novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 34 (488) • Čedad, četrtek, 14. septembra 1989 OBISK PREDSTAVNIKOV ZSKD PREJŠNJI TEDEN Ladinci, skupnost v srcu Dolomitov Skupina članov Zveze slovenskih kulturnih društev je pred dnevi obiskala predstavnike La-dincev in njihovih kulturnih ustanov. ZSKD je tako vrnila obisk Ladincev v naši deželi, ki se je odvijal lansko jesen. Predstavniki ZSKD so v treh dneh obiskali Val Gardeno, Val Badio in Val di Fassa in kulturne ustanove, ki imajo tu svoje sedeže. Med obiskom so se seznanili z vprašanji ladinske skupnosti in tudi razlikami, ki ločujejo Ladince med tiste, ki živijo v bocenski, v tridentinski pokrajini in v pokrajini Belluno. Obiskali so sedež kulturnega inštituta "Majon di Fassa" v Val di Fassi, inštitut "Micura de Rii" v Buje: obisk Andreottija pri Italijanih Pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo v Istri, pričakujejo, da jih bosta konec tedna, v nedeljo, obiskala predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti in predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Markovič. Ob 25. obletnici sodelovanja med Unijo Italijanov Istre in Reke in tržaško Ljudsko univerzo bodo namreč podelili 15 nagrad Istra nobilissima. Organizatorji prireditve predvidevajo, da bodo v nedeljo 17. septembra nagrade podelili naj-višji predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade, predsednika Andreotti in Markovič ter zunanja ministra Budimir Lončar in Gianni De Michelis. San Martinu di Badia in etnografski muzej v Ortiseju. Predstavniki Ladincev so slovenskim gostom naglasili "sorodnost" slovenske in ladinske manjšine glede pravic, saj so tudi Ladinci v bistvu razdeljeni v tri kategorije: največ pravic imajo tisti, ki živijo v bocenski pokrajini, kjer jim zakon jamči tudi predstavnika v pokrajinskem svetu, najmanj, oziroma nič pa tisti, ki živijo v pokrajini Belluno. Kljub temu skušajo kulturne organizacije obdržati vezi med ladinskimi prebivalci dolin, čeprav jih ločijo tudi naravne pregrade , ki so seveda danes mnogo manjše kot v preteklosti, ko je bilo treba čez visoke prelaze peš. Zemljepisna ločenost je seveda botrovala precejšnjim kulturnim in jezikovnim razlikam, tako da skušajo danes izoblikovati skupni knjižni jezik. Čisto posebna je gospodarska problematika, saj Ladinci živijo v samem srcu gorskega turizma v Italiji. Turizem je po eni strani prinesel blagostanje, saj se danes večina Ladincev bavi s turizmom in hotelirstvom, po drugi strani je pa prav množični, predvsem zimski turizem močno prizadel naravno okolje (gradnje stavb in žičnic), korenito spremenil življenje ljudi in njihov odnos do kulturne tradicije , ter odprl vrata tujim kapitalom, ki skušajo izpodriniti domače pobude. To se najbolj pozna v krajih, ki sodijo pod pokrajini Belluno in Trento. Ladinci se zato zavzemajo za bolj uravnovešen razvoj, za varstvo narave, za uveljavljanje svoje kulture in za takšen turizem, ki naj vse to upošteva. LE MAGISTRALI DI SAN PIETRO ACCORPATE AL LICEO CLASSICO DI CIVIDALE Scuole, una cosa unica Impressione è che si sia fatto poco per evitare il provvedimento Quanto ventilato dal Provveditore agli studi di Udine in tempi non troppo lontani é avvenuto: nell ambito della riorganizzazione scolastica tramite un piano di razionalizzazione degli istituti voluto dall allora ministro della pubblica istruzione Galloni, l'istituto magistrale "Irene da Spilimbergo" di S. Pietro al Natisone é stato accorpato al liceo classico "Paolo Diacono" di Cividale, rimanendo senza preside e segretario, mentre la scuola media di S. Leonardo é diventata sede staccata della scuola media di S. Pietro, con la soppressione, anche qui, della presidenza e della segreteria. Nessuna novità, invece, almeno per quest'anno, riguardo le direzioni didattiche, che manterranno inalterate le loro sedi a S. Pietro e a S. Leonardo. Non é servita a molto, quindi, la protesta dei sindaci del Consorzio Scuola media di S. Leonardo, secondo i quali le decisioni del Provveditore agli studi non tenevano conto della situazione di degrado socio-economico del nostro territorio, lamentando inoltre la mancata richiesta di parere agli amministratori locali. Una successiva riunione del distretto scolastico di Cividale non aveva ritenuto di dover esprimere un parere negativo sugli accorpamenti. "Ma i consiglieri delle valli erano assenti - ci ricorda l'assessore alla cultura del comune di S. Pietro Bruna Dorbolò, da sempre contraria ai provvedimenti - e quanto si é fatto per il resto a livello politico non é stato assolutamente sufficiente". Un'altra rappresentante del distretto scolastico, l'insegnante Rita Venuti, analizza il problema ponendolo su due piani diversi: da una parte il discorso economico, percui l'accorpamento risulta legato alla distribuzione della forza e del lavoro, con un'unica presidenza per un certo numero di alunni ed insegnanti, dall'altra il discorso territoriale. "Sono anni -ci dice - che gli esami di maturità delle magistrali di S. Pietro vengono fatti ad Udine per il basso numero di alunni. La soluzione più giusta, visto il rischio di ritrovare sia le magistrali di S. Pietro segue a pag. 2 V PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA SE ZAČNE CELODNEVNI POUK Mi hodimo že v vrtec Naši najmlajši so že na delu in z velikim veseljem “dielajo kapune", kot lahko sami vidite na sliki. V ponedeljek so namreč odprli v Špetru dvojezični vrtec. V "šolo", ki bo le od prihodnjega ponedeljka celodnevna, zaenkrat hodi skupinica petnajstih otrok. Ko se bodo s počitnic vrnile vse družine in bo vrtec deloval s polnim programom pa bo obiskovalo špetrski dvojezični vrtec 22 otrok. V teh prvih dnevih, ko se vsi in še posebno najmlajši navajajo na novo okolje in prijatelje, ko se vrstijo lepi sončni in topli dnevi, se otroci igrajo pred vrtcem in hodijo na sprehode v naravo. GANLJIVA SVEČANOST V PONEDELJEK V KOBARIDU OB PODELITVI ODLIKOVANJA EUGENII BUTTOLO Priznanje beneški p Eugenia Buttolo ob tolminskem županu Klavori na ponedeljkovi svečanosti v Kobaridu Eugenia Lendaro, udova Buttolo se je rodila v Njivici (Ved-ronza), občina Bardo (Lusevera). Poročila se je z Rezijanom, ki mu je bilo ime Giovanni Buttolo. Šla sta živet na Žago pri Bovcu, kjer je Evgenija rodila 10 otrok. Vsa družina je bila narodnostno zavedna in protifašistično usmerjena od očeta in matere. Trije so bili partizani NOV Jugoslavije: Vito, Ferdinand in Primo. Bili so vsi brati borci in komandirji čet. Vito in Ferdinand sta junaško padla v borbi proti nacifašistom, tretji sin, Quinto, pa je padel kot desetletni otrok, ko so Nemci bombardirali vas Žago, ob napadu na kobariško republiko. Sin, Primo Buttolo, je vstopil v partizansko vojsko v južni Italiji, se boril v Prekomorskih brigadah, dosegel čin poročnika JLA in sodeloval tudi v bojih za osvoboditev Trsta, po koncu vojno se je družina preselila v Neme - Nimis. Stara mati Evgenija živi sedaj v Vidmu. Družbeno-politične organizacije in Zveza borcev Tolminske so hotele počastiti to hrabro beneško slovensko mater s skrom- no, a hkrati zelo pomembno svečanostjo, ob priliki podelitve visokega odlikovanja Predsedstva Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Evgenija Buttolo je bila odlikovana z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, za posebne zasluge, pridobljene v osvobodilnem boju in narodnosti Jugoslavije ter za prispevek k skupni zmagi nad fašizmom. Svečanost ob podelitvi odlikovanja je bila v hotelu Matajur v Kobaridu. Nanjo so prišli najožji sorodniki hrabre matere. Prišla je celo hči z možem iz Belgije, sorodniki iz Italije in Slovenije, predstavniki vseh družbeno-po-litičnih organizacij Tolminske. Prisotni so bili tudi predstavniki ANPI iz Vidma ter zastopniki beneških Slovencev. Odlikovanje je stari materi izročil Marjan Klavora, predsednik občinske skupščine Tolmin, potem ko sta obrazložila motivacijo odlikovanja Miloš Batistuta - predstavnik občinske skupščine Tolmin - (v slovenščini) ter Danilo Šuligoj v imenu občinske komisije za odlikovanja, ki je prebral motivacijo odlikovanja v italijanščini. beri na strani 2 POBUDA JE PRIVATNA Dvojezična šola tudi v Celovcu V ponedeljek 11. tega meseca je stekel pouk tudi na novoustanovljeni dvojezični šoli v Celovcu. Naši bralci so o namenih Koroških Slovencev, da sami privatno organizirajo tako šolo tudi v Celovcu, kjer ni državnih dvojezičnih šol, že bili seznanjeni lani, ko je skupina koroških učiteljev, članov njihovega pedagoškega društva, obiskala šolski center v Špetru. Da je bila taka šola res potrebna dokazuje visoko število všpisanih otrok, saj jih je v prvem razredu 21; odprli pa so tudi drugi razred, ki ga obiskuje 10 otrok in tretji, ki ga prvotno niso imeli v načrtu, a se je zanj prijavilo 9 učencev. Dvojezično šolo v Celovcu bo 2. oktobra odprla avstrijska ministrica Hawlic-kova. novi matajur LE MAGISTRALI DI SAN PIETRO PERDONO LA PROPRIA AUTONOMIA Scuole accorpate dalla prima pagina che il liceo di Cividale accorpate ad istituti superiori di Udine, é stata quella di unire le due scuole di indirizzo prevalentemente umanistico con un'unica presidenza. Questo fatto ha sicuramente toccato gli interessi degli insegnanti e del personale di segreteria, ma non degli alunni, che continueranno a frequentare gli stessi istituti". Nella scuola magistrale di S. Pietro il numero di nuove iscrizioni é risultato quest'anno, in effetti, insufficiente, rispetto soprattutto ai dati degli anni passati (negli anni sessanta gli iscritti superavano le 150 unità, oggi faticano a raggiungere l'ottantina), e le prospettive future non sembrano indicare un mutamento di direzione, anzi é prevista una diminuzione della popolazione scolastica pari al 30-35 per cento circa rispetto a quella attuale. La causa principale sembra essere il progressivo spopolamento delle valli del Natisone, che pure offrono ancora l'80 per cento degli iscritti. Questo fenomeno riguarda, é noto, un po' tutte le scuole delle valli, e contribuisce a creare in esse un vuoto non solo fisico, ma anche sociale e culturale. Ma l'istituto magistrale sembra comunque non risultare particolarmente gradito