Poštnini PRIMORSKI DNEVNIK p-KrSi- Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 27 (8120) TRST, sreda, 2. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! _____________(JJO°erdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO SKLEPU DEMOKRISTJANSKEGA VODSTVA C0L0MB0 JE SINOČI VRNIL MANDAT Predsednik republike Leone se bo v četrtek posvetoval z načelniki parlamentarnih skupin, v petek s predsednikoma senata in zbornice 1. — Ob 22.30 je predsednik republike sprejel v Kvirinalu •nta Emilija Colomba, ki je vrnil mandat za sestavo nove vlade. 3 ,*7et*sednik republike bo za nova posvetovanja sprejel v četrtek V predsednike parlame ntarnih skupin in politične stranke, Mtek 4. februarja dopoldne pa predsednika obeh zbornic. D,,0 kratko lakonično sporočilo------------------- «•»♦•? neuspeh Colomba, da bi iwi v,ado' odnosno, da bi ob-VI1 vlado f»zn "”“v' levega centra. Pred Mik V°rom s Predsednikom repu-(j.,9 *® je Colombo sestal na se-k0m na Trgu del Gesu s tajniške **ranke Forlanijem, s predsed-ln t"1 04,8,1 Parlamentarnih skupin list, name»tniki tajnika stranke. Na nku so sklenili, da predsednik n,>'""i|ial(,llllllmllll|l|lilllltllilllllinuliHl Predčasne volitve? ima m,°° vrne mandat. Sedaj biiu- °®sedo predsednik repu-Po,,’ ki bo pričel nova ožja s e}°vanja po novi formuli. šlo JeTn ie zel° verjetno pri-rerf„“° dokončnega razpleta izbo n zaPtetene vladne krize, letn„asedniku republike ver-Tejt? ne bo ostala drugačna »ten/ ’ da razpusti parla-Utvel in razpiše predčasne vo- ninfVeda obstajajo tudi druge - n°sti, da najde Leone dru- vodstvo KD se in sklenilo, je da 0eOa tojf^toandatarja, da se posvete v ■ mdaljujejo, vendar so je n‘ante manj verjetne, saj »kor0žaj tako zapleten, da i;e 0 ni drugega izhoda iz ve ulice. le ! Pa nobenih dvomov, da v let notranji politični položaj tre, ji čredno zaostril, ko ne0a n°tranja nasprotja bur-razvoja, in za nasproto-fioo rt vseh reakcionarnih kro-^ družbenemu napredku. taiun°Zadju pa je specifični i-pci^nski položaj, ko igra v lknim in družbenem živio t 710 splošno izredno vlo-hiernui cerkev in cerkvena Ustil) ija, kar s° tokrat izko-in uj zakrknjeni reakcionarni fe^rikalni krogi, ki so z re-SaliauTn°m o razporoki sku-p~ ?azbiti Italijo na dvoje in lonr,tern Se zlasti razdvojiti de-barit ijadi, jih postaviti na t^^de po verskih čustvih, bjji: da se ne rešujejo za njih *beona vprašanja gospodar-ijJ. j, _ Američani v Južnem »st •?.atnu so v zadnjih 24-urah za-4e4a4ske napade na Severni 7'atn. Izgovarjajo se, da so pri-(Jf'! povečati »obrambno dejav-češ da sevemovietnamska raWetalska zaščita obstreljuje z kj pSmi njihova izvidniška letala, L nad Severnim Vietnamom Ia“°jna letala, ki letijo ob meji. tjj. 2aostritev pa se »slučajno ujeli^ z zavrnitvijo v Hanoju Nixo-fiačrta za mir v Indokini, Hitv s° ga ocenili kot poskus ohra-|(L . ameriške nadoblasti v Indo-b..1*1 zaostritev napadov na indo-teke narode. (^.Severnem Vietnamu pa se šthJr.110 pripravljajo na boj proti ie napadom. Hanojski radio j ua^aumn. nauujoiu i«uiu nik aaes sporočil, da se je predsed-V ade vrnil v prestolnico z obi-posadke protiletalske za-Radio pravi, da je Pam Van zij ? Pozval vojake, «naj mobili-DrJ° vso obrambno moč in naj se tikov**’ da bodo zavrnili sovraž-Mistnf naPade l*1- premagali vojaške plovce ameriškega imperializma* kj a?®s pa so v Hanoju vsi časni-Ver-n ■ v'li članek predsednika se-kete V*etnamske6a parlamenta, v poziva Sovjetsko zvez0 in 00^'tajsko, naj ne nasedata Nixo-^ vP°ktiki in njegovim naporom, 'dinj dosegel «kompromiis z veli-tkiti , državami in tako nadaljeval ku .k nad malimi narodi*. V član-etrJ8. nadalje rečeno, da se hoče imperializem pogajati s ^»ko zvezo in LR Kitajsko. Priprave za Nixonov obisk v LR Kitajski PEKING, 1. — Tukaj so se že pričele priprave za obisk predsednika ZDA Nixona v LR Kitajski. Danes je prispela v Peking skupina 65 ameriških tehnikov, ki bodo namestili naprave za televizijsko oddajo Nixonovega obiska. Ameriški tehniki so se pripeljali s štirimi vojaškimi letali. V Pekingu so sporočili, da pričakujejo danes prihod v Peking še dveh drugih ameriških letal, ki bodo pripeljala naprave za zvezno postajo s satelitom, ki bo prenašal televizijski program Nixonovega obiska. Prekinjena zasedanja ŠALI DUNAJ, 1. — Sovjetsko - ameriški razgovori o zmanjševanju atomske oborožitve SALT se bodo ore-kinili po petkovi plenarni seji. vendar pa izključujejo, da gre za razbitje pogajanj, temveč sta obratno obe delegaciji optimistični. Vse kaže. da sta delegaciji končali z delom in da so sedaj potrebne politične odločitve, ki spadajo v pristojnost najvišjih predstavnikov o-beh držav. Zaradi tega spravljajo prekinitev zasedanja v zvezo z obiskom Nixona v Moskvi, ki bo predvidoma v drugi polovici maja. Razgovori SALT so se pričeli 1969 leta in so se izmenoma vršili v finskem glavnem mestu Helsinki ter na Dunaju. vic sindikata v tovarni in kar gre v smeri človeškega odnosa v produktivnem procesu, oporekanja avtoritarnih in zatiranih struktur ter nujnosti, da se ohrani človeško dostojanstvo, da se skrbi za zdravje delavcev in za njih svobodo. Reforme delavne pogodbe in sindikalna enotnost bodo tudi letos v središču akdje sindikal. gibanja. Nadalje je rečeno v skupnem dokumentu CGIL. CISL in UIL, da je treba rešiti politično krizo, kar bi pomenilo, da se delodajalcem ne nudi ugodni alibi, da se izgovarjajo glede investicij in kar bi tudi pomenilo napore za zagotovitev zaposlitve ter za reševanje problemov v podjetjih. V zvezi s sindikalno akcijo, ko bo letos prišlo do obnovitve številnih delovnih pogodb, pa v skupnem dokumentu pravijo, da se sedaj vrši napor za mobilizacijo delavcev ter istočasno tudi usklajevanje zahtev posameznih kategorij s splošno politiko zaposlitve in reform. Dokument končno obravnaiva organsko enotnost sindikata ter v tej zvezi napoveduje, da se bodo spomladi sestali delegati tovarniških svetov, nato bodo do septembra kongresi posameznih organizacij ter bo nadalje prišlo do drugih akcij po že vnaprej izdelanem programu. Dokument zaključuje, da Je letošnje leto pomembno ter da gre za napore na več frontah v skupnem cilju, da se zboljšajo pogoji italijanskih delavcev ter da se ustvari bolj demokratična in bolj pravična družba. Novinarji so zastavili številna vprašanja in so v tej zvezi vsi trije tajniki odločno podčrtali voljo vseh treh konfederacij, da se izvede sindikalna enotnost. V ospredju je bila politična kriza in so v tej zvezi sindikalisti dejali, da je v interesu delavcev obstoj vlade, «s katero je možen razgovor in ki je sposobna upoštevati zahteve delavskega razreda*. Odločno so zavrnili referendum o razporoki in je v tej zvezi dejal Storti, da so za takšno rešitev, ki ne bo privedla do razkola v državi in ki bo omogočila premostitev referenduma. Lama je odgovoril na vprašanja o avtonomiji sindikata, češ da so sindikalisti CGIL še vedno tudi člani vodstvenih organov KPI. Lama je dejal, da je bila CGIL vedno mnenja, da je treba avtonomijo širše razlagati, vendar pa, ko bo enotnost izvedena, bo za vse veljalo načelo nezdružljivosti funkcij in se bodo morali vsi svobodno odločiti: ali bodo funkcionarji sindikata, ali pa stranke. V zaključku so sindikalisti podčrtali izreden pomen sindikalne enotnosti v sedanjem razdobju politične krize, saj predstavlja jamstvo za demokracijo v Italiji ter za obrambo družbenega reda. Generalni tajniki treh sindikalnih konfederacij Luciano Lama CGIL, Raffaele Vanni UIL in Bruno Storti CISL na včerajšnji tiskovni konferenci ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinmiiiiiiiii||iii,iniiiijiiiiiii„||l|,11|l,1„l|„„„II1„|„|llllllll,l„lllllllll|11|11|11|11|111111|I]I|111|11111111I1111|1111|1111111111(I|111111111|11|1|lllllll((lll|(U11111|I11||1111(l(lllliiiilii(ii|((|iiiiiiini|nMH|i(Mti|| tor kulturnih dejavnosti dežele F ur-1 lanije - Julijske krajine. Skupaj z italijanskimi gosti sta bila tudi predsednik Slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar in ravnatelj Filibert Benedetič. Na tiskomi konferenci, ki jo je vodil predsednik slovenskih dramskih gledališč Igor Pretnar, je bil prisoten tudi dr. Bratko Kreft, predsednik kulturne skupnosti SR Slovenije in podpredsednik ljubljanske kulturne skupnosti. Predsednik Botteri. D’Osmo in Vemier so odgovarjali na številna vprašanja novinarjev in predvsem poudarili, da je predstava Goge v italijanskem gledališču prvi korak k vzpostavljanju tistega sodelovanja na kulturnem področju, ki bo vrav z gledališčem zadobilo večji obseg in bo pripomoglo k večjemu spoznavanju naših ljudi na tem območju. Akcije, kot ie uvrstitev slovenskega dela v repertoar italijanskega tržaškega gledališča so zelo važne za odnose med narodnostmi na tem mnogonarodnem ozemlju, je poudaril, važne za uspešno sodelovanje med njimi in nujne za poglobitev medsebojnega prijateljskega razumevanja. Poudaril je. da ie dežela v okviru možnosti deželne zakonodaje predstavo tudi finančno podprla. ker je osebno prepričan, da se z njo začenja tradicija, ki lahko rodi samo najboljše sadove. Kultura je zmerom most med narodnostmi. pa bodisi da gre za prebivalce različnih ali istega ozemlja. V tem pogledu je bilo v Furlaniji - Julijski krajini marsikaj zamujeno, zdaj pa upa, da bo mogoče z nadaljnjim delom v tej smeri zamujeno popraviti. Predstavnika gledališča sta povedala, da ie zasedba Gromove Goge v režiji Francesca Macedonia vseitalijanska in da so se igralci neverjetno navdušili za tekst ter naštudirali predstavo s tzristnim žarom O odzivu občinstva pa dojioli pove številko: doslej si je Gbgo ogledalo 30.000 gledalcev Guido Botteri je predlagal, da bi Teatro Stabile v poznem poletju organiziral v Trstu enotedenski seminar o slovenskem teatru in o slovenski dramaturgiji. Predlog je bil z navdušenjem sprejet in ie bil sprejet tudi predlog dr Bratka Krefta, da bi na tem seminarju tudi Slovence seznanili z največjimi dosežki sodobne italijanske dramaturgije in italijanskega teatra. Po tiskovni konferenci je podpredsednik izvršnega sveto dr. Vladimir Bračič sprejel delegacijo na izvršnem svetu in se pogovoril z gosti iz Trsta. Poudaril je. da je zelo pomembno sodelovanje, ki se je že dolga leta vodilo sicer na ravni razgovorov, vendar s takimi akcijami, kot je to sDogodek v mestu Gogi» in pa sodelovanje med tržaškim italijanskim in slovenskim gledališčem lahko samo pripomore k ustvaritvi tistega vzdušja, ki je nujno potrebno v duhu sodobne Evrope. F. B. Zasedanje varnostnega sveta o Afriki BEOGRAD, 1. V zveznem tajništvu za zunanjo trgovino se je pričelo danes tretje zasedanje mešane komisije za gospodarsko, industrijsko in tehniško sodelovanje med Jugoslavijo in belgijsko - luksemburško gospodarsko zvezo. ADIS ABEBA, 1. — Na zasedanju varnostnega sveta se je danes čul glas vidnih predstavnikov afriških osvobodilnih gibanj, katere so povabili na osnovi člena 39 pravilnika, ki pravi, da lahko svet povabi na sejo katero koli kvalificirano osebo, ki nudi informacije, ali drugo pomoč, pri preučevanju vprašanj njegove pristojnosti. Na tej osnovi je predsedujoči zunanji minister Sudana Mansour Khalit povabil 10 predstavnikov afriških o-svobodilnih gibanj in generalnega tajnika Organizacije afriške enotnosti. Največje zanimanje ie obstajalo za izjave predsednika afriške stranke za neodvisno Gvinejo Kabrala, ki .je bil zelo umirjen in ki je dejal, da je to afriško zasedanje varnostnega sveta presenetilo talo prijatelje kot sovražnike. Dejal je. da noče obsojati nobenega in niti zaostale portugalske kolonialiste ter da ne zahteva njih izključitve iz OZN. ker bi se temu nekateri člani uprli. Podčrtal pa ie, da se bo njih ljudstvo borilo do končne zmage. Ugotovil je tudi. da portugalska nikoli ne bi mogla voditi treh kolonialnih vojn. če ne bi prejemala pomoči od svojih zaveznikov. Portugalko ljudstvo za to ni nič krivo in nosi vso odgovornost vlada, ki >o sestavljajo mednarodni kriminalci. Skupščina SFRJ o socialnih razlika h Preiskava o nesreči letala JA T «Rude pravo» piše, da so bili potniki letala žrtve ustaških zločincev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsedstvo zvezne skupščine Jugoslavije je na današnji seji pod predsedstvom predsednika Mijalka Todoroviča proučilo poročilo o dosedanjem delu skupine za preučevanje vprašanja socialnih razlik. Ta skupina, ki jo je ustanovilo predsedstvo skupščine, je preučevalo deformacije, ki poglabljajo socialne razlike med delovnim ljudmi in pripravilo posebno poročilo o tem pojavu, s predlogi za njegovo odstranjevanje. Predsedstvo je ugotovilo, da to poročilo lahko služi kot osnova za proučevanje v skupščini in za sestavo dokumenta, ki bo predvideval ukrepe za ublažitev in odstranjevanje socialnih razlik. V razpravi na današnji seji predsedstva zvezne skupščine je bilo poudarjeno, da se morajo v akcijo proti socialnim razlikam vključiti vse družbeno - politične organizacije in družbene sile, kajti samo s skupno akcijo bo lažje premagati sedanje deformacije. Predsedstvo je sklenilo ustanoviti posebno koordinacijsko telo zastopnikov skupščine, skupščinskih odborov in zveznega izvršnega sveta, ki bo pripravilo osnutek zadevnega dokumenta. Ta osnutek bo DAMASK, 1. — Danes je prispel predložen v razpravo in odobritev na uradni obisk v Sirijo bolgarski zvezni skupščini, predsednik Teodor Živkov, ki ga Predsedstvo zvezne skupščine je spremljajo prvi podpredsednik vla- na današnji seji sprejel tudi pred-de, zunanji minister, namestnik log in ukrepe tajništva za informa-obrambnega ministra in namestnik cije zvezne skupščine, usmerjene na ministra za trgovino. Bolgarska de- izboljšanje sodelovanja s tiskom, legacija bo jutri obiskala nekatera radiom in televizijo in ukrepe za iz-sirska vojaška oporišča. 1 boljšanje obveščanja poslancev in funkcionarjev skupščine iz i nožem- | trolni napravi, ki sta zabeležili vse 1 “ 1 kar se je dogajalo v letalu, med drugim tudi razgovor v pilotski kabini. Ti napravi bosta poslani v Zuerich, Kopenhagen in Amsterdam, kjer edino razpolagajo z laboratorijem za dešifriranje. Medtem je vodilni češkoslovaški list «Rude Pravo* objavil daljši komentar o nesreči, ki jo povezuje z atentatom na veleposlanika Roloviča v Stockholmu in eksplozija v mednarodnem vlaku Dunaj - Zagreb, iz katerega se da sklepati, da so ponesrečeni potniki letala žrtve ustaških zločincev; Po vesteh iz bolnišnice v Češki Kamenici se stanje poškodovane Vesne Vulovič nadalje izboljšuje. Zdravniki so priporočili staršem, naj jo ne obiskujejo prepogosto, kajti so zapazili, da jo vsak obisk razburja in utruja. Zdravniški zbor se bo ponovno se stal jutri zvečer in odločil o njenem morebitnem prevozu v Prago. Zdrav niki so posebno zadovoljni, ker je psihično stanje poškodovane Vesne odlično. Ko ne spi, je s pomočjo sredstev za ublažitev bolečin stalno pri zavesti. Zanima se za vse in spominja se raznih stvari. Edino kar^ se ne spominja je letalska nesreča. še vedno misli, da je bila poškodovana v avtomobilski nesreči v Sloveniji in da se nahaja v bol nišnici v Sloveniji. ske javnosti. B. B. PRAGA, 1. — Češkoslovaške oblasti so danes napovedale možnost, da bo preiskava o vzrokih eksplozije jugoslovanskega letala nad češkoslovaško trajala več časa, kot se je predvidevalo, mogoče tudi več mesecev. Preiskovalna komisija je napravila načrt, ki predvideva med drugim zasliševanje okrog 50 prič. Do konca februarja se predvidevata dva sestanka posebne češkoslovaške preiskovalne komisije ob navzočnosti jugoslovanskih opazovalcev. Češkoslovaški preiskovalni organi predvidevajo tudi odhod češkoslovaških strokovnjakov v Kopenhagen, v kolikor bodo to dovolile danske oblasti, da) bi zaslišale člane jugoslovanske posadke, ki je prepeljala ponesrečeno letalo iz Stockholma v Kopenhagen, kjer je letalo prevzela druga jugoslovanska posadka, ki se je ponesrečila. Do zamenjave posadke v Kopenhagenu je prišlo, po izjavi zastopnika jugoslovanskega Aerotransporta, po običajem določenem programu. Češkoslovaška preiskovalna komisija je prav tako zainteresirana, da njeni strokovnjaki obiščejo letališče v Kopenhagnu, od koder je jugoslovansko letalo poletelo proti Pragi. Medtem strokovnjaki obeh držav podrobno proučujejo vsak del pone-srečnega letala, ki se skrbno zbirajo in pripravljajo za rekonstrukcijo letala, ki bo opravljeno v hangarju na letališču v Pragi. Posebno skrbno varujejo dve posebni kon- RIM, L — Izvedelo se .je, da je italijansko časnikar Ochetto, ki je že dalj časa zaprt v Pragi, zbolel, saj je zaprosil italijansko veleposlaništvo. da mu pošlje zdravila. Živahna dejavnost notranjepolitičnega življenja v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 1. — Včerajšnji in današnji dan st* bila v notranjepolitičnem življenju Slovenije značilna po treh dogodkih, ki so vsak po svoje izraz sedanjega političnega in gospodarskega stanja v republika. Izvršni svet Slovenije je sprejel akcijski pro gram, zbor delegatov občinskih skupščin je razpravljal o gospodarskih in socialnih vprašanjih, ljubljanski komunisti so razpravljali o bodočih nalogah, republiški izvršni svet pa je sprejel sinoči akcijski program za urejanje nekaterih najbolj pekočih vprašanj sedanjega časa, še posebej vprašanja social nih razločkov, o čemer so obsežno razpravljali na zadnji seji konference Zveze komunistov Slovenije. Akcijski program izvršnega sveta izhaja iz ugotovitve, da je mogoče odpraviti socialne razlike le tako, da se zagotovi proizvajalcem, se pravi delovnim kolektivom možnost, da sami bolj kot doslej razpolagajo v ustvarjeni,m dohodkom. To zahtevo je postaivil že deveti kongres ZKJ, obsežena pa je tudi v najnovejših ustavnih določilih zvezne ustave. V tem duhu si bo slovenski izvršni svet prizadeval uresničiti načrt o stabilizaciji gospodarstva, ki ga Je kot prvi v Jugoslaviji sprejel že lansko Jesen. V ta namen bodo zlasti zaostrili nadzor nad uporabo družbenih sredstev, zaostrili pa bodo prav tako nadzor nad cenami in skrbeli za čimbolj naraven prehod iz sedanjega stanja ko so cene zamrznjene, k vnovičnemu normalnemu oblikovanju cen na trgu. Izvršni svet bo skrbel nadalje, da bodo vsa podjetja in ustanove vestno izpolnjevale sprejete dogovore b'delitvi dohodka in delitvi osebnih' dohodkov. Med posebnostmi programa je obsežena tudi možnost vlaganja sred- • štev posameznikov v dnižbeni gospodarska sektor, o čemer je bilo v Sloveniji v zadnjem času obilo razprav. Novost sedanjih sklepov le tudi odločitev, da bodo v Sloveniji u-vedli v sklopu nove davčne politike tako imenovano javnost dohodkov in premoženja občanov, česar do sedaj ni bilo. S tem bo omogočen vsakoletni vpogled vsej javnosti v premoženjsko stanje vsakogar, kar bo pozitivno vplivalo na odpravljanje socialnih razločkov. V dolgoročne naloge akcijskega programa, ki ga je sprejel izvršni svet, pa sodijo predvsem ukrepi za hitrejši napredek manj razvitih območij Slovenije. Program poudarja zlasti načelo solidarnosti pri izvajanju ukrepov, ki naj zagotove socialno varnost vseh slojev prebivalstva. Program predvideva dosti več sredstev iz družbenih viiov za šolske namene, s čimer naj bi zagotovili enake možnosti šolanja za vso mladino ne glede na premoženjsko stanje staršev. Drugi u-krepi govore tudi v prid večjim podporam brezposelnim, večjim o-troškim dodatkom in hitrejši gradnji šolskih poslopij in dijaških domov ter stanovanj za manj premožne občane in podobno. Vsi ti ukrepi naj omogočijo odpraviti pekoča vprašanja, ki pa za sedanje stanje pomenijo občutne socialne razlike med posameznimi sloji prebivalstva. Danes Je v Ljubljani v republiški skupščini zasedal zbor delegatov občinskih skupščin Slovenije. Na njem so izvolili za novega člana predsedstva skupščine Slovenije sedanjega predsednika občinske skupščine Škofja Loka Zdravka Krvina, za katerega so glasovali predstavniki 57 izmed 60 slovenskih občin. Pretežni del seje pa so posvetili konkretnim ukrepom na področju gospodarstva, davčne politike, otroškega varstva in socialnega zavarovanja kmetov. Predstavnik zavoda za gospodarsko načrtovanje Ježe Navinšek Je v razpravi tudi napovedal sprejem vrste ukrepov s področja cen, prometnega davka in carin, ki naj zagotove gospodarstvu boljše možnosti za delovanje. Na posvetu tajnikov organizacij Zveze komunistov mesta Ljubljane je danes govoril med drugimi tudi predsednik CK ZKS Franc Popit. Opozoril Je, da je nedavna druga konferenca ZKJ potrdila trdno u-smeritev k delavskemu rzaredu in k sistemu samoupravljanja. Prav taka usmeritev pa je, po njegovih besedah, tudi edina možna pot iz sedanje idejne krize, ki je zajela politično življenje v Jugoslaviji. Franc Popit se je zavzel za nove ustrezne oblike delovnaja komunistov in pri tem omenil, da bi bilo koristno in dobro pregledati in oceniti nekatere izkušnje iz partijskega dela v času narodnoosvobodilnega boja ter Jih vnovič oživeti. DRAGO KOŠMRLJ TRŽAŠKI DNEVNIK V PRIČAKOVANJU UKREPOV ZA REŠITEV TEŽKEGA POLOŽAJA Kljub ustrahovanju in pritiskom se nadaljuje zasedba «Vetrobela» Delavci s pomočjo