saj so svoj interes spretno skrili pod plašč Bruslja oziroma Evropske komisije.
Kakršnihkoli uradnih izjav o nadaljnjih odločitvah Slovenije glede italijanskih zahtev seveda ni mogoče dobiti, ceš da tako v Rimu kot Ljubljani še vlada dopustniški režim. Precej pa je mogoče sklepati iz včerajšnjega nastopa premiera Drnovška v Alpbachu, v Avstriji. Premier je z zanj neobičajno odločnimi Besedami povedal, da ima Slovenija veliko primerjalnih prednosti, zato se bo z EU še naprej mirno pogajala, ne namerava pa privoliti v različne časovne pritiske. Kolikor nam je uspelo izvedeti, bo prihodnji teden v Ljubljani nekaj pomembnih sestankov, kjer naj bi se dogovorili o nadaljnjih potezah do Italije, v septembru pa je predvideno tudi nadaljevanje pogovorov med pooblaščencema obeh zunanjih ministrov.
Boštjan Lajovic
EVROPSKI FORUM / DRNOVŠEK O VKLJUČEVANJU V EU
Slovenija ne bo pristajala na pritiske italijanske strani
ALPBACH (STA) - Premier Drnovšek je včeraj dopoldne na evropskem forumu v avstrijskem Alpbachu govoril o razširitvi Evropske unije z državami srednje in vzhodne Evrope. Sloveniji, ki je objektivno že zdaj bolj razvita od večine pridruženih Članic, se postavljajo posebni pogoji, da postane pridružena Članica EU, pri tem pa pridruženo članstvo sploh ni zagotovilo, da bo prišlo do polnopravnega članstva, je opozoril premier Drnovšek.
Leto 2000 je bilo začetna magična meja za vstop v EU, toda bolj ko se približuje, večja je negotovost, ali bo v bližnji prihodnosti sploh katera srednje- ali vzhodnoevropska država postala polnopravna clanica unije, je menil Drnovšek. Pojasnil je primer Slovenije, ki se je za osamosvojitev odločila zaradi spoznanja, da se pretežni del nekdanje Jugoslavije ni bil pripravljen vključiti v evropske tokove demokracije in tržnega gospodarstva. Kmalu po osamosvojitvi je podpisala sporazum o sodelovanju z EU, zaradi italijanskih zadržkov pa z unijo še vedno ni podpisala sporazuma o pridruženem članstvu. V odnosu EU do Slovenije se na neki način izražajo trendi iz preteklosti in odpirajo se vprašanja prihodnjih evropskih odnosov, je v Alpbachu menil Janez Drnovšek. Pojasnil je, da je Italija po priznanju Slovenije leta 1992 tej priznala nasledstvo sporazumov, sklenjenih med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, tudi Osimskih sporazumov in Rimskega sporazuma, ki urejajo vprašanja nacionaliziranega premoženja italijanskih optantov. Slovenija je izrazila pripravljenost, da nadaljuje odplačevanje finančnih nadomestil za nacionalizirano premoženje, leta 1994 pa je Rim zahteval vrnitev nepremičnin v javni lasti nekdanjim italijanskim lastnikom, rešitev tega vprašanja pa so zaceli postavljati kot pogoj za pridruženo članstvo Slovenije v EU. »Italija zahteva spremembo sporazumov, ki urejajo odnose iz preteklosti in so rezultat dolgotrajnih pogajanj in kompromisa, ki ga je bilo mogoče doseči šele po desetletjih,« je poudaril slovenski premier. Opozoril je, da je slovensko javno mnenje do takšnih zadev izrazito odklonilno in zbuja občutke,
da v Evropi še vedno velja pravilo močnejšega, ki se mu je Slovenija želela izogniti že v nekdanji Jugoslaviji. Slovenci so s presenečenjem sprejeli spoznanje, da je EU daleč od idealne demokratične družbe, da v njej poteka nenehno trgovanje, je dejal Drnovšek in se vprašal, ati to pomeni začetek revizije evropske zgodovine po drugi svetovni vojni. Drnovšek je pojasnil, da je slovenska vlada pripravljena uskladiti svojo zakonodajo z evropsko, za pridruženo članstvo pa je pripravljena na tisto stopnjo liberalizacije lastninske zakonodaje, kot jo imajo druge pridružene Članice. Opozoril je na naraščanje evroskepticizma pri Slovencih. Na eni strani je to - podobno kot drugod po Evropi - posledica različnih bojazni, na primer v kmetijstvu, drugi del pa izhaja iz italijanskih zahtev in pritiskov. »Kakšna motivacija je pridruženo članstvo?« se je vprašal Drnovšek in dodal, da pridruženo članstvo ni nobeno jamstvo za poznejše polnopravno članstvo. Sedanji sporazum o sodelovanju z EU Sloveniji omogoča zadovoljive gospodarske odnose z unijo, je v Alpbachu poudaril slovenski premier in dodal, da je Slovenija objektivno že zdaj bolj razvita od vseh pridruženih članic in že dosega nekatere polnopravne Članice, hkrati pa je bliže izpolnjevanju maastrichtskih meril kot večina Članic EU. Slovenija se bo z EU naprej mimo pogajala, pri tem pa ne bo privolila v Časovne pritiske. NajveC bo gradila na nadaljnjem učinkovitem gospodarskem razvoju. Vlada bo na področju lastninske zakonodaje izvedla tiste spremembe, ki so upravičene in utemeljene, ne bo pa privolila v pritiske, je napovedal Drnovšek. Ce bo potrebno, pa bo Slovenija mednarodno skupnost jasno opozorila na nezrelo in nenačelno obnašanje posameznih držav, je dodal slovenski premier in EU opozoril, naj preuči naCin svojega delovanja, saj v nasprotnem primeru obstaja nevarnost poraza ideje o združeni Evropi. Drnovšek se je včeraj dopoldne na delovnem pogovoru sešel z avstrijskim zunanjim ministrom VVolfgangom Schusslom, češkim premieram Vaclavom Klausom in poljskim zunanjim ministrom Wladyslawom Bartoszevvskim.
NA KRATKO
Septembra se začnejo večeri Jesenskih serenad
LJUBLJANA - Letos so pri Glasbeni mladini ljubljanski organizirali Jesenske serenade že devetnaj-stič. Tokrat bodo to štirje različni koncerti, ki jih bomo v izvedbi mladih glasbenikov lahko slišali na petih različnih lokacijah po Sloveniji. Koncertni cikel, ki bo prepleten z umetniško besedo dveh mladih študentov AGRFT (Barbara Krajnc in Simon Serbinek), bosta v atriju Trubarjevega antikvariata otvorih 5. septembra sopranistka Helena Mavrič in kitaristka Monika Krajnc z renesančnim programom. Naslednji koncert bo posvečen Maxu Rege-rju (v izvedbi Mirka Vičentiča, Bojana Cvetrežnika in Ivana Šoštariča), tretji večer francoski glasbi z ustno harmoniko (Vladimir Horvat) in harfo (Branislava Prinčič), zadnji koncert pa bo v znamenju glasbe XX. stoletja za harmoniko (Mateja Prem). Poleg tega so pri GML izdah tudi programsko knjižico za letošnjo sezono. Prisluhnili bomo lahko raznim koncertnim ciklom, na katerih bodo nastopih obetajoči mladi umetniki kot solisti ah na skupnih koncertih s profesionalnima ljubljanskima orkestroma. 2e tradicionalna pa sta postala džezovski koncert z Big bandom in Popotovanja z Orkestrom slovenske policije. (M. Ž.)
Nova sezona v Kinoteki
LJUBLJANA - Z mesecem septembrom se začenja druga sezona Slovenske kinoteke in tudi druga sezona kinotečnega kluba Kinopolis. Tako bodo začeli z vpisom novih članov in podaljšanjem članstva starih članov. V Kinoteki pripravljajo sezono, ki bo prinesla veliko retrospektiv in kinotečnih dogodkov. Napovedujejo retrospektive Fassbinderja, Lubitscha, Peckinpaha, Dreyerja, Janc-sa, ruskega in sovjetskega nemega filma, poljskega filma sedemdesetih let, sodobnega francoskega filma in izbor francoskih klasičnih mojstrovin, ponovitev Truffauta, ob koncu prihodnjega leta pa še VVendersa in Renoira. Obeta se tudi vrsta glasbeno-fibnskih dogodkov, predstavitev filmov stoletja po izboru Ekranovih kritikov ter cela vrsta prireditev in posebnih dogodkov v sklopu praznovanja stoletnice filma. Novo sezono bodo začeli s filmom Sund. Poleg tega filma bodo v septembru predvajali še številne druge uspešne filme, med drugim tudi Tri barve, Modra, Let nad kukavičjim gnezdom, Moj mali Idaho, Pred dežjem, Kraljica Margot, Klavir, April prihaja, Nevarna razmerja, Nekoč so bili bojevniki, Schindlerjev seznam. (A. Z.)
Gledališki spored PG Kranj
LJUBLJANA - Pri Prešernovem gledališču Kranj so izdali novo programsko knjižico in s tem predstavili dramski repertoar za sezono 1995/96. Med petimi abonmajskimi predstavami bodo tri v produkciji PG Kranj, dve pa bosta v izvedbi gostujočih gledališ iz PDG Nova Gorica (Ionescovi enodejanki Plešasta Pevka in Delirij v dvoje) in MGL iz Ljubljane (predstava Toneta Partljiča Stajerc v Ljubljani). Domači igralci bodo na kranjskem odru nastopili v predstavah To imamo v družini (Ray Cooney), Prevara (Harold Pinter) in Izgubljeni šin (Andrej Hieng), poleg tega pa bodo nastopili še v abonmaju v Novi Gorici s predstavo Dom Bernarda Alba ter z uprizoritvijo za otroke R. Kapica, žaba in.... V MGL bodo gostovali z vsemi premierskimi uprizoritvami. Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli Prešernovega gledališča med 4. in 16. septembrom. (M. Z.)
LIKOVNA UMETNOST / GALERIJE
LJUBLJANA - Čeprav je vročinski val v New Yorku veliko NewyorCanov pregnal iz mesta, seveda le-to ni zaspalo. V galerije v Sohu se zgrinjajo umetnosti željni turisti, povečini japonskega porekla, ter sem ter tja kakšen stalni prebivalec Nevv Yorka, ki si ni privoščil počitnic zunaj betonske džungle. Veliko galerij je prilagodilo razstave in delovni C as tako imenovani mrtvi sezoni, nekatere pa so kratkomalo zaprle vrata.
Svetovno znana galerija Leo Castelli bo zaprta do sredine septembra, ko se bodo stalni prebivalci New Yorka vrnili z dopustov. Umetniške galerije so namreč bolj ali manj finančno odvisne od povprečno desetih zbirateljev umetnin in če teh ni v mestu, potem pač nimajo razloga, da bi bile odprte. Galerije v Sohu, ki so odprte, so postavile na ogled različne poletne razstave, ki variraj o od netipičnih, skoraj komercialnih razstav, do razstav del umetnikov, ki jih same zastopajo.
Galerija Anita Shapolsky ima na ogled razstavo Ani-mals, animals, ki so jo opisali kot razstavo, v kateri lahko vsak najde nekaj zase,
Se posebej tisti, mladi po srcu. G. Shapolsky je dejala, da je to zanje netipična razstava, s katero so se prilagoditi poletni shemi. V naslednji sezoni napovedujejo večjo razstavo z naslovom Umetniki petdesetih (Ar-tists of the fifties), ki se bo odvijala od 11. 3. do 22. 4. 1996. V njej bodo predstavili štirinajst umetnikov druge generacije ameriških abstraktnih ekspresionistov.
Galerija Dillon v poletni shemi prikazuje dela svojih umetnikov, ki živijo in delajo v New Yorku. Eno njihovih najbolj znanih imen je Patricia Nix.
V galeriji Mimi Ferzt predstavljajo umetnike, ki prihajajo iz nekdanjih repu-
blik Sovjetske zveze. Trenutno razstavljajo dela različnih avtorjev, toda običajno imajo razstave posameznih umetnikov. Galerija je odprta tudi v poletnih mesecih, saj je 40 odstotkov njihovih kupcev iz Evrope in ti seveda obiščejo New York tudi poleti.
V	galeriji Bruce R. Lewin stojijo na ogled dela umetnikov, ki jih zastopa galerija. Kevin T. Kelly, Hal Bro-oks, Dan Makara, Duran, Peter Phillips, Peter Anton in Linda Bacon razstavljajo dela, ki so nadaljevanje pop arta. Septembra napovedujejo razstavo velikega »iluzionista« Richarda New-mana, ki se bo predstavil z razstavo keramičnih base-ballskih rokavic. Ta objekt ima v ameriški zavesti posebno mesto, meni Nevvman, in vsekakor bo ta razstava prebudila mnogo podzavestnih asociacij.
V	Guggenheim muzeju gostuje s svojimi deli nemški fotograf Dieter Appelt, v
Mihail Chemiakin: Past, Present, Future (Self-Portrait), 1992 (Mimi Ferzt Gallery)
Dan Makara: Ali winners 1942 (Bruce R. Lewin Gallery)
Bowles Sorokko galeriji pa so postavili na ogled Chagal-love jedkanice. Skratka, za večino galerij v Sohu je to čas počitnic, bolj zanimive razstave pa se bodo začele s prihajajočo sezono.
V polnem zagonu te dni delajo v Sohu le t. i. komercialne galerije, ki večino svojih izdelkov prodajajo turistom. Te galerije v poletnih mesecih ustvarijo večino svojega prihodka. Galerija Dyansen ima tudi poleti razstavljena svoja tipična dela, ki so figurativna in
privlačna. Velik prodajni uspeh v njihovi galeriji imajo kipci z naslovom »Venus in Adonis« italijanskega kiparja Angela Bassa. Tudi galerija Lvmina ne skriva svojih komercialnih namenov. Pri postavljanju razstav ne delajo razlik glede na mrtvo sezono. Njihova najboljša umetnica je Zja-winska in delo, ki si ga lahko ogledate, se imenuje Nikoli ni tako, kot se nam zdi na prvi pogled (Nothing is ever what it seems to be).
Irena Zagajšek
Ob likovni umetnosti še ples
ŠMARTNO, MEDANA V GORIŠKIH BRDIH- V sredo se je v Goriških Brdih zaključila desetdnevna mednarodna likovna-plesna delavnica v organizaciji novogoriškega zavoda Spinago in Kluba goriških študentov. Delavnica, ki izhaja iz dveh likovnih, ki so ju organizirali v preteklih letih, je letos prvič prevzela interdisciplinaren značaj povezave sodobnega likovnega izražanja in sodobnega plesa s 26 mladimi udeleženci iz Francije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, ZDA in Slovenije. Delavnico sta organizirali umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj in plesalka Nataša Kos, sicer ustanoviteljici mladega zavoda Spinago, ki sta bodisi študijsko bodisi obštudijsko spoznali mednarodni likovni in plesni prostor, ter želita znanje iz mednarodnega okolja prenesti tudi v Slovenijo. Profesionalni udeleženci plesne delavnice so tako lahko sledili intenzivnemu tečaju pod vodstvom francoske koreografinje in plesalke Karine Ponties, začetni tečaj pa je vodila Nataša Kos, diplomantka študija sodobnega plesa na amsterdamski Visoki šoli za umetnost. Udeleženci delavnice so ob njenem zaključku javnost seznanili tudi z njenimi rezultati; plesna sekcija je s plesno predstavo nastopila v Kulturnem domu v Medani, likovniki pa so svoja dela razstavili v zelo prijetno urejeni Slikarski hiši v Šmartnem in na ulicah tega taborskega mesteca na vrhu griča.	(V. U.)
DVANAJST LIKOVNIH MUZEJEV
Alte Pinakothek
Naslov: Bayerstrasse 27, Munchen; telefon 0049/89/23805216.
Bogate zbirke miinchenske Stare Pinakoteke izvirajo iz zasebnih zbirk (zbirke VVittelsbach, Zvveibriicken, Boisseree...), ki so jim v prejšnjem stoletju dodati še zaklade iz zbirk številnih sekulariziranih samostanov. V poslopju, kjer je danes sedež muzeja, hranijo dela od leta 1836. V bogatih zbirkah Alte Pinakothek, v katerih se nahajajo številna temeljna dela najrazličnejših šol, so najbolje zastopani domači, nemški avtorji, zlasti najpomembnejši nemški renesančni umetnik Albrecht Diirer. Ob njegovih hrani muzej še dela Schongauerja, Pacherja, Griinevvalda, Altdorferja, Cranacha... Zelo dobro sta zastopani nizozemska in flamska šola: Rembrandt, Steen, Rubens, van Dyck... Med deli italijanskih avtorjev si je moč v ustanovi ogledati slike Fra Angelica, Botticeltija, Antonella da Messina, Rafaela, Tiziana, Tintoretta in drugih, med izdelki ostalih šol pa izstopajo stike Zurbarana, Poussina in Lorraina.
Med številnimi deli Albrechta Durerja (1471-1528), med katerimi so tudi najpomembnejša kot Objokovanje, Paumgartnerjev oltar ali Štirje apostoli, hrani muzej tudi najslovitejši umetnikov avtoportret (na stiki, 1500). Avtoportret, tretji v vrsti Diirerjevih slikanih avtoportretov (starejše hranijo v Louvru in Pradu), ima burno zgodovino, ki sega od ponarejanja do atentatov nanjo. Slikar, ki je v Nemčiji uveljavil načela italijanske renesanse in tudi renesančni umetnikov družbeni položaj in ki se je na prejšnjih avtoportretih upodobil kot mladenič z rožo ter kot samozavesten mlad aristokratski izobraženec v modnih oblačilih, se je na tretjem avtoportretu ovekovečil v vlogi, ki jo primerjajo s Kristusom.	(V. U.)
KULTURNA DEDIŠČINA / INTERPRETACIJA PROSTORA V KIC
LJUBLJANA - Kaj lahko prispeva sveže znanje Studentov arhitekture k varovanju in prezentaciji antične arheološke dediščine? Kakšna sta lahko povezava med arhitekturo in arheologijo ter odnos med terenskim delom in njegovo dokumentacijsko platjo pri reševanju spomenisko-varstvene naloge? To so osrednja vprašanja dokumentacijske razstave Interpretacija prostora; odnos med arheologijo, arhitekturo, mestom, ki so jo včeraj odprli v Kultumo-informacijskem centru Križanke.
Razstava prinaša rezultate dvanajstdnevne študentske delavnice, ki je pod vodstvom Lučke Ažman Momirski z ljubljanske fakultete za arhitekturo ter ameriškega arheologa in arhitekta Andrevva Herscherja s harvardske univerze med 14. in 25. avgustom potekala na območju arheološkega najdišča, antičnega stano-vanjsko-gospodarskega kompleksa v Simonovem zalivu v Izoli.
Delavnico so letos pripravili drugič; lani se je osredotočila na ljubljanske marginalne prostore, metode njihovega dokumentira-
nja, in na idejne rešitve, povezane z novimi funkcijami teh prostorov (rezultati de--lavnice so bili prav tako predstavljeni v Kultumo-in-formacijskem centru Križanke).
Letošnje delavnice, ki z lansko tvori zaključeno celoto oziroma pomeni njeno nadaljevanje, so se prav tako kot prve udeležili štirje slovenski študentje, v glavnem tisti, ki so že sodelovati pri delavnici o ljubljanskih marginalnih prostorih. Tako kot prva je bila tudi izolska delavnica razdeljena na dva dela. V prvem delu, ki je potekal na arheolo-
škem najdišču, so pod vodstvom konservatorja Marka Stokina z Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran spoznali terenski arheološki proces, prakso in postopek dokumentiranja v arheologiji (lokacija v Simonovem zalivu je sicer ena osrednjih antičnih arheoloških kompleksov v Sloveniji in je raziskana z najsodobnejšimi metodami). V drugem delu so študentje na osnovi opazovanj in izkušenj iz prvega dela izdelali svoje predloge za posege v kompleks (ki bo predvidoma letos oziroma v prihodnjem letu urejen v arheološki park).
Razstava, ki bo odprta do 9. septembra, ponuja predvsem fotografsko, računalniško in risano dokumentacjo, projekt pa so podprti Zavod za odprto dražbo, Geodetski zavod Slovenije, Maya, Expo art, Delo, Biring in Vina Koper.	(V. U.)
MADRID / EKSPLOZIJA
Tragedija v španskem premogovniku
V nesreči je umrlo štirinajst rudarjev - Tri dni žalovanja
Madrid - zvon v jašku sv. Nikolaja v španskem kraju Mieres se je včeraj zjutraj oglasil bolj zgodaj: tokrat to ni bil znak za konec nočne izmene v premogovniku, temveč opozorilo, da se je pripetila huda rudarska nesreča. Ta se je zgodila štiristo metrov pod zemljo, ko je eksplodiral plin, v nesreči pa je izgubilo življenje štirinajst ljudi. Kaže, da delavci niso pravočasno opazili, da so naleteli na plin, ki je povsem brez vonja in ga je mogoče zaznati samo s posebnimi napravami. Tudi varnostne ekipe, ki so samo nekaj dni Pred nesrečo izvedle vse meritve, pri tem ni-
so mogle pomagati.
