155. številka. Ljubljana, sredo 11. julija. X. leto, 1877. Izhaja vsak dan, i«vs.eai5i ponedoljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avitro-ogertke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld, U četrt leta 4 *ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 frld., za četrt leta 3 gdd. 30 kr., za en mesec 1 fjld. 10 kr. Za pošiljanje na dom a<> račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in u dijake velja mita na cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt lota 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" t Kolmauovej bJIL Volitve v mestih in trgih 80 izpale denes nam Slovencem jako n e-ugodno. Večina deželnega zbora je tedaj nam protivna! To stoji. Kako je to prišlo, bodo v vsej nezaslišanej resničnosti povedali naši poslanci iz vrlih, stalno slovanskih in nepremakljivih kmetskih občin, v deželnem zboru pri verifikacijah. Mi ne moremo, ker bi bili v denašnjih razmerah konfiscirani. Nam je beseda vzetu, a nikdar nam nij vzet in nam ne bode vzet pogum in narodna samozavest in delovanje za sveto, koncem nepremagljivo slovensko stvar! Potrti uijsmo nikakor, ker zrno naroda, neodvisni del, kmetstvo in dežela sploh volila je sijajno narodno in slovansko. V mestih in trgih je bilo silno razločka mej Številom prejšnjih in zadnjih voiilcev nam na škodo. O tem ne moremo već govoriti, rodoljubni bralci naj blagovolijo mej vrstami brati, kdo je odločil! Sedaj pa bomo čakali, kako bodo naši izvoljeni nemčurji svoje horendne obljube izpolj njevali! Korak za korakom jim bomo sledili in jih kontrolirali. In kmalu, prav kmalu bomo mogli — to vemo za gotovo — zapeljanim volileem po mestih in trgih povedati, kako so grdo »lopar! li nemškutarski agitatorji. S tacimi sredstvi, kakor so nemškutarji zdaj zmagali, more se samo enkrat zmagati. Potem se bodo zapeljanim našim ljudem uže oči odprle. Sicer nam bode pa zdaj treba misliti in delati na to, da si ustvarimo stalno organi- Mfttelk. Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) I> i- ii t;- 1 dol. Osemnajsto poglavje. (Dalje.) Lucijina plašljivost je tako polagoma izginila; in predno smo preplavali dolgočasno pot, silila se nij nikakor več meni nasproti. Odkritosrčno se je pogovarjala z menoj, ali kolk*, govorila jo meni. Čeravno je priličuo bila zelo radovedna, molčal sem zmerom o svo-jej minolosti, na katero sem smel komaj misliti in nikakor ne govoriti o njej; pri vsem se je trudila na vso moč, da bi mi delala kratek čas ter mi je s priprosto odkritosrčnostjo povedala skoro vse dogodbe prejšnjega svojega življenja. Časih sem jo poslušal pazljivo, časih, ves zamišljen v lastne britko misli, nijsem slišal nje glasa ter sem popolnem zacijo. Dozdaj nijsmo mogli priti do nje. Protivniki jo imajo po svojih zaveznikih. Mi bomo morali zdaj svoje moči zjediniti, svojo agitatorno oblast koncentrirati, in če to storimo, nam bode ta poraz na korist za bodočnost. Materijalno itak nič ne izgubimo. Pustimo za en kratek čas protivnikom gospodarstvo. Blamirali se bodo do dna, nikdar ne morejo svojih obljub držati. Nikdar ne morejo doseči in lehkovernim voldcem po malih mestih besede držati, da bodo manjši davki, t. j. manjše deželne (ioklade, kakor so do zdaj bile. Duševno pa lehko delamo zdaj neizmerno več. In to hočemo! Za vzbujenje narodnega čuvstva, za zavest Slovenstva in Slo-vanstva naših ljudij nain je še neizmerno mnogo delati! To vidimo. V tem pa svoje delo koncentrirajmo ob vsem času, ko bomo v manjšini, ko je naša stranka druzega dela „rešeua". Hvala Bogu, v manjšini narodnej smo dobili dobre govornike in vrle odločno nove može, ki bodo dobro kontrolirali obljube izdajie Dežmauovcev in druge njegove vredne družine, ter bodo glasno in jasno na vuotraj in na zunaj branili pravo, in zastopali ljudstvo slovensko kot poslanci 95 procentov slovenskih Kranjcev! Ne udarno se! Tržič. Propali smo. Narodni kandidat Stare je dobil 80, nemškutarsk Kecel 120 gla sov. Proti dvojnemu pritisku, denarja in ... . — je bila zmaga nemogoča. Nov orne s to. Neinškutar Hočevar je dobil 204 gl., narodni kandidat (irasselh 1G4 glasov. Postojna. Vladni kandidat dr. Deu je pozabil njene navzočnosti. V zadnjem primer-Ijeji sem zapazil često, da je nenadoma nehala govoriti; in prebudivši se iz svojih sanjarij in l nagloma se ozrivši, zapazil sem, kako močno so mi očitale njene oči, tako, da sem skušal premagati se in pazljivo poslušati njene priproste povesti; to se mi je po