tehnikov nadaljujejo s proizvodnjo ■ Solidarnostne izjave in obiski tor denarni prispevki podpirajo ogrožene delavce v njihovem pravičnem boju Ravnateljstvo zasedene steklarne i inž. Antonino Cuffaro prebral poro-»Vetrobel* ni popustilo, prav tako I čilo. Kongres se bo nadaljeval v pe- pa so sklenili vztrajati do konca — to je dokler uprava ne umakne grožnje o 140 odpustih — delavci, ki že skoraj teden dni skrbijo, da se proizvodnja v tovarni nadaljuje, ker bi prekinitev dela povzročila ogromno škodo na pečeh. Delavci in uradniki, ki zasedajo tovarno, so vsak dan žrtve ostrejših pritiskov in ustrahovanj. Niso redke tudi anonimne telefonske grožnje v tovarno in celo na domove delavcev. Včeraj so se uslužbenci »Vetrn-bela» sestali dvakrat na skupščini. Med jutranjo skupščino so sindikalni predstavniki poročali o zadnjih pogajanjih na pokrajinskem uradu za delo. Zvečer se je položaj toliko zaostril, da so delavci sklenili pozvati tržaškega prefekta Abbrescio, deželnega predsednika BerzantiJa, pokrajinskega predsednika ZanettiJa in župana Spaccini-Ja, naj s takojšnjimi ukrepi prisilijo ravnateljstvo tovarne, da jamči prisotnost izvedencev, ker bo samo na ta način zagotovljeno pravilno delovanje strojev, ne da bi utrpeli kakršnekoli škode. Govor je bil seveda tudi o izmenah in o rednem nadaljevanju dela. Skupščina Je zagotovila prisotnim predstavnikom pokrajinskih sindikalnih zvez, da se delo lahko nadaljuje, odbor, ki vodi zasedbo, pa Je posebej poročal o pritiskih s strani ravnateljstva podjetja, katerih žrtve so predvsem tehniki in nadzorniki peči. Z najrazličnejšimi pripomočki Jih skušajo namreč prepričati, naj zapustijo zasedeno tovarno im delavce, ki bi ne mogli nadaljevati proizvodnje brez njihove pomoči. Še posebej so sindikalni predstav niki pozvali strokovno osebje, naj ne podleže provokacijam in naj ne zapusti tovarne. Tudi danes so delavci, ki zasedajo težaško steklarno, prejeli vrsto solidarnostnih izjav in prispevkov. Tržaška federacija PSIUP je izdala tudi poročilo, s katerim javlja, da je zasedeno tovarno obiskala delegacija, ki je delavcem izrazila pripravljenost, da jih podpre in jim pomaga s primernimi posegi. Finančno pomoč so delavcem ponesli tudi predstavniki pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL, KPI, ACLI, sindikata gradbenih delavcev FILCA-FILLEA, dalje deželni svetovalec Slovenske skupno-, sti Jr. -Drago Štoka in delavci iz tovarne SAIFAC ter tržiškega podjetja Italcantieri. Sindikalne organizacije so sporočile osebju «Vetrobela», da so uslužbenci velikega kompleksa v Set-tlmu Torinese pripravljeni podpreti na vsak način sindikalni boj tržaških delavcev. Posebno poročilo v zvezi z tovarno »Vetrobel* so Izdala državna vodstva sindikatov kemijskih delavcev - Fil-cea - CGIL, Federchimici - CISL in UILCID - UIL —, ki ugotavljajo, da ukrepi ravnateljstva tržaškega podjetja nimajo nobene stvarne podlage, tako z gospodarskega kot s proizvajalnega zornega kota, saj je gospodarski položaj tovarne «Vetrobel» med najboljšimi v tem sektorju. Ob zaključku ugotavljajo, da je nujno potreben poseg deželnih in državnih organov, ki naj zagotovijo nadaljnje delovanje tovarne in tako tudi delo uslužbencev. TRAJAL BO DO NEDELJE Jutri se bo začel 5. kongres KPI Jutri, četrtek, 3. februarja ob 18. uri se bo začel v ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 peti pokrajinski kongres tržaške avtonomne federacije KPI. Kongres se bo začel z izvolitvijo tek, 4. februarja ob 18. uri, v soboto, 5. februarja ob 9. uri in se bo zaključil v nedeljo, 6. februarja z javno manifestacijo v kinodvorani Grattacielo z začetkom ob 10.30. Na tej manifestaciji bo spregovoril tudi poslanec Carlo Galluzzi, član tajništva KPI. ki bo predstavljal na kongresu državno vodstvo. Sinoči v Slovenskem klubu Dijaki in profesorji o študentskem gibanju Sinoči ]e bil običajni (morda ne preveč običajni, saj sta dva zaporedna večera odpadla) torkov večer, ki ga je priredil Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani v VI. Geppa. Tokrat je bila na vrsti do kaj zanimiva tema in sicer okrogla miza o študentovskem gibanju slovenskih srednješolcev. Govorili so srednješolci Alenka Rebula, Antek Saražin in Igor Sancin ter visokošolci Nadja Filipčič, Breda Pahor in Vinko Sandal. Prijetno presenečenje za organizatorje in govornike je bilo, da je bila dvorana polna — pomisliti je treba, da je prejšnji torkov večer odpadel zaradi pomanjkanja občinstva, čeprav bi moral biti govor o isti temi. Predvsem pozitiv no je bilo, da je bilo prisotnih dosti slovenskih šolnikov, ki so tako pokazali svoje zanimanje za svet šole in mladine sploh. Po običajnih uvodnih besedah prof. Turine so govorniki prebrali krajše referate. Teme so bile pre cej široko razpredene, vendar pa so jih podali preprosto in umirjeno, brez prevelikih polemičnih o-sti. tako da je vse občinstvo pozorno sledilo njihovim izjavam. V začetku je bil govor o zelo širokem političnem in ideološkem vprašanju determinant, ki so privedle do nastajanja in poznejših močnih množičnih bojih študentskega gibanja po vsem svetu. O naših krajevnih razmerah so najprej orisali povode prve zasedbe slovenskih šol leta 1968. rezultate do katerih je privedita ta pobuda in kako je v poznejših mesecih študentsko gibanje nekako zamrlo. Druga zasedba leta 1970 je privedla študentsko problematiko na vprašanja o razredni selekciji Zatem je bil govor o slovenskih profesorjih, o njihovih hibah in vzrokih teh pomanjkljivosti. Glavna napaka šolnikov naj bi bila pomanjkanje pravilnega razmerja do dijakov. Rebulova je zelo nazorno orisala psihološke komponente raznih *zvrsti> profesorjev, predvsem glede na posledice, ki jih ima njihovo ravnanje do življenjske angažiranosti dijakov. Zadnji referat je bil o razredni selekciji na naših šolah po podatkih, ki jih je objavil list »Motijo Gubec» v svoji prvi številki. Po referatih se je razvila dokaj zanimiva debata, v katero so posegli prisotni profesorji. Kljub mnogim posegom z enega in drugega *tabora» pa smo imeli vtis, da so oboji ostali globoko zakopani v svojih prepričanjih, morda iz objektivnih razlogov, ki postav Ijajo profesorje in dijake vsak dan nasproti v antagonističnem razmerju. Glavno vprašanje, ki je bilo načeto, a ne rešeno in ki je bilo ključno za vso debato, ]e bilo kakšen pomen naj ima kultura in znanje, ki ga daje slovenska šola našim dijakom, kajti od tega je odvisno ali bodo dijaki sprejemali šolo, kakršna je ali pa jo bodo tkontestirali». V vsakem primeru bo imela šola od tega nekaj pozitivnega, ker bo prisiljena prenavljati se. Na delavce v tovarni »Vetrobel* se je spomnila tudi mladina, ki le včeraj zjutraj na Trgu Goldoni pobirala solidarnostne podpise in prispevke Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA V ospredju vprašanje odpustov v deželnih industrijskih obratih Zaprisega nove svetovalke Furlanskega gibanja prof. Puppini-D ’A ra go ve Italcantieri, Lucky Shoe, Vetrobel - Martinin počastil spomin I. Orla Včerajšnja seja deželnega sveta je bila v celoti namenjena razpravi o odgovorih, ki so jih odborniki sproti dajali predstavnikom raznih svetovalskih skupin. Pred začetkom dela je svetovalec Mar-tinis kratko počastil spomin pokojnega časnikarja Orta, predsednik Ribezzi in odbornik Devetag za deželni odbor pa sta javno izrazila sožalje obeh organov svojcem prerano umrlega časnikarja. Sledila je zaprisega nove deželne svetovalke Puppini - D’Arago-ve, ki je tako stopila na mesto pred kratkim umrlega svetovalca Furlanskega gibanja ing. Schiavi-ja. Predsednik Ribezzi je v imenu deželnega sveta toplo pozdravil novo članico skupščine. Na sej je prišlo nato na vrsto 15 perečih vprašanj, izmed katerih bomo v tem poročilu obravnavali iiiiiiimiiiiiiiiimiiOTiuimiiiii SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Enoten izraz solidarnosti z delavci tovarne Vetrobel Navzoča delegacija delavcev Vetrobela s ploskanjem sprejela sklepe občinskega sveta MdUski občinski svet je na svoji sinočnji seji, kateri je prisostvovala tudi delegacija delavcev steklarne Vetrobel, soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža solidarnost delavcem Vetrobela, k* so pred šestimi dnevi zasedli tovarno, da bi ohranili dolavna mesta in preprečili napovedane odpuste. Milj-ski občinski svet poudarja, da sklep vodstva glede odpustov nima nobene resne in utemeljene podlage in da bi odpusti znatnega dela delavcev kvarno vplivali na tržaško gospodarstvo, ki je že prizadeto, kot je poudaril župan ob začetku seje, zaradi zapore tovarne Lucky Shoe, krize v predilnici «S. Giusto* komisij, nato bo pokrajinski tajnik MNMmnuOTMunHiiMiiiiiiMiiiiiiimiHHiiiiiimHtiiiiiitiimiiiimiiHmiiHfMiiimiiMimHmnmHiHHiiiHii PO SKLEPU SKUPŠČINE OD VČERAJ ZASEDENA PEDAGOŠKA FAKULTETA Študentje so čakali en teden na odgovor profesorjev Rektor Origone je začasno ukinil izpite Po daljši dobi »zatišja* je spet na tržaški univerzi zasedena ena fakulteta in sicer pedagoška. Včeraj zjutraj se je sestalo v glavni dvorani fakultete na skupščini približno 80 študentov in so z večino glasov sklenili, da bodo zasedli fakulteto za nedoločen čas. dokler ne bo profesorski svet odgovoril njihovim zahtevam. Svoje zahteve so namreč pismeno predlažili profesorskemu svetu že pred enim tednom. Skupščina študentov je včeraj ob aasedbi odobrila pismo, ki so ga poslali profesorskemu svetu. »Študentje pedagoške fakultete so se sestali in ugotovili, da m profesorski svet sDloh upošteval njihovih zahtev in jim ni niti dal pismenega odgovora na resolucijo, ki so jo enoglasno odobrili na skupščini dne 25. januarja. Ker to jasno dokazuje. da akademske oblasti nočejo sodelovanja s študenti, so sklenili. da je edini možni način boja zasedba fakultete z zahtevami da: 1. profesorski svet takoj prekliče sklep o »temeljnih izpitih* v svo-bodnih učnih načrtih in mora spet vzpostaviti svobodno načrtovanje izpitov, ne da bi to oviralo dodelitev štipendij za akademsko leto 1971-72; 2. se uvedejo študijske smernice, za katere naj se domenijo študentje in profesorji, ki morajo biti neobvezne in moraio pomagati pri študijski orientaciji novo vpisanih študentov in preprečiti neorganičnost študijskih načrtov; 3. se takoj odpravijo pismeni izpiti. vključno izpit iz splošne kulture; 4. je na oglasni deski izobešen koledar izpitov za celo akademsko leto, tako da se omogoča načrtno pripravljanje izpitov.* Komunike zaključuje z izjavo ki se nam zdi važna v zvezi z odločbo rektorja univerze orof. Agosti-na Origoneja, ki je sklenil, da bodo odpadli pismeni in ustni izpiti izrednega februarskega izpitnega roka. ker je pedagoška fakulteta zasedena, kar naj bi onemogočalo reden potek izpitov. Iz resolucije skupščine pedagoške fakultete pa kaže. da je ta razlog izvit iz trte. Komunike študentov namreč pravi, da »zato, da bodo lahko izpiti redno potekali v tem roku. bodo študentje pustili na razpolago za izpite sedež v Ulici Universitš l.» Jutri se bodo študentje sestali **" 10. uri na sedežu v Ulici Tigor itd. Občinski svet poziva pristojne oblasti, naj posredujejo za čimprejšnjo rešitev zadeve, oziroma, da podjetje s tujim kapitalom prevzame kaka italijanska družba. Občinski svet Je tudi soglasno pooblastil odbor, da nakaže prispevek 100.000 lir kot pomoč delavcem Vetrobela. Delegacija občinskega sveta bo danes izročila denarni prispevek delavski komisiji v tovarni Vetrobel. Prisotni delavci so z zadovoljstvom in ploskanjem sprejeli sklep ter resolucijo občinskega sveta ter se zahvalili za konkreten dokaz solidarnosti Vstali so župan, odborniki in vsi svetovalci) ter zaploskali delavcem, katerim Je župan zaželel, da bi se borba delavcev Vetrobela čimprej m uspešno zaključila. Občinski svet Je nato odobril razne upravne sklepe. Med odobrenimi sklepi so izdatek 750 tisoč lir za šolsko refekcijo v celodnevni šoli, zaposlitev začasnega osebja za ljudsko štetje, prispevek za letošnji miljski karneval (2.690.000 lir), dograditev turističnih in kmečkih poti, predujem občinskemu podjetju ACNA itd. Odbornik Tremul Je na kratko poročal o pripravah za letošnji miljski karneval, Id bo prekosil vse dosedanje, saj se Je prijavilo več skupin kot druga leta in se vsi prizadeto nripravljajo. Občinska uprava Je upala, da bo prireditev letošnjega karnevala pre vzela turistična in Ietoviščarska u-stanova, ki pa Je še vedno r-.mo na papirju. Seja koordinacijske komisije tržaške KD Tržaška KD nadalju.je s pripravami za bližnjo volilno kampanjo. Pred nekaj dnevi se je pod predsedstvom župana inž Spaccini-ja sestala koordinacijska komisija, ki mora pripraviti petletni upravni načrt KD za prihodnjo občinsko upravo. Koordinacijska Komisija je tudi določila način dela osmih komisij, ki morajo pregledati delovanje bivše občinske uprave in pripraviti predloge KD za različne sektorje. Poleg tega je koordinacijska komisija razpravljala o nekaterih perečih vprašanjih, ki jih mora rešiti občinska uprava Komisi ia se bo spet sestala prihod I nji ponedeljek. le najvažnejše oziroma tista, ki nas najbolj neposredno prizadevajo. Zapora plastičnega oddelka pri Italcantieri v Tržiču: odbornik Dulci je dejal, da je vodstvo ladjedelnice sklenilo zapreti obrat (v katerem so izdelovali znane motorne čolne »Bora*) iz več razlogov. Predvsem zaradi tega, ker se velika ladjedelnica ne more ukvarjati z drobnimi obrtniškimi dejavnostmi, kakršna je gradnja teh čolnov, pa tudi zaradi tega, ker jih tržišče ne absorbira. Leta 1968 je Italcantieri prodal 99 čolnov, lani pa le še 47, na zalogi pa imajo še 44 neprodanih plovil. Obrat je lani zabeležil čisto izgubo 250 milijonov lir, letos pa bo primanjkljaj še znatno večji. Delavce iz obrata bodo zaposlili na enakovrednih mestih v sami ladjedelnici. Vodstvo Italcantieri ni imelo za potrebo, da bi se udeležilo natečaja za dobavo serije čolnov iz plastične mase za karabinjersko službo, ki ga je pred časom razpisalo ministrstvo za obrambo. Za obrat se zanimajo nekateri zasebni podjetniki, tako da bo morda le nadaljeval s proizvodnjo. Tovarna Lucky Shoe v Trstu: odbornik Stopper je dejal, da je obrat zašel v težave zaradi tega, ker je ameriško tržišče prekinilo nabave njegovih čevljev. Neka finančna skupina, ki je nameravala prevzeti tovarno, je ob zadnjih omejitvah uvoza v ZDA u-maknila ponudbo. Položaj se je izboljšal, ko je Nixon odpravil dodatno uvozno carino, zato se je deželno odbomištvo za industrijo ponovno povezalo z morebitnimi nadaljevalci proizvodnje. 270 delavcem, ki so ostali brez posla, je dežela priskočila na pomoč s finančnim prispevkom, ki ga je dala v ta namen na razpolago tržaški občini. Dežela se bo tudi zavzela za poravnavo neizplačanih mezd in odpravnin ter za ustrezno zaposlitev brezposelnih ljudi. Odpasti pri Vetrobelu v Trstu: odbornik za delo Stopper je dejal, da je vodstvo tovarne na pritisk delavcev, njihovih sindikalnih organizacij In deželne uprave zmanjšalo število ljudi, ki naj bi prišli ob službo, s 170 na 145. Ponudbo so sindikati zavrnili in delavci so zasedli tovarno. Pozneje je vodstvo tovarne ponudilo drugačno rešitev, vendar le začasne narave, ter jo je zbor delavcev zato prav tako kot prvo zavrnilo. Upravni svet tovarne se je sestal v Bruslju ter sklenil prekiniti proizvodnjo. Deželna uprava je sedaj nastopila neposredno pri ministru za delo in pri njegovem kolegu za industrijo. Deželni urbanistični načrt: odbornik za urbanistiko De Carli je povedal, da je družba Tekne v Milanu že pripravila načrt, ko sta nova zakona (državni zakon štev. 765 z dne 6. avgusta 1967 in deželni zakon štev. 23 iz leta 1968) vnesla bistvene spremembe v ustrezno zakonodajo. Prvotni načrt je stal 158 milijonov lir, za popravke pa bo treba dodati 26 milijonov. Ker je Tekne itak morala predelati načrt, je deželna uprava izkoristila priliko, da vnese še nekaj sprememb iz lastnih izkušenj ter naročila skupini 9 strokovnjakov iz Furlanije - Julijske krajine, naj pripravijo ustrezne dopolnilne študije. Za to delo bo dežela izdala nadaljnjih 27 milijonov lir. Stavka železničarjev in uslužbencev RK Včeraj zjutraj se je začela tridnevna stavka na državni ravni uslužbencev Rdečega križa. Stavka, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije in kj zadeva tako upravne uslužbence kot osebje, ki skrbi za pomoč in o-skrbo bolnikov, je bila proglašena, da bi prisilila vlado in upravo, naj spoštujeta sklepe in obveze glede ureditve staležev in struktur ustanove. Osebje zahteva v bistvu izboljšanje finančnega položaja in normative. V Trstu bo stavka uslužbencev RK trajala 48 ur: začela se je davi ob 8. uri, zaključila pa se bo v petek zjutraj. Stavka ne vključuje zdravniškega osebja, kar se pa tiče zunanjih služb, jih bodo skušali nadomestiti z rešilnimi avtomobili gasilcev, finančnih stražnikov in vojske. Včeraj se je začela že napovedana stavka uslužbencev trošarinskih uradov, ki se bo zaključila jutri. Štiriindvajset ur bo trajala stavka železničarjev in železničarskega osebja, ki bo prekinilo delo danes zvečer ob 21. uri. Da bi pri odhodu in prihodu vlakov ne nastala prevelika zmeda, je odsek voznega parka sprejel sledeče u-krepe: vlaki 55 - MP - MS - 35 -36 - PM 54 - SM bodo v noči med 2. in 3. t. m. potovali na progi Bologna, Ancona, Foggia, Napoli; vlaki RV in VR-509 in 502 bodo omejeni na Firence; vlaka 231 in 230 bosta omejena na Orte; vlak 20 bo odpotoval iz kraja Fara Sabina; vlaki 501 - 503 504 506 bodo odpotovali in prispeli v Rim Termini. Osebje ne jamči za nadomestno avtobusno službo. Praznik vina v Čamporah V soboto, 5. februarja, bo v ljudskem domu v Čamporah tradicionalni praznik domačega vina, ki ga prireja ljudska zadruga. Praznik se bo začel ob 17. uri. Sodelovala bo godba na pihala. Za najboljša vina, ki jih bo ocenila posebna komisija, bodo podelili nagrade. Kot je znano, so se razstave domačih vin začele že pred leti prav v Čamporah in so jih nato začele prirejati vse podeželske občine. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA prirejata PREŠERNOVO »SLAVO i::::::::::::!:::!:: »šilili ob slovenskem kulturnem prazniku Slavnostna govornika: dr. ZORKO HAREJ KLAVDIJ PALČIČ Sodelujejo: — Člani Radijskega odra s koncertno izvedbo Mihaela Jerasa »Velika noč 1833» — člani Slovenskega gledališča z recitacijami Sonetov nesreče dr. Franceta Prešerna, ob glasbeni spremljavi pianista prof. Ermi-nija Ambrožeta — Mešani zbor JACOBUS GALLUS iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca Proslava bo v nedeljo, 6. februarja 1972 ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. GLASBENA MATICA - TRST Koncertna sezona 1971-72 šesti abonmajski koncert Danes, 2. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KONCERT ZAGREBŠKEGA KVARTETA JOSIP KLIMA, violipa IVAN KUZMIČ, violina ANTE 2IVKOVIČ, viola JOSIP STOJANOVIČ, violončelo EVA NOVSAK-HOUŠKA, mezzosopran Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Vljudno prosimo abonente, ki se ne nameravajo udeležiti koncerta, da svojo odsotnost javijo v pisarno Glasbene matice. Prosvetno društvo »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu priredi v soboto. 5. februarja ob 21. uri v društveni dvorani Ulica Mon-tecchi 6, gostovanje mladih članov amaterskega odra »Prosek-Kontovel* z veseloigro Pera Bu-daka v treh dejanjih « KLOPČIČ* Vabljeni člani in prijatelji društva ! Prosvetno društvo (Kraški dom* Repentabor priredi v soboto. 5. t. m. ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu Prešernovo proslavo z naslednjim sporedom: Rudi Honn: Predavanje o dr. Francetu Prešernu s predvajanjepi diapozitivov. Nastop domačega pevskega zbora in recitatorjev. Vabljeni. Zahvala Ker nam po enomesečnem ugibanju in povpraševanju ni uspelo odkriti dobrotljivega dedka mraza, izreka kolektiv Slovenskega gledališča v Trstu neznanemu darovalcu svojo toplo zahvalo. Ljudska prosveta Občni zbor SPD «Igo Gruden* bo danes, 2. februarja ob 20. uri na društvenem sedežu. ..............."""""...........................Ul...............m,.,,,. V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO Berzanti podpisal odloke o spremembah v trgovini Poslej le 14 kategorij trgovin Po. krajinski spiski pri trgovinskih zbornicah Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj podpisal odloke, ki ustanavljajo štiri pokrajinske odbore in uradne sezname gospodarstvenikov, ki se v naši deželi ukvarjajo s trgovino. Ukrep je predviden po državnem zakonu štev. 426 iz lanskega leta in po deželnem zakonu štev. 56 iz istega leta. Približno čez osem dni bo dežela izdala odlok, ki bo vpeljal tudi v naši deželi tako imenovane merceološke spiske. Poslej bo kakor znano poslovanje trgovin podvrženo vpisu v enega izmed štirih pokrajinskih spiskov, ki jih bodo v naši deželi vodile tržaška, goriška, videmska in por-denonska trgovinska zbornica t) streznim komisijam bodo načelovali predsedniki zbornic. Nova zakonska ureditev definira »profesionalnost* posameznih trgovcev, uvaja občinsko poslovno dovoljenje namesto dosedanje licence, uvaja trgovsko - urbanistične načrte v posamezne občine in omejuje število trgovskih kategorij na 14 Na podlagi novih blagovnih spiskov, ki jih bo torej 14, bo vsaka trgovina lahko prodalala le tiste vrste blaga, za katere ima dovoljenje in ki jih obsega ustrezni blagovni spisek. — Silvester Godina v galeriji Rossoni Lani se je škedenjski rojak slikar Silvester Godina predstavil v pasaži Rossoni s svojimi slikami v prvih dneh leta. Letos pa je Silvester Godina tzamudil» za mesec dni, kajti prvo svojo letošnjo razstavo je odprl včeraj, torej 1. februarja. In tudi ta razstava, kot lanska, bo trajala deset dni. Tudi v letošnji razstavi imamo pred seboj Silvestra Godino kot ga poznamo že dolgo let. Ista je namreč njegova tehnika, enaka tudi motivika. Godina nam je tokrat postregel s približno dvema ducatoma olj z znanimi, tipično domačini motivi, motivi iz starega mesta, motivi z našega Krasa, motivi iz Go-dinovega Skednja hkrati pa je tudi nekaj tipično njegovega cvetja. Dela izhajajo izpod Godinove palete zadnjih let in bodo na ogled ob činstvu do 19. t.m. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKA SKUPINA vabita na DISKUSIJO 0 SLOVENSKI SKUPNOSTI ki bo v petek, 4. februarja ob 19. uri na sedežu SKK v Ul. Do-nizetti 3. Govorili bodo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar, dr. Drago Le-giša in dr. Drago Štoka. Sledila bo javna razprava. Vabljeni vsi. m 3. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA med katerimi tudi film, ki je bil pred kratkim nagrajen. Vabljeni. Razstave V umetnostni galeriji Torbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V galeriji Rossoni razstavlja svoja novejša dela znani tržaški slovenski slikar Silvester Godina. Razna obvestila Glasbena matica — Trst — V petek, 11. februarja 1972 bo v društvenih prostorih, UL R. Manna 29/11 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev, 2. Prečitanje poročil. 3. Diskusija, 4. Poročilo nadzornega odbora, 5. Volitve. 6. Razno. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV Tržaškega ozemlja sporoča svojim članom, da so uradne ure za sprejemanje strank vsak dan od 9. do 12. are, izvzemši ob sobotah. Včeraj-danes Danes, sreda, 2. februarja SVEČNICA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11. — Dolžina dneva 9.45. — Luna vzide ob 20.44 in zatone ob 8.30. Jutri, četrtek, 3. februarja BLAŽ Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 8, najnižja 4,8, ob 19. uri 7,4 stopinje. Zračni tlak 1022,3 stanoviten, vlaga 86-odstotna, veter 3 km na uro zahodnik-jugozahodnik, nebo pooblačeno, mrč, morje mimo temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb. Umrli so: 66-letna Palma Busan vd. Lauri, 33-letna Adriana Plojer por. Fabbris, 58-letni Aurelio Zugna, 8G-letni Carlo Viskovic, 79-letna Mad-dalena Devescovi por. Bognar, 49-let-na Angela Sala, 80-letni Maurizio Agnetti, 89-letna Anna Vrabec vd. Bologna, 81-letna Antonija Vižintin vd. Suhadolnik, 61-letni Silvestre Carli, 98-letna Cecilia Fiegel vd. Gior-gieri, 59-letna Elvina Bonazza por. Misdaris, 75-letna Vittoria Santi vd. Mitri. 75-letna Natalia Bobič vd. Ga-vinel. Gledališča / KULTURNI DOM Danes, 2. februarja ob 20.$ Glasbena matica: Koncert Z AGRE®-ŠKEGA KVARTETA — šesti ato»' majski koncert. Jutri, 3. februarja ob 20.$ KASTA: Večer filmov Aljoše Žerjal« — Mala dvorana. V soboto, 5. februarja ob 20.30 Te® nesse Williams »Tramvaj poželenje1, VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 239$) se nadaljuje prodaja vstopnic za » ' njo ponovitev Thomasove opere gnon», ki je na sporedu jutri ob 20 * za abonma C. V jutrišnji predstavi nastope)0 isti pevci kot na premieri. Naslovno vlogo poje mezzosopranistka Biane* Maria Casoni, dirigiral pa bo Robef' to Benzi. . Gledališko vodstvo pripravlja uprt zoritev Bellinijevih »Puritanov*. miera opere, ki jo je režiral Dan« Della Corte, dirigiral pa Christopl>et Keene, bo v torek, 8. t.m. POLITEAMA ROSSETTI Od četrtka pa do 13. februarja R1 Teatre Stabile iz Bočna nastopal a® odru Politeama Rossetti z delom dovica Ariosta «La Lena*. V gl&VI® vlogi bo nastopila Laura Adani. Nazionale 15.30 «La morte canuniP* con i tacchi alti*. Barvni film- P1* povedano mladini pod 18. leto®' Penice 15.30 »Africa ama*. Reži«*1 Grimaldi predstavlja barvni dol® mentami film o Afriki. Prepoved*' no mladini pod 18. letom. Eden 16.00—22. »Oceano*. barvni tS* Grattacielo 16.00 »Unico indizio: a®® sciarpa gialla*, Faye Dunaway $ Frank Langella. Barvni film. Excelsior 15.30-22.10 »Brivido ne«« notte*. Barvni film. Clint EastwooO Prepovedano mladini pod 14. leto® Rite 15.30-22.00 «Viva la muert*' tua», Horst Janson, Eduardo Faj*® do, Marilu Tolo, Franco Nero. Alabarda 15.30 »Messaggero d a®0-re». Barvni film. Julie Christie 10 Alan Bates. Aurora 16.30 «America, America 00 ve vai?». Barvni film. Impero 16.30 Film Ingmarja Berg®® na: »Passione*. Barvni film. P® povedano mladini pod 14. letom’ Cristalio 16.30 «Quando gli uomini a1 marono la clava e con le do®1* fecero din don*. Barvni film. P1* povedano mladini pod 18. letom' Capitol 16.00 »Noi donne siamo f®’ te cosl* Moderno 16.30 «11 grande gioitio Jim Flagg*. Barvni film. Rob*fl Mitchum. Vittorio Veneto 16.00 »D Commissah0 Pelissier.* Romy Schneider in 1® chel Piccoli. Barvni film. Ideale 16.00 »La tortura delle veri1 ni*. Barvni film. Olivera Vuco $ Herbert Lom. Prepovedano mladi1® pod 18. letom. Astra.. l6-?0 «Supponiamo che diet«®' rino la guerra e nessuno cl vad** Barvni film. Ernest Borgnine, ^ ny Curtis. Ahbazia 16.00 »John il bastard®' Barvni film. Western. John chardson. Prepovedano mladini P® 14. letom. & DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Dott. Gmeiner, Ul. Glulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; Inam Al Cedro. Trg Oberdan 2: Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 0; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Al due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miam, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje). DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Darovi in prispevki Za ŠD »Zarja so prispevali: žari0 Ban 5000 lir, N.N. 5000 lir, Dario Ru' gelli 2000 lir, Walter Janko 1000 Nacko Metlika 6000 lir, Vinko Glaf na 5000 lir in Gigi Gašperut 6000 «r' Andrej Markon daruje 1000 lir ®* šolo spomenik NOB v Cerknem. Pina in Pavel Vouk daruejta 21 lir za šolo spomenik NOB v Cer« nem. Namesto cvetja na grob pok. str®® Marjana Peterke poklanja šiškovič " 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Matija P®, genta darujeta Srečko in Anica ^ 5000 lir za spomenik padlim na seku. Včeraj, L februarja, nas je po gem trpljenju zapustil naš drag' o« Silvestra Carli Pogreb bo danes, 2. februarja . 14. uri iz mrtvašnice splošne nišnice. Globoko užaloščeni javljajo žena Maria, sin VirgiUo, hčerka ® vana, snaha Ginlia bi ljubljena *** ka Stefnno in Viviana. Trst, 2. februarja 1972 Naznanjamo žalostno vest, da 0 je zapustil naš dragi mož, oče nono Matevž Milič jj Pogreb bo v četrtek, 3. 2. 1972, 15.30 iz hiše žalosti na domače r kopališče. žalujoča žena Mirka, sinova do in Mirko, hči Milena, Karlo, sestra Pepka, zet N*|T nevesta Tatjana, vnuki Nada. *. bio in Alekslj ter drugo sorod®*®' Prosek, 2. februarja 1972 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji po«1 našega predragega MATIJO REGENTA se Iskreno zahvaljujemo. Kontovel, 2. februarja 1972 Družini REGENT In PERTOT GORIŠKI DNEVNIK SKLENJENO Nfl SEJI ODBORA H. PREKOMORSKE BRIGADE V KOPRU Tesnejše stike z obalnimi organizacijami in udeležba na partizanskem pohodu mladine Letos na obalnem področju Istre vrsta proslav • Pripravljajo knjigo o slovenskih pomorščakih v NOB na Jadranu pa so bili večinoma oficirji in pod- , predstavlja otok prvi stik z domo-oficirji, ki so bili izšolam v prejš- j vino. nji jugoslovanski vojski, nekaj jih j Na koncu sestanka je član osredje bilo izšolanih tudi v italijanski ! njega odbora prekomorskih brigad vojski, oziroma so bili izšolani na posebnih tečajih pri zaveznikih. Srečanje nekdanjih letalcev bodo predvidoma priredili na enem od vojaških letališč v Sloveniji ali pa v Istri. Odbor II. prekomorske brigade bo sodeloval tudi z odborom partizanskih pomorščakov v Piranu. Letos praznujejo 30-letnico Dneva mornarice in pomorstva, v spomin na 10. septembra 1942, ko so v Podgori v Dalmaciji ustanovili prvo partizansko enoto. Proslavo bodo obogatili z izidom knjige »Slovenski pomorščaki v NOB na Jadranu* (delovni naslov), ki jo piše kontraadmiral Janez Tomšič. Knjiga bo izšla v Knjižnici NOV in POS republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Na sestanku so podprli idejo, naj bi ena od obalnih občin vzpostavila tesnejše stike z občino otoka Visa, saj za večino borcev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot Preteklo soboto je bila v Kopra Sela odbora II. prekomorske bri-jjade, ki deluje pri občinskem od-wu ZZB NOV. Poleg članov od-“°ra so se seje udeležili tudi drugi nekdanji borci brigade, ki živijo na obalnem območju. Sejo je vodil Predsednik odbora Srečko Vilhar. Obravnavali so px>ročdlo o opravljenem delu v preteklem letu, ter dogovorili za program diela odbora za letošnje leto. Iz sprejetega Programa dela odbora za leto 1972 P°IV2emamo nekaj misli: Odbor H. prekomorske brigade bo še tesneje sodeloval s komitejem obalne konference zveze mladine in z vsemi ostalimi činitelji, v katerih je razvijanje revolucionarnih tradicij sestavni del njihovega splošnega programa. Skupno s komitejem obalne konference zveze mladine, štabom splošnega ljudskega odpx>ra *n socialistično zvezo bodo v letu 1972 neposredno in aktivno sodelovali v organizaciji partizanskega Pohoda mladinske brigade iz obalnega območja kot sestavnega dela osrednje slovenske proslave, ob 30. letnici ustanovitve prvih slovenskih brigad. Kakor je znano, bo letos tteseca julija v neposredni bližini Ljubljane — mesta heroja, veliko zborovanje, ki bo posvečeno omenjeni obletnici in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB. Na zborovanju bodo sodelovali vsi nekdanji borci NOV in POS, nadalje Prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot, borci ki so se bo-rili v partizanskih enotah drugih držav in enotah, ki so bile formirane izven naše domovine (1. in 2. jugoslovanska brigada formirana v sz: 1. slovenski bataljon »Primorje* formiran v Grčiji v sestavi enot El-AS; 1. slovenska četa formirana v NOV Albanije; slovenski bataljon formiran v južni Franciji, itd.). Erav tako se bodo zborovanja udeležili nekdanji borci garibaldinskih brigad, ki so bili v sestavi NOV ® POS ter prekomorskih brigadah. Na zborovanju bodo sodelovali tudi borci, naši sonarodnjaki, ki so se v D. svetovni vojni (pod silo razmer) borili v vrstah zavezniške vojske 'fSlovenske čete* v sklopu 7. ameriške armade, itd.). Zveza mladine Slovenije bo organizirala mladinske Partizanske brigade po domicilnih občinah, ki bodo odšle na pohode Po partizanskih poteh in nato prišle Uk slavnostni prostor. Za realizacijo fega tako pomembnega programa, bodo odbori domicilnih partizanskih «>ot nudili vsestransko pomoč. Odbor H. prekomorske brigade, je zadal nalogo, da b0 poskrbel r~ da se nekdanji borci omejene brigade v čim večjem številu udeleže zborovanja. Na sobotnem sestanku so se čla-ni odbora n. prekomorske brigade “omenili, da bodo tesno sodelovali jn Pomagali drugim brigadnim odborom prekomorskih brigad, ki ima-1° letos v svojih programih zahtevnejše prireditve in akcije. Tako bodo Pomagali pri realizaciji programa, ?f si ga je zadal odbor III. prekomorske brigade v Ilirski Bistrici, namreč v parku «111. prekomorske brigade* (na kraju, kjer je bilo ''eliko zborovanje prekomorskih brigad in dragih prekomorskih enot *\ julija 1965) bodo postavili spo-njjnsko obeležje omenjeni brigadi. ub tej priložnosti bodo organizirali ječanje borcev 3. prekomorske brigade, ki ima domicil v Ilirski Bistrici. ., Prav tako bodo piomagali pri reakciji programa odbora letalcev -Prekomorcev, ki deluje pni obč. odboru ZZB NOV v Piranu. Letos Praznujejo letalci . jubilamo 30. °bletmc0 dneva letalstva JLA, v spominu na 23. maj 1942, ko je Pilot Franjo Kluz vzletel z letališča Halužani pni Banjaluki, ki je bilo v sovražnikovih rokah. Na letalo Po-tez se je spustil po dogovoru na Jnajhno zasilno letališče Urije pri Prljedoru, ki je spadalo pod osvobojeno ozemlje. Po kapitulaciji Ifca-uje je Franjo Kluz z ostalimi letal-61 iz vseh partizanskih enot prispel J južno Italijo, od tam pa v Afriko. kjer so ustanovili 251. in 252. le-“Slsko eskadriljo, ki je pozneje tvo-letalski polk JA. V prekomorskih letalskih enotah je bilo nad z.200 borcev, od tega so bili veči-U°ma dana iz Primorske in Istre — so se julija in avgusta 1943 v . - - ,. .. . *®vezniških taboriščih opredelili za | setih let tasti, ki so umrli od 16. NOVJ in za novo Jugoslavijo. Piloti I Januarja do 2. februarja 1962. PROSVETNO DELO V TREBČAH Marca meseca letos nastop pevskega zbora v Pridvoru Tedaj bo svečanost s pobratenjem obeh društev seznanil člane odbora II. prekomorske brigade z akcijo, ki je v teku, v zvezi z reševanjem vprašanja posebne delovne dobe t.j. z zahtevo o dopolnitvi zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma, reševanje še nerešenih vprašanj nekaterih skupin naših borcev, ki so se borili pred vstopom v NOVJ v partizanskih enotah drugih držav ali so bili pred vstopom v partizane v zavezniški vojski. Člani odbora II. prekomorske brigade so izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da je tudi republiški odbor ZZB NOV Slovenije na svoji seji 15. decembra 1971 podprl opravičene zahteve prizadetih borcev, ob tem pa je RO ZZB NOV sprejel sklep in imenoval devetčlansko komisijo, ki naj pristopi k reševanju tudi drugih še nerešenih vprašanj nekdanjih borcev v naši republiki. Albert Klun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiujuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuauiiiiiiiii VČERAJ PRED POROTNIM SODIŠČEM Skoraj dve leti zapora zaradi napada na ženici Goriški ropar je s samokresom v roki izterjal borih 5 tisoč lir Ponoči 26. septembra Lani sta dve ženici, mati in hči, doživeli roparski napad v Ul. Trento v Gorici. Policija je na srečo kmalu po napadu prijela roparja, 24-letnega furlanskega natakarja Alfiera Matiza iz Paluzze, ki je zadnje tedne pred napadom prenočeval v nočnem zavetišču v Vidmu. Napadenki sta bili 84-letna Josipi-na Lipizier vd. Causer iz Gorice, Ul. del Santo 55 in njena hči, 62-letna Norina Causer par. Sctiolz. Ko sta pešačili po Ul. Trento v smeri proti Korzu, ju je napadel neznanec in naperil samokres v hčer. Kasneje se je izkazalo, da je bil samokres le igrača. Moški je prisilil žensko, da mu je ta izročila obe torbici, v katerih je bilo 5.000 lir. Neka stanovalka je iz bližnjega poslopja telefonirala policistom, ki so takoj prihiteli na kraj napada in pričeli iskati roparja. Kmalu so ga izsledili na železniški postaji, kjer je že kupil vozni listek za Trst. Seveda so ga vklenili in ga spravili v sodne zapore v Ul. Bar-zellini, kjer je čakal do včeraj. Včeraj dopoldne se je Matiza namreč maral zagovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem (preds. Corsi, tož. Tavella, pris. sodnik Salerno, zapis. Cicarelli ter šestčlanska porota), ki ga je sodilo zaradi ropa. Obtoženec je mirno priznal pripisano mu obtožbo in pojasnil, kako je izvedel napad. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal zanj 2 leti zapora in 250 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec odv. Filograna pa spremenitev obtožbe ropa v tatvino z obtežilnimi okolnostmd. Porotniki so po približno enournem posvetu obsodili Matiza na 1 leto in 10 mesecev zapora ter na 220 tisoč lir denarne kazni. Nove značke za pse na tržaški občini Na podlagi zakona o krajevnih financah iz leta 1931 morajo imeti psi vseh vrst najkasneje do 1. marca novo značko za leto 1972. Lastniki psov lahko dvignejo značke na šestem oddelku občine na Largo Granatieri 2 v drugem nadstropju, soba 272. Kdor bi hotel prekopati ostanke svojcev in jih ohraniti na drugem mestu, se mora Javita od 24. aprila do 5. maja 1972 pri čuvaju pokopališča ali pa na pokopališkem oddelku občine v poslopju na Pas-so Costanzi 2, peto nadstropje, soba 536. Prekopi bodo vsak delovnik od 8. do 10. ure. Po navedenem datumu bodo prekopali vse ostanke, za katere ne bo nihče vprašal in Jih položili v skupno grobnico, nagrobni kamni pa bodo postali last občinske uprave. Za zadnji dan pusta lokali odprti do 5. ure Tržaška kvestura sporoča, da so ob priliki zadnje pustne noči dne 16. februarja lahko vsi javni lokali tržaške pokrajine odprti do 5. ure zjutraj.1 1 Do konca meseca podpora ribičem Konec februarja zapaoe rok za vložitev prošenj za deželno podporo ribičem in gojiteljem mehkužcev. Prošnje sprejema deželno od-borndštvo za industrijo in trgovino (Trst, Ul. Trento 2). Po zakonu štev. 45 iz leta 1970 daje dežela prispevke za gradnjo ribiških ladij in čolnov, za nabavo pogonskih motorjev, popravljanje čolnov, za nabavo opreme, ribiškim konzorcijem in zadrugam pa tudi za gradnjo skladišč in delavnic. Poleg tega krije dežela s posebnimi prispevki tudi del obresti na ustrezne posojila. V letu 1972 je na razpolago za omenjene posege skupna vsoto 230 milijonov lir. PROCES SINDIKALNEGA ZDRUŽEVANJA NA GORIŠKEM Delavski razred si močno želi združeno sindikalno organizacijo Izjave pokrajinskih tajnikov Zulianija za COIL in Padovana za CISL ■ Kovinarski sindikati dejansko že izvajajo skupno delo Enotnost treh sindikalnih organizacij v Italiji postaja iz dneva v dan bolj realna. V letu 1972 pričakujemo odločno akcijo v tem smislu. Skoraj gotovo je, da bo prišlo do razpusta treh sindikatov ter do ustanovitve enotne organizacije, ki bo vsem delavcem .jamčila Rotov napredek v boju za njih pravice ter .jim zagotovila boljše pogoje pri njihovem delu. Nekatere delavske kategorije so naredile že mnogo skupnih akcij, kljub temu. da ni še prišlo do or-ganičnega združenja sindikatov in kaže, da so ti podvigi imeli vsekakor boljše rezultate kot jih je bilo pričakovati. Še posebno nas je zanimalo, kakšni so rezultati teh skupnih akcij v naši pokrajini in na kateri točki .je proces združevanja treh konfederacij. Tajniki treh sindikatov, Zuliani za CGIL, Padovan za CISL in Bregant za UIL, so nam dali izjave, s katerimi povsem pozitivno ocenjujejo dosedanje enotno delovanje. S skupnimi akcijami, je dejal Zu-liani, smo si izbrali pot. ki nas vodi potom ireversibilnega procesa do združenja. S tem smo si tudi postavila predpogoje za organično enotnost. Tajnik CISL Padovan je dejal, da je delavski razred pokazal veliko razumevanje za probleme, ki se tičejo procesa združevanja. Ta občutljivost se je pokazala predvsem v enotnem boju za reforme in za nove delovne pogodbe, v boju proti zatiranju, ki jo danes izvaja v Italiji vodilni kader, še posebno dobro so to izpeljale nekatere kategorije v naši pokrajini ki so se že vnaprej združile v vseh smislih. Kovinarji so nam očitno pokazali, je dejal Zuliani. kako .je treba dejansko priti do združenja. Zastavili so si celo problem včlanjenja ter prišli do zaključka, da bo njihovo strokovno kategorija odslei u-vedla enotno včlanjevanje. Praktično so Kovinarji prišli v svojem okviru že do organične enotnosti. Sindikati so si tudi postavili problem enotnega tiska ter problem enotnega sedeža, vendar so si biM Prekopi grobov na pokopališču pri Sv. Ani Občina sporoča, da bodo kmalu pripravili za nove grobove 18. kripto na 6. polju pokopališča pni Sv. Ani, kjer so pokopani za dobo de- V Trebčah se že pripravljajo na hove nastope in prireditve, ki Jih “odo letos imeli doma in v drugih “rilštvih. Pred kratkim so se odborniki pevskega ter prosvetnega druživa sestali v Pridvoru, kjer so “beli s tamkajšnjimi prosvetarji razgovor, kako naj bi navezali medvojne stike in utrdili vezi za nadaljnjo skupno delo. Grebenski pevski zbor Je namreč v lanski sezoni žel lepe uspehe s svojimi nastopi. Tako v Pulju kot v Trbovljah, na Opčinah, v Križu, l Skednju, na radiu ter drugod Je bB njihov nastop sprejet z velikim Navdušenjem, kar je dalo tudi pev-Cem samim veliko zadoščenje. Poleg teh važnejših nastopov, kjer so bili prisotni z lastnim celovečernim programom, so ob priliki proslave padlim nastopili septembra tudi v Pridvoru. Prav tam se Je rodila zamisel, da bi se med tema dvema vasema utrdile trajne vezi prijateljstva in sodelovanja. Prvi nastop, na katerem bodo sodelovali pevci iz Trebč v Pridvoru, bi moral biti meseca marca. Takrat bo tudi svečanost, na kateri bodo proglasili pobratenje med o-menjenima društvoma. Ta prireditev bo imela zaželen uspeh le, če se bodo pevci priprav Uali za nastop z resnim rednim delom. Ob tej priložnosti vabi odbor vse pevce, da se udeležijo pevskih vaj. K. R. Dva tragična samomorilska skoka Včeraj zgodaj zjutraj je na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice podlegla hudim poškodbam, ki jih je zadobila pri skoku iz tretjega nadstropja na cesto, 58-letna Elvira Bon&zza por. Misdaris s Trga Giarizzole 7. Zenska se Je odločila za usoden korak prejšnjo nedeljo. Vse nege zdravnikov, da bi ji rešili življenje pa so bile zaman. Za podoben korak se je včeraj zjutraj odločila tudi 19-letna šivilja Eleo-nora Moratto iz Ul. Schiaparelli 12. Dekle, ki je že dalj časa bolehalo na živcih in se večkrat zdravilo v tržaški psihiatrični bolnišnici, je včeraj okrog 9. ure zjutraj skočilo skozi okno četrtega nadstropja svojega stanovanja na cesto in se pri padcu na cestni tlak močno pobilo po glavi. S pridržano prognozo so jo sprejeli na oddelek za oživljanje, ob 15.45 pa je dekle podleglo poškodbam. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih DANES, 2. februarja ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (Abonma red A — mestni in red B — okoliški) Vozni red avtobusov za predstavo 2. februarja v Gorici: Avtobus St. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni - Devetak Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti. Palkišče, gostilna Peric . Rupa Peč, Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič. Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno, števerjan ob 19.50 Bukovje, Števerjan ob 19.55 Dvor, Oslavje ob 20.05 pri kostnici, Pevma - št- Maver ob 20.10 pri spomeniku. tajniki v izjavah soglasna, kajti v tem trenutku niso ti problemi osnovnega značaja. Seveda jih bo treba rešiti, ampak bo to izpeljano v skladu s procesom združevanja, v časovnih presledkih, ki bodo bolj ali manj kratki. Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje glede inkompatibilnosta med politično in sindikalno dejavnostjo, je Zuliani dejal, da bo CGIL spoštovala vsa sprejeta pravila, čim bo prišlo do razpusta treh konfederacij, vendar izraža zaskrbljenost, kajti s takim ukrepom bi se delavski razred verjetno manj zanimal za politične probleme, ki na so prav take važni kot sindikalni. Vsi vemo. ie dejal Padovan, da je bil problem inkompatibilnosta med politično in sindikalno dejavnostjo ena izmed najspomejših točk v pripravi programa za enotno konfederacijo: CISL oa smatra, da se je treba teh pravil držati, če hočemo priti do enotne organizacije, ki bi imela vsa jamstva popolne avtonomije. Tajniki so bili tudi složni v ugotovitvi, da se v takem delikatnem procesu naide.io še delavske sku- pine, ki niso še zrele in ne dojemajo pravilno smisla združevanja, zaradi tega ker so v drugačnih socialnih pogojih. Skupna volja po enotnosti pa je tako velika, da se ne moremo ustavljati in se ozirati nazaj. Želimo pa si. da bi vsi delavci brez izjeme stopili na avtobus. ki nas bo pripeljal do enotno postavljenega cilja. V okvira CISL in še posebno v okviru CISL goriške pokrajine, je dejal Padovan, je želja po združitvi velika, kar tudi dokazujejo sklepi, odobreni na zadnjem pokrajinskem zasedanju Samo s skupnimi močmi bomo lahko spremenili socialno - ekonomski položaj delavca ter spremenili neuravnovešenosti, ki so danes v naši družbi. Tudi CGIL. je dejal Zuliani, pričakuje z velikim navdušenjem trenutek. ko bo delavski razred dobil trdno sindikalno organizacijo, ki bo znala nadaljevati boi proti nepravilnemu razdeljevanju dobrin, socialnim krivicam in proti represiji vodilnega kadra v Italiii. Želimo, da bi vsi skupaj prišli do tega cilja, s skupno voljo in veliko odgovornostjo. ZA OMIUENJE STANOVANJSKE KRIZE V Podturnu bodo zgradili 18 ljudskih stanovanj Gradnja bo stala nad 105 milijonov in jo je prevzela zadruga iz Torviscose Z goriškega županstva so nam sporočili, da je bila 29. januarja na dražbi oddana gradnja dveh ljudskih stanovanjskih hiš, ki jih bodo zgradili v Ul. Garzarolli. V obeh poslopjih bo 18 ljudskih stanovanj in bodo za gradnjo potrošili nad 105 milijonov lir ali poprečno po 6 milijonov lir. Gradbena dela je prevzelo zadružno podjetje «Ars et labor* iz Torviscose v Furlaniji, ki je že izvedlo nekatere druge ljudske gradnje v Gorici. Pri tej gradnji bo občina deležna deželnega prispevka po 6 od sto na račun obresti v okvira deželnega zakona št. 26 z dne 16. novembra 1965. Številni prosilci za ljudska stanovanja upajo, da bodo čimprej začeli z gradnjo in jo izvedli v pospešenem tempu ter tako pripomogli k nadaljnjemu o-miljenju stanovanjske krize v našem mestu, kjer je še vedno občutno pomanjkanje delavskih stanovanj po dosegljivih cenah. Z avtom pri Mirnu treščil v cipreso Prejšnji večer nekaj pred 23. liro se je peljal 25-letni Radivoj Marušič, doma iz Rupe št. 35 z niiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiHiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiivviiiiimiiiiiiiiiiimniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii avtom fiat 600 iz Gorice po Tržaški cesti v smeri proti Rupi. Na ovinku v bližini mirenskega mejnega prehoda je mladenič izgubil kontrolo nad vozilom, zavozil preveč na desno in treščil najprej v drog z znakom za križišče, nato pa še v bližnjo cipreso. Z rešilcem so ga odpremili v splošno goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na čelu, na bradi in na kolenih ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Zapisnik je napravila cestna policija, ki je u-gotovila, da je avto popolnoma razbit in ni več za nobeno rabo. PO ANKETI MED DIJASTVOM S podeželja prihaja v goriške šole vsak dan 1.344 srednješolcev Težave s prevozi in z opoldansko malico - Potrebne bi bile podružnice šolskih zavodov v mestih na podeželju Goriška občina je v zadnjih mesecih izvedla anketo med dijaki, ki obiskujejo goriške srednje šole, da bi ugotovila težave, ki jih ti imajo vsak dan s prevozom od doma do šole. Ugotovili so, da prihaja vsak dan v Gorico iz drugih občin naše pokrajine, v nekaterih primerih pa tudi iz občin tržaške in videmske pokrajine, 1.344 dijakov in dijakinj. Največ jih obiskuje zavod za geometre in računovodje »Fermi*, sledijo nato dijaki industrijskega zavoda »Galilej*. V veliki večini primerov imajo dijaki tudi popoldanski pouk. zaradi tega morajo kositi v Gorici. Dijaki se zatekajo v nekatere šolske menze, ki delujejo bodisi v šolah kot v zasebnih prostorih, mnogi med njimi pa se zatečejo v gostilne na majhno kosilo Vprašanje tako velikega, vsakdanjega dotoka mladine v mesto povzroča številne težave logističnega značaja. Avtobusi so prenatrpani in ker prihajajo v mesto ob isti uri kot stotine osebnih avtomobilov povzročalo precejšnje zastoje v prometu. Goriški zavodi lahko sprejmejo le nekaj sto dijakov, vendarle se učenci rale poslužujejo avtobusnih zvez, posebno odkar jim daje deželna uprava podpore za prevozne stroške Večina dijakov je torej skoro ves dan odsotna od doma. Zaradi tega bi bilo potrebno v Gorici ustanoviti osrednji dom. kjer bi lahko dobili ti fantje in dekleta ceneni obrok tople hrane in kjer bi imeli tudi na razpolago prostore za učenje in za opoldansko razvedrilo. Na drugi strani pa so na gori-ški občini mnenja, da bi bilo potrebno ustvariti vrsto posebnih šolskih avtobusov. Ta namera je sicer hvalevredna, vendarle se nam zdi odveč, kajti v takem slučaju _______________________________ ____bi redni linijski avtobusi vozili v ■••iNaiiiimimiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiinHinimiiiuuiKiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiii sporočilo zveze uvav Pozor na pse in mačke zaradi zastrupljenih vab Z njimi nameravajo delno uničiti škodljive živali mesto prazni. To bi povzročilo nesporazume sindikalnega značaja, kajti podjetja bd bila primorana odpustiti šoferje in sprevodnike Mnenja smo, da bi bilo treba najti drugačno rešitev. V prejšnjih letih so nekatere šole, v katerih .je bilo precej navala, razdvojili: ustanovili so podružnice v Tržiču, Gradežu in lani tudi v Krminu. Tako so razbremenili bodisi šolska poslopja v Gorici, ki so bila že prepolna, na drugi strani pa so tudi olajšali avtobusne linije. Morda bi bilo prav padal jeva ti s to prakso in ustanoviti podružnice nekaterih šol v Gradišču in v Krminu, tako da bi dijaki študirali bliže svojemu domu Danes ponovna seja občinskega sveta Danes z začetkom ob 18.30 bo ponovna seja občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali s splošno diskusijo o občinskem proračunu. Če ne bo kaj nepredvidenega bi morali nocoj z diskusijo zaključita in tudi začeti z obravnavo posameznih postavk. Sele potem bodo lahko glasovali o proračunu za katerega se predvideva, da ga bodo sprejeli z glasovi leve sredine. Pokrajinska sekcija Zveze lovcev v Gorici, ki Ji Je poverjeno upravljanje lovskih rezervatov na Goriškem, namerava v kratkem začeti z večjim zatiranjem škodljivih živali. Lovski čuvaji se bodo pri tem posluževali vseh tistih ukrepov, ki SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V ITALIJI priredi v nedeljo, 6. februarja 1972 ob 16.30 v PROSVETNI DVORANI, Verdijev korzo 13 v Gorici, OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Uvodni govor bo imel prof. Milko Rener. Sodelujejo: Združeni pevski zbori z Goriškega (Srečko Kosovel, Jezero, Kras. Nonet, Oton Župančič, Briški grič); člana Slovenskega gledališča Mira Sardočeva in Stane Starešinič; Godalni kvartet šole Glasbene matice (Oskar Kju-der, Črtomir šiško vi č, Katja Kralj, Iztok Kodrič); Pevski zbor »LIRA* lz Kamnika. Vljudno vabljeni I jih dovoljujejo zakonski predpisi. Med temi so tudi zastrupljene vabe in umetna gnezda z zastrupljenim cvrtjem. S tem v zvezi opozarjajo vse občane na Goriškem na previdnost in naj ne pobirajo mrtvih živali, ki so poginile zaradi zastrupitve in ki jih lovski čuvaji še niso utegnili odstraniti in pokopati ali uničiti. Zlaista Je treba paziti na pse, mačke in druge domače živali v bližini lovskih rezervatov, ki bi se utegnile zastrupiti z vabami ali ker bi Jedle poginule živali. Zatinalna kampanja škodljivcev bo v korist tudi kmetijstvu, ker bo z zmanjšanjem števila nekaterih škodljivcev (npr. srak in vran) manjša tudi škoda, ki jo ti povzročajo na kmetijskih kulturah in pri perutnini. Opozorilo trgovinske zbornice V zvezi z bližnjim prvim razdeljevanjem sladkorja proste cone za 1972 trgovinska zbornica v Gorici vabi maloprodajne trgovce in grosiste za prehrano, ki so zainteresirani pri razdeljevanju, da čimprej izpolnijo svoje obveznosti glede razdeljevanja v lanskem letu. •nu«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiii||l||iaal|llini|||inill||||||||||||||||||||||||||||||||||||||UU||||||M||||B V VEČINSKI STRANKI PO VEČMESEČNI KRIZI STARI POLOŽAJ V KD P. De Simone bo še tajnik stranke . Rumorje. va struja se hoče plasirati v naši deželi Notranja kriza v posoški krščanski demokraciji se bliža koncu. Zastopniki treh struj, ki se v vsedržavnem merilu navezujejo na tri levičarske struje (bazisti, Moro, Donat Cattin), so dosegli sporazum. Pasquale De Simone, moro-tejec, bo še naprej ostal tajnik stranke, v izvršnem odboru bodo še nadalje sodelovali zastopniki vseh treh struj, ki imajo, med drugim povedano, vseh enaintri-dčset mest v pokrajinskem odboru stranke. De Simone je pred približno šestimi meseci podal ostavko na mesto tajnika iz dveh razlogov: neki član pokrajinskega odbora je iz morotejske skupine presedlal v strujo «forze nuove*, ki ji v krajevnem merilu načeluje nekdanji tajnik dr. Cian. Morotejci so zaradi tega izgubili absolutno večino; v Gradežu pa je prišlo do trenja med morotejci in bazisti zaradi osebe, ki naj bi bila imenovana na predsedniško mesto krajevne letoviščarske ustanove. V šestih mesecih, ko ni bilo v KD tajnika — De Simone je funkcijo opravljal le začasno — so se kalne vode nekoliko pomirile. Zastopniki treh struj so dosegli sporazum in stvari bodo vnaprej tekle kot prej. V Gradežu so baje našli osebo, ki bo zasedla predsedniški stolček tamkajšnje letoviščarske ustanove. Znotraj KD pa je prišlo v tem času do določenih premikov. V Tržiču sta se ustanovili dve novi struji. Ena je nekako krajevnega značaja, druga pa se v državnem merilu opira na Piccoli - Rumor-jevo skupino in v Tržiču so imeli sestanek deželnega značaja. Jasno je, da hočeta ta dva državna prvaka KD najti močno postojanko tudi v naši deželi. Doslej sicer nista še dobila kake vidnejše o-sebe, nihče pa ne ve kaj prinaša bodočnost. Tudi znotraj ostalih skupin se vršijo nekateri premiki. Najbolj aktivna je skupina «forze nuove*, ki je v zadnjih mesecih pridobila precej, med bazisti pa je baje prišlo do določenih trenj osebnega značaja. Ozadje raznih nesporazumov so deželne volitve, kajti ni znano če bo sedanje razmerje sil v goriški krščanskodemokratski delegaciji v deželnem svetu ostalo neokrnjeno: dva bazista in en mo-rotejec. Tako razmerje namreč ne ustreza stranki. dejanskemu pbložaju v Trčenje avtov pri Jamljah Prejšnji večer okrog 18. ure sta na državni cesti, ki pelje iz Ja-melj na mejni prehod pri Brestovici, trčila avtomobila, pri čemer jo bilo troje ranjencev. Avto volkswagen je vozil 31-let- ni Paolo Canciani iz Starancaua od meje proti Jamljam. V nasproti ni smeri pa je šel z avtom mini-minor 27-letni Alberto Puntin iz Pierisa. Oba sta čelno trčila. Can-cianija so pridržali v tržiški bolnišnici za 15 dni na zdravljenju zaradi zloma reber in dragih poškodb. Puntinu so ugotovili zlom nosne kosti ter poškodbe na kolenih, tretji ranjenec pa je 25-letni Giordano Clementi iz Staranca-na, ki se je peljal s Puntinom. Dobil je številna odrgnjenja na čelu in po udih. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Jamelj. Občinski proračun v Tržiču Končno je v ponedeljek zvečer prišel na seji občinskega sveta v Tržiču na vrsto proračun občine za leto 1972. Župan je podal svoje poročilo in za njim so poročali se občinski odborniki, vsak s svojega področja. Ker je medtem postalo že pozno, so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali v soboto, 5. t. m. ob 16. uri. Predvideni sta potem še dve seji, 8. in 9. februarja ob 20.30, na katerih računajo, da bodo zaključili debato proračunu in z glasovanjem o-dločili njegovo usodo. V Salonu Meblo slikarsko razstava Silvestra Komela V galeriji salona Meblo v Novi Gorici bo v petek, 4. februarja ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta do 25. februarja t L, vsak dan od 8. do 19. ure. Razstavo prireja ZKPO v Novi Gorici. Silvester Komel je že večkrat razstavljal in posebno v zadnjem času dosegel precejšen uspeh. KLUB < SIMON GREGORČIČ» GORICA vabi na zanimivo predavanje O naših ljudskih običajih. Fotoreporter MARIO MAGAJNA iz Trsta bo v petek, 4. januarja ob 20.30 v dvorani na Verdijevem korzu 1 predaval o temi KRAŠKA OHCET Svoja izvajanja bo ponazoril a nad 200 barvnimi diapozitivi. Gorica VERDI ob 20.30 gostovanje SG iz Trsta z dramo T. W. »Tramvaj poželenje* — V 11 prizorih. CORSO 17.00—22.00: »La moglie nuo-va», M. Renet in Silva Koecina. Italijanski film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO 17.00, 19.30 in 22.00: «11 buono, il brutto, tl cattivo*. Cl. Eastwood in L. Clift. Italijanski kl-nemaskop v barvah. CENTRALE 17.00-21.30: «Johny Ga-ry — il piu grande mostro*. J. 0'Neil in Lee Hunter. Angleški bar-ni film. VITTOR1A ob 17.15: »Non com- mettere atti impuri*, L. Salce in B. Buchet: kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. tržiti AZZURRO ob 17.30: »Anime nere», D. Hopper in McCrea. Kinemaskop v barvah. ECELSIOR ob 16.00: «11 Decamero-ne», Pier Paolo Pasolini. Kinemaskop v barvah. PRINCIPE ob 17.30: «U lotta del sesso 6 milioni d anni fa>, J. Ege in T. Bromier. Iz goriškega matičnega urada Dne 31. januarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 8 rojstev in 4 smrti. Rojstva: Raffaela Gallina, Cristina Vidmar, Serena Berto, Graziano Vel-lini, Daniela Cemigoi, Anna Marghe-rita Gabino, Marco Salvaneschi in Roberto Tedesco. Umrli: upokojenka 91-letna Euge-nla Cossutta vd. Giorgi; upokojenka 73-letna Angela Bogo por. Sorbo; gospodinja 79-letna Lucia Fabbro vd. Peruch: upokojenka 81-letna Giovan-na Magris vd. Stevenato. L w urica Gorica): »Django proti it barvni film — ob 18. \ovu SOČA (N. Sartani*. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Nekateri so za vroče*, ameriški film — ob 18. in 20. PRVAČINA: »Zaljubljene žene*, francoski barvni film — ob 20. RENČE: danes zaprto. ŠEMPAS: danes zaprto. KANAL: danes zaprto. DESKLE: »Ljubil sem hippy dekle*, ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna D’UDINE_ Trg sv. Frančiška 5, tel. 2124, V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Dr. Rismondo* - Ul. Toti 52. tel. 72701. PD «0. ŽUPANČIČ* IZ ŠTANDREŽA priredi v soboto, 5. t m. ob 20.30 v svojih društvenih prostorih PREŠERNOVO PROSLAVO Program: 1. Pozdrav 2. Pevski zbor »Srečko Kosovel* iz Ronk 3. Govor in recitacije domače dramske družine 4. Moški zbor »O. Župančič* iz štandreža 5. Predvajanje dokumentarnih filmov. Vabljeni. OB 30. OBLETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Ljubomir Sancin - Stojan do vedno novih spoznanj Trpki trenutki osamelosti • Iz zapora v vojsko, ki je ni maral - Zarodi osumljenja iz enote v enoto sirom po Italiji Ih ker v sebi razen samonikle nacionalne zavesti, podedovane po starših in dolinski vaški tradiciji, ni našel drugega razloga za lastno aretacijo. je v svoje beležke zapisal: «Bil sem zaprt zaradi svoje neomajne slovenske misli. Tujec z vso krutostjo barbarsko tlači in hoče uničiti naš mali, vendar čili narod zato se mu je zdelo potrebno, da je mene in moje tovariše aretiral in obdolžil vsega najhujšega... Mi, revni proletarski mladeniči, smo se mu zdeli toliko nevarni za njegov puhli državni ustroj, da nas je sklenil ostrašiti, a kaj je s tem dosegel?... Vedno bolj neomajno verujemo v veliko bodočnost slovanskih narodov, ki jih nobena sila več ne more upogniti...* Ko se je v zaporu v Firencah seznanil z italijanskimi antifašisti in po 7 mesecih ugotovil, da je v istem zaporu tudi njegov prijatelj Ma-jan Slavec, je prišel do spoznanja, da se antifašistične sile hitro krepijo, ter zapisal: •Spoznal sem se z mnogimi političnimi jetniki, s kalt-rkni me veže skupna plemenita mir el, nam vsem sveta, vendar še nd čas, da se realizira.* Nekaj dni pozneje je zapisal, da je s prijateljem Marijem, ki ni bil o tem dovolj poučen, vneto razpravljal o socialni, gospodarski, kulturni in politični preteklosti slov. naroda, v katerega svetlo bodočnost je neomajno verjel. Ljubomir Sancin je neizmerno spoštoval starše, sestro Darko, domačine in sorodnike. O njih je o božiču 1940 v zaporu zapisal: •Hudo mi je bilo, ker sem vedel, da moji zelo žalujejo za menoj..., niso s« na jasnem ne v kakšnem položaju sem in ne kakšna bo moja usoda. Bolj sem se bal zanje kot zase, saj za njih sem bil vse.* V trpkih trenutkih ga je v ječi včasih navdajal občutek osamljenosti in zapuščenosti. Tedaj ga je za hip popadel dvom, ali so ga morda tudi domači pozabili. Najhuje mu je bilo o božičnih praznikih 1940. leta. Čutil se je potrtega in zapuščenega ter pozabljenega od vseh. Ko pa je tega dne popoldne dobil od doma zavoj, poln domačih dobrot. je v spomin na ta družinski praznik zapisal: •Le kako sem mogel samo za hip pomisliti, da so me tudi domači pozabili, ko sem se zdel sam sebi od vseh zapuščen in pozabljen v tistem grobu* (celici, op. pis.). Potem pa je z opisom lastnih spoznanj in čustev vedro nadaljeval: »Živel sem in razmišljal z vedno bolj trdnim in neomajnim zaupanjem v veliko prihodnost našega zdravega naroda. Naj živi in se krepi slovenski narod!* Policisti so ga v zaporu zasliševali tudi o njegovih zvezah z dekleti, s sorodniki, z znanci in s prijatelji; mu cenzurirali pošto in jo zadrževali. Tako je nekoč jeseni 1940 napisal dekletu Duški iz Rihember-ka (Branika), ki je služila v Trstu, z njo pa se je bil spoznal v Her-peljah o pustu 1940, pismo v verzih. Kmalu potem je prišel brigadir s kvesture in ga zasliševal o tem, ali je z njo govoril tudi o politiki, kako jo je spoznal ipd. On pa se mu je smejal, češ ali je tudi poznanstvo z dekletom nevarno za državo; zato mu je začel policist brati levite in ga strašiti s tem, da bodo vsi njemu podobni še dolge mesece zaprti, potem pa vsi u-streljeni. Mirko pa ga ni maral poslušati. Pozneje pa je o tem zapisal: •Če bi hotel človek poslušati vse, kar nam pripovedujejo pri vojakih, na policiji in po časopisih, bi morali biti že davno v bolnišnici za duševno bolne.* Ko so njega, Slavca in Zorka 9.2. 1941 izpustili iz zapora, sta se s Slavcem vrnila v spremstvu policistov v Pistoio k 127. pehot, polku. 18.3.1941 so to enoto poslali v Albanijo, seveda so prej iz nje izločili Slovence kot nezanesljive. 31.3.1941 so ga premestili v Sieno k 87. pehotnemu polku. Toda le nekaj dni potem so ta polk poslali na fronto proti Jugoslaviji na Primorsko in spet so Mirka Sancina in druge Slovence izločili. V spomin na tiste dni je v svojo beležnico zapisal: •Zelo sem se zanimal za poročila s te fronte. V začetku sem bil vesel, ker so se tudi Jugoslovani postavili proti fašističnim tiranom, a potek vojne me je razočaral. Ob vsaki slabi novici mi je bilo tako hudo, kot bi me nekdo zbadal z mečem v srce. Vedno sem se čutil navdušenega Jugoslovana, zato sem ob takih poročilih s fronte hudo trpel, vendar sem bil prepričan, da se bodo stvari zasukale, ker pravica mora končno vendarle zmagati-* •IIMIMIfIHIHIIIHttllIHtIHIIIIIIIItMHIIIIIllIHMHIIIIIII PREJELI SMO IT ALI A. Rivista di documentazione fotografica. Libreria dello Stato, Roma. LOTTA CONTINUA. Quindicinale. Anno IV num. 1. 