ÜM—lili
¡iife£ŠS
»
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDC-STRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Razgovor z direktorjem Nabavne organizacije Vladom Sodinom
V	naslednjem letu še bolj zaostren uvoz z zahoda
V	zadnjem času smo priča precejšnjemu razkoraku med uvozom reprodukcijskega materiala in surovin, ki poteka prek »Nabavne organizacije« ter izvozom, ki ga realizira PSO. Razkorak morda ne bi bil tako pomemben, če Iie bi bil uvoz pogodbeno vezan na določen kontingent izvoza.
To neugodno razmerje je v našem podjetju vedno predmet pozornosti in obsežnih razprav, zlasti ob koncu leta, saj se celotno podjetje že več let trudi, da bi bilanci izvoz — uvoz uravnovesilo in vskladilo potrebe z možnostmi. Direktor »Nabavne organizacije« ZP Vlado Sodin je na nekaj vprašanj, ki zadevajo prvenstveno uvozno problematiko, dal naslednje odgovore:
v J
', feæHBWB» im ¡MÊ
mm	'	__ j
—sp
_■ I 8
I
- M
K-.
iÜKÜSSi
■■WHMi
T' 'v ■ ' ?T^mÊÊÊÊÊÊÈm f' ‘
WHI
Vprašanje:
Na kakšne težave; oziroma pomanjkljivosti je naletela NO v tem fetu pri domači ¡nabavi ih posebej pri-uvozu?
Odgovor:
Zaradi novih deviznih predpisov, ki so se uveljavili letos, ugotavljamo, da se je položaj domačih .proizvajalcev reprodukcijskega materiala bistveno menjal. Predvsem se je poznalo, da so odpadle omejitve glede uvoza reprodukcijskega materiala panoge železne in > neželezne metalurgije ter nekaterih'pozicij elektroindustrije. Vsi li materiali spadajo sedaj v režim prostega uvoza, kar postavlja domače proizvajalce •v neposredno konkurenco z inozemskimi. Prav. zaradi tega .sp bili domači proizvajalci v večini primerov prisiljeni : . spremeniti cene' in druge dobavne pogoje ter se prilagoditi tuji konkurenci.
,, Pri uvozu reprodukcijskega materiala ugotavljamo, da se je stanje normaliziralo v okviru danih možnosti »Nabavne organizacije«, še vedno občutimo veliko pomanjkanje priliva deviznih sredstev, -iž; razloga prešibkega izvoza na konvertibilno podpičje; in irèlatjyno.nizkega.- fafctorj a vezave uvoz-izvoz po režimu GDK, krije,. bil. določen našemu podjetju. Nadalje smo se prek vsega leta branili ne-, likvidnosti dinarskih sredstev, kar je povzročalo nemalo problemov, tako v »Nabavi ni organizacij i«, še bolj pav posameznih tovarnah. Svoje planirane zadolžitve je, NO skušala v celoti izvršiti, vendar ugotavljamo, da bo planski "" uvoz reprodukcijskega materiala do zaključka lofe izpolnjen le približno z 90%.
Vprašanje:
V finančnem poročilu za obdobje januar-september le
tošnjega leta je bilo objavljeno, da oskrbuje »Nabavna, organizacija« tovarne z materialom le .v višini 41%, pri uvozu pa le s 23%. od celotnih potreb. Zakaj še tovarne ne poslužujejo »Nabavne organizacije« 'v celoti? -
Odgovor:
' Glede oskrbovanja’ tovarn z reprodukcij skim materialom je treba ugotoviti, da ima: »Nabavna . organizacija«, pri, nabavah na domačem. tržišču drugačno vlogo kot pri nabavah iz uvoza. Medtem ko nastopamo pri domačih. proizvajalcih samo s skupnimi letnimi potrebami tistih, materialov, ki jih večina tovarn, v . večjih količinah potrebuje, potekajo ostale, dobave redukcijskega materiala v celoti prek [LreVtmh relacij med proizvajalci suro-, vin in našimi tovarnami; NO zastopa pri tem. ipoihttko, da • z enotnim nastopom pri večjih partnerjih doseže v ok- J viru letnih pogodb nižje cene, ugodnejše dobavne termine, ter najboljše pogoje plačila, .kompenzacije itd. Uvoz reprodukcijskega materiala pa skoraj v' celoti poteka prek Nabavne organizacije, razen v primerih, ko si posamezne tovarne iz 'razlogov devizne oz. . dinarske nelikvidnosti poiščejo neke zunanje trgovinske partnerje. Vendar tu gre predvsem za realizacij e posameznih poslov, .me pa celotnega uvoza nekaterih tovarn.'
Vprašanje:
Dostikrat se. sliši pripomba, da poteka uvoz reprodukcijskega materiala im' surovin le iz zahodnih držav, zlasti Zahodne Nemčije. Ali je »Nabavna organizacija«, res vpeljana samo za poslovanje z zahodnimi državami konvertibilnega področja?
(Dalje na 5. strani)
Posnetek z novoletnega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Naša stojnica vzbuja precejšnje zanimanje obiskovalčev. Dokaz za to je vsakodnevni povprečni iztržek, ki dosega vrednost 2,5 milijona starih dinarjev. Največ zanimanja je med kupci za brivnike sixtant in special, vrtalni stroj »Combi« (najbolj privablja demonstracija), dobro gredo v denar tudi radijski in TV sprejemniki, gramofoni in mikserji »Galeb«, katere prodajajo z riajvečjim — 50 % popustom. Tudi novi telefonski aparat ATA 31 je deležen precejšnje pozornosti obiskovalcev novoletnega sejma, vendar pa jih prodajo sorazmerno malo, kajti kot kaže je cena zanje previsoka.
Iskra na domačem tržišču
Ker danes vsi vemo, da je dobra prodaja ključ ugodnega poslovanja kot tudi našega družbenega in osebnega standarda, je razumljivo, da se okoli prodaje izmenja največ misli oz. tudi ognjevitih besed. »Prodaja« je dobila v dobi reforme tisti-prizvok, ki ga do zdaj nismo poznali, ker smo bili pač navajeni administrativne prodaje. Kdor se bo prej znašel v novih nalogah prodajanja, bo pač žel tudi hitrejši uspeh kdor pa misli ostati v starih tirih, bo brezmočno propadel.
Kaj menijo o tem v našem PSO...? Iz: »Informatorja« posnemamo naslednje misli tov. Ljuba Torija, dir. filiale Ljubljana'.
MED HOTETI IN MOČI Konferenca vodilnih uslužbencev s področja domače prodaje je pokazala nedvomno pripravljenost sprejeti;in tudiSSizvrševati naloge. pred katere so bile postavljene filiale z najnovejšim organizacijskim načrtom. V nasprotju z zadnjim sestankom na podobnem ; nivoju, so vodstva filial sprejela nove funkcije in operativno samostojnost z določenimi simpatijamrr Naloge niso majhne in ne lahke. Direktorji upajo, da se bodo tekonti letošnjega Ijta polagoma izmotali iz ,ymge izterjevalca dolgov iz naslova centralne prodaje in da se bodo lahko bolj posvetili or-ganizaoiji prodaje na svojem pbdrožju.
. Prva prizadevanja na .področju tesnejšega kontaklira-rija z neposrednim porabnikom (lekcija BRAUN), so odkrila zanimiv .! fenomen: presežek . administrativnega aparata in močno pomanjkanje prodajnih . kadrov (upoštevaje tildi ustrezne ljudi iz servisnih vrst), ki bi jih lahko Spustili na teren v bitko za potrošnika. Ce želimo z obstoječimi kapacitetami uresničiti predvidene načrte in planirani osebni. dohodek, hi nobenega dvoma, da bodo potrebni znotraj filial ustrezni ’ personalni ■ premiki. Razumljivo je, da bodo nalete-
la takšna prizadevanja na odj>0re/ zlasti med . pristaši uravnilovke. in j administrativ-: nega : »trgovanja«
V obstoječi., situaciji' - so direktorji filial .dostikrat povsem nemočni, da bi razen prevzemanja nalog storili še kaj drugega': manjkajo 'pooblastila. Vprašanje direktor-' sirih -kompetenc je predmet tudi širših razprav družbenopolitičnih organizacij.’ Nika-, kega dvoma ni, da bodo spre-, jeta gospodarsko utemeljena-načela/: -ki. bodo postavila odgovornost in pooblastila, v pravo razmerje. Vprašanje je le, če mora naša domača prodaja v. sedanji situaciji ; čakati/na ...uradno potrditev .načel, ki jih je' že sankcio-’ nirala praksa m reforma.
PRED KONCEM POSLOVNEGA LETA
Navzlic, prerokovanjem, da ’se domača prodaji ni bati večjih premikov v naslednjem. letu, zlasti še, ker, je težišče' Iskrinih prizadevanj ,na ' jugoslovanskem tržišču, pričakuje kolektiv ljubljanske'filiale konec poslovnega leta ž določenim rešpektom.
: Pred Oljim je vrsta nedokončanih nalog; obetajo pa se še nove,
Upoštevajoč dejstvo, , da postajajo filiale ustvarjalec neposrednih stikov z velikimi in malimi Odjemalci na
svojem teritorialnem področju, postaja nadaljnje poglabljanje :; stikov /-; s potrošniki ena od primarnih nalog. S priključitvijo branžnega dela prodaje k proizvodnim grupacijam, bo postalo delo filial še ' zanimivejše,' pa tudi težje in odgovorne,'še: v -prvi vrsti za ljubljansko filialo,. ki je imela do sedaj .pri roki branžne organizacije, ki So ji pomagale razplesti marsikatero zapleteno;; situacijo. .
Vsekakor se bo treba pripraviti ’ na vzpostavljanje .tesnejših direktnih, stikov s proizvodnimi . enotami,- To poglavje; še ni bilo načeto v vsej njegovi .širini in zato tudi , niso prišle do izraza številne . možnosti . (zlasti v propagandnem pogledu) za . medsebojno .. aktivno sodelo-vanje. '
Novofbrmirana ’ potniška služba bo imela svoj teritorialni center prav. gotovo v filiali, na . katere • področju bo operirala. Najti bo treba kar najustreznejše načine, kako doseči najučinkovitejše sodelovanje in obojestranske, rezultate.
Detajlistdčoi oddelek (IP) filiale si prizadeva vzpostaviti zopetne stike s stalnimi klienti, ki jih je precej toga prodajna tehnika (prometni davek, svoječasho zavračanje nakupov po dobavnicah) začasno odvrnila od naše hiše. Ce smo prav razumeli izjave vodilnih faktorjev ha področju jugoslovanskega gospodarstva glede zopetnega uvajanja potrošniških kreditov, ne kaže zamuditi ugodne priložnosti in se dobro pripraviti na akcije, katerih uspeh je odvisen v prvi vrsti od hitrosti in poenostavitve administrativnih priprav ter (Dalje na 6. strani)
Odgovor združenega podjetja ISKRA k člankoma v »DELU« o naši tovarn! v Sežani
Prilagoditev novim tržnim razmeram - edini izhod
ALI SO POGLAVITNI VZROKI SEDANJE KRIZE V TOVARNI RADIJSKIH SPRE- da so bile napake v poslova- bile predvsem previsolke ce-JEMNIKOV V SEŽANI RES SAMO POSLEDICA NEUREJENIH ODNOSOV MT?.n nj_Uj storjene pri obeh. Tudi ne nekaterih sestavnih delov.
