Pcsairezna številka 10 vinarjev.
Šiev.223.
v LjuBM, v petek, 29. septembra im
Leto XLIV.
== Velja po pošti: =
Za oelo loto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . ,, 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1'80
— Sobotna Izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—


Inserati:
Unoetolpna petitvrsla (72 mm široka ln 3 шт visoka ali nje
prostor) za enkrat . , . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večllb naročiliL primaren popust po dogovora.
Poslano: -
Enostolpna p«.tltvreta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremil nedelje ln prazniko, ob 5. uri pop
Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega lelelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi uiioi št. 6. — Bačnn j oštne iiranllmoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, l)osn.-berc. št. 7563. — Upravnlžkega telolonašt. 188.
letalski boli nad Oračem. - Ш boli pri Рећши% - Bukarešt sorL - Uelllinnske ruske Izsube pri
Koritnid. - Ш1т norim no Francoskem. - Ultimat Grški.
Nemški državni kancler o vojski.
Berlin, 28. septembra 1916.
Današnja seja nemškega državnega zbora: deveto vojno zasedanje je nudilo nenavadno sliko. Pred zbornico stoji veliko ljudi, ki bi radi poslušali, toda ne morejo, ker je že vse zasedeno. V zborovalni dvorani je med poslanci gnječa; vsi so namreč prišli. Prostori članov zveznega sveta so nabito polni, galerije prenapolnjene. V loži diplomatov so navzoči avstrijski veleposlanik s soprogo, turški veleposlanik, bolgarski in grški poslanik in veliko drugih diplomatov. V dvorni loži je veliko dvorjanov, med njimi tudi mladi knez Bismarck.
Predsednik Kaempf otvori sejo; z velikansko pozornostjo sledi cela zbornica govoru nemškega kanclerja Bethmann Hollvvega.
Po kanclerjevem govoru — gromovito so mu pritrjevali — se je odgodila zbornica na četrtek.
BETHMANN HOLLWEGOV GOVOR.
Vojna napoved Italije.
Kancler je izvajal;
Ko je po vojni napovedi Italije Avstriji zapustil naš veleposlanik Rim, smo izjavili italijanski vladi, da lahko zadene v boju z avstrijskimi četami tudi na nemške čete. Nemški vojaki so se nato na italijanski bojni črti s svojim avstrijskimi tovariši skupno bojevali. De facto se je tako ustvarilo vojno st&nje, vojska se pa for-melno ni napovedala. Očividno se je Italija zbala usodnih posledic, ki bi zadele njene gospodarske stike z nami po vojski. Radi bi bili tudi v Rimu videli, da bi bili mi iniciativno nastopili, a nismo imeli povoda, da bi bili igrali za Italijo. Pravilnost naše taktike dokazujejo neprestani napori sporazuma, da bi bila Italija vojsko napovedala.
Italijanska vlada se je čez eno leto branila. Končno so palčni navijalniki, ki jih Anglija z isto brezobzirnostjo kakor pri nevtralcih, navijajo tudi pri svojih zaveznikih, bili premočno stisnjeni. V vojski je Italija odvisna od angleškega premoga, od angleškega zlata in se je končno udala. Odločil je gotovo angleški pritisk, dasi so morebiti sovplivale tudi italijanske hlepnjc po Balkanu. Znano je, da bi se rada Italija na Balkanu razširila tudi v ozemljih, ki pripadajo v naravno interesno ozemije Grške; da bi jo popolnoma ne izločili, je zaželela, da bi se udeležila Sarrailove ekspedicije, kar je povzročilo, da so se v Macedoniji zopet spopadle italijanske in nemške čete. Vse to jc povzročilo, da so nam napovedali vojsko.
Vojha napoved Rumunije,
Našim sovražnikom se je istočasno pridružila tudi Rumunija. Naše razmere z Rumunijo je pred vojsko urejala zvezna pogodba, ki sta jo prvotno sklenili le Avstrija in Nemčija; razširila se je s pristopom Nemčije in Italije, Pogodniki so sc v pogodbi zavezali za medsebojno pomoč z orožjem v slučaju neizzivajočih napadov s tretje strani. Ko je izbruhnila vojska, je zavzemal kralj Karol odločno stališče, da se mora pridružiti Rumunija, ki se. mora osrednjima velesilama zahvaliti 30 letnemu zavarovanemu političnemu obstoju in velikanskemu napredku, ne samo po besedilu pogodbe, marveč tudi vsled časti dežele osrednjima velesilama.
Rajni kralj je sodil, da se z ugovorom, češ da Avstrija ni obvestila Rumunije o svoji demarši Srbiji, zatajuje pogodba. V odločilnem kronskem svetu pa kralj s svojim mnenjem ni prodrl proti vladi, katere ministrski predsednik je kljub vsem obstoječim pogodbam od začetka sem bil naklonjen sporazumu. Vsled dušnega razburjenja jc kralj kmalu nato umrl, ker ga
je bolelo izdajalstvo Rumunije nasproti njenima zaveznicama.
Rumunska politika pod Bratianuovim vodstvom je nato delala na to, da se obogati na stroške tiste stranke, ki bi podlegla, ne da bi sama veliko žrtvovala. Pravočasno se je moralo uganiti, na katero stran sc bo končno nagnila zmaga, da se ne zamudi pravi trenutek pridružitve. Že v prvem letu vojske, najbrže potem, ko jc padel Lvov, je sklenil Bratianu za hrbtom svojega vladarja nevtralno pogodbo z Rusijo. Potem, ko je padel Przemysl, je mislil, da je napočil tisti čas, ko sc lahko dogovori z našimi sovražniki o Judcževi plači. Pogajanja so se razbila. Rusija je želela svojo ogromno zemljo povečati z Bukovino, na Banat je gledala Srbija; a Rumunija je hotela imeti Bukovino in ogrsko ozemlje do reke Tise. Dogovoriti se zato niso mogli, a nevtralna Rumunija je vedno bolj pospeševala sporazum.
Da podpirajo angleško izstradalno blokado, so zadržavali žilo, ki smo ga v Rumuniji kupili; zelo odločno smo morali pritiskati, da smo dobili. Potem, ko smo pri Gorlicah prebili, je pričel Bratianu dvomiti, če je zajezdil pravega konja. Pogajanja s sporazumom so očividno obtičala; ker rumunsko politiko je vedno odločeval položaj na bojišču. Ko se je pričela letos spomladi ruska ofenziva in ko so pričeli istočasno napadati ob Somme, je mislil Bratianu, da se nahajata osrednji velesili pred polomom. Sklenil je, da se pridruži po njegovem mnenju doseženi slavi; da, tudi sporazum se je zdaj ž njim lahko pro-stejše pogajal kot prej. Srbija je bila premagana. Zaščitnikom malih in slabih držav ni bilo več potreba, da bi se bili ozirali na prejšnje srbske aneksijske želje; nasproti Rumuniji so postali lahko bolj darežljivi.
Sredi avgusta se je gospod Bratianu načelno zedinil glede na kupčijo z našimi sovražniki. Pridržal si je, da sam določi čas, kdaj da udari pod gotovimi vojaškimi pogoji. Kralj nam je cio takrat najodloč-nejše zagotavljal, da bo v vseh okolnostih ostal nevtralen. Na kraljevo povelje mi je 5. februarja letos tukajšnji rumunski poslanik izjavil, da hoče Njegovo Veličanstvo vzdržati nevtralnost Rumunije in da je njegova vlada tudi v položaju, da bo to tudi v bodoče izpeljala, (Čujtel Čujte!) Baron Bussche je šc izjavil, da se gospod Bratianu popolnoma pridružuje izjavi svojega kralja. (Živahni klici: Čujtc! Čujte!) Prevarali nas s tem niso. O Bratianuovih pogajanjih v avgustu smo bili trajno poučeni. Trajno smo opozarjali kralja, spominjajoč ga na njegovo nevtralno obljubo, na tajne spletke njegovega ministrskega predsednika. To smo storili tudi pri številnih političnih činiteljih Rumunije, ki so odločno vplivali proti vojski. Kralj je večkrat izjavil, cla ne veruje, da se je Bratianu zvezal ali da se veže s sporazumom.
Kralj jc šc šest dni pred vojno napovedjo izja'-il našemu poslaniku, da ve, d:* veh!:.i večina rumunskega naroda ne želi vojske, fCnjte! Čujte!) isti tla i jc ге ne!<<--niu z.:iupii'ku določno izjavil, da nt bo pi.d-pisol mobilizacijskega povelja. Dne avgusta, torej na dan pred rumunsko voj"0 napovedjo je še rekel avstrijskemu poslaniku, da noče vojske. (Čujte!) Kot kurio-z-iiu omenjam, da je isti dan gosp 'i Brali-anu avstrijskemu poslaniku zagotavljal, d-se je odločil vzdržati nevtralnost in da bo izid _kro.iM.ega sveta bodoči dan potrdil resničnost njegovih besedi.
Velesile sporazuma same niso bile 23. avgusta šc gotove, kdaj noj napove Rumunija vojsko. T i smo izvedeli iz zanesljivega vira; a potem so sc dogodki nakupiče-vali Po poročilih, ki jih smatramo za za-i nesljiva, je nenadoma stavila Rusija ultimat, da bo vkorakala čez nezavarovano rumunsko mejo, če nc bo Rumunija do 28. avgusta udarila. Nočem preiskavati, čc ni
bil ta ultimat z gospodom Bratianuom dogovorjena komedija, da potegnejo neodločnega kralja za seboj, a kocke so padle.
V nekem svojem zadnjem govoru je slavil gospod Briand lepoto in dostojnost Rumunije. (Veselost.) Politične razmere, v katerih nič več ne veljajo besede ministrov in kraljev, kažejo v zelo dvomljivi luči vzore svobode, pravicoljubje in civilizacije, za katere, kakor pravi, sc vojskuje sporazum. Od začetka vojske je Rumunija, kakor sera že rekel, uravnala svojo roparsko politiko po splošnem vojnem položaju.