Prvi so ponesrečencem priskočili na pomoč delavci, ki so že bili pod zemljo: nekaj tovarišev so rešili izpod kamnov, za štirinajst pa je bil ves trud zaman. Umrlo je deset Spancev in štirje Cehi, ki so jih reševalne ekipe na površje prinesle šele več ur po nesreči.
Pred tremi tedni je v istem rudniku umrl še en delavec. Takrat so sindikalne organizacije' protestirale zaradi neustreznih delovnih razmer v premogovniku. V pokrajini Asturija so razglasili žalovanje, ki bo trajalo tri dni, delo v rudnikih pa bodo prekinili tudi v sosednjih pokrajinah.
Nov način gašenja
Nemški izumitelj je odkril nov način gašenja požarov na letalih, ki ga je predstavil v Frankfurtu flelefoto: AP)
ZDA / PO DEVETIH LETIH DELA
Odprli prvi muzej rocka
Slovesna otvoritev s šesturnim koncertom
VVASHINGTON - Vse ljubitelje rocka bo razveselila novica, da so po devetih letih priprav v Clevelandu odprli prvi muzej rock glasbe, ki je stal kar 94 milijonov dolarjev. Otvoritev muzeja bo jutri.
Ob tej priložnosti bodo v Clevelandu priredili zgodovinski rock koncert, na katerem bodo nastopili številni priljubljeni pevci, ki so navzoči na glasbeneih odrih od 50. let do današnjih dni.
Glasbeni maraton bo trajal šest ur, v živo pa ga bo prenašala kabelska mreža HBO. Bruce Springsteen bo pel z Jerryjem	Leejem
Lewisom, medtem ko bo Sheryl Crowe nastopila s skupino Allman Brot-
hers. Seznam nastopajočih je dolg. Med imeni izstopajo Aretha Franklin, Chuck Berry, James Brown, Carole King, Robbie Robertson, Melis-sa Etheridge in Snoopy Doggy Dog.
Pobuda za ustanovitev muzeja sega v leto 1986, ko so najeli slovitega arhitekta, Američana jdtaj-skega porekla I. M.Peia, avtorja načrta za vzhodno krilo vvashingtonske National Gallery in pariškega Grand Louvra.
Čeprav o rocku nima pojma - kot je sam priznal - je 78-letni Pei pripravil načrt, ki je vzbudil občudovanje kritikov in strokovnjakov.
Na bregu Eriejskega jezera so zgradili drzno moderno stavbo, v kateri bo poleg muzeja rocka
tudi prostor za razstave in različne prireditve.
Obiskovalci bodo po besedah direktorja Den-nisa Barrieja v muzeju srečali nekakšen »organiziran kaos«. Razstavljeni bodo najrazličnejši predmeti in zanimivosti: kitara, ki jo je uporabljal Pete Townsend pri komponiranju rock opere Tommy ali srednješolsko spričevalo Buddyja Hollyja oziroma vzhodnonemški trabanti s turneje skupine U2.
Clevelandska uprava, ki je v muzej vložila več deset milijonov dolarjev, zdaj pričakuje trume obiskovalcev. Samo na otvoritev naj bi jih prišlo 250 tisoč, v prvem letu delovanja pa naj bi muzej prinesel milijon dolarjev zaslužka.
SREDNJA AZIJA / KIRGIZISTAN
Stepska Iliada
BASKEK- »Velika voj-ska petsto tisočih« je po Padcu sovjetskega cesarstva zakorakala iz srednjeazijskih step proti Zahodu pod poveljstvom velikega kirgiškega vojskovodje Manasa, ki je svojemu ljudstvu obljubil slavo in čast. Manas seveda ne predstavlja nobene nevarnosti, razen za strokovnjake, ki bodo morali prebrati petsto tisoč verzov njegovega epa, tridesetkrat daljšega °d Iliade in Odiseje skupaj ter petkrat od Ma-habharate, ki je v teh dneh praznoval tisoč let obstoja. Ep v kirgiščini,
ki je samo delno preveden v ruščino, ima številne različice in je zelo obsežno epsko delo, saj vsebuje približno milijon verzov. Manas je postsovjetski simbol zgodovinske združitve ne samo kirgiškega ljudstva, temveč tudi celotnega turškega sveta, trdijo v Ankari.
Na srečanju dežel nekdanjega turškega imperija, ki je pred kratkim potekalo v Kirgizistanu, so posvetili praznovanju tisočletnice epa veliko pozornost. Velika kirgiška zgodba, ki je zahodnemu svetu povsem tu-
ja, se začenja z rojstvom Manasa, poveljnika, ki predstavlja dobroto, in opisuje njegove dogodivščine vse do junaške smrti.
V glavno zgodbo se vpletajo stranske, ki opisujejo družbeno, gospodarsko in kulturno življenje kirgiškega ljudstva. Kot pravi legenda, se je turško ljudstvo priselilo na anatolsko planoto prav iz step Srednje Azije. Zato skušajo turške oblasti na čelu s predsednikom Sulejmanom Demirelom Manas razglasiti za simbol turške enotnosti.
RUSIJA / VELIKO VESELJE NACIONALISTOV
Moskovčani so siti zahodnjaške hrane
V središču mesta so odprli prvo restavracijo verige, ki bo gostom ponujalo samo ruske specialitete
MOSKVA - Moskva se je naveličala restavracij s hitro hrano, ki se množijo po vsej državi. V mestnem središču so odprli prvo restavracijo verige Ruski bistro, ki ponuja ruske specialitete iz prejšnjega stoletja. Nova restavracija se namerava zoperstaviti zahodnjaški hrani, predvsem hamburgerjem in pizzam, s tradicionalnimi jedmi, ki so jih poimenovali po slavnih osebnostih izpred revolucije.
Novi lokal stoji med restavracijama McDonald’s in Pizza Hut v središču Moskve. Zahodnjaškim verigam namerava prevzeti stranke s hrano, ki jo po besedah direktorja Alekseja Brailovskega Rusi nujno potrebujejo.
Nova restavracija ne pozna ocvrtega krompirčka ali kave, pač pa piro žke z gobami, zeljem in krompirjem, juho Romanovski, čaj in vodko. »To hrano imamo v krvi,« trdi Brailovski.
Zadnje čase so ruski nacionalisti in komunisti čedalje manj naklonjeni verigi McDonald’s, ki je postala
simbol prevlade zahodnih vplivov. McDonald’s ima v Moskvi pet podružnic, Ruski bistro pa namerava odpreti v prestolnici kar 80 podružnic do leta 1996, v prihodnjih letih pa celo dvesto, čeprav ne ponuja hitre postrežbe, zaradi katere mnogi cenijo McDonald’s.
Lokal je prava revolucija v primerjavi z umazanimi in brezbarvnimi kavarnami komunistične Rusije, saj je pisan, čist in moderno urejen. Stranke sprejema vratar v uniformi, restavracija pa ima tudi klimatske naprave in celo dovolj krožnikov, žlic in vilic, tako da gostje ne čakajo v vrsti za pribor kot v starih časih.
Cene za hitro hrano so ugodne, hrana pa je po izjavah številnih gostov zelo okusna, tako da je v času kosila in večerje pred bistrojem vselej dolga vrsta ljudi, ki potrpežljivo čakajo na prigrizek.
Po prvih ocenah bo Ruski bistro kmalu postal eden najbolj priljubljenih kotičkov mladih moskovskih sladokuscev.
Nekrvava bitka
V španskem Bunolu so priredili vsakoletno »tomatino«, nekrvavo bitko, v kateri se udeleženci obmetavajo s paradižniki. Tradicionalna prireditev je privabila veliko radovednežev iz vse Evrope (Telefoto: AP)
SVET
Petek, 1. septembra 1995
NOVICE
SEVERNA IRSKA / SEPTEMBRA LANI SE JE IRA ODLOČILA PREKINITI OBOROŽEN BOJ
Scharping odstavil Schroderja
BONN (dpa) - Predsednik nemške opozicijske Socialdemokratske stranke (SPD) Rudolf Scharping je svojega nasprotnika v stranki Gerharda Schroderja po enomesečnem sporu odstavil s položaja. Le tri dni po očitno neuspešnem poskusu sprave je Scharping sporočil, da je Schroderju odvzel pristojnost za usklajevanje gospodarske politike SPD. Scharping se je s tem odzval na nedavni napad Schroderja, ki je šele v ponedeljek priznal predsedniku stranke pravico do vodenja. V pogovoru za včerajšnji Die VVoche je Schroder izjavil: »Ne gre več za socialdemokratsko ali konzervativno pohtiko, temveč za sodobno ali nazadjaško. Cilje je sicer mogoče različno zapisati, ni pa mogoče različno izvajati sodobne gospodarske pohtike.« Scharping je včeraj v Bonnu pred parlamentarno frakcijo SPD izjavil, da s takšnimi pogledi Schroder ne more vec predstavljati socialdemokratske gospodarske politike.
Mirovni proces v Čečeniji povsem zastal
MOSKVA (Reuter) - Mirovni proces v Čečeniji je v teh dneh dosegel najnižjo točko, ko so uporniki obdolžili ruske oblasti za napad na mirovne pooblaščence, medtem ko je Moskva obdolžila separatiste za poboj petih ruskih predstavnikov. »Kljub julijskemu dogovoru se vojna v Čečeniji še vedno nadaljuje,« je dejal Jerihanov, glavni CeCenski pogajalec. V svoji izjavi je obdolžil Ruse, da so nameravali ubiti čečenskega voditelja Dudajeva. V Sankt Petersburgu pa je ruski ministrski predsednik Cer-nomirdin Dudajeva označil kot kriminalca, s katerim Rusi ne bodo sedli za pogajalsko mizo. Mirovni pogovori še vedno niso reših ključnega problema, namreč prihodnjega statusa Čečenije, za katero Moskva še vedno zahteva, naj ostane sestavni del ruske federacije.
Punjabski premier ubit v atentatu
NEW DELHI (Reuter) - Punjabski premier Beant Singh je bil včeraj ubit v bombnem atentatu. Znan po svojem brezkompromisnem boju zoper deset let trajajoči sikhovski terorizem (kljub temu, da je bil sam Sikh), je imel nedvomno veliko sovražnikov. Leta 1992 je kot elan kongresne stranke zaradi nevarnosti pred nasiljem separatistov oblikoval prvo vlado v Punjabu. Vendar pa so številne človekoljubne organizacije Beantovo vlado obdolžile, da je s silo obračunavala s sikhovsko mladino, šefu punjabske policije Gillu pa očitale številne nasilne metode in celo poboje, ki so jih njegove enote izvajale nad Sikhi. Beant je izšel iz kmečke družine, hitro pa je našel zaposlitev v vojski - instituciji, ki je pri Sikhih najbolj spoštovana. Kmalu se je posvetil politiki in postal elan glavne sikhovske stranke Akali Dal. Ko je postal elan kongresa, se je začel njegov vzpon, vseskozi pa je nasprotoval separatističnim težnjam številnih Sikhov.
Leto nemirnega mini
London in Dublin si prizadevata za ustanovitev mednarodne komisije, ki bi nadzorovala razorožitev Ire - vodstvo Sinn Feina zamisli nasprotuje
LONDON (Reuter, AFP) - Prve obletnice premirja na Severnem Irskem niso buCno proslavljali; v Belfastu so postavili velik zaslon, na katerem so bila izpisana imena 3200 ljudi, ubitih v Četrt stoletja trajajočih spopadih med katohško in protestanstko skupnostjo. Po polletnem zastoju pogajanj si London in Dublin prizadevata za ustanovitev posebne mednarodne komisije, ki bi nadzorovala razorožitev Ire, kar kot pogoj za začetek pogajanj o dokončnem miru v Ulstru,
postavlja britanska vlada.
V izjavah za londonski BBC sta bila glede skorajšnjega oblikovanja komisije optimistična tako irski premier John Bruton kot britanski minister za Severno Irsko Patrick Mayhew. Prihodnjo sredo se bo Bruton sešel še z britanskim premi-erom Johnom Majorjem. John Bruton je sicer priznal, da bodo pogovori z Majorjem glede oblikovanja predloga za razorožitev Ire precej »težavni«, saj bo treba »dobiti trino zagotovilo, da ne bo vec segla po orožju in se zaradi političnih motivov znova zatekla k nasilju«.
»Ce bi z mednarodno skupino uspeli rešiti problem, je povsem razumljivo, da podpiramo njeno ustanovitev,« je dejal Mayew.
Dodal je, da bi lahko njeni elani vladama in vsem vpletenim v spor svetovali, kako izvršiti razorožitev. V pogovoru je ponovil stališče britanske vlade, ki kot predpogoj zahteva dokaz o Irini pripravljenosti za začetek razorožitve, in to še
preden bodo predstavniki vseh v spor vpletenih strani sedli za pogajalsko mizo.
Bruton je prepričan, da se bodo pogajanja vendarle zaCela, morda celo pred božičem. »Čeprav se zavzemamo za Cimprejšen začetek pogajanj, moramo biti najprej prepričani, da bodo res stekla,« je poudaril Bruton. Irski premier Mayhew je njegovo izjavo ocenil kot »optimistično«, vendar »stvarno«.
Gerry 0‘Hara, elan Sinn Feina, političnega krila Ire, je znova zavrnil možnost sklica mednarodne konference o Severni Irski, saj naj bi šlo za »novo britansko oviro«, ki bi onemogočila rešitev krize. »Menimo, da je takšno stališče neodgovorno in nevarno,« je v izjavi za BBC rekel 0‘Hara. Gerry Adams, predsednik Sinn Feina, pa je izjavil, da je njegova organizacija sicer pripravljena preučiti sleherno mirovno pobudo, vendar pa se namerava pogajati o svoji prihodnji vlogi, ne pa o predaji.
Gerry Adams: najprej se bomo pogajali, šele nato razoroževali (Telefoto: AP)
ŠVICA

Minister s pipico gre v pokoj
ZVONE PETEK
Od vseh švicarskih politikov mi je najbolj simpatičen. Pa ne zato, ker je Otto Stidi umirjen in trezen sodaldemokrat, temveč predvsem zaradi svoje politične pokončnosti in doslednosti. Ko je šlo za državno blagajno in blaginjo, se ni oziral ne na partijske interese ne na opozicijo, Ce je bilo treba, je podstavil hrbet in se spopadel s svojimi vladnimi kolegi in njihovo potratnostjo, da o opozidji ne govorimo.
V sredo zvečer se je švicarski kabinet, v katerem sedi vsega šest ministrov in ena ministrica, že razhajal, ko je Otto Stich kolege vljudno zaprosil, Ce lahko za trenutek počakajo, »ker jim mora sporočiti nekaj pomembnega«. In jim je sporočil, da z 31. oktobrom odstopa z mesta finančnega ministra, »ker ne more prezveti odgovornosti za tak proračun 1996, kot si ga želijo ministrski kolegi in parlamentarne stranke«.
Vest je odjeknila kot bomba, saj je prišla v trenutku, ko so jo Švicarski politični analitiki najmanj pričakovali. Povsem v slogu navihanega politika iz Solothuma, ki je storil to, za kar je mislil, da je prav, tedaj, ko je bilo to potrebno, ne glede na politične okoliščine in primernost trenutka. 68-letni Stich je sedel v vladi, ki jo po receptu zgodovinske »čarobne formule« sestavljajo predstavniki štirih strank: socialisti (SP), svobodnjaki (FDP), krščanska ljudska stranka (CVP) in Švicarska ljudska stranka (SVP), dolgih dvanajst let. Njegova izvolitev je meščanskim strankam sprva težko obležala na želodcu, pozneje pa so se tudi desni politiki sprijaznili s samosvojim, vendar poštenim, načelnim, predvsem pa strokovno podkovanim socialistom. »Gut gemacht, Otto Stich«, si je na naslovnici Cez celo stran oddahnil bulvarski BUck, ki je Sticha strupeno napadal
že nekaj let in mu skušal spodmakniti ministrski stolček z vsemi sredstvi. Ko so mu pred dobrim letom zaradi težav s srcem vstavili sreni spodbujevalnik, so ga na naslovnici skoraj pokopali, ko se je na seji parlamenta, kjer se je trmasto (zaman) boril za manjše državne izdatke, razjokal, ga je Blick neusmiljeno raztrgal z naslovom: »Otto, Cas je, da greš!« Mali striček s pipico pa se ni dal. Tudi ko je šlo za NEAT (gradnjo alpske železniške transverzale) se je postavil povprek in ministru za promet Ogiju dejal, da je megaloman in da državna blagajna ne prenese milijardne naložbe. Brez dvoma je (bil) Stich eden najbolj priljubljenih in po svoje karizmatičnih švicarskih politikov. Nasprotniki so ga spoštovali, navadni ljudje pa so mu verjeli. Z lahkoto je prepričal ljudi, da je pac treba plačati dvajset odstotkov več bencinskih davščin, ker država potrebuje denar za ceste. Ljudje so odšli na volišča in glasovali za podražitev bencina. Kaj takega je mogoče samo v Švici, res pa je tudi, da je Švica edina država, ki državljane vpraša, Ce sme podražiti bencin. Potem je Otto prepričal Švicarje, da je nujno treba uvesti tako imenovani mehnvertsteuer. Sestin-polodstotni davek na novoustvarjeno vrednost je seveda podražil življenje v srcu Alp, toda striček s pipico je volilce spet uspeSno prepričal, da je tako prav in da za državno blagajno, ki si je kljub njegovemu zategovanju pasu vsako leto nabrala šes-tmilijardno luknjo, potrebuje vec denarja.
Stichov odstop je seveda sprožil obilico komentarjev in špekulacij. Zakaj je ostopil ravno zdaj? Zato, ker hočejo socialisti pred bližnjimi (novembrskimi) volitvami pritegniti pozornost volilcev. Kdo bo njegov naslednik? Bo sedanji obrambni
minister in letošnji tumusni predsednik konfederacije Kaspar Villiger (iz bogate lu-zemske družine tovarnarjev cigar in koles) presedlal v finančni fotelj? Bodo socialdemokrati vztrajali, da obdržijo finančno ministrstvo? Na voljo imajo nekaj mladih, vendar izvrstnih kandidatov iz lastnih vrst. To je Se najbolj verjetno, saj bi se sicer zamajalo ravnovesje, ki ga zagotavlja »Čarobna formula«. Meščanske stranke bi sicer najraje odrinile Stichove socialdemokrate od vladnega korita, vendar se bojijo, da bi socialisti v opoziciji postali s svojo evropsko odprtostjo prenevaren nasprotnik. Stich je z odstopom, ki je »zrasel samo na njegovem zeljniku«, kot hitijo zagotavljati njegovi strankarski kolegi, socialistom zagotovo storil dobro uslugo. Ponagajal pa je debelušnemu gospodarskemu ministru Delamurazu, ki je znan po tem, da rad popije kozarček ali dva belega vina iz rodnega Valaisa. Delamuraz je ravno tako v letih in po malem boleha, tako da je zdaj skoraj prisiljen odstopiti. Zdaj Sele se bo razbesnel politični predvolilni boj, v katerega so se s izvlečenimi sabljami podati predvsem desničarji na Čelu s populistom Blocherjem. S parolami »Čoln se potaplja« (dvajsetodstotni delež tujcev zmanjšati in zakoličiti pri največ 18 odstotkih), »Evropa nikoli« in podobno politično ropotarnico preteklosti skuSajo prestrašene »Prašvicarje« potegniti cim dlje na desni breg. Zanje utegne biti upokojeni »striček s pipico« nevarnejši kot njega dni, ko je še bdel nad državno blagajno. Otto, pa naj bo to Blicku všeC ati ne, je namreč tudi s srčnim spodbujevalnikom bolj pokončen kot njegovi mlajši nasprotniki in povsem v pozabo se zagotovo ne bo pustil odriniti.
___________ANALIZA__________
Severna Irska še vedno v pat poziciji začasnega mini
Mirovni proces na Severnem Irskem, ki traja že drugo leto, je se vedno v pat poziciji, kajti na obzorju ni politične rešitve, ki bi začasno premirje spremenila v trajno. Sporna točka, ki preprečuje, da bi politične stranke sedle za pogajalsko mizo, je vprašanje predaje orožja.
London zatrjuje, da do pogovorov ne more priti, dokler Ira ne bo položila orožja, Ira pa tega ne namerava storiti pred začetkom pogovorov. Obe strani imata na voljo najmanj dve kompromisni rešitvi. Prva je predlog nekdanjega irskega premiera Alberta Rey-noldsa, sopodpisnika deklaracije z Dovming Streeta, predvideva pa, da bi pogajanja in predaja orožja potekala hkrati, tako da nobena stran ne bi imela občutka, da je popustila. Dokončna predaja bi bila del končnega mirovnega sporazuma. Druga možnost je bolj »diplomatska«: Ira bi lahko »dovolila«, da varnostne sile na Severnem Irskem same »najdejo« skladišča orožja. Tako bi obe strani ohranili Čast, pogajanja pa bi lahko stekla.
