JLITU^imiKlL JUNI J 1983 - ŠT. 11 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXIV. (12 23 514 DEVIZNA PROBLEMATIKA Za realizacijo plana, ki smo si ga zastavili za leto 1983 moramo imeti približno 9 milijonov $ konvertibilnih deviz. Te devize so potrebne za nabavo repromateriala, surovin in rezervnih delov. Pridobiti 9. milijonov $ ni lahka naloga. To nameravamo doseči delno z lastnim izvozom preje, delno s skupnim izvozom po členu 67. zakona o deviznem poslovanju in delno z združevanjem deviz po členu 68. zakona o deviznem poslovanju. Lastni izvoz smo planirali v višini ca 4 milij. $ in sicer izvoz bombažne preje pretežno v zahodno-ev-ropske dežele, ter izvoz sintetičnih prej, predvsem na tržišče Iraka, ki je bilo doslej zelo ugodno. Tudi če bi izvoz na omenjena tržišča potekalo brez težav, bi bilo, ob sedanjem razpolaganju z devizami 56 — 60 % od vsega realiziranega izvoza, razpoložljivih deviz le 2,4 milij. $. To pomeni, da jih moramo po členu 67. in 68. preko naših kupcev pridobiti še 6,6 milij. $. Pri vseh naštetih načinih pridobivanja deviz imamo precej težav. Pri lastnem izvozu v dežele EGS, odkoder je sicer povpraševanja največ po zelo dobrih cenah, smo zelo omejeni z uvoznimi licencami teh dežel, tako da bomo verjetno morali že v 2. polletju končati z dobavo nekaterim kupcem v teh deželah, v kolikor ne bomo dobili dodatnih licenc. Izvoz v Irak se v letošnjem letu še vedno ni odprl, kljub temu, da izvoznik občasno javlja, da se bo sprostil vsak trenutek. Tu načrtujemo velik del izvoza, ki ga doslej še nismo realizirali. Kar se tiče združevanja oz. skupnega izvoza, pa je situacija naslednja. Skup- ni izvoz imamo že nekaj časa z Apatexom iz Apati-na v Alžir. Splošno znano je dejstvo, da prilivi iz Al-žira zelo kasnijo, kar nam pomeni kasnejše razpolaganje z devizami. Tudi ostali skupni izvozi po 67. členu ZDP so dokaj neugodni, kajti koeficient obračanja je tu izredno nizek. Saj smo na primer po taki pogodbi prejo dobavili našemu kupcu že decembra 1982, izvoz je bil realiziran v aprilu 1983, nekateri pa še tedaj ne, medtem ko bo do prilivov preteklo še nekaj časa. Zaradi tako dolgega ciklusa od dobave preje do priliva deviz nimamo pravega interesa v takem izvozu, saj smo ravno mi tisti, ki moramo na drugi strani ob nabavi bombaža iz konvertibilnega področja angažirati devize približno dva meseca prej, preden dobimo bombaž v predilnico. To dejstvo naše pomanjkanje deviz še potencira. Združevanje deviz po členu 68. ZDP tu- di ne teče tako kot je bilo s samoupravnimi sporazumi z našimi kupci sklenjeno. V ilustracijo te trditve lahko prikažemo nekaj številk in primerjavo z letom 1982: (Nadaljevanje na 3. strani) V TEJ ŠTEVILKI: — Vzdrževanje strojev v predilnici — na 3. strani — Višje dnevnice, nočnine in kilometrine — na 3. strani — Sprejeli smo pravilnik o termalnem zdravljenju — na 4. strani —. Načrtovani plan gradenj III. samoprispevka bomo skrčili — na 5. in 6. strani — Nov železniški vozni red — na 6. strani \_______________J_______ Prireditvi ob dnevu mladosti * v?v 'V" * I « Prizora s proslave dneva mladosti, ki je bila na košarkaškem igrišču v Litiji, 25. maja popoldan. Program so izvedli kljub dežju, ki se je vlil na začetku. Slika Pr:iVD“ikl~- levo: nastop najmlajših mornarčkov iz vrtca, desno pa učence 2. razredov iz Litije. Da je bil obisk veHTAKM^frij vidL 0 drug/0rirecjit'mob dnevu mladosti, teku po mestnih ulicah, preberite na 7. strani. VjL ^ >7 Končna prireditev dneva mladosti — »Titova doba« Letošnja prireditev ob 25. maju na stadionu JIA v Beogradu se je imenovala »Titova doba«. Na njej je prispela na cilj letošnja štafetna palica izdelana po zamisli akademskega kiparja Negovana Nemca iz Nove Gorice. Navdih, tudi te slovesnosti mladih, je Tito. Neločljiva povezanost Tita z mladino je bila vtkana v vse dele manifestacije, kot odnos mlade generacije do preteklosti, sedanjosti, kot njen pogled v bodočnost. Titova misel in dela so bili mladini vedno spodbuda in navdih za nove prijeme, smerokaz njihove revolucionarne poti. Poseben poudarek v programu je bil dan velikim letošnjim jubilejem — 40-letnici slavnih bitk na Neretvi in Sutjeski in četrtem desetletju od zgodovinskega, drugega zasedanja AVNOJ-a. Enourni program po scenariju Miše Mariča je sestavljalo pravzaprav sedem skupin, ki so se v glasbi in plesu prepletale ena z drugo. V začetni sliki so nastopajoči oblikovali lik tovariša Tita. Sledile so skupine: »Tito-bo-doča doba«, »Spomin«, »To je moja zemlja«, nato »Obraz mladosti«, »Veliko kolo skupnosti«, »Oda miru« in »Na Titovi poti«. V končni sliki so udeleženci oblikovali grb SFRJ. Iz njega pa je »izšel« zadnji nosilec štafetne palice, ki je nato štafeto predal predsedniku predsedstva konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije Draganu Iliču. Sledili so pozdravi in velik ognjemet. Po slavnosti je delegacija ZSMJ odnesla štafetno palico v muzej »25. maj«. Med 6.420 udeleženci zaključne slavnosti so bili mladi iz Murske Sobote, Siska, Foče, Kruševca, Rožaja, Tetova, Prizrena, Novega