PRODAJNO SERVISNO ORGANIZACIJO IN TOVARNO?
PSO ugotavlja, da pri proda- To je le delno res. Sestavnih
Izmed 14 samostojnih tovarn ZP ISKRA je tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani ena izmed tistih, ki so jo najbolj prizadele spremenjene razmere na tržiščih. Tovarna z izrazito montažno dejavnostjo je vzllc kvalitetni proizvodnji zabredla v resno krizo s poslovno izgubo pri polletnem obračunu in še večjim predvidenim primanjkljajem na koncu letošnjega leta.
S problematiko poslovanja tovarne in ukrepi za sanacijo so se ukvarjali na podlagi strokovnih analiz komisij že upravni in samoupravni organi podjetja in
M radijskih sprejemnikov in	delov proizvodnje ISKfiA je
„„v. .	v, ,	...predragih sestavnih delih ni	v' sprejemnikih v povprečju
Očitek v	članku o velikih	storila na trgu vsega, kar bi	60%, 40% pa je druge pro-
izdaHlkih fea (reklamno pro- morala. Z raznimi propa- izvodnje. V članku so citira-pagandmo dejavnosit tudi ni gandno reklamnimi akcijami ni nekoliko predragi upori — utemeljen. Tovarna v Sežani bi lahko povečala prodajo, le-teh pa je v povprečju 7%, je odobrila letos v ta namen Vendar meni vodstvo podjet- kar je neznatni delež, ki bi-25 milijonov S din Var ne ¡j‘h da je sedanja kriza v to- stveno ne vpliva na končno zadošča niti za stroške insti- ™pii bol| posledica sprarne- prodajno vrednost sprejem-
tucionailme	nronavande	sai	njamh ,temh razmer, oziro-	nikov. Glede zunanjih do-
tucionalne	propagande,	saj	ma pnzadevanj reforme, saj	haviteljev je ugotovitev o
predstavljajo le dobrih 0,53 občuti podobne težave tudi predragih sestavnih delih
tudi predstavniki občinske skupščine Sežana. Iskanje vrednosti proizvodnje tovar- konkurenčna tovarna radii- resnična
nn nnnnniln nn la /Inkllo Strni	.	..	...	J	*
najprimernejše variante za sanacijo pa je dobilo svoj odmev tudi v »Delu«, kjer sta bila objavljena dva Članka. Žal sta oba članka obravnavala samo nekatere vzroke sedanje krize in še te iz preteždo enega zornega kota. Oba namreč ugotavljata, da je tovarna žrtev pretiranega komercialnega izkoriščanje Prodajno servisne organizacije podjetja. Ker je poslovna problematika tovarne mnogo širša, bistveni vzroki sedanje izgube pa povsem drugi, priobčujemo naslednje pojasnilo z namenom, da bo javnost obveščena natančneje in nepristransko.
Vse organizacije ZP ISKRA res prebivalcev in s tem urejajo svoje medsebojne okrnjene možnosti prodaje poslovne odnose vedno z let- so ji preprečile proizvodnjo nimi pogodbami. Tako ima večjih ekonomskih serij, tudi tovarna radijskih spre- hkrati pa je bila prisiljena jemnikov v Sežani možnost, izvažati sprejemnike po izda samostojno prodaja sivo- redno nizkih cenah v države je izdelke doma in v tujini, konvertibilnega . valutnega ali pa poveri prodajo pro- področja samo zaradi uvoza dajno servisni organizaciji nekaterih delov, ki jih jugo-podjetja, s katero sklene slovanska elektronska indu-vsako leto posebej ustrezno strija ne izdeluje. Vendar je pogodbo z natančno določeni- treba povedati, da se podob-
mi pogoji poslovanja. Trditev, da PSO podjetja diktira tovarnam prodajne pogoje, ki so dostikrat slabši, kot bi jih dobili pri poslovnih partnerjih izven ZP, je zato nelogična, saj je tovarna ob začetku leta pristala na pogo-
prc-daji in maloprodajni mreži, nelikvidnosti trgovskih podjetij in zaostrene konkurence, ki jo je povečal še uvoz transistomikov po dumpin-g cenah, je upadel nakup izdelkov sežanske to- vgrajevanju nekoliko cenep-
Iz dohodkovnega rabata pa pokriva PSO poleg stroškov prodaje, še stroške prevozov, kreditiranja zalog im denarnega prometa, itd.
Da je PSO Nasprotovala
vame. PSO delno uspeva s prodajo sprejemnikov le s povečanimi napori in predvsem večjimi rabati — skratka ugodnejšimi plačilnimi pogoji trgovskim pod-
ših čeških gramofonov v radijske sprejemnike oz. glasbene skrinje, je res. Kot organizacija ŽP ISKRA je to storila povsem upravičeno v zaščito tovarne v Pržanu, ki
jetjern. Spremenjene pogoje je proizvajalec električnih
prodaje je torej diktiralo tržišče in ne PSO.
Tovarna je bila že pred tem prizadeta z ukrepi gospodarske reforme. Nasičenost trga,
gramofonov. To je bila dolžna storiti tudi zato, ker kvaliteta čeških gramofonov mi ustrezala in bi lahko s tem nasploh zavrta prodajo radij-
ne, medtem ko ni tovarne na svetu s podobno dejavnostjo, kjer bi bil ta delež manjši od 5%.
Vodstvo ZP ISKRA ob očit-
kih sprejemnikov podjetja ISKRA v Sežani je tovar-EI-Niš.	na z malone čisto montažno
V prvem članku z našlo- dejavnostjo. Posluje s števil-voim »Umik s trga«, ki ga je nimi kooperanti znotraj in napisal novinar »Dela« Franc zunaj ISKRE, ki ji dobavlja-nem sporu obeh organizacij Jeras* so navedeni razlogi za jo potrebne sestavne dele za ne zagovarja prodajno ser- predrago proizvodnjo radij- montažo. Ker poberejo že visno organizacijo, ker sodi, skih sprejemnikov, to maj bi	, (Dalje na 6. strani)
mmpm

H
MRI
WS&*8-
1 ■
¡8-	,	-i- I 11 ■ S| 11 I v
M ...	-v V’ h’ - *
■
ne težave niso pojavile samo v sežanski tovarni, marveč tudi pri drugih tovarnah 2P.
PSO ni končala lanskega poslovnega leta s 560 milijoni S din ostanka dohodka, temveč s 402,6 milijona S din, pri čemer je delavski svet te organizacije razporedil ves
■P

'Mmm
mmmm
* ■ ■Sit
mm
■ii; •>'
«Sigi
m
Sif
ms
je poslovanja oz. podpisala pogodbo, lahko pa J o ob kan-	dohodka v poslovni
cu vsakega leta prekine .m	q-a dohodek pa ni na-
ši izbere drugega prodajalca ^ prodajne dejavnosti, ali pa sama prodaja radijske marve£ pretežno iz proizvod-sprejemmke. Tako.sta štorih ^ dejavnosti prodajno ser-dve tovarna ZP ISKRA, ki se vjsne organizacije, to je bi-posiužujeta storitev prodaj- roja za avtomatizacijo železno servisne organizacije sa- j^;c- montaže in servisa, v ka-mo pn izvozu, svoje izdelke rerih je? zaposlena večina kopa prodajata na domačem lektiva te sjkuime 6iužbe ZP. težišču sami.
Dohodkovni rabat PSO se Glede manj ugodnih letos-- -e j^os res povečal za 0,5 njih prodajnih pogojev PSO odstotika
in znaša sedaj 4
tovarni je treba razumeti, da odstotke. Glede na prodajo so le-ti odsev spremenjenih cej0£Qe proizvodnje sežamsike razmer-na trgu. Zaradi zmanj- tovzme v vašimi 4 milijarde šanega zanimanja ku ;cey Sdklbo maSa3 dohoddk PS0 do novih radarskih sprejem-	... _
nikov, velikih zalog v vele- Prrbllzno 160	s dm-
£
mm
mm
■

Posebno darilo
spremenjene potodbe in ihte? skih sprejemnikov.
če želite ob novem letu resnično razveseliti svojega moža ali fanta, mu poklonite za daliUo električni brivnik Braun-Iskra six-tant. Morda boste vprašali: Zakaj? Zato, ker je bil prav ta brivnik do sedaj najbolje ocenjen na 20 mednarodnih testih, Six-tant po britju ne pušča koži rdečice, kar je skoraj pravilo po britju z drugimi električnimi brivniki. Rdečico oziroma vnetje preprečuje tanka plast čiste platine, s katero je
prekrita celotna površina strižne mrežice in posebna konstrukcija brivnega sistema sixtant. Ker je električni brivnik Braun-Iskra sixtant izdelek kooperacije med firmo Braun AG iz Frankfurta in tovarno ZP-ISjCRA »Avtomatika« s Pržana, velja za člane kolektiva ZP-IS-KRA pri nakupu poseben popust, katerega so deležni tudi pri nakupu drugih ISKRINIH izdelkov. Med člani kolektivov ZP-ISKRA, ki bodo kupili
j— s .	« gg
električni brivnik Braun-Iskra Sixtant ali pa Spe-cial v času od 11. do vključno 30. decembra t. L, bomo izžrebali dobitnika premijske nagrade (kinoprojektor 8 mm KAI-12) in dobitnike 29 tolažilnih nagrad. Žrebanje bo izvršeno na podlagi poslanih kuponov-dopisnic, ki so del garantnega lista. Kupone pošiljajte na naslov: ISKRA, Propagandna služba, Ljubljana, Titova 50. Člane delovnega kolektiva ZF opozarjamo, da lahko brivnike kupijo tudi na novoletnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Iz tovarne »Elektromehanska« v Kranju
Predlog za korekcijo osebnih dohodkov
Proizvodni načrt tovarne ISKRA — »Elektromehanika« Kranj določa za leto 1968 povečanje proizvodnje za 8 °/o pri 4.400 (povprečno) zaposlenih delavcih. To povečanje proizvodnje nam omogoča, da ob boljšem koriščenju delovnega časa in povečani produktivnosti, povečamo osebne dohodke za cca 8 %. S porastom osebnih dohodkov za omenjeni odstotek bi se dvignil povprečni mesečni OD od 820,— N din neto, kolikor predvidevamo, da ga bomo dosegli v letošnjem letu, na 886,— N din neto v 1.1968.
Predvideno povečanje .osebnih dohodkov nam omogoča korigirati dosedanjo politiko osebnih dohodkov predvsem tam, kjer nam praksa kaže, da bi bilo. potrebno opraviti določene spremembe.