15 gennaio 1972. FORCBS. Revue d'information tri-mestrelle publiče par les Rela-tions Publiques de 1’ Hydro - Que-bec. N. 16. 1971. I REVUE. Mensuelle yougoslave XI 1971. Ed. NIP »Borba* Beograd. Andreina de Clementi: AMADEO BORDIGA. Piccola biblioteca Ei oaudi, 155. Po izpustitvi iz zapora in vrnitvi v Pistodo so Ljubomira Sancina prikrito nadzorovali in ga pogosto premeščali. Navzlic temu je, kamorkoli je prišel, zbiral Slovence in se z njimi družil. Najrajši so se sestajali po gostilnah in prepe vali slovenske pesmi ter z njimi navduševali tudi Italijane. Še več kot dve leti in pol je moral služiti italijansko vojsko. V začetku 1942 so mu sicer dali enkrat pet, drugič pa 7 dni dopusta, potem pa so za slovenske vojake ukinili dopuste. Tedaj je zapisal: »...Slovence nas imajo za sužnje. Vojaki smo brez pravic.* Potem pa je romal iz kraja v kraj in iz enote v enoto: iz Pistode v Piemont, od tam v Parmo, No-varo, Arezzo, Imperio. Sanremo in drugam. Najbolj se je čutil ponižanega, ko so ga dodelili za mulo-vodca, kor je menil, da je to posel za zaostale analfabete, med katere se ni nikoli štel. Kamorkoli je prišel, je z zanimanjem opazoval življenje ljudi in razmišljal o njihovem delu, si v knjižnicah izposojal in marljivo pre biral knige. Tako je prečital tudi neko delo o življenju Trockega. Ko je avgusta 1941 prišel na topniške vaje v neko vas v bližini Arezza in se pogovarjal s kmeti, je o njihovem, socialnih krivic polnem življenju zapisal: »Kmetje tam delajo za polovico pridelka, drugo polovico dobijo lastniki zemlje. Ta način organizacije je žalosten. Tisti, ki ne dela, dobi prav toliko kot oni, ki se je celo leto trudil in mučil. Tamkajšnji kmetje so zelo naveličani takšnih odnosov in pravijo, da bo treba po vojni gospodarje odpraviti; ker pa fašizem tak sistem podpira, so ti ljudje njegovi nasprotniki in pričakujejo njegov padec.* Prav tako ostro je obsodil krivična socialna razmerja med kmeti in menihi, ko je avgusta 1941 ugotovil v hribovskem kraju Camaldali, da 70 kmetov dela na samostanski zemlji in jo obdeluje za polovičen pridelek. Zato je zapisal: »Menihi žive lepo in bogato, njihovi kmetje pa morajo zanje trdo delati.* Razmišljal je tudi o nezadostni solidarnosti med slovenskimi vojaki in hlapčevsko ponižujočem vedenju nekaterih do Italijanov. Take je ost-o obsojal in videl v takšni hlapčevski mentaliteti enega izmed vzrokov, da se nismo Slovenci že prej združili in se osvobodili. Tedaj je prizadeto in z bridkostjo v srcu zapisal: »Slovenci smo tudi sami krivi, da danes tako neznosno trpimo, ker se nismo znali prej temu izogniti. Preradi smo tujcu ponižno služili, zato moramo sedaj trpeti, a potem upajmo, da bomo postali bolj 'zdravi’.* Kot bister kmečki fant je pojmoval življenje realno in praktično. Vedno si je prizadeval, da se česa koristnega nauči, zato se je februarja 1943 vpisal v vojaško šofersko šolo in se v upanju, da mu bo to koristilo, marljivo učil. Čeprav je bdi pozneje med NOB neustrašen borec in odličen komandir, je z vsem svojim bistvom sovražil vojno in orožje. O tem je zapisal, ko se je učil o motorjih: »To mi lahko koristi v življenju... kaj vraga mi bodo koristile puške in topovi?* Spomladi 1943 se je začel po porazu fašističnih vojsk v Afriki in na vzhodni fronti ter zaradi čedalje pogostejših vesti o partizanskem gibanju v Jugoslaviji, čedalje bolj živo zanimati za tamkajšnje razmere. Marca 1943 je zapisal v svojo beležnico: »Najrajši se srečujem s svojimi slovenskimi tovariši, ...da bi se kaj pomenili o politiki in o partizanskem gibanju na našem jug. ozemlju. To se nam je zdelo vedno najbolj zanimivo...* Čeprav je bil prej veren, se je postopno otresel tudi verske vneme. Tako je aprila 1943 zapisal: »Za veliko noč sem bil dežurni v spalnici in mi zato ni bilo treba iti k maši, kamor nič rad ne hodim.* Za prvomajske dni so se pojavili v krajih ob ligurski obali, kjer je bdi Sancin, protifašistični lepaki in to je z veseljem zapisal v svojo beležnico. Konec maja ali v začetku junija je zadnjikrat zabeležil naslednje: •...Kaže, da tega življenja noče biti konec. Ta hudičevi sovražnik (pri tem je mislil na fašizem, op. pis.) se noče še predati, pri vseh izgubah, ki jdh ima, hoče nadaljevati s prelivanjem krvi. Vsi pričakujejo, da bo kmalu konec te fašistične buržoazije. Kamor se človek obrne, tam sliši samo preklinjanje gologlavega tirana, ki sedi v Rimu.* Ob zaključku sestavka velja poudariti, da je bila življenjska usoda Ljubomira Sancina, partizanskega komandirja, in njegovih tovarišev, italijanskih vojakov in političnih jetnikov fašističnega režima, po italijanski kapitulaciji pa borcev NOV, podobna usodam in potem, ki so jih prehodili desettisoči primorskih mož in fantov, ki so preživeli dolga leta lačni, izmučeni, zapostavljeni in ponižani po italijanskih vojašnicah, ječah in koncentracijskih taboriščih, po italijanski kapitulaciji pa se vključili v partizanske enote in se več kot 20 mesecev borili in krvaveli za svobodo. Sancin pa sodi nedvomno med tiste, Id so zaradi večje osveščenosti prej in bolje kot večina spoznali obseg fašističnega zla in nevarnost, ki jo je predstavljalo za slovenski narodni obstoj, zato so predstavljali, nekateri celo proti svoji volji, nekakšne vodnike in usmerjevalce, moralno, politično in tudi vojaško a-vantgardo v osvobodilnem boju primorskega ljudstva. Sancinovo pot osveščanja skozi zapore in italijansko vojsko lepo upodabljajo njegove beležke in pisma. MAKS ZADNIK (Konec) Viri: Zapiski L. S. Stojana, ki jih hrani sestra Doroteja Bandi, Dolina 110. Stojanovi pismi iz zapora 2.6. 1940 in 17.2.1941, Dorot. B. Spomini sestre Doroteje Bandi. Opomba: Beležke sem uporabil smiselno, ne dobesedno. V nedeljo je bila v Kulturnem domu proslava, posvečena Simonu Gregorčiču. Na njej so sodelovali pesnikovi bližnji rojaki Kobaridci in sicer mešani pevski zbor, otroški zbor in zbor recitatorjev. Tem je pomagal še orkester gojencev ljubljanske akademije za glasbo. Vso proslavo je pripravil in vodil kobaridsld kaplan Avgust Ipavec, ki je po rodu iz Ročinja ....................................................................................................................................iimiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiunmiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiii KER JE NARKOMANOV VEDNO VEČ... Nova sredstva proti mamilom Vdihavanje ogljikovega dvokisa proti heroinu NEW YORK, 1. - Ker je kljub vsem policijskim in drugim nadzorstvom razpečevanje in uživanje mamil vedno večje, je povsem razumljivo tudi to. da se znanost, posebno medicina, z vedno večjo vztrajnostjo loteva tudi pripomočkov oziroma sredstev za ooroo proti mamuom, oziroma proti posledicam uživanja mamil. In tudi sleherni uspeh na tem področju je dobrodošel. Tako je ameriški strokovni tisk te dni z zadovoljstvom zabeležil uspehe novega načina zdravljenja proti zastrupitvi s heroinom. Kakor se na prvi pogled zdi, je to sredstvo dokaj enostavno in hkrati precej učinkovito. cioveKU, Ki se je zastrupil s heroinom, dajo inhali-rati to se pravi vdihovati ogljikov dvokis. Poskusi, ki so jih napravili na medicinskem raziskovalnem centru v Filadelfiji, so dali dokaj obetajoče rezultate. A-meričani so temu načinu zdravljenja nadeli ime tCDh, kar je kratica celotnega izraza tCarbon Dio-xide Inhalation» in obstaja v enostavnem vdihavanju ogljikovega dvokisa • in ■ to do tolikšne mere, da pade pacient v nezavest. Nato pa mu pomagajo ponovno *v življenje» s tem, da mu dajo vdihovati čisti kisik ali pa tudi popolnoma čist zrak, kot pač kažejo fizične razmere pacienta. Sicer pa spravijo pacienta na noge tudi drugače, na razne načine, ki so v navadi pri ponovnem obujanju človeka, ki pade v nezavest. Vest, ki jo prinašamo, je objavilo glasilo ameriškega zdravniškega združenja. V glasilu je podrobnejše poročilo objavil dr. Albert Kaverne, znam newyorški psihiater, ki si je ta način zdravljenja tudi omislil in ga tudi v dolgih letih preskusil na najrazličnejših pacientih. Pri tem so mu pomagali kolegi specialisti, ki so se tudi sicer ukvarjali z zdravljenjem narkomanov. O tej zadevi ne piše le dr. Albert Laveme, pač pa tudi direktor medicinskega raziskovalnega centra dr. Wharton Shober, ki v svojem članku pravi, da je zelo verjetno, da bo ta način zdravljenja dokončno rešil problem narkomanov in zastrupljanja z mamili na sploh, kajti s tem načinom zdravljenja se pri narkomanu avtomatično pretrga želja po mamilih. Kaže, da ta način zdravljenja ustvari v narkomanovem organizmu nekakšen odpor proti mamilu. Še več, novi način zdravljenja ima še to dobro plat, da pri nar- komanih, ki so se prostovoljno podvrgli temu načinu zdravljenja, ni bilo opaziti tistih simptomatičnih bolečin, ki So tako značilne za narkomane, ko se skušajo odvaditi mamilom. Mnogi narkomani, ki so se odmjali mamilom na zgoraj opisan način, so se mogli v kratkem vključiti v normalno dejavnost, pa čeprav so se prej dolgo predajah mamilom. Toliko o tem dva strokovnjaka. Drugi pa menijo, da rezultati niso tako odlični, kajti narkomani, ki se z vdihavanjem ogljikovega dvokisa odvadijo mamilu, se heroinu odpovejo le za nekaj časa, kajti nato si ga ponovno zaželijo, te omenjeni dr. Laveme glede tega meni, da bi se pacient moral dalj časa zdraviti z vdihavanjem ogljikovega dvokisa. Vrh tega meni, da bo treba njegov način zdravljenja še temeljiteje preučiti da bi se odkrile trajnejše pozitivne posledice v borbi proti uživanju mamil. Vidimo, da si pogledi strokovnjakov glede tega niso edini. Del strokovnjakov vidi rešitev, drugi pa meni, da je methadone neučinkovito sredstvo proti heroinu. Sicer je sam dr. Albert Laveme priznal, da bo moral svoje uspehe izpopolniti in študije poglobiti, toda dejstvo je, da vdihavanje ogljikovega dvokisa koristi. Vendar ista revija, ki govori o tem. beleži tudi vedno večje število zastrupitev s sredstvom methadone. Pri tem pa beleži tudi tri žalostne primere, ko so do tega sredstva prišli trije otroci, od katerih je eden celo umrl. Logično pa je, da za to ni kriv dr. Albert Laveme, pač pa ne dovolj previdni starši. S svoje strani pa je dr. Barrg Ramer, psihiater iz San Francisca in direktor rprograma methadone.> v San Franciscu poudaril da nesreče, ki so se pripetile trem družinam, ker so njihovi o-troti uživali methadone. ne smejo vplivati na druge ljudi, kajti odkar se izvaja tprogram methadone*, se število zločincev krči, kar je razvidno iz tega, da je v San Franciscu vedno manj zločinov. Dr. R amer dobesedno pravi: »Če poberemo z ulic 550 narkomanov, bomo imeli 550 zločinov manj na dam. Dr. Ramer namreč pravi, da so uživalci mamil prisiljeni izvršiti vsak dan po kak zločin, da bi prišli do sredstev za nakup mamila. In v tem je tprogram methadone» imel doslej dokaj uspehov. TOME SVETIMA 299. LHASA TEMA, KI BO KMALU NA DNEVNEM REDU PADAVINE PO CELINAH IN UPORABNOST VODA Koliko vode dobi Evropa in koliko je «prihrani> MOSKVA, 1. — Kadar je govor o tako imenovanih ekoloških problemih in o tem se zadnje čase vedno pogosteje razpravlja, se zelo pogosto omenjajo tudi problemi, ki nastajajo v zvezi z vodo. So strokovnjaki, ki opozarjajo svet, naj varčuje z vodo, kajti sicer mu je bo kmalu zmanjkalo. To se morda zdi neverjetno, ko pa imamo tri dele sveta prekrite z vodo, z morji in oceani, da ne govorimo še o jezerih in rekah, ki preprezajo svet. Če je res, da bi bilo nesmiselno govoriti, da bi človeštvu nekega dne zmanjkalo vode, je tudi res, da so na nakaterih področjih že sedaj v težavah z vodo, ker je na teh področjih ni dovolj, dobavljanje od drugod pa je drago. Sicer bi mogli ob tem še kaj dodati, da namreč razpolaga človeštvo z novimi sredstvi za raz-soljevanje morske vode in da zato človeštvu vode ne bo zmanjkovalo, pa čeprav bo ta nekoč dražja kot je danes, da pa se ne bi spuščali predaleč v to, bomo navedli le nekaj zanimivih podatkov o tem, koliko vode ali če hočemo koliko padavin ima ves svet, koliko posamezne celine in podobno in sicer po podatkih, ki jih razberemo po karti, ki so jo pred nedavnim izdelali sovjetski strokovnjaki. Predvsem moramo vedeti, kako voda »kroži*, saj je znano, da voda neprestano teče in se odteka ter izhlapeva v ozračje, kjer se spreminja v oblake, nato pa v obliki dežja ali snega pada spet na zemljo itd. Ta ciklus, ki bi ga mogli imenovati atmosferski ciklus, se menjuje v poprečju vsakih 10 dni. Seveda včasih traja le nekaj ur, včasih pa veliko več, toda celoten ciklus traja 10 dni. Voda iz umetnih in prirodnih jezer se »zamenja* v celoti v treh letih, podzemeljske vode so počasnejše. Razen določenih izjem, ki se nanašajo predvsem na kraška področja, se podzemeljske vode nasploh »izmenjajo* v poprečju vsakih 5000 let, pa čeprav se v določenih kraiih te vode »zamenjajo* tudi v 300 letih. Najpočasnejša menjava pa je menjava vode, ki jo vsebujejo polarni ledeniki: 9 tisoč let. Na osnovi najnovejših merjenj največ padavin, dežja in snega, ima azijska celina, na katero pade 34 odst. vseh padavin, to se pravi nekaj nad eno tretjino vseh padavin sveta. Kar se pa podzemeljskih voda tiče, jih ima Azija 29 odst. Na drugem mestu je nato Južna Amerika, ki ima 21 odst. vseh padavin in hkrati kar 31 odst. podzemeljskih voda. Za Južno Ameriko pride glede tega Severna Amerika, ki ima 16 odst. svetovnih padavin in 16 odst. podzemeljskih voda. Evropa dobi le 8 odst. padavin in ima 9 odst. podzemeljskih voda. Pred Evropo je Afrika, ki dobi 11 odst. padavin in ima 12 odst. podzemeljskih voda. Najmanj voda, padavin in podzemeljskih voda ima Avstralija, saj je pretežni del te dežele — puščava. Do tu smo navedli procente vode, ki je pade na površino te ali one celine ter koliko podzemeljske vode ohrani ta ali ona celina. Sedaj pa bomo navedli količine vode po milimetrih na kvadratni meter, kar je dejansko merilo, ki nam pove, koliko vode ima vsaka celina, pa čeprav je tudi pri tem res, da vsa voda, ki pade na zemljo v obliki dežja ali snega ni vedno uporabna. Ne glede na to, torej, imamo naslednjo sliko: (Nadaljevanje na 6. strani) V PONEDELJEK ZVEČER Duo Rossi - Bacchelli v koncertnem društvu Pet tednov je minilo od zadnjega večera letošnje sezone tržaškega koncertnega društva. Zadnji glasbeni ponedeljek je zato bil prvi v letošnjem letu. Prvotni spored je za to priložnost napovedoval nastop dua Dumay-Thiolli-r. Žal, sta morala umetnika svoj obisk v Trst odpovedati zaradi pianistove bolezni. Umetniško vodstvo koncertnega društva je zato brž poskrbelo za nadomestilo, kar lepo priča o resnosti, ki sploh označuje delovanje te ugledne glasbene ustanove. Tako se je med ponedeljkovim občinstvom obžalovanje zaradi odpovedanega koncerta prepletalo z diskretno radovednim pričakovanjem pred nekaj dnevi najavljenega nastopa mladega in obetajočega dua. ki ga sestavljata violinist Cristiano Rossi in pianist Antonio Bacchelli. Njuna razmeroma kratka umetniška pot je posejana z vrsto uglednih priznanj in nagrad ter laskavih ocen. Bacchelli je med drugim klavirski pedagog na konservatoriju Cherubini v Firencah. Tržaškemu občinstim sta se predstavila z bogatim a morda za spo znanje le prepestrim sporedom. Nanizajmo točke: Tartinijeva Sonata v g-duru op. 2, št. 12 in Brahmsova Sonata v d-molu op. 108 v prvem delu, a v drugem Ysayejeva Sonata v d-molu op. 27, št. 3; Schonbergova Fantazija op. 47 ter Ravelova Sonata za violino in kla-vir iz leta 1927. Uvodna sonata velikega Istrana je ugajala z enostavnostjo melodičnega poteka v prvem stavku (Andante cantabile) ter s prekipevajočo radostjo drugega (Allegro moderato) in tretjega (Presto) stavka. Sledila je znamenita sonata hamburškega mojstra, ki je kompozicijsko tako mogočno zasnovana, da v resnici presega okvir komornega iz m jan ja. Žal ne moremo trditi, da je bila igra izvajalcev kos zahtevni nalogi. Prespokojno tolmačenje hitrih stavkov je večkrat privedlo do neprijetnega občutka neenovitosti. Večja sproščenost v naglih in tekočih prehodih bi nedvomno poudarila dialektiko z napetostjo dramatičnih zapletov. In še, kar zlasti velja za klavir, bi bogato Brahmsovo moduliranje bolj prišlo do izraza ob gostejši polnosti «sozvočij*. Belgijec E. Ysaye, ki sta mu življenjski letnici 1858 in 1931, slovi predvsem kot violinski virtuoz, ki mu sicer kompozicija ni bila deveta skrb. Iz skrbno sestavljene spremne besede zvemo tudi, da ga je tržaško občinstvo lahko občudovalo leta 1907 v gledališču Verdi., Violinist Rossi je pri njegovi sonati za violino solo prikazal lepo mero tehnike, o kateri ne dvomimo, da jo bo dalje uspešno dopolnjeval. Točka, ki je sledila, je bila go tovo mnogim najzanimivejša na sporedu. Fantazija op. 47 je razmeroma znana Schonbergova skladba. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pri delu boste naleteli na kako težavo, kar pa vas ne bo spravilo v zadrego. Bolj nerodno bo doma zaradi nerazumljive napetosti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Načrte boste izpeljali brez težav, toda le če se ne boste spuščali v pikolovstvo. Doma bo vse prav zaradi soglasja. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Novi uspehi, vam bodo pripomogli k utrditvi položaja. V čustvenih zadevah veliko zadovoljstvo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zvezde vam ne kažejo nič dobrega. Kljub temu ne obupajte. Z vztrajnostjo boste zmagali. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prilagodite se razmeram. Edino tako boste prišli do cilja. Obeta se vam vesel večer v novi družbi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dober in obetajoč predlog. Sprejmite ga, hkrati pa zavihajte rokave. Ne bo šlo vse gladko. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Med prijatelji nekaj ne bo prav. Bodite nekoliko previdni. Posvetite čim več časa domačim, da ne bi prišlo do kake razpoke. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Vsestransko zadovoljstvo zaradi uspelih poslovnih podvigov. Z velikodušnostjo boste ustvarili prijetno razpoloženje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne vsiljujte svojih idej, čeprav bi bile najbol.jše. Nekoliko pesimistično boste razpoloženi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Za vsako delo je potreben čas, zato si ne prtite več del hkrati. Manj iniciative, tudi ko ste v družbi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z načrti boste prodrli. Možen uspeh tudi med novimi znanci. Krasno razumevanje z ljubljeno osebo. Na tej poti bodite vztrajni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Predlagali vam bodo posel ali delo, ki ni za vas. Ne sprejmite ga, če se ne čutite dovolj močne. saj je nastala komaj dve leti Pre^ avtorjevo smrtjo. Napetost dis°' nanc in odsotnost vsakršne somer-nosti v sicer zanesljivo speljanem ritmu učinkujeta na pozornega P°j slušalca zelo kompleksno in prod' slovno. Zaključna skladba nam predstav1 Ija Ravela v podobi, ki se ne uj>■’ ma do potankosti z ustaljeno preč stavo o njegovi umetnosti. V sonati, ki se členi v allegretto, moderato (blues) in allegro (perpf' tuum mobile) spoznamo lahko ie znane prvine njegovega dovolj osebnega ekspresionizma, pa tudi vKWjJ znane prijeme, ne nazadnje tud1 sled rahle parodije. Priletnejša P0-slušalka je, sicer nekoliko povrk no, a ne povsem neupravičeno P11" pomnila: «Zdj se Gershivin...