J^MORSK! dnevnik 'S'^5 V Trs,u E%>p* 26- novem-rud (C3.v **i ZaKriJ na aT”""'"- razmnožen toZ?*?-Od 5. do 17. *H v tisk, ’ 9^i?® i° v Govoi ^ ,Do*»rdob» *• M P7nGoreniiTrebu- 1944 do | “p,embra liskami lma|a '9^5 v Vojsidl •Slovenija* pod "S« 19«" ldri''' do ®-Trstu lM v osvob°ie-drsa ^er 1* izfila za-3LT*» ai » edini *U2^?IMnSki DNEV- eaaSniani Evropi. primorski’ M. dnevni TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) T: O- :• O T* O > •—••• to o- o ~n ni Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 190 (11.606) Trst, nedelja, 14. avgusta a 70 m & z: c. x-- Z c_ :—i hč: :—: C.l J> ločno J*Va v*‘u*a je prejela zaupnico tes^i, ®r®dvIdenem scenariju, brez PoslaZj zapletljajev. Senatorji in 'ala tn *?„ jahko ujeli še zadnja le-lik opoj °as*' na zaslužen dopust še q Velikim šmarnom. že, in bomo še, da g,. le Pisali. Za sedaj omenimo, tališč- predvsem za oceno dveh "a vlada faxiia> k* pravi, da je takš-ftieti(u sa nuinost, da obstaja v parla-‘ina i« iakšna petstrankarska ve- "lote „ fla .®f » alternativi sploh ne servatjv',0riii. In še, da to ni kon-skjgj a vlada, da je program v '‘lanske st.vajnimi potrebami ita-»osov. .j.^žbe in mednarodnih od-k 1 stališče Berlinguerja, ki lihe i'vo začrtal bistvene raz- pade tonom izjav predsednika ^^niak**^ in povsem drugačnim ^'^raniti m 0,)sežjiega skupnega "fcjitve ’ v katerem prevladujejo o-SOcialniii .napovedi krutega rezanja dobno. athov, realnih plač in po- ljani« ' kolje rečeno ocene so-■ *°va [.^trank, v katerem ima De 1?taza v ° Premoč, kar prihaja do >0 „ I*roSramu in še zlasti s se-c’alisti pVC v'a’ vključuje Coloni. Bolj iav°r in„ec je nekaj drugega: ves >kogil P^seam preveva duh itali iž„fr.ePoroda v smislu združe k, ;: etnUnii.e so omembe narodnost-j 1 Ptalo ■ 'n drugih značilnosti, ta£atka njle govora o avtonomijah, ib stvar, Pravega ozračja za l, avtonnn.' aot so narodne manjšine S "omne dežele s posebnimi sta- smo slišali nekaj po n. Posla- ak° deželni tajnik Bravo vker ima naeš-,Cdrl- .S‘a zaskr-b,jc j,, T- podt.,: .vasa dežela samo se e-rialkhela v prejšnji vladi pa *sta jr a m enega ministra, so-V kifti rtUn'č Povrh. k r*°teli j .m^nda kar nesramni: gr„ k°dite i??11 ®ca. sedaj ga ima-la*..sam0 zadovoljni in tiho. Toda ne hftjte. v p« "‘‘kronanega kralja Fur-v-^ije i„ ‘ zPravi je odnos do avto-t“r. Rimu očitno veje čuden ALjEVanje NA 2. STRANI TUDI V SENATU ZAUP VLADI BETTINA CRA1 Sen. Pieralli (KPI) o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti Zadrega Craxija ob problemih Furlanije - Julijske krajine co Ul Ul ■£> X> O o o ro o Po Gellijevem begu boj za bančne vloge ŽENEVA — Tri dni po begu Licia Gellija iz zapora v Champ Dollonu je v Ženevi včeraj prevladoval vtis, da je za švicarske oblasti vsa zadeva končana. Po odkritju podkupljivega paznika, ki je povedal podrobnosti Genijevega bega, je pozornost sedaj osredotočena na prihodnjo razpravo zveznega sodišča v Lausannu, kjer bodo 19. avgusta odločali o Gellijievi izročitvi Italiji. Proces je zaradi Gellijevega bega le navidezno nesmiseln, saj bi se «častitljivi veliki mojster» tajne prostozidarske lože «P2» ob morebitni zavrnitvi italijanske zahteve lahko nemoteno pojavil v Švici, ne da bi ga zaradi bega preganjali. Bržkone pa tega Gelli ne bo storil, če so resnične vesti, da se že nahaja v Argentini ali Urugvaju. Vsekakor pa se ne bo Gelli mirne duše odpovedal kapitalom, ki jih ima v Švici. In prav tu se bo po vsem sodeč odvijala odločna bitka, saj je proces o izročitvi za Italijo le farsa, ker je Švicarjem jetnik zbežal. RIM — Tudi senat je izglasoval zaupnico Craxijevi vladi. Za zaupnico se je izreklo 185 senatorjev večinskih strank, proti pa je bilo 120 senatorjev. Do glasovanja je prišlo po razmeroma kratki razpravi, ki v primerjavi z razpravo v poslanski zbornici ni vsebovala velikih novosti. V včerajšnji razpravi je bil govor tudi o problematiki slovenske manjšine v Italiji. Komunistični senator Pieralli je namreč poudaril potrebo, da pride čimprej do odobritve zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Pieralli, ki je govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, je dejal, da se ponekod zunanja politika prepleta z notra njimi vprašanji, kot je na primer celovito izvajanje osimskih sporazumov. Odobriti je treba zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ker tako določa ustava, je še poudaril Pieralli, in dejal, da je to potrebno tudi v vidiku dobrega razvoja odnosov z Jugoslavijo, za katere je, kot je Craxi napisal v programu, italijanska vlada zelo zaiteresirana. Craxi je v svoji repliki, kot že v poslanski zborniki podrobno spregovoril o problematiki Doline Aoste in Južne Tirolske, nato pa je prešel k obravnavanju druge problematike. Tu ga je z medklicem prekinil goriški komunistični senator Nereo Battello: «In Furlanija - Julijska krajina? Ali ni nič o Furlaniji - Julijski krajini?* Craxi: «Ne, nihče ni opozoril na vprašanje v zvezi s to deželo.* Sen. Gerbčeva: «Vprašanje je sprožil sen. Pieralli!* Craxi: «Ne vem, bomo pregledali zapisnike in vsekakor bomo temu vprašanju posvetili isto pozornost, kot vprašanjem ostalih dežel.* Tako se je ta nenavadni razgovor — med razpravo o zaupnici so namreč medklici nekaj izrednega — tudi končal. V zapisnikih so vsekakor natančno navedene besede senatorjev Fon-tanarija in Pierallija. B. Br. Pertini: OZN naj obsodi Pinocheta SANTIAGO DE CHILE — «Radio-cooperativa* iz Santiaga je poročala včeraj, da je Pinochetova represija zahtevala 25 žrtev, števila ranjenih se še ne ve. Po uradnih podatkih iz predvčerajšnjega dne je bilo 17 mrtvih in 53 ranjenih med civilnim prebi valstvom. Po radiu «Cooperativa» so tri osebe umrle v bolnišnicah, tri druge pa prejšnjo noč ob priložnosti ponovnih spopadov med policijo in demonstranti. Santiaška noč med četrtkom in petkom je bila grozljiva. Pinochet je dejal, da bo s silo zatrl vsak protest. Besedo je držal: carabineros so ponoči streljali tudi v stanovanja, od koder je bilo slišati ropotanje s pokrovi in pločevino. Ubili so tri otroke. Danes vlada v Santiagu in drugih mestih v Čilu, ki jih je prizadela represija, mrtvaški mir, toda to je ve- OBVESTILO BRALCEM Zaradi velikega šmarna Primorski dnevnik, kot vsi ostali časopisi, v torek ne bo izšel. Naslednja številka PD bo izšla v sredo, 17. avgusta. rjetno tišina pred nevihto. Gen. O-svaldo Hemadez, ki poveljuje santia-škemu armadnemu področju, je izjavil, da ne gre za nikakršno mestno gverilo, temveč le za nekaj dobro znanih hujskačev. Kako spraviti v sklad toliko mrtvih s protestom prebivalstva, general ni pojasnil. Lider čilske KD Gabriel Valdes je izjavil, da je za dogodke kriva samo vlada. Iz sedanjega položaja v Čilu ni druge poti kot upoštevati ljudsko voljo po spremembi in ne se zatekati samo k formalnim spremembam v sestavi vlade, kot je to storil Pinochet v zadnjih dneh. Prav te spremembe v vladi so se izkazale za metanje peska v oči. Na svojem položaju je ostal minister za finance Carlos Caceros, ki je vnet zagovornik «čikaške šole* Miltona Fried mana, torej stroge monetaristične gospodarske politike (podivjan liberi-zem v gospodarstvu). V Italiji so tragični čilski dogodki izzvali ogorčene proteste. Predsednik republike Pertini je poslal generalnemu sekretarju OZN De Queillaru brzojavko v kateri obsoja Pinochetovo početje in zahteva, naj ga OZN strogo obsodi. Zunanji minister Andreotti je tudi obsodil divjanje Pinochetovega režima ter je naročil, naj se diplomatski predstavniki «deseterice E GS» v Čilu posvetujejo o primernih u-krepih proti Pinochetu. «Pesem» loncev usodna diktatorju Kolo zgodovine se nikoli ne obrača nazaj, tudi v Čilu se ne bo. Tako je pred desetimi leti, takoj po strmoglavljenju Salvadorja Allendeja, zapisal «Primorski dnevniki) v oceni čilskega položaja. Danes, po četrtem protestnem dnevu, ki se je končal z umorom dvajseterice demokratov in rodoljubov, lahko ugotovimo, da se je, po daljšem zastoju, kolo zgodovine v Čilu začelo obračati spet naprej. Po četrtkovih demonstracijah se je spor med čilskim diktatorjem Pinochetom in demokratično opozicijo zaostril do doslej nepoznane stopnje, saj je represija organiziranega in spontanega protesta ta teden zahtevala več žrtev kot vsi trije protestni dnevi prej. Pod streli vojske in carabihe-rosov je ne ulicah Santiaga in drugih čilskih mest obležalo 25 mladih demokratov, veliko jih je bilo ranjenih in še več aretiranih. Ob krvavi repre siji se je tudi izkazalo, da je nova čilska vlada, 12. po vrsti, odkar je Pinochet prevzel oblast, že pogorela in da je spodletel načrt, da bi z vklju- Na svetovnem prvenstvu v Helsinkih Ponesrečen nastop Kitajca Ob lepem vre menu, ki se je nad Helsinke vrnilo nepričakovano, bi moral biti včeraj dan Finske in LR Kitajske. Domačini so k svojemu prišli z zmago prikupne plavolaske Tiine Lil-lak v metu kopja in delno tudi z drugim mestom Brtjggara v teku na 110 m čez ovire. Kitajci so prišli na svetovno pr venstvo s postavo, ki se seveda ni mogla kosati z velikani, imeli pa so v svojih vrstah svetovnega rekorde rja v skoku v višino. Torej v panogi, ki spada med najbolj prestižne. Zhu Jian hua je letos premagal letvico na višini 237 cm. V Helsinkih se je zna- šel v izredni skupini skakalcev z o-sebnimi rekordi nad 230 cm. Začetek tekmovanja je nudil konkretno upanje, da bo Kitajec prišel zelo visoko, verjetno na prvo mesto. Skakal je lahkotno in varno. Kar de vet skakalcev je premagalo 229 cm, nekaj pa jih je to višino kar izpustilo. Med tistimi, ki so skočili, je bil tudi Avdejenko, skoraj neznani atlet iz Sovjetske zveze, letos «visok» samo 227 cm. Avdejenko je že lepo višino 232 cm preskočil kar v prvem skoku in tedaj je postal položaj za skoraj vse neznosen. Med prvimi žrtvami je bil tudi Zhu Jian hua, na višini 232 cm trikrat brez vsake možnosti. Letvico je preskočil še Američan Peac.ock v tretjem poskusu, kar je bilo dovolj le za srebro. Nadaljevanje na 234 cm je bilo samo zadrževanje občinstva na stadionu. Gost piromet s hujšima nesrečama Gost promet na cestah Furlanije -Julijske krajine z dolgimi, ponekod tudi kilometrskimi avtomobilskimi kolonami pred obmejnimi prehodi z Jugoslavijo in z Avstrijo, to je bila značilnost včerajšnjega začetka veliko^ šmarnega week-enda. Avtomobilistom, ki so morali dolgo časa čakati na obmejnih prehodih, je vsaj dokaj nestanovitno vreme prizaneslo s pripeko, saj včeraj niso zabeležili temperatur višjih od 30 stopinj Celzija. Gost promet so zabeležili tudi na najbolj prometnih cestah tržaške pokrajine, po katerih se je lepo število tujih, pa tudi domačih turistov odpravilo v Jugoslavijo. Na žalost moramo ob začetku ve-likošmamih praznikov omeniti dve nesreči na Tržaškem, v katerih sta bila hudo ranjena komaj petletni deček in priletna ženska. VEČ NA 4. 4N NA 5. STRANI čitvijo civilistov v vlaao Pinochet vsaj delno ublažil zanj moreče bobnenje loncev. Premier Jarpa, ki se je pred štiridesetimi leti šopiril v Santiagu z nacistično uniformo in ki še danes rad ponavlja, da zedini dober komunist, je mrtvi komunistu, ni uspel v svoji nalogi. In z njim je pogorel pred čilskim in pred svetovnim javnim mnenjem tudi tisti skrajni del nekdanje desničarske nacionalne stranke, ki je pristal na paktiranje z generalom Pinochetom. Odgovornejši voditelji te grupacije, kot je priletni Jorge Alessandri, so, kot kaže, že skočili z voza vojaškega režima. In tudi tisti konservativno usmerjeni sloji, ki so pred desetimi leti omogočili padec Allendejeve vlade, so sedaj v odločnem nasprotju z režimom, baje se tudi letalstvo in mornarica že oddaljujeta od diktatorja, kateremu o-staja zvesta le pehota. Na drugi strani barikade je demokratična opozicija. Sile, ki so bile pred desetimi leti razdvojene, ki so se po smrti predsednika Allendeja zaprle same vase, ne da bi znale najti enotnega jezika in programa, so danes spet našle akcijsko enotnost. Za manifestanti na čilskih ulicah je ves čilski narod. Bobnenje loncev, ki je leta 1973 bilo usodno Allendeja, bije danes plat zvona Pinochetovemu režimu. V tej situaciji čelnega spopada pa bi bilo iluzorično pričakovati, da bo Pinochet vzel na znanje položaj v državi, pobral nagrabljene milijarde in si poiskal varno zatočišče pri enem izmed njemu sorodnih diktatorjev Latinske Amerike. Veliko bolj verjetno je, da se bo konflikt zaostril do skrajne mere in da bo spopad za svobodo in demokracijo v Čilu terjal še dodaten krvni davek, tudi ker Reaganova Amerika še ne zaupa v zadostni meri demokratični opoziciji, da bi povsem zapustila diktatorja njegovi usodi. V takem položaju je čilskim demokratom potrebna aktivna podpora naprednega svetovnega javnega mnenja. Le ob aktivni pomoči vsega sveta bo lahko krvni davek za svobodo Čila in Čilencev lahko omejen in kolo zgodovine se bo v kratkem tudi v Santiagu lahko začelo vrteti v pravo smer. VOJMIR TAVČAR • Nam je Žico NADALJEVANJE S 1. STRANI S socialističnim poslancem De Carli jem je obstajat nekak tih dogovor, da bo še pred počitnicami vložil stari zakonski predlog posl. Fortune o globalni zaščiti slovenske manjšine, ki sicer datira iz 1970. leta in da bo samo v uvodu obrazložil, da gre za politični akt. Kasneje pa so se stvari spremenile in je zlasti na pobudo posl. Fortune prišlo do drugačnega stališča in zakona niso vložili. V prvih dneh septembra namreč nameravajo sklicati slovenske socialiste iz Benečije in vse dežele, da se dogovore o spremembah zakonskega predloga. Spremembe so dozorele, pa tudi obstajajo nekatere dileme, ki so postale bistvene in predvsem, kdo in na kak način določa teritorij, na katerem velja globalna zaščita: dežela, kot je v prvotnem izvirnem besedilu, ali parlament, kot se sedaj nagiba socialistična stranka, kar je za manjšino bolj ugodno. To vprašanje je vsebinsko in časovno izredno važno. Vsebinsko, saj so socialisti odločilni činitelj vladne večine in govore s stališča oblasti. Časovno pa, ker brez njihovega zakona ni mogoče v parlamentu ničesar pričeti. Demokristjani namreč pravijo, da bodo ponovno vložili zakonski osnutek, čim ga bodo socialisti in da je že prav, da so zadnji po vrstnem redu. Osnutka pa ne nameravajo spreminjati, ker spremembe zahtevajo mesece in bi torej škodile razpravi v parlamentu. - BOGO SAMSA Delegacija GZJ na obisku na Koroškem CELOVEC — Delegacija Gospodarske zbornice Jugoslavije je včeraj končala dvodnevni obisk na avstrijskem Koroškem. Med obiskom so se predsednik predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Bož in Jovanovič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc in član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Anton Stipanič, pogovarjali s predstavniki avstrijsko-jugoslovanskih mešanih podjetij v tem delu Avstrije ter s predstavniki avstrijske trgovinske zbornice. Mešano podjetje Elana v Brnici, tovarna masivnega pohištva IPH v Žitari vasi, Topsport v Pliberku in tovarna celuloze Obir v Reberci postajajo vedno pomembnejši dejavnik meddržavnega sodelovanja, so poudarili v pogovoru. Posebnega pomena je, da mešana podjetja dobro gospodarijo. V pogovorih s predsednikom Avstrijske trgovinske zbornice ing. Rudolfom Sallingerjem in predstavniki koroške trgovinske zbornice so izrazili skupno željo, da bi čimprej odpravili administrativne in druge u-krepe, ki preprečujejo hitrejši razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja. Obe zbornici si bosta zato prizadevali, da bi čimprej začeli reševati nekatera odprta vprašanja, (dd) Novo sporočilo ugrabiteljev Emanuele Orlandi RIM — Po petih dneh so se s pismom milanski redakciji tiskovne a-gencije ANSA ponovno oglasili pripadniki «Protikrščanske turške osvobodilne fronte Turkesh* in domnevni ugrabitelji 15-letne Emanuele Orlandi. Od vseh dosedanjih je včerajšnje sporočilo še najmanj razumljivo. Iz njega je razvidno, da je dekle jet-nica tolpe, ki preživlja pravi razkol glede njene usode. Pisec ali pisci včerajšnjega sporočila so za dekletovo osvoboditev, v zameno bi se zadovoljili le s papeževo izjavo, da je Ali Agca človeško bitje kot Emanuela Orlandi. Sporočilo navaja tudi več dokazov, ki naj bi potrjevali, da je dekle res v njihovih rokah, nobenega pa, da bi bilo dekle tudi živo. □ RIM — Znanega italijanskega kon-feransjeja Enza Tort aro bodo danes premestili iz rimskih