gostem tudi posrečilo. Povedala mi je, da je do štirnajstega svojega leta bivala z materjo na mali pristavi na ertu Kodu (Cape Cod) in da se je hiša le sedaj pa sedaj nekoliko oživila, kader se je bil oče vrnil z dolgih svojih pomorskih potov. Potem ste navadno obiskali mesto, kjer je stala njegova ladija, vži vali ste nekaj tednov neprestano veselje ter ste se nazadnje vrnili domov in obžalovali odhod veselega živega kapitana ter potrpežljivo šteli tedne in mesece, kedaj se bode zopet povrnil. „ Pripovedovala mi je, kako je nazadnje umrla mati, kako britko je obžalovala njeno izgubo in kako je tugoval in se jokal oče, ko je prišedši domov izvedel žalostno novico. Pripovedovala mi je, kako je od onega časa ži- voljen. Narodni kandidat je dobil za dvajset glasov manj. Idrija. Voljen je nemškutar Gariboldi; narodnjaki večjidel hijso volili vsled silnih uzrc-kov, čudnih manipulacij, ki pridejo v deželnem zboru na dan, ker zdaj bi se gotovo konfisciralo poročilo o njih. Vojska. Z bojišča naših ruskih bratov Slavjanov nemarno denes, ko to pišemo, še nič svojega novega telegrama. Tudi druge novine ne vedo posebnega praviti. Beg daj, da bi oni v svojini, za vse Slavjanstvo in tudi za nas najvažnejšem boji srečnejše bitve imeli, nego je bila naša denašnja neravni borba volilna. Sicer pa vsi bralci, (15og jih poživi, in v onej vstrajnosti in slo-vanskej neupognenosti ohrani, v kakoršnej hočemo mi ostati) prav dobro vedo, da zmage naših slavjanskih bratov Ilusov in Jugoslovanov so neizrečeno bolj odločilne za obstanek in razvoj slovanskega rodu, nego pa če so pritlikovci Kecli, Devi in krški Hočevarji nekaj voiilcev pri nas pridobili. Bukurešt 8. julija. V Bulgariji Turki kristijane strašno sekajo. Sunila. !). jul. Tri Bjeli in Korestu se nekaj dni krvavo in ostro bojuje. — Pri Tabru so Itusi črez reko Dunav hoteli priti, a Turki so jim zabranili. Piaga 9. jul. Ruska vlada je mnogo ka-nnrov naro'ila pri Krupu._ iJoiiiicm raftj^ieti. V Ljubljani 10. julija. Včerajšnja „\Viener Zeitung" prinaša cesarjev patent, kateri sklicuje deželni zbor ga- vela zmerom na ladiji in kako žalostno in zapuščeno se je čutila o viharnem vremenu, ko jo sama posedala v kajuti ter poslušala divjanje vetra in valov, kapitan, nje oče, pa jo vedno na mestu svoje dolžnosti. „ Solze so jej zalile oči, kader jo o tem govorila, jaz pa sem jo gledal in pomiloval, ker jo je storila britkost za mojo sestro. Te hude izkušnje jej pa še nijso bile vzele njenega gibčnega veselega duha. Če se je pet minut pozneje, ko jo končala tako kratko povest svojega trpljenja, neopazen približal kapitan ter jo je iznenadil z nepričakovano šalo, z vzklikom ali jednako burko ter jo dra/il, naj povrača enako z enakim, bila je vedno pripravljena šaliti se, veselo smijati se, ali celo kake druge burke uganjati. Ko je bila pozabila svoje britkosti in obrisala svoje solze, razveseljevale so očeta njene radostne besede in njeni veseli glasovi; in v kajiti ali pa na krovu se je zopet odmevalo njegovo veselo smijanje, mene pa je prestraševala radost, ki je bila v tako žalostnem nasprotji z mojo otož- iški na 8. avgusta v Lvov. Grof Wodzicki je imenovan za deželnega maršala. Viiiaiajo države. Sror'.m skupščina je izročila knezu adreso, ki izreka, da se sklada z mnenjem, ki ga je knez izrazil v prestolnem govoru. Iz I*«ttrimm se javlja: Gambetta je v svojem govoru ob priliki sprejema ElsasLotaring-cev naglašal, da je Thiers še duševno trden in ga je hvalil. — Zuamenje, da ga misli kandidirati za prihodnjega predsednika republike. O pttpvši so zopet zadnje dni listi veliko pisali, da je slab na zdravji. Tri njego-vej silno visokej starosti se to kaj hitro prigodi. Zdaj se poroča, da mu je bolje. Iz iieriint* i), julija se poroča: Vladni .Reichsanzeiger" priobčuje prepoved izvažanja konj. Merniki cesar je prišel v Koblenc. Dopisi. Iz TJtIJe 8. julija. [Izv. dop.] Tukajšnji zdravnik dr. Eržen, rodom Idrijčan, vam je uže dovolj znan in je vaš cenjeni list nedavno o njem prinesel dober dopis. Kako je vaš dopisnik takrat prav imel, kaže zopet vedenje omenjenega c. kr. zdravnika pri zadnjih volitvah. Zabavljal je črez narodno stranko in njene pristaše z naj surovej-šimi izrazi, in le narodnej stranki se je zahvaliti, da nij prišlo do škandaloznih ekscesov. Včeraj je učeni Eskulapov učenec, ki Bpada po svojih lastnih besedah k neko vej „Intelli-genz- und Vernuftpartei" s pomočjo tukajšnjega nemško-pemskega apotekarja