Med iraško vojno se je predsednik ZDA
veèkrat skliceval na sporoèilo Svetega pisma.
To je neupravièeno, ker Sveto pismo ne odo-
brava vojn, niti ne govori o uporabi nasilja.
Èe se `e zdaj lahko ozremo na iraško voj-
no, dobimo pretresljiv vtis, da je šlo po za-
hodni ideologiji za posvetno kri`arsko voj-
no — oboro`eno še vedno z isto psevdoteo-
logijo in isto zlorabo Biblije kot pred tisoè
leti. Kajti kocke so padle najpozneje z uvr-
stitvijo nekaterih dr`av v “os zla”. Izraz se je
v Evropi zdel bolj ko ne smešen. Kakor se je
pokazalo, je to bil nesporazum, kajti za njim
je stala krvava resnost. Najprej in predvsem
sta sodniški gestus in habitus tistih, ki se sami
ocenjujejo kot dobri, druge pa uvršèajo med
zle, vzbudila pri nas globoko nasprotovanje.
Tukaj ne trèijo druga ob drugo le ocene o
samem sebi, temveè podobe o svetu.
:F%)GF)G


Kar najprej moti, je ostra in neusmiljena
delitev v “mi” in “drugi” seveda z nasprotnim
vrednotenjem. Kajti oznaka, da so drugi “zli”,
predpostavlja, da se govorci štejejo za “dobre”.
@e takšno dualistièno vrednotenje spominja
na boj med dobrimi in zlimi silami ob kon-
cu sveta, torej na boj Mihaela proti satanu.
Biblija prikazuje ta boj vsekakor v vojaških sli-
kah, toda iz tega dogajanja izvzema èloveka.
Kajti za ljudi velja zdaj in do konca èasov sivo
v sivem in po vsej Novi zavezi odpoved na-
silju brez kakršnihkoli omejitev.
Vse drugo, vsaka vrsta absolutnosti je ra-
zen tega nezdru`ljiva z osnovami “tolerant-
nega so`itja”, ki se je razvilo kot splošno pra-
vilo skupnega `ivljenja v civiliziranem sve-
tu, prepojenem z zahodnimi vrednotami, pa
tudi drugod. Za to ranljivo globalnost je vsak
dualizem, ki razvršèa v belo in èrno, tako mu-
èen kakor tudi unièujoè. Izolira namreè ti-
stega, ki zastopa to stališèe in moti konsenzno
dru`bo. Prav v protestih proti vojni v Iraku
je ta enotnost, ki sega od Indonezije prek Ki-
tajske do Mehike, pridobila novo obliko. Ka-
kor je res, da se pri tem stekajo razlièni in-
teresi in kakor je zanesljivo, da splošna post-
moderna toleranca ne more nadomestiti ne
kulture ne stališè, pa mora torej veljati, da
absolutne uvrstitve, zlasti moralne, v najbolj-
šem primeru delujejo smešno.
Retorika o “dobrem” in “zlem”, ki se na-
naša na `ive ljudi, je votla, porojena iz slepega
precenjevanja sebe in je na poti k posledicam
vsake ideologizirane netolerance, namreè k
uboju in umoru. Patos te retorike izvira, kakor
se upravièeno domneva, iz napaènega religioz-
nega samovrednotenja. Ker je njegov izvor
nedvomno kršèanski, bo ta “nova” ideološka
uporaba kršèanstvu zanesljivo škodila. Toda
oèitno pomanjkanje poni`nosti, povezano s
pripravljenostjo za nasilje, dovoljuje precejšnje
dvome, da bi šlo pri tem za izvirno in legitim-
no izdajo kršèanstva.
Izvore tega pogleda lahko najprej prika-
`emo nepolemièno. Segajo daleè nazaj v krš-
èanstvo in temeljijo na usodno napaènem tol-
maèenju. Po eni strani so `e kmalu po po-
javu islama, kršèanske apokrifne apokalip-
se, kot na novo nastali spisi, Mohameda in
islam štele kot utelešenje absolutno zlega na
koncu èasov. Po drugi strani pa so, in to je
tukaj pomembnejše, prevzele številne kršèan-
ske skupine, ki so naseljevale Novi svet, iz
radikalne angleške reformacije zavest izvo-
2
B5#F
 ,