Če upoštevamo dejstvo, da , smo z novo: sistematizacijo delovnih, mest, ki. velja od 1. julija 1967 dalje, uredili odnose med režijskimi delovnimi.! mesti, poenotili nazive delovnih mest in vskladili razpone po posameznih kvalifikacijah,- potem je nujno, da sedaj v okviru možnosti, uredimo še nekatere probleme.
Dosedanje analize j;- nam povedo, da bi bilo-prvenstveno urediti problem naj nižjih zaslužkov!" povečati' razpone . in znižati nadurno delo, ki je v letošnjem: letu doseglo močan porast,
Kljub porastu doseganja norm iz; 122% , v 1 1966 na 128 % v letošnjem letu, je v .kolektivu do vključno septembra, še vedno pri normalni storilnosti cca 600 zaposlenih, katerih/zaslužek še giblje od 500 — 600,— N. din mese£np. Se ... bolj pereč pa je problem v razponu od "400 — 500.— N din,! kjer. imamo po višini zaslužka 182 delavcev. Iz navedenega vidimo, da sam porast preseganja norm, zaradi nizke osnove, fee daje. možnosti uveljavitve načela, da ne bi imeli, pri formalnih pogojih dela, zaslužkov pod 500.— N din..
Razponi osebnih dohodkov režijskih delavcev", so bili . vsklajeni z- zaslužki delavcev po normi, upošetvajoč 20 Ödst, preseganje norm v preteklem latu. S porastom preseganja norm pa je sedaj na drugi strani problem neposrednih' nadrejenih v proiz-. vddnji, konkretno urejevalcev katerih problematiko je obravnaval na svojem zasedanju v septembru DS tovarne. Problem je v tem, da zaslužki delavcev po normi že presegajo ošabne dohodke urejevalcev, kar ima za posledico, 'da za ta delovna mesta ni možno' dobiti iz vrst najboljših delavcev po normi, potrebnega kadra. Poleg tega pa. nizke .osnove kvalificiranega in strokovnega ka-. dra ne dajejo možnosti pridobiti ta kader, saj kljub večkratnim razpisom nismo 'uspeli pridobiti potrebnih strokovnjakov. V vrsti problemov, kij se v sedanjem obdobju reforme, pred nas postavljajo je nujno, da za uspešno poslovanje tovarne pridobimo dobre strokovne sodelavce.
Naslednji problem, o katerem je že tudi razpravljal
DS tovarne, pa, so nadure. Analiza za 10 mesecev letošnjega leta nam pove, da smo že v oktobru dosegli 98,% planirane kvote nadur. Do konca leta bo.ta plan za cca 20% prekoračen.Pri dejstvu, da smo v 10 mesecih opravili 140 tisoč nadur in. imeli cca 106 tisoč čakalnih luySje jas-' no, da je tak porast- posledica m°telli v proizvodnji tako subjektivnega kot objektivnega značaj a.'Če pri analizi nadurnega, dela vzamemo mesec oktober, ki nima niti plačanih praznikov niti letnih dopustov, potem ugotovimo, da so v tem mesecu opravili 2/3 nadur rež'j siki delavci po normi. Povprečno pa je opravil delavec na režijo 24 nadur in delavec po normi, 19 nadur,: Jz -prikaza-. nega je razvidno, da; je ponovno uveljavljena; težnja po nadurah; predvsem pri delavcih po času, ki : v glavnem, povečujejo letošnjo kvoto, če na eni strani uvajamo skrajšan delovni čas in nâs reforma sili, da v krajšem delovnem času proizvedemo isto • ali več, potem ni opravičljivo, da bi na drugi strani opravili z nadurami to,, kar-ne moremo v rednem delovnem času.
Vsa navedena dejstva nas ■torej nujno silijo v spremembo sedanje politike osebnih dohodkov. Ta sprememba nam mora omogočiti:
—	da pri normalnih pogojih dela odpravimo zaslužke pod 500,— N din mesečno. .-
—i da š korekturo razponov dosežemo interes povečati intenzivnost dela in pridobiti nove strokovne kadre 'in
—	da ž ukrepi glede nadurnega dela, v skladu s prebodom na skrajšani delovni čas, dosežemo, da bo nadurno delo v tovarni doseglo svoj razumljivi obseg,
Na osnovi podane problematike in v skladu s predvidenimi sredstvi’ za osebne dohodke predlagamo naslednje:
1.	Korekcijo obračunskih postavk
Namen korekcije ja na eni. strani omogočiti delavcem, da pod'narmalnimi pogoji ne za-" služijo manj kot 500,— N din neto mesečno in drugo pove-. čati razpone zaslužkov, ki dajejo možnost boljše stimulacije: kvalificiranemu in strokovnemu kadru.
' Višina posameznih postavk tako za grupe dela, kakor za posamezne razrede, je razvidna . iz priložene, tabelo.
Obračunske postavke so v, povprečju povečane za 12 %> ' dočim se mesečni osebni do-' hodek poveča v povprečju ža
8%. To pa iz razloga, ker so današnje obračunske postavke računane na 200 EU mesečno, nove pa so zaradi na-daljhaga skrajševanja delovnega časa računane na 192 EU.
2.	Korekcija osnov za dodatke na pogoje dela
Ker so pogoji dela sestavni del vrednosti delovnega mesta, čeprav jih obračunavamo po posebnem pravilniku, moramo s spremembo obračunskih postavk za delovno mesto povečati tudi dodatke za pogoje dela.
Višina dodatkov po posameznih kategorijah je razvidna iz priložene tabele.
Dodatki za pogoje dela so povečani v povprečju za 12 odst., s tem, da znaša najnižji dodatek 0,15 N din na EU (Dalje na 4. strani)
»ISKRA«
Elektromehanika Kranj
OBJAVLJA
naslednji prosti delovni mesti:
1.	Višji konstrukter I.
v obratu orodjarne
' Delo na tem delovnem mestu obsega predvsem vgdenje skupine konstrukter jev orodij za obdelavo plastičnih mas in bakelita.
2.	Tehnolog
v laboratoriju za umetne mase v tehnični službi Pogoji:
pod tč. 1 — inženir strojništva I. ali II. st. z l-letno prakso v konstrukciji orodja, ali strojni tehnik s 4-letno prakso na tem področju.
pod tč. 2 — kemijski tehnik z odsluženim vojaškim rokom.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek ELEKTROMEHANIKE Kranj, do 7. januarja 1968,
Nabava ZP v novembru
Iz poročila Nabavne organizacije za nunttli. mesec povzemam, da le^ta še ni sklenila z železarnami nobenih pogodb za nabavo materiala v naslednjem letu in. posebej v prvem trimesečju. Vzrok za to zamudo, so zakasnele specifikacije tovarn, od katerih NO še. do danes ni prejela Vseli in pa obljube železarn, zlasti jeseniške, da bodo . zaradi rabatov obravnavale vsa večja natočila za posamezne-pozicije posebej, čeprav razgovori -z železarnami še trajajo, bo NO sklenila še v tem tednu okvirne pogodbe za naslednje: leto.
Pri neželezni metalurgiji so kvartalne dobave že izpopolnjene/ Pošiljke, ki prihajajo te dni na skladišče so ne-planirane ali pa iz kontingenta za januar.
■ Zalog pri grosističnih podjetjih ni, pač 'pa posreduje NO piri prodaji viškov razreda 3, — da 'žal prodaja ne poteka tako kot je bilo predvideno. Tudi pri tej panogi ni prejela NO od tovarn vseh specifikacij za okvirne letne pogodbe tako, da je morala potrebe sama-oceniti. Specifikacije za prvo. trimesečje so poslale samo štiri!? tovarne. Za te bodo januarski zahtevek izpeljali, vse druge tovarne pa bodo dobile prve dobave šele v februarju. Poleg navedene zakasnitve bodo nastopile še druge negativne posledice, na katere je NO že tolikokrat opozarjala.
Panoga elektroindustrije zaznamuje še vedno prevelike zaloge lakiranih, bakrenih žic, vendar so se zaloge pri servisnih podjetjih, zadnje dni nekoliko zmanjšale. Specifikacije za prvo trimesečje so bile seveda precej manjše, kot so potrebe tovarn, ker je NO upoštevala še preostale zaloge pri teh podjetjih.
Za ostali elektromaterial NO specifikacije še priprav-
lja. Tovarne so jih. poslale z zakasnitvijo, nekatere jih pa sploh še niso poslale NO upa, da to ne bo vplivalo na pravočasne dobave v naslednjem letu, ker, je tega materiala več ali manj dovolj na zalogi.
Pri ostalih, panogah je morda pomemben .sestanek- NO v Medvodah pri tovarni CO-LOR. Naši predstavniki so do-segli pri ..zaključkih zelo u-godne pogoje, pri cenah in. plačilnih rokih1 za vse tiste tovarne, ki bodo naročale materiale zajete V okvirni pogodb}..
Tudi ta -panoga zaključuje poročilo z ugotovitvijo,, da je samo pet tovarn podjetja poslalo NO okvirne potrebe za naslednje leto. Tovarne se o-pravičujejo in navajajo kot vzrok zamude, da še nimajo postavljenih planov za naslednje leto,
Glede, uvoza reprodukcijskega materiala in surovin je NO realizirala . novembrski plan z 88,39 odstotki, medtem ko je znašala obračunana vrednost uvoznih materialov nekaj nad pol milijona dolarjev.-: , gl
: Kumulativni plan uvoza za 11 mesecev je bil izvršen $ 120,95 odstotki pri čemer je upoštevan uvoz, koaksialnega .kabla za 1 PTT,_ gestavhi dgli BRAUN in uvoz za porabnike ; zunaj ŽP ISKRA. Plan uvoza čistega reprodukcijskega materiala je NO izpolnila z 79,85 odstotki.
Pregled gibanja zalog materiala razreda 3 izkazuje v novembru padec za skoraj štiri milijone N dinarjev, vendar je skupna vrednost še vedno precej višja od vrednosti določene v sanacijskem programu.	M. K.
Silvestrovanja si ne morete predstavljati brez mešalca »Galeb«, ki vam v nekaj minutah pripravi različne mešanice osvežujočih pijač. Novoletne cene v naši trgovini v Ljubljani in na sejmu na Gospodarskem razstavišču so zelo ugodne
Elektpomehanika: Predlog za korekcijo OD
(Nadaljevanje s 3. strani) in naj višji 0,76 N din. Ddda-teik v 12. kategoriji v znesku 0,80 N din na EU je bil vpeljan v stari galvaniki iin po-lirnici ob priliki korekcije norm v 1. 1965 in ga še danes obračunavajo v novi galvani-ki. Višina tega dodatka je tudi po novem predlogu ostala neizpremenjena, dokler ne bo podana možnost, da ga vskladimo z ostalimi.