Ne glede na izid pogajanj o predaji orožja, ki bi omogočila prava pogajanja, seveda ni mogoče spregledati možnih zapletov. Ne gre pozabiti na orožje protestantskih skrajnežev, kajti razumljivo je, da ha noCe položiti orožja, dokler tega ne stori tudi druga - prav tako teroristična - stran. Sočasnost bi bila pričakovana - ne toliko zaradi Časti, marveč zaradi občutka varnosti, saj so si protestantske teroristične skupine pri boju proti Iri pomagale tudi tako, da so v njihove vrste infiltrirale sever-noirske varnostne in obveščevalne sile.
Trenutno ni videti, da bo ha popustila. Se veC: njeno politično krilo Sinn Fein je ta teden začelo s kampanjo proti predaji orožja. Prav tako se ne zdi, da bi popustile protestantske politične stranke, ki enako kot London nočejo sesti za pogajalsko mizo še pred razorožitvijo. Ce se ha ne bi razorožila in v pogajanjih ne bi dosegla želeno, bi se vnovič zatekla k boju, menijo protestantski politiki. Toda sedanji začasni mir tudi ni tako trden, kot bi se zdelo, kajti spopadov med policijo, katoliki in protestanti ne manjka.
Pri tem se velja spomniti zgodbe o levičarskem uporniku v Salvadorju. Po mirovnem procesu je res predal puško, toda doma si je v kuhinji sezidal skrivališče, kamor je skril še dve puški - za vsak primer. Tako predaja orožja pravzaprav ne pomeni nic. Nekaj ga bo vedno na voljo. Salavadorski upornik ga je bržkone zadržal tudi zato, ker je domneval, da državne obveščevalne službe svojih seznamov sumljivih ljudi verjetno niso zavrgle kar Cez noc. Mir zato ne bo odvisen od predaje orožja, temveč od politične rešitve, zato imajo irski nacionalisti prav, ko britansko vlado obtožujejo zavlačevanja. Na ta način naj bi London nameraval prikriti, da se je ha sama odločila za premirje in da ni bila premagana. Morda bi si veljalo zapomniti lekcijo iz Bosne: premirij je lahko nešteto, toda Ce politične rešitve niso sprejemljive za vse strani, pomenijo prav malo. Zato bi veljalo zdaj - ko orožje molči - Cimprej sesti za mizo in ga utišati za vselej.
Nikolai Jeffs
DRUGI DAN NATOVEGA VOJAŠKEGA NAPADA V BOSNI IN HERCEGOVINI
Enotam za hitro posredovanje je zmanjkalo sibskih taro
Rafko Mladić zavrnil umik težkega orožja iz okolice Sarajeva
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Letalske sile Severnoatlantske zveze so vCeraj nadaljevale napade na srbske položaje okrog bosanske prestolnice. S krova letalonosilke Theodo-f6 Roosevelt so lovci in bombniki poleteli vec kot tristokrat 111 napadli 90 ciljev na 23 različnih krajih. Kljub temu je Poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladic zavrnil zahteve po umiku težkega orožja iz okolice Sarajeva in ukazal napad na bihaško enklavo.
Predstavniki Združenih narodov so izjavili, da je že osemnajst ur po začetku na-
padov na položaje bosanskih Srbov okrog Sarajeva topništvu enot ZN za hitro
posredovanje zmanjkalo ciljev. »Zadnjo granato so enote za hitro posredovanje izstrelile že v sredo ponoCi, saj pozneje niso našle nobene tarče veC. Vreme je bilo slabo, predvsem pa so imeli Srbi dovolj Časa, da so lahko skrili ostalo orožje. Zdaj Čakamo na morebitno vojaško akcijo Srbov. Ce bodo streljali, jim bomo napad vr-
nib. V nasprotnem primeru bo o nadaljnjem ukrepanju odločal Nato,« je poročal predstavnik ZN.
Topništvo enot ZN za hitro posredovanje na Igmanu zahodno od Sarajeva je na 23 srbskih ciljev v približno osemnajstih urah izstrelilo devetsto salv. »Dejstvo, da je enotam za hitro posredovanje precej hitro zmanjkalo tare, ne preseneča. Srbi so dovolj pametni, da so svoje orožje skrih. Cim dlje se bo akcija nadaljevala, manj bo možnosti, da bodo enote ZN uspešno delovale.«
ZN menijo, da bi Srbi okrog Sarajeva utegnili streljati na konvoje s človekoljubno pomočjo, ki nameravajo pripeljati na to območje. Na ta način bi lahko enote ZN odkrile njihove položaje in jim vrnile napad. Topništvo enot ZN za hitro posredovanje na Igmanu sestavljajo francoski in nizozemski 120-milimetrski minometi, osem francoskih 155-milimetrskih havbic in dvanajst britanskih 105-mi-limetrskih topov. Pri iskanju ciljev pomagajo topniški opazovalci v Sarajevu in na okoliških hribih, radar ZN in Natov zračni nadzor. Predstvniki ZN so povedali, da so imeli Srbi na zaCetku akcije Nata in ZN okrog Sarajeva »nekaj sto« kosov težkega orožja, vključno s tanki, havbicami, minometi in protiletalskimi topovi. Najbolj smrtonosne dogodke v Sarajevu med štiri desetmesečno bosansko vojno so povzročile mine, izstreljene iz cevi, ki jih ni težko premikati, skriti in spet postaviti. To orožje, ki ga je mogoče prevažati v avtomobilskem prtljažniku, je tako težko odkriti, da je preprečevanje njegove uporabe bolj odvisno od končnega političnega sporazuma kot od vojaškega odkritja in protinapada.
ISKANJE SESTRELJENIH FRANCOSKIH PILOTOV
V Bosni se je začela nenavadna tekma s časom. Bosanski Srbi in sile Nata namreč tekmujejo, komu bo prej uspelo najti dva francoska pilota, ki sta v sredo izskočila iz sestreljenega letala Mirage 2000.
Dassault Mirage 2000-5 je eno od najmodernejših francoskih vojaških letal, v katerem se skriva vrsta sodobnih elektronskih naprav in pomagal, ki pilotu olajšujejo letenje in boj.
Domnevajo, da so bosanski Srbi sestrelili francosko ietalo z ruskim ročnim raketometom SA-7, vendar tega ne more nihče trditi z gotovostjo, ker vojska bosanskih Srbov uporablja tudi druge tipe orožja, ^pretihotapljenega iz Rusije.___________
■T-®'^oti Na,a nos|°s sabo poleg osebnih lokatorjev tudi žepne radijske ^ postaje in hrano, s katero lahko preživijo sedem dni. Pilota sta svoja lokatorja verjetno izklopila, radijske postaje pa ne uporabita zato, ker bi ju lahko slišali tudi bosanski Srbi. Vsi Natovi piloti obvladajo različne tehnike maskiranja, zato domnevajo, dasta se Francoza skrila v trenutku, ko sta doskočila na trdna tla, njuno letalo pa je med nesposrednim prenosom televizije bosanskih Srbov zgrmelo na tla.
REUTER
HOLBROOKE NA HRVAŠKEM
Tuđman si želi s tramincem nazdraviti v Vukovarju
Vlada v Zagrebu je pripravljena privoliti v določeno »prehodno obdobje«
ZAGREB - Ameriškega posrednik Richard Holbrooke, ki je po pogovorih s srbskim predsednikom Miloševičem včeraj Pripotoval v Zagreb, je hrvaškega predsednika seznanil z vsebino pogovorov s srbskim državnim vrhom, Tuđman pa mu je predstavil hrvaške predloge za mimo reintegracijo Slavonije v pravni in politični sistem Hrvaške.
Uradno sporočilo o obisku ni, veC špekulacij pa je pove-ameriskega diplomata ne go- zanih z ugibanji, kdaj bo do vori o tem, katere predloge je reintegracije prišlo. Obrambni Tuđman predstavil Holbroo- minister Sušak napoveduje, ku. Načrti so menda že izdela- da bodo v Vukovarju veliko
praznovanje priredili še pred božičem, Tuđman pa je izjavil, da bo v Vukovarju zagotovo nazdravil z iloškim tramincem prihodnje leto.
Kljub temu pa je Hrvate, ki so postali zaradi uspehov v Kninu zelo samozavestni, razvnela ideja, da bi si lahko Slavonijo vzeli tako, kot so si vzeli Knin - z orožjem. To pa ni bilo prav nic všeč prijateljem
Nacionalizacija srbskega premoženja v Krajini
ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj po hitrem postopku sprejela uredbo o prevzemu in upravljanju premoženja tistih prebivalcev, ki so po hrvaški vojaški akciji pobegnili v Srbijo ah Bosno.Po grobi oceni gre za štiristo tisoC stanovanjskih objektov in precejšnje Število obdelovalnih površin, ki jih žeti hrvaška oblast zaščititi pred nadaljnjimi zlorabami, plenjenjem in požiganjem, obdelovalne površine pa bo treba počasi pripraviti na zimo.
Ker lastnikov teh nepremičnin ni veC na hrvaškem ozemlju, bo upravo nad temi objekti in zemljo prevzela hrvaška država. Sestavila bo posebno komisijo, ki bo zemljo in stanovanja razdelila med hrvaške begunce iz Bosne in ZRJ ter tiste hrvaške državljane, katerih stanovanja in druge nepremičnine so bile med vojno uničene. Ce se pravi lastniki ne bodo vec oglasih, bodo upravitelji dodeljene nepremičnine tudi priposestvovah.	(G. G.)
Američanom, in zato je hrvaško vodstvo na novo Nevihto raje pozabilo.
Podpredsednik hrvaške vlade Mate GraniC je predvčerajšnjim povedal, da si mirne rešitve slavonske problematike poleg Zahoda želi tudi srbski predsednik. GraniC o hrvaških načrtih sicer ni hotel govoriti, izdal pa je, da so Hrvatje pripravljeni privoliti v določeno »prehodno obdobje«, po katerem bi znova prevzeti oblast nad Slavonijo. Na vprašanje, ali naj bi to obdobje trajalo tri oziroma pet let, kot predlaga mednarodna skupnost, je GraniC odgovoril: »Tako dolgo ne bomo Čakali. Privolili bomo največ v dve leti.« Dejal je tudi, da Hrvaška ne bo privolila V nikakršne kompromise - ne v ozemeljske ne v morebiten kompromis glede oblasti. »Pogovarjati smo se pripravljeni samo o tehničnih podrobnostih mirne reintegracije,« je bil odločen GraniC.	Jelena Lovrič
ANALIZA
Razmere so zrele za resna pogajanja
LONDON - Svetovna diplomacija, zlasti ameriška, kljub Natovim napadom na bosanske Srbe vztraja pri prizadevanjih za miren konec vojne v Bosni in Hercegovini. Pozitivni premiki nasprotujejo napovedim dvomljivcev, Ceš da bi vmešavanje zahodnih sil pomenilo konec mirovnih prizadevanj.
Odgovor bosanskih Srbov in njihovih voditeljev na doslej najhujši letalski napad v nasprotju s predhodnimi odgovori (zajemanje talcev in vojaške akcije) kaže na njihovo pripravljenost za začetek pogajanj. V zahodnih diplomatskih krogih se je pojavila bojazen, da bo zaradi spremenjene sreče na bojišču bosanska vlada skušala osvojiti čimveč ozemlja po vojaški poti. Kljub temu evropski diplomati optimistično pričakujejo, da se bodo kmalu začela resna pogajanja, v katerih bo bržkone imel odločilen delež VVashington. Pomočnik državnega sekretarja Richard Holbrooke je izjavil, da so razmere zrele za resna pogajanja, nemški kancler Helmut Kohl pa je v petek dejal, da so spremembe kljub strašnim trenutkom, ki jih doživljamo, priložnost za mir. Srbija je v petek sporočila, da so bosanski Srbi privolili v pogajanja z Jugoslavijo. To pomeni, da bo srbski predsednik Miloševič lahko z vetom preprečil morebitna nestrinjanja bosanskih Srbov z dogovorom. »Letalski napadi so pomembna prelomnica,« je izjavil neki evropski diplomat, ki meni, da povezovanje bosanskih Srbov z Miloševičem kaže na njihovo voljo za pogajanja. Skupina za stike, ki se bo sešla Cez nekaj dni, je zaradi vztrajnega zavračanja bosanskih Srbov, da bi do rešitve bosanske krize prišlo po mednarodni poti, stavila na Miloševiča. Zaradi pritiska
zahodnih sil in nenehnih obljub o ukinitvi ukrepov Združenih narodov je Miloševič lani pretrgal stike z bosanskimi Srbi in jih prepričeval, da je nastopil Cas za mir. Bosanski Srbi so v preteklosti zavrnili mirovne naCrte, ki so jih pred tem že skoraj sprejeli, pri tem pa se pogajanja o ključnih problemih, kot je ozemeljska razdelitev Bosne, sploh Se niso začela. Bosanska vlada še ni zaCela s povračilnimi akcijami. Natovi letalski napadi so z uničenjem topništva, komunikacij in streliva spremenili razmerje sil na bojišču. Bosanski Srbi imajo zdaj občutno manj težkega orožja. Nato in nekatere zahodne države so bosanski vladi in njeni zaveznici Hrvaški svetovale, naj ne skušajo izkoristiti položaja za ofenzivne akcije Se pred zimo. Dvomi kljub temu ostajajo. Neki zahodni diplomat je izjavil, da bodo vojaški poveljniki bržkone močno pritiskali na bosansko vlado, naj izkoristi to prednost. »Mirovni naCrt vsebuje rešitve, ki jim niso po volji, in možno je, da jih bodo skušali doseči po vojni poti.« Bosanska vlada je seznanjena z ameriškim predlogom, ki bosanskim Srbom ponuja visoko stopnjo samostojnosti in možnost konfederacije s Srbijo. To bi po mnenju bosanske vlade utegnilo ogroziti stabilnost bosanske države. VVashington, ki se izmika pošiljanju svojih enot silam Združenih narodov, pogosto kritizirajo evropske zaveznice, da je s svojim nacrtom prišel na dan po hrvaški osvojitvi Krajine. Ameriška pobuda se Časovno ujema z izjavami posrednika Evropske unije Karla Bildta, ki je v Času operacije Nevihta kritiziral bosansko in hrvaško vlado.
Nicholas Doughty / Reuter
ALŽIRIJA / ATENTAT V PRESTOLNICI
Podtaknjena bomba ubita deset ljudi
Za pokol so odgovorni islamski skrajneži
PARIZ (Reuter) - Alžirski radio je včeraj poročal, da je nekaj minut pred dvanajsto uro eksplodirala bomba v avtomobilu, parkiranem na glavnem trgu okrožja Bab El-Ue-du, enem najbolj prometnih predelov Alžira. Policija je sporočila, da je bilo v eksploziji ubitih deset ljudi, najmanj petnajst pa ranjenih.
To je bila že peta ekplozi-ja v avgustu v tem delu Alžira, kjer ima svoj sedež tudi alžirska služba za državno varnost Policija meni, da so atentat izvedli muslimanski skrajneži, člani Islamske fronte osvoboditve, ki nasprotujejo predsedniškim volitvam; te je predsednik Zeroual napovedal za 16. november. Prizorišče eksplozije si je ogledal tudi alžirski minister za notranje
zadeve Ben Mensor. Ker je policija v zadnjih mesecih poostrila nadzor v ulicah, kjer so vladne institucije, in nekatere celo zaprla za promet, skrajneži nastavljajo bombe v drugih delih mesta, predvsem gosto naseljenih in zelo prometnih. Po pisanju alžirskega dnevnika Le Matin so včeraj teroristi nastavili bombo tudi v mestu Boufariku na jugovzhodu Alžirije; v eksploziji je
bil ubit neki visoki uradnik lokalnega urada za varnost, 32 civilistov pa je bilo ranjenih. Po izjavi nekega tujega diplomata pogosti napadi islamskih skrajnežev ne presenečajo; izvajajo jih že od leta 1992, ko so bile razveljavljene volitve, na katerih je zdaj prepovedana Islamska fronta rešitve dobila večino glasov. Doslej je bilo v nemirih v Alžiriji ubitih že več kot 40 tisoč ljudi. Francoske oblasti sumijo, da so alžirski skrajneži izvedb tudi bombna atentata v Parizu; skrajneži namreč francoske oblasti obtožujejo, da v alžirskem sporu podpirajo sedanjo oblast.
islamska fronta rešitve je tokrat podtaknila bombo v avtomobil, ki je bil parkiran pred glavnim sedežem policije
ŠPANIJA / ZAČETEK NAJBRIDKEJSEGA OBDOBJA GONZALEZOVE KARIERE
KAZAHSTAN / REFERENDUM O NOVI USTAVI
Premier ne uživa več zaupanja volilcev
Predčasne parlamentarne volitve naj bi bile izvedli že marca prihodnje leto
MADRID (dpa) - Ko je španski premier Febpe Gonzalez včeraj prvič po poletnem premoru prišel v svoj urad v vladni palači Moncloa, se je zanj morda začelo zadnje, bržkone tudi najbolj bridko oMobje v njegovi dolgoletni pobtični karieri. Zdaj je pred težko nalogo, da častno zapusti svoj stolček.
Špansko pobtično prizorišče so v obdobju njegovega delovanja pretresati številni korupcijski škandab, v katere so bile vpletene skoraj vse državne inštitucije - od centralne banke do varnostnih sil. Po dvajsetih letih na vrhu socialistične stranke in trinajstih letih v vladi Febpe Gonzalez ne uživa več zaupanja volilcev. Njegov pobtični imidž je že tako slab, da bodo njegove zasluge deležne pohvale šele takrat, ko se bo že zdavnaj poslovil od svojega položaja.
Prva ovira, ki čaka Gonza-leza po letnem premoru, je pravna razjasnitev njegove vpletenosti v državno nasilje proti baskovski separatistični organizaciji ETA. Afera glede »protiterorističnih osvo-
bodilnih skupin« (GAL), ki so sredi 80. let v južni Franciji ubile 28 domnevnih članov organizacije ETA, je vrgla temno senco na mlado špansko demokracijo. Vrhovno sodišče bo kmalu razsodbo, ali so Gonzalez in njegova nekdanja ministra kazensko odgovorni za zločine GAL. Čeprav sodišče ne more dobiti tehtnih dokazov o njihovi vpletenosti, je že samo razprava o tem močno škodovala Gonzalezovemu ugledu.
Za špansko opozicijo je Gonzalez že dolgo človek, ki je pobtično odgovoren za delovanje »eskadronov smrti«, saj se je po njenem mnenju vsaj strinjal z ustanovitvijo te morilske skupine in ni ukrepal proti njej. Opozicija celo
meni, da je Gonzalez morda celo duhovni vodja GAL.
Felipe Gonzalez bo do oktobra sprejel odločitev, ah se namerava še enkrat potegovati za položaj premiera. Za zdaj se zdi, da bo spremljanje grozečega poraza so-ciabstične stranke prepustil svojemu najožjemu sodelavcu, španskemu zunanjemu ministru Javierju Solani. Se vedno je nejasen tudi natančen datum izvedbe volitev. Predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale potekati šele poleti leta 1997, želi Gonzalez izpeljati že marca prihodnje leto. Ali se bo lahko tako dolgo obdržal na svojem položaju, je odvisno predvsem od podpore Kataloncev, ki so porok za stabilnost vlade. Vodja katalonske stranke Jordi Pujol še čaka na razplet dogodkov. Obstaja namreč nevarnost, da bodo Katalonci na regionalnih volitvah »kaznovali« njegovo stranko zaradi povezanosti s
socialisti. Povod za popoln razkol med katalonsko in so-ciabstično stranko bi utegnila biti odločitev vrhovnega sodišča, da obtoži Gonzale-za, pa tudi nesoglasja glede proračuna za leto 1996.
Za predčasne vohtve se že dolgo zavzemata vodja konservativne stranke Partido Popular Jose Maria Aznar in koalicija pod vodstvom komunistov Združena levica.
Gonzalez za vsako ceno žeti do konca izpeljati špansko predsednikovanje Evropski uniji. Upa celo, da bi ute-gml z izboljšanjem gospodarskega položaja in zunanjepolitičnimi uspehi še enkrat preprečiti popoln poraz. Zaveda se namreč dejstva, da prebivalstvo ni navdušeno nad Aznarjem in da njegove možnosti na vohtvah ne izvirajo iz njegovih uspehov, temveč predvsem iz velikih napak, ki jih je storila sociab-stična stranka.