Mlihl-vvenzla, tukajšnjega narodnega organista v gostilnici gospe Kindigove na pol ubil in leži ubogi organist teško ranjen. Kako se dr. Eržen rad tepe, je tudi sicer znano; pred dvema letoma je tudi v krčmi brez uzroka začel irepir, a takrat mu jo je pribrisal dav-karski praktikant R. Ravnikar dobro za ušesa, da potlej tožb nij bilo ni kraja ni konca. Takih slučajev bi vam od tega pristaša „lutel-ligenz- in Vernunftpartei" lehko še kopico naštel. Še nikdar se v Litiji in okolici prej nij zgodilo toliko javnih škandalov, dokler ta steber svoje nemške stranke nij sem prišel. Se ve da hote tukajšnji različni prijatelji teh v gospodskej suknji okoli hodečih pretepal cev celo žalostno stvar, če le mogoče, zamolčati, kajti gospod Stuhec sam v javnih prostorih večkrat tepeže aranžira, prav nostjo in katere glasovi so bili zoperni mojim občutljivim čutnicam; tedaj sem se odtegoval ter sem premišljeval svojo nesrečo, katero čutiti se nijsem smel od nikogar nadejati, katere nikdo z menoj deliti nij mogel in katero sem moral Bam trpeti. »Nesreča me je storila sovražnika ljudi. Vesele šaljive besede kapitana in njegove žive hčere in lepoglasno smijanje, s katerim je odgovarjala priličnim bistroumnim besedam dveh privilegiranih mornarjev, so se glasile mojim ušesom skoro kot osobno razžaljenje. Skoro nijsem veroval, da bi bilo mogoče, da bi moje britkosti odkritosrčno milovala deklica, ki je na videz tako malo razumevala njih globokost; a parkrat sem bil srčno ginjen, zapazivši, kako se je njena nedolžna radoBt hipoma umaknila resnobi in žalosti na njenem lici, ko so njene oči nenadoma srečale moj otožni obraz, ki je bil še na pol bolj otožen, kader ga je primerjala z lastno veselostjo in radostjo svojih zvestih tovarišev. ,A predolgo se ne smem muditi pri ma- po okusu in navadi surovih kmetskih fantinov. Hinc illae lacrimae ! Taka je tista „gemUtlichkeit" v Litiji, o katerej ljubljansko-turški „trottelblatt" toliko zna poročati; človek si uže skoraj ne upa po trgu, ker bati se mora, da bi ne naletel kje na kakega „ olikanega"* bašibozuka, ki mu bo črepinjo stolkel, če ne pazi nauj in ne nosi sredstev za sam obramb o soboj. Iz Trat«. 9. julija. [Izv. dop. I Vsled c. k. vojnega ministerskega ukaza od 3. t. m. so vojaške vaje pri Postojni za prvi turnus, to je od 24. julija do 12. avgusta 1877 popolnem preklicane; vaje za drugi turnus, to je od 13. avgusta do 5. septembra se bodo vršile, ako do tega časa preklicevalno povelje od mi-nisterstva ne dol le. Čuje se res, da tudi naša zastava uže pričakuje tistega kratkega in brzega poklica na boj. Pripravljeno je vse, kakor sem lastnoočno prepričan. Bog nas živi in nam dočakati daj tiste srečne ure, da bode nam mogoče skup enomiselno z Itusi brati udariti in razrušiti turško štreno. Izlet Sokolov v Bizovik dne 1. julija. Mislim, da ga nij društva na milej slo-venskej zemlji, katero bi imelo toliko simpatij, katero bi bilo, povsod kamor se prikaže, tako ljubeznjivo pozdravljano, tako navdušeno sprejeto, kakor Sokol. V resnici, ponosno sme biti društvo, kateremu je dano stati v enacih razmerah k narodu, kakor stoji vrli naš „Sokol". Ljubezen in spoštovanje ljudstva, navdušeno rodoljubje in bratovsko porazumljenje spremlja ga povsod. „Svoji k svojim" to je ravno čudna moč narave, katere ne izruje nobena moč sveta. Brat z bratom, rod z rodom pravi srbska pesem, to velja tudi nam, ki smo vejica velicega stebla slavjanskega. Zavest, da je tako in veseli spomin na sto in sto veselih ur, katere je Sokol pri svojih izletih preživel mej narodom, odškoduje nas v stoterni meri za vse bridke nezgode, katere je društvo naše, pretekla leta po peščici naših nasprotnikov, pretrpeti moralo in geslo naše „Ne udajmo se", ki je sveto vsakemu Soko-lovcu, nam jo porok, da se morajo vrniti milejši časi prvih let Sokolovega obstanka, ko mu je bilo še dovoljeno perote svoje prosto gibati in letati po milej domovini, budeč brate I lenkostih našega življenja na našej ladiji; ker povedati ti imam dogodbe, ki obsegajo mnogo let ter moram prisiljen le našteti gole dogodbe. Poročati ne morem o strahovitem viharji, ki nas je napadel. Mej tem je bila uboga Lucija dva dni in jedno noč na pol znorela strahu; meni pa nijso bile mari te zunanje dogodbe ter se še zmenil nijsem za osobno nevarnost; porabil sem to priliko, da sem jo varoval in miril ter jej njeno prijaznost po svojej naj-boljšej moči povračal. Ta dogodba in razne druge na potu bo jej navdihnile