3.	Dodatek za službena leta
Tudi ti dodatki so povečani za enak % kot obračunske postavke. Povečanje je v skladu s politiko vsklajeva-nja najnižjih zaslužkov, saj jih v pretežni meri prejemajo delavci 2. in 3. grupe dela.
Po tem predlogu pa ni me-njana dosedanja osnova za pridobitev pravice do dodatka, ki znaša pri ženskah 18 službenih let in pri moških 20 službenih let.
Namen dodatka je, da bi zagotovili starejšim delavcem po. nonni nadomestilo za zaslužek, ki ga izgubljajo zaradi zmanjšane delazmož-nosti in fizične sposobnosti. Pri današnji spodnji meji delovne dobe, pridobe ženske pravico do tega dodatka že pri 35 letih starosti in moški pri 40 letih starosti.
Iz navedenega je razvidno, da postavljene spodnje meje niso v skladu z namenom dodatka, saj so ljudje normalno pri taki starosti na višku svoje delazmož-nosti in fizične sposobnosti. Menimo, da naj odgovorne strokovne službe, še pred dokončno odločitvijo na delavskem svetu, pripravijo potrebne analize in predlog za korekcijo dosedanjih j osnov. V kolikor bi spodnjo mejo zvišali do razumljive višine, bi lahko povečali dosedanje osnove in dodatek bi predstavljal starejšim delavcem res nadomestilo za zaslužek, ki ga izgubljajo zaradi
zmanjšanja fizičnih sposobnosti.
4.	Korekcija OD pripravnikov
Osebni dohodki pripravnikov So določani v odnosu do rednih delovnih mest, kjer se zahteva srednja, višja ali visoka izobrazba. Ker se povečujejo obračunske osnove je nujno, da korigiramo tudi osnove za pripravnike,'da nebi rušili razmerja' do. navedenih rednih delovnih mest.
Predlagamo sledečo korekcijo:
Mesečno N din sedanja • .	■ nova
a)	za pripravnike s' srednjo strokovno izobrazbo
600 — 650	650 — 700
b)	za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo (I. stopnja fakultete)
750 — 800	800 — 900
c)	, za pripravnike z visoko.
šolo (II. stop. fak.)
800 — 900	900 — 1000
4.	Spremembe določil o višini dodatka za delo v podaljšanem delovnem času (nadure)
Na osnovi podane analize o nadurnem delu in v skladu s sklepom DS tovarne od 10. novembra 1967, predlagamo spremembo dosedanje politike do nadurnega dela.
Čeprav so s Pravilnikom o delavnih razmerjih v 59. členu točno določeni pogoji za delo v podaljšanem delovnem času, pa se teh določil dosti ne pridržujemo. Postavljeni limiti, da delavec ne sme delati več kot 4 nadure dnevno in ne več kot 24 mesečno, se normalno ne upoštevajo.
Da bi se nadurno delo gibalo, v skladu z že postavljenimi normativi, v svojem razumljivem obsegu predlagamo sledečo spremembo dosedanjih določil:
TABELA OBRAČUNSKIH POSTAVK
Norma
grupa
dela
Režija
Razred
Vrednost razredov dosed, nova
Režija
Razred
Vrednost razredov dosed, nova
1.	3.	196	220	22.	440	501
2.	4.	204	229	23.	459	525
3.	5.	213	239	24.	479	550
4.	6.	222	249	25.	500	576
5.	7.	232	259	26.	522	604
—	8.	242	270	27.	545	633
6.	9.	253	281	28.	569	667
7.	10.	264	^93	29.	594	703
8.	11.	275	305	30.	620	741
9.	12.	287	318	31.	647	781
—	13.	300	331	32.	675	823
10.	14.	313	345	33.	704	- 867
11.	15.	327	361	34.	735	914
12.	16.	341	378	35.	767	965
—	17.	356	396	36.	800	1019
13.	18.	371	415	37.	835	1076
14.	19.	387	435	38.	872	1136
15.	20.	404	456	39.	910;	1200
	21.	422	478	40.	1150	1400
a)	za delavce na produktivnih delavnih mestih, vzdrževalce naprav in ¡kontrolorje v prevzemni in končni kontroli
—	se delo do opravljenih 30 nadur mesečno plača po obračunski postavki, povečani za 50%
—	za vse nadure preko 30 mesečno, pa samo po obračunski postavki (brez povečanja)
b)	za ostale delavce
—	se delo do opravljenih 15 nadur mesečno plača po obračunski postavki, povečani za 50%
—	za vse nadure preko 15 mesečno, pa samo po obračunski postavki (brez povečanja).
c)	V izjemnih primerih ima direktor oziroma pomočnik direktorja pravico, . da. odobri plačevanje 50 %.: dodatka za nadurno delo tudi. preko postavljenih limitov pod a) in b).
Plačevanje 50 % dodatka za nadurno delo preko postavljenih limitov;? mora biti odobreno pred pričetkom dela.
Vse ostale oblike osebnega dohodka ostanejo zaenkrat neizpremenjene. Kakor letos bodo tudi v prihodnjem letu delovne enote formirale svojo 4% rezervo, ki bo služila istemu namenu kot letos. Z gospodarskim planom za leto 1968 bodo predvidena potrebna sredstva za podane korekcije osebnih dohodkov, nadaljni porast; doseganja norm in 4 % rezervo OD delovnih enot. Ta sredstva pa bomo seveda morali ustvariti s povečano proizvodnjo, manjšim številom zaposlenih in povečano produktivnostjo. Pri dobrem gospodarjenju pa bo lahko stvarno povečanje osebnih dohodkov višje, kakor jih predvideva gospodarski plan za leto
1968.
OPOMBA:
Upravni odbor tovarne bo po izdelavi potrebnih analiz s strani strokovnih služb, posredoval delovnim enotam v razpravo še predlog:
a)	o osnovah za pridobitev dodatka na službena leta in
b)	za spremembo višine kilometrine pri uporabi lastnega motornega vozila na službenem potovanju.
	TABELA	DODATKOV	
		Vrednost	
Kategorija	Oznaka	Dosedanja	Nova
1	84	1L—	15,—
2	85	13,—	18,—
3	86	16.—	21,—
4	87	20,—	25.—
5	88	23,—	29,—
6	89	21.—	34.—
7	90	33,—	40.—
8	91	39,— •	47,—
9	92	- 48,—	55.—
10	93	56.—	65.—
11	94	66.—	76,—
12	95	80.—za stroš. mesto	
		550,	551, 552, 553
		gal.	polir.
SLUŽBENA	LETA		
(delavci po	normi)		
	80	9.—	10,—
	81	12,—	14,—
	82	29.—	33.— ;
Za in proti deljenemu delovnemu času
Sklep ZIS, da preide s 1. januarjem naslednjega leta na deljen delovni čas, daje povod za nič kaj prijetne slutnje. Medtem ko se eni vprašujejo, kaj je v tem primeru s samoupravnimi pravicami, opozarjajo drugi na to, da je že skrajni čas, da preidemo na evropski delovni dan.
(Ne)pricakov ana odločitev
.najvišjega foruma ." naše družbene oblasti je. povzročila obilo komentarjev. V prvi vrsti znotraj te ustanove, istočasno pa tudi pri dingih : gospodarskih in negospodarskih organizacijah, ki se sprašujejo, če in kdaj bo treba slediti primeru ZIS. Sindikati ? so zavzeli previdno, vendar,-.ne povsem odklonilno ■stališče. Težko se je upifati Sodobnim tokovom na področju družbenega življenja, še teže pa se je. odločiti za povsem nepričakovane in; nepripravljene spremembe, ki imajo nedvomno daljnosežne^ posledice.,
. Vprašujemo' se torej, ali je mogoče ustaviti-, ali' pa vsaj. zadržati za določen čas -proces, ki so ga razvitejše. dr-, zave že prebolele. Po vsej verjetnosti — he. Navzlic vsem argumentom, ki v obstoječi družbeni situaciji niso v prid prehodu na deljen delovni dan, bo treba pojesti grenko pilulo ih Začeti živeti v ritmu, ki ga živi skoraj ves civilizirani svet. Odlašanje ne prinaša nič . do-
brega in zamudniki so ponavadi vedno na slabšem od tiS stih, ki so si pravočasno rezervirali mesto v vagonu napredka.
Delovni dan na
jugoslovanski način
Maloštevilni zagovorniki deljenega ■ delovnega Časa ima-" jo na voljo prepričljive argumente. Le-fi vztrajno h> dijo, da živimo Jugoslovani -zelo nezdrav načini življenja, ki smo ga podedovali od naših: kmečkih prednikov. Za kmečkega človeka se „delo prične ob zori, in konča s prvim mrakom vsaj tako teoretično ih v skladu z letno sezono. Odtod tudi pregovor, da je »rana ura — zlata ura-«. Velike povojne spremembe pa so povzročile, da se je dobra polovica Jugoslovanov napotila v mesta in se v njih zaposlila po uradih in v industriji. Poveča- i nje življenjskega standarda je povzročilo marsikatero novo potrebo in željo po kul- ■ turnem izživljanju. Aktivno 1 življenje se je pomaknilo v pozne nočne ure in »zlata (Dalje na 6. strani)
Izposojena karikatura na temo: delovni čas po sedanjem jugoslovanskem načinu
V naslednjem letu še bolj zaostren uvoz z zahoda
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odgovor:
Res je, da so. naše'proizvodne organizacije glede u-voza surovim, sestavnih delov ter ostalih kompletov v glavnem vezane na uvoz iz držav konvertibilnega deviznega področja. Tu predvsem prednjači nabava oz. uvoz iz Zahodne Nemčije. Ves trud Nabavne organizacije, da se te nabave preusmerijo na .področje drugih zahodnoevropskih in nekaterih vzhodnoevropskih. držav je imel negativen, uspeh. Razlogov za to’ je več,-vendar bi želeli nekatere posebej omeniti:
.—\ tovarne, želijo in zahtevajo brezpogojno prvovrstno kvaliteto.
—	v večini primerov gre pri uvozu za določene tehnološke postopke, ki so vezani na natančno določene. materiale. Vsaka menjava materialov povleče za seboj menjavo tehnologije itd.
■— kreditiranje uvoza' je zelo ugodno iz zahodnoevropskih držav, posebno partnerji iz Zahodne Nemčije nam omogočajo poravnavo v okviru predpisanih 60 dni.
—	točnost dobavnih rokov ter konkurenčnost cen . sta bila nadaljna razloga, da je imelo to področje pri nabavah tolikšne • prednosti. |
Vprašanje:
Na kakšne . težave ,pri poslovanju z državami SEV ste naleteli .v tem letu in kje pravzaprav tiči .vzrok da je preusmeritev nabave iz Zahoda na Vzhod tako poča-, sna?