Gisela Mackensen / dpa
S KROVA MV GREENPEACE
Mali rdeči helikopter »iz oči v oči« s francoskimi lovci
JUŽNI PACIFIK -Včeraj je helikopter gibanja Greenpeace že drugič preletel atola Mururoa in Frangataufa, na katerih naj bi Francozi v kratkem izvedli podzemski jedrski poskus. Tokrat so helikopterju sledila letala francoske vojske, vendar so člani Greenpeaca kljub čedalje večjemu številu francoskih ladij, ki spremljajo vsak Greenpea-cov korak, še vedno odločeni preprečiti napovedane poskuse.
»Atola Muruora in Fangataufa sem razlo-
čno videla,« je dejala Ma-deleine Habih, ki je skušala z dalnjogledom ugotoviti, kako daleč so Francozi s pripravami na začetek prvega od sedmih načrtovanih jedrskih poskusov. Let rdečega Greenpeacovega helikopterja so poleg letal spremljale tudi vojaške ladje. V začetku tedna jih je bilo šest, zdaj so jih opazili že deset. Da bi preprečili napovedane poskuse, se urijo tudi že potapljači ladje MV Greenpeace. Kot je dejal član gibanja Xavier Pastor, so vsi člani posadke pripravljeni na posredovanje. Opaziti so, da narašča tudi napetost na francoskih vojaških ladjah. Ker svoje odločitve ne bodo spremenili - kot je včeraj znova ^poudaril kapitan ladje MV 'Greenpeace Peter Schvvartz - so se ta teden že dvakrat sešli člani posadke Mavričnega boje-
vnika in MV Greenpeaca ter s kapitanoma naredili načrt, s katerim bodo skušali preprečiti jedrski poskus, čeprav jim doslej še ni uspelo ugotoviti, kdaj bodo Francozi izvedb prvega.
»Se vedno tudi ne vemo, ali bo prvi poskus na atolu Mururoa. Pre-senečni smo, da v zalivu Fangataufa nismo opazili ničesar, po čemer bi lahko sklepali, kako daleč so Francozi s pripravami,« je izjavil Pastor.
V sredo se je protestnemu ladjevju Greenpeaca pridružil tudi velik, 22-metrski kanu Te-Au-O-Tonga s posadko Cookovega otočja. Pastor je dejal, da v kratkem pričakujejo še najmanj dvajset protestnih ladij.
Mark Bendeich / Reuter
63
■ 1 ■
... odstokov Francozov nasprotuje izvedbi jedrskih poskusov na Mururoi. To je pokazala javnomnenjska raziskava, katere izid je organizacija Greenpeace v četrtek objavila v Parizu. Kar 64 odstotkov vprašanih Francozov se je zavzelo za izvedbo referenduma, na katerem bi odločali o izvedbi jedrskih poskusov. Na vprašanje, ali je smotrno tudi v prihodnje razvijati jedrsko orožje, je kar 78 odstokov vprašanih Francozov odgovorilo z »ne«. Javnomnenjsko raziskavo o vprašanju francoskih jedrskih poskusov so izvedli 25. in 26. avgusta po naročilu naravovarstvene organizacije Greenpeace. (dpa)
Nazarbajevu vsa izvršna oblast
MOSKVA (AFP) - Nova kazahstanska ustava je bila sprejeta s prepričljivo večino. Po nepopolnih podatkih osrednje volilne komisije se je kar 89 odstotkov volilnih upravičencev na sredinem referendumu odločilo za nov temeljni zakon, ki je občutno povečal pooblastila predsednika Nursultana Nazarbajeva.
Po podatkih komisije, ki jih je v četrtek dopoldne objavila ruska tiskovna agencija Interfaks, je bila volilna udeležba 90-odstotna. Za veljavnost referenduma se je morala volitev udeležiti vsaj polovica od osmih milijonov volilnih upravičencev. Nova ustava je oblikovala predsedniški sistem z večjimi predsedniškimi pooblastili. Spremembe je v svojih pozivih zahteval predsednik Nazar-bajev, ki že od razpustitve parlamenta marca vlada z dekreti. Parlament je predhodno podaljšal mandat Nazarbajevu v skladu z izidi aprilskega referenduma do leta 2000.
Kazahstanski primer v tem sledi ostalim državam s tega območja. Nazarbajev je ustavni referendum označil kot »politično dejanje izjemnega pomena za življenje mlade države«. V primeru zmage je obljubil hiter sprejem volilne zakonodaje, potrebne za razpis zakonodajnih volitev konec leta. Novi parlament naj bi bil sestavljen iz dveh domov. Majlis (spodnji dom) naj bi sestavljalo 67 poslancev, izvoljenih v okrožjih. Senat naj bi sestavljalo 47 senatorjev. Po dva senatorja na bi izvolili v 19 regijah in glavnem mestu Almi Ati, preostalih sedem pa naj bi imenoval predsednik.
Nova ustava je dala predsedniku široka pooblastila, ki vključujejo med drugim: možnost razpustitve parlamenta, nadzor ustavnega sveta in imenovanje večine ministrov brez soglasja parlamenta. Nazarbajev je spremembe opravičil z zatrjevanjem, da je tak predsedniški sistem nujno potreben za izpeljavo ekonomskih in političnih reform v tej azijski republiki. Izjavil je, da »bi bilo potrebne reforme nemogoče izpeljati v parlamentarnem sistemu«. Ob tem je poudaril, da Kazahstan ne premore potrebne parlamentarne kulture in razvitega večstrankarskega sistema. Nazarbajev se je v ospredje prebil v letu 1989, še za časa komunizma. Na čelo z nafto bogate republike je bil izvoljen po razglasitvi neodvisnosti leta 1991.
4 Kaspijsko\
' mSf KAZAHSTAN
™f”) KIRGIZISTAN
Alma Ata
r^KITAJSKA o km 400
TURKMENISTAN,
OSNOVNI PODATKI
Površina:	Meri 2,717.300 kvadratnih kilometrov
in je kar petkrat večji od Francije.
Prebivalstvo: 16,8 milijona (podatek za leto 1991) Kazahi:	40 odstotkov
Rusi:	38 odstotkov
Tretja največja etnična skupina so Nemci, ki jih je v Kazahstan iz drugih sovjetskih republik izganjal Stalin.
Verstva:	Prevladuje islam (večina Kazahov
je muslimanov).
BNP:	41,691 milijona dolarjev (1991)
Nafta:	Z 22 milijoni ton načrpane nafte na
leto je bil Kazahstan drugi največji proizvajalec v nekdanji Sovjetski zvezi.
ZGODOVINA
Kazahi so potomci Mongolov in turških plemen, ki so poselila ozemlje današnjega Kazahstana v 1. stol. pr. n. št.
Konec Državo zasede Rusija. 19. stol:	
1916:	Rusi krvavo zadušijo upor, v katerem pobijejo približno 150 tisoč Kazahov.
1925:	Kazahstan postane samostojna sovjetska socialistična republika.
1990:	Kazahstanski parlament razglasi suverenost.
1991:	Za predsednika izvolijo edinega kandidata Nursultana Nazarbajeva.
Dec. 1991:	Kazahstan je zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost.
Sept. 1992:	Ratificirajo Sporazum o strateškem orožju (START) in se obvežejo, da bodo do konca 90. let uničili jedrsko orožje.
Jan. 1993:	Parlament sprejme novo ustavo, po kateri postane uradni jezik kazaščina.
Dec. 1993:	Parlament podeli predsedniku Nazarbajevu mandat za vodenje države do predsedniških volitev, 7. marca 1994.
Marec 1994:	Nazarbajev zmaga na prvih postsovjetskih parlamentarnih volitvah.
Marec 1995:	Ustavno sodišče razveljavi volitve, novi parlament pa razpustijo.
Maj 1995:	Volilci na referendumu podaljšajo mandat Nazarbajevu do leta 2000.
30. avg. Izvedejo referendum o razširitvi 1995: predsedniških pooblastil.	
NOGOMET / HALIJA-SLOVENIJA V VIDMU
V obeh moštvih nekaj novincev
Sacchi »izgnal« Pagliuco in Minattija Verdenik zaupal Novogoričanom
v sredo zvečer (ob 20.30) o v Vidmu kvalifikacijska ekma med Italijo in Slovenijo 23 nastop na sklepni fazi evropskega prvenstva za člane. Včeraj sta oba selektorja, Airi-§° Sacchi in dr. Zdenko Ver-enik, sporočila seznam kandidatov za to srečanje.
Peruzzi
namesto
Pagliuce
Tudi tokrat je Sacchi poskrbel za nekatere novosti: eruzzi bo v vratih igral na-mest° Pagliuce, uvrstil je na seznam članov Di Livia, potr-™ ie veterana Ferraro in »črtal« Minottija. V reprezentan-C1 bo kar sest Juventusovih nogometašev (debitiral bo acchinardi, z »azzurri« pa P spet zaigral Roberto Bag-810). Med izbranci ni Viallija, er si ni še opomogel po poškodbi, toda Sacchi se je s Posredovanjem Juventusove-§a tenerja Lippija z njim že jmel »prijateljski« pogovor. Juventusov napadalec ne bo 'gral proti Sloveniji, vse kaže Pa. da bo gotovo na igrišču na srečanju proti Hrvaški.
Ca je Sacchi rešil »nespo-
razum« z Viallijem, je sedaj pred novo težavo: kako opravičiti izločitev standardnega vratarja Pagliuce.
Tu je tudi problem Minottija, ki ga ni več na seznamu. Po Baresijevem slovesu je Sacchi imel stalno težave z »liberom«. Kaže, da je zvezni trener našel primerno zamenjavo s Tacchinardijem, toda fant je še premlad in ob njem bo potreben izkušen branilec, kot sta Costacurta ali Ferrara. S Tacchinardijem bosta po vsej verjetnosti igrala tudi mlada Di Livio in Statute, ki jima Sacchi zelo zaupa.
Italija bi morala proti Sloveniji igrati z naslednjo postavo: Peruzzi, Benarrivo, Costacurta, Tacchinardi, Carbo-ni, Di Livio, Di Matteo, Albertini, Statuto (Dino Baggio), Zola, Ravanelli (Casiraghi).
Slovenija na zmago
LJUBLJANA - »Ne pomaga nam dobra igra, če potem izgubimo. To je psihološki problem, zaradi tega bo treba Startati na zmago. Vsak poraz na tekmah državne reprezentan-
ce je neuspeh in treba je nositi polno odgovornost za to,« je dejal selektor reprezentance Zdenko Verdenik na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani. Reprezentanca bo v nedeljo odpotovala v Gradišče ob Soči, kjer se bo pripravljala na srečanje z Italijo. Na Verdenikovem seznamu sta dva novinca, Sandi Valentinčič in Vili Bečaj iz Nove Gorice. Verdenik je oba novinca izbral po merilu trenutne forme in zaradi koncepta igre Hita Gorice v državnem prvenstvu, ki je podobna igri slovenske reprezentance. Oba novinca pa najbrž ne bosta zaigrala v prvi enajsterici. Zdenko Verdenik si je tudi ogledal tekme Saša Udoviča v belgijskem prvenstvu ter Darka Milaniča in Aleša Ceha v avstrijskem prvenstvu in je zelo zadovoljen z njihovo trenutno formo. Vsi igralci iz tujine bodo prišli pravočasno razen Primoža Glihe, ki ima v nedeljo tekmo.
»Italijanska reprezentanca je ena od taktično najbolje organiziranih reprezentanc na svetu. Igralci lahko streljajo na gol tudi iz druge linije, imajo velik spekter rešitev. Slove-
Seznam Sacchijevih izbrancev
Vratarja: Angelo Peruzzi (Jvuentus) in Luca Bucci ( Parma); branilci: Antonio Benarrivo (Parma), Ci-ro Ferrara (Juventus), Luigi Apolloni (Parma), Alessio Tacchinardi (Juventus), Alessandro Costacurta (Milan), Amedeo Carboni (Roma); vezni igralci: Roberto Di Matteo (Lazio), Demetrio Albertini (Milan), Dino Baggio (Parma), Francesco Statuto (Roma), Angelo Di Livio (Juventus); napadalci: Gianfranco Zola (Parma), Roberto Baggio (Milan), Alessandro Del Piero (Juventus), Giuseppe Signori (Lazio), Fabrizio Ravanelli (Juventus).
Seznam Verdenikovih izbrancev
Vratarja: Marko Simeunovič (SCT Olimpija) in Branko Zupan (Publikum); branilci: Džoni Novak (SCT Olimpija), Marinko Galič (Maribor Branik), Edi Bajraktarevič (Publikum), Andrej Poljšak (Mura) in Darko Milanič (Sturm Graz); vezni igralci: Vladimir Kokol (Mura), Alfred Jermaniš, Vili Bečaj (oba HIT Gorica), Primož Gliha (FC Niort), Aleš Ceh (GAK Graz); napadalci: Sašo Udovič (Severen), Zlatko Zahovič (Vitoria Guimaraes), Sandi Valentinčič (Hit Gorica) in Matjaž Cvikl (Rudar Velenje).
NOVICE
Gremio zmagovalec
ag<
pokala Libertadores
MEDELIN - Brazilski nogometni klub Gremio je zmagovalec pokala Libertadores. Po zmagi na domačem igrišču pred tednom dni s 3:1 je klub v gosteh pri klubu Atletico Nacional iz Kolumbije igral neodločeno 1:1. To je druga zmaga Gremia v tem tekmovanju. Prvič je takšen uspeh dosegel leta 1983, ko je v finalu premagal urugvajski Penarol. Gremio je hkrati postal tudi južnoameriški predstavnik, ki bo skušal osvojiti medcelinski pokal, nasprotniki Brazilcev v Tokiu pa bodo evropski in nizozemski prvaki, nogometaši Ajaxa iz Amsterdama. Zadetek za Kolumbijce je na štadionu Atanasio Girardot v Medelinu že v trinajsti minuti dosegel Victor Hugo Aristizabal, toda Nacionalu v nadaljevanju nikakor ni uspelo še enkrat zlomiti trde obrambe Gremia. Nasprotno, v 85. minuti so gostje izid s golom Dinija celo izenačih in potrdili končno zmago.
Prost preizkusil Mclama
SILVERSTONE - Upokojeni štirikratni svetovni prvak v formuli 1 Francoz Alain Prost, ki razmišlja o vrnitvi na tekmovalne steze, je na dirkališču Silver-stone v Angliji preizkusil McLarenov dirkalnik. Tiskovna predstavnica moštva McLaren Jocelyne Bia je izjavila, da je Prost dirkalnik le preizkušal, ni pa hotela povedati ničesar o njegovi morebitni vrnitvi v ekipo McLarena. Alain Prost je z moštvom McLa-rena trikrat osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli 1, četrtič pa leta 1993, ko je vozil za VVilliams - Renault. Leta 1994 se je zaobljubil, da zaradi tragične nesreče njegovega največjega tekmeca Brazilca Ayrtona Senne ne bo več dirkal.
Kanuista daleč od lanskega uspeha
LJUBLJANA - Slovenskim kanuistom slalomistom na brzicah reke Trent v Nottinghamu ni uspelo ubraniti naslova svetovnih moštvenih prvakov, ki so ga lani osvojih v italijanski Mezzani. Včerajšnjo tekmo na svetovnem prvenstvu v Angliji so začeh z velikimi pričakovanji, vendar je bilo razočaranje zato toliko večje. Gregor Terdič, Simon Hočevar in Boštjan Žitnik so bili z devetim mestom na koncu uvrščeni daleč od kolajne. Zlato kolajno so že s svojo prvo vožnjo osvojih Nemci, Hrvati so osvojili srebro, bronasti pa so postali reprezentantje Slovaške. Precej bolj so bili za veslanje po divji vodi včeraj razpoloženi slovenski kajakaši, saj so se v nedeljski finale uvrstili vsi trije. Fedja Marušič je dosegel tretji kvalifikacijski čas, državni prvak Andraž Vehovar petnajstega, Marjan Štrukelj pa 21. čas. Izpadel je samo Jernej Abramič, ki je pristal na 37. mestu.
Emeršič z rekordom do zlata
LILLESHALL - Slovenski reprezentant Grega Emeršič je novi evropski mladinski lokostrelski prvak v slogu compound. V finalu prvenstva v britanskem Lilleshallu je z 12 puščicami dosegel 110 krogov, postavil nov državni rekord in premagal domačina Goodena, ki se je moral zadovoljiti s srebrom. V ekipni konkurenci so Emeršič, Sitar in Ko-tlovšek zasedli nehvaležno 4. mesto, kljub temu pa je to najboljša slovenska uvrstitev doslej.
nija si prav gotovo želi igrati podobno kot oni,« je dejal Zdenko Verdenik, potem ko si je ogledal zadnje srečanje italijanske reprezentance s Švico. Na mestu »štoperja« bo namesto Aleša Križana, ki ne bo igral zaradi poškodbe, najbrž igral Edi Bajraktarevič ali Andrej Poljšak, namesto Židana pa bo vlogo levega veznega igralca prevzel Matjaž Cvikl. V vratih bo stal Branko Zupan, ki je po selektorjevem mnenju trenutno najboljši vratar, in ne vidi razloga, da mu ne bi zaupal. Postavitev igralcev bo 3-5-2, s tem da se bo eden od napadalcev nenehno vračal v obrambo, to nalogo pa bo najbrž prevzel Sašo Udovič, ki podobno igra tudi v matičnem klubu Beve-renu.
_____________TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA_______________________________
Monika Seleš zlahka tudi čez drugo oviro, izpadli dve nosilki
Chang je Italijanu Pozziju v treh setih prepustil le eno igro
NEW YORK - V srečanjih drugega kroga odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku sta se v ženski konkurenci od nadaljnjega tekmovanja morali posloviti še dve nosilki. Sele štirinajstletna Švicarka Martina Hingis je najprej premagala osmo nosilko Bolgarko Magdaleno Malejevo, nekaj ur zatem pa je Američamka Chanda Rubin izločila še nosilko št. 15, Čehinjo Heleno Sukovo, s 6:1 in 6:3.
Ostale nosilke večjih težav niso imele, še najbolj Pa se je namučila Španka Arantxa Sanchez-Vica-rio, tretje postavljena igralka, ki je Južnoafričanko Joanetto Kruger premagala s 6:4 in 6:3. Steffi Graf je po težavah v uvodnem krogu v drugem s pol moči v 44 minutah premagala Italijanko Rito Grande. 96. igralka na svetu je dobila samo štiri igre na svoj servis in si ni priigrala niti ene žoge za break.
Monika Seleš (na sliki) je Američanik de Lone prepustila le tri igre in pokazala napredek v formi.
Pri moških, kjer so najprej dokončali srečanja prvega kroga, do presenečenj ni prišlo. V drugi krog so se tako po vrstnem redu uvrstili Nemec Michael Stich (nosilec št. 8), Nizozemec Richard Krajicek (12), Avstrijec Thomas Muster (3) in Američan Michael Chang (5). Slednji je zmagal najbolj prepričljivo, saj je nasprotniku Italijanu Gianluci Pozziju pri končnem izidu 6:0, 6:1 in 6:0 prepustil le eno igro. Nemec Boris Becker, četrti nosilec turnirja, je v treh nizih s 6:1, 6:3 in 7:5 izločil rojaka Carstena Arriensa, Avstralec Jason Stoltenberg pa je za zmago proti domačemu tekmovalcu Američanu Aaronu Kricksteinu potreboval kar pet nizov. Končni izid tega srečanja se glasi 6:2, 6:4, 2:6, 4:6 in 6:1 za Stoltenberga. Izpadel je Sergi Bmguera.
Izidi:- moški:- 1. krog: Muster (Avt, 3) - L. Jen-8en (ZDA) 7:6 (7:3), 6:3, 6:0; Draper (Avs) - Caratti (Ita) 6:2, 6:3, 3:6, 6:3; Hadad (Kol) - Fleurian (Fra)
7:5, 6:4, 6:2; Fetterlein (Dan) - Burillo (Spa) 6:2,
2:6, 6:3, 4:6, 6:2; Chang (ZDA, 5) - Pozzi (Ita) 6:0,
6:1, 6:0; Gumy (Arg) - Stark (ZDA) 6:4, 6:4, 6:3; Ce-snokov (Rus) - VVashington (ZDA) 6:2, 6:4, 6:4;
Tebbutt (Avs) - Jarryd (Sve) 6:4, 6:3, 7:6 (7:4);
Braasch (Nem) - Humphries (ZDA) 6:3, 6:7 (4:7),
7:6 (7:5), 6:3; Gimelstob (ZDA) - Prinosil (Nem)
6:4, 6:4, 4:6, 4:6, 6:3; VVheaton (ZDA) - Godwin (JAR) 7:6 (12:10), 5:7, 7:5, 6:1; Carlsen (Dan) -Grabb (ZDA) 6:7 (6/8), 7:6 (7:1), 6:2, 3:6, 6:2; 2. krog: Becker (Nem, 4) - Arriens (Nem) 6:1, 6:3, 7:5;
Stoltenberg (Avs) - Krickstein (ZDA) 6:2, 6:4, 2:6,
4:6, 6:1. 2. krog: Vacek (Ceš) - Bmguera (Spa, 11)
6:2, 6:3, 6:4; Kafelnikov (Rus, 7) - Marques (Por) 6:3, 6:4, 6:4 Ondruska (Jar) - Golmard (Fra) 6:4, 6:4, 6:3.