zaporov v Bergamo. Sodstvo je tako ugodilo Tor-torovi prošnji, ki bo bliže svoji dru žini in bo deležen ustrezne zdravniške' nege. □ PALERMO — Policija in karabi njerji so aretirali včeraj v Palermu mafijskega bossa Antonia Marchese-ja. Marchese, ki je star 26 let, sodi v krog vplivnih mafijcev in je med drugim obtožen umora kolovodje Vin-cenza Rinicella. □ MOGADIŠ — Po vesteh iz somal skega glavnega mesta je štirideset e-tiopskih vojakov padlo v spopadih v severozahodni Somaliji. Somalske e-note naj bi izgubile pet ljudi. Craxi v senatu: V sedanji situaciji ni pogojev za drugačne vladne koalicije (Od našega poročevalca)' RIM — Razprava o zaupnici Craxijevi vladi v senatu je potekala v dokaj bolj zaspanem vzdušju kot v poslanski zbornici, kar je tudi razumljivo, če upoštevamo, da gre dejansko za reprizo raz prave brez novih vsebinskih elementov in z mnogo manj vidnimi političnimi predstavniki, saj so v poslanski zbornici govorili domala vsi tajniki strank. V skladu z zmanjšanim pomenom je bila tudi razprava temu primemo kratka. Začela se je v petek popoldan in končala včeraj v prvih popoldanskih urah z glasovanjem o zaupnici. Med pomembnejše posege v razpravo sodi vsekakor demokristjan Bisaglia, ki je poudaril, da sestava te vlade ne predstavlja kapitulacije KD ampak gre za pozitivno izbiro, za katero se je KD avtonomno odločila v tej zakonodajni dobi. Kar pa zadeva gospodarsko politiko je Bisaglia poudaril, da mora vlada ukrepati hitro, saj bo prihodnjih sto dni odločilnega pomena. Socialist Covatta je zaostril polemiko s komunisti. Dejal je, da bi ta vlada zaslužila «večjo pozornost od strani tistih, ki pravijo, da se borijo za bolj demokratično ureditev* in poudaril, da so socialisti izdelali svoj program pred volitvami in da so takrat komunisti ocenili ta program za levičarski. Komunisti so ponovili kritike, ki jih je podal Berlinguer v poslanski zbornici. O gospodarski problematiki je govoril Colajanni, ki je dejal, da bodo za gospodarsko politiko, ki jo odraža program Craxijeve vlade, plačali samo delavci in da bo že jeseni sto tisoč brezposelnih več kot sedaj. Komunisti, je še dejal Colajanni, bodo vodili opozicijo na osnovi tradicije, po kateri je v Italiji komunistična partija najmočnejša v Evropi, socialistična stranka pa najšibkejša v Evropi. O zunanjepolitični problematiki pa je za KPI govoril Pieralli, ki se je najprej zaustavil pri vprašanju evroizstrelkov in je očital vladi, da sledi politiki, po kateri naj bi najprej namestili jedrske rakete in nato začeli s pogajanji. Zelo o-ster je bil Pieralli do Crardja v zvezi s problematiko Latinske Amerike. Govoril je o zadnjih dogodkih v Čilu in o salvadorski gverili. Dejal je, da je Craxiju ob imenovanju za predsednika vlade čestital tudi salvadorski gverilski voditelj Guil-lermo Ungo. Njega naj Craxi vpraša, ali je bila njihova gverila svobodna izbira. Končno pa je Pieralli ponovil, da je že skrajni čas, da bi Italija priznala organizacijo za osvoboditev Palestine. Predsednik vlade Craxi je v svojem ja ponovil, da je sedanja večina edina moz ^ v*.wnct ■—--- obstajajo politični pogoji za nikakrs "h večino. Spregovoril je tudi o nekaterih v^" upanje, ki so prišla na dan v razpravi in izraz' da bodo ženevska pogajanja o jedrski ^ tvi, ki se nadaljujejo 15. septembra, j. brala pravo smer. Poudaril pa je, d3. najprej talija iskati rešitev v tesnem sodelovanj ... si- nato z ZDA, z evropskimi zavezniki in . . mostojne odločitve na tem področju ms0 jtalij311' V zvezi z dogodki v Čilu je dejal, da senovnejš>h ska vlada zavzema za priznanje najos ^ človekovih pravic, kar pa zadeva Sa , , gujl-Craxi poudaril, da je sam večkrat P°v „erjlo !i lermu Ungu, da je prepričan, da z ®v zave-mogoče doseči dokončne rešitve, čeprav tcV $ da, da je v nekaterih okoliščinah oa gverilo neizbežna. ^ Tako se je razprava končala, sledile ^ar je valne izjave in glasovanje o zaupnic* ji italijanski parlament končal z delom, senatorji odhajajo na počitnice in_ ob r konec septembra, jih bodo čakali še v šeni stari problemi. BOJAN BREz Letošnji velikošmarni prazniki med krizo in običajnim razkošjem RIM — Gost promet po vseh italijanskih cestah, nekaj težjih nesreč, precej gneče v letoviščarskih središčih in še kar solidno vreme so značilnosti včerajšnjega in petkovega «romanja» Italijanov na tri ali večdnevni počitek ob velikošmamih praznikih. Kaže, da bo vreme kar zdržalo, te v srednji in južni Italiji so za danes predvidene krajevne plohe, medtem ko bo na severu jasno in sončno. Skratka, tudi letos običajna slika ob velikem šmarnu, ko življenje na polotoku popolnoma otrpne, čeprav tokrat ni takšne evforije, kot smo je bili navajeni še v bližnji preteklosti. Gospodarska kriza opravlja svoje, denarja v žepih je vedno manj, turizem pa seveda vedno dražji. Kljub temu so se plaže ob Riminiju, Ce-senaticu itd. napolnile, vendar bo to trajalo le nekaj dni, saj so že za v torek napovedani množični odhodi. In če se na tem delu Italije veselijo, imajo na Siciliji čemerne obraze, saj je turistov, predvsem tujih, malo. Povrh temu je otoku zagodel še dež, ki je odgnal največje optimiste. Po drugi strani pa so vse turistične zmogljivosti na Južnem Tirolskem zapolnjene, kar daje slutiti, da se ljudje čedalje bolj odločajo za oddih v go- rah. Pa tudi na mejnih prehodih je precej gneče, saj gredo tujci po Italiji največ v Jugoslavijo, Grčijo in Španijo. Poseben velikošmarni fenomen so mesta. Tudi letos je veliko ljudi zapustilo svoja stanovanja, vendar ne v tolikšnem številu kot sicer. Res je, da so velike italijanske metropole na pol prazne, res pa je tudi, da tokrat ni bilo splošne zapore trgovin in restavracij, tako da se tudi tisti, ki o-stajajo doma, dobro počutijo. To najbrž dobro vpliva tudi na razpoloženje turistov, ki jih je v raznih muzejih in ob zgodovinskih zanimivostih veliko. Samo v Firencah jih je okrog 80 tisoč, medtem ko so domačini množično zapustili mesto. Doma pa je o-stalo milijon Milančanov, kar predstavlja za lombardijsko metropolo svojevrsten rekord. Ob tej počitniški evforiji ne gre pozabiti na malce patetično vprašanje, ki ga predstavljajo največji prijatelji človeka — psi. Lastniki, ki se odpravljajo na počitnice, prepuščajo živali same sebi, zaprejo jim vrata, tako da se potepajo po mestih in navadno končajo zelo tragično: povozi jih avtomobil ali, kar je še huje, «iztrebijo» jih na občinske stroške... Od ponedeljka dražja nafta in kurilno olje RIM — Po govoricah v prejšnjih dneh so včeraj uradno potrdili, da bodo s ponedeljkom zvišali ceno dizelskega goriva in kurilnega olja. Na uradnem listu so namreč objavili sporočilo tajništva medministrskega odbora za cene, ki napoveduje 18 lir višjo ceno za liter dizelskega goriva in od 6 do 7 lir za kilogram kurilnega olja. Nove cene bodo stopile v veljavo 15. avgusta in bodo sledeče: dizelsko gorivo za zasebnike 587 lir (prejšnja cena 569) dizelsko gorivo za kmetijstvo 425 lir (prejšnja cena 408) dizelsko gorivo za ribištvo 393 lir peti. (prejšnja cena 378) kerosin za kmetijstvo 414 lir (prejšnja cena 397) kerosin za ribištvo 383 lir (prejšnja cena 368) kurilno olje z visokim odstotkom žvepla 330 lir 363 1* 458 U1 (prejšnja cena 324) kurilno olje z nizkim odstotkom žvep (prejšnja cena 356) prečiščeno kurilno olje (prejšnja cena 454) ^jeD* * Za sedaj ostane nesprem na kurilne nafte in keros & Prav tako ne bo vsaj d° seča podražitev bencina. V ČENTI Oče streljal enti proti sinu ČENTA — Policijski a|eJW sinoči v čenti aretira^ ^ I Giovannija Pascolija. P°L,r0ti možakar trikrat strelja*je Walterju. Pascoli je na ^

padništva baskovski sep . ganizaciji. Dvajset ose® v o* ■» nadalje priprla v Teu to® pod* preiskave o atentatu na j Pilata v samem sredi s® Skratka, današnji ob3*' začenja pod dokaj nap® V Kopru obsodili tolpo sleparjev PIRAN — Po maratonski obravnavi — začela se je 16. decembra lani in po prekinitvi nadaljevala 21. marca letos — so včeraj na piranski e-noti temeljnega sodišča Koper obsodili Slobodana šaranoviča, 45, iz Beograda na tri leta zapora, Zarana Andjelkoviča, 38, iz Beograda na eno leto in šest mesecev zapora, Miro slava Kajdiža, 35, iz Radovljice na eno leto zapora, Denisa Augugliara, 33, iz Pariza na eno leto zapora, pogojno za dobo treh let in Georgetto Pouchidtian, 47, iz Pariza na šest mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Obema Francozoma so izrekli tudi varnostni ukrep izgona z ozemlja SFRJ za dobo dveh let. Omenjene je obtožnica bremenila, da so skupaj s Švicarjem Fritzem Anneheimom, Nemcem Theom Brun-som ter Titograjčanom Nikolo Ze-čevičem s prirejanjem cilindrov na igralni mizi v blejski in portoroški igralnici oškodovali obe igralnici najmanj za 142 milijonov lir. Tako je lani aprila Miroslav Kajdiž Theu Brunsu priskrbel ključ vhodnih vrat blejske igralnice in mu kot strokov njaku za prirejanje rulet, omogočil vstop v igralnico, kjer je Nemec loputi ce na dveh cilindrih premaknil tako, da je bilo na določenih številkah več možnosti za dobitek in Fritz Anneheim je v dneh od 28.4.1982 do 6.5.1982 priigral najmanj 72 milijonov lir, nakar so mu prepovedali nadaljnje igranje. Nato sta, kot ugotovljeno v obsodbi, Anneheim in Ša-ranovič o igri poučila Francoeinjo, ki pa so ji, glede na sistem igre, v blejski igralnici takoj prepovedali igro. Igralce na srečo je pot nato nesla v Portorož, kamor je Denis Auguglia-ro prinesel orodje za delo, Andjelko-vič pa na stranskih vratih igralnice zamenjal cilindrično ključavnico in 4. julija lani v popoldanskih urah iz igralnice odnesel dva cilindra, ki jih je Bruns ponovno «predelal», na določane številke nanesel tudi lepljivo snov in Fritzu Anneheimu omogočil, da je na prirejeni ruleti od 4. julija do 16. julija priigral najt0**1 ^ lijonov. . _ del***? $ 70 ma ki sta niso dobili^Tako Syi^vi“v ;ta za sodišče dah* jajijd* f trdita, da s kakšnim let nista imela opravka, vs3’ pf>' je posebej poudaril, da i*® ^ je zaslužil na Bledu in igral povsem legalno, izreku sodbe je zavrnil Slobodan šaranovič. jji v- šče ni objektivno obsodi*® , krivdo, ki se mu P^P^La, $ Sodba še ni pravno®«* ^ t^pr ruki, oziroma obsojeni P0 Ljjš<-e . f* veda pritožili na višje ■ / Ugled vsak dan od 16. ur iiK^lonirac3^0 z mladim teletoir PR0Dam 1 229192 v večernih ural °9-000 lirVeSP° Primavera 125 z • Telefonirati 910148. L d A^IKl, e Felszegy succ. 2A ZOBOZDRAVNIKE tRst t '■ nQd ' TRG S. GIOVANNI 6 r- ' Telef. (040) 793814 ^ Vsi Oomač! in tuji arljk|i zQ ^ pravniško rabe K j”,,’čeno zlato za <917) in lotanje zobe našli vSisiKff- lr^I Princa lirorlr A* $-£?■ fiSt °-do 12-u Toči ^?pi 0(31)1 ---. 001 belo in či darovi in prispevki Rodu modrega vala, v katerem je Uroš odrastel in se pripravljal proslavljati tridesetletnico obstoja,, darujeta 500.000 lir Marta in Miroslav Košuta. V spomin na Uroša Košuto darujeta Zorka in Klavdijo 50.000 lir za Rod modrega vala. V spomin na Uroša Košuta daruje Danila Sterni 10.000 lir za Rod modrega vala. V spomin na brata Trna darujeta Kanarček in Muca 10.000 lir za Rod modrega vala. Namesto cvetja na grob Avguština Sosiča darujejo Zofka, Rado, Ivica, Celestina in Marjo 20.000 lir za šolo K. D. Kajuh iz Gropade in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Uroša Košuto daruje Boris Pertot 20.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Uroša Košute daruje Mario Magajna 10.000 lir za KD I. Cankar. V spomin drage matere Marije Tence vd. Maganja daruje sin Ma rio 10.000 lir za KD I. Cankar, 10.000 lir za KD Vesna, 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik iz Doline. V počastitev spomina Uroša Košute darujeta Tamara in Darij Cupin 50 tisoč lir za taborniško organizacijo RMV. V počastitev spomina Uroša Košu te darujeta Daša in Vito Svetina 50 tisoč lir za taborniško organizacijo RMV. V spomin Viktorije Barut vd. Pečar darujeta Avguština in Ludvik Švab 10.000 lir za KD Valentin Vodnik iz Doline. Ob 103. rojstnem dnevu mame Marije Pauzin daruje Pino Pauzin z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na sestro (nuno) Eksel-mo daruje Lidija Strnad (Domjo) 10 tisoč lir za ricmanjsko cerkev. Namesto cvetja na grob Justa Grgiča daruje družina Natural (Gropa da) 10.000 lir za balinarsko sekcijo Gaja. V počastitev spomina dragega U-roša Košute darujejo družine Albi, Čepar, Furlan, Gerdol, Gombač, Junc, Margon, Maver, Paoli, Škerl, Tomšič, Trevisan, Vassallo, Vecchiet, Vigini ter Erika Škerl in Bogdan Milič 160 tisoč lir za Rod modrega vala. Namesto cvetja na grob Uroša Ko šute darujeta Klavdija in Marino Bandi 20.000 lir za RMV. Ob 4. obletnici smrti dragega in nepozabnega sina Marjana daruje družina Ciani 15.000 lir za tržaške skavte in 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Uroša Košute darujeta Zofka in Nandi Košuta 20.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu. Namesto cvetja na grob nečaka U-roša darujeta Nada in Boris 50.000 lir za Rod modrega vala. Za sekcijo zveze borcev Boljunec darujejo: veseli godci 150.000, Drago Ota (Boljunec 38) 30.000 ter Zoran Parovel (Boljunec 45) 10.000 lir. V spomin na drago Alojzijo Kralj (Gigio) daruje Valerija Čuk (Trebče 142) 10.000 lir za godbo V. Parma. Ob 1. vaški nabiralni akciji so darovali za postavitev spomenika padlim v NOB iz Briščikov: Ivan Jerič (št. 35) 50.000 lir, Slavko Savi 40.000 lir, Milan Briščik 50.000 lir, Vojko Peric 50.000 lir, Lojze Maiano 10.000 lir in Edi Bresciani (št. 37) 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Emilije Ravbar - Briščik daruje Anica Kralj (Prosek) 15.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Briščkov. V isti namen darujeta Ivanka in Berto Svetlich 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Briščikov. Namesto fantovske daruje Igor Guštin 100.000 lir za KD Rdeča zvezda. agromeccamca Ul. Flavia di Aquilinia 16/A — Trst — Telefon 231736 Nudi kmetijske stroje znamk VALPADANA, PASOUALI in S E.P. kosilnice OLIMPIA Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli In pohištvo UGUSSI trst — Ulica Flanona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi rjiemccdm PRIMO ROVIS l/l/ NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah AUTOMAZIONI Lastnik Bruno Gobbo UL. FLAVIA Dl AOUILINIA 6 34147 MILJE (TRST) — Tel: 040/232121 Avtomatizacije, odpiranje in zapiranje vrtnih vrat in zasteklitev, video - hišni telefoni, videokontrola. Zelo ugodne cene. povprašajte nas za ponudbo! Vzdrževanje in garancija ROTANG hišna oprema iz lorja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovine TRŽIČ - ULICA 1. MAJA, 67-1 - TELEFON 44341 KDOR KUPI REGISTER-BLAGAJNO SWEDA JE IZPOLNIL VSE POGOJE rRSweda Litton It8li3 POMENI REGISTER-BLAGAJNO ...KER ŽE 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE r.e.a.n. Ekskluzivni zastopnik Trst — Ul. Čampo Marzio 6 telefon 733401 Vrste na mejnih prehodih in gneča na nekaterih križiščih, a brez hujših zastojev Velikošmarni vrvež na cestah Prazniki in šagre za vse okuse Mesta se v avgustu praznijo, polnijo se nasprotna letoviščarske postaje. Za veliki šmaren pa je že tradicija, da se še tisti, ki so ostali dama, odpeljejo, če že ne na počitnice, vsaj na krajši oddih. Na cestah in mejnih prehodih se je taka včeraj vila dolga kača avtomobilov in drugih vozil, da je ponekod prišlo do kilome trških vrst. Policija mejnega prehoda na Pesku, to je prehoda za turiste, ki želijo v Dalmacijo, je povedala, da je bil promet sicer včeraj zlasti v zgodnjih jutranjih urah precejšnji, ni pa prišlo do zastojev. Prav te dni so namreč povečali število delovnega osebja, tako da ni niti v najbolj kri tičnih trenutkih vrsta presegla 300 metrov. Za to so poskrbeli tudi jugo slovanski cariniki, ki so obvezni pre gled dokumentov opravljali hitreje. Nekoliko slabše je bilo za turiste pri mejnem prehodu na Škofijah, ki so morah pod sončnimi žarki kar precej čakati. Vrsta vozil je ob e najstih merila celih p»et kilometrov. V tržaški pokrajini niso bile ce ste hudo «natrpane», če izvzamemo križišči pri Sesljanu in Miramaru, kjer je precej prometa bilo v ju tranjih urah Vsekakor so cestna po licija, karabinjerji in gasilci poskr beu za strožje nadzorstvo Tudi tisti pa, ki se iz teh ali onih razlogov niso odpeljali na počitnice, se doma ne bodo dolgočasili. Prav te dnd je namreč