ai giovani, che preferiscono optare, conseguita la licenza media, per istituti di indirizzo tecnico e professionale. La perdita della sua autonomia risulta comunque essere dannosa anche se, come afferma il sindaco di Grimacco Bonini, "é un danno non quantificabile, almeno per il momento; é la continuazione di una certa tendenza negativa, come negative sono le previsioni per l'immagine di un futuro sviluppo della nostra zona". Bonini conclude con una breve considerazione: "Se guardiamo al passato non si può comunque affermare che l’istituto magistrale abbia brillato per lo sviluppo della cultura locale". Sulla questione interviene infine Beppino Crisetig, vicepreside della scuola media di S. Leonardo. "E' una legge dello Stato che é stata applicata, questo comunque non toglie che gli enti pubblici non si sono mossi abbastanza. Il pericolo di questi provvedimenti é che si comincia così, piano piano, con soppressioni indolori, e poi... ". Un allarme che sembra più che giustificato, in una storia in cui lo Stato sembra voglia colpire soprattutto le strutture deboli, strutture che invece si aspettavano un occhio di riguardo, per la loro particolare rilevanza sia territoriale che culturale. Una storia per la quale il primo a pagare sarà, come spesso accade, il mondo di domani. Michele Obit Priznanje beneški partizanski materi s prve strani Stari mami so čestitali še predsednik Združenja Zveze borcev Tolmin, tov. Andrej Rot, sekretarka republiške komisije SRS za odlikovanja, tovarišica Hafner Valerija, predstavnik ANPI iz Vidma, tov. Zanuttini. V imenu slovenskih organizacij Benečije pa Izidor Predan. Mi bo ostala za vedno v spominu tale zavedna, ponosna, hrabra slovenska mati, mati desetih otrok iz Njivice, ki je dala za našo svobodo svoje tri sinove in za vsakega je krvavelo nje materino srce. In vendar je šele močna, pokončna in ponosna. Vam nisem še povedal, koliko let ima. Vprašal sem jo: "Dost liet imate?” "Neviem. Začnite štiet od 1900 do donas, potle bote viedeu." Sedaj veste tudi vi, da ima 89 let. Ostala mi bo v spominu za večno, tudi zato in predvsem zato. Ko je sprejela odlikovanje iz rok tolminskega župana, (da povem po našim), je v zahvalo rekla samo par besed, besede, ki častijo njo, vse človeštvo in vse matere tega sveta: "Sem rada (za priznanje), pa še buj bi bla rada, če bi bli moji sinovi živi...” S temi besedami je močna, elegantno oblečena mamica, res potočila tri grenke, debele solze. Eno za vsakega sina. Zato, ko sem na svečanosti spregovoril v imenu beneških Slovencev, sem povedal, da želim, da ne bi nikdar več v bodočnosti matere prejemale odlikovanje za padle sinove. Izidor Predan - Dorič La “Lipa” si espone La mostra della Casa Moderna, che si terrà nel quartiere fieristico di Udine dal 15 al 24 settembre, ospiterà anche quest'anno, e siamo già arrivati al terzo, uno stand della Cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone. La Cooperativa, dopo aver recentemente ottenuto un buon successo con uno stand alla festa di S. Rocco, presenterà in anteprima i nuovi oggetti di ceramica ispirati alle tradizioni delle valli del Natisone, realizzati dopo una ricerca compiuta da alcuni soci nelle nostre vallate. Una linea particolare é stata disegnata dallo scultore cividalese Darko, con le figure che caratterizzano il suo lavoro artistico. Dopo l'importante appuntamento della Casa Moderna, nuove fiere attendono la Cooperativa Lipa, a Pordenone, Trieste e di nuovo a Udine. Un ultimo invito é per la prossima apertura del laboratorio di S. Pietro al Natisone, che avverrà nei primi giorni di ottobre. IN VALLE D’AOSTA IL 5. CONGRESSO DELLA LELINAMI Voci a nord-ovest La Lega per le lingue delle nazionalità minoritarie dello stato italiano (Lelina-mi) terrà in questi giorni il suo V congresso che si svolgerà presso i tedeschi-walser della Val d'Aosta. Il congresso è stato organizzato in collaborazione con l'Equipe Action-Culturelle e il Wal-ser Kulturzentrum. Durante le giornate del congresso si svolgerà pure un convegno di riflessione e di proposta riguardante gli aspetti linguistici della Nuova Carta dei Diritti dei popoli, che verrà discusso in dicembre a Barcellona. Il congresso della Lelina-mi si svolgerà a Gressoney-Saint Jean, località della Valle d’Aosta, da giovedì 14 a sabato 16 settembre. Il calendario dei lavori prevede per la prima giornata la presentazione della situazione linguistica dei tedeschi-walser e delle altre minoranze del Nord-Ovest, per venerdì il convegno sulla Carta dei Diritti dei popoli, organizzato dall'associazione internazionale Ciemen, ed infine per sabato, a conclusione del congresso, una gita nella Valle per la conoscenza della situazione sociale, linguistica e culturale delle sue popolazioni minoritarie. Nel corso del congresso é previsto anche il rinnovo delle cariche interne della Lelinami. Da notare che in contemporanea con questa manifestazione, una altrettanto interessante si svolgerà, come abbiamo riferito nello scorso numero, a Udine e alla Villa Manin di Passariano. Si tratta di un convegno organizzato dalla Confemili che avrà per tema i problemi e le proposte delle comunità di lingua minoritaria nei confronti dell'innovazione nelle tradizioni. Umrl je Mario Colli zgubili smo prijatelja Prejšnji teden je zaradi srčne kapi umrl v Trstu Mario Colli, eden najvidnejših voditeljev KPI v Furlaniji-Juljiski krajini in predsednik deželnega sveta v 4. mandatni dobi. Star je bil 68 let. Mario Colli se je rodil v Tržiču, večji del svojega življenja pa je preživel v Trstu. Še zelo mlad se je udeležil antifašističnega boja, v prvih povojnih letih pa je kot poklicni časnikar urejal komunistični dnevnik II lavoratore. V komunistični partiji je opravljal pomembne vodstvene funkcije tako na krajevni kot na deželni ravni. Od 1. decembra 1978 do 17. julija 1983 je bil predsednik deželnega sveta F-JK. To funkcijo je opravljal z veliko uravnovešenostjo, globoko kompetenco in neutrudno delavnostjo, zaradi česar so ga cenili tudi politični nasprotniki. Kot človeka pa so ga odlikovale široka kultura, stroga resnost, pa tudi velika skromnost. Spominu Maria Collija, ki nam je vedno stal ob strani in je podpiral našo borbo za priznanje in zakonsko zaščito, ki se je večkrat udeležil naših prireditev in pobud ko je opravljal funkcijo predsednika deželnega sveta, se globoko klanjamo tudi beneški Slovenci. Gospodarstvenikom Per gli operatori DAVČNI ODPUST Omenili smo že, da je vlada izdala posebne tabele, kako naj izračunamo čisti dohodek podjetja, torej vsoto ki bo služila za obračun davka na dodano vrednost (IVA) ter davek na dohodek (IR-PEF). Ta način izračuna teoretičnega dohodka je omejen le na tista podjeta ali družbe oseb, ki so uporabljale v preteklih letih forfe-tarno knjigovodstvo, kljub temu da je bila letos prvič uvedena še kategorija "poenostavljenega knjigovodstva". Ta zakonska sprememba je sedaj vezana tudi na možnost, da predložijo gospodarstveniki prošnjo za davčni odpust. Rok za predstavitev tozadevnih prošenj zapade nepriklično 30. septembra. Predvsem moramo podčrtati, da nihče ni dolžan predložiti prošnje ampak, da lahko uredi svoje odnose z davčno upravo v kolikor smatra, da je to potrebno. Na tak način bodo odpravljene formalne napake, ali pa utaje dohodka. Gospodarstveniki bodo lahko do tega datuma izdali račune in druge listine, ki se nanašajo na pretekla leta in ki bistveno vplivajo na izračun dohodka. Minimalni dohodek dobimo na podlagi tabel in indeksov, ki jih je objavilo mi-nisterstvo v uradnem listu z dne 31. julija in o katerih smo že govorili. Posamezni operater bi moral torej izračunati teoretični dohodek, ga primerjati s prijavljenim in po- tem ugotoviti, če je potrebno, da vpraša za odpust. V okrožnici mi-nisterstva, ki je bila objavljena prav te dni je napisano, da zadostuje navesti teoretični dohodek, plačati razliko in tako bi bila zadeva zaključena. V takem slučaju podjetja ne bodo podvržena nada-ljnim pregledom davkarije. Kdor smatra, da ima dovolj tehtna dokazila in da je njegov prijavljen dohodek realen, lahko vstraja pri svoji prijavi ampak bo moral biti prepričan, da bo lahko tehtno dokazal verodostojnist prijavljenih podatkov. Kakor rečeno prošnja za davčni odpust ne bo podvržena dodatnim preverbam, saj bo sam prositelj priznal, da je dohodek njegovega podjetja enak teoretičnemu. Kdor ne bo zaprosil za odpust si lahko pričakuje, da bo davčna uprava lahko preverjala njegove knjige do leta 1994 - torej podaljšan je bil rok za preverbo podatkov. Ministerska okrožnica predvideva še druge posebnosti in navodila a nima nobenega smisla, da bi jih danes podrobno navajali. Podčrtamo še enkrat: važna je primerjava med prijavljenim in teoretičnem dohodku. To moramo preveriti in komaj kasneje se bomo odločili kaj nam je storiti. Kdor je v dvomu naj se čimprej obrne na svoje združenje ali na strokovnjake, ki mu bodo znali v najkrajšem času izračunati teoretični dohodek. Žal nam je, da vas moramo spomniti na ta neprijetna opravila a kakor vidimo namerava davčna uprava na enostaven način pridi do večjih sredstev. Ni rečeno, da je ta način pravičen a kaj si hočemo: zakon je bil sprejet in kdor ga ne bo upošteval bo moral nositi tudi vse posledice. A vedeti moramo, da ima sedaj davčna uprava v orkaj instrument, ki ji bo omogočal izredno hitro preverbo prijavljenih podatkov. CONDONO FISCALE Abbiamo già trattato l'argomento delle tabelle emesse dal governo per il calcolo del reddito teorico delle aziende, reddito che serve come base per il calcolo dell’imponibile Iva e Irpef. Questo sistema di calcolo del reddito è limitato a quelle ditte individuali o società di persone e assimilate che negli anni passati si sono servite della contabilità forfettaria. Poiché la legge finanziaria per il 1989 ha istituito pure la contabilità semplificata, il ministero precisa in una sua circolare che dati i grandi mutamenti apportati è stato previsto anche un condono fiscale. Le domande di condono devono essere presentate entro il termine ultimo del 30 settembre. Entro questa data dovremo pure provvedere al versamento del dovuto all'erario. Prima di tutto dobbiamo precisare che nessuno è tenuto a presentare la domanda di condono, ma solo quegli operatori che ritengono di aver commesso degli errori e di aver omesso dei redditi nelle dichiarazioni degli anni passati. Entro la fine del mese gli operatori potranno anche emettere eventuali fatture riferentesi agli anni passati onde regolarizzare la loro posizione. 