Ženske:- 2. krog: Frazier (ZDA) - Phebus (ZDA) 6:2, 6:1; Sabatini (Arg, 9) - Kigimuta (Jap) 6:2, 6:1; M.-J. Fernandez (ZDA, 14) - Hack (Nem) 7:6 (7:3), 6:3; Appelmans (Bel) - Schnell (Avt) 7:5, 6:4; Gai-dano (Arg) - Gorrochategui (Arg) 6:4, 6:3; Rubin (ZDA) - Sukova (Ceš, 15) 6:1, 6:3; Zvereva (Blr, 12)
-	Endo (Jap) 6:4, 3:6, 6:4; Graf (Nem/l) - Grande (Ita) 6:1, 6:3; G. Fernandez (ZDA) - Halard (Fra) 7:6 (7:2), 3:6, 6:4. Seleš (Zda, 2) - de Lone (Zda) 6:2, 6:1; Gavaldon (Meh) - VVatanabe (Zda) 6:3, 6:1; (Fra) Monami (Bel) 6:1, 6:4; Garrison-Jackson (Zda)
-	Davenport (Zda, 10) 6:1, 6:3; Huber (Nem, 11) -Miller (Zda) 6:0, 7:5; Arendt (Zda) - Zrubakova (Sik) 7:5, 6:3; Savvamatsu (Jap) - Lee (Zda) 6:3, 6:3.
Mladi v četrtek
Tekma mladihreprezentanc Italije in Slovenije bo v četrtek v Vicenzi. Slovenska reprezentanca bi se v primem zmage uvrstila v kvalifikacije za olimpijske igre 1996, saj bi lahko osvojila prvo mesto v skupini, v Atlanto pa potuje samo pet evropskih reprezentanc.
»Ge premagamo Italijane, imamo možnosti za olimpijske igre. Največji problem je v tem, da je veliko igralcev igralo v prvih postavah svojih klubov, potem pa so izpadli iz prve enajsterice. Velikih novosti v reprezentanci ni, nastopala bo tako kot na zadnjih tekmah,« je pred odhodom mlade reprezentance dejal direktor slovenskih reprezentanc dr. Branko Elsner.
Seznam slovenskih izbrancev: Bulajič, Usnik, Sešler, Šiljak, Cimerotič, Knaus, Kržišnik, Javornik, Pavlovič, Balagič, Karič, Lalič, Zver, Marušič, Vršič in Brezič.
Selektor »azzurrov Cesare Maldini pa je izbral sledeče nogometaš: Ametrano (Udine-se), Bernardini (Torino), Bigiga (Fiorenhna), Binotto (Cesena), Brambilla (Parma), Cannavaro (Parma), Coco (Milan), Delvec-chio (Inter), Dionigi (Torino), Doardo (Torino), Galante (Ge-noa), Inzaghi (Parma), Pagotto (Sampdoria), Panucci (Milan), Pecchia (Napoli), Sala (Bari), Sartor (Vicenza), Zanchi (Ata-lanta), Vieri (Atalanta).
NOGOMET / TUJA PRVENSTVA
Bomssii Dortmund in Blackbumu ne gre
Bayern in Newcastle s polnim številom točk
Zaradi kvalifikacijskih tekem, ki bodo na- S podobnimi težavami kot v Dortmundu slednji teden, so v tujini nogometaši stopili na igrišče že med tednom. In dogajanje je res bilo zanimivo, saj po prvih kolih sodeč kar trije lanski prvaki letos v boju za naslov ne bodo imeli vplivne besede.
Borussia Dortmund je po dveh remijih tokrat izgubila in to celo pri novincu Hansi iz Rostocka. Borussia je sicer povedla z 2:0 (oba gola je dal najnovejši »italijanski« nakup Ruben Sosa), toda domači se niso predali in v zadnjih dvajsetih minutah trikrat zadeli v polno. Zelo prepričljivo pa deluje Bayem, ki je tokrat s klasičnim izidom 2:0 in zdesetkani postavi navkljub premagal šibki Uerdingen (bivši Bayer, zdaj KFC). Miin-chenčani so tako Se edina ekipa s polnim številom točk. Borussia Monchengladbach je namreč doma igrala brez golov z Leverkusnom, muha »dvodnevnica« St. Pauli pa je doma doživela poraz s Kaiserslautemom. Ob zmagah VVerderja (1:0 s Karlsruhejem) in Eintrachta (4:2 s TSV 1860) velja predvsem omeniti to, da je edina ekipa brez točk Frei-burg, lani senzacionalno tretji na lestvici. Res je moštvo iz Schvvarzvvalda zapustil režiser in golgeter hkrati Rodolfo Cardoso, toda tako slabega starta res ni pričakoval nihče. VRSTNI RED: Bayem 9, Borussia MG 7, Hansa in St. Pauli 6.
se ubadajo tudi v Blackbumu. Roversi so namreč v štirih tekmah doživeli že tretji (zaporedni) poraz in tokrat povrh vsega še doma. Uspeha na Evvood Parku se je veselil (res z veliko začetnico) Manchester United, ki se je povzpel na mesta tik pod vrhom in obnem začasno potunkal ambicije Blackbuma. New-castle je zmagal tudi četrtič: proti Middle-sboughu je zadostoval le en gol, strelec pa je spet bil Ferdinand. Zmaga se je nasmihala tudi Leedsu, ki pa je v Southamptonu le nekaj minut pred koncem prejel izenačujoči gol. Se naprej slabo gre Bergkampovemu Arsenalu, smeje se niti Gullitov Chelsea, odločno bolje kot lani pa igra Everton, ki ga poganjajo goli Nigerijca Amokachija. VRSTNI RED. Nevvcastle 12, Leeds 10, Liverpool, Aten Villa in Manchester U. 9.
V Franciji je po sedmih kolih PSG prvič sam v vodstvu. Ga bo obdržal do konca? Nantes je doma oddal točko (ali bolje dve) St. Etiennu. Le-ta je letos začel izredno slabo, odprlo se mu je šele po zmagi nad Milanom. Metz, ki je doslej edini držal korak s Parižani, je izenačil v gosteh. Saj, dokler bo PSG v napadu imel Djorkaeffa in Dely Valdesa ostaja drugim le UEFA... VRSTNI RED: PSG 17,.Metz 15, Guingamp 14, Monaco 13, Lens 12.(dk)
NOVICE
KOŠARKA / ŠESTNAJSTINA FINALA ITALIJANSKEGA POKALA
Spet presenečenje v italijanskem pokalu: Lecce izločil Napoli
LECCE - V zasotali tekmi drugega kroga italijanskega nogometnega pokala je prišlo še do enega velikega presenečenja: tretjeligaš Lecce je namreč premagal prvoligaša Napoli z 1:0 (0:0) in ga tako izločil iz tega pokala.
Zmagoviti zadetek je v 68. minuti dosegel Palmieri. Uspeh nogometašev iz Apulije je bil povsem zaslužen, saj so gostitelji pokazali več volje do zmage in so tudi taktično nadigrali ekipo trenerja Vujadi-na Boškova. V osmini finala, ki bo 25. oktobra, bo Lecce spet igral doma, in sicer proti Fiorentini.
Sonetti ostaja na svojem mestu
TURIN - Vodstvo nogometnega kluba Torino je včeraj demantiralo vest, da namereva zamenjati trenerja Sonettija, čeprav je moštvo v italijanskem pokalu izgubilo proti tretjehgašu Fiorenzuoli.
Švicar Jerman spet uspešen
CASTELFRANCO VENETO - Švicarski kolesar Rolf Jerman je slavil zmago tudi na včerajšnji dirki za trofejo Šanson, ki je itabjanskemu zveznemu trenerju Martiniju služila za izbor kandidatov za SP v Kolumbiji. Če je Švicar predvčerajšnjem zmagal predvsem z »zvijačo«, si je včeraj prvo mesto povsem zaslužil.
Po treh dirkah za trofejo Šanson, H so bile ta teden, je zvezni trener Martini izjavil: »Vsi možni kandidati za državni dres v Kolumbiji so dobro opraviti svojo nalogo. Po dirki po Venetu sem prepričan, da mi ne bo težko sporočiti imena 18 kandidatov.« VRSTNI RED V CA STRI .FRANCI J: 1. Rolf Jerman (Svi), ki je prevozil 207 km v 4.58:04 s povprečno hitrostjo 41, 708 km na mo; 2. Stefano Colage; 3. VVladimir Belli po 8 sek.; 4. Ivan Gotti po 9 sek; 5. Maurizio Fondriest (vsi Ita) po 20 sek.; 6. Dmitri Koničev (Rus); 7. Maximilian Sciandri (VB); 8. Alessio di Basco; 9. Roberto Caruso; 10. Fabio Ro-scioti (vsi Ita).
DP v Fomi di Sopra
FORM DI SOPRA (VIDEM) - Od danes do nedelje bo v Fomi di Sopra odprto državno prvenstvo v smučanju na travi, ki se ga bo poleg številnih italijanskih tekmovalcev udeležiti tudi predstavniki Avstrije; Nemčije, Češke, Slovaške, Japonske, Madžarske, Švice in Kosova. Prvenstvo bo priredil tržaško društvo Sci Club 70.
Illycaffe tesno zmagal v Modeni, Brescialat klonil pred Rimljani
Povratne tekme bodo v nedeljo zvečer
BOLOGNA - Sinočrso igrali prva srečanja šestnajstine finala italijanskega košarkarskega pokala.
Tržaški Illycaffe je gostoval v Modeni, kjer je tesno z dvema točkama razlike premagal domačo ekipo II Mene-strello in seveda ima tako lepo priložnost, da se uvrsti v nadaljnji del tega tekmovanja. Tržaška ekipa, ki se je že lani odlično izkazala v tem pokalu, saj se je uvrstila celo v veliki finale, bo namreč povratno srečanje igrala v nedeljo doma, kjer je seveda nesporen favorit za zmago.
Tržačani so bili skozi vse srečanje boljši tekmec od domačinov in po prvem polčasu vodili
z 10 točkami razlike (44:34). V drugem delu so malce popustili, vseeno pa jih gostitelji niso presenetili.
Goriškemu Bresciala-tu ni uspel podvig proti rimskemu moštvu Teo-rematour. Goričani, ki so igrali v Pordenonu, ker goriška športna dvorana še ni nared, so namreč izgubili s 15 točkami razlike in so praktično brez možnosti za uvrstitev v osmino finala. Brescialat bo namreč povratno tekmo v nedeljo igral v Rimu in le čudež bi mu omogočil, da bi se uvrstil v nadaljnje kolo.
Na ostalih sinočnjih srečanjih ni prišlo do večjih presenečenj. Sca-volini je brez težav slavil zmago v Trapaniju,
kjer je domače moštvo v prvem polčasu doseglo pičlih 17 točk. Nekoliko pa preseneča visoka zmaga Riminija nad Montecatinijem, ki je na zadnjih predprvenstve-nih turnirjih še kar solidno igral.
SINOČNJI IZIDI
Basket Rimini - Mon-tecatini 92:65 (46:33), Floor Padova - Mens Sana Siena 76:74 (42:44), Brescialat Gorica - Teo-rematour Rim 73:88 (31:44), Costa Imola -Cagiva Varese 67:70 (34:41), II Menestrello Modena - Illycaffš Trst 81:83 (34:44), Juve Ca-serta - Olitalia Forh' 70:76 (32:42), Banco Sardegna Sassari - Viola Reggio Calabria 84:74 (40:44), Auriga Trapani -Scavolini Pesaro 59:72
Virginio Bernardi se z zmago vrača iz Modene
(17:32), Turboair Fabria- Aresium Milano 78:80, no - Madigan Pistoia Basket Venezia - Mash 74:74	(39:38), Polti Verona 69:69.
Cantu - Reggiana Reggio Povratne tekme šest-Emilia 79:71 (34:41); najstine finala bodo v Jcoplast Battipaglia - nedeljo ob 20.30.
____NOGOMET / PRED NEDELJSKIM ZAČETKOM PRVENSTVA C2 LIGE_
Trieslina je še neznanka
Športni vodja Osti je vsekakor optimist - Neprepričljivo igro krilnih igralcev
Danes igra za vas Totocalcio
Nadja
Fućka
Avellino - Verona	1	X
Bologna - Perugia	1
Brescia - Andria	1
Chievo - Salernitana	1	X
Cosenza - Pescara	1
Foggia-Venezia	1	X 2
Genoa - Reggina	1
Palermo - Cesena	1
Pistoiese - Reggiana	X	2
Alessandria - Brescello	1
Empoli - Como	X	2
Ravenna - Spal	1	X	2
Lecce - Catania	1
Nadja Pučka (letnik 73) je več let igrala odbojko pri Boru. Prve korake je opravila stara 11 let in več sezon žeto uspešno branila Borove mladinske barve (mnogo pokrajinskih in deželnih naslovov). Stara 15 let je prestopila tudi v člansko postavo v C1 ligi, po dveh sezonah pa je bila med protagonisti napredovanja v B ligo. Po povratku v nižjo kategorijo je izpeljala še eno sezono v C1 ligi, zatem pa seje odmaknila iz športnega prizorišča. V najmlajših letih je vadila tudi tenis pri Gaji ter ritmiko pri Boru. Prejšnji teden je Angelo Spadoni pravilno napovedal 10 izidov.
Kakšna Triestina se pripravlja na nedeljski start četrtoligaškega prvenstva? Dalj časa je v tržaškem taboru vladal optimizem, po zadnjih tekmah pa je že marsikdo prišel do spoznanja, da nič ne bo niti približno tako lahko kot v med-deželni ligi.
Najbrž je vse odvisno od tega, kaj vsakdo od Triestine v letošnji sezoni sploh pričakuje. Športni direktor Carlo Osti pravi: »Ne postavljamo si kakega posebnega cilja, moštvo smo naredili z namenom, da odigramo čim boljše prvenstvo in kar se bo iz tega izcimilo, bomo sprejeli. Izhajamo iz dejstva, da je 9/18 igralskega kadra nespremenjenega in da so novi prišleci solidne okrepitve, ki bi morale pripomoči h kakovostnemu skoku.«
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Najbolj izenačena bo peta dirka v Castellucciu
1.	dirka (Cesena): kobila Ina Scott (2) je daleC najboljša. S prvimi se bo boril tudi Ass (1), ki je v dobri formi. Pozor na regularnega Bulluille Victory (X).
2.	dirka (Cesena): Omo del Pizzo (1) bo štartal iz druge vrste, a je na dobrih vajetih. Maidrin Jet (X) se mu bo gotovo dobro upiral. Pozor na konja Oro del Reno (2).
3.	dirka (Montecatini): resen kandidat za zmago je močan in napadalen Pic di Gonars (2). Napal Effe (X) je kvaliteten nasprotnik. Preseneti lahko regularni Pam Pam (1).
4.	dirka (Neapelj): večno mladi stari Milone AF (1) ima dobre možnosti. Mejo di Cassei (X) je v odlični formi.
Nittilo (2) si glede na konkurenco zasluži vse spoštovanje.
5.	dirka (Castelluccio): napoved je težka. Osti Arte (X) je zelo regularen. Pedrita (XI) ima kljub drugi vrsti dobre možnosti. Parafulmine (2) bi lahko vseh presenetil.
6.	dirka (Rim, galop): Good Chance (2) je obvezno favorit. Himavat (X) ni od muh. Modest Man (1) bi se lahko na zanj ugodnem terenu lepo izkazal.
Dirka tris
V Padovi (22.45) bo nastopilo 20 konj. Naši favoriti: St.20 Baltic achiever, št. 4 Onrushing Spin, št. 7 Propel-lento. Za sistemiste: št. 15 Nlfera, št. 16 Lazy love; št. 5 Madison LB.
Totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
XI
1
X2
2
XI
1
X2
X
12
2
XI
Dilema pravilnega vrednotenja možnosti in pričakovanj ni rešena. O direktnem napredovanju (oziroma prvem mestu) ni umestno govoriti, ker je na papirju precej ekip boljših. Livorno naskakuje napredovanje že nekaj let, ima stalno podporo 7-8 tisočih gledalcev izkušeno moštvo... kateremu pa je konec koncev končni uspeh se vsakič spodletel. V drugi vrsti je Pontedera, ki je izpadla iz Cl lige in je lani postala znana predvsem zato, ker je v prijateljski tekmi pre-magla nič manj kot Sac-chijevo reprezentanco. Zelo se je okrepil Barac-ca Lugo, nevaren je tudi F orli. Besedo posebej si zasluži tudi Treviso. Lanski tekmec Triestine je med drugimi najel Danieleja Paso (na predvčerajšnji tekmi proti Giorgioneju so gledalci šušljali, da dobi 280 milijonov na leto, dvomimo), ki je svojčas v Vidmu »delil« slavo z Zicom. Brazilski as ga je celo proglasil za svojega naslednika, toda očitno se je motil... Ce se bo Triestina borila za vstop v play-off, kjer bo od ekip, ki zasedejo 2., 3., 4. in 5. mesto napredovala ena, bodo njeni nasprotniki omenjena moštva.
Realnejša je ugotovitev, da je C2 liga zelo izenačeno prvenstvo, kjer zaradi play-offa in play-outa kar osem od osemnajstih ekip igra še po rednem delu prvenstva in zaradi majhnih razlik v osvojenih točkah je prehod iz nevarnega v povoljni položaj (in obratno) lahko bliskovit.
Triestina, ki je pokazala dokaj bledo igro na obeh tekmah z Giorgio-nejem (in se tudi proti Vesni ni razigrala) naj ne bi bila prava Triestina. Izredno močni so Tržačani v srednjem pasu igrišča, tako v obrambi kot vezni vrsti. Zocchi in Pavanel sta nedvomno igralca, ki sodita v višjo kategorijo in to sta že dokazala, Natale pa itak prihaja iz Cl lige. Nasprotno je neprepričljiva bila igra, ki so jo doslej uspeli razvijati igralci na zunanjih pozicijah, s častno izjemo vedno aktivnega Polmo-narija. Predvsem obrambna zunanja igralca, na desni Zanotto in na levi Battiston ali Bir-tig, sta dokaj anonimna. Battistonu pravzaprav gre priznati, da zaradi služenja vojaškega roka trenira še zelo neredno. Kupoprodajna borza se je osredotočila predvsem na napadalce: Gubellini je dober igralec (nekakšen mali Baggio) in zadnji nakup Mosca lahko pokaže vizitko lanskih devetnajstih golov v meddeželni ligi. Kljub temu je gol doslej bil redko blago: menda zaradi neuigranosti, kajti kar najbolj manjka Trie-stini so avtomatizmi, ki omogočajo hitri prehod iz obrambne v napadalno fazo. »Ekipa se mora Sele spoznati, trener mora še pravilno ovrednotiti človeški material, ki ga ima na razpolago. Presenečen bi bil, če bi vse teklo kot po olju. Vsekakor sem optimist in mislim, da lahko ta skupina odigra vidno vlogo tudi v tem prvenstvu.« Do kakšne mere se bodo uresničile Ostijeve besede?
SEZNAM IGRALCEV Vratarja: Alessio Bar-"bato (1977) in Giuseppe Nioi (1965); branilci: Fabio Battiston (1975), Gianluca Birtig (1967), Federico Tiberio (1968), Alessandro Ubaldi (1974), Gianfranco Zanotto (1968), Moreno Zocchi (1969); vezni igralci: Massimo Colom-botti (1976), Alessandro lacono (1973), Massimi-liano Natale (1966), Massimo Pavanel (1967), Gionni Pivetta (1967), Andrea Polmonari
Kras - Portuale 5:4 po 11-m (0:0)
PORTUALE: Nizzica, Bottizer (Fantina), Zgur, Tedeschi, Ceravenich, Lupo (Bariello od 74. min.), Fidel, Sestan, Kozlevaz, (Sigur od 61. min.), Di Vita, Tamburini.
KRAS: Rebez (Opetti), Suc, Surez, Al. Majcen, Berljavac, Cucarich, Rebe tz, Lacalamita (Strisovi-ch od 86. min.), Rotta, An. Majcen, Chies.
Na memorialu Bratov Husu je Kras po streljanju enajstmetrovk izločil Por-tualeja, ki bo nastopal v eni ligi višje. Opazno je bilo, da sta moštvi šele na začetku priprav. V prvem polčasu sta z dolgimi podajami preskakovali sredino igrišča, tako da igra ni bila zanimiva, Portuale pa je bil blizu avtogola, ko je njegov branilec poslal žogo v lastno prečko.