* Nazadnje sta solista ugodila hvaležnemu ploskanju zlasti mlajšega občinstva z ne povsem neoporečao interpretacijo Pugnani-Kreislerjevt skladbe Introduzione in Allegro. RAVEL KODRIČ FILMSKI KROŽKI V TRSTU William Klein: «Eldridge Cleaver, Black Panther» La Cappella Underground nam je predstavila premiero filma «0-drige Cleaver, Black Panther* (1970). Režiral ga je William Klein, Američan, ki živi v Franciji in ki je znan kot avtor satire «Mr. Freedom» (Evviva 1° liberta). «EIdrige Cleaver» je sneman v Alžiriji, kjer živi v izgnanstva eden izmed revolucionarnih voditeljev amerišk:h črncev, čigar ime daje naslov filmu, skupaj z imenom njegove organizacije. Film je po dveh letih še posebno zanimiv kol dokument, ker je danes Cleaver stopil iz omenjena organizacije, potem ko so se v njej razvila ostra protislovja. Osebnost, ki nam jo prikaže fUtf v dolgem intervjuju, je očarljiva, izpade kot pravi «mit*. Kleinovo delo je torej pomembno predvsem kot zgodovinski dokument. Sam na sebi nosi film marsikatero napako, ne le v izrazu (v tem smislu ni bogve kako P0', memben), temveč (udi v politični impostaciji, saj sploh ne poglobi politične linije, ki jo predstavlja Cleaver nasproti drugim linijam• ki so prisotne v gibanju ameriških črncev. SERGIJ GRMEK TV sprejemniki v SZ cenejši MOSKVA, 1. — V zadnjem poldrugem letu so sovjetske oblasti danes že v tretje najavile znižanje cen za televizijske sprejemnike in druge naprave. Sklep o tem je bil sporočen javnosti v današnjih jutranjikih. O tem sta seveda prej odločala ministrski svet za cene ter ministrstvo za trgovino. Cene televizijskim sprejemnikom za čmo-belo sliko se z današnjim dnem znižajo od 8 do 20 odst. Vendar pa velja le to za sprejemnike z velikim ekra; nom nad 23 palcev. Televizorji za barvno televizijo pa bodo od današnjega dne cenejši za 24 odstotkov. Gornji odstotki nam ne povedo nič, če ne vemo, po čem so televizorji v Sovjetski zvezi. Doslej so televizorji za črno-belo sprejemanje in z velikim zaslonom stali od 430 do 460 rubljev, to se pravi od 300 do 320.000 lir. Pred približno letom dni so sovjetske oblasti znižale ceno televizijskim sprejemnikom z majhnim ekranom. V juliju 1970 Pa je bilo prvo znižanje v zadnjih letih. TRETJA KNJIGA Skušal je odpreti oči. Veke pa so že kamenele. Skozi reže rahle svetlobe je videl svet dreves, živih in trepetajočih v vetru. Glasov preganjalcev ni bilo več. Bil je le steber grenkega dima v obliki strupene gobe, segajoč vse do neba... Na vejico borovca nad njim je priletela ptica. Siva in drobna se je umirila in zažvrgolela. Kjer pojejo ptice, se človeku na bati! Kako nora misel, da bi se sam ubil, ko Je tako lepo živeti, včasih samo za sen, le za trenutek! Kako čudovito je zaznati tudi odhod na pot, od koder ne bo vrnitve.. Položil je težko pištolo poleg sebe. Potegnil Je roko z rane in pustil krvi, da se je ulila. Dal je roke pod glavo, tako kot včasih, ko je bil še deček, v kavkaški stepi, ko je sonce pre-žarjalo morje trav in se iskrilo na gladini Kaspijskega Jezera, ko je gledal pot oblakov, ko je gledal v človeški obraz in sanjaril o ljubezni, gledal, kako se zgrinja na zemljo noč... Ali tuli volk v temo soteske? Vse se temni. Za solze so oči prazne. Zemlja je kamnita in težka. Nebo visoko in črna Nikjer več spomina, ne bolečine ne sanj ne hrepenenja. Samo prah, ki zasipa sledi... Pepel in samota... In on v njej, kakor skala gol, prevotljen in mrtev... Vest, da je Mlhajlo padel, Je prinesel v štab divizije Blisk. Poročal je Pemcu, da je vila zaminirana in da sta se z Mi- hajlom ločila dan pred njegovo smrtjo. Penica je vest hudo prizadela. «Vedno sem se bal za vsakega od vas, ki ste tvegali mnogokrat in preveč. Grize me vest, ali Je prav in potrebno nalagati človeku, ki večkrat uspe v najtežavnejših okoliščinah, da poskuša spet in spet ter ponavlja nevarno igro toliko časa, da Jo prej ali slej izgubi.« «Ne muči se zavoljo tega, Matejka, čeprav kopnimo kot pomladanski sneg... Diverzanti smo posebne vrste ljudje, ki izzivamo smrt. Ne samo takrat, kadar nas pošljete na akcijo. Tudi takrat, kadar nam ni treba. Poglej Poljaka. Nihče ga nd poslal z mino na bunker!« «Morda imaš prav. Toda kaj nas vleče?« «Menda ima vsak svoj vzrok. Neki globlji nagib v dnu zavesti ga žene.« «Malo Je ljudi, ki se bore iz prepričanja, če bi se vsi bojevali samo zaradi prepričanja, bi bilo kmalu konec vojska.« V * tab je prišel kurir in postavil na mizo čutarico s sadjevcem. «Na, Blisk, žejen si, ker imaš dolgo pot za seboj!« Nagnila sta kozarca in se namrdnila, čeprav Jima je kislica prijetno ohladila grlo. «Kaj hošemo, Blisk... Kdove, kako bova končala midva. Živeti je danes pravo razkošje! Najini prijatelji padajo eden za drugim.« «Prav nič mi ni do tega, da bi padel, in ne, da bi se sam ustrelil. Vsak dan trdneje se oklepam življenja. Tako daleč sem že, da pazim nase.« «Tudi Jaz, Blisk!« «T1 moraš! Zdaj, ko si komandant divizije, pa še posebno! čestitam ti za zaupanje.« Smehljaje se mu Je krepko stisnil roko. «Nikoli nisem mislil, da bom poveljeval diviziji. Saj me poznaš in veš, da imam bolj diverzantsko dušo. Težko si predstavljaš, da sto in sto ljudi izvaja tvojo voljo in tvoje zamisli. Rad bi napravil brigade trdne to udarne, toda brez sile, le s pametjo in prepričevanjem. Ne vem, če mi bo uspelo!« «Uspelo ti bo, Pemc, ker si vedno in povsod žel uspehe. Znal si pridobiti ljudi, ki so ti pomagali uresničevati načrte-* Pemc se Je sprehodil po izbi. «Samo tebi povem, da imam nekakšno tremo. Bojim s®' Komaj sem prevzel divizijo, že bo treba z njo v napad. Korpus pripravlja udar na dolomitski bok.« «Vem,» je dejal Blisk. «če bosta zletela v zrak nemški hi tržaški štab, bomo izkoristili zmedo — čas za udar bo idealen.* Peničev ostri obraz se je zresnil. Ustavil se Je, pogled®1 Bliska in dejal: ((Pomisleke imam, ki jih ne smem izreči. Mnogi so mi 7»-vistni, ker ml je vodstvo kot obveščevalcu zaupalo divizij0. Komaj čakajo, da bi napravil kaj narobe.« «Ne zmeni se zanje. Zavist je neke vrste pohvala. Dokl®1, tl imajo kaj zavidati, si nekaj. Ko pa ti nič več ne zavidaj0' si svoje opravil. Ne kaže prezreti tistih, ki zavidajo molče h1 se navidezno podrejajo. Prekleto se je razpasla težnja 29 položaji!« «Blisk, to je povsem razumljivo. Položaj je v našem boj11 vse, kar nekoga dviga nad druge, kajti denarja ne poznam0, Položaj pa je lahko velik obet za prihodnost tistemu, ki g8 bo lahko obdržal in izkoristil. Pa pustiva to. Naj bo kakorkoli. Sprejel sem dolžnost komandanta in hočem jo častno opravljati. Samo bojim se, d8 ne bi že pri prvi bitki prišlo do nevšečnosti. Poglej Blisk1 Veliko tvegamo! Več je možnosti za poraz kot za zmago. K°r' pus je načrt za napad sestavil tako avtoritativno, da je vs»' kršno oporekanje odveč. Ker nam je uspelo dvakrat po vrs*1' se vsem zdi logično, da nam bo še v tretje.« Stopila sta k zemljevidu na mizi in se zatopila v oznak« načrta napada na Gorenjo vas, večje naselje, obdano z žel®1 zobetonskimi bunkerji Rupnikove linije. «Misllš, da smo za te utrdbe premalo močni?« «To ni moj glavni pomislek. Saj imamo topove — čepr»v je malo verjetno, da bi naše granate prebile železobetonsk« stene. -laz gledam naš napad s strateškega vidika, upoštevaj0® možnost bojev na tem ozemlju ob koncu vojne. Tudi če nam uspe uničiti to postojanko in vdreti globlje v Dolomite, oze«1' PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. februarja 1972 PO ODLOČITVI MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA Nasprotujoča si mnenja o Schranzovi izključitvi Avstrija bo po vsej verjetnosti umaknila svojo smučarsko ekipo Odmevi v mednarodnem tisku - Marca svetovno smučarsko prvenstvo M^fP0R0* 1- — Jzvršni odbor | te, dejal pa je obenem, da je sam ( Treningi “'»narodnega olimpijskega odbora mner\ja, da bi morala Avstrija i ?«wml pritožbo Avstrije proti umakniti v znamenje protesta vso 1 Medtem ko so v Sapporu posled- svojo smučarsko skipo. j nje priprave za otvoritveno slo- Avstrijski smučarji, ki so v Sap- vesn?st, ve6ina tekmovalcev pa o-poru, danes niso trenirali, odigrali so nogometno tekmo v pričakovanju odločitve Mednarodnega olimpijskega odbora. Voditelji avstrijske odprave so trdno odločeni, da umaknejo svoje tekmovalce, ki se v glavnem s to odločitvijo strinjajo. Kaže 7 “Mjučitvi znanega avstrijskega ^oarJa Karla Schranza, ki ga je Predsednik olimpijskega odbora ame-milijonar Avery Brundage ob-da je kršil pravila o amater- v-j^očitev o zavrnitvi pritožbe je ednarodrn olimpijski odbor spre-5'|. * da bi o njej sploh glaso-, "k Afera v zvezi s Schranzovo iz-~^čitvijo je v teh dneh osredo-pozornost vse športne jav-_ ne samo v Sapporu in v M temveč tudi drugod po Prve odmeve smo zasledili ® v sovjetskem, češkoslovaškem in "»“janskem tisku. Mnenje Sovjetov Šef sovjetske odprave v Sapporu ?~8ej Pavlov je izjavil, da ne ra-Ire®. zakaj se Brundage toliko za-J«tja prav proti zimskim športom, 'ot *30se^>no v ®vojem govoru ob zimskega zasedanja alim-“•Jakega komiteja. Na vprašanje ^nikarjev je nato Pavlov dejal, *> se Sovjeti vzdržali v pole-, ki je nastala ob izključitvi Vij v Ca ** olimpijskih iger. »So-fes^a ,zveza je vsekakor proti pro-^**onalizmu v športu, menimo pa, premalo dokazov, ki bi opra-tp^vali izključitev enega samega j.^ovalca in to še zlasti pred "»m začetkom tekmovanj.* podpirajo Brundagea tja<5®skasl°vensky šport* je izšel ,5** z velikim naslovom »Zgledna zn, *' N^lov se nanaša na Schraru ® izključitev, v članku pa je (^k°. da Schranz ni edini izmed jT^flovalcev, trenutno prisotnih v ki si lahko privošči, da ,yi vsq zimo na treningih v srJr--. visokogorskih smučarskih ^oiščih. Očitno je, ugotavlja čas-Dji ’ .'ia je hotel mednarodni olim-Sčh konute z izključitvijo Karla aranza opozoriti dnige smučarje, Jri lahko dohiti enaka usoda. ne bodo sodelovali r i L J * ^strijci ^Avstriji so si vsi edini v gri^vju Schranzove izključitve. te prišla celo pred paria-S1, kjer je minister za javno Sinowatz dejal, da mora ka-olt<* odločitev s tem v zvezi avstrijski olimpijski komi- ***** ^žaška občina bo 3. febru-pričela s štetjem športnili Jbštev, ki delujejo na njenem abrnočju. , ^8 bi olajšali delo, ki ga štetje zahteva, vabi občin-Z^odbomik za šport, Viitborio »?®Parini, predstavnike vseh in rekreativnih dru-na sestanke, ki bodo v U®®lednJiih občinskih prostorih: "''za društva s sedežem v Sta-fe*r' mestu, pri Sv. Vidu, No-mestu, Nova mitnica, v p*1 št. 217 (II. nadstropje), J^so Costanzi, tel. 31-121, int. J" za društva s sedežem na občinski center v Proški ulici 28, tel. 211-098; * ?a društva s sedežem v bli-Stare mintice, pri Sv. Iva-,: KJadinu in Rocolu: občin- ski center na Rotondi del Bo ^hetto 3/F, tel. 744-321; za društva s sedežem na Ko-z”li. SkorklJi, v Rojanu, na v BarkovlJah: občinski tT,nter v Ul. SanfErmacara 3, 412-248; za društva s sedežem v na-knK ^v' Sergija, pri Sv. Ja-0lvU' na čarboli in v ŠkednJu: ‘*C|nski center v Stari istr-lul' 43, tel. 810-203 in 820-734. Uatum in ura sestankov bo-.!? sporočena pozneje. Vse in-. inacije dobijo predstavniki /nstev pri tajnikih občinskih ^tr°v vsak dan od 8. do 12. da je edina izjema prav Karl Schranz, ki vztraja na tem, da morajo Avstrijci tekmovati, ker imajo nekateri izmed njih, naj omenimo Anne Marie Proellovo in Messnerja, zelo velike možnosti, da osvojijo zlato olimpijsko odličje. Smučarski šport na razpotju Podpredsednik FISI. italijanske smučarske zveze, odv. Attilio Coen je v Trstu, na kratki tiskovni konferenci dejal, da je smučarski šport z olimpijskimi igrami v Sapporu zašel prav gotovo v zelo neugodno obdobje. Po mnenju odv. Coena bi lahko odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja privedlo industrijce do tega, da se oddaljijo od smučarskih športov, kar bi pomenilo zastoj v njegovem razvoju, saj vsi dobro vedo, da je smučarski šport možen edino s pomočjo raznih industrij, ki bolj ali manj prikrito podpirajo razne prireditve in tekmovanja. Brundage: Schranz je prekoračil vse meje Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage je na tiskovni konferenci v Sapporu izjavil, da je Schranz popolnoma zaslužil izključitev z iger, ker ni spoštoval etike in duha olimpijske tradicije. Obenem se je, po besedah Averyja Brundagea, Schranz zelo žaljivo izrekel o Mednarodnem olimpijskem komiteju. Skratka, privoščil si je marsikaj, kar bi kateregakoli {»prečnega smučarja že zdavaj privedlo do izključitve. Marca svetovno smučarsko prvenstvo •' - »JVU V.Jv? * • 4‘" .i> Ob koncu naj še omenimo izjavo predsednika fnedtihrodne SrtiUčaTske zveze Marca Haiderja, ki je napovedal, da bodo zaradi izključitve Schranza z olimpijskih iger priredili marca v Pra-Loupu ali v Avstriji svetovno smučarsko prvenstvo, seveda če ne bo Schranz medtem prestopni med profesionalce. pravlja zadnje treninge. Danes je prispel v to mesto tudi japonski cesar Hirohito, Ki bo v četrtek uradno odprl igre. Med treningi v bobih dvosedih so se danes v poskusnih vožnjah najbolj izkazali zahodni Nemci. I talijanska posadka je zasedla tretje mesto. Na olimpijski skakalnici so zabeležili najboljši skok dneva z daljino 85 metrov, Jugoslovan Danilo Pudgar je potrdil, da je trenutno v res dobri formi, saj je skočil le malo manj, namreč 83 metrov in se je v seriji poskusnih skokov uvrstil med najboljše. kot so pričakovali tudi največji izvedenci v tem športu. MELBOURNE, 1. - 21-letnega boksarja Pata Lemanno so včeraj zvečer prepeljali v bolnišnico s pridržano prognozo. Zaradi udarcev, ki jih je prejel v srečanju z N. Williamsom, se Je onesvestil v slačilnici. Vsega krvavega po o-brazu so prepeljali v bolnišnico ter ga takoj operirali na možganih. Po dveinpolumem posegu so si zdravniki pridržali prognozo. KOŠARKA RIM, 1. — Na mesečni trening mlade italijanske košarkarske reprezentance Je bil povabljen tudi V sankanju so krepko izstopali i košarkar Soro od goriškega Spltt-vzhodni Nemci: vozili so hitreje, | gen Braua. NA POKRAJINSKEM TEKMOVANJU V F0RN1 Dl SOPRA Tudi letos uspešni mladi smučarji SPD Poročali smo že o pokrajinskih mladinskih igrah, ki so se odvijale preteklo nedeljo v Forni di Scpra v Kamiji, kalterih so se udeležili tudi mladi smučarji, ki so opravili smučarski tečaj Slovenskega planinskega društva na Lažni. Tudi letos so mladinci SPD dosegli kar lepe uspehe, tako dečki kot deklice, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: med 64 udeleženci so v slalomu za dečke (kjer je bil prvi Marco Tami iz Krmi-na, drugi pa Massimo Marini iz Gorice) smučarji SPD dosegli naslednja mesta: 5. Aleksander Ož-bot iz Štandreža, 7. Rafael Buiko-vič iz Sovodenj, 13. Livij Rožič iz Podgore, 14. Mauro Dornik iz Gorice, 17. Marko čubej iz Gorice in 31. Marko Vogrič iz Gorice. Pri dekletih je prišla prva Carla Tavasari iz Gorice, druga Rita Bra-daschie iz Gorice; naša dekleta pa so se takole razvrstila: 8. Vesna Camiel iz Štandreža, 9. Vanda Srebotnjak iz štandreža in 10. Marta Koren iz Gorice. Pri tem naj o-menimo, da je lanska zmagovalka Vanda Srebotnjak imela smolo, ker jo je na progi podrl neki tuj smučar in je izgubila dragoceni čas. To pa vsekakor pomeni, da je bila organizacija pomanjkjiva, saj so dopustili, da so bili na progi tudi smučarji, ka niso tekmovali. UMETNO DRSANJE PRAGA, 1. — V prometni nesreči v ZDA je umrl štirikratni svetovni prvak v umetnostnem drsanju Čehoslovak Pavel Roman, star 29 let. V ZDA je sodeloval pri drsalni reviji «Holiday on Ice*. ATLETIKA CONNECTICUT, 1. - Američan Tom Blair Je v skoku s palico preskočil višino 5,27 m, kar je letošnja najboljša mera -rindoor*. KOŠARKA BOR PROTI POM (MLADINCI) V nedeljo bolje kot v prvi tekmi MLADINCI POM - BOR 71:46 (38:28) BOR: Stojan Hrvatič (k) 19, Ba-razutti 12, Klobas 4, Fnamcda, Per-tot 1, Koren 2, Kapič 8. Borovi mladinci so proti POM nastopili z zelo okrnjeno postavo. Manjkalo je namreč več standardnih igralcev, kot so Danijel Zava-dlal, Mladen Šare, Valter Hrvatič in Martin Kralj. Kiji* temu pa so »plavi* igrali bolje kot v prvem delu prvenstva, ko so proti Tržačanom nastopili s standardno postavo, doživeli pa so hujši poraz. Tokrat so naši košarkarji igrali umirjeno in koristno. V prvem polčasu so bili celo enakovredni gostom, ki pa so se razigrali v drugem delu, ko so naši fantje popustili. Najboljša v Borovih vrstah sta bila Stojan Hrvatič, ki je bil pravi trn v peti za nasprotno obrambo (in je bH tudi pod lastnim ko- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiimiiiiiiiiiiiiii IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIHlIllllIllitl Televizija iz Sappora pod geslom « Ves svet je eno» Zapletene priprave za neposredne in posnete TV prenose zimskih iger so tako obširne, da so jih Japonci že označili z geslom «Ves svet je eno». S tem geslom nameravajo podobe iz Sapporo prenesti po vsem planetu. Televizija na olimpijskih igrah se je prvič prikazala že daljnega leta 1948 v Londonu. Takrat pa so bile oddaje omejene le na angleško prestolnico in na najbližja predmestja. Nadaljnji razvoj ni treba posebej opisovati. Vsa televizijska organizacija je bila poverjena državni družbi N-UK, ki je v ta namen pripravila 19 barvilih oddajnih postaj in dodelila celo vojsko 1000 tehnikov. Za tri smučarske panoge (ženski veleslalom in oba slaloma) bo mednarodne oddaje pripravila televizijska družba otoka Hokkaido. Vse oddaje bodo v barvah, kar predstavlja tudi nov rekord. Snemanja iz raznih aren se bodo stekala v 6-nadstropno zgradbo, kjer bo 400 tehnikov skrbelo, da bodo slike šle po vsem svetu. Pogajanja za «izvoz» ,oddaj je vodil olimpijski odbor. Sklenjene so bile pogodbe z ameriško NBC (35-36 ur), z evropsko EBU (40-50 ur) in kanadsko CBC (lS-16 ur). Oddaje bodo iz Japonske prihajale preko satelitov, tlntelsat 3» bo prenašal v Evropo, rlntelsat 4» pa v Ameriko. Ureditev vsega televizijskega sistema je terjala precej zapleteno delo, ker bodo vsi aparati za pre- - -Sl .m.M, 'H ‘ 'M* ■ šm«#**1** *- . v*. * 4w,v ~. J Zarja je v nedeljo pred IJbei.a ,...i , cini'la orožje cej dolgo izpostavljeni vremenskim neprilikam in predvsem mrazu. Na ekranih bo v primeru tekmovanj m čas prikazan poleg časa tekmovalca tudi dotedanji najboljši dosežek. Gledalci pred ekrani bodo tako imeli potek borb celo bolje «pod kontrolo* kot tisti na licu mesta. Za časovna merjenja ie (kot že na letnih igrah v Tokiu) poskrbela znana tovarna Seiko. 999 Velik del osebja organizacijskega odbora zimskih iger bo sestavljen iz prevajalk. Najbolj so Japonci seveda upoštevali angleščino, sodeč, da je tudi v Evropi splošno uveljavljen jezik (čeprav bodo angleško govoreči športniki gotovo v veliki manjšini). Za prevajalke se je predstavilo skupno 1471 oseb, večinoma mladih univerzitetnih štedentk. Izstopala pa je kar 69-letna kandikatka., ki je z letalom prišla na izpite iz daljnega mesta Kjjoto. Prvi del izpita je obsegal hitro glasno branje, drugi del pa razgovor. 999 V množici pisanih gostov se v Sapporu mudi tudi neka Estelle Broum, priletna ženska iz mesta Denver v Coloradu. kjer bi morale biti leta 1976 12. zimske olimpijske igre. S seboj je prinesla tri debele vezane zvezke s podpisi več kot 25 tisoč prebivalcev Denverja. ki prosijo Mednarodni olimpijski odbor naj ne dodeli temu mestu organizacije iger. Prošnja ie utemeljena s prevelikimi stroški, ki iih igre zahtevajo. V Denverju naj bi bila mnogo bolj od športnih objektov potrebna gradnja šol. bolnišnice in drugih zgradb družbenega pomena. Gospa Broum predlaga istočasno naj bi organizacijo dodelili Squaw VaUeyu, ki večino športnih objektov že ima. 999 Navajamo dva primera sestave o-limpijsice delegacije. švicarska smučarska zveza je v Sapporo poslala 8 fantov in 6 deklet. Fante spremljata samo en trener in en funkcionar Italija je na Japonsko poslala prav tako 8 fantov, spremljajo i ih pa še glavni trener Vuanet, njegov pomočnik, tajnik tehnične komisije in še trije drugi trenerji, oziroma voditelji. Vsi na stroške CONI. Doma sta pa ostali smučarki Fasolis in Schranz. ki sta dosegli prav take rezultate kot nekateri člani moške ekipe. Schranzova je celo odpotovala na Japonsko na stroške matičnega kluba v upanju, da ji bo tam uspelo prepričati vodstvo ekipe in start ati v smuku. Iz Sappora se je zvedelo, da je (o glavnem kot turist) dopotoval tudi olimpijski prvak Franco Nones. Ekipi bo verjetno koristen le kot nosilec zastave med otvoritveno svečanostjo Doma pa je ostal mladi Darioli. katerega so na mnogih tekmovanjih bolj znanih smučarji gledali od daleč le v hrbet. 999 Olimpijsko vzdušje je vzhodnim Nemcev zagrenila japonska carina. Krepki fantje so s seboj prinesli 30 kg klobas, uvoz suhega mesa pa je na Japonsko prepovedan iz zdravstvenih razlogov. Bolj zadovoljni bodo Nemci na poti domov. Carina jim bo klobase seveda vrnila in v dveh dneh potovanja bodo lahko pošteno nadoknadili zamujeno. 999 90-metrska skakalnica Okurapa-ma je največ ja na Daljnem vzhodu. V olimpijski objekt je bila preurejena iz že obstoječe skakalnice z le malo manjšo zmogljivostjo. Prva skakalnica je bila ha istem mestu zgrajena že leta 1931. dovoljevala pa je skoke do 60 metrov. Na današnji napravi bo mogoče dosegatij sfcofce največ do 101 ali 102 metrov. Načrte za skakalnico so pripravili na univerzi otoka Hokkaido. po dolgih preskusih v umetnem vetrovnem tunelu. Višinska razlika med startom in pristajalno ploščadjo je 136 metrov, zaletišče pa je dolgo 115 metrov. Odlično je naprava pripravljena tudi za gledalce. Ob pristajalni stezi je na levi strani tribuna za 43.400 gledalcev 999 Potniške ladje bodo pomagale Japoncem pri reševanju vprašanja prenočišč za tuje turiste. V pristanišču Otaru, 40 km zahodno od Sappora bosta v teh dneh pristali sovjetska ladja tPoamurje* in a-meriška «Prešident Cleveland», fci bosta lahko sprejeli na krov približno 315 oziroma 550 gostov. Ladji bosta kot plavajoča hotela ostali v Otaru do konca iger. 999 Japonci so izjavili, da upajo m 5 kolajn, med temi tudi na eno zlato. Edino kolajno na zimskih igrah je Japonska osvojila daljnega leta 1956 na igrah v Cortini d’A mpezzo, ko je bil v slalomu Čiharu Igaja drugi za legendarnim Tonijem Satlerjem. Na letošnjih igrah imajo gostitelji vsekakor odlične možnosti v skokih, močni pa se čutijo tudi v hitrostnem drsanju za moške, v nordijski kombinaciji in v biatlonu. ZA ČLANE, MLADINCE IN PIONIRJE Občinsko prvenstvo v skokih na Lokvah Na Lokvah je bilo v nedeljo v organizaciji SK Lokve izvedeno občinsko prvenstvo v skokih (za vse kategorije) na 20-metrski skakalnici. Tekme so priredili po tridnevnem tečaju za skakalce, ki ga je imel v Lokvah trener Kolenc. Kljub novemu snegu je bila skakalnica dobro pripravljena in nekateri (posebno najmlajši) so pokazali lepo mero znanja in hrabrosti. To Je bila obenem tudi zadnja skakalna tekma na Lokvah pred 20. februarjem, ko bo v tem kraju osrednja smučarska prireditev v smučarskih skokih za 6. pokal Lokev. Domači klub je to prvenstvo od lično izpeljal in Je na kraju tudi požel največ uspeha. REZULTATI Pionirji 1. Bizjak Edo - SK Lokve (14 m, 15 m) 2. Krivec Z. m, 14 m) 3. Primožič m, 13 m) Mladinci 1. Krivec S. m, 19 m) 2. Cej Vojko m, 17 m) 3. Bizjak R m, 15 m) Člani 1. Kolenc SK Lokve (19,5 m, 19 m) 220,C 2. Krivec B JLA (15,5 m, 15 m) 179,2 3. Skok SK Lokve (14 m, 14,5 m) 173,1 Rajmund K 'ene TENIS PERTH, 1. — Na teniškem pr venstvu v Perthu je Sovjet Metre-veli premagal v finalu Avstralca Pemberthya 6:3, 6:4, medtem ko je Sovjetinja Olga Morozova premagala Avstralko Janet Young 6:4, 6:2. 