 #
ljenosti. Kot skupina izvoljencev imajo taki
kristjani boljše inštitucije (zakone, ustavo).
Kar je bila za Jude nekoè postava kot pod-
laga za ponos o izvoljenosti, to je v militant-
nem protestantizmu postala skrajno ostra iz-
daja ustavnega patriotizma. Visoko spošto-
vanje zakona in civilnega reda v kalvinizmu
je precej doprineslo, da se ta red misijonarsko
uporablja kot zdravilo, s katerim naj se oz-
dravi svet.
Da se lahko v svetovno zgodovino nasilno
posega, je domneva, ki temelji na obièajni
napaèni razlagi 20. poglavja Janezovega ra-
zodetja, ki traja `e od kri`arskih vojn naprej.
Tam je po poteku tisoèletnega kraljestva go-
vor o tem, da bosta Gog in Magog ogro`a-
la mesto Jeruzalem. Nato pride po “bitki na-
rodov” sodišèe. V èasu kri`arskih vojn so na-
vedbo o tisoè letih razumevali dobesedno in
so se odpravili reševat Jeruzalem. Toda v Ja-
nezovem razodetju ni niti z besedico ome-
njeno karkoli o kršèanskih pomo`nih èetah
pri napadu trum brezbo`nih ljudstev proti
Jeruzalemu. Te so `e v zaèetku kri`arskih vojn
dodali v grandiozni napaèni razlagi. Tako so
nastale kri`arske vojne. Predsednik Ronald
Reagan je takoj v zaèetku svojega mandata
rekel, da smo “generacija, ki se nas dotika za-
deva z Gogom in Magogom”. Toda z naèel-
no na konec sveta usmerjenim razumevanjem
zgodovine je na vidiku striktna razdelitev na
dve skupini; v dobre in zle. Dobri se razu-
mevajo kot pomo`ne èete bo`jega sodišèa.
Prizorišèe pa je Bli`nji vzhod, predvsem Je-
ruzalem. Dobri lahko svetu prinesejo luè re-
sniène postave.
Tudi to je eklatantna napaèna razlaga.
Kristjanom Janezovega razodetja je prepo-
vedano vsako nasilje. Proti temu pa, da bi
smeli neko skupino oznaèevati kot “praviè-
no”, drugo pa poimensko kvalificirati kot
zlo, nastopa generalno biblièno prièevanje,
da so vsi ljudje grešniki in da ni enega pra-
viènega. Posebej prilika o ljuljki med pše-
nico pri Mateju 13,24-30 svari pred tem, da
bi ljudi delili na dobre in zle, temveè da zlo
in zle ljudi prenašamo. Kajti biti v zlu ni
vedno nevarnost za druge, temveè tudi za
kristjane same, kot ka`e zadnja prošnja v
oèenašu (“In ne vpelji nas v skušnjavo, tem-
veè reši nas hudega”).
K biblijskim besedam, ki se zlorabljajo `e
od nekdaj, spada tudi vojaško zveneèi Jezusov
izrek: “Ne mislite, da sem prišel zato, da pri-
nesem na zemljo mir; nisem prišel, da pri-
nesem mir, ampak meè” (Matej 10,34). Le èe
ta stavek loèimo iz kakršnekoli mo`ne zve-
ze znotraj vseh evangelijev in Jezosovega spo-
roèila in le èe ne upoštevamo, da je veèino
Jezusovih besed treba razlagati metaforièno,
lahko v njih razberemo poziv k vojni. V evan-
gelijih pomeni stavek: “Nisem prišel, da bi
pospeševal slo po harmoniji, temveè zahte-
vam spoprijem za evangelij; kajti ta spor za
resnico mora biti, èetudi se z njim unièijo
dru`inska zlizanost in naveze.”
9%
)
**