Beče-ja in Bečeju ter mladi vojaki in gojenci naše armade. Poleg njih so v programu sodelovali tudi beograjski mladinci in pionirji. Barve dresov nastopajočih so bile modra, bela, oranžna in rdeča. Za razliko od prejšnjih let nobena skupina ni imela »svoje« točke. Vsi udeleženci so sodelovali v programu od začetne do končne slike. To je bila hkrati najznačilnejša novost.prireditve v kateri je prišlo do izraza umetniško obeležje in manj zletski karakter vaj. Letošnja zaključna prireditev dneva mladosti je imela tudi posebne goste. To so bili predstavniki okoli stotih mladinskih in študentskih organizacij iz celega sveta, ki so dan za tem sodelovali na tradicionalnem mednarodnem seminarju v Kumrovcu. TANJUG J. P. Danica Čelesnik, sedaj že upokojena, je stregla p revijalni m strojem Pred 40. obletnico 2. zasedanja Avnoja Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA — 29. novembra 1943 v Jajce II. nadaljevanje Prevoz preko reke je bil izveden v največji tišini, Hrvaški kurirji, ki so nas čakali na drugi strani, pa so nam povedali, da je komaj tristo metrov nižje ob reki močna ustaška postojanska. Ustaši redno patruljirajo ob cesti. Spet se je formirala kolona, spredaj kurirji, vodiči, mitraljezci, borci, delegati in komora. Neslišno, v velikem razmahu smo se približali cesti Karlovac—-Reka, imenovani Luiziana. Albin je postavil zasede in že smo hiteli preko ceste. Na cesti so bili sledovi tankov, ki so podnevi patruljirali. Prešli smo nekaj plotov, travnikov, osamele kmetije pa smo na daleč obšli. Pokrajina je tu rahlo valovita, vsepovsod steljniki, breze, skratka tipična belokranjska pokrajina. Sem pa tja nas je v daljavi oblajal kak pasji cucek, ki nas je začutil v mesečni noči. Kolona je neslišno hitela v mrzlo mesečno noč, gibali smo se po področju, ki ga je kontroliral sovražnik, in lahko bi naleteli na kako sovražnikovo zasedo. Že proti jutru smo se pričeli vzpenjati strmo v hrib. Ko pa se je zdanilo, smo prišli pod sam vrh hriba. Tu je bilo pastirsko naselje Komarice, ob robu naselja pa je logoroval bataljon Ogulinskega odreda. V redkem hrastovem gozdičku so nam naredili tabor, zemlja je bila zmrznjena, sem pa tja je bilo malo snega. Prinesli so nam nekaj slame in naredili smo si ležišča. Legli smo k počitku utrujeni po dolgem maršu. Megla se je umaknila soncu in nastalo je prelepo jutro. Pred nami se je pokazal Klek, nenavadno nazobčana gora nad Ogulinom, glavni sedež čarovnic. Takoj sem se spomnil bajk, da sem letajo na metlah tudi čarovnice iz Kuma. To je hrib blizu mojega domačega kraja, škoda pa da ni nobene, sem pomislil, lahko bi mi nesla pozdrave domov. Prav pod nami je ležala zloglasna ustaška postojanka Trošmarija. Sem pa tja so proti odredu poslali kako mino, ki se je v svetlem jutru glasno razpočila, naš tabor pa le ni dosegla. Kuhar je pričel kuhati kosilo, mi pa smo počasi pospali. Pozno popoldne se je povsem po- oblačilo, pričel je rositi rahel dež. Ko se je pričelo mračiti, smo odšli naprej. Spuščali smo se po hribu navzdol. Kmalu smo iz strmine prešli v ravno, valovito področje. Ko pa smo stopili iz gozda, je bila pred nami pusta, rahlo valovita pokrajina. Izvidnice so se vrnile in ugotovile, da tu ni zased, zato smo v hitrem maršu prešli rečici Dobro in Bistro, blizu naselja Gojak. Med Gornjo in Dolnjo Du-bravo smo prešli železniško progo in cesto. Nedaleč od ceste je bil odrejen kratek počitek, nato pa smo vsi izmučeni nadaljevali pot do reke Mrežnice. Čez reko so nas prepeljali s splavi, ko se je že povsem zdanilo. Bili smo v svobodnem Kordunu. Ko smo se od reke Mrežnice vzpenjali v. strmo pobočje, sem se zazrl nazaj. Pod nami se je med nizkimi griči vil globok kanjon, v njem pa je leno tekla kristalno čista temnozelena reka. Ob njej so bili manjši in večji gaji, posejani z redkimi drevesi. Čudovit prizor kot v filmu. Prišli smo do požgane doma- čije, kuharji so pričeli pripravljati hrano, mi pa smo poiskali primerne suhe kotičke in legli k počitku. Prevzel nas je občutek brezskrbnosti, bili smo v Kordonu osvobojenem ozemlju Hrvaške. Proti večeru smo odšli naprej, naši vodiči so nekje staknili voz s konjsko vprego. Nanj smo naložili nekaj opreme, pa tudi nekaj starejših tovarišev je sedlo nanj. Kolona se je počasi vila po hrastovih gozdičkih, stelni-kih v notranjost osvobojenega ozemlja. Sele proti jutru smo se ustavili v vasi Žiža, vsa vas je bila porušena, požgana. Otroci in žene so nas od daleč opazovali, niso nam zaupali, preveč so že pretrpeli, vse moške v vasi so poklali ustaši, le nekaterim je uspelo pobegniti, ti pa so odšli v partizane. Našli smo nekaj slame, si uredili zasilna ležišča in utrujeni zastali, kuharji pa so hiteli kuhati hrano. Niso nas motili posamezni topovski streli, ki so prihajali iz smeri Generalskega Stola, niti izvidniško letalo, ki nas je preletelo in iskalo partizane. ^ Bric (se nadaljuje) Vzdrževanje strojev v predilnici Kot ena od faz reorganizacije sektorja vzdrževanja in proizvodnje je bil del remontnih skupin s sklepom delavskega sveta pri ključen k sektorju