po vaseh in v mestu veliko praznikov. Na Opčinah se nadaljuje letošnji Tabor, o čemer poročamo posebej. V borovem gozdiču v Mačkoljah bo danes in jutri Partizanski praznik, ki ga prireja sekcija VZPI - ANPI iz Doline, Mačkolj in Prebenega. Da nes je na sporedu koncert pihalnega orkestra Breg; zvečer pa bo igral ansambel Supergroup. Tudi v mestu je te dni veliko praz nikov. V prostorih tržaškega sejma poteka že tradicionalna «Triestinissi ma», ki bo letaš prav za veliki šma ren gostila znano Ilono Staller. Na Čarboli pa je športno društvo iz Pon čane priredilo športni praznik, kjer bodo obiskovalci lahko poslušali ti pične tržaške pesmi. Napovedan je kabaret v tržaškem dialektu «Te voco ben» in nastop tržaškega narečnega kantavtorja Alfreda Di Risola. Tudi v Ljudskem domu v Naselju sv. Ser gija pripravljajo šagro. Prireja pa jo tamkajšnja sekcija KPI. Na spo redu sta tekmovanji v valčku in pa štašuti. Za vse ljubitelje ribjih specialitet in drugih morskih jedi bo na mestnem nabrežju danes in jutri «Praz nik morja», ki nadaljuje tradicijo zna ne šagre sardele. Pobudnika sta Bok sarsko društvo pristaniške ustanove in Tržaška letoviščarska ustanova. V gledališču Verdi je danes na o gled še zadnja predstava operete P. Abrahama «Viktorija in njen huzar». Predstava se začne "ob 18. uri. Na veliki šmaren bodo vsi mestni muzeji zaprti. Na gradu Sv. Justa pa je na ogled pomembna arheološka razstava «Caput Adriae» Na Repentabru se je včeraj začel praznik Marijinega vnebovzetja, ki se bo odvijal do vključno torka. Danes bosta dve bogoslužji, v ponedeljek pa bo osrednja slovesnost, na kateri bo sodeloval tudi škof Bellomi. Obiskovalci božje poti bodo lahko1 tudi podprli obnovitvena dela, ki so se pred kratkim na Repentabru začela. Obsodba čilske diktature Sindikalna federacija CISL obsoja kruto in brutalno diktaturo, ki je izbrisala demokracijo in svobodo v Čilu, kjer v teh dneh poteka deseta obletnica nasilnega prevzema oblasti s strani generala Pinocheta; v tej južnoameriški državi Pinochetova vlada nadaljuje s terorjem, nasiljem in krvavo represijo, ki jih je razširila nad celotno državo. Medtem ko odločno obsoja Pinochetov diktatorski režim, sindikalna federacija CISL izreka polno solidarnost in podporo delavstvu in čilskemu ljudstvu, ki se bori za svobodo in demokracijo. Velikošmarna prometna gneča: zgoraj kolona avtomobilov na mejflem P1* pri Škofijah, spodaj pa gost promet na openskem križišču openskem križišču Prejšnji četrtek so plostavili temeljni kamen Po šestih letih prizadevanj ho zadrugi «Dolga krona» vendarle dobila svoj hl^ Četrtek, 11. avgusta, bo ostal za zadrugo Dolga krona iz dolinske občine zgodovinsko pomemben dan. Tega dne so namreč delavci gradbenega podjetja Pangerc postavah temeljni kamen novega zadružnega hleva, ki ga podjetje gradi v dolinskem Brdu. Po šestih letih prizadevanj in premagovanj vseh mogočih birokratskih ovir, so člani zadruge Dolga krona končno lahko uresničili svoj sen in kronah (igra besed je popolnoma naključna) svoja pričakovanja. Postavitev temeljnega kamna za zadružni hlev pa ima tudi več simboličnih pomenov. Zadruga Dolga krona je otela razlaščanju 130 ha pašniške površine, na 106 ograjenih pa se že pase nekaj desetin govedi, ki jih zadružniki z jekleno voljo vzdržujejo v zasilnem hlevu, zgrajenem z udarniškim delom. Prvi temeljni kamen zadružnega hleva pa pomeni tudi pričetek sodelovanja na gradbenem področju med našimi zamejskimi podjetji in podjetji iz matične domovine. Pre fabricirane strukture iz železobetona dobavlja namreč Splošno gradbeno podjetje Stavbenik iz Kopra. Tako se je tudi uresničila ena temeljnih postavk SDGZ, da bi tudi v gradbeni štvu sodelovala naša in podjetja onkraj državne meje. Takoj po posvetu med ekonomskimi operaterji, ki ga je pred nedavnim občina Dolina organizirala v Domu Antona Ukmarja pri Domju, si je gradbenik Dušan Pangerc iz Dohne (tudi sam član zadruge Dolga krona), ki si je gradnjo hleva zagotovil po licitaciji z dru gimi italijanskimi podjetji, obrnil na koprsko podjetje in navezal stike, ki so se sčasoma toliko poglobili, da je SGP Stavbenik prevzelo nalogo, da ulije montažne dele hleva v Brdu. Med obema podjetjema so se raz vili ne samo dobri poslovni, temveč tudi tesni človeški in kolegialni od nosi, za kar je zaslužen tudi pri stojni za ekonomsko področje pri Stavbeniku Vinko Jereb s sodelavci. CGP Stavbenik je bilo ustanovljeno leta 1947 in je do danes preraslo v kompleks, ki združuje osem temeljnih organizacij s 1300 delavci. SGP Stavbenik je eno vodilnih podjetij v gradbeništvu v Sloveniji in eno naj večjih v Jugoslaviji, saj razpolaga kar z dvema sedežema gradbene o perative in sicer v Ljubljani in v Kopru. Kooperacija s slovenskim gradbenim podjetjem s Tržaškega pomeni razširitev kroga poslovnih part nerjev izven državnih meja, za Du šana Pangerca pa pomeni tudi o-sebno zadoščenje, da je tovrstnemu sodelovanju odprl pot. Želja obojih pa je, da bi poslovni odnosi v bodoče ne zamrli, temveč da bi SGP Stavbenik našel v slovenskem prostoru v naši deželi novo zaledje za svoje kva litetne proizvode. «Zadružni hlev v Brdu,» nam je povedal Dušan Pangerc, «gradi naša zadruga z deželnim prispevkom, ki ga je. . . po šestih letih borbe. . . prejela na podlagi deželnega zakona z dne 20. 7. 1967, štev. 16, čl. 4 in na podlagi deželnega zakona z dne 27. 11. 1981, štev. 79 čl. 12. Stavba Tudi letos zelo veliko obiskovalcev bo imela približno 2000 kv. m pokrite površine, od teh je 1200 kv. m namenjenih govedu, ki se bo po po kritem prostoru prosto premikalo, 800 kv. m pa je namenjenih seniku. Zmogljivost hleva je 250 glav. Živina bo seveda v hlevu samo v mrzlem in za pašo neprimernem vremenu, ob lepem vremenu pa ji bodo na voljo ograjene zelenice okrog hleva. Seveda pašo že sedaj uravnavamo z elek tričnim pastirjem.* Nekaj besed s posebnim poudar kom pa moramo nameniti predsedni ku Zadruge Dolga krona Josipu Sancinu - Pepiju Šameku iz Dohne. Njegovo vztrajnost in vsestransko aktivnost pri vodenju zadruge bi lahko primerjali trdoti in nosilni moči cementnih blokov, ki jih Pangerčevi delavci te dni vzgrajujejo v temelje. Vneto in čustveno spremlja delo v Brdu in nikoli ne pride na delovišče praznih rok (najbolj cenjen med delavci je njegov rosatello, ki je tudi najbolj «smrtonosen». . .) Ko so na prostor, kjer bo stal hlev. aki1)1 prihrumeli stavbenikovi dr5*'' ko so prvi podstavki |=:vo t<' v izkope, je Pepi P°m.e kel: «To je moj najve5j' ]ahko'Ij O pomenu teh besed Dl ^ dolgo razpisah. Z njuni 2e garn 11 zajel vse, kar nosijo v srcu m njegovi zadružniki (drugeP. J gim jih žene radovednost v ki si že osem let, odkar J®jgj reč ustanovljena zadruga ali2**\ na prizadevajo, da bi in“uS ^ ska pohlepnost ne uničila v j,i » travi, »j pohlepnost ga, kar še diši po kmetijstvu, za katero .J®• * kmetijstvu, za katero .r precej možnosti, izkoristili .^t* dobne prijeme, da bi za ^n, <** dali tudi globlji socialni PV fcef se ljudje pač združujejo * skupnimi močmi veliko vec. pri’11 in mnogo trdnejše kljubuj J nikom. . Temeljni kamen, torej 1S kamen v zemljo, iz katere ^ ste simbolično drevo z rrLgtoflr njo in trdnimi, globokimi K NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litro) PETKOLCHIM1CA na tradicionalnem openskem taboru F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje ADRIATICA^ Petkove otvoritve razstave kostumerke Marije Vidau v okviru openskega tradicionalnega Tabora se je udeležilo zares veliko število ljudi, kot je razvidno iz gornje slike Na Opčinah se nadaljuje že tradi cionalna manifestacija ka: pred mesecem smo večina sp' s1fznam vseh teh: velika Preostaj, J .je medtem že javila, oikov, k j Pa še kakih dvajset lastr Podrobno morajo zglasiti za vse jtja Plor™?!?1130'-'*2 v uradih pod-rfosekn a v Moulin ob avtocesti na Ca VeUanc pa v uradih zemljemer-Danes ^ v P1- Geppa 2. Neg tp„, av^arno njihova imena, arn0 in\ ,pa objavljamo še tavo-i bo ra?--Strsko številko parcele, tratnih ascena. njeno površino v Površno 7me$rih ter še razlaščeno Ovajam', faradi boljšega pregleda 1)0 davrmKnjluVa imena razdeljena Dav- občinah- Vittori"3,, °bčina Nabrežina 129 roj. Stefančič (160, ^‘P-sepna ' ' Giovanni Švab pok. % 28g 2703, 629, 118 ter 404, ,Por- Mattir /oV. Francesco Cossutta ^tro SwL 3,5 , 2976/1- 816- 66>: Sil ^™ak pok. Andree 3/4 po- vršine in Giuseppe Bogatez pok. Antonia 1/4 površine (364, 2970, 2500, 50). Davčna občina Salež Crudana Bolcic (347, 2398, 543, 260). Davčna občina Gabrovec Anna Magagna por. Tence 1/4 površine, Giovanna Magagna por. De vetag 1/4 površine, Cristiano Magagna 1/4 površine ter Giuseppe Magagna 1/4 površine (80, 440/2, 570, 190 ter 80, 440/3, 2561, 425); Lorenzo Švab pok. Giacoma (404, 373/5, 3050, 900 404, 373/8, 200, 50, 404, 373/9, 220, 90) Katarina Regent (343, 779, 230, 230) Carlo Guštin (237, 792/45, 8750, 888 ter 237, 792/59, 560, 560); Gaspar Ver-sa sin Franeta (426, 792/44, 5120, 1475 ter 246, 792/60, 880, 880); Giovanna Luxa (že Luksa) por. Reggente pok. Francesea (206, 192/38, 3170, 240); Matevž Milic 1/4 površine, Matej Milic pok. Frana 1/2 površine in Matevž Mihe pok. Frana 1/4 površine (261, 1410/1, 629, 629 ter 261, 1410/1, 500, 500); Giustina Stocca vd. Stoc-ca roj. 13. 10. 1913 (299, 1106, 940 100 ter 299, 1107, 1530, 150). Davčna občina Kontovel Andrea Gherlanz pok. Andree pok. Micheleja (2204, 2559, 4270, del 4005); Josip Daneu (450, 2775, 990 del 880)'. Danes prvi lovski streli Danes se prične v Furlaniji - Julijski krajini nova lovska sezona. V poštev pride lov na ravninsko divjad, ki bo trajal do 31. marca 1984. V hribovitih in goratih predelih pa se bodo prvi streh iz lovskih pušk začu-li v nedeljo, 11. septembra, ponavljali pa se bodo vse do 31. decembra tekočega leta. Opozoriti velja, da v nobenem primeru ne bo dovoljen lov ob torkih in petkih. Lovcev, ki prično pritiskati na petelina danes, je pribhžno 10.000. Lotili se bodo ptic, vrabcev, škorcev, kozic grivarjev, škrjancev, drozgov, čr- nih hsk in divjih rac. Začetek lovske sezone je časovno in ozemeljsko razčlenjen glede na sorto divjačine in naravo lovišč, tako bodo prvi lovski streh na morski obali in v laguni videmske pokrajine šele v nedeljo, 28. avgusta. Splošna lovska sezona z možnostjo odstrela tudi stalne divjadi, tiste pač, ki se ne seli, bo pa stekla v nedeljo, 2. oktobra (v goriški in pordenonski pokrajini dan prej). Lov je dovoljen samo podnevi, a poleg puške smeš uporabiti tudi lok in sokola. Omenjeni lastniki ali njihovi dediči naj se čimprej zglasijo v uradih, ki smo jih prej navedli. Sicer pa je ugotavljanje stanja preostalih zemljišč potekalo brez večjih zapletljajev; pojavih so se nekateri manjši problemi, ki so bih predvsem povezani z vprašanjem poljskih poti; v zvezi z njimi je bilo domenjeno, da se bodo lastniki o posameznih primerih dogovorih naravnost z gradbenim podjetjem. Le to bo zaradi počitnic za nekaj časa prekinilo gradbena dela vzdolž sedanje državne ceste štev. 202; z njimi bo ponovno začelo v ponedeljek, 29. avgusta. Medtem pa zemljemersko podjetje Vellani pripravlja dokončne načrte, iz katerih bo točno razvidno, koliko zemlje bodo zasegh vsakemu lastniku, ki so mu v tem tednu ugoto vili stanje zemljišča. Glede izplačila razlastitvene odškodnine se je podjetje, kot smo že poročali, obvezalo, da bo v roku 120 dni, v kohkor bi italijanski parlament ne izglasoval novega zakona, ki bo urejeval vprašanje izračunavanja odškodnine, izplačalo določeni predujem na celotno odškodnino, ki bo po možnosti povezana na agrarno vrednost razlaščene parcele. V kohkor pa bi medtem prišlo do izglasovanja nove normative, bo podjetje seveda u poštevalo kriterije za izračunavanje odškodnine, ki jih bo določal novi zakon. Tudi jutri koncert na Trgu Unita Tudi jutri, na vehki šmaren, bo nastopila tržaška občinska godba na pihala «Giusppe Verdi». Koncerti, ki jih prireja Tržaška letoviščarska u-stanova, se namreč vsak ponedeljek vrstijo na Trgu Unita. Tokrat so na sporedu skladbe Boiedienna, Delibesa in Kalmana. Koncert se bo začel ob 20.30. Na pobudo krajevnih sekcij VZPI Partizanski praznik v Mačkoljah praznik sekcije VZPI twneg se V)ollrw\ Mačkolje in Preki0 Padlim fun°Q e Laharija. ob spomeniku je C- Škerk .breŽiaski župa" P°sl ^ n.’ 111 J? dejal, kako je Mj iq^ce.m še živ v spominu tk, in s,, '*• ko se je zrušil faši- Nop ^laši Ijodje množično u VoT^Vala r/ui ,m° dohnska občina je a?, k°t nfk, borcev, od katerih je Li jetiost Padlo. Izrazil je tudi za da ° dajia^-aradi dogodkov, ki ogro VaJ6 fašisti* svetovni mir in dejal, ZatYČna P°šast še vedno ne lot* Usti ij,,- ^Poramo biti budni in dni? I-.ler vedno zvesti idea-Pa s,, Mlljski župan Willer Bor /,'bii , , Je odločno zavzel za za- vS. da°nm^povencev v Jt-aiiji in po-to? tePriča, ^oramo antifašistično za ^ enkratabi-slehL>mi trenutek, ne C Pač atHaU dvakrat v letu’ kot Ovil „de prav. Govornika je J?Jiha, . Predsednik sekcije Dušan Itai bla r ork in Bordon sta nato 4 i ki :7ap,baldinske zvezde, od Pt šfli i.e itahjanskim borcem n.,ker ^ eljevala vsedržavna AN H™lago • je bilo še nekaj na O^ni Prepustila krajevnim O tistj^teitev. da jih podeh ieli. aldinsi.’ 141 so še danes aktivni. fio c Ivan i° zvezdo so včeraj pre-{tuzmič, Maks Ota, Ma- ’ ^ilkri can klavec. Cvetko Smo-bmotiaki Ignacjj štranj in Dušan Lovriha. Drago Slavec je to odločje prejel že pred časom. Pihalni orkester Breg je nato izvedel krajši koncert. Koncert bodo godbeniki iz Doline ponovili spet v ponedeljek in ne danes, kot smo javili v oglasu. Zvečer pa je za razvedrilo igral ansambel «Supergroup». (ris) Na sliki: polaganje vencev pred spomenik v Mačkoljah. Clarici o stanovanjskih problemih železničarjev Predsednik pokrajine Clarici, katerega so sindikalni predstavniki pred kakimi desetimi dnevi seznanili s težkim stanovanjskim stanjem osebja državnih železnic, ki je bilo dodeljeno Trstu, se je včeraj v zvezi s tem problemom srečal z načelnikom tukajšnjega oddelka državnih železnic prof. Romanom Trohom. Ob priložnosti je Clarici ponovno potrdil, da namerava predlagati podelitev državnim železnicam (s strani pokrajinske uprave) enega paviljona v bivši psihiatrični bolnici, ki bi ga preuredili za stanovanjske potrebe teh tujerodnih železničarjev. V ta namen se bo Clarici v prihodnjih dneh srečal s tržaškim županom, da bi skupno proučila težave, ki jih za tako namembnost paviljona postavlja občinski regulacijski načrt. Premestili urade KZE Krajevna zdravstvena enota sporoča, da so bile naslednje službe iz sektorja javne higiene in ekologije (bivšega higienskega urada) iz Ul. Torino 8 premeščene na sedež v Ul. Fameto 3: služba za cepljenje, urad za vozniška dovoljenja, urad za zdravniške preglede na zahtevo delodajalcev, urad za izdajanje potrdil o zdravi in močni konstituciji ter sanitarnih in delavskih knjižic, ter še urad nadzornice zdravstvenih asistentk. Te službe bodo začele delovati v novih uradih v sredo. Dvesto milijard lir za 3.000 stanovanj Deželna uprava je že porazdelila vseh 200 milijard lir, s katerimi naj bi v smislu enotnega zakonskega besedila o stanovanjski politiki iz lanskega septembra, v vsej Furlaniji - Julijski krajini pridobili 3.000 stanovanj (z nakupom, izgradnjo ali resanacijo). Zakon št. 75 urejuje, kot znano, tudi višino stanovanjskih najemnin; te so zaenkrat začasne v pričakovanju novih zakonskih določil. Od začetka prihodnjega leta bo namreč stanarina odvisna od višine osebnega dohodka. Včeraj popoldne pri Obelisku in v Miramarskem drevoredu Hudi nesreči (pridržana prognoza) 5-letnega otroka in priletne ženske V včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah so se ob začetku letošnjega ve-likošmamega week-enda pripetile na cestah tržaške pokrajine tri hujše prometne nesreče z dvema pridržanima prognozama. V tržaški bolnišnici se borita za življenje komaj petletni deček, ki je bil žrtev nesreče pri openskem obelisku in priletna gospa, ki jo je v Miramarskem drevoredu podrla vespa. Nesreča pri Obelisku se je pripetila malo po 13. uri, potek nesreče, ki ga preučujejo karabinjerji s postaje v Istrski ulici, pa še ni popolnoma jasen. Na cesti, ki pelje z mesta proti Opčinam, sta v ovinku pri Obelisku trčila vespa in fiat 128. Vespo je upravljal 60-letni Giovannino Piras iz Ul. Fiordalisi 18 (na Opčinah), ki je peljal na zadnjem sedežu svojega komaj petletnega sina Aarona. Mali Aaron se je v trčenju in pri padcu hudo poškodoval po glavi, dobil pa je udarce tudi po drugih delih telesa. Z rešilcem so ga prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga (bil je v šoku) sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Prav ta ko so prepeljali v bolnišnico njegovega očeta Giovannina, ki se je udaril po glavi, ranil po obrazu, zdravniki domnevajo, da si je tudi zlomil nosne kosti. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se oo moral predvidoma zdraviti dva meseca. Kot rečeno so vzroki nesreče še neznani. Avtomobil, ki je bjl soude ležen v nesreči, je upravljal Italo Franceschini s Ceste za Lonjer 4/1. « Skoraj v istem času sta se pripetili dve hujši nesreči tudi v Miramarskem drevoredu. V prvi se je hudo pone srečila 68-letna Maria Maganja, ki jo je prav nedaleč od njenega stano vanja (stanuje v Miramarskem drevoredu na številki 46) med prečkanjem ceste izven prehoda za pešce podrla vespa, na kateri se je peljal 18 letni Dario Pibrovec iz Ul. Soncini 27. Ženska se je udarila in ranila po glavi, ter si zlomila mečnico in piščal leve noge. Tudi njo so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Malo zatem je prispel v bolnišnico tudi vespist, ki pa so mu nudili le prvo pomoč (pri padcu se je udaril po udih) in ga odslovili s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Ni minila še ura od prejšnje nesreče, ko je moral rešilec Rdečega križa spet poseči v Miramarskem drevoredu, tokrat na vogalu rebri za Če-das. Tu je prišlo do trčenja med vespo in oplom pordenonske registracije. Sopotnica na vespi, 19-letna Da niela De Nuzzo iz Ul. Schiapparelli 2, si je v trčenju huje zlomila levo nogo, zaradi česar se bo marala zdraviti 50 dni. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku. Voznika vespe, 18 letnega Paola Cimo iz Ul. Burton 7 pa so zaradi udarca v glavo in preloma nekaj zob odpeljali na nevrokirurški oddelek; okreval bo v dveh tednih. Opel pordenonske registracije je u-pravljal Silvano Turina iz Maniaga. KD F. Venturini izreka svojemu članu Francu Crevatinu in svojcem sožalje ob izgubi očeta Franca. Ob težki izgubi mame Marije Olenik por. Bordon izreka kolektiv TPPZ «Pinko Tomažič* članu Valeriju globoko sožalje. Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Rudolf Žerjul Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalujoči: žena Julijana, sinovi Rudi, Marjan in Stanko z družinami in drugo sorodstvo Prebeneg, Ljubljana, Ohio (ZDA), 14. avgusta 1983 ZAHVALA Še zbegani in ne povsem prepričani, da nas je zapustil resnično za zmeraj naš Uroš se zahvaljujemo vsem, ki so mu s svojim znanjem in ljubeznijo lajšali trpljenje teh mesecev. Posebna hvala primariju prof. Giam-mussu, dr. Štruklju, dr. Centonzeju in osebju tržaške Nevrokirurške klinike, predvsem pa docentu dr. Vinku Dolencu, sestri Mariji in vsemu osebju Nevrokirurške klinike ter dr. Kremžarjevi in njenim sodelavcem v Centru za intenzivno terapijo Kliničnega centra v Ljubljani. Hvala tudi dr. Vugi, dr. Joganu, dr. Križničevi in dr. Ukmarju in vsem, ki žalujejo z nami ali ki so se ga kakorkoli spomnili. Marta, Miroslav in Aleš Košuta Trst, 14. avgusta 1983 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega Avguština Sosiča Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Gropada, 14. avgusta 1983 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Ane Ukmar vd. Pahor SVOJCI Trst, 14. avgusta 1983 Ob 6. obletnici smrti našega dragega moža, očeta in nonota Franca Brundule se ga z ljubeznijo in žalostjo spominjata žena Zora in sin Nevo z družino. Opčine, 14. avgusta 1983 stran 6 □ tržaški dnevnik PKIMOHSKl DNEVNIK Zares visok jubilej jutri pri Sv. Alojziju Ena velika in tri male svečke na torti Marije Mihalič vd. Pauzin Rojstni dan je v življenju vsakega človeka prav gotovo eden izmed naj-lepših praznikov. Toliko lepše pa je praznovanje, ko gre za visoke obletnice, ki dokazujejo, da so se nekateri rodili res pod srečno zvezdo. Tak je primer Marije Mihalič, vdove Pauzin od S. Alojzija, ki bo prav jutri, na veliki šmaren, upihnila svojo sto-tretjo svečko in to pri dobrem zdravju in vedrem razpoloženju. Pomudili smo se pri Pauzinovih, da bi se z gospo Marijo nekoliko po govorili. Povedala nam je, da živi v Trstu že celih 84 let, saj je iz rodnega Kastelca pri Socerbu odšla, ko ji je bilo 18 let. «čeprav mi je bilo težko pri srcu, sem si takrat dejala, samo naprej in nikdar nazaj. To se je tudi zgodilo, kajti v svojo rodno vas se nisem več vrnila, če izvza memo krajše obiske.» V Trstu se je gospa Marija takoj zaposlila, naše mesto pa je poznala že od mladih nog, saj je vrsto let hodila z jerba-som na glavi prodajat v Trst mleko. V mestu je po dveh letih službovanja spoznala svojega bodočega moža Josipa Pauzina iz Šempetra na Krasu. Zakjon jima je dal kar šest otrok, ki so zraven velikega veselja prinašali staršem še nemalo preglavic. Življenje je bilo vse prej kot rožnato; Pauzinova sta se morala namreč vsak dan trdo bojevati za kruh. Mož je bil zaposlen kot delavec v ladjedelnici in je leta 1921 službo izgubil. Gospa Marija je bila tako prisiljena, da je družino lahko preživljala, prati tržaški gospodi perilo. V stanovanju takrat niso imeli vode, tako je morala v peto nadstropje vsak dan za celih sedemnajst let nositi težke vrče vode. Komaj tedaj, ko so otroci dorasli in sami poskrbeli za zaslužek, je gospa Marija delo pustila in se nato posvetila gospodinj stvu, ki mu še danes vestno sledi. Gospo Marijo smo vprašali, naj nam pripoveduje o kakem svojem le pem spominu. Odgovorila nam je, da se je v teku njenega življenja na bralo toliko spominov, da bi jih še tako debela knjiga težko nosila; vendar jih je lepih med temi malo. Srečno je namreč zaživela komaj ko so otroci odrasli in ni bilo zato več toliko skrbi. Gospa Marija je res zavidljivega zdravja. Privošči si celo dnevno dve kavi, ki, pravi, jo držijo «gor». Izredno se veseli svojega rojstnega dneva, saj se bodo za to priložnost zbra li vsi družinski člani in prejela bo v dar mnogo rož. Tudi torto ji bodo za slovesnost pripravili, nanjo pa bodo postavili eno veliko in tri majhne svečke; «Letos imam namreč, če jih sto stran vržen, samo tri leta», je gospa Marija še šaljivo pripomnila. (nik) OPOZORILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Vložiti prošnje za sečnjo Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložiijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico ter podatke o številkah parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahaja ter še količino drv, ki jih nameravajo posekati. Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 31. avgusta. KZ izpolnjuje prijave vina Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijavijo zaloge vina, ki jih imajo še v kleti do 31. avgusta. Prijave morajo zainteresirani vinogradniki izročiti davčnim uradom občine, v kateri prebivajo. Kršitelji tega ministrskega odloka bodo podvrženi globi od 100.000 do 1.000.000 lir. Tajništvo KZ obvešča člane, da bo prijave izpolnjevalo do 6. septembra in jih izročilo pristojnim uradom posameznih občin. SEKCIJA VZPI - ANP1 za DOLINO, MAČKOLJE in PREBENEG vabi danes, 14. avgusta, in iu^n' 15. avgusta, na PARTIZANSKI PRAZNIK v borov gozdič v MAčKOLJ Danes, ob 18. uri — koncert P halnega orkestra BREG. Oba večera ples z ansainU SUPERGROUP. Kino Ariston 21.30 «Tron». J- ®rU£gaD' Warner, B. Boxlietner, C. Jutri «E.T. l'extraterrestre»- Eden 17.00' «Crazy Runfr^). pazzi, pazzi sulle autostra [j Jutri ob 17.00 «Adamo ed prima storia d’amores>. KRUT izpolnjuje nenadomestljivo vlogo Rekreacija in šport nista samo za mlade f Čestitke Draga dobra teta NEVA! Ob tvojem rojstnem dnevu ti iz srčka voščim vso srečo, zdravje in veselje, nečakinja Alenka. Pred nekaj leti so v Trstu ustanovili Krožek za rekreacijo upokojencev — KRUT. Organizacija zajema vojne invalide, aktiviste, upokojence in partizane. Njen član pa je tudi športno društvo Bor, ki nudi organizaciji za njeno dejavnost primerne športne prostore, naprave in vaditelje. V KRUT je danes včlanjenih približno 200 oseb, tako žensk kot moških, kar dokazuje, da je bila potreba po rekreacijskem aktiviranju starejših in invalidno prizadetih oseb res velika. Zato si je organizacija zadala nalogo, da razvija in goji točno določen rekreacijsko-športni program, primeren starosti in zdravju posameznikov. Telovadba je bila prva panoga telesne vzgoje, ki je pri krožku zaživela. Zatem so vpeljali še druge: balinanje, plavanje, šah, streljanje in kegljanje. Ni šlo takoj vse gladko, ljudje so bili namreč predolgo prepuščeni samim sebi. Mnogim se je zdelo celo nemogoče, da bi se pri svojih letih začeli ukvarjati še s tem. Ko je stvar stekla, pa so bili vsi navdušeni. Od jeseni do spomladi je poseben avtobus tedensko vozil okrog 40 plavalcev v Strunjan. V modernem, pokritem bazenu, z ogrevano morsko vodo so pod stalnim strokovnim vodstvom vadili in plavali. Zraven tega so imeli na razpolago še vse medi-dnsko-ortopedske usluge, ki tam delujejo. Tedenski izleti v Strunjan niso bili le v znamenju prizadevanja koristnikov za lastno zdravje, marveč so hkrati pomenili tudi nadvse prijet no družabno doživetje, oziroma osve žujočo popestritev njihovega vsakodnevnega življenja. Sestavih so tudi skupino tekmovalcev, povečini invalidov. Tako so se udeležili več plavalnih srečanj in do segli tudi zadovoljive uspehe. Odlična priznanja pa so na tekmovanjih prejeli zlasti balinarji in šahisti, ki so dosegli celo nekatera prva mesta. Naj tu še omenimo, da sodeluje krožek s sorodnimi organizacijami v matični domovini. Ena izmed največjih ovir, ki otež-koča delovanje KRUT, je pomanjkanje primernih prostor za vadenje različnih športnih panog. Za telovadbo ni večjih težav, saj imajo člani na razpolago stadion «1. maj». Bali narji, strelci in kegljači pa nimajo še zagotovljenih primernih struktur. Zato so prisiljeni vaditi individualno, kajti za skupinsko, ekipno vadbo ni bilo ustreznih pogojev. A prav ta je za udeležbo na tekmovanjih neobhod-no potrebna. Tako so se kegljači vozili v Ankaran, strelci pa v Lipico, kar pa je precej zamudno in tudi drago stane. KRUT odigrava nenadomestljivo vlogo v okviru življenja naše narodne skupnosti, saj utrjuje pri članih narodno zavest in naklonjenost materinemu jeziku. Radi bi pa tudi vzpostavili stike s tovrstnimi italijanskimi organizacijami, kar bi predstavljalo pomemben prispevek za zbliževanje, medsebojno spoznavanje in sodelovanje dveh različnih narodov. Čestitkam se Darjo in Zora. pridružujejo Majda, Danes praznuje 8. rojstni dan MAS-SIMO ANDREASSI. Vse najboljše mu želijo mama Marija, oče Fausto in nona Štefanija. Jutri praznuje 103 leta MARIJA MIHALIČ - PAUZIN Ob tem visokem življenjskem jubileju ji čestitata družini Stopar in Strain. Razna obvestila Slovenska zamejska skavtska organizacija obvešča, da se bodo udeleženci tabora v Šentjerneju vrnili domov jutri, 15. t.m., ob približno 18. uri na Opčine. ŠD Zarja — Bazovica vabi na tradicionalni športni praznik, ki bo danes, 14., in jutri, 15. avgusta na vrtu gospodarske zadruge v Bazovici. Danes, 14. t.m., ob 8. uri bo mednarodni balinarski turnir. Oba večera vas bo zabaval ansambel Aries. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Fenice 17.00 «10 minuti a ^ 18. te». Prepovedan mladim 'et0m' . , 16 00 ^ Nazionale Dvorana št. 1- * prep® voghosa laragazzapon^ri,; pvort; vedan mladim pod 18. „ndo 'a na št. 2. 16.00 «Erica, prepo- more diventa perveroo«* vedan mladini pod 18- .. r0*e\ Jutri ob 16.00 «L’isola dc"S p®1 sione». Prepovedan 111 18. letom. n il Dvorana št. 3. 16.00 18- baro. Prepovedan mladim r letom. ,or]} San Grattacielo 16.30 «Flash Gor J. Jones in Omella Muti- cpduttor* Mignon 16.30 «Reclute e se« PreP°vt Aurora 17.00 «Entity». . mladini pod 14. letom.^me a floi Jutri ob 16.00 «1941 allarme lywood». Capitol 16.30 «Zucchero, miele pe- peronc:ino». Renato Pozzetto-"uaio*- lascia d10 Na šoli za zlatarsko obrt v Va lenzi je uspešno maturiral PETER MALALAN Čestitajo mu starši in brata. ŠD ZARJA — BAZOVICA vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK danes, 14. in jutri, 15. t.m., na vrtu Gospodarske zadruge v BAZOVICI. Danes, 14. t.m., ob 8. uri bo mednarodni balinarski turnir. Oba večera vas bo zabaval ansambel ARIES. Za jedačo in pijačo poskrbljeno Vabljeni! Jutri ob 16.00 «Lo squalo»- Cristallo 16.00 «Vivi e Roger Moore. Rlissia c“ Jutri ob 16.30 «Dalla amore». Sean Connery- PreP°ve° Radio 15.30 «Disco sex». r mladini pod 18. letom. ji Vittorio Veneto 15.30 *A Jjj cimitero etrusco». J- , joji ® Prepovedan ^ Audry. 14. letom. , . Jutri ob 15.30 «L’ululaW»- zapr10 Lumiere Do 1. septembra di počitnic. Moderno 18.00 «Borot^co»miei>. Jutri ob 18.00 «Arnvano ^ Giardino pubblico 21.30 ^^parh’ Jutri ob 21.30 «Pan e o včeraj - danes Razstave V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta skupinska razstava grafik: 3 tržaški umetniki in grafika ljubljanske šole. V Tržaški kreditni banki razstavlja Atilij Kralj svoja zadnja dela z morskimi motivi. Garden Center IliHeste Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU, malo pred mejnim prehodom - ŠKOFIJE Tel. 040/231985 Danes, NEDELJA, 14. avgusta 1983 DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 — Dolžina dneva 14.13 — Luna vzide ob 12.48 in zatone ob 23.28. Jutri, PONEDELJEK, 15. avgusta 1983 VNEBOVZETJE D. M. Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 25,8 stopinje, zračni tlak 1006,2 mb u-staljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 25,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Stefano Zazzera, Alberto Bravin, Luca Valencich. UMRLI SO: 70-letna Anna Toffolo por. Quaino, 85-letni Ferdinando Saba-tino, 88 letna Maria Lukač, 51-letni Giuseppe Porta, 59-letni Roberto D’A1 vise, 68-letni Emilio Radoicovich, 67 letni Bonifacio Passador, 1 dan stari Giuseppe Rocco Cozzeha. OKLICI: šofer Jure Sinkovič in tip karica Rossana Bergamaschi, trgovec Stefano Biondi in uradnica Vali Boi-co, šofer Rossano Chiarotto in frizerka Cinzia Prato, trgovec Mario Bo-nicardi in točajka Meri Altin, točaj Franco Del Borrello in študentka 0-rietta Hirsch, radiotehnik Uario Srec-ci in trgovski agent Maria Cristina Angelini, pristaniški delavec Carlo Ferfoglia in vzgojiteljica Melita Malalan, častnik trgovske mornarice Giancarlo Ferdinando Gerli in urad niča Liliana Germetti, agent JV Val ter Bertolutti in gospodinja Serenel-la Foggia, podstrešček Filiberto Di Tommaso in gospodinja Giuseppina Petruzzi, inženir Claudio Giuricin in učiteljica Cristina Carletti, zemlje- merec Pietro Borme in študentka Mi-riam Cellot, uradnik Oscar Costanti-ni in uradnica Lucia Tornem, mehanik Claudio Rengodan in zdravnica Laura Sancin, upokojenec Odorico Pa-ron in upokojenka Maria Glavina, trgovec Edoardo Bressan in trgovka Roberta Fantin, finančni stražnik Sil vano Catenacci in knjigovodinja Ga-briella Bortuzzo, kovač Fabio Antolli in gospodinja Sonia Rosani, delavec Gianmario Lanza in uradnica Mari-nella Borroni, šofer Vojko Bojan Hu-sel in uradnica Cinzia Otmarich, učitelj Flavio Ghio in uradnica Luisa Sfreddo, mehanik Edi Moratto in u radnica Rossella Švigelj. OBČINA DOLINA: trgovec Franco Strain in univerzitetna študentka Mara Antonini, uradnik Giorgio Pletter-sech in učiteljica Marisa Santi, dela vec Riccardo Zava in frizerka Lau-retta Petronio. OBČINA ZGONIK: mornar zai in tajnica Marina " DNEVNA SLUŽBA L** ^ (od 8.30 do Z0-3W 1- # Ul. Giulia 1, Ul. sv. Felluga 46, Ul. Mascagm Bazovica, Žavlje. #0 dojt, % (od 8.30 do 13.00 in od fleN Ul. Mazzini 43, Ul- T° ^ NOČNA SLUŽBA j, (od 20.30 dalje) p#® Ul. Mazzini 43, Ul. Tor Sesljan, Bazovica, žavlj LEKARNE V OKOJzfen# Boljunec: tel. 228112t’1^00l. 226-165, Opčine: tel. Z*1 , W tel. 225-596, Nabrežina-Sesljan: tel. 209-197- ^ ^ ZDRAVSTVENA DEžURNAg p Nočna služba od 20. jg d 9171, predpraznična ure in praznična od 8- 0 ERI J„A, LOT BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 48 68 75 88 85 90 š 82 72 74 39 51 ,, 6» 8 17 1» ti 89 l 49 j t X 2 2 KVOTE: 12 — 20.283.000 lir 11 — 514.500 lir 10 — 48.500 lir pKlMORSKl DNEVNIK — 14. avgusta 1983 | stran ^ NEDELJA, 14. AVGUSTA 1983 italijanska televizija j» E1™01 jj V. Evrovizija atletv^' sve*-ovno prvenstvo v |ik 1 - Poletje TV nadalje- 13 v, antiki 17 ^ ^evnil 18^ Ravnil 30 Zadnji tolovaj 1920 janka smf^^ji’ ^eči, glasba in pe- 20’3q 1 riai S* per S>oco» - zadnje na- ssgas. a“fckr^adnJe vesU 11.00 >* kanal H S tranz SchnWt U-50 R-anz Schubert r^vnostni svet Arthurja C. 13.00 r> ka _ TV nadaljevanka 13.15 (?!Vmk 2 Ob 13. uri H vanka6Va kr°'la ' nada,je~ Neposredni športni pre-v teku oddaje Weg. avtomobilizem 16.30 Drage deklice - TV film 17.00 - 18.50 Tandem poletna oddaja 18.50 Nero Wolfe - TV film 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Športne vesti 20.30 Gino Bramieri predstavlja: «Cielo, mio marito» - 1. del 21.45 Professionals - TV film 22.35 Dnevnik 2 - Nocoj 22.45 Igra in konec igre 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 - 15.15 Neposredni športni prenosi 15.15 Sto italijanskim mest 15.30 Poje skupina Passengers 16.00 Trideset minut s skupino. . . «1 Santarosa» 16.30 - 17.15 Neposredni športni prenosi 17.15 - 17.45 Molise ’82 - Srečanje z Edoardom Vianellom 19.00 Dnevnik 3 19.25 Glasbena oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.25 Dnevnik 3 22.20 Rockline - glasbena oddaja 23.10 Glasbena oddaja s Stefanom Sanijem JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 940 piub|iana 9.45 £ P®3 >0-35 Kji^,v; °troška matineja >■45 eS^ki kresovi TV nadalj. 