Predsednik Bush ljubi tudi drugo bese-
do evangelijev, namreè stavek o nujni odlo-
èitvi za ZDA ali za teroriste (govor z dne 20.
septembra 2001). Stavek ustreza Luki 11,3 in
Mateju 12,30. Tukaj govori nekdo, ki kot zad-
nji sel konca sveta poziva k dokonèni odlo-
èitvi. Toda predsednik bi moral pomisliti,
da se ta stavek najde pri Ciceru, in sicer iz
ust podlegle stranke. Toda predsednik bo še
naprej mislil, da bojuje odloèilni eshatološki
boj “dobrega proti zlemu”, “we fight evil”
(mi se bojujemo proti zlu) (16. oktobra 2001).
Tako preostane sklep: Toliko konca sveta ni
bilo še nikoli!
Naèelno napaèna razlaga nekaterih skupin
v ZDA je skrajno nebiblièna. To je toliko
manj razumljivo, kakor se tudi pri nas zo-
pet zaèenja Biblijo razlagati in blatiti, kakor
da odobrava vojne in nasilje. Paè pa obsta-
2

		



ja `e pri omenjenih ameriških skupinah — kot
pri kri`arskih vojnah in pri angleški refor-
maciji — sekularizacija kršèanskih predstav o
bo`ji sodbi. Kajti tisti, ki ne more èakati na
Boga, mora sam vzeti zgodovino v svoje roke
in postane samozvani sodni eksekutor. Kjer
Bog ni “Gospod”, tam prevzamejo njegovi
domnevni izvoljenci vlogo sodnika.
Religiozne miselne sheme se loèijo od re-
sniènosti Boga in zapovedi humanosti, ki so
v Stari in Novi zavezi brez razlike specifiè-
ni izraz Bo`je volje. Nasprotno tem izvoljen-
cem ravno ne gre za to, da bi izpolnjevali zah-
tevano Bo`jo voljo, temveè si lastijo vlogo,
ki jo ima v Bibliji kveèjemu Bog sam in nje-
govi angeli. Kdor jemlje v zakup vlogo Boga
kot sodnika, je s tem sicer prevzel neko re-
ligiozno shemo, dela pa s tem Bogu konku-
renco na skrajno nedovoljen naèin. Kajti v
vsej Bibliji ima monopol nad oblastjo Bog
— èloveku ravno tisto ni dovoljeno, kar pri-
pada edino Bogu, namreè soditi in loèeva-
ti. Tako je imel po Luku Jezus dva uèenca,
ki bi rada nad neposlušno vas poslala nebeški
ogenj, torej blisk in grom, kar pa jima Jezus
brezpogojno prepove, èeprav ta vas njega in
uèence nerazumljivo ni sprejela.
Zaradi tega je tudi povsem konsekvent-
no, èe iste skupine iz ZDA odklanjajo tudi
“svetovno sodišèe” v smislu mednarodnega
sodnega stola. Kajti izvoljenci so itak sami
sodniki. Kdor pa v tem smislu nastopa kot
osvoboditelj sveta, se drugim ka`e kot skrajno
neprijeten predhodnik poslednje sodbe. Zato
lahko tako predstavo o svetu imenujemo “kri-
`arsko”. Da se pape` temu ni prikljuèil, tem-
veè si prizadeva za mir, je po eni strani v zvezi
z njegovo vseskozi biblièno teologijo muèe-
ništva, po drugi strani pa s tem, da je `e petsto
let predstava o nasilnih sodnih eksekutorjih
predvsem znaèilnost protestantov anglosak-
sonske provenience. Celo goreè protikomu-
nist Pij XII. je imel sicer v mislih kri`arsko
vojno proti boljševizmu, vendar jo je sam os-
tro zavrnil.
Poskus, da bi uporabo nasilja legitimirali
s kršèanstvom, ima izkljuèno ideološki znaèaj
in temelji na izdaji osnov Nove zaveze. Tudi
judovstvo razumeva svojo izvoljenost povsem
kot trnovo pot. Zato neka molitev rabina za-
nesljivo ni prazna iznajdba, ko se obraèa na
Gospoda in pravi: “Oh ljubi Bog, naj bomo,
èe je le mogoèe, nekoliko manj izvoljeni in
bi zato morda, èe je le mogoèe, nekoliko
manj trpeli.”
&,@C '
* Pisec je profesor za novozavezno teologijo na
univerzi v Heidelbergu.
** Die Zeit 58, 17, 16. 4. 2003, str. 38.
2