184.0 SK Lokve (14,5 165.1 Dobravlje (14 ■■ c \ \ ri' 149,9. SK lokve (18,5 2 - SK Lokve (16 1 SK lokve (14,5 200,0 1 197,7 > 165,9 NOGOMET DUBLIN, 1. — Osemnajst nogo metašev, izbranih za nastop italijanske B lige proti reprezentanci irske lige, je s precejšnjo zamudo prispelo v Dublin zaradi okvare na letalu. V srečanju proti Ircem, id bo Jutri ob 20. uri, bodo nastopili sledeči igralci: Gonti; Ceccarelli, Šali; Bittolo, Bemi, Turone; Mas-sa, MaselM, Chinaglia, Re Cecco-ni, Saltutti. Rezerve so: Inselvini, Geromel, Beatrice, Mastropasqua, Brignani, Jacomuzzi in Traini. Med irskimi nogometaši pa bodo nastopili nekateri, kd so že igrali tudi proti italijanski A reprezentanci. ATLETIKA RIM, 1. — Fiasconaro, Del Buo-no in Liani bodo danes odpotovali v ZDA, kjer bodo sodelovali na raznih atletskih tekmovanjih «in-door*. Četrtega marca bodo nastopili v Torontu, enajstega v Los Angelesu, osemnajstega pa v New Yorku. Nato se bodo takoj vrnili v Italijo, skupno z Aresejem, ki že nekaj časa nastop« v ZDA. NOGOMET FIRENCE, 1. — Glanluberto in Renzo P. sta tožila Fiorentino, kjer ju je med gledanjem njenih tekem zmočil dež. Oba imata že več let abonma za pokrito tribuno. Ker pa je streha tribune stara m razpokana, sta bila ob nalivih vsa mokra. Sedaj pa sta tožila Fioren-tiho in zahtevata, da jima ta povrne denar abonmajev ali vsaj razliko med abonmajema za odkrito in pokrito tribuno. Nogometni klub pa je nato tožil lastnika stadiona, florentinsko občino. Sodba o sporu bo znana 7. marca. OBVESTILA ŠO Brega obvešča, da se ho v sredo, 2. februarja oh 20. nri začel 4. šahovski turnir. Turnir bo v Borštu v gostilni Pavletič. Nastopilo bo 18 šahistov Turnir bo veljal za društveno lest vico, na podlagi katere bodo nastopajoči uvrščeni v 2. ali 3. ka tegorijo. • • • Odbor ŠD Sokol Iz Vahrežirc sporoča, da bo redni društveni občni zbor v sredo, 2. februarja ob 20. uri v dr''"‘"enlli prostorih. * # * SPDT vabi tekmovalce (člane in mladince) 6. in 13. februarja v Žabnice na trening za 6. zimske igre 1972. Prijave sam« do četrtka, sicer si ne bo mogoče zagotoviti učitelja. Cene: 2000 prevoz in tečaj za enkrat, 3800 za obakrat. Vpis je veljaven samo s plačilom. Prijave v Ulici Geppa 9. Tekmovalce opozarjamo, da bo vpisovanje za 6. ZŠI 10. februarja v Trstu, Ulica Geppa 9. SPDT sporoča, da je 6. februar- šem koristen) ter Pavel Barazatti, ki je točno metal od daleč. S tem srečanjem so borovci u-radno končali prvenstva mladincev. Odigrati) pa bodo morali še pred časom odgodeno tekmo proti ekipi Servolane. PRVENSTVO «POMLAD» POLET - ITALSIDER n.o. Tekme Polet - Italsider v okviru prvenstva »Pomlad*, ki bi morala biti na sporedu v nedeljo na Opčinah, niso odigrali zaradi premočne burje in mraza. Tekmo bodo odigrali zelo verjetno po končanem prvenstvu. DEČKI Danes bodo odigrali nekatere od-godene tekme v prvenstvu dečkov. Med drugim bosta zaposleni tudi obe naši peterki, in sicer Bor ter Polet. Borovci bodo igrati ob 15. uri v ŠkednJu proti Servolani (seveda če bo vreme dopustilo). Tekma bo namreč na odprtem igrišču. Vsako predvidevanje je težko, kajti obe ekipi sodita med boljše postave toga prvenstva. Poletovci pa bodo zaposleni v telovadnici Monte Cengio, ob 19.30, proti peterki Lloyd Adriatica. Kaže, da letos Polet nima sreče Poškodoval se Je namreč tudi Škabar, kaj nastopa v ekipi dečkov in je eden najboljših v Poletovi postavi. • * * Jutri pa bodo borovci v tem prvenstvu igrali proti ekipi Inter 1904. Tekma bo ob 19.30 v telovadnici na Elizejskih poljanah. ODBOJKA V prvenstvu mladink Brej A v zadnji tekmi odpravil ekipo Bor B BREG A - BOR B 2:0 (15:1, 15:7) BREG: Grmek, Žagar, T. to V. Sancin, Kofol, Pavletič in Svetina. BOR: Milkovič, O. in G. Merkan-del, Štoka, Mesesnel, Gabrovec in Nibrandt. SODNIK: Škabar, zapnsn,: Galli. šesterka Brega A se je poslovila od izločilnega mladinskega prvenstva s pričakovano zmago. Druga šesterka Bora -resnično močnejšim nasprotnicam ni nudila pričakovanega odpora (in v tem drugem spopadu občutno manj kot v prvi tekmi). Daleč slabši pa Je bil prvi niz, ko so Tržačanke uspele zadeti v črno samo enkrat. Niti v drugem setu niso prišle daleč, toda pokazale so nekoliko bolj organizirano igro. Vse to pa Jim je pripomoglo, da so izbojevale sedem točk. Breg Je pokazal dober napredek pri sprejemu servisov, organizaciji napada (katerega je učinkovito zaključevala Pavletičeva). Kljub temu napredku pa je Breg A po vsej verjetnosti izločen iz finalnega turnirja, ker je nekoliko nepričakovano zgubil povratno tekmo s Slogo A. Prav gotovo se Slogašice v preostali tekmi z Združenjem šolskih športnih krožkov ne bodo pustile presenetiti, saj je ta šesterka precej slabša od njih. Tekma z vodečim Sokolom pa bo le formalnost in ne bo imela več nobenega voliva na končni vrstni red, ker Je Sokol že končni zmagovalec, Sloga pa bo slej ko prej ohranila drugo mesto na lestvici v tej skupini in si tako priborila pravico do napredovanja v finalno skupino. G. F. TENIS bomo obdržali. Cernu žrtve?» “Jtek je skomignil z rameni. Staj Se nisem razmišljal. Prepričan pa sem, da je ne n& žrtve vsak napad na velike postojanke bolj podi tič-fc°t vojaškega pomena. Lahko bi pobili večje število Nem-* mnogo manjšimi žrtvami in na drug način.« 6tla/®eveda, Blisk,« se je nasmehnil Perne, «midva misliva sjJjJj0, Ne glede na najino gverilsko strategijo, se moramo (Opaniti z dejstvom, da smo na prehodu dveh nemških arma-Skupin in da se skozi naše kraje vleče obrambna črta j^phvalii. Ce se bo vojna zavlekla, bo to ozemlje preplajvlje-6^ 8°VTažndikom. Dobil sem podatke, ob kajterih sem upravi-skrbeh. Napravil pa bom vse, da bi bilo čimmanj Ni Pogovora ju je zmotil dežurni ofidr. Z njim je vsto-/te°k, slok fant, po videzu športnik, starejši od Bliska, p • Pozdravljen Svoboda!« je vzkliknil Blisk. Ja v? Poidovem odhodu na korpus je korpus postavil Svobodo Z obveščevalnega centra. Blisk ga je bil spoznal, ko sta ŠčJ^T^banom potovala po Zirovskem in je Svoboda vodil obve-službo v Gorenjskem odredu. Presenetil ju je z iz- Pomladanskega krosa. Ko so ga Nemci poleti dvadnšti-Is^jjtega zaprli in ga spustdii, ker mu niso imeli ničesar do-VT** ga je prevzelo neznansko veselje: pot od škofje Loke bij . vdeset kilometrov oddaljenega doma je pretekel. To je *®8ov najpomembnejši mataron. Doma se je samo oddah-napil mleka, nabasal nahrbtnik in jo v teku mahnil »J v gozd, med partizane. boj^nboda Je odprl torbico in dal komandatu najnovejša ^tl ° Premikih sovražnikovih čet v obeh dolinah. On je bil bfcri’ ki je po svojih zvezah Iz nemškega gorenjskega štaba patlja dobil načrte o utrjeni liniji Alpenwalli. sd je obrisal naočnike in sedel. Naglo je preletel in se obrnil k Blisku. «Dobro bi bilo, če bi vidva z združenimi močmi in s terensko Ozno pospravila ovaduhe s področja Gorenje vasi, preden pridemo tja z brigadami.« «Dobro,« je dejal Blisk. «0 tem mi je že govoril Maks. Ogledala sd bova tudi utrdbe, od blizu In daleč.« «Prav. Preden bomo šli v napad, bi si jih tudi sam rad ogledal.« Nato jima je dal še nekaj navodil, kako bi z lažmiimd obvestili med ljudmi zmedla nemške in belogardistične obveščevalce, da sovražnik ne bi vedel, kam bo usmerjen glavni divizijski udar. Ko so se domenili o najvažnejših vojaških rečeh, so skupaj odšli na bližnjo domačijo. Pred velikanskim hlevom se Je sprehajal stražar, obut v raztrgane čevlje ter oblečen v povaljan in strgan nemški plašč. Pemc ga je preletel z očmi od glave do nog. Njegovi čevlji so zijali, podplati so bdld privezani z žico. Na blatno zemljo pa se je lepila snežna čobodra in na vejah drevja je visel mraz...« "Kakšna je šele vojska po brigadah,« je pomislil Pemc, "ko še divizijskega zaščitnega bataljona ne moremo oskrbeti s čevlji.« Dolgo obetam angleška pomoč še zdaleč ni zadostovala za vse potrebe. Kdo ve, zakaj nam nagajajo? Pred nekaj dnevi so vrgli iz letal tisoč čevljev, ki pa so bili vsi levi. Dežurni oficir je odprl vrata In vstopili so v zatohel, mračen prostor. "Mimo!« je zavpil tako rezko, da so se ljudje, ležeči po smrdljivi slami to listju, brez pomišljanja dvignili in se skušali postaviti v nekakšno vojaško držo. Večini pa to ni uspelo. Stali so drug ob drugem, preplašeni, podobni kupom nesreče. To so bili «razhajkand» to dezerterji. Raztepli so se bili po domovih to se skrivali pri znancih, da bi čez zimo na toplem počakali na konec vojne. Vedevejevcd so jih polovili to jih prignali nazaj na divizijo. Do takrat je bilo v navadi, da se dezerterji obsodijo na smrt. Nesrečnikom so se oči žalostno svetlikale. Od skupine oficirjev, ki so jih ogledovali z vseh strani, si niso obetali nič dobrega. Vsi do zadnjega so bila slabo oblečeni to obuti, v Pemca so zrli sivi obrazi, kjer se je zrcalil obup. Svoboda to Blisk sta Jih zasliševala, zato sta razložila Pemcu, zakaj so prenaglo klonili to dezertirali. Nekateri so nasedli prišepetovanju belih, da konca vojne še dolgo ne bo, drugi pa so se sprli s poveljujočimi. Večina Je bila doma s kmetov. Bill so mobiliziranci, ki so neradi za puščali dom to težko prenašali napore boja. Pemc je šel od moža do moža, spraševal to poslušal, saj je Imel posluh za težave ljudi. Brigade so na zimo kljub poletni mobilizaciji ponovno skopnele to bilo mu je žal vsakega borca. "Predlagali so mi, da bi vas dal vse od kraja postreliti kot dezerterje iz naše vojske,« jih je strogo nagovoril Pemc. "Vsekakor pa bi morali val pred vojno sodišče. Toda aviom,! sem napraviti izjemo. Za zdaj vam odpustimo. Tudi pred sodišče ne pojde te.» V očeh se Jim je utrnilo novo upanje. Pemc se Je obrnil k dežurnemu oficirju. "Dajte Jim jesti. Tistim, ki so skoraj bosi, priskrbite čevlje, skušajte jdh obleči to oborožite jih znova. Potem pa takoj nazaj v brigade!« Blisk Je vedel, kakšen duh bo zavel v diviziji. Poznal Je Pemca: znal je biti oster kot nož, pa tudi popustljiv kakor oče. Napotili so se v bližnjo hišo. "Jurišno četo ustanavljamo, Blisk,« je rekel Pemc. «Iz nje bo zrasel bataljon. To bo enota za posebne naloge, kakršne Nemci nimajo. Oborožena bo samo z avtomatskim orožjem to sestavljena iz skojevcev prostovoljcev. Ob velikih napadih bo vdirala v sovražnikovo zaledje ta sejala zmedo. Pošilja] Jo bom tja, kjer nas najmanj pričakujejo.« "Prostovoljci prihajajo iz vseh brigad,« Je dejal Svoboda. Blisk je bil že slišal o tem, saj sta se tudi Primož to Vojko prijavila v to enoto, pa ju je Karel nagnal nazaj v bataljon, čeprav bd se jdh bil Orlov rad znebil. Iz kmečke izbe so doneli zvoki harmonike to prešerno . , , - —---------i MADRID, 1. - Manuel .iantana, Ja zadnja nedelja za sprejem ti- španski teniški prvak, je zavrnil po-letnikov ali tečajnikov, ki mora- nudbo 70.000 dolarjev letno za prejo nadoknaditi Izlet Istop med profesionalce petje. Pemc to Blisk sta šla tja. Ko sta vstopila, Je nekdo zavpil: «Mimo!» Harmonika Je utihnila, kot bi odrezal. Migd komandir je poročal, da čistijo orožje ta mažejo mitnici j o. Pemcu je zaigralo srce: zagorela mladina s smehom v očeh cvet divtoije... Kakšno nasprotje tistih obupancev, ka so Jih polovili, otrple od mraza, po skednjih to skrivališčih! Po tleh, okoli peči ta po stolih je bilo razpostvaljeno samo avtomatsko orožje — brzostrelke ta mitraljezi. Borci so bili močni, vitki kot macesni, val enako oblečeni v zaplenjene nemške uniforme, obuti pa v nove žirovske čevlje. "Kako Je, vojska?« jdh Je nagovoril Pemc. "Dobro, tovariš komandant!« «Da slišim pesem!« Spet je zapela harmonika, divje ta razbrzdano, kot bi se razlivala kri. Tudi Perne s spremstvom je vstopil v krog ta zapel. , , .“Ti s® borili kot levi! To bo nova udarna pest divizije. Zamenjala bo diverzante, Id so skoraj že vsi popadali» je mislil Perne. Sel je v sosednjo hišo, k naslednjemu vodu. Tu Jim je poročaj komandant Leban, resen, staslt fant, z modrimi očmi in črnimi kodrastimi lasmi. Z obraza sta mu sijali poštenost ta dobrota. Blisk ga Je poznal. Bil je eden izmed tistih, Id nosijo sroe na dlani, da so kot odprta knjiga. In glej — tudi Leban Je bdi sprt s Fazanom kakor Primož ta Vojko. Udarila sta se zavoljo simpatične drobcene bolničarke, ki ji Fazan ni dal miru. Zavoljo njega je Leban izgubil položaj komandirja in postal vodnik voda. Prišlo je bdlo tako daleč, da sta ie potegnila pdštole drug proti drugemu. Sedli so za mizo. "Kako pa Francozi, Leban? Ali ti je kaj dolgčas po njih?« "Prav ndč,» je odvrndl fant. Blisk pa Je povprašal: "Daj no, povej, kako te Je Karal Izbral za komandanta rancoske četo.« (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Monfecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozomatvo 17.000 lir. g SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK ča SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v l|ubljanl 501-3-270/' »ADIT* • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/il nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali ogU*" 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblieltš Italian*’1 Stran 6 2. februarja 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT • NAPETOST V ULSTRU NARAŠČA IZ URE V URO Zaostritev odnosov med Londonom in Dublinom Danes pogreb trinajstih londonderryjskih žrtev Vrhovni angleški sodnik bo vodil preiskavo o dogodkih v Londonderryju Protiangleška stavka v Ulstru ■ Ameriški senator Kennedy zelo ostro obsodil britansko politiko ■ Zunanji minister republike Irske odpotoval v New York LONDON, 1. — Po pokolu civilistov je položaj v Ulstru še vedno zelo napet, čeprav ni prišlo do večjih spopadov med katoliško manjšino in britanskimi vojaki. Napetost narašča iz ure v uro v pričakovanju jutrišnjega pogreba nedeljskih žrtev. Oblasti predvidevajo, da bo 13 rakvam sledila velikanska množica ljudi, veliko večja od tiste, ki se je v nedeljo udeležila tragičnega pohoda za državljanske pravice. Oblasti so o-dredile izredne varnostne ukrepe, da bi preprečile vsakršne incidente. Londonderryjski katoliški prebi-bivalci so danes s splošno stavko paralizirali mesto. Po večini so ostali zaprti doma, na okna pa so razobesili črne zastave v znak žalosti. Večje stavke so bile tudi po ostalih večjih ulstrskih mestih. Po nedeljskem pokolu so se zelo zaostrili tudi odnosi mer republiko Irsko in Veliko Britanijo. Včeraj je irski premier Jack Lynch zelo ostro obsodil ravnanje angleških padalcev, ki so brez razloga začeli streljati na neoboroženo množico. Irska vlada je tudi poklicala v Dublin svojega veleposlanika v Londonu, ki je danes odpotoval. Diplomat ni hotel danes povedati časnikarjem vzroka svojega potovanja, vendar opazovalci menijo, da je Dublin hotel izraziti svoje neodobravanje za britansko politiko v Ulstru. Lynch je v zadnjih časih že večkrat zelo ostro kritiziral to politiko in je poudaril, da bo London s svojim zatiranjem samo sprožil še večji vaj upora severnoirskih katoličanov. Britanska vlada pa je danes odgovorila na včerajšnje izjave irskega predsednika vlade Britanski glasnik je izjavil, da se je irska vlada prenaglila, ko je dolžila britanske padalce namernega umora. Londonska vlada pričakuje tudi od svojega veleposlaništva v Dublinu obširno poročilo o škodi, ki jo je povzročil včerajšnji napad demonstrantov n8 diplomatsko predstavništvo. Kot smo že omenili včeraj, so demonstranti napad'i predstavništvo z molotovkami in sa se umaknili šele po posredovanju policije. Danes popoldne se je v Londonu nadaljevalo izredno zasedanje britanskega parlamenta, ki je nadaljeval razpravo o dogodkih v Ulstru. Popoldne je spregovoril britanski prenver Heath. ki je sporočil zbornici, da bo preiskavo o nedeljskih dogodkih v Lo.'donderry-ju vodil vrhovni britanski sodnik lord Widgery. Ob zaključku debate je Heath prosil poslance naj odobrijo imenovanje' lorda \Vidgeryja. Dodal je, da je vrhovni sodnik že sprejel nalogo in da je britanska vlada prosim za odobritev tudi bel-faški parlament Stormont Danes zjutraj so angleški politiki delali zelo intenzivno. Skoraj vse stranke so se sestale in se pripravile na popoldansko zasedanje, britanski prenver Heath pa je danes zjutraj poslal pismeno sporočilo voditelju laburistič. opozicijske stranke Wilsonu v zvezi z njegovim včerajšnjim predlogom o nujnosti večstranskih stikov za politično rešitev ulstrske krize. Baie je Heath v svojem sporočilu izjavil, da se strinja z Wi’sonovim predlogom Medtem pa se je v republiki Irski zaostril protest proti Veliki Britaniji. Danes sploh niso razdelili angleških časopisov, ker jih dublin ski letališki uslužbenci niso hoteli raztovoriti. Tudi v vseh irskih pri- Britanski vojaki peljejo v vojašnico na desetine civilistov, ki so jih aretirali po nedeljskih incidentih staniščih so težaki začeli bojkotirati britanske lad.je. Angleške letalske družbe so morale tudi začasno ukinti vse polete britanskih letal na irsko ozemlje, ker jih letališki uslužbenci bojkotirajo. Popoldne je v Dublinu prišlo do ponovnih proti angleških demonstracij, vendar kaže. da ni prišlo do večjih neredov. Protest proti britanskemu nasilju v Ulstru se je razširil po vsem svetu. Sindikat avstralskih mornarjev je odredil bojkotiranje vseh angleških ladij iz protesta proti londonski politiki v severni Irski. Tudi ameriški časnik «New Vork Time* je zelo ostro obsodil ravnanje britanskih padalcev v Lon-donderryju. Dnevnik trdi, da so vojaki namerno streljali na neoboroženo ljudstvo in zahteva o-stavko belfaške vlade. Zelo oster je bil tudi ameriški senator Edvard Kennedy, ki je dejal, da so britanski vojaki brez razloga ubili 13 nedolžnih žrtev. Senator je ostro obsodil politiko preventivne aretacije in je dejal, da je prisotnost vojakov, zelo pomemben faktor britanske zatiralne politike. Izvedelo se je tudi, da je skupina ameriških poslancev pripravila resolucijo, v kateri zahteva odhod angleških vojaških sil iz Severne Irske. Danes popoldne je odpotoval v New York zunanji minister repu blike Irske, ki se bo sestal na sedežu Združenih narodov z načelnikom Waldheimovega urada, ker je tajnik OZN trenutno v Adis Abebi. Kaže, da bo irski minister zahteval posredovanje mednarodne organizacije in prisotnost mednarodnih opazovalcev v Ulstru. Irska zahteva pa bo težko izvedljiva, ker ima Velika Britanija pravico veta v varnostnem svetu, ki edini lahko odloča o posiljaniu cp-^o valcev ali mednarodnih čet v Ulster. London je odločno proti posegu OZN, ker trdi. da so Združeni naro-rodi pristojni, za posredovanje, le ko gre za spor med državami, medtem ko je kriza v Ulstru le notranja zadeva Velike Britanije. Po sestanku s funkcionarji OZN, bo irski minister odpotoval v Washington in v Kanado, kjer bo skušal prepričati vlado ZDA in Kanade naj v varnostnem svetu podpreta zahtevo republike Irske. En britanski vojak je izgubil živ- ljenje danes popoldne v Ulstru v spopadu s pripadniki osvobodilnega gibanja, medtem ko so neznanci danes zjutraj ranili vojaka ulstrskega obrambnega odreda. Pozno zvečer se je izvedelo, da je bila večina demonstrantov, ki so izgubili življenje v nedeljo v London-derryju, ubita s streli v hrbet. Tako je povedal predstavnik ulstrskega katoliškega nadškofa, ki je prisostvoval obdukciji. Katoličani so napovedali za nedeljo ponovni protestni pohod proti angleškemu nasilju v Ulstru. V tej zvezi se je izvedelo, da je neki irski poslanec pozval predsednika vlade Lyn-cha, naj ukrene vse kar je potrebno, da prepreči ponovni pokol ulstrskega katoliškega prebivalstva. Odvetnik zahteval zdravniški pregled za Pietra Valpredo RIM, 1. — Odvetnik anarhista Pietra Valprede, ki že dve leti sedi v rimskih zaporih in čaka na proces, je danes zjutraj predložil predsedniku rimskega sodišča dr. Falcu zahtevo za specialistični zdravniški pregled njegovega varovanca. V obrazložitvi svoje zahteve odvetnik trdi, da je Valpredovo zdravstveno stanje zelo zaskrbljujoče in je zato potreben podroben pregled znanih specialistov. Anarhista so zaradi njegove oslabelosti že sprejeli na rimski univerzitetni kliniki, po nekaj dneh pa so ga odslovili iz nepojasnjenih vzrokov. Rimsko sodišče je danes zjutraj imenovalo druga dva porotnika, ki bosta sodila Valpredi na procesu 23. februarja. Sodišče mora sedaj izbrati še enega porotnika, katerega bo imenovalo v četrtek. V prejšnjih dneh se je sestalo rimsko sodišče, da bi odločilo koliko prostorov bodo rezervirali časnikarjem za proces proti Pietru Valpredi, ki bo 23. februarja. Pedsednik sodišča dr. Falco je poveril časnikarski zvezi nalogo, naj dodeli po svoji uvidevnosti mesta, ki bodo oštevilčena. Dva mladeniča umrla v prometni nesreči blizu Salerna SALERNO. 