Rumunija se bo ravno tako zaračunala, kakor se je že zdaj skupno s svojimi prijatelji v sporazumu uštela. Saj so z gotovostjo upali, da bo nastop Rumunije v vojsko povzročil, da bosta Turčija in Bolgarija odpadli od nas, a Turčija in Bolgarija nista Rumunija in Italija. (Prav dobro!) Trdna in neomajljiva je njuna zvezna zvestoba. Na bojiščih v Dobrudži je slavila sijajne zmage. (Živahno pritrjevanje.) Toliko o političnih dogodkih.
Boj ob Sommi.
Trd boj divja na bojiščih na vzhodu in na jugu. Angleži in Francozi od začetka julija ob Sommi skoraj neprestano napadajo, Davno prej napovedana velika ofenziva armad se je pričela. Zdaj se mora posrečiti, zdaj se mora prebiti bojna črta osovraženih Nemcev; Francijo in Belgijo bodo osvobodili; vojsko bodo prenesli čez Ren v Nemčijo. Kaj se je zgodilo? Francozi in Angleži so sicer dosegli uspehe, pač so potisnili nekaj kilometrov naše prve črte; obžalujemo tudi težke izgube ljudi in materiala. Pri tako mogočni ofenzivi je to neizogibno; a tega, kar so upali naši sovražniki in kar so nameravali doseči: posrečilo se jim ni, da bi bili prebili v velikem obsegu Ln da bi bili na zahodu razbili našo postojanko. (Pritrjevanje.) Trdno in neomajljivo stoji naša bojna črta. Težak in trd je boj tam zunaj ob reki Somme; ne more se še reči, kdaj bo končan. Stal bo še žrtev; eden ali drugi jarek, ena ali druga vas bo še izgubljena; a skozi ne bodo prišli, za to nam jamči naše vodstvo, zalo nam jamči hrabrost čet vseh nemških rodov, ki ji ni para. (Dolgotrajno pritrjevanje).
Ruski napadi.
Boj divja dalje tudi na vzhodu. Ko so velikopotezni poizkus prodreti bojno črto ustavile čete nadvojvode Karola in generala pl. Linsingcna, so pričeli v zvezi z ofenzivo ua zahodu Rusi težko napadati zahodno od Lučka, ob Narajovki in v Karpatih. S krvavimi izgubami za Ruse so se napadi zrušili. Boji se bodo tudi tam nadaljevali; a tudi tam bomo zdržali vsled brez-primerne hrabrosti naših čet. (Pritrjevanje.)
Veliki balkanski načrt sporazuma.
V zadnjih mesecih je dalje dozorel novi, velikanski balkanski načrt sporazuma, da bi razbili četverozvezo, da prekinejo zvezo med Nemčijo in Orientom in da bi eno za drugo premagali Turčijo, Bolgarijo m Avstrijo; nato pa bi z vsemi silami planili na Nemčijo. Eno leto so kot predpripravo vzdržavali za to v Solunu veliko armado. Ojačevalc so jo nove divizije: zmes Francozov in Angležev, Rusov, Srbov, Italijanov iu končno še Portugalcev so stlačili skup. Izdajalstvo Rumunije je zaključilo verigo, ln zopet vprašam: Kaj so dosegli? Položaj naših zvestih hrabrih zaveznikov je neomajljiv; Avstrija stoji za na-i mi skupno na vzhodnem bojišču od Naro-i škega jezera tja do Erdeljskel Turki sc vojskujejo v Galiciji, nemške,, bolgarske in turške čcic so premagale v Dobrudži Rumune; zvesto sc bojujejo skupno v Macedoniji. Ob početku sc jc zrušil načrt sporazuma, da bi sc z a o a! odločilen udarec v Dobrudži h v Mr-.-?rjomjt. So'unska armada ni izvedla drugega, kot nekaj slabih i sunkov; Nemci, Bolgari in Turki so pa na-i predovali v Dobrudži proti severu; name-
sto, da bi bili prodirali Rusi in Rumuni proti jugu, kakor so pričakovali naši sovražniki.
Vojni smoter in mirovni pogoji.
V celoti torej: Na bojišču ob reki Somme osamljeni uspehi sovražnika, ki pa niso splošnega položaja izpremenili; sicer so sc odbili z uspehom vsi sovražni napadi in so se prekrižali vsi sovražni načrti na Balkanu. Strašna vojska gre tako naprej. Vedno novi narodi skakajo v krvavo kopališče; kakšen bo konec?
Vojni smoter, ki ga sovražniki vedno neprikrito razglašajo, se ne more napačno tolmačiti: pohlep po deželah in uničenje! Tu sem vedno o tem govoril: Carigrad Rusom, Alzacijo Lorcno Francozom, Triden-tisko in Trst Italijanom, Erdeljsko Rumunom.
Od prvega dne vojske nam ni šlo za drugega, kakor za to, da branimo svojo pravico do življenja in svobode. (Pritrjevanje.) Prvi in edini smo zato lahko izjavili, da smo pripravljeni za mirovna pogajanja. Jasno dovolj sem glede na to govoril 9. dccembra in pozneje. Gospoda As-quith in lord Robert Cecil mojih besedi ne spravita s sveta, čc pravita, da Nemčija sploh ni stavila nobenih ali pa nepreneslji-ve, poniževalne pogoje. Mi smo svoje storili. Se li drzne kdo zahtevati, naj stavimo danes ponudbe, čc naši sovražniki, kakor je storil to pred dnevi gospod Briand, označujejo, da bi bil danes sklenjeni mir poniževalen in če pravijo, da jc misel na mir izzivanje in sramoten spomninu mrtvih? Vojsko nadaljujejo, ker upajo, da bodo dosegli svoje utopistične vojne smotre.
Njih pohlep po osvojitvah je kriv, da sc kupičijo vsaki dan gore mriičev vedno višje. Francoski ministrski predsednik je rekel v enem svojih zadnjih govorov, da se vojskuje Francija za trden in trajen mir, ki naj z mednarodnimi pogodbami varuje svobodo vsakega naroda proti napadom. To hočemo tudi mi: Nemčijo hočemo zavarovati za vse večne čase proti vsakemu napadu. (Pritrjevanje.) Misli li gospod Briand, da bodo ideje, ki so dovedle v zvezo naše sovražnike: francoska revanšna politika, rusko hlepljenje po osvojitvah, angleško stremljenje po obkolitvi in nadvladi sveta, sovraštvo in volja uničenja, bojkoti; ki naj bi ne določale politike le med vojsko, marveč tudi po njej; misli U gospod Briand, da se tako pripravljajo tla, iz katerih bi iz-rastle mednarodne pogodbe in da bi se tako zajamčila svoboda, čast in dostojanstvo narodov in njih sodelovanje človekoljubju in nravnosti? Ali gospod Briand res resno misli, da bo svoj visoki, idealni smoter dosegel s tako uničevalno vojsko, v kateri umira zadnja mladina Francije na opuščenih bojiščih pri Verdunu in ob reki Somme?
Kancler nato izjavi, da je zlagana bajka, češ, da bi bil nemški cesar svoj čas preprečil razvoj Rusije v svobodnem smislu.
Angleške sanje.
In Anglija! Ni še povedala, kaj hoče z malo Azijo in s kolonijami. Ne prikriva pa, kaj hoče storiti z Nemčijo: Uničiti hoče naše življenje kot narod, nas vojaško razorožiti, gospodarsko uničiti, nas bojkotirati in nas prepustiti trajnemu hiranju. Ko sc nc bo bala več nemškega tekmovanja, ko bo izkrvavela Francija, ko bodo vsi njeni zavezniki gospodarsko uničeni, ko sc bodo morali pokorili ncvtralci vsaki zapovedi Anglije, potem sc bo uresničilo angleško svetovno vladarstvo. Zato sc vojskuje Anglija z vsemi sredstvi; najbolj sebično, najljutejšc in najtrdovratnejše. Obesiti bi morali takega nemškega državnika, ki bi sc bal nastopiti proti takemu sovražniku г vsak-m bojnim sredstvom, ki more res skrajšati vojsko. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.)
>^Mi bomo zmagali,«
Ko smo morali potegnili meč, smo znali. do bomo morali braniti svojo hišo nasproti mogočni, skoraj prcmofiočni družbi,
Danes čez dve leti velja bolj kot kdaj geslo: Vztrajati in zmagati. Mi bomo zmagali. (Pritrjevanje.)
Govornik se peča nato s posledicami vojske. Pohvali vojaške »naše sinove in brate < na bojiščih. Opozarja na vojno posojilo in pravi: Silovite naloge nas čakajo na vseh poljih državnega, socialnega, gospodarskega in političnega življenja. Vse sile našega naroda bomo rabili, da jih rešimo. Prosto pot vsem vrlim bodi naše geslo. Če jo bomo svobodno brez predsodkov izvedli, potem bo šla naša država trdno in veselo na delo miru. (Viharno, ponovno odobravnje in ploskanje v celi hiši in na galerijah.)
Bodoča seja 5. oktobra.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 27. septembra. (Končno poročilo.) Notranji minister Sandor je obžaloval, da je posl. Polonyi prinesel svoje obtožbe pred poslansko zbornico. (Poloni je, kakor smo poročali, očital budim-peštanski mestni upravi, da je njeno gospodarstvo lahkomišljeno in nereelno. Op. ur.) Minister je prepričan, da si bo župan Budimpešte poiskal priložnost, da odgovori na tc obtožbe.
Posl. B a r a b a s (neodvisna stranka) je vprašal honvednega ministra, če je pripravljen odrediti, da se najstarejši črno-vojniki, ki so svoje 50. leto že prekoračili, katerih črnovojniška služba je tedaj že potekla, takoj povrnejo k svojim meščanskim poklicem. Dalje jc vprašal, če namerava vlada črnovojniško dolžnost razširiti nad 50. leto.