(1967); napadalci: Mirko Gubelini (1970), Marco Luiso (1976), Massimo Marsich (1970), Marco Marži (1972), Giuseppe Mosca (1967). Trener: Giorgio Roselli.
SEZNAM EKIP V C2 LIGI
Baracca Lugo, Cecina, Centese, Fano, Fermana, F orli, Giorgione, Imola, Livorno, Mobilieri Pon-sacco, Pontedera, Rimini, San Dona, Ternana, Tolentino, Treviso, Triestina, Vis Pesaro.
D. Križman
V 5. minuti drugega polčasa je imel Kras res zrelo priložnost. Lacalamita je v protinapadu podal do Rebetza, ki se je znašel sam pred vratarjem, a je iz ugodnega položaja streljal čez prečko. Deset minut kasneje je gol ztamudil Portuale. Fantina je na desni strani preigral branilca, spretno podal v sredino, tam pa je Di Vita iz dobrega položaja slabo streljal. V 75. minuti je sodnik izključil Sigurja, ker je neprimerno reagiral na prekršek (M. S.)
Danes (20.30): Primorec - Gaja.
Memorial »Naši fantje«
Sinoči: Domio - Costa-lunga 1:0 (0:0)
Polfinale: v torek, 5.9. ob 20.00: San Sergio -Chiarbola; v sredo, 6:9. ob 20.00: Dolina - Domio.
^NOGOMET / MEMORIAL HUSU-,
Kras je izločil Portuale po strelih z bele točke
rCT PRIZNANJE
KOŠARKA / VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV NAŠE ZDRUŽENE EKIPE
Openski Polet prejel od CONI Srebrno odličje za športne zasluge
P. Vidoni: Nova sezona za vse nas zrelostni izpit
Trener Vremec: Cilj obstanek v ligi - Spet abonmaji
Naš šport je bil te dni deležen še enega laskavega priznanja. SD Polet z Opčin je namreč od italijanskega olimpijskega odbora (CONI) prejelo »Srebrno odličje za Športne zasluge«.
Izpod peresa predsed-dlka CONI Maria Pescan-tel,a je namreč v brzojavki, naslovljeno Predsedniku SD Polet
Marinu Kokorovcu, med drugim zapisano: »Gospod predsednik, to priznanje je, poleg nagrade za požrtvolano delo tekmovalcev, trenerjev in odbornikov Vašega društva, tudi zahvala Conija z zeljo, da bi tudi v bodočnosti dosegali take rezultate. Iskreno vam Čestitam za to priznanje, ki ste si ga zaslužili, in vam sporočam, da vam bomo pravočasno javili datum in kraj, kjer vam bomo priznanje izročili. Mario Pescante.«
Priznanja so se seveda pri openskem društvu Se kako veselili. »Srebrno odličje« pa ni samo lep priznanje za Poeltovo društvo, temveč za ves naš šport in našo skupnost sploh.
Včeraj je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu pred lepim številom gostov in Časnikarjev uradna predstavitev Jadrana TKB, Id stopa v novo sezono 1995/96 (prvenstvo se bo začelo v soboto, 23. t.m.). Po pozdravih je besedo prevzel predsednik Pavel Vidoni, ki je v svojem poročilu med drugim dejal, da po triumfalnem lanskem prvenstvu Caka letos društvo izredno naporna sezona, ki bo za Ja-dranove odbornike pravi zrelostni izpit. Delo odbora pa ne bo usmerjeno samo v Člansko ekipo, odborniki bodo predvsem skrbeli za mladinsko ekipe, za stike z matičnimi društvi in za izboljšanje finančnega položaja. Odbor je že v minuli sezoni dokazal, da je »pri Jadranu zapihal nov in svež veter«. Potem ko je predsta-
vil letošnje novosti, se je zahvalil trenerju Vatovcu in mu Čestital za opravljeno delo ter mu zaželel obilo uspeha tudi v novi sredini. Pristavil pa je, da so Vatovcu Jadranova vrata vedno odprta. Vodstvo ekipe je
prevzel Andrej Vremec, ki je doslej odlično delal z mladimi. Pomožni trener je Stojan Kafol.
Mladinska ekipa je povsem prenovljena in od lanskega moštva je ostal le Borut Klabjan. Jadran bo imel
.NOGOMET / PRIPRAVE GAJEVCEV
Zadnji pričeli, hočejo pa biti 1.
Trener Privileggi ni zadovoljen s sestavo skupin - Tri okrepitve
Zadnja slovenska enajsterica, t 1 Ie PjiCela s pripravami, je Gaja. gralci se zaradi del na igrišču, Pripravljajo na malem igrišču in na travnikih. Ze od prvega dne Pa so trenirali z žogo, saj jih po samih treh dneh treninga že danes Caka prvo uradno srečanje in sicer tekma s Primorcem za pokal ratov Husu. Zaradi tega se bodo Prave priprave pričele komaj Prihodnji teden, ko bo na vrsti ..o za izboljšanje fizične kondi-oije. Trener je že četrto leto zapored Gianfranco Privileggi, ki je v Preteklosti treniral tudi Primorec. ,rec\tremi leti je z gajevci napre-oval iz tretje v drugo amatersko !go, kjer jim je uspelo igrati dve eti- Na koncu lanske sezone pa so izpadli. Privileggi ni preveč
zadovoljen s porazdelitvijo skupin v tretji amaterski ligi, saj bi po njegovem mnenju bilo bolje, Ce bi sestavili pet skupin po 15 oziroma 16 moštev, kot pa sedem skupin s 13 oziroma 12 ekipami. Pravilo treh točk za zmago, pravi Privileggi, ne bo bistveno spremenilo poteka tekem in prvenstva, zaradi tega ni bilo potrebno uvesti te novosti. Glede igralskega kadra, so se letos pridružili gajevcem trije novi igralci, Vitra-ni prihaja iz Zavelj, Smilovich (Primorec) in Renčelj (Zarja). Pred pričetkom prvenstva (1. oktobra) bodo gajevci imeli več prijateljskih tekem. Cilj ekipe pa je seveda visoka uvrstitev, oziroma napredovanje.
(E.B.)
r KOŠARKA / JUTRI NA KONTOVELU
»Milan vedno med nami« Turnir v spomin na prijatelja
Minilo je eno leto od prerane smrti preljubega mladega Kontovelovega košarkarja Milana Starca. Najožji prijatelji so se ga hoteli spomniti na način, ki bi bil Milanu prav gotovo všeč. Štiri, za to priložnost sestavljene ekipe, v katere so se porazdelili njegovi najožji prijatelji, ki so z Milanom preživeh mnogo Časa na košarkarskih igriščih in tudi zunaj njih, se bodo med seboj pomerili jutri in v soboto popoldne. Ce bo vreme dopuščalo, bodo tekmo odigrali na odprtem igrišču na Kotovelu, ki je par korakov daleč od hiše, v kateri je Milan živel z očetom in sestro. Ce pa bo vreme nenaklonjeno, bodo tekmo odi-
grali v telovadnici Ervatti pri Briscikih. Naj povemo še, da bo SD Kontovel konec meseca organiziralo memorial Milan Starc, na katerem bodo sodelovale razne članske ekipe. Milanovi prijatelji pa so hoteh tudi na svoj način pokazati, kako so imeli Milana radi in kako je imel on sam rad košarko. Ime srečanja (Milan še vedno med nami) je še večji dokaz, da je praznino, ki jo je pustil Milan med svojimi prijatelji, res težko napolniti.
SPORED TURNIRJA:
Jutri ob 15.00 Kontovel mladi - Breg, ob 17.00 Kontovel stari - Bor.V soboto ob
15.00	finale za 3. mesto, ob
17.00	finale za 1. mesto. (Mat)
še dve mladinski ekipi, kadete in naraščajnike, trenei pa bo Iztok Čehovin. Jadra nov sponsor ostaja TKB tehnični sponsor je Kronos ki bo dal obutev za igralce Predsednik Vidoni se jr zahvalil tudi sponosrojeme mladinskih ekip Farcu ir Eurosavi. Med letošnjim: novostmi je tudi ta, da bode za Jadranove prvenstvene tekme na razpolago abonmaji (za vso sezono je cene 140.000 lir), ki bodo v prodaji že na današanjem turnirju. Društvo bo v okviru proslav 30-letnice naše priredilo za božične praznike vrhunski turnir.
Po Vidonijevem posegu je spregovoril novopečeni trener Jadranove članske ekipe Andrej Vremec, ki je se je zahvalil odbora za poverjeno mu nalogo. Dejal je, da bo prvenstvo dokaj naporno, predvsem zaradi dolgih gostovanj in ostre konkurence. Pristavil je tudi, da je, po njeogovem mnenju, glavni favorit Biel-la in da je Jadranov cilj v tem prvenstvu obstanek v ligi. Sledili so pozdravi gostov. Predsednik pokrajinskega CONI Stellio Boni je Jadranu Čestital za zelo
TURNIR TKB
Jadran
drevi
ob
21.00!
Zaradi organizacijskih težav v zvezi z gostujočimi moštvi (ameriško univerzitetno moštvo in ekipa iz Reke) so organizatorji košarkarskega turnirja TKB morali spremeniti nocojšnje polfinalne pare. V telovadnici doma Ervatti se bosta ob 19.00 pomerila Rhode Island in Rijeka, ob 21.00 pa bo na vrsti derbi B li-gašev med Jadranom in peterko iz Čedada.
Pri Jadranu je vprašljiv nastop obolelega Borisa Viteza in poškodovanega Christiana Arene.
uspešno lansko sezono in predsedniku tudi izročil lično plaketo ter je dejal, da je prepričan, da bodo jadra-novci tudi v tej sezoni dosegli dosti veC kot samo obstanek v ligi.
Predsednik TKB Egon Kraus je po Čestitkah za napredovanje z veseljem ugotovil, da bo Jadran v B ligi spet popeljal ime naše skupnosti in tudi TKB Sirom po Italiji. Tudi predstavnik ZSSDI Mario Šušteršič je Jadranu Čestital za napredovanje v višjo ligo in z veseljem ugotovil, da bo društvo skrbelo za delo z mladino.
Generalni konzul Slovenije v Trstu Vlasta ValenCič-Pelikan je Čestitala jadra-novcem za napredovanje, obljubila, da bo prišla, ko bo mogoCe, navijat zanje in jih je povabila na konzulat po koncu sezone.
(VJ)
Obvestila
ODBOJKA / S PRIPRAVAMI ZAČELA TUDI OBA DEŽELNA TRETJELIGAŠA
ZENSKA rokometna ekipa sk kras
O vešča, da bo začela s treningi v torek, 5. septembra "95, ob 19.30 v športni dvorani v Zgoniku. V svojo sredo vabi vsa dekleta, ki bi se želela ukvarjati s tem športom in srečati prijetno družbo. Potrebna je le dobra volja.
SD P°LEr - KOTALKARSKA SEKCIJA sPoroča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kopališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na st' 213420.
SZ JADRAN
obvešča, da so se začeli treningi za igralce letnikov 1983/84, in sicer vsak dan od 9.30 do 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Moto klub primotor
organizira v nedeljo, 3.9.1995 izlet v Dolomite (Tre Cime 1 Lavaredo). Zbirališče ob 8. uri pred gostilno Sancin v B°ljuncu.
SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA organizira ŠPORTNO SOLO s tekmovanjem za letnike 1985, 86, 87 in 88. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih od 19. do 20. ure. Prvi sestanek in trening bo 4. septembra od 19. uri v društvenih prostorih. Vljudno vablje-
SZ SLOGA
zaradi velikega povpraševanja ponovno organizma celod-nevm (9.-16.30) tečaj miniodbojke od torka, 5. do torka 12. septembra. Namenjem je otrokom letnika 83 in odajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev in usposobljenih vaditeljev. Cena tečaja 120.000 lir. Zbirališče bo v torek pred telovadnico srednje šole S. Kosovel na Opčinah. Interesenti naj telefonirajo v urad ZSSDI od 9. do 14. ure (tel. št. 635627).
Del Jurco in Terpin še pogojujeta načrte Bora in Olympie
Borovci pred prvim letošnjim treningom (F. Balbi/KROMA)
V moški odbojkarski C2 ligi bosta po lanskem napredovanju SoCe nastopili le dve ekipi: 01ympia in Bor. Obe ekipi sta že zaceli s pripravami na novo prvenstvo.
Borovci so se zbrali že 21. avgusta in pod vodstvom Stefana Celle takoj zaCeli s pripravami. Do sedaj so trenirali predvsem na odprtem, kjer so posvečali pozornost predvsem fizični pripravi in pa v telovadnici na Al turi. Tako bo tudi naprej, vsaj dokler ne bo uporabljiva telovadnica na štadionu 1. maja. Na večdnevne priprave pa igralci ne bodo odšli, predvsem zaradi precejšnje zaposlenosti. Do prvenstva pa trenirajo štirikrat na teden.
Glede samega igralskega kadra je še nekaj
negotovosti. Prva novost je prihod Paganinija, ki je lani igral v Cl ligi pri Fincantieriju, je pa pred leti že igral pri svetoi-vanskem društvu. Letos je zapustil tržiško ekipo in zaCel s treningi pri Boru. Precej verjetno je, da bo s to ekipo tudi igral, Čeprav to ni še stoodstotno gotovo. Se vedno je negotova usoda Del Turca, ki trenira z borovci, videmsko društvo VBU, Cigar last je podajac, pa bi Boru morala sporočiti svojo odločitev v teku dveh tednov. Nekaj težav bo letos imel zaradi službe tudi Marko Marega, ki ne bo mogel redno trenirati. Cella pa bo lahko spet stoodstotno računal na FurlaniCa in Pavlico.
01ympia je začela s treningi 28. avgusta. Z novim trenerjem Dor-
nijem sodeluje tudi pomočnik, ki je skrbi predvsem za fizično pripravo igralcev. Na začetku bodo namreč igralci trenirali štirikrat na teden, tako da se bodo trikrat posvečali fizični pripravi, enkrat pa treningu z žogo.
Od lanskega moštva so ostali vsi igralci ra-
zen Vogriča, ki je prenehal z igranjem, in Bat-tistija, ki se je vrnil k Soci. Pri 01ympii ostanejo torej Ferfoglia, Maraž in Gravnar, ki so sicer last Vala, vendar trener Dorni ne bo mogel računati na Maraža, ker je ta na služenju vojaškega roka. Od Espega se je k 01ympii
vrnil Pintar, medtem ko je Boris Sfiligoj izrazil željo da bi igral pri SoCi. Simon Terpin zaenkrat trenira z goriškim društvom, kje bo igral v naslednji sezoni, pa bi moralo biti znano v začetku naslednjega tedna, ko se bo pogovoril še z odborniki Sloge, ki so trenutno na pripravah v Brnu. Pri 01ympii vsekakor upajo, da bodo letos uspešnejši kot lani in da bodo dosegli obstanek v ligi prej in lažje, kot se je zgodilo v prejšnji sezoni.
Z ostalimi goriškimi društvi pa 01ympia nadaljuje sodelovanje na mladinskem področju. Val bi tako moral imeti najboljšo ekipo pri mladincih, 01ympia pri dečkih, Soča pa pri naraščajnikih.
(A.M.)
Petek, 1. septembra 1995
TV SPORED
RAI 1
RETE 4
	Jutranja oddaja Unomat-		Nan.: Tre nipoti e un
	tina, (7.00, 7.30, 8.00,		maggiordomo
	8.30, 9.00) dnevnik		Nad.: Piccolo amore, 8.30
	Nan.: Očetov pes		11 disprezzo, 9.35 Rubi,
	Film: Ci siamo anche noi		10.30 Felicita, 11.15 Sen-
	(kom., ZDA '87, i., V. Da-		za peccato, 12.20 nan. La
	vis, T. Field), vmes		časa nella prateria, vmes
	(11.00) dnevnik		(11.25,13.30) dnevnik
	Poletna oddaja Verde		Nad.: Sentieri
	mattina estate		Film:	Sepolta viva
	Vreme in dnevnik		(dram., It. '73, i. A. Belli,
|Wk9	Nan.: Gospa iz VVesta (i.		D. Darel, M. Bonuglia)
	J. Seymour, J. Lando)		Nan.: Donne pericolose.
	Dnevnik		18.00 A cuore aperto,
	Film: Un incurabile ro-		19.30 Moonlighting,
	mantico (kom., '83, i. D.		vmes (19.00) dnevnik
	Moore, E. McGovern)		Film: Tototruffa (kom., It.
	Mladinska oddaja Solle-		'61, i. Toto, N. Taranto,
	tico, vmes risanke		E. Blain, E. Calindri)
	Dnevnik, nato informa-		Film: Blow out (krim.,
	cije o prevoznosti cest		ZDA '81, i. J. Travolta, N.
|yw	Nan.: Alf (i. M. Wright)		Allen, J. Lithgovv), vmes
	Variete: Poletje v Luna		(23.30) dnevnik
	Parku		Pregled tiska
H	Vreme, dnevnik in šport Variete: Miss Italija '95		Nan.: Hiša v preriji
			
	(vodi Fabrizio Frizzi)		
Dnevnik
Nan.: Ai confini deli’ al-dila
Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Venezia Cinema '95 Dok. Videosapere: Filozofija in aktualnost m Aktualno: Sottovoce Variete: Sotto le stelle
CANALE 5

8 RAI 2
Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Quante storie!, risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets (25. del)
TG2-33,11.45 dnevnik Risanke
Nan.: L’ arca del dottor Bayer - Sissy, vrni se! Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: Velika dolina Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi - Domotožje Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Variete: Vita da cani (vodi Jocelyn)
Dnevnik in vreme Dok. o literarni nagradi Premio Campiello Film: La vita sospesa (dram., It.-Belgija ’91)
RAI 3
8.30 Jutranji dnevnik, informacije, vreme Videosapere: Stoletnica bienale, dok. Brazilija Sport: SP v kanuju Dnevnik iz Milana Film: Maciste alla corte del Gran Khan (It. ’64) Deželne vesti, dnevnik Sport: SP v kanuju, bUjard
Dok. Videosapere Film: Pazzo per le donne (glas., ZDA ’65)
Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti. 20.10 BlobVenezia Film: II marchio deli’ as-sassino (krim., ZDA '93, i. P. Boothe, L. Johnson) Brividi ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Film: Anche noi siamo figli del 20. secolo Aktualno: The End G.Ippobti - Pregled tiska Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme
Na prvi strani Nan.: Gasa dolce časa Film: Celebrita (dram., It. '81, i. N. D' Angelo)
Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private Nad.: Beautiful. 14.10 Amarsi
Nan.: Pappa e ... ciccia (i. R. Farr), 15.30 La tata Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5. vreme, 20.25 Paperissima sprint Nad.: Beautiful Dnevnik
Nan.: New York Police
Department
NoCni dnevnik Tg5
ITALIA 1
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Cristoforo Colombo Nad.: Čarobna
<•>
MONTECARLO
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La vera storia di Annie Jillian (dram., ’88) Film: I cacciatori del tempo (fant., ZDA ’86) Variete: Vaghe stelle...
Risanka: Filip Dnevnik
■■■j
Ul Koper
	Otroški variete	
	Nan.: Le strade di San Francisco	
I	Odprti studio	
	Sport studio	
	Variete za najmlajše	
I ^	Film: La donna che sape-	
	va troppo (kom., It. ’86)	mm
	Nan.: Magnum P.L, 18.00	
	Tarzan	
	Variete: Bravissima	
	Nan.: Miami Beach	
	Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio	
	Variete: Nati per vincere	
	Film: Aquile d’ attacco	
	(vojni, Kan.-Izrael '88, i. L. Gossett jr., S. Margo-	
	lin. S. Brandon)	
	Film: Critters - Gli extra-	
	roditori (fant., ZDA '86, i.	
	D. VVallace Stone)	
	Speciale cinema	
	Italija 1 šport	
	Variete: Bravissima	
SLOVENIJA 1
Delfin Flipper,
6. del amer. nanizanke Moja enciklopedija živali, 12. oddaja: Indijski slon
Roka Rocka - MTV Un-plugged:
Elvis Costello & Crosby,
Stills & Nash
2e veste
Poročila
Film tedna:
Vrtljiva vrata, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 35. oddaja Pasje mesto,
kanadska risana nanizanka, 31., zadnji del Pesmi za staro Prago, Češka glasbena oddaja Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Upornik brez razloga,
ameriški film Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Šport Sova
Brooklynski most,
22., zadnji del ameriške
nanizanke
Trd oreh II,
1/9 del angl. nanizanke Brane Rončel izza odra, ponovitev
SLOVENIJA 2
Forum
VVildbach,
6. del nemške nadaljevanke Omizje
Alfred Hitchcock vam predstavlja, 6/22 del Sova, ponovitev Majski cvetovi, pon. 7. dela angleške nanizanke TV dnevnik 1 Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ponovitev 7. dela ameriške poslovne oddaje Risanka
TV dnevnik 2, vreme. Podeželski utrip, angleška nanizanka, 6/10 del Človeška žival, angleška plz serija, 4. del Posnetek oper, balet Bila sem na Marsu, švicarski film
A KANALA
Euronevvs Slovenski program: Poletni studio 2 Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Sigrid Undset, norveški dok. film Globusov tik tak Srečanje z zgodovino avtor Ezio Giuricin Jazz Brass TV dnevnik Ameriški avtorji Emily Dickinson Leteči zdravniki, tv nanizanka
(nMEP0 Avstrija 1
Tvoj skalp Daniel Boo-ne!,
ameriški vestern
Tiny Toon
Mila Superstar
Smrkci
Evroki
Popaj in sin
Kremenckovi
Mini Cas v sliki
Vesoljska ladja Enterprise -
nova generacija:
Rikerjev oce Obalna straža: Tekmovanje v smučanju na vodi
Strašno prijazna družina: Urok gospe Inge Zlata dekleta:
Hiša na prodaj, 2. del Stara mačka:
Vse ali nic Pri Huxtablovih:
Vudu v kuhinji Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Društvo mrtvih pesnikov, ameriški film Režija: Peter Weir Igrajo: Robin VVilliams in drugi.