Odgovor:
Pri novih pošlih s področja vzhodnoevropskih držav že
omenjern pogoji, niso zagotovljeni v takšni meri kot smo tega vajeni pri zahodnih dobaviteljih. Obdelava tega področja zahteva pri nabavi. mnogo več časa in neprimerno več naporov za dosego minimalnih rezultatov. Na Vzhodu je še vedno v veljavi izredno dolgoročno planiranje nabav, relativno togi so devizni predpisi glede plačevanja, z akreditivi, splošna negotovost je .pri terminskih in kvalitetnih dobavah in ne - .navsezadnje izredno. neučinkovito j.e kore-spondiranje. Vse to ima določen vpLiv vžlic državnemu administrativnemu faksiranju, nabav na tem deviznem področju.
Kljub temu lahko ugotovimo da smo v. preteklem, letu naredili korak naprej, ker skupno s tovarnami le preusmerjamo nabave na vzhodnoevropsko področje. Primeri, kot so. nabave dckapiranc pločevine, raznih elementov, magnetov- itd. nam kažejo, da se -iz leta v leto odpirajo boljše perspektive in večje možnosti nabav.
Vprašanje:
Kakšne razlike v poslovanju »Nabavne organizacije« predvidevate v naslednjem letu pri uvozu reprodukcijskega -materiala glede na bančne predpise?
Odgovor:
V naslednjem. letu se v. okviru obstoječih -deviznih predpisov vse bolj uveljavlja tendenca, po zaostritvi ..uvoza iz zahodnoevropskih držav. Ugotavljamo pa, da to omejevanje ni administrativno,
temveč je vezano na dinarsko likvidnost posameznih uvoznikov. Tako je Narodna banka pred kratkim spremenila pogoje uvoza na odprt račun in plačilo v roku 60 dni po izvršenem uvozu. S tem so bili vsi uvozniki prisiljeni položiti oz. blokirati ob vložitvi prijave o zaključenem poslu dinarska in devizna sredstva za protivrednost posla. Vsekakor bo ta predpis zelo vplival na poslovanje našega podjetja glede na izredno problematično dinarsko1 likvidnost skoraj vseh naših tovarn in zahteval dodatni angažman približno ene milijarde S dinarjev. Prav tako se predvidevajo določene spremembe- na področju menjave režimov uvoza in sicer v smislu povečanega svobodnega dela uvbza. Na splošno računamo, da bodo rezervni deli in režijski materiali iz sedanj ega režima GDK v celoti prekvalificirani v uvoz režima LB (prost uvoz).
Vprašanje:
Po vsem tem bo torej določen del uvoza spet Sproščen. Ali bo možno-V naslednjem letu nekatere materiale iz uvoza nadomestiti z domačimi ih kakšen vsaj približno naj bi'bil ta prihranek?
»Instrumenti« Otoče: Kontrola inštrumentov BN X1
Odgovor:
Orientacija dobav z domačega tržišča je' vsekakor utemeljena, vendar igra pri tem odločilno vlogo ekonomika z ozirom na višino can, kvaliteto dobav, plačilnih 'terminov itd. V skladu z rastjo domačih proizvajalcev reprodukcijskega materiala, ki ga naše podjetje potrebuje in v zveri s konkurenčno sposobnostjo tovarn z inozemskimi dobavitelji je možno računati na določeno preusme-iritev na področje domačega trga. Pri tem pa je seveda Vsaj za zdaj preuramjenO predvidevati oziroma ceniti kakšen prihranek bo naše podjetje, doseglo'v naslednjem; letu.
Vprašanje:
Na zadnji seji UO združenega podjetja je bila posebna točka dnevnega reda informacija o predvidenem tesnejšem sodelovanju »Nabavne’ organizacije« in PSO. Kaj nam glede tega lahko poveste?
Odgovor:
Sodelovanje na komercialnem področju med PSO in NO se je v letošnjem letu poglobilo . in računamo' doseči v naslednjem letu na tem področju večje in ugodnejše aranžmane. Zlasti so pri tem mišljeni- skupni nastopi pri nekaterih domačih in tujih partnerjih, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na poslovanje našega podjetja.
Marjan Kralj
Del nagrajencev, članov delovnega kolektiva tovarne elek* ■ tričnih aparatov, ki so bili 19. t. m. nagrajeni za svojo desetletno delo v tovarni, že junija letos so v tovarni nagradili 18 delavcev z ročnimi urami »Helvetia« in s po enomesečnimi osebnimi dohodki. To pot pa so ob skromni slovesnosti nagradili še nadaljnjih 17 sodelavcev, ki žo deset let prispevajo svoj delež k uspehom tovarne.
Velik odziv na seminarju
Tovarniški komite Zveze mladine Slovenije »Iskra« Kranj — Eielctromehanika, je organiziral dvodnevni seminar, ha katerem naj bi se mladina, ki še ne pozna dobro podjetja, seznanila s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima kot član- delovnega kolektiva. Seminar je bil določen za sredo, dne 6. decembra in četrtek dne 7. decembra 1967, predavanja pa bi trajala skupno 8 ur. ...
Že zlepa ni bil odziv mladine tako polnoštevilen kot tokrat. Mar je temu vzrok dobra organizacija, ali pa je mladina postala bolj zainteresirana za probleme in uspehe podjetja, saj je vse bolj čutiti, da se zaveda pomembnosti sodelovanja.
Tov. Mitja Ančik je predaval o tovarniški : zakonodaji, s katero mora biti seznanjen vsak član delovnega kolektiva. Ob dvournem poslušanju o 'razvoju tovarne od ustanovitve do danes ter tovarne danes v sklopu podjetja in njenem perspektivnem razvoju, je bilo čutiti, da zna tov; Stane Opara prikazati mladim, kako zanimivo je
lahko poslušati 'dobro prikazano temo. Da pa bi spoznali še vlogo mladega človeka v proizvodnji in sistem samoupravljanja, je tov. Alojz Švigelj s svojim predavanjem zainteresiral vse prisotne, da bodo lahko dobro opravljali funkcije, ki bi jih jim zaupala družba, kajti samoupravljanje in upravljanje je enoten proces hoja delovnih lju. di, v katerem, se zagotavlja demokratično sprejemanje samoupravnih odločitev in učinkovito ter disciplinirano izpolnjevanje, delovnih nalog.
Predavanje tov. Pavla Gantarja o delu in vlogi družbeno političnih organizacij in-samoupravnih organov je pritegnilo zanimanje zlasti zato, ker je iz njega razvidno, da je treba v praksi v večji meri uveljaviti gledišča v tem, da se problemi vsakega delovnega kolektiva urejajo s si- • lami. samega kolektiva.
Želeti je, da se taki in Shč-,. ni seminarji še organiziraj Oj .' ker so potrebni, in omogo-; čajo mladim vsestransko pomoč pri vsakodnevnem delu v kolektivu.
Razpisna komisija ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ
Organizacije: TOVARNE AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV — NOVA GORICA
razpisuje delovno mesto
SEFA FINANČNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba- in 5-letna praksa
—	srednja strokovna izobrazba in 10-letna praksa na sorodnih delovnih mestih.
. Ponudbe, z življenjepisom,' opisom dela na dosedanjih delovnih. mestih ter dokazila o zahtevani izobrazbi, sprejema .razpisna komisija tovarne do 10. 1. 1S88 v zaprti ovojnici z oznako »Razpis — šef finančnega, sektorja«.
Za in proti deljenemu delovnemu času
(Nadaljevanje s 4. strani)
rana« ura je izgubila veliko ©d svojega starodavnega leska. Povprečni Jugoslovan je postal zaspanč, ki prihaja tešč na delo, vmes pa Skuša nadomestiti energijo s skromnimi malicami . in — turško kavo! Drugod po Evropi (tudi na Vzhodu) so že zdavnaj uvideli, da tako ne gre in da takšen način življenja ni v prid ne človeku in ne njegovemu delu.
Petdesetletne izkušnje
razvitejših evropskih narodov so narekovale uvedbo takšnega delovnega urnika, po katerem je delovni dan vsklajen z biološkim ritmom in delovnimi nalogami. Na podlagi vsestranskih analiz so prišli do spoznanja, da je to čas med 9. in 17. uro, ko je človek dejansko sposoben In pripravljen za aktivno delo. Kako si torej uravnava
delovni dan povprečen Evropejec?
Po normalnem spancu se naš povprečni Evropejec zbudi okrog 7. ure zjutraj. Ce mora biti na delu okrog 9. ure, ima na voljo dve uri za opravljanje higienskih potreb, zaužitje solidnega zajtrka, ev. branje časopisa in odhod na delovno mesto. Po štirih urah aktivnega dela pride čas za obnovitev porabljene energije v obliki ustreznega »lahkega« kosila — Angleži mu pravijo »luneh« (lanč) — ki zadostuje do konca delovnega časa, oziroma do večerje ob približno 18. uri. Zatem — enourni počitek in odhod, v mesto — če se mu seveda poljubi. Ob 22. uri zaužije mogoče še kakšen grižljaj pred spanjem, ki se prične tam med 23. in 24. uro. Takšen je umik skozi petdnevni delovni teden, prosta sobota pa je
)v novim
(Nadaljevanje z 2. strani) kooperanti precej dohodka, ima zelo nizko akumulacijo. T ovama izdeluj e kvalitetne, vendar za sedanje tržne razmere nekoliko predrage spre-'
Iskra na domačem...
(Nadaljevanje s. 1. strani) ustrezne propagande. Prodaja iz veleprodajnih • skladišč prek maloprodajnih kapacitet je že zastavljena im daje dobre rezultate. Na podlagi preteklih izkušenj se namerava filiala močneje angažirati na področju servisne dejavnosti in jo povezovati z demonstracijskimi prikazi artiklov za široko rabo. V sodelovanju z vodstvom domače prodaje namerava filiala posvetiti posebno pozornost tekoči vzgoji prodajnih kadrov, tako tistih, ki so za prodajnimi pulti, kakor tistih v »indirektni prodaji«; zlasti slednje bo potrebno pritegniti v neposredno operativo, ker sodobni način trgovine ne prenese »administrativ-cev«. Sejmi in gospodarske prireditve prehajajo vedno bolj v kompetence filial: tudi tej dejavnosti se bo morala filiala posvetiti s povečano aktivnostjo in javne nastope pripraviti s polno mero odgovornosti ter jih povezovati s finančnimi efekti.
Ljubljanska filiala je bila do sedaj zaradi bližine prodajne centrale v določenih ozirih na boljšem, v primerjavi z drugimi. Z bodočo reorganizacijo se bodo pogoji več ali manj izenačili. Namesto operativne podpore bo prešlo težišče prizadevanj in pomoči centralnega štaba na čim učinkovitejše organizacijske prijeme, če bo prejemala filiala zadostno pomoč tudi s te plati, bo odpravljenih polovica problemov, s katerimi se ubada v sedanjem prehodnem obdobju.
jemnike. (V primerjavi s cevnimi sprej emniki - iste kvalitete na zahodnih tržiščih je cena sprejemnikov ISKRA ista, oz, celo nekoliko nižja!). Spričo nizke akumula-tivnosti in v,sedanjem obdobju nasičenega trga. s sprejemniki, bi morala do skrajnosti znižati proizvodne stroške, imeti brezhibno nabavno službo in v proizvodnem programu po akumulaciji. ugodnejšo prizvodnjo s katero bi odklonila neugodna, tržna obdobja. Prav tem dejstvom pa se tovarna ni dpvolj posvetila. Njena nabava je bila -pomanjkljiva — znani so. številni zastoji v proizvodnji zaradi nepravočasnih dobav od kooperatnov. Vzlic izrednim naporom delovnega kolektiva ob izredno nizkih osebnih dohodkih je bila organzaeija dela precej pomanjkljiva.