Honvedni minister Hazai je odgovoril, da ne more ugoditi želji poslanca, ker bi bilo to odločno proti zakonu. Kakor je bila črna vojska vpoklicana na povelje'Nj. Veličanstva, se more razpustiti le na povelje Nj. Veličanstva.
Smoobsebi umevno je, da se to med vojsko res ne more zgoditi. Kar se tiče drugega vprašanja, izjavi minister, da vlada ne namerava predložiti zakonskega načrta, ki bi razširil črnovojniško dolžnost čez 50. leto.
Poslanec N a g y se je pritoževal, da od ogrskih nadomestnih kadrov razmeroma več vojakov pošljejo na fronto kot od avstrijskih nadomestnih kadrov; da so ogrske honvedske čete na fronti podrejene avstrijskim črnovojniškim poveljstvom, dalje da je pri posameznih ogrskih honvedskih polkih uveden nemški jezik kot službeni in poveljevalni jezik.
Grof Tisza je odgovoril, da vlada skrbno čuje nad tem, v kakem razmerju se človeški materijal na Ogrskem in Avstrijskem vpoklicuje in da v splošnem ni govora o kakem nerazmerju. Tisza je dalje izjavil, da v vojski samoobsebi pride do tega, da se različne čete med seboj pomešajo. Glavni namen je pač premagati sovražnika.
Kon ec seje ob	uri ponoči.
XXX
Karolvjeva stranka kliče cesarja za sodnika.
Budimpešta, 28. septembra. Karolvjeva stranka je danes vložila predlog, naj se pošlje vladarju spomenica, v kateri naj se opozarja na številne rane ogrskega javnega življenja, posebno na številno trpljenje prebivalstva, ki jo povzročajo napake vlade. V spomenici naj se postavi deviza, ali naj se žrtvuje sistem za narod ali narod za sistem. Karolyjeva stranka kli^e v tej spomenici vladarja za sodnika.
XXX
Koliko se je popilo in pojedlo v ogrski zbornici. V noči, katero je ogrska zbornica nedavno tega prečula, je prodal lastnik buffeta: 220 steklenic piva, 80 steklenic vina, 50 steklenic mineralne vode, 40 litrov črne kave. 80 hlebov kruha, 400 jajec, 3 plečeta itd. in iztržil 2000 K! One interpelacije so nesle več hotelirju, kakor pa — grofu Tiszi!
Voisla z Rusi ifl Rumunš.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. septembra. Uradno se poroča:
Bojna črta proti Rumuniji.
Na gorskem grebenu Tulsiui zahodno od Fetroseny srditi boji. Položaj pri Sibinju (Hermannstadt) ugoden. Rumunski protisunki so bili brezuspeni.
Na sedmograški vzhodni fronti trajajo pri Oderkellen in južno od v'šine Bystri-claora boji predstraž dalie.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
Jugovzhodno od kota treh dežela severno od KMibabe, v ozemlju Ludove in severno od Tatarskega prelaza je sovražnik vnovič brezuspešno napadal. Južno od Lipnice-DoJne so nemške čete z uspehom prodrle. Privedli so 130 Rusov in 4 strojne puške.
Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega so bojne sile generala von der Manvitz v srditem boiu pridobile nazaj še zadnjo v sovražni roki ostali del postojank, ki smo jih pred enim tednom izgubili. Sovražnik je imel izredno težke izgube. Izgubil je 41 častnikov in 2800 mož na ujetnikih ter 1 top in 17 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. septembra. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Menjše ruske napade ob Aari (zahodno od Rige) kakor tudi pri jezerih Miaziol-Narocz smo z lahkoto odbili.
V	dnevnem poročilu z dne 22. septembra omenjeni izgubljeni deli naših postojank pri Koritnici so bili včeraj s posrečenih protinapadom čet generala von der Marvvitz po težkega boju zopet osvojeni. Vsi poskusi sovražnika, da bi nas vrgel zopet nazaj, so se izjalovili. Ruski 4. sibirski armadni zbor je po poročilu naših čet imel izgube, ki se približujejo uničenju zbora, 41 častnikov, 2800 mož je ujetih, 1 top, 17 strojnih pušk zaplenjenih.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
Da izboljšamo postojanko, smo potisnili zahodno od Folw-Krasnolesie (med Zloto Lipo in Naraiovko) naše čete naprej, ujeli 130 Rusov in zaplenili 4 strojne puške. Protinapadi so ostali brezuspešni.
V	Karpatih :e sovražnik na različnih točkah napadel in bil deloma šele po boju moža z morem odbit. Severnovzhodno od Kirlibabe so protinapadi še v teku.
Bojišče na Sedmograškem.
Pri Sibinju (Hermannstadt) se uspešno in trdovratno bojujemo.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Nemci zopet nad Oeselom.
Berlin. 28. septembra. Wolff javlja:
Naša skupina mornariških letal je napadla 27. septembra zjutraj letalno postajo Lebara in obrambne baterije na Oeselu z dobrim uspehom. Zrakoplov se je vrnil kljub nailjutejšemu obstreljevanju v dobrem stanju.
XXX
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 27, septembra. Uradno: Mestoma boj poizvedovalnih čet. Precejšen spopad se je izvršil ob obrežju močvirja Tirole, južno od Rige. Z ostalih delov fronte ni nič važnega poročati.
XXX
Pri Haliču.
Bern, 28, septembra. »Tempsov« vojni poročevalec poroča: General Bothmer je zbral nasproti Haliču na svojem južnem krilu znatna ojačenja in pričel veliki napad. Naši zavezniki se trdno drže na Na-rajovki proti premočnemu sovražniku.
XXX
Rumunska naročila v Ameriki.
Curih, 28, septembra. Rumunska vlada je v Ameriki naročila za 25 milijonov dolarjev vojnega materijala, ki mora biti gotov ao aprila 1917,
Bombe na Bukarešt,
Amsterdamski Tiid« javlja, da so 1 nemški zrakoplovci v ponedeljek vrgli 50 j bomb na Bukarešt, 50 oseb, med njimi že-i ne in otroci, je bilo ubitih.
Izgube Rumunije.
Karlsruhe, 28. septembra. Švicarski listi javljajo: Rumunski seznami izgub objavljajo do 18. septembra imena 76.150 vojakov in 3426 častnikov, med njimi 4 generale in 19 polkovnikov. Trije rumunski letalci so padli.
V DoMži ш MecefloDiji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. septembra. Veliki glavni stan:
Na frontah nobenih posebno važnih dogodkov. Naši letalci so vnovič vrgli veliko število bomb na Bukarešt, ki je na večih točkah še od zadnjih napadov gorel.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 28. septembra. Uradno:
Makedonsko bojišče.
Položaj neizpremenjen, mestoma slaboten obojestranski artiljerijski ogenj.
Rumunsko bojišče.
Ob Donavi mi'. Pri O-ehovem ?mo scstrelrli sovražno letalo. Padlo je na levi breg Donave. V Dobrudži slaboten obojestranski artiljerijski ogenj. Ob obrežju Črnega morja je rusko dvokrilno letalo eno i uro 20 minut obstreljevalo Mengalijo. Nc-) benih žrtsv. Škoda neznatna. Naša letala
so pri Tuzli in Tarladžakeju, približno deset kilometrov južno od Tuzle z uspehom napadla dva sovražna torpedna rušilca.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 27. septembra. Ob Strumi in ob Vardarju slabotno delovanje artiljerije. Vzhodno od Črne so Bolgari z močnimi silami napadli važne postojanke Srbov na Kajmakčalanu. Trije napadi so bili odbiti s topovskim in strojnopuškinim ognjem, ki jim je zadal znatne izgube. Srbi so ugrabili 50 ujetnikov, med njimi enega častnika. Na našem levem krilu je naša artiljerija živali-' no obstreljevala sovražne postojanke.
Za odpoklic Rusov iz Dobrudže.
Rotterdam, 28. septembra. V listu »Djen« zahteva Dimitrijev odpoklic ruskih čet iz Dobrudže. Rusko časopisje ostro napada rumunskega vojnega ministra in mu očita, da se ni dovolj pripravil za vojsko.
Nov načelnik bolgarskega generalnega štaba.
Sofija, 28. septembra. (Kor. ur.) Pod-načelnik generalnega štaba Lavkov je imenovan za načelnika generalnega štaba. Njegov prednik general Jostov je, kakor znano, umrl.
Boj za cesto v Florino.
Solija, 28. septembra. Na zahodno ma-cedonski bojni črti so se 26. in 27. t. m. ljuto bojevali za cesto, ki vodi iz Korice v Florino. Bolgari so nadvladali 27, t. m. sredo ceste iu so zasedli severna in južna vznožja gora.
Ostenek črnogorske armade.
Lugano, 28, septembra. V Sarrailovi armadi se po rimskih poročilih vojskuje še 8000 Črnogorcev; to je edini ostanek nekdanje črnogorske armade.
Lemsski ш oofl mm
Dunaj, 28. sepiembra. Uradno:
Dne 26. t. m. predpoldne je pet sovražnih letal vrglo na Drač številne bombe, ne da bi napravile kaj posebne škode. Dve naši pcmorski letali sta se dvignili k obrambi. Eno teh dveh, opazovalec pomorski kadet Bariha, voditelj Haschke, ie v zračnem ho,'u prisililo sovražno letalo, da se je moralo spustiti na vodo, kjer je je rešil italijanski rušilec; zasledovala sta drugo sovražno letalo, ki je letelo proti Brindisi, je sestrelila 40 milj od obrežja in se spustila poleg razbitega letala. Opazovalec, lastni častnik, je bil mrtev, p:lot pa težko ranjen v glavo. Zadnjega sta iz po-tapljajočega se letala rešila v lastno in prinesla v Drač.
Poveljstvo mornarice.
Grška v volni oa sireni »sporazuma?
Kralj Konstantin zaigral igro?