2.°o Km' dodaja za stik z gledalci >2-00 iTifka oddaja venet Helsinki: Svetovno pr-1710 Prenas° V atletiki: neposredni ■'film30061' bratova skrivnost vanmfki >drn v treh nadalje-himJ !LJe, zgolj s skup- eerj.vJHakofr1 - detektivom Dan-iiffi V ficer pa gre za tri raz-Kot ^“toktivske zgodbe, tov Predstavljamo «Bra- >jenepS ■ Vnost’>>’ katere osum-sam pjf sprva Joe Dancer ima' ^tektiv iz Los Angelesa kušnf3 ■Se>x>j tudi policijske iz-iHgsjOe 'n pozna temne strani Vani ' tma pa tUdi razume-se tot ^ 'judi v težavah. Tako koru^f-■ Poda na sled politične mernh'!?nega brata, člana poboj-: t ^ družine, čeprav se s polj3. 0 2 oajetimi morilci kot snice C[$?’ končno pride do reče. ’ k' polni časopisne stolp- 18.40 Slovenci v zamejstvu 19.05 Ne prezrite 19.15 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v neki hiši - TV nadalj. 21.30 Ulični pevci - zabavnoglasbena oddaja 22.15 Brazde vzdržljivosti - reportaža 22.40 Športni pregled 23.10 Poročila Koper 16.00 Helsinki, Svetovno prvenstvo v atletiki 19.40 Velika dolina - TV nadalj. 20.30 Ob skodelici kave 20.45 Beneški rabelj - film 22.25 Sedem dni 22.40 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 13.00 Zgodbe s potovanja 14.30 Glasbeno popoldne: Zadarski večeri v Donatu 15.35 Galaktika - TV nadalj. 16.50 Dobra priložnost - film 19.00 Risanka 20.00 Šerif Mc Cloud - TV film 21.35 Kipar Ivan Meštrovič - dokumentarec 22.40 Športni pregled ZASEBNE POSTAJE 5 us&rMež* igStet 3.00 ^all TV film TV film film ?.00 rr^au fena letvica lsil? PozrLl' pupe e marinai* - film ^„na °na dva- TV fita & Polda !°ne d’Achille» - fOm 44 ^tssv Pbzor n.JMllan ona dva ,830 c,ETe quattro >2.00 (>'• ciao u.oo y rniire sottoveste - l5()0 r>Ca»n<)^f, cbe sconvolse 1’Ame 15-30 Gl?" film filjn r‘sac'hiotti di Cicago S j* ciao 30 sS? TV f!ir^casa nella prateria 33 30 Cert° non so che* - filjj^^bi del terrore* *®raccati a morte* $30 ,IAL|A 1 film 8 55 Ivanke >.,s ŠF " Lawrenceovih, TV ^ ^ otroštvo - TV novela *20o blih Udltore di Fort Alamo* - fe a^,0ne ladpo TV film °° La J5um' bam Ig oq f'lin iSa ne»a Prateria - TV Pri Lavrenceovih TV 30.0g bbh po,. amore TV film 30.30 «Viaggio allucinante» - film 22.20 Pesem za vsakogar 23.55 «L’incubo di Janet Lind» -film TELEPADOVA 10.00 - 13.30 Risanke 14.00 Bonanza TV film 15.00 Ispettore Regan TV film 17.00 Šesti čut TV film 18.00 - 19.00 Risanke 19.30 Bonanza - TV film 20.30 Kodeks št. 3 TV film 21.30 «L’ultima discesa* - film 23.00 Lovec - TV film 7RIVENETA 9.30 Search TV film 10.30 Simon Templar TV film 11.30 Posebni agent - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Polvere di stelle - TV film 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 «La Maya desnuda* film 19.00 Carovana verso il West - TV film 21.00 «Vento di tempesta* - film 22.30 «L’amante giovane* film 00.10 «Io monaca . . . per tre carogne e sette peccatrici* - film 01.00 Nočni film TELEFRIULI 11.50 West Side Medical - TV film 13.30 «L’avventuriero di Re Artu* -film 15.00 Tudi bogataši jočejo -TV film 15.30 «8 falsari, una ragazza e . . . un cane onesta* film 18.00 «Paula and Michelle* - film 19.30 Poletna glasba 22.10 «Le orme* - film 24.00 Boks TELEOUATTRO od 08.30 Povezava z oddajnikom Ita-lia 1 PONEDELJEK, 15. AVGUSTA 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.00 Maša 12.25 Nabožna oddaja 13.00 Poletni maraton: V spomin na Georgea Balan-china 13.30 TV dnevnik 13.45 «Venere in visone» - film Igrajo: Elizabeth Taylor, Lau-rence Harvey in Eddie Fisher. 15.30 Jazz koncert 16.00 Happy days - TV film 16.25 Grandi solitari - Veliki samotarji 17.00 - 19.45 Sveže, sveže - glasbeni program 17.10 Astroboy 17.30 V studiu z gosti in glasbo 18.00 Colorado 2. epizoda 18.30 I lunedi della natura 18.45 Disco fresh 19.00 «L’aventura del grande Nord» - TV nadaljevanka 19.30 Poglej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenska slika 20.00 TV dnevnik 20.30 Divorzio allTtaliana - film Igrajo: Marcello Mastroianni, Daniela Rocca in Stefania San-drelli 22.10 TV dnevnik 22.20 Posebnosti Dnevnika 1 23.15 Squadra speciale Most Wanted - TV film 00.05 TV dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 TV dnevnik - ob 13. uri 13.15 Uno sceriffo contro tutti 14.00 Aldo in Carlo Giuffre v: Cinevarieta 14.25 Criniere verso il cielo 50 arini di Piazza di Siena 15.20 Camice rosse - film Igrata: Arina Magnani in Raf Vallone 17.00 - 18.40 Poletni tandem Kimbo - risanka Blondie - TV film Čebelica Maja - risanka Accra - dokumentarec 18.40 Športne vesti 18.50 Giallo, arrancione, rosso. . . quasi azzurro 19.45 TV dnevnik Vesti 20.30 Luisa Miller - opera 22.45 TV dnevnik - Vesti 22.55 Le storie di Mozziconi - 7. e-pizoda 23.30 Sorgente di vita 23.55 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Meran: konjske dirke 19.00 TV dnevnik 3 19.25 Drugi zvok 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 La grande avventura deH’Hi-mal'aya - 1. del 21.25 TV dnevnik 3 21.50 Življenje živali 22.20 Neapelj: Kolesarstvo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Neko poletje - otroška nanizanka 18.45 Pop glasba: Martin Krpan in orkester Tita nic 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Wedgwoodov servis za čaj - TV drama 20.45 I. Stravinski: Pepelka - balet 21.25 Kipar Ivan Meštrovič - dokumentarna oddaja ob 100-letnici rojstva 22.15 TV dnevnik 2 Zagreb 20.00 Znanost in mi 21.00 Strogovi - TV nadalj. 22.05 živa žica, zabavnoglasbena oddaja 18.00 Poročila 18.15 Ostržek - 2. del lutkovne predstave 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke 18.45 Pop glasba: Martin Krpan in orkester Ti-tanic 20.00 Izumiranje medveda > 21.10 Argumenti 21.40 En avtor, en film Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki BAZOVICA — Aeromodelizem dveh Tržačanov Marka Zubaliča in Huga Fametija MILJE — Odobren načrt za nov turistični pristan KRIŽ — Zahteva po dvojezičnih tablah in odprtje novega nadvoza 17.00 Film 19.00 športni pregled 19.30 TVD stičišče, 19.45 Ryan - serijski film 20.45 Veliki detektiv - serijski film 21.30 TVD danes 21.40 Baletni večer 22.30 Zeit im Bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dobro jutro, Italija 9.00 Aliča - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Dan za dnem - TV roman 12.00 Mala, odrasla Neli 13.30 «D frutto del peccato* - film 15.15 «Le olimpiadi dei mariti» 18.00 Mala, odrasla Neli - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 20.25 «Pane, amore e gelosia* - film 22.25 Baretta , TV film 00.25 «La battaglia di Maratona* RETE OUATTRO 8.30 Ciao, ciao 9.30 Risanka 10.15 «1 perfetti gentiluomini* - film 12.30 Otroci zdravnika Jamisona -IV film 14.00 «Jean Harlov la donna che non sapeva amare» - film 16.30 Ciao, ciao 18.30 Quella časa nella prateria -TV film 20.30 «QueU’ultimo ponte» - film «11 signor Hunter* - film ITALIA 1 8.30 Risanka 9.30 Nemirno otroštvo - TV novela 10.00 «11 cristallo del male* - film 12.30 Vita da strega - TV film 14.00 Strega per amore - TV film 14.30 «Bambini in vendita» - film 18.00 La grande vallata - TV film 20.00 Vojak Benjamin TV film 20.30 «11 successo» - film 23.05 Samurai - TV film 23.55 «Ho conosciuto un assassino* TELEPADOVA 10.00 Mladi odvetniki TV film 11.00 «11 grande s perone* - film 13.00 - 18.30 Risanke 14.00 «Un uomo da buttare* - film 18.15 Risanka 19.05 Skippy il canguro - TV film 19.30 Pozor na mladeniče - TV film 19.40 Risanka 20.00 W.K.R.P. in Cincinnati - TV film 20.30 «La legione del Sahara* - film 21.00 «La parata delTimpossibile* -film 22.00 VVashington a porte chiuse -TV film «La banda Bonnot* - film 23.20 «R giustiziere dei mari» - film TRIVENETA 06.00 «1 tre Sceriffi* - film 08.30 Harry'0 IV film 09.30 Search TV film 11.30 Posebni agent - TV film 12.50 Sempre tre sempre infallibili - TV film 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Sandokan - film 16.30 Harry’0 - TV film 18.30 Hanna in Barbera - TV film 19.00 Carovane verso il est - TV film 21.00 «Le spie vengono dal cielo* -film 22.30 Pronto ... c’e una certa Giu-liana per te .: . - film 0010 Nočni film 01.10 Film TELEFRIULI 13.00 The Beverly Hillibillies - TV film 13.30 «3 sul divano* - film 15.30 «Nata libera* film 18.00 The Beverly Hillibillies 18.30 Magician - TV film 20.10 Tudi bogataši jočejo 20.40 «Girolimoni, il mostno di Roma* - film 22.10 Horoskop TELEOUATTRO Od 8.30 povezava z oddajnikom Ita lia 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO NEDELJA, M AVGUSTA 1983 RADIO TRST A 8.00, 13.00, Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Vitez na obisku*, tretji in zadnji del; 11.00 Sestanek z . . .; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 «Počitnice . . .počitnice* - humoristična nadaljevanka; 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski radijski zbornik: Iz arhiva in tedenskih oddaj, Lahka glasba. Pozabljeni smeh: Anton Medved: «Na ogledih -veseloigra, Prenosi z naših prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa. Radijski koledar. Za zdravje, Prometni servis; 8.10 Polje, kdo bo tebe ljubil kmetijska oddaja in Napoved programa; 13.00 Glasbeno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Ju tranji program - glasba; 6.15 Re kreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 A. Lin-dreen - K. Brenk: Pika Nogavička, 1. del, nato Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Jerome K. Jerame: Trije možje v čolnu, humoreska; 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori: Koroška poje 1983; 16.20 Simfonični koncert; 17.05 Operne melodije; 17.50 Marjan Marinc: Stric Gabrijel ima vedno prav; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih - Studio Novi Sad - Grožnjan 83; 23.05 Literarni nokturno - Dara Sekulič: Pesmi; 23.15 Disko, disko; 00.06 Nočni program - glasba. PONEDELJEK, 15 AVGUSTA 1983 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Glasbeni pot-puri; 12.00 Naš avto; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Pesmi in njihovi protagonisti; 15.45 Literarni Usti; 16.00 Klasični album; 17.00 - 19.00 Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Na naši koži; 18.30 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.15 Val 202; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 V podaljšku - športna oddaja. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 4.30- 8.00 Jutranji program - glasba; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi; 8.25 Počitniško popotovanje; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Zborovska pesem; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00. Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Pop barometer; 21.05 Glasba velikanov; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz našega glasbenega arhiva; 23.05 Sonja Dimic: Med zobmi; 23.15 Ob domačem ognjišču; 00.05 Nočni program. V Gorici glavne manifestacije deželne pobude Vin Mondo 83 Trajala bo od 26. avgusta do 4. septembra Gorica bo od 26. avgusta do 4. septembra prizorišče najpomembnejših manifestacij v okviru p>obude deželnega značaja Vin Mondo 83. Za izvedbo načrta bo skoraj v celoti po skrbelo deželno odbamištvo za turizem, pod pokroviteljstvom združenja trgovinskih zbornic (Unioneamere). Osnovni namen pobude je širiti poznavanje tipičnih kmetijskih pridelkov naše dežele zlasti v tujini, oziroma med porabniki v tujini. Razumljivo je zato, da so za izvedbo pobude izbraM tudi najprimernejši čas in izkoristili množično prisotnost tujih gostov v obmorskih letoviščih naše in sosednih dežel. Med najbolj znanimi in tipričnimi kmetijskimi pridelki Furlanije - Julijske krajine so kajpak kakovostna vina. Vino bo torej v o spredju vseh manifestacij, ki bodo poleg Gorice še v Gradišču, Pordenonu, Krminu .Palmanovi, San Da-nieleju, Čedadu in Trstu. Poleg vina pa bodo domačim in tujim gostom povsod ponujali še tipične gastronomske proizvode; sir, pršut, znano furlansko žganje in gubanice. Da bi bila ponudba prijetnejša, bodo organizatorji poskrbeli še za vrsto kulturnih prireditev, za prodajo priložnostnih spxminkov, publikacij o vinu, na svoj račun p« bodo prišli celo zbiralci znamk, saj bodo vse dni prireditve v Čedadu lahko dobil; poseben priložnostni žig Vin Mondo 83. Na goriškem gradu so že začeli postavljati ogromen šotor, kjer bodo uredili stojnice z vinom in drugimi dobrotami. Razstavo in seveda pokušnjo, bodo odprli v petek, 26. t.m., ob 18. uri. Na Gradu bodo v petek zvečer predstavili tudi zbirko grafik »Carmina burana» in publikacijo «Bacco in Friuli». V deželnem avditoriju bo ves čas prireditve Vin Mon do 83 odprta razstava na temo Vino in trta v zgodovini in umetnosti Furlanije - Julijske krajine. Obenem bodo predstavili tudi dve publikaciji na to temo. Prireditve Vin Mondo 83 v Gorici sovpadajo z letošnjim mednarodnim folklornim natečajem, ki se bo odvijal na goriškem gradu in ne več v telovadnici v Dolini Koma. Prve dni septembra bo mednarodno pevsko tekmovanje «Seghizzi». V naslednjih dneh bo v Gorici tudi vrsta strokovnih p»svetov, srečanj članov vinskih bratovščin in drugih manifestacij, na katere bomo sicer pravočasno opozorili, saj je koledar kar se da natrpan. Poleg Gorice se bodo pomembnejše prireditve v okviru Vin Mondo 83 od vijale še v Krminu, Gradišču, Čeda du, Palmanovi, Pordenonu in Trstu. V Krminu so v okvir pobude Vin Mondo vključili tradicionalni praznik grozdja. Prireditev bo 4. septembra. Opozoriti pa velja na dva pomemb nejša kulturna dogodka: v zadružni kleti bodo pripravili razstavo posli kanih vinskih sodov, v palači Leča telli pa pripravljajo razstavo starih razglednic, seveda o vinu in grozdju. Zanimiva bo prav gotovo razstava steklenic za vino od 18. stoletja do danes, ki jo pripravljajo v enoteki v Gradišču. Na ogled bo okrog štiri ti soč eksponatov. Razstava bo odprta od 26. avgusta do 30. avgusta. Opozoriti velja ob koncu tudi na razstavo «La fucina degli angeli», od 26. avgusta do 30. avgusta v Pordenonu. Razstavljenih bo 150 likovnih del v muranskem steklu, svetovno znanih umetnikov. To so le pomembnejše prireditve, ki se bodo zvrstile od 26. avgusta do 4. septembra. Koledar p>a je izpolnjen še z vrsto drugih manjših prireditev, ki bi jih vse le s težavo našteli. Dobro bo poskrbljeno tudi za rekreacijo in zabavo, zagotavljajo pobudniki in organizatorji. Nova gospodarska pobuda v sovodenjski občini V Sovodnjah nad 300 tabornikov na zletu ob 30-letnici RMV Mladina bo proslavila tudi obletnico goriške fronte Po tolikih neugodnih vesteh s pod ročja gospodarstva, o odpustih in dopolnilni blagajni, o zapiranju tovarn, pomeni prijetno dolžnost zabeležiti vest o novih gospodarskih pobudah, zlasti še, če prihajajo iz naših vrst. V sovodenjski občini, nasproti letališča, ob glavni cesti proti Trstu, na staja v zadnjih letih trgovinsko - obrtniška cona, kjer imajo pomemben de lež tudi slovenski gospodarstveniki. Dosedanjim