11 reddito teorico lo otteniamo -come già precisato - tenendo presenti i coefficienti di redditività pubblicati dal ministero al 31 luglio. Ogni operatore dovrebbe perciò calcolare questo reddito, confrontarlo con quanto dichiarato e poi decidere sul da farsi. Nella circolare ministeriale viene precisato che il richiedente del condono può indicare solamente il reddito teorico, pagare la differenza e in questo modo evita qualsiasi accertamento a posteriori. Chi però ritiene di aver dichiarato un reddito esatto, anche se inferiore al previsto, potrà subire dei controlli e dovrà comprovare con documenti l’esattezza della dichiarazione. Come detto, la domanda per il condono fiscale non verrà controllata, ma accettata come reale, basti che sia conforme al reddito teorico. Chi non farà la domanda di condono si può aspettare un controllo fino al 1994, il che vuol dire che il ministero ha prorogato i termini per l'accertamento. Nella circolare ministeriale sono indicati ancora ulteriori particolari che riteniamo superfluo citare oggi. Raccomandiamo a tutti però di provvedere ad un controllo di quanto dichiarato con l'aiuto di un esperto o della sua associazione, poiché solamente in base a dati concreti potranno valutare l'opportunità di richiedere il condono. Ci dispiace dover trattare questi argomenti spiacevoli, ma questa è la legge. Non possiamo affermare che questo sistema di accertamento del reddito e per la ricerca dell'evasione fiscale sia giusto, ma non possiamo farci niente. La legge esiste e dobbiamo rispettarla, chi non lo farà dovrà subirne le eventuali conseguenze. ZK VELIKEMU SINU BENEČIJE NEPOZABNEMU PRIJATELJU ZAKARIJI VALENTINU SIMONITTIJU V SPOMIN_ Ko je runu s kredo križ čez križ Telekrat bi zaries rajš parjeu za lopato al pa za koso, kot pa za pero an pisat. Takuo mi je težkuo, pa sem dužan parjatelju, da nardim svojo dužnuost. Če bi mi biu kajšan an dan prej jau: 'Jutre ne bo vič Zakari-ja Simonitti med nami ', bi mi bluo glih takuo čudno an neverjetno zvonielo, kot da bi mi biu jau: "Jutre ne bo vič brega Matajurja, od jutre naprej ne bomo videli vič sonca." Takuo me je presenetila in prizadela tiha in nepričakovana Simonittijeva smart. Pa je vendar resnica, žalostna resnica, s katero se moramo - čeprav teškuo - sprijazniti. Zakarija Valentin Simonitti ni vič med nami. O njem se je že puno pisalo, pa ne bo nikdar za-dost, za kar je zaslužu, za kar je biu vriedan. Biu je velik sin naše Benečije, vriedan dostojanstva Ivana Trinka. Naša zemja bi muorla bit hvaležna Bogu, da se je na nji rodiu tajšan mož, ki bo postau naša pravljica, ki jo bojo noni in none svojim navuo-dam pripovedali. Ne bom o njem ponavju, kar so že drugi napisali. Poviedu bom kakuo sem ga spoznu in kakuo srna ratala parjatelja. Spoznala sma se, ko sem biu sekretar Socialistične Fronte Slovencev za Benečijo. Biu sem še zelo mlad. Za sestanek sem jaz zaprosu in srečala sma se u mali izbi hotela "Belvedere" v Špetru. Na tem prvem srečanju, po konvencionalnih pozdravih, sem prišel takoj na dan s svojimi željami, ker sem vedeu za njegove napredne, progresistične ideje. Prosil sem ga, naj vstopi v SFS in naj se politično angažira za obrambo in pravice Beneških Slovencev. To je bilo meseca oktobra 1954. leta. Takrat me je Simonitti razočaral. Ni sprejel mojega vabila. Iz srečanja sem se varnu damu buj majhan, kot prej. Ni biu on kriv. Kriv, kauža sem biu jaz u tistem momentu, u tistih hudih cajtih, ki sem želeu, zahtevau od njega, vič kot mi je mogeu dati. Za dugo cajta potle sem zasto-pu tuole njega obnašanje, obnašanje ki mi je pomenilo potle razsvetlilo in ki bi sada lahko takole poviedu: "Donas ti ne dam nič, ker premalo ti nečjem dat. Kadar ti bom dau, ti bom dau vse kar bom mogu". In takuo se je zgodilo, takuo je retalo! Simonitti pa ni dau samuo meni, dau je puno za vso Benečijo, za vse naše ljudi. Pa še nekaj iz tega našega prvega srečanja. Iskal sem, buogi, nešolani mladenič, težke itlijan-ske besiede, ker sem se zavedau, da govorim z visokim intelektualcem. Videu, zastopu je, da se mi je zatikalo in mi jau: "Govor kar po slovensko. Z mano žihar govoriš takuo, ker zastopim. Ti in jest sma se rodila u naših dolinah". Se je posmejau in s tistim parjateljskim, bratskim nasmeškom, ti je dau kuražo, ti je dau zastopit, da si z njim v dobri družbi, u dobri kompaniji. Takrat mi je poviedu, da ni še parpravjen stopiti na dan. Ko bo nastau njega cajt, bo trikrat vič dau. Čudu se je, da sem takuo mlad prevzeu na svoja ramana tako visoko an delikatno odgovornost. Jau mi je: "Si še premlad za takuo velike reči!" Sem mu odgovoriu: "Če ni starejših, kajšan muore bit, da pelje napri-ej barako”. "Je ries" je odgovoriu in se spet dobrohotno posmejau. Vse je vedeu o meni. Viedeu je, da sem biu v paražonu, da sem govoriu pred odprtim grobom Ivana Trinka, da sem biu izvoljen za sekretarja demokratične Fronte Slovencev za Benečijo. Vse je vedel o nas, o našem « Arhitekt Simonitti ko je pred petnajstimi leti govoril na Kamenici gibanju. "Sem na vaši strani, vas občudujem. Občudujem vašo kuražo, vašo pravično borbo in vas, čeglih sada šele samuo z mislijo, podperjam". "Tuole je premalo. Kada boš prestopu Rubikon? "Dorič, ne stuojme parmerjat h velikemu Cezarju. Vsak od nas ima v življenju za prestopit svoj Rubikon. Jaz ga bom hmalu prestopu". Po tem parvem srečanju, so sledili drugi. In kadar se je šlo za velike reči, za velike odločitve za našo zemjo, kot piše v zadnji številki "Novega Matajurja" Pavel Petricig o njem, smo se zatekli za nasvet do našega Si-monittija. Takuo Petricig, jaz in drugi. Biu je preudaren in za vsakega je znu najti modar an pametan nasvet. In paršu je dan, ko je stopu na dan, ko vulkan, ki mu dolgo časa žareva v notranjosti, v srcu, preveč časa zatišljena, s pepelom pokrita žerjavca. Stopu je na dan arhitekt, predsednik arhitektov province. Ni stopu na dan tak, ki bi ga muorli drugi učiti. Stopu je tak, de je učiu druge. Ob potresu 1976. leta je biu naš junak (eroe). Biu je naš ponos, naš "orgoglio". V njem je zavriela kri starodavne slovenske kraljice Vide iz Landarske jame, spomenik o katerem je na-pravu disertacijo in z njim diplomiram Jaz, bi se tega parjatelja, velikega, sposobnega moža z velikim znanjem in bogato kulturo iz naših dolin, najrajš spomnu, ko je z bielo kredo, ob potresu 1976. leta, prekrižal križe tistih hiš, ki bi muorale bit z rušpo odstranjene, posute. Paršu je tud on s kredo. Ko-misjon je bla plačjana za pode-rjat nevarne hiše. On pa ni biu plačjan za jih rešit. Dost je bluo tajšnih hiš, kjer je nardila komi-šion (plačjana komišion) križ, da je potrieba hišo podriet, jim je neplačjani arhitekt Simonitti na-pravu s kredo križ čez križ. Takuo je Simonitti, ki je saldu brami interese naših ljudi, riešu puno hiš, ki so ble od "mafie" določene, de muorijo iti v pe-peu. Rad bi poviedu našim te mladim, kakuo je teu Simonitti oži- viet naš stari "Arengo", ko so naši te stari ranjci imeli svoj parlament, se zbierali okuole Landarske an Mierske banke, odločali o svoji usodi, bili sami gospodarji na svoji zemji. Njega zamiseu o Arengu je uklesana v kamnu na Kamenici. U kratkem članku se ne more vsega povedati, bo trieba pisat bukva o našem Simonittiju. Barnašanji — njega vasnjani - se ga bojo spominjali ko je sklicu konferenco in denunciru ' Italcementi ", ki je s svojimi zobmi preglaboko ugriznila u brieg nasproti Barnasa. Kadar so tam kopali opoko za cement, so streljali mine. Škaje kamanov so pobivale korca na striehah bar-naških hiš in spravljale v hudo nevarnost vasnjane. Z njegovim ostrim nastopom so s pretežkim streljanjem min prenehali. Zav-zeu se je biu za svoje ljudi, za svoj rojstni Barnas, kjer bo poči-vau venčno življenje. Ob sto drugih parložnostih se je zavzel za vso Benečijo, za vstajo človeštva vsega sveta in prav zatuo mu ne rečem "Zbuogam", ker se bomo še videli. Z njim se bomo srečali vsakikrat, kjer bo boj za pravico ponižanih, kjer bo boj za resnico, za pravično življenje telega našega, sada zmeraj buj majhanega sveta. Dragi parjateu Zakarija Valentin Simonitti, jaz vierjem, de bo človieštvo ustalo in z njim tudi naša Benečija. To bo tudi tvoja velika zasluga. S tabo in v tvojem imenu bomo nadaljevali borbo za naše pravice. Hvaležen sem ti, za vse, kar si naredu zame. Posebno sem ti hvaležen, da sme navadu ljubit, spoštovat tudi naspruotni-ke, če so spoštovanja vriedni. Nikdar te ne bo pozabu tvoj parjateu Izidor Predan - Dorič 9 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Don Cramaro “antinazionale Il Cappellano dell’Azione Cattolica Verso i primi di giugno del 1933, fa l'ingresso ad Antro don Giuseppe Cramaro, proveniente da Oseacco di Resia. In un primo momento era stato indicato don Valentino Buiatti, Assistente diocesano della Gioventù Femminile di A.C., come elemento capace di fondare l'Azione Cattolica nelle Valli del Natisone. Don Cramaro è il tipo veramente riuscito della nuova figura di prete voluto dalla gerarchia. Severo con se stesso non meno che con gli altri, capace di forte autocontrollo, con uno zelo conseguente, aperto alle nuove forme di apostolato ed altrettanto insofferente delle remore della tradizione. Non c'è da meravigliarsi se di tanto in tanto è sorpreso da momenti di scoramento e dalla tentazione di abbandonare tutto. Ha bisogno di sollecitazioni e di riconferme della fiducia del Superiore ed opera più attento a Dio ed all'Autorità che ai complessi bisogni del popolo. Una possibile involuzione però gli verrà impedita dall'impatto con la più dolorosa violazione dei diritti del proprio popolo. Nel 1929, richiesto dal Vescovo di Fiume, "sarebbe disposto ad andare come cappellano a Tamova". Per quel Vescovo "sarebbe una vera benedizione del cielo" (1). Nel 1930 fa una visita agli emigranti in