Lugano, 28. septembra. Nekoliko pred brzojavko, da je sklenila grška vlada vojsko na strani sporazuma, je poročal atenski poročevalec »Secola«, da je postal položaj 27. t. m. zjutraj nad vse kritičen za vlado in kralja. Odkar je prekoračil Veni-zeJos Rubikon, strašno napreduje agitacija za vojsko. Lahko se reče, da je kraij Konstantin zaigral igro. Monarhija je na strašnem razpotju; ali naj koraka proti Bolgarom in Nemcem, ali naj se pa umakne gibanju, ki lahko vsak trenutek povzroči, da razglase ljudovlado. Gibanje je pridobilo celo armado, pred vsem generalna štaba mornarice in armade.
Grška križarka se pridružila vojni mornarici sporazuma.
Atene, 27. septembra. Reuter: Križarka Hydra se je danes zvečer pridružila vojni mornarici sporazuma.
Stara Grika proti revoluciji,
Bazelj. 28. septembra. »Echo de Pariš ■< javlja iz Aten: Na starem Grškem niso zavzeti za revolucijo. Izvzemši v Solunu in na Kreti poslujejo na celem Grškem nemoteno oblasti.
Grška vlada odklanja odgovornost za poročila z Grške.
Dunaj, 28. septembra. Grški poslanik Gryparis je danes v zunanjem ministrstvu izjavil, da ustavna grška vlada odklanja odgovornost za poročila z Grškega, ker ta poročila prebarva sporazum z namenom, da bi sejali nezaupanje in spor med osrednjima velesilama in ustavi zvestimi činitelji.
Iz ententinega tabora.
London. 28. septembra, »Times« izjavljajo, da je grška vlada pripravljena, da odpusti ministra Rupha in Vokropula, da si zopet pridobi zaupanje entente. Grška je zahtevala izpraznitev Drame, Scresa in Kavale.
Grški kronski svet.
Iz Aten sc poroča z dne 28. septembra: Včerajšnjega kronskega sveta se je udeležil kraij, ministrski predsednik, zu-ntnji minister, načelnik generalnega štaba Moschopnlos in vsi generali. O razpravah niso ničesar priobčili
Grška vlada sklenila vojsko proti Bolgariji in Nemčiji?
Lugano, 27. septembra. (K n.) Seco-lo>: in »Tribuna« poročata iz zasebnega vira, da je sklenila grška vlada včeraj opoldne vojsko proti Bolgariji in Nemčiji. Te vesti do večera nista potrdili grško poslaništvo in italijansko zunanje ministrstvo,
Lugano, 28, septembra. Neko od včeraj datirano poročilo lista »Secolo« iz Aten ponavlja, da je sklenila grška vlada se udeležiti vojske na strani štirisporazu-ma, da prežene bolgarske sile, oojačene s turškimi in nemškimi četami z grškega ozemlja. Sklep pa je ostal tajen, dokler nc pride odgovor iz glavnih mest štirispora-zuma. Ako bo odgovor ugoden, sestavi Ve-nizelos v Atenah nov kabinet. Sicer pa bo Vcnizelos, če ne bo medtem poklican od kralja v Atene, dospel komaj v 14. dnevih v Solun.
Atene razburjene.
London, 28. septembra. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« poroča iz Aten z dne 27,, da je glavno mesto po dolgem času zopet zelo razburjeno. Došla so prva poročila iz Krete, ki pravijo, da sta bila Ve-nizelos in Konturiotis na Kreti z izrednim navdušenjem sprejela. To je napravilo v Atenah še globočji vtis kot pa odhod Ve-nizelosa in Konturiotisa. Celo odločni nasprotniki Venizela ne morejo sedaj ignorirati gibanja. Sklep otoka Mitiiene, da se priklopi revolucionarnemu gibanju, pro-klamacija atenskega častniškega zbora, pridružitev dveh grških vojnih ladij ententi in nastop častnikov v .Fatrasu in na Krfn vse to je napravilo velikanski vtis,
Angleži podpirajo denarno grške vstaše.
Rotterdam, 28. septembra. Iz Aten: Angleži z velikanskimi denarnimi vsotami financirajo vstaje Grkov na otokih. Grška pomoč po splošni sodbi ne bo odločilno vplivala na vojsko, ker grški narod ni složen.
Spcoad med laškimi in grškimi četami.
Curih, 28. septembra. Grška poročila pravijo, da je nek italijanski polk napadel grško posadko, zasedel njene postojanke in privedel grške vojake v Topellen, kjer so jih izpustili.
Bitka oD Sommi irola z eezman jsano liutostla taile.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. septembra. Veliki glavni slan:
Vojna skupina prestolonaslednika Ruperta.
Med Ancre in Somme so Angleži in Francozi obnovili svoje težke napade s pripravljavnim ognjem, ki prekaša vse dosedanje izkušnje. Na večjem delu bojne črte je naša pehota, dobro podpirana od artiljerije in letalcev, pod poveljstvom gc-generalov Sixta p!. Armin, pl. Huegela in pl. Schenka sovražnika zmagovito odbila. Pri Thiepvalu in vzhodno od Eaucourt-Labbaye srditi boj še ni končan. Posebno ljuti so bili napadi iz črte Morval—Boucha-vesnes, katere je sovražnik ne glede na svoje krvave izgube pri prvem sijajno odbitem navalu proti večera ponovil, V malih delih postojank severozapadao od Ran-courta in vzhodno od Eouchavcsnes se je sovražnik mogel obdržati.
Naši letalci so včeraj sestrelili sedem letal, med temi štiri na ozemlju Somme. Mala čez nizozemsko ozemlje priletela in ravno tam vrnivša se skupina sovražnih letal je brezuspešno napadla Alost. Pri angleškem bombnem napadu na Bruselj je bilo 15 hiš porušenih, 13 Belgijcev ubitih, i 28 ranjenih.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 27. septembra ob 3, uri popoldne, Severno od Somme so se naše čete uredile v osvojenih postojankah. Nemci ponoči niso poskušali nobenega protisunka. Južno od Somme živahen topovski boj. Pri Barleux so Francozi s sijajnim napadom vzeli gozd vzhodno od Vermandovil-lerja. Sicer je bila noč povsod mirna.
Zračna vojska. Ob Sommi so imela francoska letala veliko bojev. Dne 26. t. m. je sestrelil podporočnik Nungesser dve letali, eno med Transloy in Rocquigny, drugo pri Arrasu, in en privezan zrakoplov pri Neuville, ki je zgorel. S tem je letalec sestrelil 17 letal. Dve drugi resno zadeti nemški letali sta sc za boj nesposobni spustili na tla, eno pri Transloy, drugo pri Lc Mesnil—Bruntel (pri Peronne), Tudi pri Nurlu je francoski letalec sestrelil sovražni privezan zrakoplov. V Champagni je na malo razdaljo napadeni Fokkcr padel navpično na tla. Razbil se je pri Gratreu-ilu severozahodno od Ville-sur-Tourbe. V noči na 27. je skupina 14 francoskih letalcev vrgla 110 bomb velikega kalibra na kolodvor, železniško progo in barake pri АррШу. V noči na 26, t. m. jc dobil kolodvor Laon 22 in tabor pri Montfauconu 17 bomb.
Pariz, 27. septembra ob 11. ponoči! Po ljuti artiljerijski pripravi je sovražnik severno od Somme naperil močan napad proti našim novim postojankam pri Bou-chavesnesu do južno od sela Bois Г Abbe. V sijajni protiofenzivi so se vrgle naše čete sovražnim valovom nasproti. Sovražnik se je moral v neredu umakniti ter je imel znatne izgube. Ugrabili smo 250 ujetnikov, med njimi 6 častnikov in zaplenili
8 strojnih pušk.
Razširili smo svoje .uspehe vzhodno in zahodno od Rancourta in vdrli v gozd pri Saint Pierre Vaast. Z ostalih delov fronte nič novega.
Belgijsko poročilo. Z belgijske fronte ni ničesar poročati.
Zeppelini nad Anglijo.
London, 28. septembra. (K. u.) Reuter: 22 mrličev posadke Zeppelina, ki je ponesrečil 24. t. m., so pokopali z vojaškimi častmi. Krsto poveljnika je nosilo šest častnikov zrakoplovnega zbora.
Napad angleških letalcev na belgijsko obal.
London, 27. septembra. (K. u.) Admirali te ta javlja: Danes zjutraj so napadla naša mornariška letala sovražne zrakoplov-ne lope. Bombe so metali na lope v Evere, Berchem, Sv. Agata in Etterbesk. Na Evere vržene bombe so zadele poslopje, v katerem je bilo najbrže shranjeno strelivo, V zadetih lopah so opazovali težke razstrel-be in velike stebre dima. Vsa letala so se vrnila v dobrem stanju.
Kuga v Liverpoolu.
Liverpool, 27. septembra. (K. u.) Tu je obolelo pet oseb na znakih kuge, trije so umrli; v dveh slučajih so dognali kugo.
Ne laški bolni črti mir preil vi№em.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. septembra. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
25. septembra. Na trentinski fronti {ako živahno delovanje sovražne artiljerije, na katero je naša prav krepko odgovarjala. Nekaj izstrelkov je padlo brez škode na Alo, Lagarinska dolina. Naša ofenziva med Avisiem in Vanoi Ciamonora je prinesla nov sijajen uspeh. Popoldne 25. septembra so zavzeli z jurišem naši planinski lovci 2456 metrov visoki vrh Garmala, eevemovzhodno Cauriola. Sovražnik, ki se je trdovratno upiral, je pustil številne mrtvece na ozemlju. Nekaj ujetnikov je ostalo v naših rokah. Krepko obstreljevanje s težkimi sovražnimi topovi, ki je nato pričelo, ni oviralo naših pri močnem utrjevanju pozicije. Ogenj sovražne artiljerije na Cortino d' Ampezzo in Misurino traja dalje. Naša je obstreljevala kolodvora v Tob-lachu in Silijanu. Preteklo noč je prispel eden naših vodljivih zrakoplovov, ki se je izognil s spretnim manevrom zasledovanju sovražnih žarometov, nenadno nad kolodvor Dutovlje-Skopo. Na Krasu je obstreljeval z velikim učinkom obsežne železniške naprave. Zračna ladja se je vrnila nepoškodovana v naše črte.