Nogomet
Seznam za odstrel, ameriški akcijski film, 1993
Režija: Jon Jess
Cas v sliki
Zmeda na avtocesti,
ameriška komedija, 1980
Rezija: James Frawley
Schiejok vsak dan
Dobrodošli v Avstriji,
ponovitev
Seznam za odstrel.
ponovitev filma
Pri vojski,
burleska s Stanom in Oliem
(MF Avstrija 2
Spot tedna,A-shop LuC svetlobe, ponovitev Vesna, ponovitev slovenskega filma Vreme, risanka Luč svetlobe, 503. del Benny Hill, 9. del Obalna straža, 22. del Vreme
Teden na borzi Znani leteči predmeti, amer. zf film
Chick Corea, dok. oddaja -Dracula, 3. del serije Živeti danes - duhovnost duševnosti, ponovitev dokumentarne oddaje
Videostrani
Vreme
Schiejok vsak dan, ponovitev
Vrtiljak popevk Zareče nebo Šiling Tekmeca:
Dvojni lord Doktor Trapper John: Bolnik vampir Umor, je napisala:
Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje Schiejok vsak dan Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Sport
Primer za dva
Stefan Frank, zdravnik,
ki mu ženske zaupajo
Cas v sliki
Moderni časi
Sport
Tujca na vlaku, ameriška
kriminalka
Pogledi vstran
. ■


|s



tMzm
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ glasba; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.05 Šport;
18.05	Glasovanje za popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Slov. komorni zbor; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa;
17.00	Solistični koncert;
18.05	Odlomki iz opere Ljubezenski napoj; 19.30 E. Chausson; 20.30 Koncert Kogojevih dnevov;
22.05	Igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30,
13.30.14.30.19.00	Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika: 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije,, prireditve; 9.10 Od vrha do dna;
9.45	Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00-1.00 Glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30. Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galiet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;l4.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;l6.00 Modri val; 18:45 Folk studio; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15.
14.15,	17.15. 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu;
20.00	Rock; 1.00 RGL žur.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.20 Od zabave se zvrti; 10.40 Informacije, zaposlovanje;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Včerja za dva - J. Jerič
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila: 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila
15.10	Kmetijski nasveti
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio Študent
0.00 Radio Kaki; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 17.00 Ženske v Off-u; 19.00 TB: Ane-sthesia; 20.00 Institut Egon March predstavlja; 21.00 Te amo Guba!; 22.00 Idealna godba Zorana Pistotnika.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14,00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 8.40 Glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Trieste Prima 1994; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 29.); 12.00 Stari časi družabnosti; 12.40 Slovenske ljudske pesmi; 13.45 Števerjan 95; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filozofi in literati; 14.30 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: W.A. Mozart; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
I
	
„SLOVENIJA	
Nocoj ob 19. uri bodo v galeriji Šivčeva hiša v Radovljici odprli razstavo slik in risb
Janeza Zalaznika.
(na sliki: Splav meduze, akril, marec 1989)
SLOVENIJA
gBliIRNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli gledališča (vhod z Glavnega trga) za dose-danje abonente od 4. do 9. septembra, za nove abonente od 11. do 16. septembra, in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure.
Abonmajski program za sezono 1995/96
' Ray Cooney: TO MAMO V DRUŽINI (PG Kranj)
- Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj)
‘ Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica)
'Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG-Kranj)
' Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana)
iRNFjST, KUD France Prešeren
Danes, 1, septembra, bo ob 21. uri odrska Predstavitev produkcije 3. letnika GILS z oasovom Ekspresivne maske. Predstava je nastajala pod mentorskim vodstvom Brane-ta Završana.
Koproducenta Trnfesta 95 sta OSI - Slovenija in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tuni Mestna občina Ljubljana.
Maribor
V okviru festivala računalniških umetnosti o danes, l. septembra, ob 20. uri v galeriji Media nox, Orožnova 2, predstava Prsi, okitene z venci vrtnic v izvedbi Intima tea-Vn Ljubljana in koprodukciji SOU Ljublja-
na. Igra: Barbara Pia Jenič. (na sliki)

LAŠKO
Danes, 1. septembra, bo ob 20.30 na gradu Tabor gledališka predstava Klinika Tivoli, d.o.o. Igrajo: Branko Đurid Đuro, Tanja Ribič, Mirjam Korbar, Jonas Z., Borut Veselko. Režija: Boštjan Tadel.
SNG MARIBOR
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
SNG Maribor bo vpisovala abonmaje od 4. do 17. 9. Lanski abonentje bodo lahko obnavljali abonmaje od 4. do 11. 9., nove pa bodo vpisovali od 12. do 17. 9. Abonmajski sistem je ostal nespremenjen, prav tako cene. Informacije po tel.: 221-206 in 28-628. Mladi japonski solisti v italijanskih operah
V okviru gostovanj japonskih solistov bo danes, 1. septembra, ob 19.30 v veliki dvorani predstava G. Donizettija: Lucia di lammermoor. Za izven in brezplačno za lanske abonente.
BLED
Danes, 1. septembra, bo ob 20.30 v okviru petkovih večerov komorne glasbe v župnijski cerkvi sv. Martina nastopila sopranistka Olga Gracelj.
ROGAŠKA SLATINA
Danes, 1. septembra, bo ob 20. uri v zdraviliški Kristalni dvorani koncert klasične glasbe. Nastopata: Volodja Balžalorsky, violina, in Cristoph Theiler, klavir.
DOBRNA
Danes, 1. septembra, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma nastopil
celjski orkester Akord z dirigentom Marjanom Brežnikom.
NOVO MESTO
Danes, 1. septembra, bo ob 20. uri na dvorišču Grmskega gradu zaključni koncert novomeških poletnih večerov. Nastopa Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže. V primeru slabega vremena bo koncert v avli OS Grm.
KRŠKO
Jutri, 2. septembra, bo ob 18. uri na stadionu Matije Gubca Noč v Krškem. Nastopajo: k.u.t. GAS (na sliki), Demoliti-on Group, Orlek, Soča Blues Band, Pe-
ter Lovšin in Vitezi obložene mize.
PORTOROŽ
Danes, 1. septembra, bo ob 21. uri v avditoriju koncert zabavne glasbe s skupino Faraoni.
furlanija-julijska krajina
	
SLOVENIJA	FJK
trst
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1995
agajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. ^eptembra. Od tega datuma dalje bodo na azpolago novi abonmaji in eventuelne re-ervacije preostalih prostih mest.
Prireditve ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji
Petek, 8.9., ob 18. uri bo v Babni hiši v icmanjih začetek prireditev z odprtjem raz-s ave mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, orice in Benečije; v Dolini bo ob 19.30 na-stop godbe Breg in ob 20. uri v Galeriji Tork-a odprtje fotografske razstave posvečene ^aši Ota; na K’luži v Dolini bo Se sledila Predstavitev knjižnih novosti ter nastopi zborov MePZ Primorec-Tabor, 2PZ I. Grbec m MoPZ Valentin Vodnik, soboto, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu
koncert za sožitje - dobrodelni koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in sicilj-skega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček večera bo namenjen Skladu Lu-chetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin V nedeljo, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-niskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. OPČINE Draga ’95
Danes, 1.9., se bo ob 17: uri v parku FinZ-garjevega' doma zaceli XXX. Studijski dnevi »Draga 95«; v Četrtek, 31. t. m. pa se bo, ravno tako v Finžgarjevem domu začela tudi »Draga mladih '95«.
GORICA
Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival.
[koroška
Varaždina; popoldne ples in zabava s Podjunskimi muzikanti; od 18.30 do 19. ure slovenska oddaja voščil ORF Celovec v živo.
V	nedeljo, 3.9., ob 11. uri koncert godbe na pihala Šmihel.
SVEČE
V	nedeljo, 3.9. bo pri Adamu, SPD KoCna, ob 19. uri otvoritev 15. slikarskega tedna, ob 20. uri pa koncert na prostem".
eutiRK
Danes, 1.9. priredi SPD Edinost na jormaku, °b 11. uri Mednarodno srečanje upokojen-cev s. kulturnim sporedom, plesom, humo-rem in srecolovom; ob 17. uri otroška odaja Koroškega radia Slovenj Gradec z na-j °Xom »Popek«, vodi Primož Suhodolčan, utri, 2.9., ob 12. uri koncert godbe na piha-la »Puharski orkestar« KUD Zeleznicara iz
Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP
Zaželjena oziroma prednostna tematika )e boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njiho-
na-. ka-
_____jjavljena, bodo prejeli
tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato av-J^rje prosijo, naj pošljejo originale, ki jun jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe Pošljite na naslov; Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINA-ZI NATEČAJ. Vse informacije dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI CRNO-BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspiriran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripbur-gerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500, 300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni iz-
idajo je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljubi)a-na.Telefon 061 / 319 662 (torek in Četrtek od 12.00 do 14.00).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
»Musei di sera« (VeCer v muzejih): v torek, 5-9-, ob 20. uri v mestnem muzeju C. Sch-ttbdl (Ul. Imbriani 5) bosta dr. Sergio Cima-rosti in dr. Adriano Dugulin predstavila načrte za Verdijev kip. Predvajali bodo tudi film »Lorenzino de’ Medici« (It. ’35) in
»Ostržek« (ZDA ’39).
Grad sv. Justa: »De occulta philosophia« -festival Čarovništva. Otvoritev v torek, 5.9., ob 20. uri; sledil bo nastop gledališke skupine Streghissi, Grup p o Magico Triestino in Magic partv.
MODERNA GALEPUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Modemi galeriji.
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME.
CANKARJEV DOM
Razstavi PORTFOLIO - 55 protagonistov konstm-irane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje m reševanje likovne dediščine.
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
GALERIJA SMELT. Dunajska 160
V	galeriji je na ogled razstava Rože - nosilke podzavestno dočutene vsebine Mire Capuder.
LIKOVNI SALON. CELJE
V	salonu je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici.
GALERIJA ŽKUC. Stari tra 21
V	galeriji je na ogled razstava kiparke Anamarije Smajdek Komorni kalejdoskop.
KO Srečko Kosovel. SEŽANA
Danes, 1. septembra, bodo ob 19. uri v razstavnem prostom otvorili razstavo akvarelov slikarja
Marjana Miklavca iz Sežane.
FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR
V	galeriji Hiša, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika.
V	razstavnem salonu Rotovški trg, Rotovški trg 1, sta na ogled inštalacija Kokon Darija Kreuha in razstava računalniških grafik Vojka Pogačarja.
V	razstavnem salonu Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, so na ogled razstava računalniških grafik Tjaše Demšar ter instalaciji Metoda Vidica, Spele Hudnik in skupine Atanor.
V	ZDIT Maribor, Vetrinjska 14, je na ogled razstava računalniških grafik Bogdana Sobana.
V	Univerzitetni knjižnici, Gospejna 10, je na ogled razstava računalniških grafik,-izbor preoblikovanih matric Bojana Sto-klja.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Devetdeset grafičnih listov karikatur-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra.
GRAD SNEŽNIK Na gradu bodo danes, 1. septembra, ob 19. uri odprli razstavo fotografij (na sliki) Hermana Pivka.
Na staroselskem avstralskem instrumentu bo otvoritev spremljal Drago Kunej.
TRST
Miramarski park Luci in zvoki
Danes, 1.9., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«.
Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble.
PORDENON
V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist.
Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.
Na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odbornistva za kulturo Muzeja Revoltelle.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble".
MILJE
Sedež letoviscarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi.
SESUAN
Sedež letoviscarske ustanove: danes, 1.9., ob 18. uri otvoritev razstave Vojka Gašperuta.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu
je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih.
STARANCAN
V Multimedialnem razstavnem centru v Ul. F.lli Zambon
bo jutri ob 21. uri poleg stalne razstave umetnikov iz Avstrije, Hrvaške, Danske, Italije, Slovenije in ZDA video projekcija umetnika Sergia Škabarja.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija; Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaških umetnikov 1945-1995.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj».
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
Petek, 1. septembra 1995
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Z
Horoskop
zapisal B. R. K.
te
M.
m
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Sanjavi boste kot najbolj sentimentalni poet. Domači bodo posumili, da ima vaSe srce novega stanovalca, vendar jih boste pustili na trnju. Presenečenje bo toliko večje.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Čeprav se prepričujete, da vam je denar deseta vas, boste vendarle z vsemi Štirimi zagrabili za priložnost lahkega zaslužka Lažna skromnost je slabša od odkritega pohlepa
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaša pričakovanja se bodo izjalovila, vendar ne boste obupali. Spoznali boste namreč, da so temeljila na željah, ki si jih je omislil vaš notranji nebogljenček.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Težave se bodo vrstile druga za drugo, vi pa jih boste pričakali odprtih rok, budnega uma in optimističnega srca. Ko bodo rešene, se boste Čutili prazne, zato boste izzvali novo.
UEV 23. 7. - 23. 8.: Spustili se boste v projekt, od katerega si obetate ugled in kup denarja. Ce ga ne boste mogli izpeljati sami, poprostite za pomoč. Lenih prisklednikov se na daleč izogibajte.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Nenavadno strpni boste do bližnjih, zato se boste izognili marsikateremu nepotrebnemu vozlu. Skoda, da strpnost ni vaša stalnica, kajti življenje brez vozlov je veliko lažje.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Na delovnem mestu se boste gnali za Cimvečjo učinkovitostjo. Zavistnemu tekmecu to ne bo všeč, zato vas bo skušal ovirati. Povejte mu, da hitite zato, da bi nadoknadili zamujeno.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nekdo vas bo hotel speljati v sumljive posle, vendar vam ne bo do tveganja Ostali boste v zapredku svoje rutine in se spopadali z neupravičenimi bojaznimi pred avanturami.
STRELEC 23.11.-21.12.: V težnji po dokazovanju boste izvlekli iz sebe vse svoje rezervne mod in skrite sposobnosti. Čeprav nihče ne bo opazil vaših uspehov, boste vendarle zadovoljni. Vsaj s seboj.
NOVO O STARIH SKRIVNOSTIH
Mona Usa sedaj škili
S staranjem se slika spreminja
Skrivnostni nasmešek Mone Lise Leonarda da Vincija je po besedah poznavalca italijanskega slikarja z leti postal se skri-vnostnejsi. Francoski umetnostni zgodovinar Jacques Franck pravi, da so razpoke okoli od in ust na najslavnejši sliki na svetu iz zgodnjega 16. stoletja spremenile izraz Mone Lise. »Menim, da ji Leonardo da Vind ni hotel dati tako porogljivega nasmeška. Njen izraz je bil sprva veliko resnejši,« ugotavlja Franck, svetovalec pariškega louvrskega muzeja, kjer je Mona Lisa glavna zanimivost.
MogoCe je bila moški
O skrivnosti Mone Lise je nastalo veliko teorij. Nekateri trdijo, da je imela štrleče zobe, drugi pa, da je bila v resnici izredno visok moški. Neki kalifornijski zdravnik je trdil, da jo je prizadela paraliza obraza, ki je povzročila krčenje mišic v ustnih kotičkih. Veliko razpok, na katere opozarja Franck, je opaznih le na posnetkih od blizu, nanje pa je Leonardovo delo občutljivo zaradi subtilne likovne tehnike neznatnih barvnih odtenkov, oblikovanja in senc.
Najbolj so opazne razpoke okoli desnega očesa. Ker potekajo vzdolž veke, se oko zdi večje, dajejo pa vtis rahlega škiljenja.
Razpoke pod desno veko, okoli obeh lic in v enem kotičku ust prav tako pripomorejo k spremembi izraza modela z izrazitejšim nasmehom.
»Desna punčica je navidez
pomaknjena bolj proti notranjosti očesa, zaradi Cesar je njen pogled prodornejši,« pravi Franck, ki je svoja odkritja objavil v ameriški znanstveni reviji Academia Leonardo da Vinci. »Nasmeh se je spremenil. V njem je vec radoživosti kot ob nastanku slike. Zaradi razpok je izgubila nekaj lepote, zato pa je zanimivejša,« je dodal Franck. Ni prepričan, ali so razpoke nastale pri obdelavi platna ali v barvi.
Vizionar Leonardo
Ali je mogoče, da je Leonardo da Vinci kot znanstvenik, izumitelj in umetnik, Cigar eksperimenti so pomenili revolucijo v slikarski tehniki, načrtoval spremembe izraza Mone Lise, kar naj bi bil dokaz tehnične dovršenosti in drznosti za poznejše generacije?
»Ne vemo zagotovo. Treba je ugotoviti, v katerem sloju se
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Vaš današnja delovna vnema bo izjemna, saj si boste želeli zagotoviti karseda brezskrben vikend. Hudič bo le, da boste morali pol vikenda prebolevati utrujenost.
VODNAR 21.1. - 19. 2.: Umaknili se boste na obrobje dogajanja in s treznim umom spremljali pretakanje človeških energij. V središče boste stopili šele tedaj, ko bo prišel čas za odločen poseg.
RIBI 20. 2. - 20, 3.: Želeli boste prehiteti znake prihajajočih tegob, zato se boste preveč naprezali in prizadejali telesu dodatne težave. Prosite bližnjega, naj vas nežno zmasira.
AN E KDOTAoPicassu
Pred desetletji je v New Yorku doživela velik uspeh razstava, na kateri so zbrali petdeset najznamenitejših platen velikega Pabla Picassa (1881-1973) - od njegovih zgodnjih romantičnih del do najbolj abstraktnih. Najve-Cjo pozornost je vzbudila Guemica, ki jo je ustvaril po bombardiranju tega baskovskega mesteca med špansko državljansko vojno. Razstavo je med bivanjem v ZDA obiskal tudi Picasso osebno in povedal, da slika ni naperjena zoper nobeno od strani, ki so sodelovale v vojni, ampak da je hotel z njo samo dramatično poudariti vojne grozote. Neka gospa, ki je stala pred sliko, je tehtno prikimavala in nato rekla: »Ce vojna vzbuja taksno grozo kot tale Guemica, mora biti res strašna!«

Ut
VUK*
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
Slavna Mona Lisa s še slavnejšim nasmeškom
nahajajo razpoke. Leonardo je svoja dela pogosto retuširal, ko se barva Se ni posušila, in mogoče je to povzročilo razpoke,« razmišlja Franck
Po ugotovitvah louvrskega laboratorija v prejšnji polovici stoletja slika Mone Lise razpok ni imela Na sliko, ki visi v louvrski veliki galeriji, s strani sije dnevna svetloba, ki kljub debelemu obarvanemu neprebojnemu zaslonu poudarja neenakomernost slike.
Leonardo naj bi po splošnem mnenju Mono Liso začel slikati v letih 1503-1506, toda Franck domneva, da je
slika tri leta starejša. Obzorji v ozadju obeh strani modela se ne ujemata. To naj bi bil dokaz umetnikovih prvih poskusov zastiranja. Leonardo je znan po izumu zračne perspektive, ko se megleno ozračje zamaže in spremeni barve narave, ko se izgubi v daljavi.
3000 ur za kopijo
Strokovnjak za Leonardovo slikarsko tehniko Franck je naredil kopijo drage Leonar-dove slike v Louvra, Devica in otrok s sv. Ano, s čimer je restavriral tancici podoben premaz, ki ga je platno z leti izgu-
bilo. »Ko ure in ure opazuješ neko sliko, odkriješ stvari, kot da bi bral zemljevid,« pravi Franck, ki Leonardove slike kopira že od osmega leta. Za kopijo slike sv. Ane je potreboval približno 3000 ur.
Mojstrova natančna tehnika zahteva natančnost slikanja na dvajsetinko do tridese-tinko milimetra, kar restavracijo še bolj otežuje. Frančku je uspelo pravočasno preprečiti CišCenje slike sv. Ane v Lou-vru z argumenti, da je slika preveč občutljiva in porozna, da bi jo Čistili s topili.