proizvodne. Ker so se ob tem pojavljali dvomi v upravičenost te spremembe, kot tudi dvomi v strokovno usposobljenost vodstva proizvodnega sektorja je prav, da spregovorimo o prvih izkušnjah novega načina dela. V predilnici smo začeli pripravljati vzdrževanje strojev po vertikalni liniji, kot je to predvideno v novi shemi organizacije proizvodne. Ker pa iz raznih subjektivnih in objektivnih vzrokov do reorganizacije ni prišlo, smo sprejeli način organizacije vzdrževanja strojev v stari obliki. Tako imamo v predilnici še vedno dve remontni skupini, posebej za sintetiko in bombaž. Menimo, da je delovna disciplina in odgovornost do dela na zadovolji- vem nivoju in se še povečuje. Vpeljane imamo evidence čiščenja strojev, menjave pomembnejših strojnih delov (jermenčki, valjčki), mazanja strojev, pomembnejših ležajev, menjavo vretenskega olja itd. Posebno pozornost posvečamo čiščenju navi-jalnega mehanizma pr-stančnih strojev s čimer želimo zmanjšati število podsutih kopsov. V predilnici bombaža smo prešli na čiščenje dveh strojev dnevno po operativnem planu. V skrb za pravilno DEVIZNA PROBLEMATIKA (Nadaljevanje s 1. strani) Na dan: 30.4.1982 30.4.1983 index 2.431.192 US$ 3.189.766 US$ 131 935.159 US$ 1.132.230 US$ 121 1.496.033 US$ 2.057.536 US$ 138 devizna participacija nakazano ostane za izplačilo Devizni dolg naših kupcev je iz enakega obdobja leta 1982 narasel za 38 "/<>, sama devizna nakazila pa so letos za 21 % večja kot v istem obdobju lani. Dejstvo je, da nam naši kupci trenutno ^ dolgujejo ca. 2 milij. $. Če bi nam te obveznosti naši kupci tekoče pokrivali, bi mi imeli možnosti za tekočo preskrbo s surovinami za proizvodnjo in ves proces bi potem normalneje potekal. 13. maja 1983 smo sklicali sestanek z našimi kupci, kjer smo jim prikazali vso težo položaja v katerem smo, kar lahko privede do zastojev v celotni bombažarski predelovalni industriji, če deviz ne bodo združevali. Ugotovili smo, da naše kupce tudi pesti hudo pomanjkanje deviz in verjetno celotnega dolga ne bodo tako hitro pokrili. Delno nam že in nam bodo še pokrivali tudi s surovinami. To stalno pomanjkanje deviz nas bo verjetno prisililo, da se bomo morali, čeprav kot primarna faza v tekstilni reprodukcijski verigi, še močneje usmeriti v izvoz na konvertibilno področje. Iskati bomo morali nova tržišča izven EGS in nove dežele v razvoju. To pa bo imelo vsekakor negativne posledice za našo tekstilno industrijo, saj bo preje doma za predelavo še manj, pomanjkanje preje pa je že sedaj zelo občutno. Meta Mlakar vzdrževanje strojev želimo vključiti vse mojstre in vzdrževalce na izmenah. Ti so po izmenah zadolženi za po 1/3 strojev v oddelku in so dolžni pred in po čiščenju stroje pregledati in pismeno obvestiti vodje remonta o eventuelnih zapažanjih in pomanjkljivostih. V primeru večjih kvarov in lomov mojstri pismeno obveščajo vodje remonta o kraju in vzroku loma. Manjše okvare odpravljajo mojstri in vzdrževalci na izmenah sami. V predilnici remont za sedaj odpravlja večje okvare in lome samo dopoldan, za razliko od pred-predilnice, kjer vzdrževalci strojev v primeru lomov pridejo popravljat stroje ob vsakem času, ker je pač od enega stroja odvisna proizvodnja cele linije. Pri specialnih delih, kot so varjenje, izdelovanje nekaterih rezerv- nih delov, elektropopravi-lih dobro sodelujemo z delavnicami. Z rezervnimi deli za stroje »Krušik« smo zadovoljivo založeni, večji problem je za dotrajane stroje »Ingolstadt« in pa za naprave za avtomatsko snemanje kopsov, za katere so rezervni deli iz uvoza. Za večjo učinkovitost remontnih skupin po potrebi premeščamo delavce iz enega oddelka v drugega. Večji odpori so pri premeščanju delavcev v predpredilnico, pri čemer pa pričakujemo, da nam bodo ostale službe nudile vso ustrezno pomoč. Upamo, da nam s skrbnim in odgovornim delom vseh delavcev v proizvodni in vzdrževanju sčasoma uspelo dvigniti kvaliteto vzdrževanja strojev na primeren nivo. Franc Lesjak ml. Z N NOVA VIŠINA POVRAČIL ZA MATERIALNE STROŠKE Na podlagi 32. člena Družbenega dogovora o osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Ur. list SRS št. 14/82) in v skladu s pravilnikom o materialnih stroških v Predilnici, so delegati delavskega sveta sprejeli novo višino povračil materialnih stroškov. 1. Dnevnice za službena potovanja v državi (25. člen pravilnika o mat. stroških do sedaj novo — za odsotnost od 6 do 8 ur — din 224.— 261.— — za odsotnost nad 8 do 12 ur — din 322.— 381.— — za osotnost nad 12 ur — din 586.— 695,— 2. Nočnine (26. člen pravilnika o material, stroških) — na podlagi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije; (v hotelu višjem od B kategorije pa le v primeru, če ni mogoče dobiti drugega prenočišča) — brez predložitve računa — din 195.— 210.— 3. Dnevnice za službena potovanja v tujino (27. člen pravilnika o material, stroških) — v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov — — 4. Nadomestilo stroškov lastnega prevoznega sredstva — za službene potrebe za prevoženi km din 7.50 9.85 5. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela (34. člen pravilnika o materialnih str.) — kilometrina, če ni javnih prev. sred. v višini za kilometer din 2.00 2.50 Nova višina povračila materialnih stroškov velja od 1. 6. 1983 dalje. v_____________________________________________________/ ---------------------------------------------------—. Pravilnik o termalnem zdravljenju je sprejet x___________________________________________________J Pravilnik o termalnem zdravljenju, kar je novost, smo v mesecu maju obravnavali po vseh samoupravnih delovnih skupinah. Izoblikovale so se številne pripombe in to predvsem na delovno dobo, po kateri naj bi bilo delavcu omogočeno brezplačno letovanje v enem izmed zdravilišč (delovna doba naj bi se znižala od 25 let na 15 let ali 20 let delovne dobe v delovni organizaciji). Kot smo že poudarili je namen novo sprejetega pravilnika zagotoviti delavcu zdraviliško zdravljenje, če je to za izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja nujno potrebno. Sam pravilnik oz. pogoji za pridobitev pravic dc termalnega zdravljenja, ki so vanj zajeti, so izdelani na podlagi možnih denarnih sredstev, ki jih lahko v delovni organizaciji trenutno namenimo za omenjeno obliko zdravljenja. Za leto 1983 smo npr. namenili 10 miljonov starih din. Seveda se lahko zgodi, da v naslednjem letu ne bomo uspeli izločiti sredstev za ta namen; v tem primeru možnosti izrabe termalnega zdravljenja ne bo. Vsako neomejeno širjenje pravic omenjenega pravilnika pa bi pomenilo, da lahko zagotovimo zdraviliško zdravljenje le manjšemu številu delavcev, kar pa seveda ni v našem interesu. Po posameznih samoupravnih delovnih skupinah so bile tako dane še naslednje pripombe, npr: črtajo naj se obroki posojila in naj se izplača celotna oskrba; delavec naj za omenjene dni termalnega zdravljenja dobi bolniški dopust; iz pravilnika naj bo razvidno kdo je plačnik potnih stroškov za oddaljena zdravilišča, npr. v drugih republikah; 10 mesečno posojilo naj bi bilo brezobrestno; prednost do zdraviliškega zdravljenja naj imajo delavci v neposredni proiz- vodnji in poleg tega naj imajo pravico do brezplačnega zdravljenja tudi delavci katerih dohodek na družinskega člana presega 50 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za zadnjih 9 mesecev preteklega leta (v pravilniku ne presega 50%); možnost odplačila zdravljenja v obliki posojila naj se omogoči vsem delavcem naše delovne organizacije itd. Po javni razpravi je pripombe SDS obravnaval najprej odbor za delovna razmerja Predilnice Litija, določil predlog pravilnika in ga predložil v sprejem delavskemu svetu. Ta je na svoji seji sprejel pravilnik, v katerem je upošteval naslednje pripombe: pri 7. členu pravilnika se spremeni delovna doba, po kateri ima delavec pravico do brezplačanega termalnega zdravljenja, in sicer se zniža na 20 let delovne dobe v delovni organizaciji, doda pa se tudi beseda »brezobrestno« posojilo. V 4. členu, ki govori o plačilu v primeru daljšega zdravljenja od 10 dni pa se vnese, da je plačnik zdravstvenih uslug delovna organizacija. Odbor za delovna razmerja in delavski svet drugih pripomb nista upoštevala, ker bi to pomenilo povečanje stroškov za zdraviliško zdravljenje. Pravilnik velja od 11. 6. 1983 dalje. J. Konrad Sodišče združenega dela na obisku V mesecu maju so nas obiskali delavci iz sodišča združenega dela v Ljubljani. To strokovno ekskurzijo je organizirala njihova sindikalna organizacija. Ob sprejemu nam je vodja ekskurzije tov. Jože Baloh, predsednik sodišča, povedal o namenu obiska: »Sodišče združenega dela obravnava zadeve iz področja delovnega razmerja. V svojih razsodbah ščiti delavce v primerih kršenja pravic iz delovnih razmerij«. Že ob sprejemu je bilo zelo prijetno vzdušje. Tov. Jože Baloh je v uvodnem razgovoru še poudaril, da Litijo dobro pozna (do 1945 se je mudila njihova partizanska enota v Litiji). Dobro tudi pozna direktorja splošnega sektorja tov. Antona Primožiča kot svojega dolgoletnega delovnega tovariša, saj je bil tudi on dolga leta zaposlen na sodišču. »Za vašo delovno organizacijo smo se odločili tudi zato, ker so v tekstilni industriji zaposlene predvsem žene, ki delajo v neprimernih delovnih pogojih, je še dodal. »Pri vas sem že bila po uradni dolžnosti«, mi je povedala ena izmed udeleženk. »Obravnavali smo stanovanjske zadeve. Na splošno imamo s Predilnico Litija malo dela«, nam je povedala sodnica. »Zadeve iz področja delovnega razmerja rešujete sami, kar je prav«. Po delovni organizaciji smo skupino 21 delavcev sodišča združenega dela spremljali delavci iz proz-vodnega in splošnega sektorja. Marsikateri obiskovalci naše delovne organizacije večkrat »preletijo« proizvodne oddelke. Tokrat je bilo drugače. Ogledali smo si celotni delovni proces. Vrstila so se vprašanja: — o proizvodnem procesu, nabavi in prodaji preje; — o razvojnem programu delovne organizacije; — o delovnem času; — o beneficirani delovni dobi za delavke, ki delajo v tekstilni industriji; — o osebnih dohodkih; — o posebnem varstvu žensk, mladine in invalidov; — o bolniškem