Danes predvideva tovarna v Sežani precejšnjo izgubo, ki bo do konca lata še narasla, vzlic temu pa v sami to vami ugotavljajo, da se bo izguba ob upoštevanju sanacijskega načrta lahko pokrila ob združnih naporih in pomoči celotnega podjetja in zlasti z dodatnim proizvodnim programom.
če pogledamo navedbe v objavljenih dveh člankih $ »Delu«, vidimo, da pisca. načelno pravilno ugotavljata kritičen položaj tovarne poleg uvodnih misli, da je. treba sprejeti dolgoročno odločitev o nadaljnjem poslovanju tovarne. S kasnejšim prikazovanjem le nekaterih faktorjev pa sta prikazala napačno analizo in s tem tudi napačne zaključke, če bi. novinarja preverila dobljene podatke še pri vodstvu ZP ISKRA, bi bil prikaz vzrokov sedanjega kritičnega položaja v tovarni precej drugačen.
Marjan Kralj
namenjena aktivni rekreaciji in osebnim »konjičkom«, .Kako se obnaša v istem času povprečni Jugoslovan, menda ni treba razlagati — kakor tudi ne poveličevati povprečnega Evropejca, ki se mu v obstoječih razmerah ne moremo približati. Na poti so velikanske ovire, ki jih ne more premagati posameznik, temveč celotna družba s pomočjo premišljenih in revolucionarnih predpriprav 'in ukrepov, ki naj zagotovijo postopen prehod na sodobne koncepcije glede uravnavanja delovnega dne. Vse spre- -membe, ki jih bo povzročil prehod na novi delovni urnik, imajo nedvomno svoje materialne posledice in pomenijo vsaj v začetni etapi pri mnogih zanesljivo znižanje . življenjskega standarda. Da bodo v prvi vrsti močno prizadete zaposlene žene, ni treba posebej omenjati. V vrsti komplikacij — od prevoza na delo, prek otroškega varstva pa do zmanjšanih šans za dopolnilni zaslužek — zbledijo vse prednosti deljenega delovnega časa. Na žalost pa ni druge izbire: ali plavuti s tokom, ali pa dopustiti, da nas reka napredka prej ali slej izvrže na obale duhovne in materialne zaostalosti.'
Družbene organizacije bodo morale zastaviti veš svoj vpliv in nemudno začeti s pripravami. Ne toliko z izpraševanjem in anketirala em, ali smo za deljen delovni čas ali ne, temveč , s konkretnimi predlogi iiir ukrepi, da se izvrši prehod i na sodobni delovni . čas ob čimmanjših negativnih posledicah za posameznika in družbo.
M. Ljubič
Tov. Slavko Košir, zaposlen v obratu ATN kot kontrolor poljskih telefonov: »V ISKRI delam že 19 let. Z delom sem zadovoljen, z OD pa ne tako! Zdrav sem — v 20 letih s&p bil le dvakrat pri zdravniku.«
Združeno podjetje
ISKRA KRANJ
Organizacija:. ORODJARNA v Ljubljani išče NOVE SODELAVCE:
VODJO KONSTRUKCIJSKO TEHNOLOŠKEGA ODDELKA
zahteve: dipl. ing. strojništva z 8 leti prakse na konstrukcijah serijskih orodij VODJO RAČUNOVODSTVA
z a h t e v e : diplomiran; ekonomist s 3-letno prakso ali diplomant 1. stopnje s 5-letno prakso v računo-. vodstvu
VODJO PRODAJE
zahteve: strojni tehnik s I. stopnjo ekonomske fakultete ali višje komercialne šole in z znanjem enega od svetovnih jezikov
2	KONSTRUKTORJA — PROJEKTANTA zahteve: 'strojni tehnik s .6-letno prakso pri samostojnem konstruiranju serijskih orodij in naprav
VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA zahteve: dipl. pravnik s 3-letno prakso; v njegov delokrog spadajo pravne zadeve, samoupravne, kadrovske in splošne zadeve VODJO STROJNE DELAVNICE zahteve: kovinarski poklic 'in delovodska šola s 5-letno prakso, od tega 3 leta na vodstvenem delovnem mestu VODJO ROČNE DELAVNICE
zahteve: orodjar z delovodsko šolo in 5 let. prakse, od "tega 3 leta na vodstvenem delovnem mestu
GLAVNEGA TEHNOLOGA
zahteve: dipl. ing. strojništva s 5-letno prakso v tehnologiji
3	KONSTRUKTERJE ORODJA
z a h t e v e : strojili tehnik š 4-letno prakso, od tega 2 leti na kompliciranih serijskih orodjih ; in napravah
2	TEHNOLOGA NORMIRCA
zahteve: strojni tehnik e 3-letno prakso v tehnologiji ali kovinarski poklic in delovodska šola in
3	leta dela v tehnologiji VODJO KONTROLE
z a h' t e v e : izučen* orodjar ž^delovbiisko' šole iri
5 lot prakse
skladiščnika
zahteve': izučen kovinarske stroke in ekonomska srednja šola z 2-letno prakso v materialnem poslovanju
LABORANTA — KONTROLORJA
zahteve : tehnik metalurgije s 4-letno prakso v
metalurškem laboratoriju
OBRATNEGA ELEKTRIČARJA
zahteve: izučen obratni električar z delovodsko
šolo in 4-letno prakso v vzdrževanju strojev
TAJNICO
zahteve: višja administrativna šola z aktivnim znanjem nemškega jezika in korespondence KONSTRUKTORJA II.
zahteve : strojni tehnik s 3-letno prakso na konstrukciji orodja BLAGAJNIKA
zahteve: ekonomska srednja šola z 2-letno prakso
SKLADIŠČNIKA ORODJA
z a h t e v e : izučen v kovinski stroki s 3 leta prakse v stroki ali skladišču LIKVIDATORJA FAKTUR
zahteve : ekonomska srednja šola — lahko začetnik
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE zahteve: dokončana osemletka in 3 leta prakse v materialnem knjigovodstvu RAZPISOVALCA DELOVNIH NALOGOV zahteve: končana osemletka in znanje strojepisja
VRATARJA — TELEFONISTA 3 SNAŽILKE DELAVCA TEŽAKA 11 ROČNIH ORODJARJEV
zahteve: izučen orodjar s 6-letno prakso na zelo zahtevnih serijskih orodjih 7 ROČNIH ORODJARJEV
zahteve: izučen orodjar s 3-letno prakso na izdelovanju serijskih orodij 5 REZKALCEV
z a h j e v ? '■ Izučen rezkalec s 5-letno prakso na orodjarskih strojih
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
združeno
PODJETJE
SKLEPI 4. ZASEDANJA
DS (7. 12. 1967)
• Na predlog upravnega Odbora ZP delavski sveit združenega podjetja sprejema naslednji sklep:
a)	Dejavnost generalnega remonta se ne formira niti kot samostojen obrat niitd kot obrat Orodjarne Ljubljana na industrijskem kompleksu ISKRE v Šiški.
b)	Prekine naj se vsako nadaljnje investiranje po investicijskem programu za objekt št. 7 — Generalni remont. Predvidena in neizkoriščena sredstva naj se dodeli v koriščenje Orodjarni Ljubljana, ki, so ji bila z restrikcijami zmanjšana prvotno predvidena sredstva za nabavo domače opreme.-
c)	V skladu s statutarnimi določili ZP ISKRA naj se prenese že dobavljena uvozna oprema na interesente v okviru ZP ISKRA z vsemi obveznostmi, ki izhajajo iz pogojev rekonstrukcije. Nerazdeljena oprema naj se odproda izven ZP ISKRA, prednostno za devizna sredstva.
č) Iztržek od tako odpro-dane opreme naj se prenese v koriščenje Orodjarni Ljubljana.
DS ZP je dodatno sprejel še naslednja dva sklepa:
d)	Preden se odproda oprema izven ZP ISKRA, naj strokovne službe ZP še enkrat razpravljajo z zainteresiranimi tovarnami za morebiten odkup nekaterih strojev, zlasti stroja za brušenje vodil, in naj se pri tem najde ustrezna finančna konstrukcija.
e)	DS ZP daje tudi soglasje na sklenitev pogodbe med ZP ISKRA in MAŠINOBI j&O-JEM, Zagreb po kateri bo MAŠINOBIRO odprodajal naše stroje. DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP tov. Vladimirja Logarja za podpis pogodb za odprodajo navedenih strojev.
Za izvajanje teh sklepov se zadolžujejo strokovne službe ZP ISKRA.
2. DS ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA KRANJ v času od 1. 1. do 30. 9. 1967 v obliki, kot je bil predložen, in poročilo o izvajanju sanacijskega načrta za 9 mesecev 1967. (Poročilo objavljeno v 45. številki glasila Iskra.)
• DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP ISKRA, da v letu 1968 organizira v v okviru strokovnih služb ZP ustrezne organizacijske dopolnitve za marketing in razvojno dejavnost.
DS zadolžuje generalnega direktorja, da takoj začne s pripravami za organizacijsko dopolnitev v okviru strokovnih služb za marketing, pri čemer naj sodeluje tudi PSO.
Prav tako DS zadolžuje generalnega direktorja, da takoj začne s pripravami za organizacijsko dopolnitev za razvojno dejavnost v okviru strokovnih služb ZP. Pri tem naj sodelujejo tudi Zavod za avtomatizacijo in razvojni sektorji tovarn.
Generalni direktor ZP se pooblašča, da poskrbi za imenovanje odgovornih oseb za vodstvo in opravljanje teh dejavnosti.
Stroški, Id nastanejo v zvezi s to dopolnjeno organizacijo, bremenijo stroškovnik strokovnih služb ZP.
4 REZKALCE
zahteve: izučen rezkaloc s 3-leino prakso na orodjarskih strojih§ 8 4 BRUSILCE
zahteve: izučen kovinarski poklic in 5 let prakse na profitno brusilnem ali navoj nem brusilnem ali ostrobrusiinem ali koordinatnem brusilnem stroju 2 BRUSILCA
zahteve: izučen kovinarski poklic s 3-letno prakso na ploščin,skem prodnem ali okroglem brusilnem stroju
2	STRUGARJA
zahteve: izučen kovinostrugar s 5-letno prakso na struga rakih delih
3	STRUGARJE
zahteve: izučen kovinostrugar s 3-letno prakso na strugarekih delih
2 SKOBLARJA
zahteve: izučen kovinarski pciklic z 2-letno prakso na skobelnem stroju
SKOBLARJA za delo na oblikovnem skobelnem stroju
zahteve: izučen kovinarski poklic s 5-letao prakso na skobelnem stroju
VARILCA — KOVAČA zahteve: izučen varilec z 2-letno prakso. Sprejeti delavci bodo morali opraviti poskusno delo. Vsa kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo svoje vloge do 25. 12. 1967 na naslov: ZP ISKRA KRANJ — Investicijska grupa za izgradnjo orodjarne Ljubljana, Stegne 3.