(Reuter)
355	OBSEVANJE	PRVINA GRŠKI OLIMPIADI	FRIDOLIN	SEVERNI JELEN	BIVŠI JUGOSL SAHIST (BORA!	GL. MESTO DRŽAVE NIGER	GEORG TRAKL	KLOAKA	LUČAJ PRI KEGUANJU	SIN AGAMEM- NONA	KOS SUKANCA	NEIZ- MERNOST	SIVA OBARVANOST	AVTOR: LUKA PIBER	ROMAN MAKSIMA GORKEGA	SATIR, POHOTNEZ	MOŠKI, SLEP NA ENO OKO	LITIJ	GLASBILO	TIBETANSKO GOVEDO
ANGLEŠKA ROCK SKUPINA														NAJVEČ. ODDALJENOST OD SONCA						
IT. PISATEU														ZGODNJE SADJE MODEREN PLES						
SKAND. DRMA							DRUŽINSKO RAZMERJE											ŠPORTNI KLUB		
							GRM S SMOLO											MLEČNI IZDELEK		
LUC MENASE			MODERNA GLASBA	VELIKO SIBIRSKO MESTO ORKAN					STANJE PO KROKANJU											PREBIVALKA AHAJE
CEVKA ZA KEMIJSKE POIZKUSE									AZIJSKO GLASBILO							RUSKO Z. IME PREDSTOJ. FAKULTETE				
SLIKAR MEŠKO					TUJA IN NASA ČRKA VEČANJE			OPOMBA	ZLATO JABOLKO	LEHA	NATRU ORODJE KOSCA			MOŠKI, KI ODIRA SNOV V SEČU						
VLAŽEN TOPEL ZRAK						UMETN. SLOG. DELIBES							KRAJ PRI RAKEKU					MILI- AMPER BRAZIL. MESTO		
VEZNIK			OTOKI V TIHEM OCEANU RADIJ										TERMIN RADO MURNIK				KOROŠKI UUDSKI PLES			
CESKI PISATEU (ALOIS)								VISOKA TRAVA									PRIPADNIK INKOV			
OKRAS KORINT. STEBRA								KNJI- ŽEVNICA SEIDEL				DESNI PRITOK RENA					OTAKAR			
VLO
NIVM
VNI
soimciv
NNI
VAHHVI.S05J
M3SVLII1
13H
30H
SOOVdVTVO
NI
VW
oam
05I05I0H
KVdOS
HnH3QO
VN
IA
trvM
vara
MVLIMVJ.
VX3AntM3
LSONvacRras
asMO
m
as
OAXSAOX3DO vasNia VNINVa iNiaoxxiA ona Inaav saN
-OXS ONITIOti
:OUABJOpOy\
:A3US3X
ČLOVEŠKE VREDNOTE
NASVET PSIHOLOGA
0 lepem življenju brez stremljenja po imetju
V odročnih delih sveto živijo ljudstva, ki mislijo drugače
Ljubezen kot ogledalo družbe
Odnos do telesa se spreminja skozi čas
Čedalje glasneje in Čedalje pogosteje se ljudje prito-žujejo nad slabimi medsebojnimi odnosi, kar vsevprek preklinjajo, kako da eni imajo, oni pa nimajo, drug drugega obmetavajo z egoisti, sebiCneži, pogol-taeži... V hudem konkurenčnem boju skušajo ljudje Prehiteti drug drugega. Že otroku privzgajajo željo po imetju, mu vcepljajo konkurenčno miselnost in ga »učijo« soditi ljudi po tistem, kar imajo. In potem, kot rečeno, se pritožujejo nad slabimi, Čedalje bolj izvotljenimi odnosi med ljudmi...
Štiridesetletni oCe piše, da je Čedalje bolj v skrbeh, ker iz dneva v dan lahko »na vsakem koraku dobim dokaz, kako tudi v naSi, nekdaj krščanski deželi ni nobenega sramu in spodobnosti, nobene morale veC«. Piše, kako je dobesedno trpel na morju, ker je bilo tudi na »oblečenih« plažah veliko napol golih, ker je iz sosednjih sob slišal marsikaj, kar se je dogajalo celo med starejšimi zakonci.
Mnogi etnologi in antropologi, ki že nekaj stoletij prodirajo v najbolj odročne dele sveta, Poročajo, da še živijo judstva, ki ne poznajo stremljenja po imetju. Živijo lepše, sreCneje, Predvsem pa bolj miro-jubno, kot si sploh lah-k0 Predstavljamo.
Ch. A. Eastman na Primer navaja v enem od Tsv°Ph del besede nekega ndijanca, ki takole go-v°ri o sožitju s svojimi rodovnimi tovariši: »Ljubezen do zemeljskih
dobrin je za nas slabost. Zato mora otrok že zgodaj spoznati Čudoviti občutek radodarnosti. Učimo ga, naj razdaja prav tisto, kar ima najraje. Že zgodaj mora okusiti srečo, ki prevzame Človeka, kadar lahko drugega osreči z darilom...«
Zanimiva je tudi pripoved Fridtjofa Nanse-na, ki so ga, ko je proti koncu prejšnjega stoletja prišel na Grenlandijo, presenetili predvsem odnosi med Eskimi: »Grenlandec sočustvuje
s svojim plemenskim tovarišem v stiski kakor dobrosrčen otrok; njegov prvi in najpomembnejši zakon je pomagati.
Na vzajemni pomoči in slogi v dobrih in slabih časih temelji obstoj vseh majhnih grenlandskih skupnosti...« Nekaj podobnega je nekaj let prej ugotovil Američan J. Boas: »Eskimi imajo nenapisane zakone o ne-lastništvu. Ge prinesejo h kočam mroža, ima vsakdo pravico do dela mesa in olja, ki ga razdeli lovec ali pa deleže raznosi po kočah njegova žena. Ta običaj je v navadi samo, kadar hrane primanjkuje. Zakon, ki ga izvajajo samo v stiski, je postal običaj.
Mladi ljudje se ga ne naučijo samo z neposrednim poukom, temveč ga tudi doživljajo, ko za-
vestno posnemajo starše. Ob tem se naučijo samoobvladovanja, Cesar pa jim ne nalagajo zakoni. Bolj z zgledom kot z učenjem prodre otrokom v zavest, da morajo tudi izgubljene predmete vrniti lastnikom...«
Kjerkoli ljudje še živijo v rodovni skupnosti, se pojmovanje o dobrem in slabem ravna po socialnih odnosih. Priljubljen in spoštovan je tisti član skupnosti, ki vse deli z drugimi in se zavzema za pravično delitev dobrin.
No, morda kdo poreče, da »navijam« za rodovno skupnost, da mi po glavi roji, kako bi kolo zgodovine obrnili nazaj. Ne, ne; toda mar ne bi nekaj modrosti, vpetih v stare rodovne odnose, lahko vpeli tudi v nove?
Med drugim se pisec pohvali, da on pred otroki niti poljubi ne svoje žene ... razen za rojstni dan in ob pomembnejših družinskih praznikih. Sprašuje, zakaj tudi šola tako brezbrižno obravnava ta vprašanja in se sploh ne zmeni za usihanje poslednje morale na ljubezenskem in spolnem področju.
Ko so se pred mnogimi leti tudi na straneh naših Časnikov začele pojavljati ženske, ki so se pred pričakovanja polnimi pogledi znebile svojih oblek, s tem niso razkrile prav nobenih skrivnosti, kakor jih tudi ne razkrivajo tisti, ki se odločijo predajati se soncu in morju »zgoraj brez« ali pa kar povsem brez obleke. Vsem, ki imajo pri tem moralne pomisleke, bi rada povedala, da sramežljivost pravzaprav ni stvar morale, temveč spodobnosti. Občutek za spodobnost pa se spreminja kot moda.
Tudi našega bralca, ki meni, da v naši »nekdaj krščanski in spodobni deželi ni nobene morale veC«, bi rada spomnila na srednji vek, ko- so se moški in ženske, ne da bi jim bilo nerodno, skupaj goli kopali. Lesorezi iz tistega Časa kažejo, kako se tiščijo na lesenih klopeh v vodi, jedo, pijejo in se zabavajo kot v
gostilni. Občutek za to, kaj je spodobno ali nespodobno, kaj dostojno in kaj ne, je, bolj kot se zavedamo in smo pripravljeni priznati, stvar mode in odnosa do lastnega telesa kot pa nekih družbeno tako ali drugače deklariranih moralnih načel. Poglejte samo spodobnost srednjeveškega oblačenja, ki je tako polna nedoslednosti. Ali pa, če vam je ljubše, preteklost te naše deželice, ki si jo je tudi s te plati drznil popisati Trdina. Pa Prešerna poglejte, ki je eno najbogatejših Ljubljančank, lepo Julijo, v poezijo koval, Jelovškov! pa tri otroke naredil in bore malo pesmi posvetil.
In Ce pustimo to naše slovensko »moralno in spodobno« življenje nekoliko ob strani in se ozremo po širnem svetu, bomo videli, da se navade povsod spreminjajo, da tudi v oblačenju in odnosih med spoloma lahko vidimo zdaj svobodnejše zdaj strožje oblačenje, ki ima bore malo opraviti z moralo, razen seveda tisto, ki ji rečemo dvojna morala.
Ker obdajajo področje nravnosti številni predsodki in tabuji, vCasih težko priznamo človeku, ki še - ali pa že - ta vprašanja pojmuje drugače kot mi. Različni pogledi na spolnost in goloto so tudi
del pluralistično naravnanih družb in z nekaj uvidevnosti in malo zmanjšane zadrtosti to postane najvecja prednost takih družb. Pisec, ki je vznemirjen zaradi domnevnega propada morale in ki bi rad v šole spravil nekaj pouka o spodobnosti, za katero se zavzema, najbrž ni pomislil, koliko občutkov so, nosijo in bodo še nosili prav zaradi spolnih tabujev. Tudi naša družba je ob ljubezni in spolnosti še vedno negotova, ker še ni našla ustreznih novih oblik, pa Čeprav je odpravila precej tradicionalnih tabujev. Opravila je pač, kar je mogla in znala.
Bolj ko se bo širila osveščenost, da ljubezen ni nič takšnega, kar bi morali zaklepati v temne kamre, bolj bomo spoznavali, da je tudi spolnost način počlovečenja. Je živa, povezujoča moč, ki nas kot fizična in psihična oblika ljubezni spremlja vse življenje. Mladi postajajo Čedalje bolj kritični tudi pri nas. Odraščajo v družbi, ki naj bi bila demokratična in krščanska, vidijo pa generacijo odraslih, ki imajo ljubezen do bližnjega samo na koncu jezika.
In še v razmislek našemu bralcu: Ste morda kdaj pomishli, da bi bilo vaši ženi morda ljubo, Ce bi jo kdaj pa kdaj tudi pri belem dnevu, tudi Ce ne bi bil ravno praznik, objeli in poljubili sredi kuhinje? Verjemite, da ni prav ni C nemoralno. Sicer pa, saj to sami dobro veste, mar ne?
Pripravila: Katarina Lavš
V svetu velelnikov
Čudno, res čudno, kako se nekateri ljudje spremenijo, ko spremenijo svojo vlogo, status, položaj- Nič koliko deklet, prej ljubeznivih in tenkočutnih, z vlogo zakonske žene tako rekoč čez noč stopi v svet velelnikov. Ukazovanje postane tudi pogovorna oblika marsikaterega mladca kar hitro po tistem izrečenem da. Govorica velelnikov ne izgine niti Mkrat, ko pridejo na svet otroci. ^ neprijaznimi besedami grajajo otroka, s ponižujočo kritiko se mlada zakonca in starša obračata drug k drugemu. Otrok pa v tem svetu velelnikov zbegano išCe svoj prostor, svojo podobo in se nemočno bori s stisko, v kateri se vedno znova znajde.
Kaj kmalu pa sploh ne posluša več te zmešnjave ukazov, prepovedi, graj in občasnih izhvov ljubezni. Živeti skupaj kot družina ni ne lahka ne preprosta reč. Marsikdo ji preprosto ni kos. In marsikdo si preprosto ne zna razložiti, zakaj je bilo včasih vendarle drugače. Do neke mere je bilo res drugače; v časih naših staršev in starih staršev sta odnose med starši in otroki določala ukazovanje in poslušnost in vsaj na videz ni bilo problemov. Stoletja trajajočih starih navad se težko znebimo Cez noč. Vedno znova in znova, spet in spet jo nekateri skušajo ubrati po bližnjici. Mož ženo, žena moža, oba pa otroke pogosto le z velelniki, v
katerih je zvrhana mera zastraševanja in ponižanja, nekako prisilita k poslušnosti. Toda ko te ljubitelje velelnikov vprašaš, kaj pravzaprav nameravajo doseči s tem načinom pogovora, večina postane precej negotova. Tisti bolj odkritosrčni priznajo, da pravzaprav ne dosežejo ničesar. Le čudno neprijeten, tesnoben občutek se zaleze vanje; ali pa občutek mešanega zmagoslavja in nemoči, ki nažira vse skupaj in vsakega posebej, še posebno pa otroke.
Ker si je težko predstavljati človeka brez napak in življenja brez trenj, so naše napake in napake naših otrok preskusni kamni naših odnosov.
EKVADOR IN KOLUMBIJA
Radostni ples okoli ekvatorja p;
Toda ustavila se je in izbrala drugo smer. Že tako jeznemu in nervoznemu zasledovalcu je za nameček spustila še točo urina, da je kar odskočil, nato Pa še dolgo tekal gor in nol, preden jo je ukrotil.
Po vseh napornih hojah, izletih, turah najbolj blagodejno denejo termalne ko-Peli. Teh je kar nekaj, izvi-rai° prav pod aktivnim yulkanom Tungurahua (v jeziku Indijancev Quechua Pomeni izraz »Mali pekel«), Piscina El Salado je najdlje iz mesta, in sicer tri kilometre skozi čudovito dolino živozelene barve v°di pot, utesnjena v ozki soteski. Vstopnina je res simbolična, približno 30 tolarjev. Za majhen denar si lahko kupiš šampon ah Pa sposodiš brisačo. V ni-
vojih se nahaja več bazenov, eden za drugim, od toplega do vročega. Voda je rumenorjave barve in največja temperatura doseže 50 stopinj Celzija. Vzdolž bazenov teCe potok, kjer se lahko usedeš na stopnice in upreš v železen drog, razpet čez potok, medtem ko te zahvajo hladni penasti pljuski vode. Ko potem stopiš v naj-toplejsi bazen, te pika in zbada v kožo, kot da bi te grizle piranje. Iz skal pod steno hriba so speljane cevi, služijo kot tuši, iz katerih nepretrgoma teCe voda, od cevi z mlačno do cevi z vročo vodo. Ce garderobe nisi zaupal garderoberkam, si jo pač nosil v plastičnem zaboju s seboj, kar je delalo večina domačinov, Čeprav je bilo Čuvanje zastonj.
Banos je zveCer miren kraj, tako kot vsa mesta v Ekvadorju, le v majhnih lokalčkih, ki so namenjeni le za popotnike in turiste, vidiš še pozno v noč prižgano luč in slišiš zvoke muzike.
»Avtocesta« pod Chimborazom (6310 metrov)
Zadnja velika želja, ki pa je bila le stvar vzdržljivosti, je bila doživeti Car vožnje z avtobusom na višini nad 4000 metrov pod vulkanom Chimborazo, čeprav sva z Valterjem zaradi tega naredila 215 kilometrov večji krog do Quita.
Prva etapa vožnje je bila Banos-Riobamba (55 kilometrov). Poleg spektakularnih voženj nad prepadi, spuščanj in visokih strmih
dvigovanj vožnje prek mostov nad visokimi soteskami, so bile še težave na cesti. Bilo je samo malo veC padavin kot običajno in že je voda zalila cesto, blato
se je usulo s hriba in napravilo neprehodne zapreke. Veliko potrpljenja in iznajdljivosti je bilo treba, da si se prebijal naprej. Na srečo domačinom to ni nič
neobičajnega, zato so opremljeni in pripravljeni za tak primer. Na enem odseku, medtem ko so šli turisti iz avtobusa, čakali, opazovali, slikali in se zabava-
ti na račun teh situacij, so se domačini mucih, da bi izvlekli avtomobil iz blata, ki je lezlo čez cesto.
Željko Jugovič (Se nadaljuje)
24
Petek, 1. septembra 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
A
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666
\ c
Temperature zraka-sobUe izmerjene včeraj obj/in 13 url. H
'dolžina dneva
Sonce bo vzšlo ob 6.22 in zašlo ob 19.41. Dan bo dolg 13 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 13.16 in zašla ob 23.05.
Trst
Malinska
Portorož
PoreC
Split
M. Lošinj
Dubrovnik
°c		°c
21,0	Mura	12,6
24,0	Sava (Radovljica)	10,4
22,0	Sora	12,3
23,0	Ljubljanica	12,1
24,0	Vipava	9,4
24.0 25.0	Bohinjsko jezero	16
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.53 najvisje 12 cm, ob 7.20 najnižje -19 cm, ob 13.59 najvišje 33 cm, ob 21.13 najnižje -26 cm. lutri: ob 3.35 najvisje 5 cm, ob 8.17 najnižje -7 cm, ob 15.11 najvisje 26 cm, ob
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
15
11
7
2
0
-1
Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, bolj bodo utrujeni, nemimi, potrti in tudi njihovo spanje bo moteno.
V0X POPULI
Kakršno bo vreme na lija kazalo, bo ves mesec ostalo.
«««
Samo se nič ne naredi, odločen poskus pa pomeni
UMAG
V Sloveniji: Na Primorskem bo zmerno oblačno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v notranjosti bo občasno Se rahlo deževalo.
Obeti: V nedeljo bo deloma jasno in večinoma suho.
v	’ '	-J v		j v	—-■	— 	s	- —r —	^	
rfl			1*1

LONDON - Ameriška filmska zve-{ zda Liz Taylor nima sreče v ljubezni: tudi njena sedma poroka z Larryjem Fortenskym (na sliki zakonca v srečnih časih) ni bila dolgotrajna. Britanski tabloid Sun je namreč objavil novico o njuni skorajšnji ločitvi. Igralka se je poročila z Larryjem, dvajset let mlajšim I dolgolasim gradbenikom, leta 1991 na kalifornijskem ranču Neverland.
»Tokrat je za vedno. Larry je pravi mož zame,« je takrat izjavila Liz, vendar je čas pokazal drugače. Njuni prijatelji so povedali, da se Larry v Hollywoodu nikoli ni počutil doma in
da se je naveličal soproge. Liz, ki je zašla v depresijo, meni, da ga ne more siliti v zvezo, ki ga ne osrečuje. Pred meseci sta se že za kratek čas ločila, že dolgo pa ne spita več v isti spalnici. Novico je potrdila tudi njena prijteljica in novinarka Liz Smith.
Triinšestdesetletna Liz, ki jo David Heyman v svoji biografiji označuje kot »seksualni stroj«, se je prvič poročila leta 1949 z lastnikom verige hotelov Nickom Hiltonom.
Drugi njeni možje so bili še Michael VVilding, Mike Todd, Eddie Fisher, Richard Burton in John Wamer.
Množična
zastrupitev
PEKING - Vaščani An-fenga, vasi v kitajskem Jiangsuju, so opazili, da mrčes ogroža njihov pridelek riža. Odločili so se, da se ga bodo rešili s sredstvom proti mrčesu, ki so ga uporabljali v preteklosti, a se je tokrat izkazalo kot neprimerno. Kar 550 krajanov se je namreč zastrupilo. Več kot tristo so jih morah prepeljati v bolnišnico, dve osebi pa sta umrli. Od zastrupljenih jih je 60 v kritičnem stanju. Oblasti so sprožile preiskavo, ki nag bi razjasnila, kaj se je pravzaprav zgodilo.
špansko
maščevanje
MADRID - Javier Gime-no, M živi v nekem katalonskem mestecu, je prišel na davkarijo in plačal davek na hišo (30.899 pezet) v kovancih po eno pezeto. S tem je hotel protestirati, ker mu je davkarija menda privila previsok davek in mu zaračunala dvajsetodstotno globo, ker je s plačilom zamudil teden dni. Kovance je prinesel v treh petlitrskih posodah -saj kovanec za eno pezeto tehta en gram, njegov premer pa znaša štirinajst milimetrov. Na davkariji so doslej prešteh približno deset tisoč kovancev in upajo, da bodo štetje v navzočnosti nenavadnega davčnega zavezanca končali v prihodnjih treh dneh.
Elektronika
Frank Godvvin je pred dnevi izgubil psa za lov na lisice, podobnega temu na sliki. Pes je imel okrog vratu elektronsko ovratnico. S pomočjo elektronskih impulzov, ki jih je oddajala, so ovratnico odkrili v želodcu 250-kilogramskega aligatorja. O psu seveda ni bilo sledu. (Telefoto AP)