Austria, Ungheria, Cecoslovacchia, Jugoslavia e Baviera. Nogara, nella lettera di rac- comandazione per ottenergli il passaporto, dichiara: 'E' una missione importante dal lato religioso e patriottico anche perchè si tratta di premunirli (anche i friulani) contro le idee bolsceviche e mantenere in essi sempre vivo l'amore alla fede cattolica, alla patria e alla famiglia" (2). Prima del trasferimento ad Antro, Nogara gli aveva proposto qualche altra cura. Ogni volta però era intervenuto il suo parroco, don Giuseppe Fontana di Resia, a dissuadere il Vescovo, perchè, diceva, "senza un sacerdote che conosca bele lo slavoniano, non credo si possa lasciare la Parrocchia: entrerebbero in crisi anche i tanti circoli da lui fondati e sostenuti" (3). Qualche anno dopo la situazione muta drasticamente; ne è testimone lo stesso don Fontana: "In particolare per don Cramaro debbo dire che le ultime vicende lo hanno oltremodo abbattuto, non tanto per il lato finanziario, quanto per l'indifferenza del popolo al quale da nove anni dà tutto se stesso; Le sue condizioni morali da una parte, le finanziarie poi e le fisiche in ultimo, poiché dopo la disgrazia della moto, le sue gambe risentono le conseguenze, gli rendono pesante il fermarsi ad Oseacco ed in lui non ritrovo più quella fiamma di apostolato che prima lo distingueva e che in altro posto senza dubbio sarebbe feconda di bene" (4). L'altro posto era stato sollecitato anche da inons. Liva: "La Slavia ha bisogno per lo sviluppo dell'Azione Cattolica, di sacerdoti apostoli" e la presenza di don Cramaro nelle Valli sarebbe provvidenziale. "Egli non potrà restare ad Oseacco se è vero quanto mi dicono ". Raccomanda infine di tener lontano da Antro don Jussigh, "del quale conosco gli abituali intrighi' (5). Che cos'era avvenuto? Il 1933 è un anno fatale per la Slavia. Il potere politico stava tirando le somme delle sue illusioni sull'italianizzazione delle minoranze di confine. All'orizzonte si andava addensando il turbine nazista che, con le sue mire sull'Austria, intendeva farsi erede delle rivendicazioni del vecchio Stato Asburgico, nonché affermare le sue prospettive espansionistiche nei Balcani. Urgeva dunque l'operazione chirurgica di colpire a morte l'anima popolare, privandola della lingua madre. Don Cramaro subisce i contraccolpi della nuova atmosfera politica. La sua straordinaria dedizione in quel di Resia gli aveva attirato, in un primo tempo, la benevolenza del potere politico; gli era stata Obvestilo Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega ponedeljka. pronosticata un'onorificenza per opera patriottica in favore della gioventù resiana. Improvvisamente gli viene sospesa con la seguente sorprendente motivazione: "Antinazionale ed indesiderato" (6). Don Cramaro ne è sconvolto ed esige da mons. Nogara una spiegazione su così incomprensibili valutazioni politiche da parte della Questura (7). Le spiegazioni non vengono; oggi si direbbe "segreto di Stato"; d'altronde divengono superflue per lo stesso interessato che comincia a capire che in Italia il bene che si può fare è solo italiano e lui ha sulla coscienza proprio un Catechismo in lingua resiana. Quando nel 1933 il Decanato di Tarvisio passa sotto la diocesi di Udine, il parroco di Resia, don Fontana, è pronosticato Vicario Foraneo a Tarvisio, mentre a Resia, come suo successore, si fa il nome di don Cramaro. Don Fontana non è convinto della bontà della proposta: ''Resia è tradizionalista ed il Cappellano ha carattere innovatore e rettilineo" (8). E questa osservazione intendeva essere un elogio. Infatti Fontana lascia scritto del suo Vicario: Anima ardente ed entusiasta, lottatore di razza, combattè con tutte le forze per la tutela dei diritti di Dio e della Chiesa e con lode particolare, mai attizzò il fuoco campanilistico in un ambiente saturo di opposizione" (9). Il ventilato suo successore in Oseacco, don G. Vidimar, confesserà: "Considerata la mia età (43 anni ndr.) e salute non mi trovo in forze adeguate per assumere e continuare quel poderoso lavoro che don Cramaro insostituibile ha iniziato" (10). Questa altalena di proposte convince il Cramaro a muoversi di propria iniziativa. E' stanco delle fatiche di Oseacco. "In questo istante, scrive, torno da Uccea, che dista cinque ore di cammino e ho il bacino dolorante per essere scivolato su un lastrone di ghiaccio. Ho bisogno di sole e quello cerco, vorrei un lembo di pianura (Bueris).. E se proprio devo andare in Slovenia preferirei Antro” (11). Faustino Nazzi Note: (1) ACAU, Sac. Def., Cramaro don Giuseppe, lettera a Nogara del 30.1.1933. (2) — Ivi, lettera del 3.6.1930. (3) Ivi, lettera del 2.10.1930. (4) ACAU, Sac. Def., Fontana mons. Giuseppe, lettera a Nogara del 30.1.1933. (5) — ACAU, Antro, lettera a Nogara del 6.4.1933. (6) — Ivi. (7) Ivi. (8) ACAU, Sac. Def., Cramaro don Giuseppe, lettera a Nogara del 3.2.1933. (9) — Libro storico di Resia, p.XIV, 1932. (10) ACAU, Oseacco,c itato in lettera di Fontana a Nogara del 3.2.1933. (11) ACAU, Sac. Def., Cramaro don Giuseppe, lettera a Nogara del 10.2.1933. PARVI FESTIVAL DIATONIČNE RAMONIKE ZA BURNJAK V GORENJEM TARBJU Brez godcev td sejma Če ste bli lietos na Sejmu beneške piesmi na Liesah, v nedie-jo popudan, ste imieli srečo poslušat svetovnega prvaka, kam-piona, na diatonični ramoniki, tisti ki smo ji vajeni reč "na ba-tone". Društvo Rečan je Kot gosta povabilo mladega Slovenca iz Trsta, Davida Danielija. Tel puob, ki ima samuo 17 liet, je konc avgusta v Anconi spet, že treeji krat, biu potarjen, izbran za svetovnega kampiona. Dober rezultat so sevieda par-nesli igranje, učenje, študij, v parvi varsti pa sigurno velika ljubezen do telega "domačega" inštrumenta. More bit, de so mislili tudi na tuole, de so želiel spet vzbudit, oživiet pri mladih ljubezen do ramonike na batone organizatorji nove pobude, ki so ji dali ime 'Harmonikando ". Takuo se kliče parvi festival diatonične ramonike, ki bo v nedieljo 15. oktobra v Gorenjem Tarbju. Velike reči za lietošnji Burnjak! Za organizat festival so se diel kupe Gorska skupnost Nadiških dolin, komunska aministracjon iz Srednjega, komitat za Burnjak an Turistična ustanova za Čedad an Nadiške doline. Na festivalu, ki pru sigurno privabi puno ljudi v Gorenj Tar-bi, lahko sodelujejo harmonikarji od povsierode, an iz drugih daržav, z vsako sort diatoničnih >1 8 Ezio Oualizza-Kalut ramonik. Vsak bo muoru zagost po dvie skladbe, ki na smiejo bit buj duge od 6 minut. Drugo rieč, ki jo je pru reč je de bo na festivalu 4 sekcij: v parvi bojo harmonikarji do 12. lieta starosti, tisti, ki so se rodili od lieta 1977 napriej; v drugi bojo godci do 18. lieta, tisti, ki so se rodili od lieta 1971. napriej; v treeji skupini bojo godci vsieh drugih starosti; v četarti bojo pa skupine, po dva ali več godcev. Kot vsak festival bo imeu tudi tarbijski njega žirijo, ki bo veb-rala narbuojš harmonikarje. Takuo, ki vidite bo za Burnjak lietos še posebno lepuo an živuo an tel 1. festival adna od glavnih točk. Organizatorji pa kar smo čul imajo v programu še druge zanimive reči. Naj povemo na koncu samuo še tuole, de je cajt se vpisat le do 8. oktobra. Obarnita se na komitat , ki parpravja Burnjak, v Polico na številko 11, v komunu Sriednje. Če ste zainteresirani an sevieda tudi če želta buj podrobne informacije lahko pokličete na tolo telefonsko številko: 0432 - 724124. Lepuo je, de so se v Gorenjem Tarbju zmislili na tolo pobudo, saj smo imiel v preteklosti an še imamo, čeglih nimar manj, dobre godce na diatonično ramoni-ko. Zadost je poviedat ime Liža, ki je stuoru spoznat Nadiške doline po vsej Furlaniji an zuna od njih. Med mladimi je dobro poznan an Ezio Qualizza-Kalut, ki je godu tudi v folklorni skupini. Popestrimo pouk slovenščine Tečajem v Kanalski dolini sledijo v glavnem onovnošolski otroci "Na podlagi izkušenj iz preteklih dveh šolskih let je očitno čas, da v Kanalski dolini razmislimo o bolj ambiciozni zastavitvi pouka slovenskega knjižnega jezika", je napisala prof. Irena Šumi, ki je vodila tečaj slovenščine. Zaradi ovir tehnične narave je bil tečaj le v vasi Žabnice, predlanskim je bil pa v Ukvah. Obakrat so bili tečajniki osnovnošolski otroci med sedmimi in enajstimi leti. Letos sta tečaj obiskala tudi dva otroka v predšolski starosti. Kot je znano je Kanalska dolina štirijezično področje, kjer ob prevladujoči italijanščini živijo še narečna slovenščina, nemščina in furlanščina. To jezikovno sestavo so dobro odražali žab-niški otroci, medtem ko so uk- ljanski tečajniki v glavnem izhajali iz družin, kjer govorijo domači slovenski dialekt. Slednji so torej imeli bolj solidno osnovo za učenje slovenskega knjižnega jezika. Pri opisu jezikovnega položaja slovenskih otrok v Kanalski dolini ne moremo pozabiti na slovenski verski pouk. Pouk slovenščine so obiskali tudi nekateri otroci, ki so izhajali iz italijansko govorečih družin. Z njimi so na tečaju delali v posebni skupini. Slovensko so se učili tudi otroci, ki doma govorijo nemško. "Ob povedanem je razumljivo pravi prof. Irene Šumi — da imajo otroci, kaj različno predznanje in pogoje za vajo v slovenskem jeziku. Ker je vsakokratni tečaj potekal le enkrat te- densko, otrok ni bilo mogoče ustrezno razporediti v skupine glede kvaliteto predznanja.' K temu prof. Sumijeva dodaja še ugotovitev, da je pouk enkrat tedensko premalo za jezik, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da primanjkuje tečajnikom možnosti, da bi svoje znanje preverjali in praktično uporabljali tudi zunaj učilnice. Tako je padel predlog, da bi razširili tečaj v obliki igralnih in konverzacijskih ur, ki bi jih vodil strokovno usposobljen pedagog. To pomeni, da bi lahko otroci začeli prebirati slovenska mladinska dela, postavljati lutkovne in gledališke igrice in podobno. Na ta način bi se otroci zelo bogatili in ne le jezikovno. “Premi Friul” 1989: musica e sequenze Radio Onde Furlane, con il patrocinio della provincia di Udine e dell'assessorato alla cultura del capoluogo friulano, é l’organizzatrice del Premi Friul 1989", giunto alla nona edizione. Si tratta di un concorso aperto a tutti; le opere, a tema libero, devono essere in lingua