• DS ZP sprejema na znanje informacijo glede osnov delovanja nadzorne službe in pooblastil generalnemu direktorju ZP v zvezi z zadolžitvami, sprejetimi na 3. zasedanju DS ZP dne 13. 9, 1967 pod št. 8.
Obravnava predloga aneksa k pogodbam o pravicah in dolžnostih organizacij v sestavu ZP ISKRA se preloži na eno izmed naslednjih sej, ko bodo vse organizaeije dale svoje mnenje na ta predlog.
5.	DS ZP sprejema informacijo o poteku izgradnje orodjarne in ugotavlja, da izgradnja poteka po predvidenem planu in da je možno formalno registrirati orodjarno kot organizacijo v sestavu ZP ISKRA.
Istočasno DS ZP sprejema akt o ustanovitvi Orodjarne kot organizacije v sestavu ZP ISKRA KRANJ, kot sledi:
1.	Ime in sedež Orodjarne: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — organizacija: Orodjarna, Ljubljana.
2.	Predmet poslovanja:
a)	. proizvodnja vseh vrst orodij in naprav ter specialnih strojev za potrebe organizacij ZP ISKRA in za zunanje naročnike;
b)	opravljanje storitev za potrebe organizacij v sesta-stavu ZP ISRA KRANJ in za zunanje naročnike, kot so: termična obdelava kovin, ročne in strojne storitve, izdelovanje konstrukcij ipd.
3.	Ime in priimek direktorja Orodjarne: Regovc Milan, kot v. d.
4.	Ime (firma) in sedež gospodarske organizacije, kateri pripada orodjarna: Združeno podjetje ISKRA KRANJ, industrija za elektromehani-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente, Kranj je ustanovitelj Orodjarne kot organizacije v njegovem sestavu: .
Odgovorne osebe v Orodjarni se zadolžujejo za uspešno poslovanje te organizacije in naj se jih pri tem ustrezno stimulira, da ne bi čez par let razpravljali o Orodjarni kot organizaciji, ki ustvarja izgubo.
® DS daje Soglasje na sklenitev kooperacijske pogodbe med ZP ISKRO in VVB Elektroapparate Berlin z dne 13. 6. 1967.
Vse pravice in obveznosti iz te pogodbe nosijo organizacije, katere so pogodbo sprejele oz. njihovi delavski sveti (Elektromehanika, Aparati, Instrumenti, PSO).
® DS ZP daje soglasje na sklenitev pogodbe o kooperaciji in zastopstvu med firmo GOERZ ELECTRO G. m, b. H. Dunaj in PSO Ljubljana ter Tovarno električnih merilnih instrumentov. Otoče z dne 4. maja 1967.
Vse pravice in obveznosti iz te pogodbe nosita organizaciji, ki sta pogodbo sklenili (PSO, Instrumenti).
® DS ZP daje soglasje na sklep DS PSO z dne 31. 10. 1987 za registracijo njenega
zunanjetrgovinskega poslovanja, ki zajema:
—	izvoz izdelkov in naprav proizvodnih organizacij v sestavu združenega podjetja in dopolnilnega asortimana,
—	zastopanje tujih firm,
—	sprejemanje blaga od tujih firm v konsignacijo,
—	opravljanje investicijskih poslov v tujini;
in soglasje na sklep DS NO z dne 16. 11. 1967 za registracijo njenega zunanjetrgovinskega poslovanja, ki zajema:
—	uvoz za sebe in za druge reprodukcijskega materiala vseh vrst, rezervnih delov, investicijske opreme, blaga široke potrošnje,
—	sprejemanje blaga od tu-jib firm v konsignacijo in
—	drugi uvozni posli za lastne potrebe, za potrebe ZP ISKRA in drugih organizacij.
Registracija zunanjetrgovin-skega poslovanja Združenega podjetja ISKRA Kranj pa se spremeni tako, da se glasi:
Zunanjetrgovinsko poslovanje podjetja je:
—	izvoz blaga iz proizvodnje elektroindustrije za sebe in za druge,
—	uvoz reprodukcijskega materiala vseh vrst, rezervnih delov, investicijske opreme in blaga široke potrošnje za sebe in za druge,
—	opravljanje vseh zastopniških poslov za tuje firme, -
—	sprejemanje blaga od tujih firm v konsignacijo,
—	izvajanje investicijskih del v tujini.
© DS ZP sprejema Pravila o organizaciji, poslovanju in upravljanju Počitniške skupnosti v ZP ISKRA v predlagani obliki.
@ DS ZP potrjuje zagotovitev lastne udeležbe za obratna sredstva za rekonstrukcijo 22 obratov po Aneksu III.
@ DS ZP soglaša z ustanovitvijo trgovinske družbe v Milanu s tem, da pravice in obveznosti pri ustanovitvi in poslovanju prepusti Prodaj-no-servisni' organizaciji in Nabavni organizaciji.
Vsi eventualni dodatni stroški, ki bi nastali pri ustanovitvi te družbe, ne smejo bremeniti proizvodnih organizacij.
® DS ZP priporoča vsem organizacijam v sestavu ZP, da namesto novoletnih daril in čestitk namenijo sredstva za izgradnjo Onkološkega Instituta v Ljubljani.
12.	seje NO (14. 12. 1967.)
@ BO zahteva, da analitska služba tovarne dostavi poročilo, zakaj tekoče ne analizira delovnih nalogov DE 680.
% UO je sprejel osnutek Pravilnika o štipendijah ZP ISKRE in predlaga DS tovarne, da o osnutku razpravlja in ga sprejme.
© Po razpravi o problematiki proizvodnega piana za leto 1968 . je UO sklenil:
—	da tovarna zaenkrat pusti delo invalidom,
—	da v sedanji situaciji samoupravni organi še ne bodo razpravljali o odpustu delavcev,
—	da bodo v I. kvartalu leta 1968 proste vse sobote,
—	da bodo proizvodne naloge v Dobrepolju razdelili na dnevne naloge z možnostjo določenega procenta preseganja norm,
—	UO zadolžuje vodstvo SP, da organizira masovni sestanek kolektiva in pooblašča direktorja za dovoljenje, da se sestanek skliče v delovnem času.

SKLEPI 22.. SEJE UO
<14. 12. 1967)
@ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi plana proizvodnje v novembru letos, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne dosežen s 101,1 %, v vrednosti 28,085.974 N din.
© Upravni odbor je sprejel na znanje poročiio o realizaciji izvoza v novembru. V tem mesecu je bil plan izvoza tovarne dosežen s 116,87 odstotka, plan izvoza PSO za tovarno pa s 138,07 %.
© Up: avni odbor je obravnaval dve odprti vprašanji v zvezi s spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sporoča delovnim enotam, ki so že dobile predloge za spremembo:
1.	da pri osnovah za pridobitev dodatka na službena le. ta ni sprememb kot jih je predvidel upravni odbor.
V tej zvezi zadolžuje upravni odbor strokovne službe; da v prihodnjem letu ua podlagi ustreznih analiz izdelajo predlog za spremembo.
2.	da je sprejel predlog komisije za osebne dohodke in ga daje v razpravo delovnim enotam za povišanje vrednosti kilometrine, in sicer za prevoženi kilometer z lastnim osebnim avtomobilom v službene namene od dosedanjih 45 S din na 60 S din.
® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o porabljenih sredstvih za službe, na potovanja v 10 mesecih letošnjega leta, po katerem je skupaj za tovarno porabljenih 44.795,61 N din več sredstev kot je bilo za to obdobje planiranih, čeprav nekatere delovne enote niso porabile svoje kvote.
Pri planiranju sredstev za službena potovanja v prihodnjem letu je potrebno upoštevati, da je za nabavo materialov potrebnih vedno manj potovanj, da pa so se povečale potrebe po stikih Z zunanjimi partnerji glede prodaje izdelkov.
DOPISUJTE V I S K P O
Uspela mladinska ekskurzija
Rahlo je naletaval sneg, od vseh strani pa so prihajali mladi ljudje, da se popeljejo na enodnevni izlet, združen z ekskurzijo.
V tovarni za elektroniko in avtomatiko v Pržanu so nas. prisrčno sprejeli. Razkazali so nam prostore in potek dela in če je posameznik želel zvedeti kaj več o določeni stvari, so tudi podrobno obrazložili. čeprav si ob taki priliki ne da pridobiti ne vem kakšnega znanja,' smo le videli, kaj, še v tem podjetju dela in kako sploh izgloda. Zadovoljni' smo zapuščali Ljubljano in se odpeljali proti majhnemu, toda Zanimivemu mestu Višnji gori,'Tudi tam ima združeno podjetje Iskra tovarno medfoekvenonih transformatorjev. Vse je bilo že organizirano tako, da so nas pričakali in peljali po prostorih, ki se jih je pač vredno ogledati. Vsi smo bili presenečeni nad gostoljubnostjo in prisrčnostjo tistih, ki so nas vodili in razkazovali podjetje. Ob tej priliki se vsem, ki so. nam omogočili ogled obeh podjetij, nas materialno podprli, prav lepo 'zahvaljujemo.
Lahko bi napisali, da smo se po tem ogledu utrujeni vračali proti domu, pa ni bilo tako. Kaj bi sploh pomislili na ta, vedeli smo pač, da se popeljemo naprej proti Polževem. Kdo bi sedel ob tako lepi glasbi, pa čeprav iz avtomata? Za nas se je pričelo drugo veselje — zabava. Pa kaj, ko take stvari tako hitro minejo. Razvil se je živahen razgovor in bi dolgo trajal, če ne bi prišla tista ura in čas, ki naznanja odhod. S sproščenostjo smo ustvarili vzdušje, ki ga bomo dolgo pomnili.
Zapuščali smo poslopje na Polževem, pred katerim že dolga leta predstavlja simbol Višnje gore — višnjegorški polž, priklenjen z verigo. Morda se bomo še kdaj oglasili pri tako ljubeznivih ljudeh; vsaj radi bi se. j
Številna udeležba mladine na tej ekskurziji zelo jasno kaže, da je potrebno še več takih in podobnih ekskurzij. Če bomo mladino znali pravilno zainteresirati, ne bo želela le zabave, ampak si bo hotela pridobiti tudi interes za širše obzorje na področju dela podjetij, ki spadajo v sklop združenega podjetja »Iskra« Kranj.	T K
Pisma bralcev
Športno tekmovanje mladine
V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBRA MED EKIPAMA »ELEKTROMEHANIKA« IN »STOL« KAMNIK
ka si je dopoldne ogledala tovarno. Zvečer (po končanem tekmovanju) pa je bil sestanek mladinskih tovarnL ških komitejev obeh tovarn, kjer smo se pogovorili o delu mladinskih organizacij v posameznih kolektivih ter načrtih za napirej. Dogovorili smo se tudi za prihodnje srečanje, - ki naj bi Bilo v mesecu februarju v. Kamniku.