posebno zaupanje v mene, tako da sem bil prišedši v pristan v največi zadregi. Devetnajsto poglavje. Ne odbij mi Prošnje moje! Potovanje vedno dalje, vedno več je Vzelo mene, In ne vem, na katerem bregu Naj ostal bi brez obupa. .Kapitan Grey je umrl. Bili smo še osem dnij pota od namenjenega mesta, ko je zbolel in sestre k vstranjemu delovanju in narodnej zavesti. Nedeljski izlet Sokola v prijazni Bizovik k besedi, katero je njemu na čast napravila čitalnica bizoviška, spominjal nas je živo nekdanjih enakih veselic in ne vem kako bi začel, da bi mogel vredno popisati dan, ki globoko vtisnen ostane vsakemu v dmi domoljubnega srca, ki je zopet jeden dragocenih biserov v verižici zgodovine „Sokola", v zgodovini slovenskega rodoljuba. Kako bi izrekel zahvalo vrlim prebivalcem okolice ljubljanske, katero je preletel Sokol v nedeljo, ki so tako sijajno pokazali, kako gorko čutijo za domačo reč, kako ljubeznjivo, velikansko in sijajno sprejemajo in pozdravljajo domačine, ki se trudijo za to, da obvelja domača stvar, da pridobi narod svoje pravice. Ob 2. uri popoldne, odrinil je Sokol iz Čitalnice, pred katero se je uže uro poprej nabralo mnogo ljudstva, se svojo zastavo in mestno godbo, mimo drevoreda skozi špitalske ulice, črez Poljane je vihralo po hišah več zastav, pred mostom pri Gruberjevem odtoku, pod krasnim slavolokom sprejele so Sokole deklice iz bližnjih vas j, kinčale zastavo in vsacega Sokolovca s šopki. Starosta gospod Drenik se srčno zahvali za prcprijazni sprejem, povabi brdke darovalke k veselici v Bizavik, razume se, da so prišle, — stoteri živioklici odmevajo po zraku, godba zaigra veselo potnico in hajd naprej. Po cesti in potih, koder smo koračili, stalo je mnogo ljudstva, srčno nas pozdravlja-jočega; brati je bilo na obrazu vsacega, da mu je „Sokol" mil gost, da smo v resnici svoji mej svojimi. Po dobri uri hoda dospeli smo pred Bizovik. Tu na meji pred Bizavikom bil je eden najlepših trenutkov vsega shoda. S krasno novo zastavo, čakala je bizoviška čitalnica, na čelu ji predsednik njen, in velika množica ljudstva, sprejeniši „ Sokole" z navdušenimi klici: „dobro došli". Čitalnice predsednik gospod Hribar pozdravi prišle goste v imenu čitalnice in vašča-nov v daljem navdušenem govoru, povdarja važnost „Sokolskih" izletov, kateri so toliko pripomogli buditi narodno zavest ljudstva, zlasti po deželi, omeni, da sprejem, kakor ga denes vidi „Sokol" v Bizoviku, nij posamezno : delo enega ali druzega, celi okraj je enega in tri dni prej, ko smo se vstavili v pristanišči Rio-Janeiroskem je izdihnil svojo dušo. Z Lucijo sem stregel bolniku, zatisnil nazadnje mu oči, ter sem nesel omedlelo devojko na rokah v drugi del ladije. S prijaznimi besedami in prigovarjanjem sem jo zopet pripravil k zavednosti. Ko se je pozneje čutila popolnem zapuščena, prevzela jo je nemudoma strahovita obupnost, ki je bila pogledati še žalostnejša, nego njena prejšnja popolna nezavednost. Kapitan Grey nij nikakor poskrbel za svojo hčer. Bilo bi mu tudi nemogoče, kot se je pozneje pokazalo. Po pravici je obžalovala uboga de-vojka svojo žalostno osodo, kajti imela nij nobenega sorodnika na svetu, imela nij nič denarja ter je prišla na tuji breg, ki nij ponujal siroti nobenega pribežališča! Njenega očeta smo zakopali v morje. Ko je bila izvršena ta žalostna naloga, poiskal sem Lucijo, ter sem se trudil, kot sem to uže večkrat brez vspeha skušal, da bi jej prebudil zavednost o njenem i stanji in da bi govoril ž njo o njenej bodoč-1 nosti; kajti približali smo se bili pristanu tako srca, veseli presrčni obrazi pričajo, da je „Sokol", kakor povsodi, koder je hodil, tudi v Bizoviku na lastnih tleh. Mej pokanjem možnarjev in navdušenimi živioklici, okinčala je zala daklica iz Vasi „Sokolovo" zastavo s krasnim vencem. Starosta gospod Drenik, zahvalivši se za ljubeznjivi sprejem, izrazi veselje, koje je imel „Sokol", ko so leta 1875 domoljubni možaki v Bizoviku, jeli zidati si lastno narodno ognjišče, ko se je osnovala tukaj čitalnica, katera ima biti, kakor povsod drugod po na-šej domovini s „Sokolom" vred, trdnjavica, proti napadom sovražnikov naših. Dalje prečita gospod starosta pismo, koje mu je pisala blaga domorodkinja naša, gospa Šolmajerjeva, podarivši krasen trak zastavi bizoviške čitalnice, v hvaležni spomin na besedo, katero je napravila čitalnica njenemu bratu dr. Kosti na čast leta 1876. Mej stoterimi živioklici v zahvalo blagej dariteljiei, pripel se je trak na