friulana o in un’altra lingua delle minoranze linguistiche dello Stato italiano. Esse devono essere inedite e appartenere a una delle tre sezioni che compongono il concorso: la sezione "Canzoni", per la quale si deve presentare la registrazione di una sola canzone, é richiesto il testo scritto delle parole, che non deve essere necessariamente inedito. Per la sezione riguardante la "Musica sperimentale" invece si deve presentare la registrazione dell’esecuzione strumentale o vocale completa e, se ce, anche il testo scritto delle parole. Una sequenza di almeno 15 diapositive con un testo scritto di commento, oppure una sequenza di almeno 7 fotografie con commento é infine quanto richiesto per la partecipazione alla sezione "Immagini”. Il materiale deve pervenire a Radio Onde Furlane, in via Volturno 29 ad Udine entro il 7 novembre. La giuria del concorso sarà composta da 30 componenti, scelti tra operatori culturali, artisti ed esponenti delle più significative associazioni culturali del Friuli. Per ogni settore verrà nominato un esperto con l’incarico di fare una eventuale pre-selezione delle opere e di presiedere le riunioni di giuria. In conclusione, per ogni sezione la giuria sceglierà un vincitore, che riceverà un premio di un milione di lire, ed un segnalato. La premiazione avrà luogo sabato 25 novembre. Le migliori creazioni musicali saranno inserite in un disco/cassetta, mentre le immagini più interessanti verranno esposte in una apposita mostra. UNA MOSTRA PERSONALE DI LORETTA DORBOLCr Naif a Modem Una nuova mostra personale di Loretta Dorbolò, e, ne siamo sicuri, un rinnovato successo sia di pubblico che di critica, vale la pena che sia sottolineato come un avvenimento importante, ancora di più in quanto si svolge lontano da noi. Ad ospitare questa volta l'esposizione dei quadri di Loretta Dorbolò é il comune di Fanano, in provincia di Modena, che assieme alla Comunità montana del Frignano é stato nell'inverno scorso gradito ospite delPamministrazio- ne comunale di S. Pietro al Nati-sone. La mostra, che é stata inaugurata domenica 10 settembre e che rimarrà aperta per due settimane, darà modo a Loretta di presentare molte delle opere con le quali si é affermata da tempo a livello nazionale, nelle quali, come é suo stile, sfilano immagini dai tenui colori, immerse in un’atmosfera da fiaba che ricorda molto i paesi nei quali visse da bambina, quelli delle valli del Natisone. Začenja se šola v Pripravljalni sestanki v ponedeljek v Spetru Še malo dni nas loči od začetka šolskega leta, saj se pouk začne, kot je znano, 21. septembra. V vseh šolah, na vseh stopnjah, se po končanih popravnih izpitih, vrtijo v teh dnevih pripravljalni sestanki. V tem okviru je vodstvo špetr-ske dvojezične šole sklicalo za ponedeljek 18. septembra prvi sestanek učiteljev in staršev, ki bo ob 17. uri in bo potekal najprej skupno potem pa po razredih. Pomenili se bodo o nekaterih organizacijskih problemih, govor pa bo v prvi vrsti o vsebini, programu dela. Le v ponedeljek se po pole-tem premoru odpre tudi Glasbena šola. Pripravljalno srečanje učiteljev in staršev bo ob 15. uri v Oblici, ob 17.30 pa v Špetru. Convenzione diritti dei lavoratovi Seconda parte Totalizzazione dei periodi compiuti nei paesi terzi La convenzione stabilisce che, qualora i requisiti per il diritto a pensione non risultino conseguiti mediante la totalizzazione dei periodi di assicurazione compiuti in Italia ed in Svezia, devono esssere presi in considerazione anche i periodi compiuti in paesi terzi" legati all'Italia ed alla Svezia da distinte convenzioni di sicurezza sociale che prevedano la totalizzazione dei periodi assicurativi. La totalizzazione dei periodi di assicurazione compiuti in tali paesi viene operata sia per il perfezionamento del diritto a pensione sia, ovviamente, per la misura della pensione virtuale e del corrispondente prò rata che viene determinato in base al noto coefficiente N/M, in cui al numeratore figurano i periodi assicurativi compiuti in Italia ed al denominatore il totale dei periodi assicurativi compiuti nei paesi considerati. Sul prò rata di pensione liquidato in Italia influisce sia la pensione concessa dall'assicurazione svedese, sia l'eventuale pensione concessa dal paese (terzo). I paesi che hanno stipulato convenzioni con l'Italia e la Svezia concernenti le assicurazione per l'inva- lidità, la vecchiaia e i superstiti sono: Austria, Danimarca, Francia, Grecia, Jugoslavia, Paesi Bassi, Repubblica Federale Tedesca, Svizzera. Calcolo delle pensioni In materia di calcolo delle pensioni da parte italiana si stabilisce che nei casi in cui il diritto a pensione venga raggiunto mediante la totalizzazione dei periodi di assicurazione compiuti in Italia ed in Svezia, la pensione stessa deve essere calcolata secondo il noto criterio del prò rata. Ammissione alla prosecuzione volontaria dell’assicurazione obbligatoria I requisiti contributivi previsti dalla legislazione italiana per l’ammissione alla prosecuzione volontaria dell'assicurazione obbligatoria per invalidità, vecchiaia e superstiti, possono essere soddisfatti dai citta- dini italiani anche sulla base dei soli periodi compiuti nell'assicurazione supplementare svedese, indipendentemente cioè dall'esistenza di una posizione assicurativa in Italia. Poiché la norma riguarda esclusivamente i cittadini italiani ne consegue che il cittadino svedese può essere ammesso a proseguire volontariamente l'assicurazione obbligatoria italiana soltanto se risulti assicurato in Italia e sempreché perfezioni i previsti requisiti ricorrendo, se necessario, alla totalizzazione dei periodi di assicurazione svedesi. Presentazione delle domande Una domanda di presentazione, ai sensi della legislazione di uno dei due paesi, deve essere considerata anche come domanda per ottenere la corrispondente prestazione ai sensi della legislazione dell'altro paese. Il richiedente la pensione di vecchiaia può tuttavia dichiarare che la - Svezia: emigranti domanda si riferisce esclusivamente alla prestazione richiesta ai sensi della legislazione del primo paese. Rimborso dei contributi Com'é noto, la preesistente convenzione riconosceva ai lavoratori italiani e svedesi che avessero lasciato, rispettivamente, la Svezia o l'Italia, senza soddisfare i requisiti previsti per il diritto a pensione, la facoltà di ottenere il rimborso dei contributi versati nelle assicurazioni sociali dei predetti paesi. Tale facoltà non é più prevista nella nuova convenzione, tenuto conto delle più ampie possibilità che da questa vengano concesse relativamente all'acquisizione e al mantenimento del diritto alle prestazioni mediante la totalizzazione dei periodi assicurativi. Le disposizioni della nuova convenzione concernenti la pensione base svedese sono applicabili, per altro, al lavoratore italiano cui siano stati rimborsati i contributi ai sensi della precedente convenzione. In tal caso le somme rimborsate all'interessato verranno detratte dall'importo della pensione base svedese. Accertamenti sanitari per pensione di invalidità Gli accertamenti ed i controlli sanitari dei lavoratori possono essere effettuati nel paese contraente in cui i lavoratori risiedono o soggiornano, per incarico e per confo del competente organismo assicuratore dell'altro paese. Ai fini della valutazione dello stato di invalidità nei confronti di un richiedente o titolare di pensione di invalidità, l'Ente assicuratore di ciascun paese tiene conto degli accertamenti sanitari effettuati dall'Ente assicuratore competente dell'altro paese, nel quale l'interessato risiede. Tuttavia l'Ente di ciascun paese conserva, in ogni caso, il diritto di far sottoporre l'interessato a visita medica da parte di un sanitario di fiducia. Sistema pensionistico Il sistema pensionistico è basato su due settori principali: pensione popolare pensione di lavoro o supplementare Ado Cont, Patronato Inac V NEDIEJO 10. SETEMBERJA JE BILA NA LIESAH... ...liepa Tek je v nediejo 10. setember-ja šu skuoze Liesa, je videu pred Katinčno hišo dugo mizo lepuo parpravjeno an okuole nje zbrana velika an vesela skupina ljudi. Za ka' se je šlo? Za drugo fešto lieških vasnjanu. Zbralo se jih je nič manj ku 51, tuole pride reč malomanj vsi. Fešto so organizale lieške žene, v parvi varsti Mariucci an Franca an so zaries vriedne pohvale. Vse je bluo lepuo naprav-jeno, ni manjkalo ne za jest ne za pit. "Perfin aperitivo!” nam je jala 'na žena. Za muziko so poskarbie-le...muzikasete, eh ja, nie vič ta-kuo lahko ušafat kajšnega de zna gost na rimoniko, ku ankrat. Nie pa de zavoj tuolega fešta ni bla vesela. Je pru lepuo čut tele novice, zviedet de judje, ki žive tu 'ni vasi se vsakoantarkaj srečajo okuole 'ne mize an lepuo prežive an popudan v veseli družbi za se pomenat, za se lieuš spo- Pogled na Liesa z vesokega znat (eh ja, kajšan krat an če živmo kupe, se na poznamo) an luošt čah kraju, manjku ankrat, tiste minene "jeze ", ki češ al ne-češ, tu vsaki vasi, že od nimar so. An tuole je življenje. Forum Julii speleo: ragazzi, si parte! Fino a un po' di tempo fa parlare di speleologia era come trattare di un qualche cosa di strano, di molto particolare, di adatto a poche persone, considerate dai più un tantino "incoscienti" e "pazze ". Infatti, che gusto c’è a calarsi in grotte strette, fangose, dove, certe volte, per aprirti un varco devi faticare le fatidiche sette camicie, per vedere poi che cosa? E poi, che pericoloso! Già, sembrerebbe proprio così. Ma questo è normale, ogni cosa non conosciuta fa paura. Ultimamente, parlare di speleologia è diventato un tantino più familiare e questo grazie al Forum Julii Speleo di Cividale, associazione speleologica che ha fra i suoi iscritti diversi giovani delle Valli. Se è vero che qualcuno si è avvicinato perchè "trascinato" dall'entusiasmo dei soci del gruppo, è anche vero che parecchi si sono avvicinati grazie al corso di speleologia che ormai da diversi anni il Forum Julii speleo organizza. Quest'anno, ed è ormai il quinto consecutivo, le lezioni avranno inizio martedì 26 settembre, pres- so la sede del gruppo a Carraria e si protrarranno fino alla