Dne 4. novembra je. bilo tekmovanje v šahu z. »Metalno« iz Maribora. Dopoldne so ši mladinci tega. podjetja ogledali našo tovarno, .popoldne pa je bilo tekmovanje, kjer smo zmagali s 4:0.
Tudi pri tekmovanju v rokometu smo zmagali mi.
19,11.1967 je bilo strelsko tekmovanje med mladinskimi aktivi kranjskih tovarn »Sava«, IBI, »Tekstilindius«, Planika in »Iskra«. Na tena tekmovanju je zmagala Iskra Kranj.
Vnaprej naj bi bilo to tekmovanje tradicionalno v počastitev dneva republike in dneva' mladosti. Zmagovalna ekipa dobi prehodni- pokal — če pa ga osvoji trikrat zaporedoma, ali petkrat posamezno, dobi pokal v trajno last.
ZM
ŠAH
Šmid : Levstik 0:1, Mezeg : Trebušak 1:0, Krek : Osolin 1:0, Jereb : Baloh 1:0.
STRELJANJE
»STOL« Kamnik: Prosen Jože 221, Osolin Andrej -195, Hriberšek Vojko 241, Bajde Janez 246, Baloh Marjan 229, (od 300 možnih krogov, skupno 1132 krogov.
»ISKRA« Kranj: Malovrh Božo 229,- Lozar Branko4 244, Mravlje Marjan 222, Bojanič Jure 237, Šlibar Vera 241 kro. gov, skupno 1173 krogov.
Namiznoteniška ekipa Elek-tromeh-anika Kranj je premagala ekipo Stola z rezultatom 7:1. Igralci naše ekipe so bili — Tadina, Brenk in Mohor. Najboljša sta bila Tadina in Brenk, M nista izgubila niti enega niza.
Kegljaška ekipa v postavi: Plut, Kovač, Pičulin, Zupan in Arizonovič je premagala ekipo Stola z rezultatom 1631:1586 podrtih kegljev. Tekmovanje je bilo zaradi drugih kegljaških tekmovanj v Kranju, preloženo v Smlednik. Najboljši posameznik je bil član ekipe Elektromeha-nike Plut Tone, ki je podrl 353 kegljev (od 900 možnih).
Mladina »Stola« iz Kamni-
OBVESTILO
Klub štipendistov združenega podjetja Iskra bo organiziral v soboto, dne 23. 12. 1967
SMUČARSKI TRENING ZA ISKRIADO Prijavite se v referatu za štipendije, Ljubljana, v zgradbi občine Šiška na Celovški cesti. Tam boste lahko dobili tudi vse ostale informacije.
KAJ JE Z ODSESOVALNO NAPRAVO ...
V 46. številki glasila »Isikra« je objavljeno pismo pod naslovom »Kaj je z od-sesovalno napravo na brusilnih strojih v I. delavnici produkcije«.
Podpisniki tega pisma, terjajo odgovor, ki naj bi bil prav tako objavljen v glasilu, zato ga posredujemo z željo, da ga čim preje objavite. .
-V aprilu t. 1. inas je služba za investicije pri ZP »Iskra« obvestila; da- bodo’ finančna sredstva za nabavo »domače opreme« iz naslova rekonstrukcija obrata 4.1; 4.2; 5; 12 in 22 na razpolago v treh etapah še v letu 1967. Sporazumno z DE so bile potrebe specificirane, v obstoječe spiske investicijskih elaboratov pa je bilo možno Vključiti skoraj -vse potrebe po odseso-valnih napravah.
Nabava naprav pa teče počasneje kot predvideno zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev v Splošni gospodarski banki, ki daje kredite. Naročilo je bilo kljub temu sproženo, vendar preko Metalke, toda dobavni rok se je zavlekel in je bil s strani proizvajalca. »Ventilator ..Zagreb« večkrat prestavljen. V decembru smo sprejeli sporočilo . »Metalke«, ki nas. obvešča, da bodo 5 naprav za odsesava-nje. tipe OP 1 odposlati 10.12. 1967 iz Zagreba. Le le naprave nameravamo namestiti v I. delavnici produkcije, v ATN in v'orodjarni na'najbolj kritičnih-mestih.
Prepričani . Smo,. da bodo naprave v kratkem prispele ih- da, se bo finančna -likvidnost v jugoslovanskem -gospodarstvu končno: uredila,, tako v zadovoljstvo, koristnikov:, kot onih, odgovornih za nabavo.
Šef. tehničnih služb:
Peter Mihelič, str. ing.
POGREŠAM »HIŠNI STIL »ISKRE«
Tovariš urednik’
. V 44. številki našega glasila z dne 25. 11. 67. sem na 4. in ,-5. strani: bral članek »Vzpodbuden poslovni uspeh obrata »merilne naprave« izpod peresa tov. inž. Staneta Slapšaka, ki me je prevzel z velikim občutkom zadovoljstva, saj se je prav. v primeru »Merilnih naprav« izredno pokazala vitalna moč naših strokovnjakov, ki .jih je sproščena iniciativa pripeljala do samostojnega obrata v. okviru »Elektromeha-nike« Kranj. Ta obrat sedaj dela izMjučno za naročnike in kot vidimo, jim naročil ne manjka. Da pa imajo dela dovolj leži razlog v visoki kvaliteti izdelkov, in pristopni ceni,- pa tudi to, da takih proizvajalcev praktično v Sloveniji ni.
Objavljene so bile tudi fotografije nekaterih izdelkov tega obrata in v tam leži razlog za moje pisanje. Kljub
popolnoma laičnemu- poznavanju estetike in bežnemu ogledu -nekaterih naših razstavnih . prostorov na sejmih v Zagrebu in Ljubljani, ko sem se spoznal s . »hišnim stilom ISKRE«, menim, da pri izdelkih tega obrata ta hišni stil ni dosti zapažen. Mislim, da visoka kvaliteta nekega izdelka zahteva .tudi ustrezno zunanjo obliko; estetsko dognano in ne samo tehnično dovršeno.’ Tudi zunanje oblikovani izdelki-bodo še bolj pripomogli k ugledu tega obrata in vseh .pfoižva-' jalcev Iskre;; in samo to je bil namen mojega pisanja. '
Lep po/.dfav!
ISS
Odgovor obrata, merilne
naprave
Z veseljem smo prečitali pismo bralca, ki se nanaša na članek o obratu, merilnih naprav, objavljenem v časopisu Iskra. Najprej se moramo opravičiti piscu, pa tudi vsem ostalim bralcem, ker smo uporabili v omejenem članku star slikovni material. Zaradi ¡kratkega časa ni bilo .moč napraviti posnet-. kov zadnjih, estetsko bolj dognanih in hišnemu stilu »Iskra« ustreznejših naprav.
Veseli nas, da moti zunanja oblika izdelkov obrata pisca pisma. Prepričani smo, da ni on edini, ki iskreno želi, da bi vsi izdelki Iskre že navzven, po Svoji zunanji obliki kazali pripadnost na-. šemu podjetju.:
Že pred ustanovitvijo sa-roostojnega obrata,. še preden se. je začel uvajati ; v Iskri ihišni stil, smo; pri izdelavi ’ ’ specialne ..merilne ; Opreme postavljali: .zahtevo za lepo in enotno zunanjo obliko; saj je to predstavljalo neznatno povečanje stroškov. Razumljivo je, da so želje pa tudi potrebe, po . uvedbi hišnega, stila tudi - v »Merilnih napravah« bbstaja-le in obstajajo še danes. Kljub, željam ih naporom za Vključitev-v hišni stil- pa moramo ugotoviti naslednje: -
—	Izredno širok asortiman izdelkov obrata MN- še proizvaja posamično oz. maloserijsko, zato je Uvajanje hišnega stila v posameznih primerih zaradi specifičnih zahtev skoraj nemogoče.-
—	V proizvodnji moramo upoštevati ekonomiko, artikel mora hiti prodajno sposoben, kar. v posameznih primerih pomeni, da izdelek ne prenese novih vlaganj4 za razvoj 'in dodatne nove proizvodne pripomočke (Orodje itd.).
—	Problem pri uvajanju hišnega Stila je tudi . proizvodnja že sprejetih sestavnih delov za celotno podjetje, kot npr. priiključnAce, gumbi itd.
—	Oddelek za oblikovanje je številčno-prešibak, da bi uspešno reševal vse probleme v zvezi s hišnim stilom, saj ni nič večji kot pred leti.
Morda ne bi bilo odveč, da bi naš časopis y posebnem prispevku kaj. več povedal o dejavnosti industrijskega ob-' likovanja v okvifu »iskre«, o njih uspehih pa tudi težavah, ki mu jih po vsej verjetnosti ne manjka pri njegovem udejstvovanju.
VEČ INFORMACIJ
Tov. urednik
V- več zaporednih, člankih smo v našem glasilu »Iskra« -pa tudi v »Delu« in drugih časopisih lahko brali ndvico 4 o sklenitvi kooperacijske pogodbe med ameriško firmo CDC in ISKRO, pa tudi o sklenitvi pogodbe za nabavo elektronske' računalne neprave Ct)C 3100. In to je tisto kar menC najbolj zanima. V naši tovarni se veliko govori o nabavi lastnega računalnika CDC 2100, pa me zanima kaj več o teh CDC računalnikih na sploh. Menda nam je poslala ponudbo za računske stroje tudi ameriška firma IBM ih to za računalnik iz' »tretje generacije strojev«. Verjetno tudi druge bralce »Iskre« zanima kako je sploh s tenor »generacijami« in stroji CDC in IBM, pa vaš prosim, če vam je mogoče dobiti nekoga v Iskri, ki bi nam znal na poljuden način o teh strojih kaj povedati. Ne bi bilo narobe, če bi tudi o »Iskrinem centru« kaj več povedali, kje bd, kako bo poslovat4 in kako je sedaj rešen problem »luknjani trak —■ karticC«. Zadnje čase o teh stvareh namreč ne pišete več.
Vaš zvesti bralec
Jure S., Krahj
ZAHVALA
Ob- težki izgubi moje drage mame ,
MARIJE POTOČNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata - »Produkcija« oddelek »duroplasti ; in' termoplasti« _ža izraze: sožalj a in poklonjeni venec.
. Mari ja Potočnik .
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega brata
ANTONA PAVCA se najlopše zahvaljujem vsem vsem sodelavcem v »vzdrže-: vanju strojev«' tovarne »Elektromehanska« Kranj, posebno pa »mazalni službi« za denarno pomoč.
Miha Šavs
ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: *ČP Gorenjski tisk* Kranj