zastavo, godba je zaigrala potnico „Oj banovci" in odrinili smo skupno proti holmcu, ki nosi lepo cerkvico bizoviško. Beseda, ki je sedaj sledila, vršila se je povsem dobro. Pozdrav Sokolu, katerega je govoril posestnik France Babnik, bil je navdušeno sprejet, kakor tudi petje čitalničnih pevcev ljubljanskih, kateri so nam uže tolikokrat s krasnim ubranim petjem, veselih trenotkov prouzročili ; nij je narodne veselice, pri katerej bi ti domači korenjaki, ki tudi po sosednjih deželah slovijo kot izvrstni pevci, ne bili radostno prevzeli sodelovanja, in Sokol hvaležno pripi znava, da so oni mnogo pripomogli k temu, da je postal Sokol ljubljenec slovenskega naroda. Da je komična igra „Kljukec je od smrti vstal", vzbudila mnogo smeha, nij mi treba dostavljati, Skoda le, da je bil prostor za oder na tako neprilici em kraju; le majhen del zbrane množice mogel se je radovati pri besedi. Tembolj pa se je začelo občno razveselje-vanje po končanem programu besede na travniku, v hipu začel se je živahen ples in radostno je bilo gledati, kako so vrli Sokolovci in krepki vaški fantje sukali zale hčerice naroda, tako čvrsto in urno, kakor po gladkem parketu ljubljanske čitalniške dvorane; stiskanje nežnih ročic, ljubeznjivi pogledi, prizem, da smo bili črez malo ur primorani zapustiti ladijo in iskati bivališča v mestu. Poslušala me je, toda odgovorila mi nij ničesar. „Nazaduje sem jej opomnil, da sem prisiljen zapustiti jo, ter sem jo vprašal, ali nij sklenila še ničesar, kaj bode v bodoče počela. Odgovorila mi je s preobilimi solzami. Srčno sem obmiloval njene britkosti ter jo prosil, naj se nikar ne joče. Močno vzdihuje in pogostem se zajokavši in vzkliknivši v svojej siloviti britkosti se je izročila mojemu vsmi-ljenju, ter me je z naravno prostosrčnostjo prosila, naj je nikar ne zapustim, ali kot se je izrazovala, naj jej nikar ne bodem nezvest. Spomnila me je, da je popolnem zapuščena na svetu, da bode oni trenotek, ko bode stopila na suho, v tujej deželi, in prosila je moje milosti, naj je nikar ne pustim zapuščene umreti. ,Kaj bi bil storil? na svetu nijsem imel ničesar, za kar bi bil živel. Oba sva bila zapuščeni siroti. Ločila sva se le po enej reči. čali so o srčnih čutih plesalcev in plesalk — Pri plesu, petju in navdušenih nnpitnieah potekel nam je le prehitro čas, kmalu je zapela tromba k odhodu, in loči visi od predragih rojakov, podalo se je društvo po 8. uri proti domu. Po poti pozdravljalo je ljudstvo po vseh potih in hišah prijazno Sokolovce. Tako je priromal brez najmanjše nezgode ali nered-nosti zmagonosno „Sokol" nazaj v svoj tabor. Pokazal je svetu, da ga narod ljubi in čisla, pokazal je pa tudi narod sijajno, da ni tako surov, kakor bi ga nekateri radi razvpili, da ve slavno počastiti rojake svoje iz mesta, ki pridejo k njemu kot domačini in se vedo pošteno obnašati. Večno nepozabljiv bode ta dan ostal, kazal bo in pričal našim nasprotnikom, da njihovo nenaravno, narodu tuj i in zoperno po-čenjanje ne more imeti vspeha. Misel narodnosti in domačega življa, sijajno je vidna bila tudi dne 1. julija. Živili vrli prebivalci vseh vasij, kar smo jih slavno obhodili v nedeljo, radovaje se v pravi bratovski ljubezni. Slava vam vrli rojaki, .nikdar ne bodemo pozabili tega dne! A. J......k. Domače stvari. — (V Ljubljani) je od 1162 voiilcev volilo G28. Izvoljena sta Kaltenegger s 464 glasovi, Scbrey s 4C0 glasovi. Obadva sta dobila skoro same uradniške glasove. Narodnih voiilcev je le 165 prišlo, ker se je naprej mislilo da večine ne dobomo. — (Novi slovenski narodni profesorji.) Z Dunaja se nam piše: Sledeči gospodje Slovenci so zopet na dunajskej univerzi profesorski izpit napravili: Fr. Borštnik, Ant. Hladnik, Km. Hribar, M. Ne-manič, J. Ogrinec. — (Ljubljanski škof dr. Pogača r) je v soboto 7. t. m. šel na cerkveno obiskovanje v Loško dekanijo. — (Gospod Luka Je ran) urednik „Zgodnje Danice44, je bil 26. junija t. 1. sprejet za častnega uda v družbo znanosti in umetnosti, kateri je naslov: „La Pontiheia Acade-mia Romana deli' immacolata concezioue di Maria Vergine", in kateri je sedaj v Rimu v 42. letu njenega obstanka predsednik Bald. Capogrossi Guarna, tajnik pa prof. Venanzio Paloni. Namen ji je gojiti in pospeševati (cerk- Jaz sem lehko delal in jo varoval; ona nij mogla niti enega niti druzega za se. Bilo bi nekaj, za kar bi živel; za njo bi bilo to res le ubežališče lakoti in revšine, vendar dosta bolje od nevarnosti in bolečin, ki so je