fine di ottobre. Seguendo uno schema già ben collaudato, il corso - che, ricordiamolo, è omologato dalla Commissione nazionale scuole di speleologia della Società speleo-logica italiana - è articolato in lezioni teoriche e pratiche. Le prime avranno luogo in settimana, di sera e tratterranno i vari argomenti che tutti quelli che si avvicinano a questa disciplina dovrebbero conoscere: si va dalla conoscenza e all uso corretto dell'attrezzatura necessaria, alla storia della ricerca speleologica, dalla conoscenza di elementi di geologia, carsismo e speleogenesi, all'ecologia e rispetto per l'ambiente ed alla prevenzione degli incidenti in grotta. Una lezione verrà dedicata al rilievo topografico di una grotta ed una prova pratica sarà dedicata proprio a questo. Le prove pratiche avranno luogo la domenica. Si inizierà con una palestra per poi passare ad alcune delle grotte più belle della nostra regione. Kada mormo iti na ENEL Nekateri brauci so nas vprašal zaki ne pišemo od urniku uradu Enel. Za glih poviedat, smo jih bli že napisal. Telekrat vam jih po-novmo. Za razne pratike (povezovanje, kontrat an takuo napri) od pandi-ejka do četartka od 8.00 do 12.45; za plačjat bolete vsak pandiejak od 8.00 do 12.45 an od 14.00 do 15.00. Tehnični urad pa je odpart od pandiejka do petka od 8.00 do 12.00 an od 13.00 do 17.00. Za tega, ki še ne vie uradi od Enel v Čedadu so blizu Mitri, na-spruot picerij Al Cavallino. JE ZADOST DE KAJŠAN NA SRED VASI TE OBIEME AN MOČNUO STISNE ROKO Kar dielaš ries nie nanucno Je zadost, de kajšan ti stisne, močnuo, roko kar te srecja po pot ... za se čut veselo not! Je zadost, de kajšan ti stegne roko, sedne Čeh tebe za ti reč, tiho, kako pridno rieč ... za te zgrozit! Je zadost, de kajšan se ustav, an maglen, ta pred tojo [hišo za ti reč, naglo, dvie dobre [besiede ... za čut de je lepuo življenje! Je zadost, de kajšan stopne, smeje, tu tojo hišo za viedet, kuo se ušafaš doma, kuo stojiš ... za se čut gor do Nebes! Če potle... kajšan te obime an ta na sred vasi an ima pune oči suzi... an mu se glas trese za ti reč: de ti nies' pozabu njega buogo, saruotasto družino, de ti si vsian zmisnu njega domače judi, zmanjkali [mu kar šele vsi so bli previč mladi; de skuoze tebe: on se na čuje takuo sam, de skuoze tebe on se na čuje takuo deleč zastopiš, de kar si ti nardiu kar ti dielaš... nanucno nie! Michelina Lukcova rj p™. Po naših dolinah, lieta nazaj, kar mladi puobi so bli koškrit, za jo zaplesat so večedli senuo uon s kajšnega skednja, al pa so venesli uon z našega hrama u Doli-enjanim use kavalete na katerih smo redil tarve za žido. Kordal so ramoniko na botone ki jo je godu Gušto iz Čarnice, al pa na pijano ki jo je godu Vigijon iz Bare an so začeli plesat, vriskat an pit dokjer so mogli stat na konac. Današnji dan, potle ki nardijo vizito na su-daškem dištretu, puobje gredo plesat u diškoteko an kajšan pa naravnost u night. Adan od tistih je biu Mirko, ki ni videu nikdar kuo je naret an night. Takuo de je biu odloču za iti tisti dan, ki pojde za koškrita. Drugi dan je leteu subit pravit niega murozi kajšne lepe an čudne reči je videu an kajšan dobar champagne je piu. "Lepuo je bluo gledat kar so runale "striptiz" filipinske, afrikanske an francu-oske čeče, pa narvenči ču-deš sem zagledu kar sem šu na stranišče kjer je biu water zlat." "Zlat?", popraša hitro mu-roza. "Ja, ja, pru zlat", ji odguori Mirko. "Ben nu, če tuole je ries, jutre me pope-ješ tudi mene v night', je jala odločno muroza. Drugi dan, kar je tuklo deseto uro, sta bla že na urateh od night. Subit jih je zagledu tist, ki gode na klarin. Poklicu je niega kolega an mu je s parstam po-kazu: "Pogledi, dole na vra-teh je tist ki snuojka ti jo je nardiu tu trombonllf' VELIKA SVEČANOST V NEDELJO OB 45-LETNICI BITKE V POVOLETTU Žive vrednote V začetku meseca septembra 1944. leta so bili dosegli italijanski, odnosno furlanski partizani veliko zmago proti nacifašistom, ki so prepotentno in brutalno gospodarili v vasi Povoletto in v drugih vaseh, ki spadajo pod to občino. V napadu proti močnemu sovražniku so sodelovale brigade garibaldincev in ozopovcev, ker so se takrat še enotno bojevali proti skupnemu sovražniku, pod skupno komando "Divisione Garibaldi - Osoppo". V tej veliki bitki, ki jo je vodil znameniti in herojski komandant slavne divizije "Garibaldi Natisone" Mario Fantini-Sasso, ki je pred kratkim umrl v Tržiču (Monfalcone), je padlo več desetin nacifašistov, ujeli so skoraj dvesto sovražnikov (večina italijanskih fašistov), pobrali veliko količino orožja in drugega vojaškega materiala. Partizani so imeli malo izgub. Ta bitka je imela velik, pozitiven odmev med vsem furlanskim prebivalstvom. Njih partizani so dokazali, da se da in more kaznovati in premagati še najmočnejšega, prepotentnega sovražnika, kadar narod podpira osvobodilno vojsko, kadar se ljudje vojskujejo za poštene, svetle in pravične ideale. O tem se je govorilo na proslavi 45. letnice bitke v Povolet-tu, ki sta jo organizirala občinska uprava in ANPI videmske pokrajine v nedeljo 10. septem- 1 Slavnostni govornik v Povolettu bra na trgu - Piazza libertà - trg, ki nosi ime na tisto slavno partizansko bitko. Svečanost se je začela ob 10. uri na trgu Libertà, kjer so se zbrali parizani iz vseh krajev s prapori in zastavami. Partizanske in patriotske pesmi je igrala godba Filarmonica di Povoletto, ki jo vodi maestro Franco Brusi-ni. Prisotne je na svečanosti pozdravil župan Pietro Ciocchiatti. Nato je nakratko spregovoril predsednik pokrajinskega Anpi Federico Vincenti, ki je poudaril velik pomen za Furlanijo in celo Italijo partizanske zmagoslavne bitke proti nacifašistom v Povolettu. Slavnostni govornik je bil advokat Antonio Comelli, večletni predsednik deželnega odbora Furlanije-Juljiske krajine, tudi on partizan, eden od takratnih protagonistov epopeje furlanskega osvobodilnega gibanja. Potem ko je govornik podrobno orisal povoletsko bitko in poudaril njen velik pomen za osvoboditev Furlanije in Italije je prešel na vrednote rezistence in odločno, jasno podčrtal, da morajo veljati te vrednote tudi danes, kot včeraj in jutri, da jih morajo spoznati in sprejeti kot svoje tudi nove generacije. Povedal je, kakšni so bili ideali, ki so študentsko, kmečko in delovsko mladino vodili v gozdove in hribe, da so se uprli okupatorju in fašistični diktaturi. "Okupator je bil napravil iz naše dežele " Adriatische Kiis-tenland". Karnio pa je daroval Kozakom za njih zvestobo v boju proti demokratičnim silam, a naš narod jim je s svojim bojem prekrižal račune. Po zaslugi umrlih za svobodo, vseh protifašističnih in protinacističnih borcev, danes živimo v svobodi" je med drugim dejal Comelli in je zaključil: "NI bil avanturizem tisti, ki je peljal naše mlade v hribe, pač pa so bili čisti ideali, s katerimi so želeli priboriti italijanskemu narodu demokracijo in svobodo, boljše življenje, pravičnejšo družbo. Gotovo se niso borili zato, da bi nam vladala mafija in camora". Izidor Predan ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO Mere c,om/i/x CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA 23/9-1/10/1989 SEJMIŠČE GORICA MODA IN MODNI STILI V PROSTORU ALPE-JADRAN Stran 6 jAKAjfc MpfcA V REZjl £>G»oytfo po retiia« » jo pgu wWo h Air» riamha pa svovsw^Ko ZJUTRALRESriìì DOBRO ___ To fcKJSANKO Sl Jo 36 IZMISLIL Minimatajur POZOR NA CESTI Pazi na levo pazi na desno na cesti je vse predvidno in resno. Zato se na cesti nikdar ne igramo tako bomo zdravi spet videli mamo SONCE SE SMEJE Sonce se smeje kuka skoz veje in zavriska prav glasno. Sonce se smeje ribke šteje ki v potoku plavajo. SLOVENSKA LJUDSKA PRIPOVEDKA Modra kraljična Star kralj je imel hčer, lepo in mlado, a tudi razumno in modro, da take ni bilo zlepa. Nje razboritost je zaslula v deveto deželo. Oče je želel, da bi se omožila, in ji je često prigovarjal. A ona se je branila in branila ter se izgovarjala: - Saj mi še ni sile in niti me ne veseli. Toda oče jo je silil in silil, da se je naposled lepa kraljična vdala očetovi želji. - Naj bo po vaši volji, reče, toda to vam povem, vzela bom samo tistega, ki mi bo zastavil tako uganko, da je ne bom znala uganiti. Prosim vas pa, naj umrje vsak, ki mu bom uganila zastavico. Kralj si je mislil: - Kaj bi se ustila! Ženska glava si, četudi najbistro-umnejša. Na koncu se bo vendarle našel mož, ki te bo nadmodril. In dovolil ji je, kar ga je prosila. Zdaj so jeli prihajati snubci od vseh strani, iz daljnih in bližnjih krajev. Bilo jih je vsake bire: plemenitih, neplemenitih, bogatih in ubogih; toda nihče ni znal zastaviti uganke, ki je kraljična ne bi razvozlala. (Gorje jim! Vsakemu je rabelj vzel glavo). V neki vasici je živela uboga ženica s svojim sinom. Drugega nista imela kot nekaj kokoši in golobov. Njen sin je rastel v dvajseto leto in je bil čvrst mladenič. Nekega dne je rekel materi: -Tudi jaz pojdem kraljični zastavit uganko. Mati mu je branila, kakor je vedela in znala, prosila ga je in rotila, naj ne hodi po neumnosti izgubljat mlade glave. Toda sin se ni dal preprositi. Ko je mati videla, da sina ne more pregovoriti, ji je v obupu prišlo na misel, da bi bilo boljše, če sin umrje od-njene kot od rabljene roke. Zato se je na oči dala pregovoriti in je s težkim srcem spekla sinu dva goloba za popotnico. Goloba pa je zastrupila. S sinom je šel od doma tudi domači pes, kodrasti Grivec. Ko sta že dalj časa hodila, je videl mladenič, da je Grivec lačen. Vrgel mu je oba pečena goloba. Brž ko jih je pes pojedel, je poginil. Mladenič ga je pustil na cesti in odšel. Ko gre tako naprej, se mu je pot pričela izgubljati tako, da ni bilo nikjer več sledu o nji. Zato se je vrnil ter prišel na kraj, kjer je obležal njegov pes. Toda psa ni bilo več, namesto njega pa je ležalo na cesti dvanajst mrtvih vranov. Pobere jih in gre dalje. Na poti ga ulovi mrak, da je moral prenočiti v gozdu. Ponoči pa pride mimo njega četa razbojnikov, bilo jih je štiriindvajset. Odvedejo ga s seboj v skrivališče. Mladenič pa je še nosil s seboj dvanajst vran. Oskubil jih je in jih dal razbojnikom za večerjo. Jedli so in pomrli. Drugi dan se mladenič napoti dalje. Kmalu pride iz gozda na