staležu, poškodbah na delu; — o družbenem standardu. Vrstila so se vprašanja za vprašanjem, tako, da je bila to res prava delovna ekskurzija. Po končanem ogledu delovne organizacije so bili vsi enakega mnenja. Za delo v predilnicah ni nobeden osebni dohodek previsok. Tega dne je bi lep sončni dan, kar se je Pred ogledom delovne organizacije je direktor sektorja proizvodnje obrazložil zgodovino delovne organizacije in tehnološki postopek proizvodnje (foto R. Bizjak) V predpredilnici je bilo veliko zanimanja za delo na raztezalkah in flyerjih (foto B. Bizjak) tudi »poznalo« v predilnici. Ob koncu obiska smo v obratu družbene prehrane, ob prijetnem kramljanju, uredili vtise z ogleda. Tov. Jože Baloh se je ob tem zahvalil za naše sodelovanje, posebno še direktorju splošnega sektorja, tov. Antonu Primožiču za razumevanje in posredovanje pri organizaciji ekskurzije. Povedal je, da si bodo ogledali še grad Bogen-šperk. Zaželeli smo jim prijeten drugi del njihovega izleta. Prepričani smo, da so taki medsebojni obiski posebno za delavce sodišča združenega dela koristni, saj tako spoznavajo naša prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer v naši delovni organizaciji. F. Lesjak — var. ing. Ob koncu ogleda delovne organizacije nas je tov. Branko Bizjak fotografiral v prijetnem razpoloženju pred obratom družbene prehrane. C Načrtovani plan gradenj bomo skrčili. Razpravljali smo o skrčenem programu 3. samoprispevka, ker celotnega ne bomo mogli uresničiti Pred tremi leti smo se v nanciranje gradnje šol-občini Litija tretjič odlo- skih, telesnokulturnih, čili, da s samoprispevkom zdravstvenih objektov, zbiramo sredstva za fi- vrtcev, dvorane za kino in gledališče in posebnih programov v krajevnih skupnostih naše občine. 3. samoprispevek smo začeli zbirati 1.7.1980 in traja do 30.6.1985. Poleg samoprispevka občanov (2% od čistih osebnih dohodkov) zbiramo sredstva še iz združene amortizacije nepremičnin OZD izvajalcev SIS (od leta 1981) in od lani še prispevne stopnje osebnih dohodkov po domicilnem principu (od prispevkov od bruto OD občanov, ki živijo v naši občini, tudi če so drugje zaposleni). Za izvajanje programa samoprispevka skrbi samoupravna interesna skupnost »za uresničevanje programa investicij 3. samoprispevka Litija«. Zaradi zaostrene gospodarske situacije so bila sprejeta zakonska določila, ki onemogočajo gradnjo, če sredstva niso vnaprej zagotovljena, ne dovoljujejo najetje kreditov, pa tudi ne uporabe sredstev zbranih iz bruto OD. Vse to je povzročilo, da ni realiziran dosedanji plan gradenj, pa tudi do roka, leta 1985, ne bo mogoče uresničiti vsega programa tega samoprispevka. Ker ne moremo uporabljati sredstev iz bruto OD, teh ne zbiramo več. Tako bomo zbrali manj denarja. Že do sedaj pa so se stroški gradenj, ki so bili že na začetku prenizko načrtovani, skoraj podvojili (indeks 190). V mesecu marcu in aprilu je v organizacijah združenega dela ter drugih delovnih skupnostih na območju občine Litija potekala široka javna razprava o problematiki izvajanja programa III. občinskega samoprispevka. Na podlagi dogovora o vodenju aktivnosti v zvezi z javno razpravo o tem vprašanju, ki je bil sprejet na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov 28. marca 1983 in dogovorjenih aktivnostih na seji predsedstva občinskega sveta ZS, je potekala v vseh organizacijah združenega dela dokaj kvalitetna in zavzeta razprava, kar dokazujejo tudi povratne informacije, ki smo jih prejeli iz 26 tozdov. Razprave so bile organizirane v izvršilnih odborih osnovnih organizacij sindikata ponekod v samoupravnem političnem aktivu, povsod pa so po predhodnih razpravah na zborih delavcev, ugotovitve in stališča verificirali na sejah delavskih svetov. Ugotovitve in stališča iz javne razprave Na osnovi pismenih informacij iz ozdov oz. drugih delovnih skupnosti ter tudi prisotnosti članov predsedstva občinskega sveta ZS Litija na razpravah v ozd je bilo izpostavljeno sledeče: 1. V javni razpravi so vsestransko podprli varovanje kmetijskih površin in ob upoštevanju sprejetega intervencijskega zakona o tem naj v Litiji in na Dolah pri Litiji adaptiramo, dozidamo obstoječe šolske objekte. 2. V 22 organizacijah združenega dela podpirajo, da se najprej reši vprašanje adaptacije in potrebne dozidave k osnovni šoli na Rozmanovem trgu v Litiji, v sklopu katere je potrebno zagotoviti tudi ustrezne prostore za glasbeno šolo. V Predilnici Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, SGD TOZD GRADMETAL Litija, VKZ Litija in drugod so v razpravi poudarili, da so pogoji za pedagoško delo v obstoječem objektu OŠ na Rozmanovem trgu v Litiji skrajno neprimerni ter iz sanitarnih in zdravstvenih razlogov nevarni (možnost pojava obolenj zaradi epidemije). 