drugače pretile. Povedal sem jej odkritosrčno, kako malo jej morem ponuditi. Celo moje srce je razdrobljeno in uničeno, a pripravljen sem, delati za njo, varovati jo nevarnosti, milovati jo in s časom morebiti učiti se ljubiti jo. „ Neizkušena devojka nij bila nikdar mislila na zakon. Želela je le varstva dobrega prijatelja, ne pa zakonskega moža; a rekel sem jej, da jej je zadnje edina vez, vsled katere ne bi bilo treba, da bi se ločila. In vsa žalostna je nazadnje sprejela mojo malo pri-kupljivo ponudbo. „Edina priča najine nenadne zaročitve, edina priča najine poroke, ki se je malo ur pozneje vršila, je bil star mornar, rujavi pomorščak, ki je poznal Lucijo od otročjih let vene) lepe vede in umetnije, in častni akademik se vdeležuje vseh časti in predstav, kar jih družbi dovoljuje deželna postava. — (Mrtvec najden.) V drvarnici Ga-riboldijeve hiše so predvčeranji-m našli mrliča. Moral je uže več dnij letati tam, ker našli so ga še le, ko je mrtvaški duh i/, drvarnice v dvorišče udaril bil. Izpoznali BO starega drvo-nosca, kateri je najbrž v spanji tam od tnr-tuda zadet bil. — (Treščilo je) v noči od 7. do 8. t. m. v neko hišo na BUtnl na Žabnici, fare Starološke, štev. 34, ki je zgorela. Tudi je strela ubila moža in ženo in dvoje otrok. — Se jeden otrok pa je tudi v nevarnosti, da bi ne uturl. — (Okrajno učiteljsko konferenco) so imeli učitelji črnomaljskega okraja 10. in 20. junija v Črnomelj!; učitelji ljub-lianskega mesta jo imajo 5. julija. U M te)jI ljubljanske okolice pa 25, julija v Ljubljani. Obravnavajo se navadni šolski predmeti. V Kranju je konferenca 21. julija. — (.,Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.") P. n. udje našega društva se s tem uljudno vabijo, da naznanijo primerno prašanja za bodoči občni zbor, ki bode, kakor znano, 18. Beptembra v Brežicah. Oni gg. učitelji, ki so pevci, in ki nameravajo k občemu zboru priti, se uljudno prosijo, da bodo nam ali pa g. pevovodji učitelju Kunstiču v Sevnici to nekoliko časa pred zborom v ta namen naznanili, da so jim pesmi pošljejo. — (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 7. junija se je med drugim nasvetovalo, katerim učiteljem naj se za podučevanje v kmetijstvu podel« remune-racije. Razen tega je bil še pogovor o zadevah nekaterih nemških šol. — V seji 14. junija so se ukrenili navodi okr.ijnim šolskim svetom v zadevi izpeljave postave od 17. maja 1877 o imenovanji učiteljev. Roku Škerjancu, nadučitelju v Makolah, se je podelila starostna doklada. — (Iz Gorice) 6. jul. se nam piše: Obesil se je, denes popoludne nek tukajšnji fakin vulgo Ilauzel. Pravijo, da je bil šnopsu in pijančevanju udan; žena ga je zaradi tega vedno karala a možu se je to sitno zdelo; šel je, poiskal vrv, jo pošteno za gredo pod streho pridrhnil ter tako vrat v zanj ko devši se poslovil od lepe Gorice. Na ta način je prihranil ženi tudi zdravniške in pogrebne stro- ter jo je ljubil; morebiti ti je znano njegovo ime: — Benjamin Grant. Spremil je naji na breg in v cerkev, kamor sva najprej šla. Sel je z nama v malo bivališče, s katerim sva se morala zadovoliti oni trenotek; udan je bil Luciji z največjo požrtvovalnostjo, ki se je le v enem priraerljeji, kot bodeš precej izvedela, spridila v nespametno in nesrečno gorečnost. „Po mnogih težavah sem dobil službo pri moži, katerega sem slučajno izpoznal za starega in čislanega prijatelja svojega očeta. Bil je uže mnogo let v Rio Janeiru, imel je živahno kupčijo ter me je rad vzel za pomočnika ; po priliki me je poslal na potovanje, da sem daleč od doma zanj kupčeval. Ker je bil moj zaslužek reden in obilen, kmalu nijsva več trpela pomanjkanja, temveč lehko sem pripravil mladej svojej ženi marsikaj, kar jej je delalo prijetnost, če nij bila uže nagi zda. (Dalje i>rih.) Ske; odnesli so ga denes zvečer štirje črni jnoJje brez vsacega spremstva k večnemu počitku. — (Hrvatski) organ „Obzor" piše pod naslovom „Izbori D Kranjskoj" tako le; „Po svih slovenskih krajevih ori se radostni pjesma, koja će odjeknuti po cielom slavenskom svietu. 