piano in od daleč zagleda mesto ter na hribcu kraljevi grad. Zdaj začne premišljevati, katero uganko bi zastavil kraljični. Misli in misli ter se naposled domisli, da bo najbolje, ako ji zastavi to, kar je na poti do nje izkusil in sam videl. Zato se oglasi v gradu in hitro ga odvedejo pred kraljično, ki ga je čakala sredi svojih spletičen na kraljevskem prestolu. Mladenič pogumno stopi pred njo in ko mu kraljična ukaže, spregovori in reče; - Dva mrtveca sta ubila živega; a ta, ki je bil zdaj mrtev, je ubil drugih dvanajst in teh dvanajst mrtvih je ubilo drugih štiriindvajset. Tisti pa, ki bi ga morala prva dva ubiti, še živi. Kaj je to? Kraljična premišlja in pregleduje vse knjige, v katerih so bile uganke napisane. Zunaj je bil rabelj že pripravil klado, na katero naj bi mladenič položil glavo, da bi mu jo odsekal. Znotraj pasi je kraljična trla glavo in se naposled vdala ter priznala, da te zastavice ne more razrešiti. Velela je mladeniču, naj ji jo pojasni. On pravi: - Ko sem se namenil k vam, mi je mati branila. Da pa me ne bi vi umorili, mi je spekla dva goloba, ki ju je zastrupila. Goloba sem dal na poti svojemu lačnemu psu, ki je takoj poginil. Tega psa je prišlo jest dvanajst vranov, a vrane je pojedlo štiriindvajset razbojnikov. To je zgodba, ki se mi je pripetila na poti do vas. Kraljična se je vdala in še tisti večer sta se poročila. Kralj je ukazal napraviti veliko večerjo, a ko so se najedli in napili, je udaril ob mizo in rekel, da še nikoli ni bil tako vesel. Naposled je še tako plesal s kuhinjsko deklo, da mu je kar krona odskakovala na glavi. Iz knjige Slovenske ljudske pripovedi Zakaj se ne bi spet učil igrat ko v starih cajtih? Adan od narbuj vriednih an pametnih aspektov obliškega sejma Dan po starim je de parhajajo spet na dan že pozabjene stare otroške igre. Včasih igri nieso imiel navade, (ne možnosti) kupovat. So jih sami runal. Glih takuo, če ne lieuš, pa so služile njih namienu: zabavat otroka an v tem cajtu ga učit bit agilen, precizen... Osvajali smo Rezijo in sbvenski jezik / NmSANA 36 H!SA oohPRm Dv^r^i oV Z GOR Navpično, vertikalno, lahko preberete ime naše skupine Elisa Costantini je narisala medvedka TO 't&KZAtfKO STA Sl Jo t2MiC,UU : ficrrttaa Naučili smo se sestavljati križanke To Sta sì 3o izhìsuua ÌVWibe ^.cssi iN To križanko lahko Izpolnite pa vi Na Mladi briezi smo se učili tudi slovenščino TUT TO SP ORT VSE O ŠP Franco Bardus - Valnatisone I risultati COPPA REGIONE Valnatisone - Gaglianese 3-0 Torreaftese - Audace 4-0 Prossimo turno 1. CATEGORIA Sanvitese - Valnatisone 2. CATEGORIA Donatello - Audace GIOVANISSIMI Cividalese - Valnatisone Le classifiche GIRONE B/l Torreanese 6; Manzano 5; Audace 2; Buonacquisto 1, La Torreanese passa il turno. GIRONE B/8 Natisone 4; Valnatisone, Gaglianese 3; Villanova dello Judrio 2. Il Natisone passa il turno. 1NIZIERA1 DOMENICA IL CAMPIONATO PER LE NOSTRE FORMAZIONI ELIMINATE DALLA COPPA REGIONE Audace e Valnatisone al via Domenica 17 settembre alle ore 16.00 inizierà ufficialmente la stagione 1989-90 dei campionati dilettanti, che vedrà di scena l’Audace e la Valnatisone. Sabato 16 alle ore 15.15 toccherà invece alla categoria Giovanissimi inaugurare la stagione del settore giovanile. Infatti è in programma a Cividale il primo dei numerosi derby che vedranno impegnate le nostre squadre. Sabato 23 sarà quindi dato l'inizio alla categoria Esordienti mentre domenica 24 alle ore 9.00 i Pulcini della Valnatisone inizie-ranno la loro nuova avventura. A Cividale gli Under 18 della Valnatisone alle ore 10.30 incon- treranno per la prima giornata i pari età cividalesi. L'Alta Valtorre, il Pulfero e la Savognese dovranno aspettare invece domenica 1. ottobre per partire con il loro campionato. Per quanto riguarda il Pulfero, come avevamo già preannunciato, quest'anno la squadra ha rinunciato alla formazione degli Under 18, mentre l’Audace di San Leonardo a quella degli Esordienti. La Valnatisone ha invece rifatto la formazione dei Pulcini, confermando quella dei Giovanissimi e degli Esordienti nelle quali sono stati inseriti i ragazzi che per mancanza di una squadra nel loro paese, sono stati costretti per poter continuare a giocare ad andare a S. Pietro. Si é conclusa la Coppa Regione "Trofeo Devetti" per le nostre due rappresentanti: Audace e Valnatisone. Sabato la Valnatisone era opposta alla Gaglianese nell’ultimo incontro del girone, che ha visto la qualificazione del Natisone di S. Giovanni al Nat. Il risultato finale dì 3-0 é lo specchio reale del gioco visto in campo. Le tre reti sono state segnate da Roberto Sedi, Mauro Clavora e Flavio Mlinz. Clavora ha inoltre colpito il palo con il portiere ormai fuori causa. La Valnatisone così ha agganciato in classifica la squadra ospite, però come abbiamo riportato sopra i tre punti conquistati non sono bastati a superare il turno, in quanto il Natisone vincendo a Villanova dello Judrio si é portato in testa a quota quattro. Domenica l’Audace era impegnata a Moimacco nel derby con la Torreanese. Due pasticci difensivi nei primi minuti di gara portavano i rossi in vantaggio di due gol nei confronti dell’Audace. La squadra del presidente Bruno Chiuch era molto nervosa, infatti prima della fine del primo tempo veniva espulso Oviszach, quindi in inferiorità numerica era un gioco per la Torreanese arrotondare il risultato. Con questa vittoria ottenuta la Torreanese con sei punti in tre gare fa il pieno, qualificandosi. I Giovanissimi della Valnatisone La panchina dell'Audace Bel poker solitario sul Matajur Domenica 3 settembre si è disputata la dodicesima edizione della corsa ciclistica S. Pietro -Monte Matajur valida per l’assegnazione del Trofeo Macellerie Beuzer. Un buon numero, oltre settanta atleti, ha preso il via in una giornata autunnale, che ha reso ancora più dura e selettiva la corsa, sul piazzale del municipio di S. Pietro al Natisone. Nel presentare la corsa avevamo la speranza nella quarta vittoria di Marino Bon dell'Unione Ciclisti Cividalesi; il bravo atleta che difende i colori della società organizzatrice non ha ottenuto la vittoria anche se è stato uno dei protagonisti. Ha cercato fino al traguardo di soffiare la vittoria a Giancarlo Peruzzi. Peruzzi è campione italiano di corsa in salita e come Bon ha vin- to in passato per tre volte questa importante manifestazione cne con il giro delle Valli polarizza l’attenzione dei praticanti e degli appassionati delle due ruote. Ordine d'arrivo: km 32 in Ih 12' alla media di 26,666 km. Juniores: 1) Giancarlo Peruzzi; 2) Marino Bon; 3) Francesco Grion. Debuttanti: 1) Luigi Vaselli; 2) Claudio Petracchi. Gentlemen: 1) Ferruccio Budak; 2) Franco Kresevec. Cadetti: 1) Remo Corbetta; 2) Avrò Bortolusso. Senior: 1) Bodizar Honigman; 2) Renzo Del Piccolo. Classifica per società: 1) Sc. Petelin; 2) Dlf. Monfalcone; 3) Gs. Vet Sedegliano. Sono seguite le premiazioni presso il rifugio Pelizzo, con autorità provinciali e comunali. INIZ1ERA' AD UDINE L'AVVENTURA PER L'AUDACE CHE RITENTA LA PROMOZIONE 2. categoria Girone C PRIMA GIORNATA A 17/9/89 R 14/1/90 Arteniese - Buonacquisto Donatello - Audace Maianese - S. Gottardo Faedis - Gaglianese Riviera - Rangers Tarcentina - Tolmezzo Reanese - Bressa Torreanese - Forti & Liberi SECONDA GIORNATA A 24/9/89 R 21/1/90 Bressa - Forti & Liberi Tolmezzo - Reanese rangers - Tarcentina Gaglianese - Riviera S. Gottardo - Faedis Audace - Maianese Buonacquisto - Donatello Arteniese - Torreanese TERZA GIORNATA A 1/10/89 R 28/1/90 Donatello - Arteniese Maianese - Buonacquisto Faedis - Audace Riviera - S. Gottardo Tarcentina - Gaglianese Reanese - Rangers Forti & Liberi - Tolmezzo Torreanese - Bressa QUARTA GIORNATA A 8/10/89 R 4/2/90 T olmezzo - Bressa Ranger - Forti & Liberi Gaglianese - Reanese S. Gottardo - Tarcentina Audace - Riviera Buonacquisto - Faedis Arteniese - Maianese Donatello - Torreanese QUINTA GIORNATA A 15/10/89 R 11/2/90 Maianese - Donatello Faedis - Arteniese Riviera - Buonacquisto Tarcentina - Audace Reanese - S. Gottardo Forti & Liberi - Gaglianese Bressa - Rangers Torreanese - Tolmezzo SESTA GIORNATA A 22/10/89 R 18/2/90 Rangers - Tolmezzo Gaglianese - Bressa S. Gottardo - Forti & Liberi Audace - Reanese Buonacquisto - Tarcentina Arteniese - Riviera Donatello - Faedis Maianese - Torreanese SETTIMA GIORNATA A 29/10/89 R 25/2/90 Faedis - Maianese Riviera - Donatello Tarcentina - Arteniese Reanese - Buonacquisto Forti & Liberi - Audace Bressa - S. Gottardo Tolmezzo - Gaglianese Torreanese - Rangers OTTAVA GIORNATA A 5/11/89 R 4/3/90 Gaglianese - Rangers S. Gottardo - Tolmezzo Audace - Bressa Buonacquisto - Forti & Liberi Arteniese - Reanese Donatello - Tarcentina Maianese - Riviera Faedis - Torreanese NONA GIORNATA A 12/11/89 R 11/3/90 Riviera - Faedis Tarcentina - Maianese Reanese - Donatello Forti & Liberi - Arteniese Bressa - Buonacquisto Tolmezzo - Audace Rangers - S. Gottardo Torreanese - Gaglianese DECIMA GIORNATA A 19/11/89 R 18/3/90 S. Gottardo - Gaglianese Audace - Rangers Buonacquisto - Tolmezzo Arteniese - Bressa Donatello - Forti & Liberi Maianese - Reanese Faedis - Tarcentina Riviera - Torrenese UNDICESIMA GIORNATA A 26/11/89 R 25/3/90 Tarcentina - Riviera Reanese - faedis Forti & Liberi - Maianese Bressa - Donatello Tolmezzo - Arteniese Rangers - Buonacquisto Gaglianese - Audace Torreanese - S. Gottardo DODICESIMA GIORNATA A 3/12/89 R 1/4/90 Audace - S. Gottardo Buonacquisto - Gaglianese Arteniese - Rangers Donatello - Tolmezzo Maianese - Bressa Faedis - Forti & Liberi Riviera - reanese Tarcentina - Torreanese TREDICESIMA GIORNATA A 10/12/89 R 22/4/90 Reanese - Tarcentina Forti & Liberi - Riviera Bressa - Faedis Tolmezzo - Mainese Rangers - Donatello Gaglianese - Arteniese S. Gottardo - Buoncquisto Torreanese - Audace QUATTORDICESIMA GIORNATA A 11/12/89 R 29/4/90 Forti & Liberi - Reanese Bressa - Tarcentina Tolmezzo - Riviera Rangers - Faedis Gaglianese - Maianese S. Gottardo - Donatello Audace - Arteniese Torreanese - Buonacquisto QUINDICESIMA GIORNATA A 7/1/90 R 6/5/90 Buonacquisto - Audace Arteniese - S. Gottardo Donatello - Gaglianese Mainese - Rangers Faedis - Tolmezzo Riviera - Bressa Tarcentina - Forti & Liberi Reanese - Torreanese partenza della gara it r-ji—-Sr nSMRRBMMISi .''fr SOVODNJE Mašera - Villingen Luciano an Heide, vse najboljše V soboto 12. avgusta sta se poročila Luciano Cendou - Bazielnu z Mašere an Heide Achermann. Ku po navadi Luciano se nie po-zabu tradicionu, se je pobrau an se je šu ženit v Niemčijo, v vas Villingen, tuk je živiela Heide z nje družino. Obadva pa živita an dielata v Bologni, kjer sta igrau-ka-atorja v gledališču La baracca. Z Italije je šlo puno njega žlahte an parjatelju na ojcet v Niemčijo. Luciano an Heide sta se poročila v katedrali v Villingenu. Festa je bla v nieki veliki hiši sredi znane "Foreste nere”. Bluo je živuo an veselo, takuo ki se spodobi za tele lepe parložnosti. Seviede nie mu manjkat ples. Za jo glih reč - takuo ki so nam poviedal še nar-buj veselo so jo plesali Niemci, še posebno kar so čul Ližovo ramoni-ko an beneške polke. Lucianu an Heide želmo puno sreče an dobrega v njih skupnem življenju. Roza flok v naši vasi Ima že vič ko dva miesca, pa smo le sada zaviedel za lepo novico an vam jo radi povemo, saj o rojstvih na žalost malo, premalo pišemo. V Gorenji Jožovi hiši v naši vasi imajo lepo čičico, Marino. Rodila se je v bolnici v Huminu, v Gemoni 30. julija. Parnesla je puno veselja mami Annamarii, tatu Carlu Massera an sevieda vsi drugi žlahti. Tatu an mami čestitamo, majhani Marini, ki je parvi otrok mladega para, pa želmo vse dobre v življenju. Čeplešišče - Milan Dobrodošel - benvenuto Alessandro! Pru na liepa novica nam je par-šla tele dni taz Milana. V tistim velikim mieste se je v saboto 2. setemberja rodiu Alessandro. Njega srečan tata je Franco Coceanig - Tonacu iz Čeplešišč, srečna mama pa Eliana Borsella iz Gorgonzole, miestace blizu Milana. Liep puobič je parnesu puno puno veseja mami an tatu, ki sta ga pru težkuo čakala, nonam, "tetam" Elidi an Eliani, ' stricam ", ku-žinam Silvi an Simonu, pru takuo žlahti an parjateljam. Francu an Eliani čestitamo, malemu puobčju želmo veselo an srečno življenje. P.S. Alessandro, te čakamo tle v Benečiji, saj smo sigurni de tuoj tata, takuo ki je že naredu s tojo mamo, te parpeje subit gledat njega rojstno vas, ki nie nikdar poza-bu. E' proprio una bella notizia quella che ci è giunta questi giorni da Milano. Il 2 settembre è nato Alessandro Coceanig. Dal cognome vediamo subito che il bimbo è originario delle Valli, infatti il suo papà è Franco Tonacu di Cepletischis, la mamma invece è Eliana Borsella di Gorgonzola, una cittadina alla periferia di Milano. La nascita del piccolo Alessandro ha portato tanta gioia non solo alla mamma ed al papà, che lo aspettavano proprio con tanta ansia, ma anche ai nonni (vero, nona Natalia?), alle zie Liliana ed Elide, agli zii, ai cuginetti Silvia e Simone ed ai tanti amici di Franco ed Eliana. Alessandro, ti auguriamo una lunga vita serena e felice e aspettiamo con impazienza di conoscerti, certi che il tuo papà, come fece a suo tempo con tua mamma, ti porterà quanto prima a vedere il suo paese e le sue valli. GRMEK Platac - Galjan Se je rodila Alessandra Irma Vogrig - Sudato va iz Platea an Aldo Terlicher iz Svetega Lienarta sta ratala marna an tata. V videmskem špitale se jim je rodila liepa čičica, kateri so dal ime Alessandra. Čičica je parnesla puno puno veseja ne samuo mami an tatu, pa tudi vsi družini, žlahti an parjateljam. Alessandri, ki bo živiela z mamo an s tatam v Galjane želmo puno sreče an veseja v življenju, ki ga ima pred sabo. število ljudi se zbere v Karariji an gre parnogah daj do starogorske-ga svetišča. Lietos jih je bluo vič ko pet tau-žint. Paršli so iz ciele naše dežele, pa ne samuo. Med njimi so bli tudi emigranti, ki parhajajo damu v telem cajtu za na zamudit tel apuntament. Dugo precesijo je vodu videmski škof Battisti kupe s pomožnimi škofuovi Brollo an Pizzoni. Prisoten je biu tudi pater Flavio Carraro, generalni minister manihu. Na velikem starogorskem placu je bila sveta maša, na kateri je soma-ševalo 50 gaspuodu. Lietošnje starogorsko romanje je bluo posvečeno novi evangeli-zaciji Furlanije, dežela ki je popu-noma, v celoti, spet oživiela po veliki škodi potresa, pa ki za kar se tiče kristijanstva svojih ljudi, takuo ki so jali na Stari gori v pe-tak popudan, počaso počaso umie-ra. Zatuole so vsi kupe molili, za de spet oživieje viera, posebno v te mladih. PRAPOTNO Obuorča Umarla je Carla Cencig V nediejo 10. setemberja je v čedajskem špitale umarla Carla Cencig uduova Zottig. Imiela je 63 liet. V žalost je pustila sinuove, nevieste, zet, sestre, kunjade an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Obuorči v torak 12. setemberja popudan. Puno ljudi se je zbralo za jo pospremit na nje zadnji poti. Naj jih bo lahna domača zemja. Staragora Pet taužint ljudi na tradicionalni jesenski precesiji Je bluo 8. setemberja 1976. lieta, lieto potresa, kar je videmska škofija parvi krat organizala skupno romanje na Staro goro za vse vier-nike naše dežele. Od tekrat napri, vsake lieto na dan rojstva Device Marije veliko KUATARINCA 1989 NA PRIEVALU BO V NEDIEJO 17. SETEMBERJA Športno društvo Garmak nas vabi na tradicionalno Ku-atarinco, ki bo v nediejo 17. setemberja. Ob 9. uri se v Platu začne dugohoja-marcialonga. Bo duga parbližno šest kilometru an nas popeje skuoze Mali Garmak, Veliki Garmaka an Prievaio daj na varh svetega Martina, kjer bo sveta maša. Vpisovanje se začne ob 8. ur an vsakemu, ki se vpiše šen-kajo lepo majco. Ob 15. uri drug športni moment. V programu je skok v višino s palico, "salto con l'asta" na katerem bojo sodelovali najboljši atleti v tem športu naše dežele an bližnje Slovenije. Ko se za vsak pranik spodobi popudan bo ples na Prie-vale. Z njega veselo muziko se nam predstavi domači ansambel Trio Humar. Sevieda, ne bojo manjkali dobro založeni kioski z jedačo an pijačo. II del. Kot sem zadnjič napisu, sem zviedeu iz časopisov in televiži-ona, de so v Johannesburgu za-parli anglikanskega nadškofa, ki se imenuje Desmond Tutu. Zaparli so tudi njega ženo (anglikanski duhovniki se lahko poročijo, oženejo). Njega žena je bla v tistim tiednu dvakrat za-parta, ker je protestala, dimostrala pruot apartheidu. Z nadškofom iz Johannesburga so bli zaparli še kajšnih 40 duhovnikov. Zakaj? Zatuo, ker so protestali pruoti apartheidu, zatuo, ker so se po-stavli v obrambo, na stran svojih ljudi. Mogotci, gospodarji zlata in sveta, na gledajo obe-dnega v oči, v obraz. Oni poznajo samuo kapital, interese. Njih Bog je zlato, dolar, mark, lira, Sterlina. In ti zlatarji imajo u rokah policijo, vlado, oblast. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska ^ ^JSSTnT Trst / Trieste ^"^CEStT Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 25.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 100.000 din posamezni izvod 1.000 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% PISE PETAR MATAJURAC Zlata roka želiezna vrata lomi! Če niso ministri u njih službi, padejo, če ne darže za bogate zlatarje, jih cabnejo u rit! Zatuo so delovci, kmetje, njih organizacije, pa tudi duhovniki in škofi njih nasprotniki, če rie grejo po liniji njih interesov. Če udobijo na poti duhovnika, škofa, delovca, intelektualca in kmeta, ki nasprotuje njih interesom, ukažejo svojim podložnikom - policij: Areštajihf' Takuo se ponavlja naš stari pregovor: 'Zlata roka želiezne vrata lomil’ Ne viera u Boga, denar, zlatuo je njih Buog. In zdaj se iz Johannesburga varnemo u Benečijo. Mi, ljudje naših dolin, smo podobni tistimi črnim, šfru-tanim dol po Afriki. Vse delamo, kar druz čjejo. Narbuj smo spoštovani, rišpetani, hvaljeni an vriedni, kadar dielamo od doma, deleč od naše zemje. Imajo nas vsi radi, ker dielamo zvestuo, tarduo, pošteno in zari-es zaslužemo naš kruh. Če pa dielamo doma, za naše življenje, za našo kulturo, za jezik, za razvit naše gospodarstvo, ekonomijo, viero in molitev očetov, so nam hitro za pe- tami, parpravjeni, da nas peljejo na sodišče. Resnica, parjatelji moji, je samuo adna, ki je podobna naši an te čarnih u Južni Afriki: ne smemo moliti po našim. Moliti po našim je buditev k ustajenju, k odrešenju. Tega nam ne morejo dopustiti, temu pa mi si ne moremo odpovedati! Dol v Južni Afriki so zaprli nadškofa in veliko število duhovnikov, zatuo, ker so se tukli za pravico svojih ljudi. Ta nedemokratičen ukrep morem zasto-pit, ker je dol "černa" diktatura belih. Ne morem pa zastopit fašistične diktature v italijanskem demokratičnem sistemu. Fašizem je bil premagan 44 let od tega, pa njegovi zakoni še preganjajo tiste, ki so fašizem premagali! In kot oblasti v Južni Afriki ne gledajo v obraz tistih, ki peštajo al pa ogrožajo njih interese (naj bo škof al pa delavec), tako ne gledajo s prefinjenimi očmi u Benečiji: delovac gor, duhovnik dol, delovac dol, škof navzdol. In pomislite, da je Benečija sestavni del demokratične italijanske republike, ki ima adno od narbuojših koštitucionu na svietu. Učasih se znajdemo, se srečjamo s takšnimi paradoksi, da lahko mislimo, da imamo dvie daržavi, dva štata u Italiji: parvi je fašističen, drugi demokratičen, al pa je parvi demokratičen, drugi fašističen. Vse en hudič je. Resnica je, garda resnica, da u demokratični italijanski republiki, šele vladajo, governavajo s strupenimi fašističnimi zakoni, ki dušijo, morijo trajnost ljudi. Naša oblast je presneto, prekleto močna do rievežev, do bu-ozih an že ponižanih. Na žalost pa je šibka do prepotentnih, do bogatih, do mafie in komore! Mafia in kamora sta paršla že na varh daržavnih-statalnih iš-titucionu. Takuo je sviet pomie-san med sabo, da se ne čudim vič obedni stvari. Zatuo naj se tudi vam ne zdi čudno, da sem mislu, kadar sem poslušu novico po televižionu, da so zaparli škofa in puno duhovnikov u Johannesburgu, ker so dol tiel na-rest procesijo Svetega Marka! Vas pozdravlja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zuiferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedi, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 16. DO 22. SEPTEMBRA Čedad (Fontana) tel. 731163 Sovodnje tel. 714260 Tavorjana tel. 712181 Manzan (Brusutti) tel.752032 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.