3. V IUV TOZD Usnjarni Šmartno so delavci izpostavili potrebo po izgradnji prizidka pri vrtcu v Šmartnem, saj več kot 50 otrok zaposlenih delavcev iz tovarne usnja čaka na ustrezno varstvo. Podporo za gradnjo tega objekta so dali tudi v 6 drugih organizacijah združenega dela. V vseh primerih pa je bilo izpostavljeno, da je zagotovljeno kvalitetno varstvo otrok eden od bistvenih pogojev za dobro počutje, s tem pa tudi za večjo zavzetost delavcev pri delu, za kvaliteto (Nadaljevanje na 6. strani) NAČRTOVANI PLAN . . . (Nadaljevanje s 5. strani) dela in produktivnosti. Prav iz teh razlogov je gradnja tega objekta deležna take podpore. 4. Za gradnjo vrtca v Litiji so se zaradi manjkajočih sredstev za realizacijo programa III. občinskega samoprispevka zavzeli le v štirih organizacijah združenega dela, vendar je bila posebej izpostavljena potreba po zagotovitvi ustreznih prostorov za malo šolo. V Predilnici Litija so bili delavci mnenja, da je potrebno v bodoče zagotoviti večjo skladnost gradnje potrebnih objektov v stanovanjski soseski, saj je prevelik razkorak med gradnjo stanovanj in gradnjo drugih objektov, kot npr. vrtcev v stanovanjski soseski (primer Rozmanov trg, število stanovanj se vedno povečuje, šola in vrtec pa sta nespremenjena). Velika podpora je bila dana tudi ustrezni ureditvi adaptacije OŠ na Dolah pri Litiji (delavci KOP Komunale Litija ugotavljajo, da novogradnja tudi tam ne bo mogoča), saj so se delavci v sedmih organizacijah združenega dela zelo zavzeli, da se izvede ta naloga iz programa samoprispevka; tudi zaradi tega, ker to pomeni prispevek k razvoju kraja, ustvarjanje ustreznih pogojev za razvoj kulture v kraju in tudi iz razloga, ker so krajani Dol ponudili dodatna sredstva, izražena v materialu in delu pri izgradnji (adaptaciji) osnovne šole na Dolah. 5. V zvezi z ostalim programom III. občinskega samoprispevka je bila v razpravi izražena enotnost, da le-tega ne bo mogoče realizirati zaradi omejitev na področju negospodarskih investicij. Po vsem tem in pa s stališča določil normativnih aktov, ki določajo obveznosti za posamezno področje, je že kar znano, da ima prednost osnovno šolstvo. Lahko tudi sklepamo po izvlečku razprav, da bo v bodoče možno reševati otroško varstvo na podlagi svobodne menjave dela. Iz razprave lahko tudi vidimo, da večina podpira adaptacijo stare osnovne šole v Litiji in ne gradnje nove na Ježi, saj večina tudi razume, kaj je možno uresničiti in kaj ne. Z odločitvijo bo treba kar pohiteti, saj ne bi želeli, da bi še to padlo v vodo. M. Malenšek (Iz gradiva OS ZSS Litija) Srečanje v Svilanitu Društvo DITT Svilanit Kamnik nas je povabilo na povratno srečanje v Kamniku. Naše društvo je bilo gostitelj v preteklem letu, in ker je bilo srečanje na Bogenšperku zelo prijetno so si Kamničani zelo želeli, da jim obisk vrnemo. V petek 27. maja se je Kamnik. Pred tovarno 40 članov našega društva Svilanit so nas sprejeli z avtobusom odpeljalo v predsednik društva ing. Glavni direktor tov. Matija Jenko nam je obširneje predstavil tovarno in nas seznanil z uspešnim sodelovanjem z nami. (Foto: Branko Bizjak) Stisk rok predsednika DITT-a Kamnik ing. Beganovi-ča in našega predsednika tov. Škerbine. (Foto: Branko Bizjak) Beganovič, gl. dir. tov. Matija Jenko in drugi člani društva. Popeljali so nas skozi glavne obrate njihove tovarne, ki letos praznuje 35-letnico obstoja. Ogledali smo si vse dele proizvodnega procesa tozda Frotir kakor tudi njihovega mlajšega tozda — Svila. Nad pestrostjo, kakor tudi nad kvaliteto njihovih izdelkov smo bili zelo navdušeni, saj so po njihovi pripovedi sodeč, v tej panogi pri nas brez prave konkurence. Njihovi izdelki uživajo sloves in so tudi dober izvozni artikel na zahtevnih tujih tržiščih. Po ogledu tovarne smo za kratek čas posedeli v vzorno opremljeni jedilnici, kjer nas je zbrane pozdravil tov. Beganovič. Več o tovarni predvsem o našem dolgoletnem sodelovanju pa je spregovoril gl. direktor tov. Jenko. Poudaril je predvsem njihovo odvisnost od naših dobav preje pa tudi zainteresiranost za skupno sodelovanje na domačem in tujem trgu. Izrazil je željo, da bi podobna srečanja organizirali vsaj enkrat na leto tako, da bi se naši sicer dobri odnosi še poglobili in zbližali. Po nagovoru nas je povabil na piknik v Kamniško Bistrico. Ker je bilo deževno vreme so nas sprejeli v koči, ki je levo od gostišča v Kamniški Bistrici. V primeru lepega vremena pa bi bilo srečanje zunaj na prostem v zares prijetnem gosrkem kotu. Slabo vreme pa ni zmotilo dobrega razpoloženja in gostitelji so si prizadevali, da nam pijače in jedače, katera je bila vsa pripravljena na žaru, ni manjkalo. Ob zvokih prijetne glasbe smo se veselo zavrteli, tako, da je čas hitro minil in ob zagotovilu, da se kmalu spet srečamo, smo se od njih poslovali. Milica Penčur VOZNI RED ŽELEZNIŠKI VOZNI RED LITIJA - LJUBLJANA IN NAZAJ - Vel jo od 29. 05. do 02 , 06. 1983 Odhod Litija Prihod Ljubi j. Opom. Odhod Ljubi j. Prihod Litija Opom. 5.13 5.50 4.05 4.35 5.38 6.10 1 4.35 5.07 5.54 6.30 5.00 5.33 6.20 6.50 P 3 5.55 6.27 1 6.38 7.10 1 6.30 7.04 7.00 7.35 7.10 7.45 7.33 8.05 8.35 9.09 8.34 9.05 9.35 10.07 9.28 10.00 10.50 11.22 10.34 11.05 12.05 12.37 1 11.20 11.55 12.45 13.17 12.27 13.00 13.45 14.19 13.57 14.30 1 14.10 14.45 14.54 15.25 14.55 15.30 2 15.45 16.20 2 15.15 15.51 1 16.12 16.45 15.40 16.14 16.51 17.25 16.10 16.45 2 17.42 18.15 P 16.35 17.09 18.12 18.45 17.20 17.51 6 18.30 19.05 4 17.35 18.07 18.54 19.30 18.40 19.11 20.23 20.55 4 19.35 20.09 20.28 21.00 20.45 21.18 20.33 21.05 5 21.45 22.17 2 22.33 23.05 23.25 23.57 23.35 00.10 2 OPOMBE: 1 - vozi le ob delavnikih 2 - ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih 3 - vozi do 24. 