pobudam se bo v kratkem pridružila nova. Prav pred kratkim so namreč pričeli z zemeljskimi deli za zgraditev nove hale in ura dav, kamor se bosta preselili pxxijetji Miklus in Sobema. Gre za okrog 1000 kvadratnih metrov pokrite površine, ki bo delno služila kot skladišče, delno pa v proizvodne namene. Podjetje Miklus namreč proizvaja bogato p>aleto kitov za gradbeništvo in druge name- ne in bo semkaj premestilo proizvodnjo iz za silo opremljene delavnice v Gorici. Brata Evgen in Ivan Miklus, ki sta doma iz Števerjana, sta znana kot sposobna in delavna obrtnika in bosta prav gotovo uspela v novih prostorih razširiti dosedanjo dejavnost. Pobudo velja, posebej v teh težkih časih, pozdraviti. Konec meseca avgusta bo v Sovodnjah potekal zlet tabornikov Rodu modrega vala ob 30. obletnici ustanovitve taborniške organizacije v za mejstvu. Taborniki bodo to pomem bno obletnico proslavili s postavitvijo velikega tabora, na katerem bodo poleg članov RMV taborili gostje iz Slovenije, Jugoslavije in iz naše dežele. Taborniški zlet bo tako zadobil širši pomen, ki gre mimo proslave jubileja organizacije same. Prisotnost številnih gostov, pester kulturni, športni in rekreacijski program, sodelovanje drugih mladinskih organizacij, dajejo zletu ob 30-letnici RMV značaj širše mladinske manifestacije. To tudi zato, ker bo zlet potekal v znamenju 40. obletnice goriške fronte, ki jo bodo v dnevih zleta na primeren način proslavili ne samo taborniki, ampak tudi ostala goriška mladina. Osrednji del zleta bo trajal tri dni, od petka, 26., do nedelje, 28. t.m. Že dalj časa so v teku organizacijske priprave na tako zahtevno manifestacijo, pri kateri bo sodelovalo več sto ljudi. Iz dneva v dan postajajo te priprave bolj mrzlične: tako bo v sredo delovna akcija, na kateri bodo tabornikom pomagali pri delu za pripravo tabora tudi drugi goriški mladinci. Zbirališče je ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah. Tabore, kajti zaradi velikega števila bodo udeleženci zleta razdeljeni v tri podtabore, bodo dogradili do četrtka, 25. avgusta, ko bo v Sovod-nje prišlo približno 150 članov RMV. Za naslednji dan je predviden prihod ostalih udeležencev. Teh bo predvidoma prav tako 150, saj se bo zleta udeležilo po pet predstavnikov tabornikov iz vsake jugoslovanske re publike in vsakega slovenskega okraja, v večjem številu pa bodo prisotni taborniki iz Nove Gorice, Škofje Loke (ki je pobratena z občino So vodnje) ter člani sorodnih organiza cij iz naše dežele. O podrobnem programu zleta bomo še poročali v prihodnjih dneh. Zaen krat naj povemo, da bodo že v petek zvečer na sporedu taborni ognji. So bota, 27. avgusta, je označena kot kulturni dan. Dopoldne bodo na vrsti izleti, na katerih bodo naši taborniki pokazali bratom in sestram iz matične domovine kje in kako živimo Slo venci v Italiji. Popoldne je predviden HŽ^UtoLiSert Last. A. PERESSUTTI Costruzioni Automeccaniche Industriali s r I PEUGEOT TALBOT TRŽIČ Ind, cona — Ul. Timavo — Tel. 470504 - 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov Zaskrbljujoč obračun prometnih nezgod V bolnišnici umrl 13-letni Stefano Zotli Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Korentlst naše banke se lahko poslužu|e številnih uslug, ki mu jih banka nudi. Nekatere so brezplačne, druge pa zelo poceni: 1. direktno plačilo izkazov SIP. ENEL, Azlende Munlcipalizzate, z obremenitvijo tekočega računa vas reši zamudnega čakanja pri okencih ali morebitne pozabe: 2. plačilo davkov in drugih storitev vas ne bo več obremenjevalo; 3. upokojenci lahko pre|me|o pokojnino direktno na svoj tekoči račun in to točno ob določeni zapadlosti; 4. čekovna in kreditna kartica vam zagotavljata brezskrbna potovanja, ker vam omogočata dvig denar|a prav tam, kjer ga potrebujete; 5. dobre nasvete za ugodne Investicije vaših prihrankov. Postati korentist naše banke, poleg številnih uslug, vam daje še dodatno prednost, domačnost v odnosih. j) Banca Agricola Gorizia« 3 Kmečka banka Gorica—' VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Črn teden na cestah na Goriškem •zaradi številnih hudih nesreč. Seznam oseb, ki so izgubile življenje, se je v petek ponoči podaljšal. Na oddelku za oživljanje tržaške splošne bolni šnice je zaradi hudih telesnih poškodb umrl 13-letni Stefano Zotti iz Ronk, Ul. Redipuglia 19. Kakor smo že vče raj na kratko poročali, na tržaški strani, je bil fant hudo ranjen v prometni nesreči v Romkah. Zottija, ki se je peljal na kolesu, je v križišču ulic Staranzano, 24. maj in Dobbia z motorjem zbil 26-letnd Silvano La dich, ki je v nesreči tudi sam zadobil precej hude telesne poškodbe. Zdravniki bolnišnice v Tržiču so Zot tija, zaradi izredno hudih poškodb, takoj premestili na specializiran in dobro opremljen oddelek tržaške splošne bolnišnice, kjer pa je bila vsa skrb zdravnikov zaman. Na območju Romk so v tem tednu zabeležili kar tri smrtne nesreče. V četrtek je na avtocesti izgubila življenje avstralska državljanka, v nedeljo ponoči je bil v Romkah hudo ranjen 42-letni Karlo Ferletič, ki je dva dni zatem umrl. Ferletiča je povozil avtomobilist, ki je po nesreči pobegnil in ga še zmeraj niso izsledili. K tem bi lahko dodali nesrečo v Sovodnjah. Kako bo prihodnje dni, ko bo tudi v naših krajih živahnejši promet? Včeraj-danes Iz goričkega matičnega urada RODU J SO SE: Giordano Ciliesa, Marco Figelj, Elisa Verzegnassi, Ric-cardo Da Ros, Martina Valentinčič, Francesca Giolo, Daniela Devetak, Nicola Gaggioli, Roberto Bernot, Mar co Gaggioli, Ilenia Visintin, Carolina Paoletti, Sara Forcisi, Barbara Ci roi, Vania Gallas, Luca Negro. UMRLI SO: 77 letni upokojenec Giacomo Visintin, 47-letni upokojenec Benito Del Medico, 83 letna upokojen ka Maria Coletta vdova di Gallo. 92 letna upokojenka Maria Fant, 74-letni upokojenec Severino Medeot, 27-letni delavec Patrizio De Fraia, 88-letna upokojenka Antonia Maria Crobe, 89-letna upokojenka Annita Fontanini Scubla, 83-letni upokojenec Camillo Medeot, 77-letna upokojenka Claudia Hauptmann vdova Cosmi, 69-letni trgovec Valter Del Do, 83-letna Maria Marcozig vdova Donati, 69-letni upokojenec Lidio Zacconi, 97 letna upokojenka Caterina Tami, 76-letna u-pokojenka Maria Marussi, 84-letna upokojenka Luigia Montanar, 72-letna upokojenka Elvira Bragatto vdova Grussu, 23-letna gospodinja Tatjana Miculus Cumin. POROKE: bolničar Paolo Lamella in bolničarka Emanuella Basello, trgovec Claudio Mari in gospodinja Angela Cillo. OKLICI: uradnik Paolo Salustri in delavka Donatella Martin, u-čitelj Guido Dinelli in bolničarka Lidia DelTAnese, geometer Paolo Rizzi in trgovska pomočnica Maria Sirk, bolničar Carlo Barenghi in trgovska pomočnica Antonietta Peteani, mornariški oficir Marco Cappelletti in inženir Antonella Macuz, računovodja Roberto Volo in računovodkinja Chia-ra Bertolini, mehanik Gianni Padoan in goseodinia FabioJa Comelli A lessio Battistutta in bolničarka Laura Luisa, kmet Luciano Braida in gospodinja Antonella Gregori. Razstava ptic V Gradišču bo jutri, od prvih jutranjih ur do poznega popoldneva, 17. razstava ptic. Prireditev bo, tako kakor običajno, v prostranem parku ob obzidju trdnjave. Poleg ptic bodo razstavljali (in ocenjevali) tudi kunce, kokoši, race in druge domače živali, po enoletnem presledku pa bo letos spet razstava psov. Pripravljajo pa tudi razstavo trofej in slikarski ex tempore. V Gradišču se tudi pj-ipravljajo na mednarodno konjsko prireditev, ki bo na sporedu prihodnje dni. Sodelovalo bo okrog 150 jezdecev. prihod številnih delegacij 1 ki se bodo zvečer udeležii i ^ jetnjd nega tabornega ognja od vsa-RMV. Odveč je poudariti, ‘ kdo vabljen na to slikovito sikoga edinstveno svečanos ■ Odprtega in čimbolj značaja bo tudi pohod 11.. v $08 prostora do spomenika pa v rt-v Gabrjah, ki bo na raVzapra* deljo dopoldne. Pohod bo F" jja ob osrednja mladinska mam* se ga 40-letnici goriško fronte, udek bodo poleg taborečih na roiadi# žili tudi drugi mladinci m sove-ter seveda domačini, i,a upra denjska društva kot 0^cl nr; □ripra va sodelujejo s taborni« ^ vi zleta. Ta se bo v ne^‘iJVw# čil s športnimi in drugim1 h vami. Ob rojstvu hčerke MATEJE izreka SKD Hrast iskreč ke Franki in Ninku. čestU' fl dru^ Doberdobska skavtska ■c0 o je z veseljem sprejela rojstvu male MATEJE ke! Družini Černič iskrene ' Goriški skavti pozdrav stvo bodoče skavtinje MATEJE in iskreno čestitajo Ninku. vijejo i franki Tradicionalni ognjemet v G** * Veliki šmaren žu višek poletne turista ^ v t tej priložnosti P^ij^alm f{lIe stičnem mestecu trad gjuu P ^ nik, z ognjemetom m bodo.Reditvami. Tudi letos se^ |— iutr* j verili tradiciji čer. Ob 20.30 letos se —.jutri"« promenadni koncert 8 j abii la. ob 21.45 pa bo tradicij ^ met na morju. pričakujejo v Gradežu tu kra7 priložnostnih gostov n Praznik ANPl v Podgioiri Poletni prazniki > pripravlja sekcija V/j'1 na pN*, koncu prihodnjega t^?Jnini. ob športni hali pri Madonm*^ , vanje se bo pričelo že v ^ t.m., zaključilo pa v PjLj t.m. V petek imajo na st"' vanje v briškoli, naslemu ples, srečolov itd. j Gospa Ema Košuta trrvinfjf je v počastitev spomin ^ psjj fi nic Policardi prispevala v0Zi^ za nakup ortopedskega 1oo0ihp-gobavce v Manikroju n obali. | St Jj POGREBI a2širWn°^n’Tn* občili je najbolj raaWščn °pu?.ti*€ status zabavnega "^cialnen in postale ko- to vodene° zna^aia ter profesional- Kaicof 5ij_ druQa mesta je tudi Go-1977 stT utežna tega pojava. Leta "Cer prvi dve postaji in n*ia, °nda E st in Radio Go-nošnji Radio Estereo Inter- national in Radio Gorizia 1. Mnogo je bilo takih, ki so preživele leto dni ali kaj več. Primeri so Radio City. Radio Onda Rossa, Radio Štandrež in druge. Mladina se je rada ukvarjala z radijskimi postajami, saj je tako udejstvovanje postalo takrat sko raj moda. Kljub trudu in dobri volji sodelavcev pa vse postaje niso mogle dolgo časa uspevati zaradi vi šokih finančfhih sredstev, ki jih ra dijska postaja zahteva bodisi ob u-stanovitvi (številne aparature), ka kor pozneje (plošče in podobno). Kar hitro je bilo jasno, da brez zunanjih pomoči se stvar ne bo iztekla in je tako vsaka postaja začela oddajati tudi gospodarske oglase. Z vnovčenim denarjem je zasebna radijska postaja lahko ojačila svoje aparature in tako lahko krila večje mestne predele ter sosedne vasi. Skratka so se povečale in si tako pridobile širši krog poslušalcev, kar pomeni da so lahko računale na večjo komercialno moč ter si pridobile oglase novih tvrdk. Nastala je tako dobra kohezija med največjimi radijskimi postaja mi in krajevnimi tvrdkami, ki traja še danes. Večje postaje imajo dandanes preko 120 oglasov na dan, katerih število se poveča ob priliki sej-mov, volitev in podobno. Danes oddaja v Gorici v glavnem pet radijskih postaj in sicer že omenjeni RG 1 ter REI, Radio Onda Sette, Radio Popolare Gorizia Ljudski Radio Gorica ter novonastala Radio Antenna Nord, ki pa je le podružnica bolj znane in profesionalne RAN iz Vidma. Vsako toliko slišimo tudi fašistični Radio Gamma Nord. Goričani radi poslušajo poleg gori ških tudi videmsko RAN, Radio Tir 80, Radio Stereo Superstar iz Červi-njana ter druge. Kaj pa oddajajo in komu so name njene te postaje? Prvemu vprašanju lahko odgovorimo mirno: «Vse, ra zen klasične glasbe, predvsem pa zad nje novostih. Na razpolago imamo programe za vse glasbene okuse, radio pa poslušajo predvsem mladi, saj so potem ti, ki kupujejo plošče. Tu je treba reči, da važnejšim zasebnim radijskim postajam same gramofonske založbe pošiljajo dobro število plošč, pod pogojem da jih te večkrat na dan zavrtijo na gramofonu. Zelo dober način reklame, torej, ki po podatkih prodanih plošč zelo vpliva na poslušalce. Kdo pa posredu* *-«—’ poslušalcem? To so disc jockegi, ki so najvažnejša osebnost pri odaa.ah, saj v veliki meri je od njih odvisen sloves te ali one postaje. Mora biti odprta oseba pripravljena na pogovor, s hitro govorico, pripravljena na hec ter mora poznati precej dobro glasbo, ki jo posreduje. Seveda takih ljudi ni lahko dobiti, saj jih je Tnalo in povečini vsi že delajo vri starejših postajah, kjer so najboljši tudi dobro plačani. Vse postaje ne oddajajo le glasbe, marveč tudi novice, intervjuje, kvize itd. Vseeno je treba razločiti med dvema velikima skupinama radijskih postaj: tiste ki oddajajo le glasbo in tiste ki posredujejo tudi druge pro- grame. Najvažnejši goriški radio je ta «problem» premostil tako, da ima dejansko dve postaji in na eni oddaja le posnete trakove z raznovrstno glasbo. Poglejmo si pa sedaj navaden razpored dnevnih programov; skoraj vse začenjajo oddajati nepo sredno ob sedmi uri zjutraj. Do pol dneva posredujejo lahko, melodično, revival in podobno glasbo, dnevnik, kvize ter oddaje za gospodinje, saj so jutranji programi v glavnem posvečeni njim in starejšim poslušalcem, ki so doma ali na delu v trgovinah. Popoldne programi menja jo, v prvo vrsto stopijo disko, rock ter pop glasba, na različnih postajah tudi glasba po željah. V poznih po poldanskih urah imajo nekatere postaje kulturne programe, debate, pogovore z raznimi osebnostmi, športne kronike ter posnetke raznih koncertov ali manifestacij. Zvečer se glasba znova umiri, ponoči pa lahko poslušamo posnete trakove. Kaj pa s slovenskimi oddajami? Edini do sedaj slovenski radio na Goriškem, Radio Štandrež, je oddajal v italijanščini, imel pa je tudi programe v slovenščini. Dandanes odda jajo tudi (čeprav malo) v slovenščini katoliški Ljudski radio ter REI. kjer vodi slovenski disc jockey trikrat tedensko svoj program. Med zamejsko mladino se je nekaj govorilo o ustanovitvi slovenskega radia, vendar do tega ni prišlo. Nivd goričkih postaj je poprečen, saj nobena nima izrazito profesionalnih sodelavcev, ki bi znali poklic disc jockega zares v redu izvajati ter usklajevati raznovrstne programe. Povprašali smo zakaj je toliko glasbe, manj pa novic, pogovorov in podobno. Odgovorili so nam, da je pro blem kar enostaven: večina ljudi posluša zasebne radijske postaje le zaradi glasbe, ki bi je drugače ne mogla slišati; za novice in kulturne programe pa raje menja valovno dolžino in posluša državne programe, da izve o krajevnih novicah pa bere časopise, saj potem radijske postaje iz njih črpajo. Zato pa moraš izbrati ali predvajati veliko glasbe ali pa oddajati več govorjenih programov in tako izgubiš poslušalce in kot posledica tega gospodarske oglase, torej finančna sredstva, čeprav v glavnem skušajo oddajati vedno več kulturnih in zabavnih programov. Tako so nam odgovorili uredniki nekaterih zasebnih radijskih postaj, vendar mislim, da bi z drugačno razvrstitvijo programov izboljšali informativne programe, tako da bi nam lah ko radio posredoval obilo zanimivih novic, pogovorov, trikov ter zgodovinske preglede te ali one glasbene struje kakor tudi samih izvajalcev, tako kakor se že vrsto let dogaja v ZDA in kakor se je posrečilo nekaterim večjim radijskim postajam v večjih mestih, npr. Radio Popolare iz Milana. Prepričan sem, da bi se tako kakovost radijske postaje znatno zboljšala ne da bi izgubila publike, nasprotno, gotovo bi pridobila nove poslušalce. ALEX Svojevrsten konjiček ronskega železničarja 1 : l ’ . - fl ) if i i \ ir r C c } t ^Marušič jc po poklicu žele-v •Nčel c mn°gi drugi ima tudi on Hh T^,s.tavljir.]a objektov v mi “i to bil-*0 k’ S1 predstavljali, da *Ve2i t nL Vkik* a8 Pa kaj v tesni ^ko. Sil. g0Vlm Poklicem, vendar ni ^ let i,^1 Marušič že skoraj de-Sfodje n, ,VarJa miniaturno kmečko Haii kiskali smo S3 na domu v res lenp\ . nam je pokazal svoje ^ t>eohiAUdelke in se pogovorili o ,.««' ajnem k°"j*ku. S Po Z,^^Prav prihaja ta že °rodij?Zmiu miniatumih kmeč-j *Morda ”a, ^ s tPig , a nekoliko neobičajno, t« na kmetih ky?r-ia nekdo, ki ni zra ^Planik11, ■ Mogoče pa me je prav dihaloJaanje nUadosti na kmetih, ]i°.skega Jega. Sicer sem dober-tl .lrr>el tf.\°r . a vendar nisem niko-ort' Hes iprece,.fvuijakih ^ > začenja padati in vsak odrasel počasi postaja otročji, je potem vse jasno...