Dunaj, 28. septembra. (Kor. ur.) Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 27. septembra:
V dolini Astico so naše baterije v noči na 26. septembra uspešno posegle v močno sovražno artiljerijsko delovanje in ga zadušile. Severno od kotline Lagli (Zara-bach, dolina Posina) se je oddelek naših z drznim činom polastil vzvišene postojanke med Monari in Tovo. Na ostali fronti artiljerijski boj. Pri tem razvija sovražnik posebno delavnost proti glavnim opirališčem na koti 208 in koti 144 na Kraški planoti, katere smo bili osvojili. Minolo noč se je posrečilo enem naših vodljivih balonov, ko je moral preje premagati hude zračne protistruje, dospeti preko Kraške planote, kjer je bombardiral po cesti Komen—Kostanjevica korakajoče čete in vozne kolone. Zrakoplov se je nepoškodovan vrnil nazaj za naše črte, dasi so ga bili sovražni žarometi izsledili ter ga je močno obstreljevalo sovražno topništvo.
Laške laži.
Dunaj, 28. septembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Laško uradno poročilo 25. t. m. med drugim navaja, da so alpini popoldne 23. septembra vzeli z na-ekokom 2456 metrov visoki vrh Cardinal severnovzhodno od Cauriola. To poročilo je popolnoma zlagano. Cardinal je trdno naš. Zlagana so tudi vedno ponavljajoča se poročila, da laška ofenziva med dolinama Vanoi in Ciomone ugodno napreduje.
Začetek večjih vojnih operacij.
Bern, 28. septembra. Luigi Barone piše v »Giornale d' Italia«: Na soški fronti na Krasu brezdvomno ogrožamo gotovo stopnjo sovražnih postojank vzhodno od Gorice, o odločilnem uspehu pa more biti govor šele tedaj, če prepodimo sovražnika tudi s teh višin. Uspehi na Krasu po-menjajo tedaj le začetek večjih vojnih operacij.
Laški kralj v strelskih jarkih.
»Secolo« piše: Na poti iz Doberdoba v Tržič je videl dopisnik kralja, ko je ravno zapustil avtomobil in šel peš do zapuščenih in sestreljenih avstrijskih strelskih jarkov. Kralj je izjavil, da si hoče osebno napraviti jasno sliko o krvavi bitki.
Prečlovekoijubni Lahi.
Lugano, 28, septembra. »Agenzia Na-zibnale« poroča: Italijanska vlada je sklenila, da bo prepovedala pretirano človekoljubno postopanje z avstrijskimi vojnimi ujetniki.
Turčijo v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 27. septembra. Uradno:
Kavkaško bojišče.
Na desnem krilu praske, na levem krilu so naši odbili sovražnika z velikimi izgubami zanj, ko je napadel naše čete.
Egipčansko bojišče.
Naša letala so metala dne 31. avgusta razstrelilne bombe, ki so tehtale 92 kg, na skladišča železnic v Port Saidu. Opazovali smo, da so večkrat zadeli. Naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Neki naš letalec je sestrelil dne 17. t. m. pri E1 Arišu neko angleško morsko letalo,
liazna poročit
Mažarsko-poljska pogajanja.
Budimpešta, 28. septembra. Poljski socijalno demokratični poslanec Daszyn-ski se je mudil včeraj v ogrskem državnem zboru in imel z ministrskim predsednikom grofom Tiszo, grofom Andrassyjem in drugimi politiki dolge razgovore.
»Bremen« v Ameriki.
Geni, 28. septembra. Zavezniki bodo v najojstrejši obliki ponovili svoj državno-pravni ugovor proti priznanju podmorskega čolna kot trgovske ladje pri državnem uradu v Washingtonu.
Ameriški veleposlanik iz Berlina odpoklican.
Kodanj, 27. septembra. (K. u.) »Ber-lingske Tidende« poročajo: Danes zvečer je sklenil ameriški veleposlanik v Berlinu, Gerard, da bo na brzojavni poziv washing-tonskega državnega oddelka spremljal svojo ženo, ki odpotuje v Ameriko. Odpotoval bo jutri (četrtek) opoldne s parnikom »Friderik VIII.«
Tajna pogajanja Španske s sporazumom,
Curih, 28. septembra. Iz Madrida: Politični krogi se vedno bolj razburjajo nad ministr. predsed. Romanonesa, katerega dolže, da se tajno pogaja s sporazumom. Pravijo, da namerava obvezati Špansko na usluge sporazuma, če ji odstopijo Tan-ger. V zbornici se zato pričakujejo viharni nastopi,
PrlmorsKB novice.
30, septembra v Trstu. Jadransko politično društvo v Trstu (L'associazione po-litica adriatica) objavlja manifest, v katerem poziva tržaško prebivalstvo, da naj na najslovesnejši način proslavi 30. september kot dan, ko je vojvoda Leopold av-strijski leta 1382. v Gradcu sprejel v okrilje habsburške hiše mest.o Trst, ki je svobodno pristopilo pod avstrijsko oblast, do-čim so se druga istrska mesta priklopila Benetkam,
Smrt begunca v Ljubljani. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, naznanja, da je Martinic Josip, begunec iz Renč, dne 29. septembra 1916 v tukajšnji deželni bolnici umrl. Pogreb bode dne 30. septembra 1916 ob poldrugi uri popoldne. Sorodniki se s tem vabijo, da se zglase v pisarni podpisane posredovalnice.
Lipnica — begunski tabor. V Lipnici je sedaj v barakah približno 350 slovenskih beguncev. Večinoma so iz Bilj, Vrtojbe in Šempetra ter drugih bližnjih krajev. Dalj časa so bili brez slovenske službe božje. Sedaj sta prevzela dva slovenska patra iz tamošnjega samostana nalogo, da bosta, če bo le mogoče, vsako nedeljo, drugače pa med tednom, imela slovenski nagovor na begunce, da bodo v svojem bridkem progDanstvu imeli vsaj eno tolažbo, namreč pridigo v domačem jeziku. Tudi slovensko šolo so otvorili tukaj v barakah. Med uradništvom taborišča je tudi spodnještajerski rojak g. dr. I p a v e c in par drugih Slovencev. Ker so nekateri begunci morali v naglici oditi od doma, nimajo niti rožnivencev seboj. Kdor ima usmiljeno srce, naj jih uekaj pošlje na naslov: P. Mavricij, kapucin, Lipnica. Dasi si prizadeva oskrbništvo barak jako veliko, da bi omililo usodo beguncev, vendar je begunsko življenje silno žalostno.
Radi nezvestobe. 18letna Marija Bas-sanesi iz Materade pri Umagu je prelomila besedo, dano svojemu zaročencu, ki je moral na vojno. Nekdo je zaročencu pisal
o tem. Fant si je vzel stvar tako k srcu, da se je hotel kočati. A premislil se je drugače. Prosil in dobil je dopust in sc podal domov. Tu je zvedel vso žalostno resnico. Tedaj se je podal k nezvesti, ji burno očital nezvestobo, nato jo pa zabodel z bajonetom. Smrtno nevarnega dekleta so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. Je nekaj nade, da okreva.
LlulJijfiiisKe nov.ee.
lj Člani katol'škega društva rokodelskih pomočnikov se vabijo k sveti maši, ki bo v nedeljo, dne 1. oktobra, ob pol 7. uri v stolnici za pokojnega bivšega društvenega starosto g. Rajko Razpotnika, ki je padci v boju za domovino.
lj V mestni župui cerkvi sv. Jakoba
se obhaja od sobote (30. septembra) popoldne do nedelje (1. oktobra) rožnivenska pobožnost, V nedeljo ob 5. uri sveta maša; med mašo obhajilo vernikov, ob pol 6. govor in nato sveta maša z blagoslovom. Sv. maše se bodo darovale do 11. ure. Ob 9. uri govor in slovesna sv. maša (vč. g. kanonik Gruden). Popoldne ob 2. govor (vč, g. dr. Jerše) in litanije. Ob 5. govor (vč. g. vojni kurat Cegnar) rožnivenska procesija, sv. rožnivenec, litanije in zahvalna pesem. — Kdor prejme v teh dneh svete zakramente, prejme tolikokrat popoln odpurtek, koli-korkrat obišče cerkev sv. Jakoba in moli v namen sv. Očeta. Odpustki se morejo nakloniti v korist dušam v vicah.
lj Kako je sedaj urejena prodaja moke, 1, Oddaje moke trgovcem, Trgovci, katerih imena so natisnjena na plakatih, katere dobe dostavljene v trgovine, naj pridejo po moko v soboto, dne 30. t. m. zjutraj ob pol 9. uri v mestno posvetovalnico. Nekaj trgovin je bilo treba črtati, bodisi ker jih je preveč v okraju, ali ker so preveč oddaljene, — 2. Oddaja moke pekom: Pekom se oddaja moka v ponedeljek, 2. oktobra ob pol 9. uri zjutraj v mestni posvetovalnici. — 3. Prodaja moke strankam: Trgovcem v soboto izdano moko je prodajati strankam še Ie od torka, 3, o k t o -branaprejin sicer izključno le na nove numerirane izkaznice. — 4. Koliko se dobi prihodnji teden moke na krušno izkaznico. Na vsakih deset odrezkov krušne izkaznice, ki so določeni za Vo kg moke, se dobi od torka t, j, od 3, oktobra naprej i/jkg črne ržene moke. — 5. Katere odrez-ke krušnih izkaznic je odvzeti strankam prihodnji teden. Od torka 3, oktobra naprej je odvzeti strankam za 5/2 kg ržene moke desnih deset odrezkov, ki so določeni za i/2 kg moke. Levih deset odrezkov in pa rudečo številko je pustiti stranki za nakup moke za drugi prihodnji teden t, j. za čas od 9. do 15. oktobra. — 6. Kakšna je sedaj kontrola o prodaji moke. Vsak trgovec ima določeno gotovo število močnih izkaznic. Ker dobi ravno toliko moke in zdroba, ne more in ne sme oddati moke na druge, kakor njemu odkazane številke, ker mu mora sicer zmanjkati moke za odkazane stranke.