9. 1983 4 - vozita samo ob nedeljah, razen 3. 7. in 27.11.1983, 1.1, in 29.4.1984, vozita pa še 4.7 1 . 1. In 30.11.1983 in 2.5. 1984 5 - vozi ob nedel jah razen 3.7., 30.10. in 27.11.1983, 1.1. in 29.4.1984, vozi pa še 4.7., 1. in 30.11.1983. 3.1 in 2.5 1984 6 - vozi ob petkih za Doboj razen 22.7.1983 in 27.4.1983 in 27.4.1984, vozi pa še 21.7.83 in 26.4.1984 P- pospešeni TEK MLADOSTI Vsako leto organizira mladinska organizacija Litija ob praznovanju dneva mladosti tek po ulicah našega mesta. Udeležijo se ga cicibani, pionirji-pionirke, mladinci in mladinke, bolj malo pa je članov in veteranov, da o ženski polovici te kategorije sploh ne govorimo. Starejšim mladincem in ostalim starejšim je brez razloga nerodno nastopati na takšnih prireditvah. Letos je bilo to tekmovanje v petek, 20.5.1983 Brezovar (Litija); deklice: 1. Nada Tratar, 2. Magda Martinčič (obe Gabrovka) in 3. Barbara Lebinger (Litija); —7. raz. — dečki: 1. Metod Hostnik (Šmartno), 2. Jernej Primožič (Litija) in 3. Bojan Pavliha (Gabrovka); deklice: 1. Jolanda Zidar (Gabrovka), 2. Martina Adamlje (Šmartno) in 3. Barbara Rupnik (Litija); — 8. raz. — dečki: 1. Janez Intihar (Šmartno), 2. Ra-doš Premk (Litija) in 3. Janez Zupančič (Gabrovka); deklice: 1. Dani Miklavčič, (Šmartno), 2. Vida Grm (Ga- brovka) in 3. Anuška Ulčar (Šmartno); — mladinke: (2 udeleženki); 1. Irena Ponebšek (Jablanica) in 2. Saša Kotar (Litija); — članice: (2 udeleženki): 1. Silva Žitnik (Litija), 2. Milena Kokalj (Šmartno); — mladinci: L—2. mesto Marjan Pavliha in Marjan Brodar (SK Slivna — Litija) in 3. Marko Komet; — člani: (3 udeleženci); 1. Marko Kolšek, 2. Zdravko Učakar in 3. Dušan Jovanovič. Na zimsko sezono smučarske rekreacije in rekreacije v telovadnici smo že skoraj pozabili kljub temu se spomnimo na to z nekaj besedami. Rekreacija Trikrat smo odšli z avtobusi na smučanje. Za spremembo enkrat na Štajersko stran na Kope in pa v Kranjsko goro ter na Vogel. Zelo p rij etna^smuka pa je bila tudi na Črnem potoku, kjer smo se lahko smučali kar štirinajst dni ter dobro preizkusili našo vlečnico. Vso zimo smo organizirali rekreacijo tudi v telovadnici, od novembra do aprila. Od takrat pa nimamo stalne, organizirane rekreacije temveč se organizirano, kot ekipe Predilnice Litija udeležujemo športnih tekmovanj v okviru naše občine, ki jih organizira ŠD Partizan. Na teh tekmovanjih so bili zelo uspešni kegljači, saj so dosegli drugo mesto. Malo manj uspeha so imeli košarkarji. Nekaj teh iger bomo odigrali tudi jeseni. Priložnosti za uspehe bo še dovolj. V tem ciklusu športnih iger je tudi športna disciplina »vlečenje vrvi«. Pozivamo močne fante, da se udeležijo teh iger, ki bodo ob Flajso-vem memorialu na košarkaškem igrišču. Kdor bi želel sodelovati pri tej zabavni igri, naj to pove Bogotu Tomšetu. M. M. Tek proti cilju. Tekmovalke dajejo vse od sebe. Levo: Nataša Ivanušič, 6. razred Litija je bila četrta. Desno: Barbara Rupnik — 7. raz. Litija, je bila tretja med svojimi vrstnicami. (Foto: J. Kobal) popoldan. Vsega skupaj je bilo na tekmovanju 242 uvrščenih tekmovalcev, vendar od tega le 8 mladincev, 2 mladinki, 3 člani in 2 članici — skupno le 15 tekačev, ki ne obiskujejo osnovne šole. Pri najmlajših je dosegel 1. mesto Aleš Zagorc, 2. Marko Berčon in 3. Uroš Jurca, vsi iz Litije; — iz 2. razreda O. Š. je bil 1. Tomaž Zupančič (Gabrovka), 2. Brane Trentelj in 3. Komotar (Litija) — 3. in 4. razred dečki: 1. Darko Vrhovec, 2. Albin Šplajt in 3. Jože Grošelj (vsi Litija); deklice: 1. Maja Gnjatič (Litija), Ksenija Čož (Šmartno) in 3. Vesna Borišek (Litija); — 5. raz. — dečki: 1. Jani Pavliha (Litija), 2. Toni Kogovšek (Šmartno) in 3. Gašper Juvan (Litija); deklice: 1. Helena Props, 2. Jasmina Petja (obe Litija) in 3. Marija Krivec (Šmartno); — 6. raz. — dečki: 1. Borut Okoren (Litija), 2. Peter Vidic (Šmartno) in 3. Jernej (Nadaljevanje na 8. strani) Dva prizora z zmagovalnega odra. Levo: 6. raz. - 1. mesto: Borut Okoren, 2. mesto: Peter V idic, 3. mesto: Jernej Brezovar. Levo: 1. mesto: Metod Hostnik, 2. mesto: Jernej Primožič in 3. mesto: Bojan Pavliha. (Foto: J. Kobal) Kaj veš o prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz naše občine je v soboto 16.4.1983 organiziral občinsko tekmovanje o poznavanju prometa z naslovom »Kaj veš o prometu«. Učenci osnovnih šol na tekmovanju pokažejo kar največ teoretičnega in praktičnega znanja o prometu. Sodelovalo je 147 učencev iz vseh matičnih in podružničnih osnovnih šol naše občine, razen iz Primskovega in Vač. Mnogi učenci so se ob tem izkazali še z izdelki — risbami in spisi na temo o prometu in vse to pokazali na razstavi v osnovni šoli na Graški Dobravi, kjer je tekmovanje potekalo. Objavljamo spis, ki je bil nagrajenca) je prav, da ga prebere še več ljudi in spozna, kako razmišljajo o prometu najmlajši udeleženci. Spis je sestavil Uroš Grošelj iz 8. A osnovne šole Litija. Razmišljanje o prometu Po pouku sem s sošolci odšel obiskat Aleša, ki ga že teden dni ni bilo v šoli. Preden smo vstopili, je našo pozornost pritegnil mlad fant, ki je z motorjem peljal kar po sredi cestišča, čeprav mu je nasproti prihajal traktorist. Navil je plin do kraja in švignil proti traktorju. Le nekaj metrov pred njim je zmanjšal hitrost in zavil na stran cestišča. »Norec,« sem pomislil. »Le kaj ima od tega?