* 0 nrio~„4______1: _____1„4____«i,: J™ Cni-ipo cta ^'Pavf0 pris°stvovali predstavniki iz Gorice, sta ^hik Qna isti dan- t.j. 29. junija 1923 je cerkveni Piptr« in Dairlo Kila nricntnfl. ffOrišKi |Rpref pietra in Pavla, bila prisotna goriški Jelmo j. Ploonarta in postojnski podprefekt Gu-a VjpH z te£a se bi dalo sklepati, da je takrat . Va za fašiste in italijansko oblast bolj za Brrin \7 „Mmri HnKi« io nmpnipnO di ..Prire^1 Brda. V «Novi dobi« je omenjeno, da 5*sti Prisostvovali «stari znanci in tovariši Vj^j Ajdovščine, Šturij, Postojne in Vipave«, ^.ie j,?0, da je Vipava, ki je doživela to čast, ai2ttia a tud> enega od glavnih organizatorjev *VReha Slovenci, Petrovčiča, bila sedaj predli ,udi s -tovariši fašisti*. Seveda pa to ne nehi, ------- -------------------c ^----------- j.da Soa So to bili izključno Slovenci, pomeni * vh «FaSe domači fašisti že kazali na taki pri-da .n°st» je v članku -Zabeleženo bodi« za-/hu d,. }e kumica zastavi bila Slovenka, gasil a- j stvu pa je načeloval Rajko Vidrih. -Nova Kalanapisa,a’ da je ta učiteljica bila -učite-/Rti Q *■ Že ton naslova v -Edinosti« nam da J?0 to v,IUn‘ strankarski pripadnosti, vendar mo-z določeno rezervo, ker je -Edinost« •e šlo za določene pritiske. Ves ta časopisni živžav kaže na poskus prodora fašizma med Vipavce, saj je bila Vipava znana kot trdnjava narodnjakov. V letih 1924 in 1925 jim je uspelo, da so se v njihovih vrstah udejstvovali nekateri vidni Vipavci, Slovenci. * * * Sodstvo, ki je bilo v teh dogodkih nekoliko ob strani, je doživelo prvi udarec 9. junija 1923, ko je predsednik goriškega sodišča Brelich izdal dva uka za, s katerima je bila raba slovenskega jezika najstrožje prepovedana. Brelich je zahteval, da se morajo vsi uradniki in vse osebje goriškega tribunala ter sodnije posluževati izključno le italijanskega jezika v medsebojnem sporazumevanja in v odnosih z vsemi strankami. Za stranke je bil ukaz podoben, oziroma je zahteval k vsaki prošnji, napisani v slovenskem jeziku, da je dodan italijanski prevod, ki ga je potrdil strankin odvetnik. To dejanje je v avgustu potrdil tudi minister Oviglio, ki je Brelichov postopek odobril. To je bil ministrov odgovor na interpelacijo slovenskih poslancev v rimskem parlamentu, ki je zahtevala, da bi sodni minister to preklical. «Goriška straža« ga je v celoti objavila in zapisala, da je tak, «da ga moramo v spomin našim potomcem na tem mestu celega objaviti«. Ovigliov odgovor se je glasil: «Res mi je znano, da je predsednik sodišča v Gorici odredil, da morajo biti vsi spisi, ki se predložijo sodišču tega mesta, sestavljeni v italijanskem jeziku, ali da mora biti, če se predložijo v slovenskem jeziku, priložen prevod v italijanščini, overovljen od pristojnega odvetnika. Ukrep predsednika goriškega sodišča je popolnoma zakonit, kajti z aneksijskimi zakoni in s tem, da se je raztegnila na nove pokrajine temeljna ustava kraljestva, so vsi zakoni, vse odredbe in vsi običaji, ki so veljali v minulem avstro-ogrskem cesarstvu glede uporabe kateregakoli neitalijanskega jezika pred sodišči, odpravljeni, ker so nezdružljivi, z enotnim značajem in s cilji, ki smo jih zasledovali in dosegli v vojni.* — Minister Oviglio. Zadnji stavek je najbolj razburil -Goriško stražo«, ki je čisto pravilno ugotovila, da «enoten značaj države« pomeni le eno: «Slovencev ni«, ker je država enotna in v njej žive samo Italijani in nihče drug. Zapisala je: «Vtisnimo si ga (odgovor) globoko v spomin, da ga nikoli, nikjer in ob nobeni priliki ne zabimo.« Enako je zapisala za drugi del tega stavka in še dodala, da je ta ministrova izjava -naravnost zgodovinska« in da po tem ne more biti Slovenca, ki ne bi spregledal nakan fašistične vlade. Posebno je treba misliti na ta odgovor, če se bosta na domačih vratih pojavila Peternel in Bandelj.« («Goriška straža« je mislila na znana fašistična slovenska prvaka Josipa Peternela in Vinka Bandlja.) -V tem primeru bo vsak Slovenec vedel, kaj mu je storiti,« je še zapisala «Goriška straža«. Na žalost niti taki in podobni odgovori raznih ministrov in postopki na deželni ravni, niso pripomogli, da bi nekateri -slepci« med Slovenci spregledali, ampak so še vedno držali malho, ker so upali, da bo za tako hlapčevanje, kaj notri padlo. ★ * * Splošno znano je, da so fašistične škvadre sodelovale v pretepih in pobojih in da so se napadeni branili ali pa organizirali maščevalne akcije ter je tako marsikateri fašist plačal z glavo nasilje, začeto s strani fašistov, ali pa je za svoje prepričanje bil nagrajen z bunkami. Za goriške razmere je zanimiv predvsem sledeč dogodek: Giuseppe Derfles, ki je bil na čelu ene izmed fašističnih kohort v času prevrata v Gorici v oktobru 1922. leta, je bil junija meseca 1923 na zasebnem obisku v Ljubljani. Kot tovarnar je verjetno imel poslovne stike z Ljubljano. 19. junija so ga orjunaši pred hotelom -Slon« tako pretepli, da se je moral dalj časa zdraviti. Zanimivo Pa je, kako je do tega prišlo. f Prvo svetovno atletsko prvenstvo v Helsinkih (od 7. do 14. avgusta) J V predzadnjem dnevu veliko slavje Finske Tiina Lillak zmagala v metu kopja, Bryggare drugi na 110 m ovire - Thompsonu deseteroboj - Mennea s težavo v finalu - Zdravkovic uspel SP v številkah Sonce je ponovno posijalo na Helsinke in bil je dan Finske. Tiina Lillak je prav do zadnjega trenutka držala v šahu celo deželo, na koncu pa je kopje zagnala do 70,82 m in vzela zlato, ki se je že močno svetilo britanski predstavnici. Withberdova je že v prvem metu dosegla 69,14 m in skoraj zamrznila položaj. Biti svetovna rekorderka na tem prvenstvu ni posebno ugodno in finska atletinja je postajala vedno bolj nervozna. Srebro gotovo ni zadoščalo. Med zadnjim metom je bil ves stadion na nogah, ko je kopje končno premagalo črto 70 metrov. Bili pa so Finci zelo blizu tudi drugi zlati. V finalu teka na 110 m ovire je favorit Foster tekel skrajno negotovo in na zadnjih dveh ovirah bil blizu padca. S skrajnimi močmi se je vrgel v cilj in za malenkost zmagal. Finec Bryggare se je izkazal kot edina alternativa skupinski premoči ZDA. Iz bolj tehnične plati je bil ženski tek na 100 m čez ovire najboljša panoga dne. Padel je svetovni rekord po zaslugi vzhodne Nemke Jahn, ki je de segla 12”35 ali stotinko manj od prej veljavnega najboljšega časa. Deseteroboj je združil na vrhu tri najboljše atlete, vrstni red pa je bil nekoliko presenetljiv. Pričakovalo se je, da bo v drugem dnevu zahodni Nemec Hingsen prehitel Angleža Thomsona, ta pa je svoji izredni karieri dodal še eno odličje. Thompson je že zmagal na OI v Moskvi in lani na EP v Atenah. Ob tisti priložnosti je tudi popravil svetovni rekord. Britanski atlet se je izkazal kot izreden borec. Letos je utrpel poškodbo in nekoliko manj treniral kot običajno. Njegova vztrajnost je morda štrla odpor zahodnonemške koalicije, ki je pričakovala, da bo Thompson vsak čas o-magal. Jugoslovan Vlasič je zbral 7.329 točk in se uvrstil na 16 mesto. Polfinalna teka na 1500 m za moške in polfinalni teki na 200 m so bile drugorazredne točke sporeda. Jugoslovan Zdravkovic se je uvrstil v finale na podlagi časa. Zvezni trener Dane Kori-ca je izjavil, da se je posebno bal polfinalnega teka in da je za finale zmeren optimist. Italijanski tabor je bil blizu drame. Mennea je na 200 m zelo počasno star-tal. V ciljno ravnino je pritekel z zamudo. Pričakovalo se je njegov strašen finiš, katerega pa ni bilo. Bil je tretji s samo dvema stotinkama zamude pa bi že včeraj končal svojo svetovno dogodivščino. Bolje je šlo rojaku Simionatu, ki se je v finale uvrstil zanesljivo in dosegel celo boljši čas od Mennee. Do velikega presenečenja pa je prišlo v skoku v višino, v kateri je zmagal skoraj nepoznani Sovjet Avdejen-ko pred Američanom Peacockom. Kitajec Žu Jian Hua, veliki favorit, se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Izidi (moški) Včeraj Skok v višino i»,v—^ c$ 1. Avdejenko (SZ) ^32 c® 2. Peacock (ZDA) »29 c® 3. Žu Jian hua (Kit.) ... (ŠZ) 4. Mogenburg (ZRN) 1 229 cm; 6. Stones (ZDA)_ g §ere- FINALI 100 m ovire 1. Jahn (NDR) 2. Knabe (NDR) 3. Zatorčeva (Bol.) 4. Petrova (SZ) 12”67; (ženske) 12”35 12”42 12”62 5. Strong (V. Thranhardt (ZRN) 226 cm; »• . gf da (SZ) 226 cm; 9. Ottey (*“?• Sjo-cm; 10. Toso (It.) 226 cm, š-jj# berg (šve.) 223 cm; „»» cu; 223 cm; 13. Wszola (po,J-J "jUel-14. Annys (Bel.) 219 cm; J 215 Zadnjih 11 bojev za kolajne V dobrih dveh urah bodo danes podelili preostalih 11 serij kolajn. Predvidenih je nekaj skrajno negotovih izidov in nekaj panog, ki naj bi samo potrdile premoč favoritov. Med slednje sodi ženska daljina, v kateri je Romunka Cusmir za razred ali dva boljša. Glede na dosedanjo formo Afričanov bi tudi v maratonu izločili tekače iz črne celine in dali prednost Avstralcu De Castelli. Skok s palico bi lahko popravil izredno porazen nastop SZ, stopnja pripravljenosti atletov v rdečem dresu pa daje malo zanesljivosti. Teka na 200 m bosta dve zelo važni točki, ženski tek naj bi bil že last Kochove, moški pa je po teku Mennee v polfinalu odprt drugačnim izidom, kot bi si Italijani želeli. Calvin Smith je prevzel vlogo favorita. Nestrpno se pričakuje tudi dva finalna teka na 1500 m. Ženski je odprt, ker sovjetske tekačice ne dajejo več posebnega jamstva za uspeh. A-meričanka Decker je zanesljiva tudi na tej progi. Na kolajno upa tudi Italijanka Dorio. Moški tek bo skoraj gotovo na veliki tehnični ravni. Maročan Aouita je v polfinalu pokazal precej rezerv, dobro pa sta se držala tudi Angleža Cram in Ovett. Za prvo mesto bi se morala boriti prav Cram in Aouita. Zdravkovič ostaja nekje v skupini, ki bo na vsak način gledala vsaj dvema atletoma v hrbet. Moški disk je imel veliko žrtev v svetovnemu rekorderju Dumčevu, ki ni presegel niti 60 m v kvalifikacijah. Bugar (ČSSR) in Deliš (Kuba) sta se izkazala zelo zanesljivo. Tekmovalno vrednost je večkrat pokazal tudi Sovjet Kolnočenko. Samo pet metalcev je včeraj preseglo kvalifikacijsko normo 63 m. Polfinalna teka na 5000 m sta bila zelo hitra, morda niti finale ne bo tak. Prednost bi dali Ircu Coglhanu. Nevami v finišu bi utegnili biti Wes-singhage, Ryffel in Dmitrijev. Štafetna teka sta odprta raznim izidom. Moška izgleda zelo ugodna za ZRN, ženska pa je tokrat dostopna za Češkoslovaško, v ekipi kateri bi lahko Kratochvilova osvojila svojo tretjo zlato kolajno. Z vključitvijo dveh tekačic čez ovire bi svojo lahko povedala tudi sovjetska četverka. KAJ MENI. . . Gorazd Pučnik Deseteroboj je lahko komentiral le Borov atlet Gorazd Pučnik. «Pričakoval sem zmago Hingsena, ki je bil v drugem dnevu nekoliko boljši od Thompsona. Zdi se mi, da je bila za Hingsena usodna višina, kjer si je nabral manj točko kot je predvideval. Prvenstvo samo je na visoki tehnični ravni in po svoji skupni sliki in vzdušju skoraj enakovredno olimpijskim igram, j. Na SP nastopa tudi Videmčan Toso, Pučnikov prijatelj in kot on 19-letnik. «Toso je z mano že nekajkrat tekmoval v deseteroboju. Tu sem jaz boljši. Pričakoval sem od njega dober nastop. Na važnih tekmovanjih Luca nikoli ne odpove. Zadovoljen sem za njegov uspeh.» 3 Veter ni vedno koristen. Tekačica čez ovire Knabe (2. mesto) je izjavila, da jo je veter ponašal vedno ne koliko preblizu ovire, tako da je i-mela dodatne težave pri teku. Halo, Lasse 3 Prvi maraton, ki bo združil dve celini, bo 30. septembra v Istanbulu. Čez bosforski most bodo iz Evrope tekli v Azijo in nato nazaj. Posebne lestvice bodo izdelali za pare «mož-žena», «oče sin» in «mati-hči». 3 Na seji IAAF so sprejeli Ciper v organizacijo kot 171. člana te zveze. 3 Jarmila Kratochvilova je izjavila, da ne bo nikoli več tekla 400 in 800 m na istem tekmovanju. Prenaporno! Brit.) 12”78; 6. Biserova (SZ) 12”80; 7. Reifstahl (NDR) 12”94; 8. Fitze-rald (ZDA) 12”99. 110 m ovire (moški) 1. Foster (ZDA) 13”42 2. Bryggare (Fin.) 13”46 3. Gault (ZDA) 13”48 4. McKoy (Kan.) 13”56; 6. Bakos (Madž.) 13”66; 7. Radev (Bol.) 13”67; 8. Turner (ZDA) 13”82. Kopje (ženske) 1. Lillak (Fin.) 70,82 m 2. VVhitebread (VB) 69,14 m 3. Verouli (Gr.) 65,72 m 4. Sanderson (VB) 64,76 m; 5. Zor-go (Rom.) 63,86 m; 6. Laaksalo (Finska) 62,44 m; 7. Peters (ZRN) 62,42 m; 8. Colon (Kuba) 62,04 m; 9. Fel-ke (NDR) 62,02 m; 10. Smith (ZDA) 59,76 m; 11. Kempe (NDR) 58,02 m; 12. Vila (Kuba) 56,40 m. Deseteroboj 1. Thompson (VB) 8.666 točk (100 m: 10”60; daljina: 7,80 m; krogla: 15,35 m; višina: 203 cm; 400 m: 48”12; 110 m ovire: 14”37; kopje: 65,24 m; disk: 44,46; palica: 5,10 m; 1.500 m: 4’29”72) 2. Hingsen (ZRN) 8,561 3. VVentz (ZRN) 8.478 4. Freimuth (ZRN) 8.433; 5. Niklaus (Švi.) 8.212. les (Kuba) 219 cm; 16-(ZRN) 219 cm; 17. Mat« (*“"“ cm. Kolajne NDR ZDA SOV. ZVEZA ČEŠKOSLOVAŠKA ZRN POLJSKA VEL. BRITANIJA ITALIJA FINSKA JAMAJKA MEHIKA NORVEŠKA NIZOZEMSKA ŠPANIJA BOLGARIJA BRAZILIJA NIGERIJA LR KITAJSKA GRČIJA Današnji sp°re Enajst finalov Ameriški valček na SP 12.30: PALICA 13.00: maraton 13.00: DALJINA 13.20: 200 m 13.45 : 200 m 14.15: 1500 m 14.40: 1500 m 14.50: DISK 15.10: MARATON 15.40: 5000 m 16.10 : 4x400 m 16.30: 4x400 m 17.10: SKLEPNA SVEČANE* ja n % M «Helsinki» p° RAI 1 Ljubljana Koper ŠP< rio je v Helsinkih. Covi je za zlato, Antibu je izrekel finale na 5000 m. Men*6' ^ v objel in poljubil. Novin&r:: ja s javil, da bo potreboval Vj ^ tir.. 3 Italijanski minister za jesM v Helsinkih. C0?1, je,. it' Američana Greg Foster in Willie Gault, po tekmi na skrbela občinstvu za svojevrsten valček m ovire, sta po-(Telefoto AP) seznani s problemi športa, nikov narodne konference o razumel, da verjetno problemi prednost, športnike! Danes VN Avstrije Tambay pred Amouxom ZELTVVEG — Kot že v petek sta bila tudi v včerajšnjem drugem dnevu poskusnih voženj za današnjo VN Avstrije v formuli ena najhitrejša oba Ferrari jeva bolida, kar je bilo navsezadnje pričakovati. In vendar je prišlo do presenečenja, saj se je v «pole position» namesto Amouxa, znašel Patrick Tambay, ki je včeraj zabeležil najboljši čas. Za obema ferrarijema zeva precejšnja praznina. Mansell (lotus) je tretji in je še izboljšal petkov čas, na četrto mesto pa se je prebil Piquet (brabham), medtem ko sta renaulta dokaj razočarala. Med Italijani je bil s šestim časom najhitrejši Patrese. Startna lista je naslednja: 1. VRSTA: Tambay (ferrari) 1 min. 29"871 in Arnoux (ferrari) 1’29”935; 2. VRSTA: Mansell (lotus) 1'30”457 in Piquet (brabham) 1’30”566 ; 3. VRSTA: Prost (renault) 1’30”841 in Patrese (brabham) 1'31"440; 4. VR STA: Giacomelli (toleman) in Chee- ver (renault) 1'31 ”695; 5. VRSTA: Baldi (alfa) 1’31”769 in Warwick (toleman) r31”962; 6. VRSTA: De Ce saris (alfa) 1'32”359 in De Angelis (lotus) 1'32’'451 itd. ... VN Avstrije bo v neposrednem prenosu ob 14.15 predvajala tudi druga italijanska televizijska mreža. •APU ODSLEJ GE.DE.CO. Včeraj so v Vidmu predstavili novega «spon-sorja* videmskega košarkarskega moštva APU, ki nastopa v A-2 italijanski ligi. APU se bo odslej imenoval GE. DE.CO. Kot je znano, bo v letošnji sezoni za videmsko ekipo igral tudi Jugoslovan Dalipagič. • INTER je v sinočnji prijateljski nogometni tekmi premagal Livorno z 2:0 (0:0). • (POKAL VALERIO*. Švedska je premagala Španijo s 4:1 in tako osvojila letošnji «Pokal Valerio*, za teni ške igralce do 18 let starosti. «America’s cup»: zopet slabo vreme NEWPORT — Zaradi slabega vremena so drugi dan zaporedoma preložili polfinalni regati za «American’s cup». Regati med jadrnicami Avstralija 2 - Azzurra in Victory - Kanada 1 bosta danes. Danes start prve jugoslovanske lige Danes bo na sporedu 1. kolo prve zvezne jugoslovanske nogometne lige. Najzanimivejše bo prav v Ljubljani, kjer bo dvoboj med Olimpijo in Hajdukom, glavnim kandidatom za državni naslov. Ostali spored: Priština - Dinamo (V); Partizan Budučnost; Rijeka Željezničar; Dinamo (Z) - Sloboda; Vojvodina -Radnički; Sarajevo - Velež; Čelik - Crvena zvezda; Osijek Vardar. F. Mo ser ju Velika nagrada Vignole VIGNOLA (Modena) — Francesco Moser je osvojil prvo mesto na včerajšnji mednarodni kolesarski dirki za Veliko nagrado Vignole. Moser je v sprintu premagal Belgijca De Wolfa in večjo skupino kolesarjev. Vrstni red (205 km): 1. Moser (It.) 5.13' s poprečno hitrostjo 39,300 km na uro; 2. De Wolf (Bel.); 3. Leali (It.) 4. Cassani (It.); 5. Ceruti (It.) vsi v zmagovalčevem času. Danes pogreb Artemia Franehija SIENA — Danes bo pogreb Artemiiv Franehija, predsednika evropske zveze in enega najzaslužnejših nogometnih delavcev v svetu v zud-njih letih, ki je pred dvema dnevoma umrl v prometni nesreči. Pogreb se bo pričel v Sieni, Franehija pa bodo pokopali v Firencah. a Ratko Radova*10 «j\avdiiHen setn Ilil sprejemom v ^ Ratko Radovanovič je ^ v Trstu. Tudi včeraj Je moštvom Bic. . ,fl|il' boste tore) * že klut* ^ «S predstavniki tržaškega g nismo govorili o ekonoms*^ ga ^ de mojega prestopa. Mis1 jni, potrebno počakati še nek zato ker medtem moram V di nekatere ponudbe drug p* (Radovanovič, Trstu?» skih klubov.