1. — Dva mladeniča sta izgubila življenje, druga dva pa sta bila hudo ranjena v prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti Salerno Reggio Calabria. Mladeniči, ki so pripadali ansamblu, katerega je vodila pevka Mia Martini, so se vračali iz koncerta v Siracusi, ko so trčili v tovor- NA VIDEMSKI FAKULTETI ZA TUJE JEZIKE Predavanje profesorja Žarka Muljačiča o slovansko-romanski simbiozi na Jadranu Zadrski profesor je prikazal, kako so v srednjem veku prišli Slovani v stik z italijanskim prebivalstvom VIDEM, L — Na videmski fa-1 dovoljenje pordenonsko sodišče. njak, ki .je vozil pred njimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiMiiiiiniiii SPLOŠNA STAVKA ZARADI UKINITVE DNEVNIKA «PARIS J0UR» Pariški meščani brez dnevnikov zaradi 24-urne stavke časnikarjev Na podeželju je izšla v zmanjšanem obsegu dobra polovica listov Kriza tiskane besede in razmah radijskih ter televizijskih oddaj PARIZ, 1. — Velika večina francoskih časnikov ni danes izšla in Parižani so zaman stikali povsod, da bi našli svojo priljubljeno vsakodnevno jutranjo berilo. 24-uma stavka francoskih časnikarjev je bila namreč v Parizu skoraj popolna. Razmere v francoskem podeželju (sem je treba seveda prištevati tudi velika francoska mesta kot so Marseille, Lion, Dijon in druga v severovzhodni in severozahodni Franciji) so bile drugačne. Več kot polovica številnih dnevnikov, ki izhajajo izven Pariza, je namreč izšla, čeprav z omejenim številom strani. Vsi ti časniki so pojasnjevali, zakaj se niso dejansko priključili splošni stavki ter so izražali svojo solidarnost s stavkajočimi časnikarji, ki pripadajo zvezi francoskih časnikarjev in zvezi časnikarjev, ki delajo na radiotelevizijskih ustanovah in pri časnikarskih agencijah. Nekateri časniki so že sklenili, da bodo v kratkem povišali ceno posamezne številke časopisa za kakih 20 stotink franka. Cena dnevnikov znaša danes v Franciji 50 stotink franka. Huda kriza francoske tiskane dnevne besede traja že dalj časa ter je na las podobna krizi vsega časnikarstva na zahodni polobli. Pomemben vzrok za to krizo tiči v silnem razmahu radijske in televizijske službe, ki je odvzela dnevnikom pre- cejšen del vsakdanje oglasne službe. .........................■■■iiuiMimniiMtUMMmiiiiiui...........................................mini.................................. POMEMBNA POBUDA SOVJETSKIH ZNANSTVENKOV Jeklena konica vrtalnega stroja prodira v osrčje zemeljske skorje V Azerbajdžanu bodo skušali prodreti 15 km globoko, da bi odkrili tajnosti zemeljskega osrednjega veka» MOSKVA, 1. — Sovjetski znanstveniki so se lotili raziskovanja globokih zemeljskih plasti. V nekem kraju na Kavkazu, na meji med Sovjetsko zvezo in Iranom, nameravajo izvrtati zemeljsko skorjo do globine okoli 15.000 m., kar zelo presega vse dosedanje dosežke na tem področju. Prvenstvo globinskega vrtanja pripada, namreč sedaj nekemu petrolejskemu vrelcu v Teksasu (ZDA), kjer zajemajo nafto v globini 7.700 m. Sovjetski znanstveniki bodo prevrtali zemeljsko skorjo še za nadaljnjih 7,5 km. Na prvi pogled se zdi, da je ta pobuda malenkostna. Kakšne težave naj bi namreč predstavljalo izvrta-nje zemeljske skorje v dvojni globini, ki je bila dosežena do sedaj, če človek razpolaga s tehničnimi pripomočki. ki mu to delo omogočajo? Resnica je drugačna. Že v globini 7.700 m. naletimo na temperature, ki presegajo 180 stopinj. Potem so še drugi problemi, ki so prav tako težko rešljivi. No, kljub vsem težavam so se so vjetski znanstveniki odločili za to pomembno raziskavo v Azerbajdžanu. Pri tem jim sla po nafti ni bila gonilna sila, pač pa skušajo le razčistiti pojme o geoloških tvorbah naše Zemlje, da bi tako lahko narisali najbolj natančno geološko mapo. Vrtati v spodnje sloje našega planeta, v globini do 15 km, pomeni prodreti v najgloblje plasti mezo-zoika, to je v plasti srednjega veka geološkega življenja naše oble. Pred to dobo je vladal zemeljski stari vek, ko je narava ustvarila med drugim velike sloje premoga itd. Ti sloji ležijo včasih, oziroma v mnogih primerih, pokopani v globljih zemeljskih plasteh. Pravimo včasih, ker so jih mnogokrat silni potresi in podobni pojavi potisnili skoraj na sedanjo površino. Za razumevanje teh pojavov je treba še omeniti, da naplavine v morjih višajo morsko dno vsako leto za okoli 1 milimeter (v tisoč letih za en kilometer). Sovjetski strokovnjaki so že izvrtali pomožen rov v globino 5.000 m. Poleg tega pa so začeli vrteti glavni rov. Ko bodo silne konice vrtalnega stroja prebile ogromne plasti granita in bazalta, se bo pred znanostjo odprl nov svet. Stroj bo pošiljal na zemeljsko površino »sveče* materiala, ki leži do 15 km pod zemeljsko površino. Verjetno bo šlo za vodo, pline, petrolej, kovine in polikovine. Izsledki bodo zelo zanimivi, kar bo šlo za material, ki je bil doslej deležen strašnega pritiska kilometrov in kilometrov zemeljske skorje. Kako je narava v teh razmerah oblikovala fizično in kemično stanje najraznovrstnejšega materiala? Od govor tem zanimivim vprašanjem bo dala konica vrtalnega stroja, ki nenehno glohlje prodira, skozi rastočo vročino proti svojemu cilju 15 kilometrov. Potem bo ostalo morda še dobrih 30 km in človek bo prodrl do žarečih gmot, ki gospodarijo v meter, v enem milijonu let za en J notranjosti naše oble. Da bi francoski dnevniki bili kos stroškom izdajanja, bi morala vsaka številka veljati okoli enega franka in pol. Čeprav bodo časopisi prej ali slej povišali ceno na 70 ali 80 stotink franka, bodo ostali še vedno za polovico deficitni. Sedanja kriza se je začela, ko je ravnateljica «Paris Joura* madame De Luca ukinila izdajanje tega lista. Ta sklep je sprejela po stavki celotnega časnikarskega osebja, zaradi odpusta z dela več kot 30 časnikarjev. S tem se je začela odkrita kriza francoskih dnevnih časopisov. Nekoč je bilo v Parizu veliko število dnevnikov, ki se je v zadnjih časih znižalo na nekaj več kot deset. Vsi časniki so razen «Le Monde* in še enega deficitni. »Le Monde* predstavlja izjemo, ker prodaja vsaj dvajset odstotkov svoje dnevne naklade v inozemstvo. Pripomniti pa je treba, da ima »Le Monde* sicer dobro informativno službo, toda ne objavlja niti ene slike (razen v oglasnem oddelku). Francoski predsednik Pompidou je obljubil, da bo država priskočila na pomoč dnevnemu tisku. V ta namen so že določili precejšnjo vsoto, toda ne ve se še, kako jo bodo razdelili. Francoski tisk. oziroma časnikarji pa se borijo še za večje olajšave, ki naj bi prispevale k zdravljenju teh nenormalnih razmer. Med drugim zahtevajo tudi pravičnejšo razdelitev oglasov, kar naj bi pomagalo pri kritju dejanskih vsakdanjih stroškov. Mnenja, v francoski javnosti so glede tega vprašanja zelo deljena. Na eni strani poudarjajo da mora dnevni tisk upoštevati svojo novo vlogo ob čedalje večji razširjenosti radijskih in televizijskih oddaj. Na koncu naj še pripomnimo, da so tudi časnikarji radijske in televizijske službe sodelovali pri današnji stavki, čeprav so zagotovili vsaj skrajšane oddaje. V časnikarskih krogih menijo, da je bila ta podpora pravzaprav protiučinkovita, ker je še enkrat pokazala premoč radia in televizije. -_____________ Sejem SAMIA od petka do ponedeljka TURIN, 1. — Od petka 4. t.m. pa do ponedeljka 7. t.m. bodo v Turinu imeli 34. zaporedno prireditev, ki nosi naslov Samia. K prvotni razstavi in sejma izdelanih oblek, ki jo obsega prireditev Samia, se tokrat že sedmič zapored pridružuje še prireditev Mo-daselezione. Ta skupna prireditev iz leta v leto pridobiva na svoji vrednosti, kot se pač vedno bolj uveljavlja konfekcija pri moškem in pri ženski. Zato ni nič čudnega, da se letos udeležuje te prireditve kar 450 italijanskih podjetij, ki se ukvarjajo z oblačil-stvom. Tem pa se pridružuje nad 40 tujih producentov iz Belgije, Francije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Holandske, Španije in tudi iz ZDA. Tokrat bodo na turinski tradicio-I nalni prireditvi prikazali novo- sti za prihodnjo jesen in zimo, to se pravi za jesen letošnjega leta in za naslednjo zimo. Pomembnost te prireditve je o-čitna tudi zaradi tega, ker se letošnjega sejma udeležujejo tudi razne ustanove, med katerimi na primer ministrstvo za industrijo, italijanska modna ustanova, zavod za pomoč italijanskemu jugu (IASM), trgovinske zbornice A-lessandrie, Bergama, Pavie in Turina, francoska zveza industrije za žensko modo, zahodno-nemško združenje proizvajalcev ženske mode, itd. itd. Kar zadeva sodelovanje, ki ga organizira IASM, moremo povedati da se bo sedanjega sejma mode v Turinu udeležilo kar 23 podjetij z italijanskega juga, ki so pripravila celo vrsto novosti ženske in moške mode, pa tudi oblačila za otroke ter še marsikaj, kar le posredno spada v modo. kulteti za tuje jezike je včeraj tamkajšnjim profesorjem in študentom predaval dr. Žarko Muljačič, romanist, redni profesor filozofske fakultete v Zadru (drugi filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča) o problemih slovansko - romanske simbioze (sožitja) na Jadranu. Ugledni in v italijanskih znanstvenih krogih zelo cenjeni strokovnjak - italianist je uspel na zelo zanimiv način prikazati kako so po največ v srednjem veku Hrvati, Bosanci, Hercegovci in Črnogorci bežeč pred Turki prišli v jezikovne stike z italijanskim prebivalstvom vzhodne obale Jadrana, v majhnem obsegu pa celo do za-padne obale. Tako imamo v italijanskih pokrajinah Abruzzi, Moli-se in na polotoku Garganu, vse do Taranta sledove bivših kolonij slovanskih naseljencev, ki so se stoletjih asimilirali z Italijani. Iz tega časa so še ostala tri mesteca v provinci Campobasso (okoli 4.000 ljudi), kjer še danes uporabljajo oba jezika, italijanskega in hrvatskega, točneje molisansko-hrvatsko narečje. Na tem področju še danes uporabljajo slovanske besede muči za molči in varnica za iskro, ki jih na širšem področju uporabljajo tudi ostali Italijani. Nekaj od teh besed je prodrlo celo v provinci Caserta in Benevento. Profesor Muljačič je povedal, da pripravlja obširno monografijo o slovanskih - italijanskih jezikovnih povezavah v srednji in južni Italiji, kar bo nedvomno z jezikovnega gledišča osvetilo do sedaj še ne poznane strani skupne slovansko - italijanske zgodovinske usode. Našo kulturno dejavnost bo gotovo presenetilo, da je prof. Muljačič do sedaj (leta 1969) izdal obširno monografijo z naslovom «Splošna fonologija italijanskega jezika* v založbi Mulino iz Bologne. lrf.a 1971 pa «Uvod v študij italijanskega jezika* pri turinski založbi Einaudi, ki sta zelo cenjena učbenika ne samo na italijanskih univerzah, temveč celo na katedrah za italianistiko drugod po svetu (na primer na ham^n-ški in harvardski univerzi v ZDA). Pmfesrv MuBačič je Hrvat, rojen leta 1922 v Splitu. Zaradi zaprtja predilnice Odpust grozi 130 uslužbencem tovarne pri Travesiu PORDENONE, 1. - Približno 130 uslužbencev predilnice v Travesiu pri Spilinbergu grozi odpust. Predstavniki uprave so namreč sporočili, da nameravajo zapreti tovarno zaradi deficita, ki znaša skoraj 600 milijonov lir. Vsem u-službencem nameravajo poslati u-radno sporočilo o odpustu do 5. februarja, medtem pa je ravnateljstvo že zaprosilo za zadevno Ko so izvedeli za ukrep, ki predstavlja za večino večmesečno brezposelnost, delavci niso preveč pomišljali: zasedli so tovarno. Medtem so sindikalne zveze poslale telegram deželnim oblastem s prošnjo, naj nemudoma posežejo za rešitev perečega vprašanja. Po mnenju sindikatov so stroji dovolj moderni in produktivni, da lahko jamčijo tovarni nadaljevanje delovanja. Sestanek italijanskih sindikatov s švicarskimi o problemih izseljencev RIM, 1. — Danes so se v Rimu tajništva italijanskih sindikatov sestala z zvezo švicarskih delavcev, da bi pripravila nekatere predloge za rešitev problemov italijanskih emigrantov v Švici. Ob koncu sestanka so sindikalne organizacije izdale komunike, v katerem trdijo, da je potiebno dokončno rešiti problem navideznih sezonskih delavcev s podelitvijo statusa letnega delavca, vsakomur, ki ima pravico, do tega statusa Kar zadeva problem sezonskih in obmejnih delavcev, sindikati menijo, da bi morali italijanska in švicarska vlada sestaviti posebno komisijo, v kateri bi morali biti tudi zastopniki delovnih zvez. Poleg tega pa bi morala švicarska vlada dokončno odpraviti omejeno število tujih delavcev v državi. iiiiiiiHiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiHMH'miuiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'11111 Padavine po celinah (Nadaljevanje s 4. strani) Južna Amerika ima največ P* da vin: 583 milimetrov, od česar r 210 milimetrov pronikne v zeff' ljo v takoimenovane podzemen ske vode. Na drugem mestu Je naša, stara celina, ki dobi v P?" prečju 319 mm dežja in snega j5 ki v obliki podzemeljskih v0“a »prihrani* 109 milimetrov pa o* vin. Na tretjem mestu je Sever na Amerika, ki dobi 287 mil'111? trov padavin, prihrani pa j*h 1 84. Koj za njo je Azija, ki bi 283 milimetrov padavin. P*; hrani pa si jih le 76. Afrika o? bi samih 139 milimetrov padajš na kv. m., prihrani pa si jih ■»? maj 84, ker ostalo koj odteče shlapi. Končno je tu še Avstro lija, ki dobi iz oblakov le 47 P1' limetrov padavin, v podzemJJ pa si jih «vskladišči» le 7 H"11' metrov, praktično skoraj nič- . Iz gornjih podatkov torej j? dimo, koliko vode vsaka cel1®, dobi in koliko je po navadi hrani*. Seveda bi bilo treba tem spregovoriti tudi o non®L ni porabi voda, kar pa je v_Pr? težni meri odvisno od razvito* dežele, saj je znano, da je in® strija največji potrošnik vode- j tudi civilizacija k temu vel' pripomore. Toda to je spet ma za drugi, temeljitejši r8* govor. , TRŽAŠKI DNEVNIK POKRAJINSKO TAJNIŠTVO PSDI Vodstvo proti gradnji vpadnice v Barkovljah Deželni odbor stranke za vlado levosredinske snied V preteklih dneh se je v Vidmu se- levosredinska odbora v okviru P* stal deželni odbor PSDI, v Trstu pa je razpravljalo o nekaterih aktualnih vprašanjih pokrajinsko tajništvo stranke. V poročilu, ki je bilo izdano ob zaključku seje deželnega odbora PSDI, poudarjajo, da je odbor soglasno sprejel dokument, ki ga je sestavilo deželno tajništvo v zvezi s položajem stranke na državni ravni, ki zagovarja kot edino pravilno izbiro vlade levosrednisko obliko. PSDI poudarja dalje, da je popolnoma nasprotno vsakemu protidemokratičnemu nazadovanju, tako skrajnodesni-čarskemu kot skrajnolevičarskemu. in zagovarja strogo spoštovanje vseh odporniških in protifašističnih načel, na katerih sloni republiška ustava. Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da sta bila v Vidmu ustanovljena levusreuiiisKtt uuuuiti v ^ krajine in občine, zaskrbljenost je izrazil v zvezi z goriškima lev®- lini iiii Miniiiiiiii im mmiiiimiimi mm MiiiiiiiiiiiinHniiiiniimimiiii miim MiiiiiiiiM ii n mi mi n iiiiiiiiimiHiiminiii lili iiiii iiiiiin im n iiiiiiiiinmiiiiMiiiMiiiiH TRST A 7.15, 8.15. 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Koncerti dežel, glasbenih ustanov; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Zbor «Fantje izpod Grmade*; 20.00 Šport; 20.35 Sinf. koncert; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «H locandiere»; 16.10 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 11.30 Revija ritmov in popevk; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.(X) Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Škerijeva glasba; 18.15 Jazz; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Pooevke; 9.15 Vi in jaz; 11-30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Srečanje z Petrassijem; 19.30 Popevke in motivi iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Spored z Mino: 21.15 Radijska igra »V nekem starem delu sveta*; 23.20 Plošče. SREDA, 2. FEBRUARJA 1972 II. PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 17,00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.40 Pojeta Marisa Sannia in Menao Remigi; 8.40 Operni odlomki; 9 35 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Villaggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 »La Marianna*; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haydnov koncert; 1140 Ital. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Koncert ansambla Madrigal iz Budimpešte; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet: 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Kitajska na svetovnem pozorišču; 21.30 Simf. koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Opemi odlomki; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Koncert v Turinu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24 00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Melodije iz filmov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Giaco-mo Puccini: odlomki iz opere »Ma-dame Butterfly»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Od vasi do vasi*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Zamejski zbori pojo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 «»■ Simfonični orkester RTV Ljubljana; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Metropole; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena ga lerija; 18.15 Popevke s slovenskih festivalov; 18.30 Naš razgovor; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Večer opernih arij; 22.15 S festi valov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: Tečaj angle ščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Čas za smučanje 13.30 Dnevnik; 15 00 TV v šoli — ponovitev; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Dedek, Kiljan In jaz; 18.35 Risanke; 18.45 Portret avtorja; 19,15 Kulturna oddaja Življenje v Jugoslaviji; 19.45 špon in kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 šest vprašanj za leta 1970 — Zna nost bo z nami?; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23 00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 2115 Celovečer ni film: »Cronaca di un amore* JUG. TELEVIZIJA 17.50 Doktor Dolittle; 18.15 Ob zomik; 18.30 Iz jugoslovanske folklore: Velebit, starec sivolasi. 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu: Vzpon na Ista: O Nal; 20.00 TV dnevnik; 20.31 A. Šenoa: Diogenes — 4. del 21.05 Po sledeh napredka; 21.45 Konec sveta (mala zgodovina glasbe); 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarna odd9ja: Pie me, ki se skriva pred ljudmi; 21.30 Jesen na istrski obali. , M sredinskima odboroma, ob zaklju^. pa je še enkrat poudaril pravu110, politike PSDI na državni ravni zvezi z vsemi najbolj perečimi šanji. Hudo zaskrbljenost je deželni PSDI izrazil ob koncu seje v z raznimi grožnjami o odpustih' se beležijo v mnogih tovarnah podjetjih v vseh štirih pokrajij?. »Pravilen je boj delavstva za nitev delovnih mest,* zaključuje £ ročilo. »dežela, krajevne usta"0 sindikati in Friuiia pa bi morali V drobno analizirati in oceniti h®* ter sprejeti potrebne ukrepe.* . Pokrajinsko tajništvo PSDI Je , -svoji seji razpravljalo o barko ski vpadnici in se izreklo proti V* nji ceste. Po mnenju tržaškega ± pana je vpadnica potrebna za ufr tev mestnega prometa. Ob upošt*1 nju mnenja prebivalcev prizadej predmestja in mnenja nekaterih Jificiranih strokovnjakov pa ie j ništvo stranke ugotovilo, da načrt , odgovarja napovedanim ciljen1' „ bi vpadnica ne rešila vpraš*1^ mestnega prometa. Poleg tega * gradnja omenjene ceste na sta0 terjala rušenje premnogih barkovb skih hiš. kar bi iznakazilo naravo škodilo turizmu. V tej zvezi J® (a krajinsko tajništvo PSDI sklenil* bo skušalo preprečiti gradnjo trebnih objektov, ki bi lahko P®', , čili neprecenljivo škodo, s pose# okviru občinskega odbora. Danes posvetovanje o celodnevnem pouku pl V prostorih pravne fakultet® „ tržaški univerzi bo danes P°sL,g vanje o vpeljavi celodnevnegaiS ka na osnovnih in enotnih šolah v naši deželi. Posvetov«^ ki ga je sklical deželni odh®Kf šolstvo Giust. se bodo u. jj šili predstavniki šolskih obla s0 ^ ministrstva za javno vzgojo . ^ vorili bodo tudi o morebitm $ ganizaciji izobraževalnih tečaFV učitelje in profesorje, ki naj čuje.jo na šolah s celodnevnim p(t kom. Tečajo bodo predvidoma p državnem didaktičnem centru * rencah. Posvetovanje o športnih objektih ibt)1 Na pobudo deželnih odbor*1!* za šport Romana in za iavna A Masutta bodo v kratkem priP^ji vrsto načrtov za enotne SP objekte, ki naj bi jih v pr“*rV uvedli v naši deželi. V soW%|i o tem vprašanju govora na ku, ki ga je sklical v Vidn#1 bomik Romano In ki se S8 udeležili zastopnik odbomiŠtv8Ji javna dela. pokrajinski predse, ( CONI in nekateri strokovni™ športnega področja.