V	tem slučaju je odgovoren tako stranki, kakor tudi magistratu.
lj Oddaja krompirja pri mestni apro-v'zaciji. Došla je prva pošiljatev krompirja,
V	ponedeljek ga začne deliti aprovizacija, in sicer iz skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Na vrsto pridejo I, in II, okraj. Na vsako osebo in izkaznico se bo oddajalo po 20 kg' krompirja. Razen tega se ga bo popoldne od 5. do 6. ure oddajalo posameznim rodbinam, ki so v zadregi radi krompirja, po 10 kg. Natančnejši vspored se objavi jutri, na kar se izrecno opozarja.
lj Vsak iz vojaške službe odpuščeni vpoklicanec, katerega svojci prejemajo državni prispevek za preživljanje ali so se zanj zglasili, se mora — tudi če odpustitev ni še končnoveljavna in je dobil do končne višje odločitve le dopust — neglede na to, da se je zglasil že v vojaškem uradu mestnega magistrata v Mesnem domu in naznanil morda že pri c, kr. finančni deželni blagajni ali pri podporni komisiji v poslopju c. kr. deželne vlade, da se je vrnil od vojakov, takoj po vrnitvi osebno ali po svojcih z g 1 a s i t i tudi še v uradu za državne podpore v poslopju mestnega magistrata, I. stopnice, I. nadstropje, v sobi poleg blagajne, ter prinesti s seboj vojaške listine in plačilno polo o državni podpori. Kdor se dosedaj v tem uradu šc ni zglasil, naj to nemudoma stori.
lj 59 odvetniških koncipijentov je v okrožju ljubljanske odvetniške zbornice, v okrožju celovške odvetniške zbornice jih je samo 24.
lj Glasbena Matica namerava prirediti prvi dobrodelni koncert letošnje sezone v torek, dne 10. oktobra.
lj Kuhinjske možnarje mestni magistrat kot patriotično darilo šc vedno izmenjuje.
lj Grlica se je zaletela pred enim mesecem. Lastnik naj pride ponjo na Valva-zorjev trg 5/1.
lj Izgubilo se je včeraj 30 K denarja po cesti od Florijanske ulice do Pogačarjeve-ga trga. Pošten najditelj naj izroči proti
nagradi najdeni denar v kniigoveznici Kat, tisk. društva.
Dnevne novice.
-f- Biserna sv .maša v Metliki. V nedeljo dne 1. otobra 1916 bo obhajal mil. g.
Erošt Fr. Dovgan v Metliki slovesno iserno sv. mašo, Pridigal bo preč. g. pre-lat Matija Kolar iz Ljubljane. Mil. gospodu bjseromašniku na mnoga leta!
-4- Stotnik Viktor "pl. Andrejka. »Cetinjske Novine« poročajo z dne 21. t. m.: Stotnik Viktor p 1. Andrejka od Livnograda jc prestavljen od vojnega generalnega guvernerstva na Cetinju na višje mesto ter je včeraj, da nastopi svojo novo službo, zapustil Cetinje.
-j- Udeleženec zadnjega slovenskega katoliškega shoda poljski poslanec II. dume umrl. Te dni je umrl na Rusko Poljskem bivši poslanec II. dume kinet-Poljak J. B i e 1 o w s k i. Udeležil se je zadnjega slovenskega katoliškega shoda v poljski narodni kmečki noši pod psevdonimom K o -w a 1 s k i, kjer je opetovano nastopil. Pokojni je bil kmet samouk, goreč poljski pa-trijot, ki se je izredno zanimal za Slovence. Rešitve poljskega vprašanja in osvoboditve izpod ruskega jarma ni dočakal.
~ Ukrajinci narodom kulturnega sveta. Ukrajinski narodni svet je izdal oklic, v katerem opisuje ruska nasilstva med prvim in drugim vpadom Rusov na ozemlje, kjer prebivajo Ukrajinci, Odločno ugovarja namenu Rusije, da bi spravila pod carriko tiranstvo Galicijo, Bukovino in severno Ogrsko. Mi hočemo na naši zemlji biti lastni gospodarji. V družini prostih in enakih narodov želimo uživali popolno prostost, neodvisno razvijati duševne sile naroda in gospodarstvo dežele: v našo korist in v korist vsega človeštva.
-f- 30 koroških svobodomiselnih nemških poslancev je imelo v Celovcu zaupni sestanek. Udeležili so se ga tudi veleposestniki.
-l- Cenzura. V »Reichenberger Zeitung piše poslanec Zenkcr: Dunajski listi ne smejo ponatisniti govorov Rakovskega, Smrescunyja in drugih (poslancev v ogrskem parlamentu, op. ur.); toda opoldne prihajajo na Dunaj ogrski listi, posebno nemško pisani Pester Lloyd«, ki prinašajo obtoževalnc govore popolnoma neprikraj-šane, in cel Dunaj se vrže tedaj na »Pester Lloyd in izve iz njega, kar naj ne bi izvedel. — Tako je tudi povsod drugod v Avstriji.
—	Siovenska služba božja v Gradcu. Dne 24. septembra popoldne je bila za Slovence-begnnce slovenska pridiga in pele litanije. Prihodnja slovenka pobožnost se zopet vrši 8. oktobra t. I. Verni Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu, saj bo rožnovenški mesec oktober. Kakor do sedaj le pobožno-glasno molite in popevajte. Na zdravo svidenje —r.
—	Imenovan je gozdnim svetnikoir. preblagorodni gosp, Pavel Zhuber p 1. Okrog v Soteski povodom njegovega 25-letnega vspešnega delovanja v službi kneza Auersperga. Čestitamo!
—	Za volilni okraj Krtkovci na Hrvatskem so razpisane volitve za dan 12. oktobra. Koalicija bo menda kandidirala hrvatskega ministra Hideghetija.
—	Laška granata je uničila dne 13. septembra na naši tirolski fronti življenje pridnemu slovenskemu junaku Antonu Vimpolšek iz Sromelj pri Brežicah na Štajerskem. Zapušča vdovo in dvoje malih otrok. Vse moštvo pri stotniji ga je čislalo in rado imelo. Bodi mu žemljica lahka.
—	Ogrski mlini nc meljejo. »Pester Llovd« poroča, da ogrski mlini ne dobijo skoraj nič žita za mletev. Vzrok je baje ta, ker je zdaj vse zaposleno s spravljanjem koruze, krompirja in repe. Ako se stvari kmalu ne izboljšajo, bodo morali mlini popolnoma ustaviti obrat.
Ustavljen list. »Češky list«, glasilo če-ško-judovskih strank, ki ga je izdajal dr. Vohryzck v Pardubicah, je oblast ustavila.
—	Pivovarne so v jako težkem položaju; ako ne dobć začasno, to je do novembra, ko se jim končno določi količina surovin za tekoče proizvajalno leto, vsaj 1000 vagonov ječmena, bodo morale še tudi ostale pivovarne ustaviti obrat. Teh tisoč vagonov znaša tri odstotke normalne potrebščine in jc ta množina za splošno prehrano neznatnega pomena. Doslej na odločilnem mestu še niso ugodili tej prošnji pivovarn. Tako strokovno poročilo.
—	»Ilustrirani Glasnik« št. 4 ima sledeče slike: Gazela, kot znak indijskega polka angleške armade. — Angleška vojna luka na Malti. — Vojne ladje »Viribus unitis«, »Radecki« in »Zrini pred otokom Malto. — »Viribus unitis« s hidroplanom (pomorskim letalom). — Pogled na desno krmilarsko stran ladje »Viribus unitis«. —-Pogled na sidro ladje »Viribus unitis«. — Padli junaki. — Pogled na otok Brioni. — Srbsko nokopališče na Ogrskem. — Iz beneške Slovenije: Gemona. — Belgija: Usoda prekrasne stolne cerkvc v Ypernu.
—	Iz Novftgn mesta. V nedeljo dne 8. oktobra t. 1. bo rod obokom mestnega ro-tovža »vojni možv slovesno odkrit. Po od-
kritju se takoj prične z zabijanjem žeb-ljev. Isti dan popoldne bo v Kapiteljski cerkvi velik cerkveni obred ob 4. uri. Namen je isti od c. kr. ministrstva za notranje stvari že določen. Natančni program
se še objavi.
_ Lavantinsko bogoslovno uciusce
bo letos otvorjeno dne 2. oktobra. Gospodje bogoslovci naj prinesejo poleg običajnih listin tudi krušne karte seboj. Ob enem naj tudi zahtevajo od županov svojega dosedanjega bivališča potrdilo svojega tamošnjega odhoda, sicer jim mariborski preskrbovalni urad ne da krušnih in drugih kart. Enaka potrdila naj preskrbijo starši tudi za svoje sinove dijake, ki so že odšli v Maribor.
Odlikovana usmiljenka. Za požrtvovalno zdravstveno službo pred sovražnikom je bila odlikovana z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje — prednica usmiljenih sestra v Gorici, m. Jo-sipina Prošt, dodeljena divizijski bolnišnici št. 53.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Celju gospa Karolina Ferk. — V Rogatcu je umrl meščan in posestnik Ignacij Brezinšek, star 62 let. — V Mariboru je umrl meščan Hans Sachs. — Umrla je v Novem mestu posestnica g. Marjeta Blažič. — Na Vinici je umrla soproga županova, gospa Ana Mi-halič. — V Dolenjem Logatcu je umrl posestnik, gostilničar in načelnik obrtne zadruge g. Ivan Meze.