« Takrat sem se spomnil na besede, ki sem jih prebral v Dnevniku: »Za največ nesreč mladoletnikov je kriva objestnost.« (Nadaljevanje Izredno dobro pa so se na 'občinskem kegljaškem tekmovanju, ki gaje organiziral kegljaški klub Litija odrezali naši predilniški^ kegljači v zasedbi: Franc Žnidar, Jože Vizlar, Janko Kos, Toni Kos ter rezervi Jože Nejedly in Jani Mladenič. Zasedli so drugo mesto ter osvojili pokal. To je ena boljših uvrstitev ekip Predilnice Litija v zadnjem obdobju. Vedno se dobro uvršča še ekipa za namizni tenis, ki je že večkrat zasedla prvo mesto na občinskih tekmovanjih. Priložnosti za dobre rezultate in uspehe bo v letošnjem letu še nekaj, vendar ne sme biti samo dober rezultat glavni motiv, pomembno je tudi sodelovati bodisi zaradi spoznavanja, zbliževanja, tovarištva, kondicijske pripravljenosti itd. J. Hauptman Takrat ko sem to bral, sem mislim drugače. »Le kdo bo tako nor, da se bo metal pod avtomobil?« sem si govoril. Toda ko sem videl tega fanta, sem spremenil mnenje. Mnogo mladih je tako norih, da drvijo v smrt iz objestnosti. In vendar, kaj imajo od tega? Zakaj ne spoštujejo prometnih predpisov? In bolj kot sem premišljeval o tem, bolj se mi je zdel odgovor zapleten. Ne morem razumeti, zakaj nekateri lahko, drugi pa ne morejo spoštovati prometnih predpisov. Uroš Grošelj, 8. a Litija »Srebrni pajki« Ob dnevu tabornikov 22. aprila so taborniki odreda »Srebrni pajki« pripravili proslavo v osnovni šoli Litija. Na proslavi za katero program so pripravili sami taborniki je bilo prisotnih že okoli 80 članov taborniške organizacije kar kaže na hitro širitev te mlade organizacije v naši občini. Med prvomajskimi prazniki sta si dva voda odreda »Srebrnih pajkov« organizirala tudi tridnevno taborjenje v lovski koči na Pilu. Taborniki so sami pripravili program v katerem je bil glavni poudarek na pripravah za tekmovanje na področnem taborniškem mnogoboju, ki bo 28. maja na Sla- Arheolog Davorin Vuga prinaša pozdrave svojih sodelavcev muzeja 77-letnemu Janezu Grilcu, sinu kmeta z istim imenom, ki je našel situlo — največjo arheološko dragotino na Slovenskem. Ob tej priliki je izročil tov. Grilcu tudi spominsko plaketo. (Foto: Branko Bizjak) Situla zopet na Vačah Enaindvajsetega maja so v Kleniku pri Vačah proslavili postavitev povečane natančne kopije slovite vaške situle. Slovesnost je popestrila kulturna prireditev, ob sodelovanju domačih peycev in pevskega zbora OŠ Ledina ter igralca Dareta Ulage. Prireditev je pričel domačin inž. Peter Svetik — vodja projekta Vače 81, slavnostni govornik pa je bil pisatelj Vladimir Kavčič — predsednik Kulturne skupnosti Slovenije. Arheolog Davorin Vuga je navzočim orisal zgodovino tri tisoč let starega gradišča in povedel udeležence po zgledno označenih najdiščih železnodob-nih Vač. Kopija najznamenitej-še slovenske arheološke najdbe stoji na granitnem mlinskem kamnu v neposredni bližini domačije Janeza Grilca, ki jo je nedaleč odtod našel leta 1878. Izredno lepo oblikovana kopija vaške situle je delo akademskega kiparja Vekoslava Bombača iz Ljubljane. Svečanosti ob odkritju kopije vaške situle so se pričele že dopoldne na Slivni pri geometričnem središču Slovenije (GEOSS), ko so slovesno odprli drevored 88 macesnov za tovariša Tita. Odprtju drevoreda je dopoldne sledilo še pobratenje osnovnih šol Vače in ^edina. B. Bizjak tni. Tekmovanja se bodo udeležili medvedki in čebelice iz cele Slovenije. Na taborjenju so osvojili in spoznali tekmovalne veščine in jih tudi malo uvežbali, tako, da so kar dobro pripravljeni na tekmovanje. Posebno zanimiva disciplina predvsem za medvedke je bilo streljanje z lokom. Pridite 28. maja ob 8. uri zjutraj na Slatno in videli boste tabornike kaj vse zmorejo. Prav tako pa taborniki načrtujejo letni tabor (imeli so malo težav z izbiro datuma), ki bo na področju naše občine enkrat v začetku druge polovice meseca avgusta. Na tem taboru bodo predvidoma sodelovali tudi taborniki iz šmarske osnovne šole z vodom, ki je bil pred kratkim ustanovljen. Kot vidite taborniki ne spijo, delajo po vodih udeležujejo se proslav in manifestacij obenem pa tudi sami poskrbijo za družabno razpoloženje. Taborniku ni in ne sme biti nikoli dolgčas obenem pa je dober tabornik tudi vzoren učenec v šoli. Stane Črne LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Gani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom." Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.