1' Subota birali su ladanjski kotari za kranjski sabor zastupnike, te su izabrali, kako slovenskim kotarom dolikuje, same prijatelje s'ovenskoj zemlji i slovenskim težnjam. Ako su u Beču mislili, da .je slovenskomu narodu dodijala politička borba, da su mu ma-laksale ruke, zadnji su izbori sjajno razsviet lili tu varku. — („Slovenec") je bil včeraj konfisciran in baje ves zapečaten. Razne vrsti. * (Koliko je ptičje gnezdo vredno'.') Neko kmetijsko društvo objavilo je Ble« deči nagovor: „Ljubi km tovalec I Tvoj sinček vzame, ker mu je dolg Čas, pl čje gnezdo, ta-ši"'no, vrabfevo, ali kako dniuo, j ijca ali mlade. Vsako izmed teh mladičev potrebuje na dan poprek 50 gosenic in drugih mrčesov za hrano, kojo jim stari iz .soseščine prinesd; znese skupaj 250 gosenic. Tesen je trpi poprek 1 — 5 tednov, recimo 30 dni; zn se za eno gnezdo 7500 gosenic. Vsaka gosenica snr na dan toliko listja in cvetja kot je sani i težka. No, ona potrebuje za čas svoje rasti tudi 80 dni in če vsaki dan le en cvet, ki bi bil sad rodil, poje*, sne toraj v 30 dneh 30 s idov v cvetu, in ovih 7500 gvsen c skup poje 2J5.000 jabolk, hrušek, sliv, češenj itd. katere bi mi bili lehko več dobili. Če pa gosenica, kar se večjidel zgodi, It), 20, 30 cvetov na dan poje*, ali čo zavoljo pojedenih \\>to\ cvet ne dobi dosti hrane, nego vel odpade, je tvoja ali tvojih sosedov škoda še veliko večja. Lehko tedaj izračuniš, koliko je eno ptičje gnezdo vredno!" — dacijo sklenile, ali se pa kar kratko iz Avstrije umaknile, nezadostivše prej svojim dolžnostim do tukajšnjih poškodovancev, katerim Bploh nij bilo mogoče, posebno pa ne pri av-Btrijskifa sotlnijah in gospudskah svoje pravice Oglasiti in varovati. Iz teh razlogov dovolijo si podpisani slavna ministerstva, notranjih zadev, justice in rinaneij vprašati : Ali je visoka vlada omenjena nepostavna postopanja i/.vedela in ali misli ona v obrambo obeinstVB, ter postavno postopajočih domačih in inozemskih zavarovalnih zavodov, kakor tudi v obrambo državnega zaklada proti navedenim m enakim prestopkom po postavnej ali administrativnej poti upotrebiti sredstva, da se odstranijo." Narudno-gospodarske stvari. Inozemske zavarovalnice. Ker tudi po naših krajih mnogo angleških in sploh inozemskih zavarovalnic posluje, katere si po izreku „kraljestvo za jednega zavarovanca!" na vse mogoče načine prizadevajo svoje poslovanje razširiti, — zanimala bo gotovo i irsikoga interpelacija, ki je bila stavljena v tej zadevi dne 4. t. m. v državnem zboru in se tako-le glasi: „Iz uradnih objav, tako na pr. iz poročila dunajske trgovinske in obrtuijsko zbornice za leto 1875, dalje iz naznanil v javnih Jistih ter iz mnogih visokej vladi in postavo-lajalnim zborom doSlih prito;.eb, razvideti je, da veliko število inozemskih zavarovalnih družb nekaj let sem z agenturauii in za t opi obrtno v Avstriji poslujejo, ne da bi bile dobile prej koncesijo, katero terja postava od 24 aprila 1873; — da ne lete, ampak tudi mnoge enake družbe, katerim je poslovanje dovoljeno bilo, postavno določbo, da morajo o avstrijskem poslu posebno bilantijo izdati, čisto nič ali vsaj jako nezadostno izpolnujejo; vsled česar nij le vsaka evidencija za udeležniko nemogoča, ampak se specijelno tudi oškodujejo s tem državni dohodki, ter posredno tu-zemski davkoplačevalec; — da so končno nekatere teh inozemskih zavarovalnih družb, potem ko so precejšnje število zavarovalnih po godeb v Avstriji sklenile in precejšnje zneske premij nabrale, konkurz napovedale, ali likvi- JPOMlllllO. Ker me je „Slov. Narod" od 6. t. m. tako prijel, kot da bi jaz z onim pamfletom, kateri je od 30. junija t. I, v Postojni datiran, in kateri mene in Leopolda Dekleva za posla* Diska kandidata Notranjskih kmetskih občin ponuja, v dotiki bil, moram se tu opravičiti, da nijsem imel, in da nemam B tistimi, ki so ta škandal prouzročili, nikako posredne, niti neposredne najmanjše zvez.'. V tem smislu sem se tudi denes pred vsemi dotičnimi volilnimi možmi opravičil. V Postojni 7. jul. 1877. Josip Zelen. Dnnajska borzi io julija (Izvirno tole^rafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih tinocnJ »Jri. dujg v srebru Zlata rtmta...... 13bU drž. posojilo Akcije narodne banko Kredi ne akcije London , Nap^l. ..... C. k. cekini ..... Srebro Državno marke .... 60 gld. 91 kr. «»} „ 1)5 n u , 65 n 112 n 60 n 802 „ — 71 145 „ 30 n 185 „ 80 n io „ 01 n •r> » 9i) 10? „ -20 ■ *>1 n 85 Lotevljim* srečke. Na Dunaj i 7. julija: 29. 58. 49. 78. 33, V Gradci 7. julija: 32. 13. 63. 6. 59. Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da po želji več prijateljev bo osnoval privatno šolo za glasovir, gosli in petje po najnovejši metodi. Sola bo za odraščenc in otroke. Natančnejšo se izve pri podpisanem na Marije Terezije cesti, št,. 