Vipavski zvonovi v vojne namene. Pretekli teden so se v zadnje oglasili vsi zvonovi v vipavskih župnijah, nato je vojna uprava vse zaznamenovane zvonove pod spretnim vodstvom nepoškodovane snela iz zvonikov. V celoti znaša teža izročenih zvonov vipavske dekanije 19.868 kg; najtežji zvon je tehtal 1350 kg (Log pri Vipavi), najlažji 10 kg (Fužine pri Šturijah). Največ je izročila župnija Vipava (4473 kg), najmanj kuratna cerkev na Ustju, ki je ohranila vse zvonove.
V Beljaku je umrl v ondotni vojaški bolnišnici praporščak Fr. P i r n a t, absol-virani gimnazijec od Sv. Gregorja doma. Pokojni mladenič je bil jako idealen in marljiv. Ganljivo je pismo, ki ga je pisal g. vojaški kurat Potočnik o njegovi blaženi smrti. Pokojnik je sin vrlega organista pri Sv. Gregorju g. Pirnata. Bog tolaži žalostno družino.
—	Vino se plačuje v reški okolici kmetom hektoliter po 200 K ali pa še več. V reških gostilnicah se prodaja liter novega vina oo 2 K 40 vin.
—	A. Foersterjeva »teoretično-prak-tična klavirska šola« je izšla v novem, ne-izpremenjeni izdaji. I. zv. velja K 2.50; II. zv. K 2.50; III. zv. K 3.20; IV. zv. K 3.60. Dobiva se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani in po knjigarnah. Da je knjiga res dobra, kaže dejstvo, da se je že večkrat ponatisnila.
—	Vinske tropine. Ker letos v mnogih krajih, posebno v novomeškem okraju in v Beli Krajini primanjkuje potrebne krme, naj se vse izrabljene vinske tropine obračajo za krmljenje.
—	Divji kostanj, žir in želod kupuje deželno mesto za krmila. Ponudbe z navedbo množine in cene naj se pošiljajo ravnateljstvu, Ljubljana, Turjaški trg 3. Kupljeno blago se bo prevzemalo na bližnji železniški postaji. Potrebne vreče dostavlja deželno mesto za krmila.
—	Prodaja lipovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu naznanja trgovski zbornici v Ljubljani, da proda iz gozdnega okoliša
Kozara planina* okraja Bos. Gradiška, Prijedor in Bos. Dubica približno 12.000 kubičnih metrov lipovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, katere je vložiti pri gozdarskem oddelku dež. vlade v Sera-jevu do 28. oktobra 1916, 11. ure dopoldne. Razgias z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani mtereseniom na vpogled.
—	Cene živeža na Cetinju. »Cetinjske Novine<- poročajo z dne 24. t. m.: Cene živeža na zadnjem semnju so bile sledeče: kg zelja 80 v.; kg grozdja ali jabolk 1 K 80 v., 1 jajce 30 do 40 v.; liter vina 2 K 70 v.; liter žganja 6 do 12 K; kg pšeničnega kruha 1 K 40 v.; suha drva kg 3 v.; sveža pa po 2 v.; par boljše vrste opank 10 do 20 K, slabeiše po 5 do 8 K; par volnenih nogavic 4 K.
Mladostnim osebam od 12. do 17. leta bodo dali na teden po 500 gramov več kruha.
Mesto Angora je večinoma pogorelo. Ogenj je izbruhnil ponoči.
—	Pogreša se Kieberger Josip, k. k. Lir. 1, 10. Feldkomp.; pojasnila prosi Franc Kieberger, Dunaj XXI., Pilzgasse 2, Tur 35, Kdor ve, kje se nahaja, naj javi našemu uredništvu.
Solslvo.
Učiteljske izpremembe. Za prov. učiteljico v Sv. Gothardu je imenovana Valentina Tepina, bivša suplentinja v Dobravi pri Kropi; тл prov, nčitpijico v Budanjah e imenovana suplentinja Marija Lavren-
čič, obenem ji je začasno poverjeno šolsko vodstvo; za suplentinjo na rudniško šolo v Idriji pride abs. učit. kand. Ana Sturm; c. kr. deželni šolski svet je vzel na znanje vstop učiteljic Leopoldine Žagar, Marije Fricelj, matereAnzelme Rodič in matere Salezije Tončič, ter izstop učiteljic Ane Očakar, sestre Pije Garantini, m. Kajetane Grajzer in m. Bonaventure Pire na zunanji uršulinski dekliški ljud. šoli v Ljubljani. — Alojzija Žerjav je vstopila na zasebno dekliško ljudsko šolo pri uršulinkah v Škofji-loki, kar je c. kr. dež. šolski svet Vzel na znanje. — Namesto vpoklicanega naduči-telja Antona Mahkota bo suplirala na dvo-razrednici v Voklem abs. učit. kand. Pavla Bergant, namesto vpoklicanega učitelja Jožefa Lampe na deški ljudski šoli v Škof-jiloki abs. učit. kand. Vida Blaznik, namesto vpoklicanega učitelja Ivana Mihelčič v Selcu abs. učit. kand. Marija Mlakar, ki bo istočasno poučevala na ekskurendni šoli v Podlogu; namesto vpoklicanega nad-učitelja Gustava Ferjan bo začasno vodila ljudsko šolo na Dvoru defin. učiteljica Elizabeta Zupančič. Za provizorični učiteljici v Starem trgu sta imenovani suplen-tinji Marija Perušek in Hermina Dietz, za suplentinjo v Igavasi pa bivšo suplentinjo v Ribnici Andreana Flais.
Vojaške vesli.
jj
Ker so se zadnji čas pri prodaji moke vršile ne-prilikc in nepravilnosti, katerih nikakor ni mogoče pripisovati začasni pičli množini moke, odreja mestni magistrat sledeče: 1. Vse krušne izkaznice se bodo za prodajo moke opremile z rdečimi številkami, in sicer za vsak okraj posebej 2. Vsakemu posameznemu prodajalcu moke se bode v vsakem posameznem okraiu nakazalo gotovo število močnih izkaznic. Tozadevne številke dobe moko izključno le pri onem trgovcu, kateremu je odkazana do-tična številka glasom spodaj natisnjene razpre-drlbe. Prodajalcem moke je strogo prepovedano, prodajati moko na druge, kakor na njim odkazanc številke. 3. Stranke morajo v svrho nakupa moke odrezali spodnje, na moko se glaseče dele krušnih izkaznic, na katerih so na levi strani natisnjene številke. Prodajp.lec moke pa mora odvzeti strrnki prvi teden lc desno polovico močr« :zknznicc, tako, da ostane stranki levi, a tekočo Številko opremljeni del močne izkaznice. Šele drugi teden in pri drugi oddaji moke sc sme in mora odvzeti stranki tucli levi dei močnih izkaznic. 4. Vsakokratna razpolož-
Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vo,no dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli stotnik 17. pp. Hugon Tisch. — Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil nad-zdravnik 7. garn. bolnišnice dr. Miroslav Gajšek — brebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil pa-trulmi vodja 20. lev. baona Mlekuš Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: infan-tensti 27. pp. Grabnar Franc, Pavšič Bogomir, Pre-gel, Ivan, Princ Franc, Puhar Ivan, Zaginja Franc in r lorjančič Franc.
Odlikovanja pri 17. pešpolku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanterist Zrimšek Ivan poddesetnik Hribar Franc, infanteristi Rangus Alojzu, Rožman Jurij, Prelesnik Franc, Vardjan Franc Jak ič Josip, Černc Franc in Grdina Ivan Vseh odlikovancev je 9.
Odlikovanja pri 47. pešpolku. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 47. pp. Nikolaj Lalič. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nad-poročnik-prov. častnik 47. pp. Ernest Pnkiž. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil infanterist Haring Avgust. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili infanteristi: Kusmič Ivan, Ehrlich Rudolf, Vystavel Franc, Miiller David, Šramck Franc in Fliesser Franc (6). — B.onasto hrabrostno svetinjo so dobili: Krainer Ivan, tit. poddesetnik; infanteristi: Geiger Kajetan. Kirwasser Ivan. Kro-petz Alojzij. Brasl Leopold, Gutschi Andrej, Strand-ner Ivan. Blažek Karol in Teršavec Franc (9). — Vseh odlikovancev je 18.
Odlikovanja pri 87. pešpolku. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil major tnh vitez pl. Račke. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: desetnik Klačnik Franc in infanterist Sartori Danijel, četovodja Žagar Ivan, tit. četovodja Vivod Miroslav in poddesetnik Les-jak Viktor (5). — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Čatar Franc; desetnika Wallner Vinko in Baje Josip; poddesetniki Novak Ivan, Wergles Ignacij, Starki Herman in Sitar Marko; infanteristi: Močibob Matija, Križanič Alojzij, Grindl Martin, Pečnik Ivan, Škorjanec Ivan, Lakovič Ant. Moretti Rudolf, Fuka Viktor, Plahuta Franc, Pod-stenšek Anton, Reppe Anton, Klokočovnik Martin, , Vimpolšek Ivan in desetnik Ostrelič Ivan (21). — ! V tretjič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo tit. ! poddesetnik Potočnik Franc. — Vdrugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: Evers Hugon, pra- i porščak; poddesetniki Krivec Josip, Mirnik Martin in Munda Franc; tit. poddesetnik Jančič Franc in infanterist Smerečnik Anton (6). — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poročnik Palme Edvin; narednik Kramperšek Martin; tit. narednik Hof-bauer Josip; četovodji Marek Franc in Farnik Kari; tit. četovodji Gehart Alojzij in Gradišnik Ferdinand; desetniki: Verbič Franc, Ratek Ignacij. Žmavc Peter, Planine Albin in Leiti Ivan; tit. desetnik Ćačkovič Ivan; poddesetniki: Rehar Martin, Wal-land Hugon in Kvas Štefan, četovodja Ritanšek Iv„ i tit. desetnika Schmelz Josip in Wernig Ludvik, poddesetniki: Gregorič Anton, Klethofer Ignacij in Švajger Ivan; infanteristi: Maštnak Ribard, Uratnik Franc, Lubej Franc, Črnelič Alojzij in Munda Ant.; poddesetniki: Gajšek Franc, Riickl Ludvik, Alegro Alojzij, Kodrin Ivan, Žibret Anton, Zemlič Franc in Pirš Franc; tit. poddesetniki: Lipuš Bogomir, Adamič Anion in Kuhar Ivan; infanteristi: Pahor Ant., Golob Alojzij, Vičar Ivan, Poldrugo Ernst, Franjul Nikolaj. Faktor Ivan, Harobajič Ivan, Vutolen Fr., Hostnik Franc, Apolonia Andrej, Groznik Viljem, Matko Ignacij in Vodeb Ivan- infanteristi: Sterbal Friderik, Cestnik Anton, Podgrajšek Martin (L), Vidic Valentin, Leber Ivan, Mesar Rudolf, Korošec Josip, Visenjak Franc, Kmetec Jernej, Vesenjak Josip, Vouk Viktor, Nurkovič Franc, Narcen Jak., Germovšek Anton, Medvešek Alojzij, Brence Martin, Tschernesl Kari, Pepelna Ivan, Rinaus Iv. in narednik Kovačec Ivan (70). — Vseli odlikovancev je 104.