* «Kako pa so vas sprejel ^ -istavih’ juŠJ-j (Takoj moram pris nad sprejemam v Trstu^. t j l "1 3 * . j|) Predstavniki društva so 'j izredno ljubeznivi, pa >> trener so bili izredno simP° jo5' «T nedelje, 7. t.m., se 'nieležiia pma Sireninih jadralcev »edu ConskeSa srečanja v raz- d'Iseo v ?lst y Loveru ob jezeru ifožka a Sanizaciji lombardijskega Laorv ^'azione nautica Sebino Podnje lpt M ai*a skupina, ki bo pri-dfalno d,.° .nadomestila sedanjo ja-Upm°. sestavljajo: Robert Mozetič, Karlo Ferfoglia, Andrej Fer-folja, Pavel Panjek in Miran Guštin. Na vrsti so bile tri preizkušnje. Udeležencev je bilo 52. V soboto so izvedli eno, v nedeljo pa bi morali sodelovati na dveh preizkušnjah, ki ju je žirija zaradi pomanjkanja vetra in zaradi deževja odpovedala. Za končni izid je veljala torej samo sobotna preizkušnja. Sirenini kadeti so se takole uvrstili: Robert Mozetič 12.; Andrej Ferfoglia 16.; Pavel Panjek 15.; Karlo Ferfoglia 32. in Miran Guštin 36. Včeraj in danes je Sirenin jadralec Lorenco Bogateč na regatah v Tržiču v razredu europa. Na vrsti so tri preizkušnje. 21. avgusta se bodo Sirenini kadeti udeležili v Trstu conske regate razre- da optimist v organizaciji kluba So-cieta Triestina Šport del mare (dve preizkušnji). Istega dne se bo Lorenco Bogateč udeležil regate v razredu europa, v organiziciji društva Societa velica Barcola - Grignano, ki bo pred dru štvenimi prostori. Na vrsti bosta dve preizkušnji. V nedeljo, 28 .avgusta, pa se bodo mlajši jadralci udeležili conske regate razreda optimist v Caorlah. Na vrsti bosta dve preizkušnji. V soboto, 27. avgusta, bo s pričetkom ob 14. uri na vrsti Sirenin društveni praznik, ki se bo odvijal na društvenem terenu v Barkovljah. Obsegal bo tudi regato «odraslih» na optimistih. (A. D.) Nogometaši Brega že na delu Nogometaši Brega (na sliki med četrtkovim sestankom z vodstvom) se že pripravljajo na nastope v 3. amaterski ligi a?11 Ponuja , Odojke se prihodnji te-« kaktHm arL!s lePa priložnost za o j98, žal ]p0S ruk tekem, kakršnih pri Si21 4uSrU K0kdaJ Vidim0' 0d 17‘ ir v okviri ^ °° namrec v naši de-Vl<«ria zan;rJ>raznovanj ob tisočletnici Sa mednarodni turnir, ki V*Ce Ital; .^žile moške reprezen-,,He Mpm'- ■ Zahodne Nemčije in »tat6 K°teje 7/' ,Franc'je' GrčiJe in prot;J ' f§ralo se bo po sistemu Jdetn, t ;lmVSak^IIlu. tako da bodo kar [JJf1?0 'n Bibbione prizori-2* Priv^!Jstih tekem, s čimer bo Ptav Hot/n,„encev vrhunske odbojke Kot P°tešena. S se dlani italijanske dr- >eKa p,ezentence pod vodstvom » v ViH^,en?ria Silvana Prandija !?v^jajo n nekaj dni vestno pri-fr0, ki hof , žnJe evropsko prven-j-1- Prinra^ ®fn^ra v Vzhodni Nemški klnk je organiziral vi- P^ni ;n Vollejr bali Udine, novo-naprti!1 deželni prvoligaš (le-^]ar,ovP 6dovaJ v A-2 ligo). Ta čas tjPaj 2 t ,ce.r ni v Vidmu, saj se c‘ in P zniml Korejci, Zahodnimi sS*C®^siiriw-tazzurn,v» v Vidmu je bičani j??, ,vrsto zanimivih pobud zvp26lnih Ijabiteljev odbojke. vT?dni J?2® je celo razpisala na-za trei,erje iz vse de-iv tehnik90 morali izreči o neka-s ti.^^tektičnih vprašanjih v SPORED MEDNARODNEGA TURNIRJA Sreda, 17. avgusta V Vidmu: ob 21.00 — NDR - Grčija V Lignanu: ob 19.30 — Francija - J. Koreja; ob 21.30 — Italija - ZRN Četrtek, 18. avgusta V Bibbioneju: ob 19.30 — J. Koreja -ZRN; ob 21.30 — Italija - Grčija V Vidmu: ob 21.00 — Francija - NDR Petek, 19. avgusta V Lignanu: ob 19.30 — NDR - J. Koreja; 21.30 — ZRN - Grčija V Vidmu: ob 21.00 — Italija - Francija Sobota, 20. avgusta V Vidmu: ob 17.00 — Francija - Grčija; ob 19.00 — ZRN - NDR; ob 21.00 — Italija - J. Koreja Nedelja, 21. avgusta V Vidmu: ob 17.00 — J. Koreja - Grčija; ob 19.00 — Francija - ZRN; ob 21.00 — Italija - NDR ternirj, lem. *t6|'erjejJefUdj Predavanj (v torek bo redaval Prandi), vsakdo pa si lahko ogleda treninge reprezentantov. Prav kar se tiče teh ima Prandi še nekaj težav, saj je poleg tehničarja DairOlia v zadnjem hipu odpovedal svojo udeležbo na EP tudi kapetan Di Bernardo. Nadomestil ga je levičar modenskega Paninija Dal Fovo. Seznam «azzurrov» šteje torej ta čas petnajst članov. Le ti so: Bertoli, Rebau-dengo, Negri, Vecchi, Errichiello, Lanfranco, Dal Fovo, Andrea in Pier-paolo Lucchetta, De Luigi, Vullo, Laz-zeroni, Dametto, Sacchetti in Ninfa. Tris&o brezplačnih vstopnic zla Grezarr TRST — Tržaška hranilnica bo za vsako domačo tekmo bližnjega dru-godigaškega prvenstva Triestine po nudila dijakom mestnih višjih sred- njih šol tristo brezplačnih vstopnic. Vstopnice lahko dobijo dijaki, rojeni v letih od 1965 do 1969, ki so se v minulem šolskem letu udeležili športnih mladinskih iger. Dovolj bo, da dijaki izpolnijo obrazec, ki ga bo od torka dalje moč dobiti pri vsakem okencu tržaške hranilnice. S to pobudo namerava tržaška hranilnica konkretno podpreti Triestino, ki je letos po dolgem času spet med profesionalci. Roma finalist v Amsterdamu AMSTERDAM — V polfinalu mednarodnega nogometnega turirja v Am sterdamu je Roma s 3:1 (3:0) premagala domači Ajax. Rimljani so tokrat nastopili z obema brazilskima asoma Falcaom in Cerezom, in njuna prisotnost se je še kako poznala. Gole za Romo so dosegli Cerezo v 39. min., Ancellotti v 41. min., Graziani v 43. min. V drugem srečanju turnirja je Feyenoord z 2:1 premagal Manchester. OBVESTILA V okviru praznovanj ob tisočletnici Vidina Teden vrhunske mednarodne odbojke v Furlaniji ^ srede do nedelje turnir z Italijo, NDR, ZRN, J. Korejo, Francijo in Grčijo TPK Sirena obvešča, da se pred društvenim terenom v Barkovljah redno odvijajo jadralni treningi ob torkih in četrtkih, od 14. ure dalje. Treningov se lahko udeležujejo tudi mladi kadeti in kadetinje, ki so komaj končali jadralna tečaja pri TPK Sirena. * * * ŠZ Bor - Košarkarska sekcija obvešča, da bo prvi trening ekipe kadetov 16. t.m. na stadionu »Prvi maj», ob 19. uri. Vsi zainteresirani, to je tudi začetniki letnikov 1967 in 1968, se lahko prijavijo na stadionu neposredno pred pričetkom treninga. Točen urnik treningov bomo sporočili naknadno. * » * Šahovska sekcija ŠD Pole! obvešča vse ljubitelje šaha, da je poletni igralni čas vsak torek' in petek ob 20. uri na sedežu v krožku Poleta, Ul. Ricreatorio. Toplo vabljeni. * * * ŠZ Bor obvešča, da je stadion d. maja zaprt še jutri, 15. avgusta. ttEŽINftrTel l&rOjgTT "" Sloga na pripravah v Rovinju 10. avgusta je odpotovala v Rovinj na poletne odbojkarske priprave večja skupina mladih Sloginih odboj karjev in odbojkaric. To je 12 fantov, članov druge ekipe in 14 igralk tretje ekipe. V tem prijetnem istrskem mestecu vestno in redno vadijo in se priprav ljajo na novo sezono. Slogaši so gostje tabora Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane. Pod vodstvom trenerjev Franka Drasiča, Bruna Mi liča in Ivana Peterlina vadijo dva krat dnevno, v glavnem tehniko. Fizična in taktična priprava pa bosta na vrsti pri Banih takoj na začetku septembra. Trenerji so s svojimi od bojkarji zadovoljni, vodja tabora I-vo Sosič, pa nam je povedal, da so vsj tečajniki disciplinirani, tako da potekajo rovinjske priprave res v najlepšem redu. Prva in druga ženska ekipa in prva moška pa bodo prihodnjo soboto odpotovale na priprave na Ravne na Koroškem. (Inka) Športno združenje Sloga je že dve leti pobrateno z odbojkarskim klubom Fužinar z Raven na Koroškem. Po dogovoru med pobratenima dru- štvoma si a pred desetimi dnevi od potovali na enotedenski odbojkarski turnir na Češkoslovaško z ekipo Fu-žinarja tudi igralki Sloge Lučka Kri žmančič in Valentina Vidali. Za mladi igralki je bil ta tumir nagrada za uspehe in delo med prej- V OKVIRU PRAZNIKA ŠD ZARJA Mednarodni balinarski turnir v Bazovici V okviru športnega praznika ŠD Zarja, ki letos praznuje 60-letnico svojega obstoja, bo danes v Bazovici s pričetkom ob 8. uri mednarodni balinarski turnir, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Hrast iz Kobjeglave, 8. september iz Štanjela, Draga iz Orleka, Brinj s Povirja, Dol z Repentabra (Jugoslavija), Kraški dom iz Repna, Gaja s Padrič in iz Gropade, Medvode, Zeleno jezero z Dobravlja ter dve moštvi Zarje. šnjim prvenstvom. Turnir je bil v kraju Liptovsky Hardok. pod Tatrami. Gre za tradicionalni tumir, katerega se moška in ženska vrsta Fužinarja udeležujeta že deset let. Letos je v ženski konkurenci nastopilo 13, v moški pa 11 ekip. Razen Fužinarja so bile vse iz češkoslovaške. Slogini igralki sta nam ob povratku domov povedali, da je bila to vsekakor zanimiva in nadvse pozitivna izkušnja. Poleg športnega dela je bila to seveda enkratna priložnost, da sta navezali še tesnejše stike z igralkami pobratenega društva, istočasno pa sta si še lahko ogledali lepote Češkoslovaške. Naj omenimo, da je v ženski konkurenci Fužinar zasedel 7., v moški pa 5. mesto. (Inka) • PRIJATELJSKE TEKME. Drugo ligaški nasprotniki Triestine se, prav tako kot Tržačani, na bližnje prvenstvo pripravljajo s prijateljskimi tekmami. Cavese je s 3:1 premagal Jeso-lo (meddeželna liga), Monza prav tako s 3:1 Pavio (C-2 liga), Palermo pa je s tesnim 1:0 odpravil enajsterico Masseseja (C-2 liga). S«o Lokar 6. KOLNIK IN JUNAKI v Ko k tajnice, Sestra začula, da buta pest enakomerno vN*žje d ’ k° prestala. Takrat bo prišlo na vrsto ((/'Pati e*° Furlan bo moral odkopavati in sproti g tegaodKopavati in zasipati seno — muka, oj. UgjLPa mara, da bi kdo njegovo skrivanje ^se roora napraviti sam. "K inSe k°š potuhnil pa ti, Furlan?!« Z’ pod svojo kožo.« Cer,ere v razgovorih mimo lastne skrivnosti, delni Vnik, stari Tevh, pa kakor da bi se nor- nA' Cipke’ nk' ™!” Ce drek lno pri cerkvenem podstrešju gleda in fj. V 0z er> pesek od sebe. 111 v temi me(l pajčevinami in stoletnim 'Ijg 'hej u Vzdi6ne kašelj, smeh in regljanje. Trije stare rez orožja oponašajo domenjeno zname-'Oipk Tevha: e’ Ra, na, cipke, na, na!« Nato se priženejo iz teme, teko po oboku nad veliko cerkveno ladjo, kakor da so doma, a enemu se spodrsne in trešči po viseči ploskvi v odprt kot med steno in obokom stropa. «Cipke, na, na!« regljajo mladi fantje in teko po stopnicah iz zvonika. Ko so spodaj, povleče nekdo za debelo črno vrv, pridrži dolgo in visoko v linah zvonika jekne in se s škripanjem zaziblje veliki zvon. «Golazen, mrgolazen, golazen!« kriči stari cerkovnik Tevh na stopnicah, a mladi trije že teko po vasi in se skrijejo očesu. — V tem prilomasti Cigoj s hriba. Dva partizana sta ž njim. Cigoj drži avtomatično orožje v rokah, glavo ima sklonjeno naprej kakor jastreb in njegove oči iščejo. Koj za to trojico se prikažejo rdeča obličja mla dih frkavcev s cerkvenega podstrešja. Vsi trije imajo titovke pokrite s pajčevino in se drže tesno za Cigojem, kakor da so se prilepili. Sedaj jih je šest in gredo skupaj. Cigoj stopa odločno. Najprej udari s pestjo po vratih pri Hajnetu. A hitro stopi dalje, ni časa! pravi njegov strumni korak in nato potrka po oknicah pri Furlanu. Istočasno sikne: Žive hvataj! Hvataj žive! Ostali pogledajo okoli sebe, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega. Spominjajo se, da je bil Cigoj na začetku boja v Bosni in udarijo z nogami bolj odločno. Kakor da sta se vzela iz tal, korakata malo za tem oba moška — Hajne in Furlan — za šestorico in skupina se ustavi pod murvo. Cigoj razporeja. Sam poteče s Hajnetom in Furlanom do okljuka, ki je skrit globoko pod vasjo. Nad strugo napade s prilične brežine umikajoče se roparje, in ko se ti obrnejo in beže proti vasi — drugam ne morejo, soteska je zaprta —- jih sprejmejo med prvimi hišami trije s triglavkami na glavah pa dva starejša bojevnika. Cigoj trdno upa, da reši plen. Zato skače po paštnih nizdol kakor žoga, ki se ne more ustaviti. Ko se bliža bregu nad sotesko, zasliši škripanje voza. «Tukaj smo!« pravi, švigne za grm, leže na trebuh in spusti rafal. Ob tem vpije: -Žive hvataj! Hvataj žive!« Hajne in Furlan ponavljata besede kriče, dasi jih ne razumeta: Hvataj! Hvataj! Čutita pa le, da je to nekaj takega, kar se ujame v proglo ali skobec. Kmalu se ločita na desno in sta oddaljena par sto metrov od nasipa nad potjo. Prav onadva zadeneta ob sovražnikovo glavnino. Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JZTT IFjftfl in tiska|T-^ ]-r5t Član itatiiansk* ,aloin*°,FltC Italijanski politiki odšli na počitnice RIM — Ob koncu dolgega maratonskega podviga za zaupnico Craxijevi vladi si je- tudi parlament nadel obličje, ki je značilno za italijanska mesta ob velikošmarenskih praznikih: prazni uradi (razen najnujnejših), pust' hodniki in povsod neobičajna in neresnična tišina. V «transatlanticu» Mont;, citoria, dolgem hodniku, kjer se bolj kot v dvorani kuje usoda države, kra ljuje samota. Po zaupnici vladi so parlamentarci zbežali. Poslanci že predvčerajšnjim senatorji pa šele včeraj. Predsedniki, ministri, podtajniki in parlamentarci so pod noge ubrali pot počitnic, potem ko so preživeli dogodkov polno i> burno leto, ki ni zaradi krize vlade, volilne kampanje in nove vlade dopuščalo trenutka oddiha. Če pa pomislimo na težko delo, ki čaka politike jeseni, ni nic čudnega njihova naglica, da čimprej zapustijo večno mesto. «Domače» morje in hribi so skoraj obvezne točke za politike, marši kdo pa se je raje podal v tujino, saj si tako laže zagotovi anonimnost, kljub temu da taka pobuda ni najboljša za italijansko turistično bilanco. Predsedni ca poslanske zbornice Jottijeva je tokrat izbrala Grčijo, Craxi bo baje odpotoval v svoj tunizijski Hamamet, medtem ko sta liberalca Zanone in Mala-godi izbrala Veliko Britanijo. Tudi Berlinguer potuje v tujino, in sicer na Kitajsko, kjer pa bo imel vrsto političnih pogovorov. Predsednik republikanskih poslancev je izbral Anatolijo, medtem ko bo Spadolini, zvest svojim varčevalnim nagnjenjem ostal doma. Pietro Longo bo pri Ravenni, De Mita v ne kem letoviščarskem kraju pri Avellinu. V hribe bo šel tudi Piccoli, in sicer v «svoj Trident». Večina ministrov je že izbrala razne domače letoviščarske kraje, le novi notranji minister Oscar Luigi Scalfaro bo ostal v Rimu. Ob tem za ministra nič kaj spodbudnem dopustu je Scalfaro ironično izjavil, da so v Italiji že pomeli s pomembnimi tradicijami, ta, ki pa ni niti tako pomembna, pa mora ostati. Romantične noči v Salzburgu V Zambiji ubili «hajduka» Mushalo NAIROBI — V severozahodnih pokrajinah Zambije se je končno vrnil mir, prebivalstvo se je iz svojih začasnih zemeljskih zaklonišč vrnilo v mirno življenje po vaseh. Krivca nemirov in neprespanih noči Adamsona Mushalo so namreč ubili v spopadu z zambijskimi varnostnimi silami, nekaj desetin njegovih pajdašev pa so strpali v mišje luknje po uspešni in širokopotezni akciji zambijske vojske. Kdo pa je v bistvu ubiti «gverilec» Mushala in kako je lahko njegova tolpa celih sedem let ustrahovala prebivalstvo Kasempe, Zambezija, Chizare in drugih krajev v severozahodnem območju Zambije? Leta 1974 je Adamson Mushala s skupino 67 prista šev zbežal v sosednjo Namibijo, kjer mu je južnoafriški režim dal apolitično pribežališčem. V roku dveh let, kolikor so preživeli ti psevdopolitični begunci pod režimom apartheida, so oblasti v Pretorii poskrbele, da bi jih pripravile za vrnitev v Zambijo, kjer naj bi skušali strmoglaviti predsednika Kenetha Kaundo. Takoj po vrnitvi tolpe v Zambijo leta 1976 je zambijska policija zaplenila vso dokumentacijo, ki je nedvoum- no dokazovala vmešanost južnoafriškega režima v zaroto proti Kaundi. Upravitelji v Pretorii so seveda med tem energično zanikali, da bi na svojem zemlju vojaško urili zambijske begunce, le potrdili so, da so svojčas iz «humanitarnih razlogovm nudili zatočišče beguncem. Tako ali drugače, skupina Mushalovih disidentov je celih sedem let z relativnim uspehom izvedla akcije v slogu jcen Domnevajo, da je b>l * tfg, bližini narodnega P31*® iaV, Ker je šlo za obširen P° yeliK* .Ji vajo, da je bil epicenter jje s ,j bini. Pred potresom so ogih zamolklo bobnenje. v v merih so prebili noc n □ VVASHINGTON - ZD^jJp[i0 sJt dale vojaške manevre, malsko vojsko, na obmocj ^ ga zaliva. Vaj se bo ameriških vojakov. n. v. Gogolj: Taras Buljba (29.)