5 v II. nadstropji, vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. Slavnomu občinstvu so priporoča tudi za poduk po hišah. Z najvećim spoštovanjem (174-3) Anton Stockl. Gostilnica v najem. Gostilni %i ,.p»'i me.rtu ftiorira", po do- main „pri Krčenu* na rržaškej cesti, se i& Mihaelov obrok Maje v n :* i •■m. .Vit " rinj-i poroča lastnica KOipa #»«#.»■«•#•, Solonbur^ova ulici št. 4 'jjostiinie:; „pri zaponi"). (175—3) Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zobev", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalifornske povesti" od Bret Ilarte-a. Cena 50 kr. 3. „TuyomeriS, tragedija v o. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. ,,Na Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik IVakeflelilski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 jgld. 6. „JUeJ dvema stoloma/* izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. seBM bolnim moč in zdravje urez leka in brei atroškov po izvrstni BBTalesciere ti Barry V l.OAf/ONH. 80 l«t ■/.«• J« /ilj boleini, ki bi Jo ie bila o«dr»-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i »ucucih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / šolodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-la vrenje, zaprtje, prehlajenje, neapanje. slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iiiuuDJe v ašesin, slabosti in blevanje pri nosečih, ocožnost, diabet, trganje, ahnjšanje, oledičico in pre-laienje; poseovo se priporoča -za dojonee in je boljo, i■ l■ i uojničino mleko. — Ukaz iz mej 80.000 sprieo-saravilnili, brez vsake medicine, mej njimi spričevala protesorja Dr. "W urzerja, g. F. V. Beuoka, pra-etga protesorja medicine na vseučilišči v Maribora, iđraVunegZ svečnika Dr. Angoistema, Dr. Shorelanda, MLc. Lampbella, prof. Dr. Dedo, Dr. Ur*, grorinje (Jaatle-ir/Ji*.-?, Markize de Breban a umo<.adi Utg* p.-iporočaui VBem bolnim to primerno prav cei.6 ju ukinuo hrano, kot najboljši priptm ček, ter ostanem Vaš adani Gabri el Teschner. ■lušatelj javnih višjih trgovskih Šol. Pismo visoko plemenite markize do Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolesni na jetrah bilo jev moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste Bedem let sem strasno. Nijsem mogla niti citati niti pisati, trosh; so se vse čutuice na celem životu, slabo pre-bavljenje, _ vedno nespanje, ter sem u-pela vedno na razdraženji ćutuio, katero me je som ter tja preganjalo m me nejeum treuotek na miru pustdo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Muogi zuravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečino zlajsali. V po I noj obupnosti poskusila sem Vašo kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za-hva^ujem se bogu. Kevaiesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v Btauje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati, dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popomega spoštovanja Markize de Brehan. St. 65.716. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni, nespanji in hujiauji. St. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duduika, omotici in tiščanji v prsih, BevaleBciere je 4 krat tečne j ia, nego meso, ter m pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat veš na ooui, ko pri zdravilih. V pleh»fiun ^oiioah po pol fonta 1 gold. 50 kr., 1 funt H gold. oo *i., U tunua 4 gold. W kr,, 6 ruu-w v lu goni., lit fantov 'JO goliL, 24 funtov it& gola. Kevaiasciero-iiisouicen v puaioab in Kevaiesciere-Chocolatee v prahu ia HM i giu. 50 ur., ^ui^i, o arM it tat * gl. bOkr., v j.rahu ca 120 ui 10 <1. Prodaje: Da b»rry ii Uump, na A»aua|l, WstfJ> JscaKMite št. d, oakor v vson mestih pri dobria ckarjih m spedenjskih trgovcih; tndi raipošiija du-aiša na vse kraje po poštnih aak*xmoah ali puvMJvjih. V ijuiiij.4111 Ld. Habr, J. Svobod«, lekar pri Bzlatem orm", v Keki pri lekarj n J. P r o-dauiu, v Celovvu pri lesarju Bir n oaoherju, f ljetu pn ickarju Aljinoviću, v Trutu pri ^a-Mju Jakobu skjrravallo, pri drogeristu P. H o o ca lu J. iliraohu, v /»dru pri Androvićo. (113) 9. julija: Pri Slona: Kuhn iz Trsta. — Stare iz Mengša. — Kilar iz Kraljevice. — Protti iz Trsta. Pri M«'l«t: Dobrinovič iz Dunaja. — Ferol iz Zagreba. — Finger iz Koroškega. — Hartung iz Dunaja. — Ferrel iz Požuna. — Vogler iz Co-lovca — Schuh, Dittel. Eisler, BUckel iz Dunaja. Pri Zamorcli Jusak iz Knitellelda. 3 prave starine najboljših vinskih let od 1*M».>.. leta naprej na prodaj pri gosp. Francu Guštinu v Metliki (162—5) na Dolenjskem. Izdatelj in uieduik: Josip JurCiC. JLuainina m usa sMaruuue rukarne.w