Razglas o preureditvi prooaje moke v
lji\a množina moko se bode objavila vsak teden posebej in so prodajalci moke upravičeni in obvezani. oddajati strankam lc vsakokrat na močno izkaznico odpadajočo množino inoke, 5. Vsak trgovec z moko mora razobesiti na svoji trgovini zaznamek trgovin z moko, ler je obvezan, moko njemu odkazanim slrnnkam prodajati vsak dan, tako. da je vsaki stranki omogočeno, nakupiti moko poljubni dan v tednu. Na ta način bode mogoče preprečiti vsak naval pred trgovinami. 6. Stranke pa se v lastnem interesu opozarjajo, da pridejo po krušne izkaznice h krušni komisiji in ne na magistrat, ker se sicer lahko primeri, da se jim bode nakazala moka v drugem in ne v lastnem okraju. Konečno se pripomni, da se je pri nakazilu strank na posamične trgovte, po možnosti oziralo na to, da posameznim strankam ne bode treba hoditi predaleč po moko, vsaki udobnosti pa ni bilo mogoče ustreči, in posebno stranke iz predkrajev bodo morale kupovati moko v onih trgovinah, ki so na glavnih cestah, kamor morajo itak vsaj enkrat na teden po drugih opravkih. Namen predstoječe preureditve prodaje moke je, da dobe vse stranke na vsako močno izkaznico enako množino moke, vsled česar se bode vsako nasprotno r.i vnanje nemudoma naznanilo pristojni kazenski oblasti. — Moko bodo prodajali: V I. krušnem okraju: Na štev. od 1 do 600 Ravhekar, Pred Škofijo 20; od 601 do 1200 Šober, Vodnikov trg 2; od 1201 do 1800 Jerman, Poljanska cesta 5; od 1801 do 2400 Fridrich, Poljanska cesta 33; od 2401 do 3000 Mehle, Ambrožev trg 2; od 3000 naprej Špenko, Kopitarjeva ulica šl. 1, — V II. krušnem okraju: Na štev. od 1 do 1700 Zorman, Stari trg 34; od 1701 do 2300 Držaj, Sv. Floriana ulica 25; od 2301 do 3300 Zore, Sv. Florjana ulica 26; od 3301 do 4100 Tome, Karlovska cesta 14; od 4100 do 4800 Ševar, Sv. Jakoba trg; od 4801 naprej Vreček, Mestni trg 24. — V III. krušnem okraju: Na štev. od 1 do 1600 Jelačin. Rimska cesta 1; od 1601 do 2600 Jelačin. Krakovski nasip; od 2601 do 3400 Žetko, Emonska cesta 10; od 3400 naprej Velkavrh, Rimska cesta 3. — V IV. krušnem okraju: Na štev. od 1 do 1000 Lcskovec & Meden, Jurčičev trg; od 1001 do 2000 Elbert, Kongresni trg 14; od 2001 do 2800 Ješe, Rimska cesta 8; od 2801 do 3800 Stacul, Šelenburgova ulica 4; od 3801 naprej Fajdiga, Križevniški trg. — V V. krušnem okraju: Na štev. od t do 600 Polak, Sv. Petra cesta 7: od 601 do 1200 Fabjan, Prešernova ulica 14; od 1201 do 1800 Krivec, Dunajska cesta 4; od 1801 do 2400 Planinšek, Dunajska cesta 22; od 2401 do 3000 Holzer, Dunajska cesta 10; od 3001 do 3600 Grummer, Sodna ulica 12; od 3601 do 4200 Stupica, Sodna ulica 7; od 4201 do 5400 Sark, Marije Terezije cesta 13; od 5401 naprej Zore, Dunajska cesta 36. —- V VI. krušnem okraju: Na štev. od 1 do 1000 Jerše, Sv. Petra cesta 12: od 1001 do 1800 Mencinger, Sv. Petra cesta 42; od 1801 do 3300 Mencinger, Resljeva cesta 3; od 3301 do 3900 Oman, Radeckega ccsla 2: od 3901 naprej Simončič, Sv. Pe-
tra cesta 44. — V VII. krušnem okraju: Na štev. od
1 do 300 Suva, Zgornja Šiška; od 301 do 600 Jelačin, Zgornja Šiška; od 601 do 1100 Pogačar, Zgornja Šiška; ud 1101 do 2100 Zorman, Spodoia Šiška 91; od 2101 do 3100 Simončič, Spodnja Šiška 2; od 3101 do 3600 Bergant, Spodnja Šiška 63; od 3601 do 4200 Pretnar, Spodnja Šiška 34: od 4201 do 4800 Glavič. Spodnja Šiška 23; od 4801 do 5800 Pintar, Spodnja Šiška 26; od 5S01 do 6800 Košir, Spodnja Šiška 166; od 6801 napiej Skubic, Spodnja Šiška 199. — V VIII. krušnem okraju: Na štev. od 1 do 2400 Šarabon, Zaloška cesta 1, od 2401 do 3000 Šarabon, Martinova cesta 14, od 3001 do 4000 Mencinger, Martinova cesta 13; od 4001 do 4600 Brajer, Marti-novu cesta; od 4601 do 5200 Ktigovnik, Zaloška cesta (Novi Udmat); od 5201 do 5800 Troha, Zaloška cesta (Novi Udmat); od 5801 do 6800 Zorman, Zaloška cesta (Novi Udmat); od 6801 naprej Sušnik, Zaloška cesta 21. — V IX. krušnem okraju: Na št. od 1 do 1000 Klemene, Dolenjska cesta 13: od 1001 do 2000 Marenče, Dolenjska cesta 20; od 2001 naprej Fojkar, Dolenjska cesta 21. — V X krušnem okraju: Na štev, od 1 do 800 Robežnik, Vič; od 801 do 1600 Marn, Glince 141; od 1601 do 2300 Javornik, Glince št. 136; od 2301 do 3000 Jelačin. Glince 3; od 3001 do 3700 Bartel, Rožna dolina 110; od 3701 do 4400 Končan, Rožna dolina 191; od 4401 naprej Jeločpik, Rožna dolina 148. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. septembra 1916.
dobro izvežbani v svoji stroki, se sprejmeta takoj proti dobri plači in s popolno preskrbo pri knjigoveznici Ivan Novak, Pazin (Istra),
Ablturient
želi pmmepnega mesta.
Več pri upravi lista pod St. 2243
Trgovski sotrudnik
27 let star. vojaščine popolnoma prost, izučen špecerijske stroke ter deželnih pridelkov, želi svoje dosedanje mesto pre-menlti, in sicer vstop s 15. oktobrom. Cenjene ponudbe pod »Trgovski sotrudnik 2233* na upravo lista.
Razglas.
Vsled silno naraslega vojaškega konstrrna bo mogoče vzdržati elektrar-niški obrat tekom zime le tedaj, če se privatna poraba električnega toka v večernih urah omeji na neobhodno potrebno razsvetljavo.
Za sedaj prepoveduje mestni magistrat od 1. oktobra 1916 dalje vsako uporabo električnih motorjev in drugih električnih aparatov od nastopa mraka do 12 8. are zvečer.
Dalje se v gori navedenem času prepoveduje vsaka električna reklamna razvetljava, zlasti pred izložbenimi okni in v njih. Dovoljuje se za raztvetljavo velikih izložb največ 50 sveč, za male izložbe pa 25 sveč. V prodajalnah, pisarnah in drugih prostorih, ki rabijo razvetljavo samo v tem večernem času, se sme rabiti električna luč le kolikor je neobhodno potrebna.
Ednako velja v večernih urah tudi za vse druge odjemalce mestne elektrarne.
Brez izjeme se odpove nadaljna dodaja električnega toka vsakemu, ki bi se tem odredbam ne pokoril.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 25. septembra 1916.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar.
St. 14.733,
Razglas.
Utesnitev tocenla piva.
Na podlagi § 1 ministrske naredbe z dne 8. septembra 1916, drž. zak. št. 299, se določa čas za točenje piva v gostilnah, točilnicah in vseh zavodih, kjer se pivo toči, tako:
Ob delavnikih od 7. do 10. ure zvečer in
ob nedeljah in praznikih od 5. ure popoldne do 11. ure ponoči.
Prestopki se kaznujejo od politične oblasti z denarno globo do 5000 K ali z zaporno kaznijo do 6 mesecev. Odvzame se lahko tudi gostilničarska koncesija.
Pričujoče določbe stopijo takoj v veljavo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. septembra 1910.
Z.nka Počlvavšek, roj. Miiller naznanja potrtim srcem v svojem in v Imenu sorodnikov tužno vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, ozlr. sin, brat, stric in svak, gospod
Janko PoilvavSek
trgovec
dne 28. septembra ob 11. uri ponoči, previden z zakramenti za umirajoče, v 34. letu svojo dobe po mukepolni bolezni v Gospodu preminul.
Pogreb blagopokojnika se vrši dne 30. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje-Vode, dne 29. septembra 1916.